OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 7, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 195
DomaČe vesti
Pozdravi
Pozdrave vsem prijateljem in sosedom pošiljata Frank in Anne Paternoster, ki se nahajata na oddihu v Phoenix, Ariz.
Iz New Yorka, kjer se nahaja za par tednov pri svoji hčeri Mrs. Jack Serak, pozdravlja vse prijateljice in znance Mrs. Fannie Brezovar, predsednica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Kof pravi, ji najbolj ugaja morski zrak atlanskega iTiorja in kip Svobode, ki jo spominja na mlada leta, ter Roosevelt Memorial Hyde Park.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se bo vršila redna mesečna seja podr. št. 14 Slov. ženske zveze v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Ker je seja važna, se prosi članice, da se gotovo udeleže.
Pogreb
Pogreb pokoj^nega Peter Ru-snov se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Trumanov apel na splošno hladno sprejet
Radio apel predsednika Tru-rnana za štednjo hrane, da bi Amerika mogla poslati čim več živeža v zapadno Evropo, je bil v Clevelandu v obče hladno sprejet. Kakor poročajo repor-terji, ki so vprašali gospodinje, aj milijo o predlaganem "pro-'j nem postu," ženske na % °'^Sovarjajo, da morajo ze Itak sedaj kupovati manj živeža ker se nakupna moč dolarja stalno krči, in da ne verujejo, da bo novi program znižal cene.
Lastniki restavracij so rekli da bodo sicer sodelovali, v kolikor bo mogoče, da pa zelo dvomijo, da je Trumanov program za "zadrgnenje pasov" izvedljiv s praktičnega stališča.
Churchill zahteva, naj vojni zavezniki plačajo račun
BRIGTON, 4 .oktobra—Ob za-^Uučku konvencije konservativ-stranke je voditelj konsei-va-tiveev Winston Churchill izjavil, "3. bi Egipt in Indija morala po-^^gati plačati' vojne dolgove. Churchill je rekel, da so vojni ^t^oški, ki jih je Anglija imela, ^ je za časa vojne pomagala ^^ojim zaveznikom v največji povzročili sedanjo finanč-'^0 krizo Anglije.
Churchill je poudaril, da mo-Anglija plačati letno mnogo bilijonov funtov, da tako porav-^8. dolgove, ki so bili storjeni Pfi. obrambi Egipta in Indije.
^ govoru je Churchill trpko H&padel delavsko vlado, katero J® odgovorna za Sedanje pomanjkanje v Angliji.
Navzlic ostri kritiki pa je ob-3^ il, da bo konservativna s ranka podpirala zunanjo poli-I o Ernest Bevina, posebno pri o ranitvi tesne in bratske zve-ze z Zedinjenimi državami, od aterih je odvisen mir in varnost modernega sveta."
KONGBESNIKI DOSPELI V GRČIJO
novT^^' °^tobra—Pet članov kongresnega odbora za zu-
nanjo trgovino je danes dospelo w(%ngnWa vAtaie.
n ki bodo proučevali zrakoplov-ni položaj v Grčiji.
VIŠINSKI PONOVNO OKRCAL AMERIŠKE CILJE V GRČIJI
Zahteval je, da se tuje čete in "takozvani strokovnjaki"
takoj umaknejo z grškega ozemlja
LAKE SUCCESS, N. Y., 6. oktobra—Glavni sovjetski delegat Andrej Višinski je danes v okvirju generalne skupščine Združenih narodov ponovno napadel Zedinjene države, Anglijo in njih podpiratelje v zvezi s položajem v Grčiji.
V svojem govoru, ki ga je*	----
imel pred političnim svetom stičnih metod v naporu, da vdre-skupščine in ki je trajal blizu j'o na Srednji vzhod.
dve uri, je Višinski najprej na- j Panama in Urugvaj sta izja-padel Belgijo, ki je svetovala, vili, da bosta podprli predlog za naj Albanija, Bolgarska in Ju- delitev Palestine v dve deželi, goslavija pristanejo na posebno judovsko in arabsko.
komisijo Združenih narodov, če '	-
skupščina ne bo ugotovila, da ^
podpirajo grške gerilce.	jj6ba,t3. O VOjlllu
Višinskijev govor je bil eden i • i v«i * *7 XT najbolj premišljenih in vztrajnih nUjSK&Cln pri A. JN, napadov na "velike kapitalistične monopole," na "imperializem" in na ameriško in angleško politiko v Grčiji.
Podal je marksistično razlago konflikta
se nadaljuje
LAKE SUCCESS, N. Y., 5. ok-I tobra—Mrs. Eleanor Roosevelt I je danes nadaljevala z napadom I na sovjetski predlog, da Združe-Višinski je v svojem govoru ' ni narodi nastopijo proti podži-med ostalim rekel:	j galcem k vojni, katere je sovjet-
Razvoj kapitalizma in po-' ski delegat Andrej Višinski sebno njegov vhod v najvišjo i označil za "stekle pse," ter v go-obliko, v imperializem, kaže zna- voru pred tozadevnim odsekom čilnosti, katerih cilj je domina-! formalno naznanila, da se bodo cija in spojitev; toda to je po- j Zedinjene države odločno zoper-sledica odpora med ljudstvom, | stavile temu, da bi $e Združenim v katerem se je zbudila nacional-1 narodom naložila odgovornost za na zavest. Ta odpor utegne zelo | propagandiste vojne.
lahko narasti v nevarne akcije! Mrs. Roosevelt je rekla, da pri-in druge mere, naperjene proti j znava, da ima svoboden tisk na-
zunanjemu kapitalu."
Sovjetski zastopnik zunanjega ministra je izjavil, da so Zedinjene države dobile polno kontrolo nad grško vlado in iz Grčije ustvarile "ameriško vojaško bazo."
Višinski je omenil obnovo pristanišč v Pireju, Solunu in Vo-^osu, (katera obnova se vrši z denarjem, ki je določen za ekonomsko obnovo) in v zvezi s tem pristavil:
"Tako smo soočeni z dejstvom, da se Grčijo spreminja v vojaško bazo Zedinjenih držav, ^ ne da se jo ekonomsko obnavlja."
čete in "veščaki" se umaknejo
Višinski je zavrgel resolucijo Zedinjenih držav, po kateri naj bi se ustvarilo posebno balkansko komisijo Združenih narodov. Zahteval pa je, da se vse tuje čete in "vse vrste vojaških in civilnih inštruktorjev in tako zvanih veščakov" umakne iz Grčije in sicer takoj.
Svoj govor je imel Višinski potem, ko je avstralski zunanji minister dr. Herbert V. Evatt podprl ameriško in angleško politiko v Grčiji.
Evatt je očital Rusiji, da ni v dolgih debatah pripoznala vojnih zaslug Zedinjenih držav in Anglije.
Sovjetske resolucije o fašizmu in podžigalcih
Med ostalim delom v okvirju skupščine, je Mrs. Roosevelt pred socialnim odborom Združenih narodov izjavila, da je "ameriški tisk v celoti svoboden." Glasovanje glede resolucije Sovjetske zveze, ki se nanaša na obsodbo fašizma in podžigaf-cev na vojno, je odloženo do jutri.
Pred posebnim odborom za "palestinsko vprašanje" pa je arabski delegat Jamali obtožil zioniste, da se poslužujejo naci-
pake, potem pa pristavila, da so zla kontroliranega tiska celo večja. Rekla je:
"Kontrolirani tisk je kot jajce. Ako se pokvari en del, je celo jajce zanič."
Višinski je zahteval, da Združeni narodi definirajo "hujskanje na vojno" in potem podvza-mejo kaznilno akcijo proti onim, ki bi se ga posluževali.
Holandski delegat stavil posredovalni predlog
Holandski delegat L. J. C. Beaufort je danes nepričakovano prišel na dan s posredovalnim predlogom ter apeliral, da se svetovni tisk vzame iz rok dobičkarjev. Izjavil je, da nasprotuje časopisju, ki ga kontrolira vlada, potem pa Je pristavil:
"Mi verujemo, da bi se časopisje moralo nahajati v rokah institucij, ki ne gledajo za dobiček. Mi verujemo, da bi bila odprava dobička korak v pravi smeri, kajti potem bi se ne objavljale stvari, katere bi utegnile vznemirjati duh sodelovanja."
VLADNI KROGI V WASHINGTONU O NOVI "INTERNACIONALI"
WASHINGTON, 6. okto-I)ra. — Ameriški diplomatski krogi smatrajo novo or-f^aniz a C i j o komunističnih stranli, ki jo bila osnovana na konferenci v Poljski, za "front", ki bo izvajal sklepe tajne in mnogo bolj močne Kominterne.
Poudarja se, da se konference na Poljskem niso udeležili vodilni komunisti izven Rusije z izjemo Jao<j-uesa Duclosa iz Francije in da se je ista torej vršila predvsem, da se z njo zakrije novo oživljen je Kominterne, katero je Moskva v maju 1943 formalno razpustila.
Dalje se izraža mnenje, da je mržnja ameriške politike v Moskvi dosegla točko ko smatra za potrebno javno pokazati, da ima kontrolo nad komunističnimi strankami izven Rusije in jih na ta način tem bolj uspešno voditi v borbi proti "ameriškemu imperializmu."
VATIKAN O SESTANKU KOMUNISTOV. V POLJSKI
VATICAN, 6. oktobra — Vatikansko glasilo "Os-servatore Romano" je označilo sestanek predstavnikov komunističnih strank, ki se je vršil v Poljski, za protinapad proti "več ali manj neimenovani skupini, kisenazivlje "Zedinjene države".
Katoličani nehali z borbo proti zamorcem
ST. LOUIS, 6. oktobra. — Katoliška zveza staršev, ki je bila osnovana pred enim mesecem s ciljem, da se bori proti sprejetju zamorskih učencev v katoliške župnijske šole za belopolte katoličane, je danes odločila, da opusti borbo in da organizacijo razpusti.
Do odločitve je prišlo po viharni seji, v teku katere je bilo prečitano pismo apoštolske-ga delegata v Zedinjenih državah, ki je izrazil nado, da bo vsak soglasil z odlokom nadškofa Joseph E. Ritterja, da lahko zamorski in belopolti učenci obiskuje isto katoliško šolo.
JAPONEC NI VEDEL. DA JE VOJNA KONČANA; PODAL SE JE V SREDO
PEARL harbor, 6. oktobra —Mornarica poroča, da se je preteko sredo na Guamu podal neki japonski vojak, ki sploh ni vedel, da je vojne konec.
Vojak Šigero Arimoto je živel v džungli kot divja žival več kot tri leta.
Arimoto je izjavil, da je prišel na Guam z japonskim regimentom novembra meseca leta 1943. Sklenil je, da se bo podal, ko je šest "jegovih tovarišev izvršilo samomor. Kot pravi, je tudi sam trikrat poskušal storiti samomor, da pa se je premislil, ko se je spomnil na ženo in sedem otrok, ki jih ima v mestu Nyogo na Japonskem.
Naročajte, Hrite in čitajte "Enakopravnost I"
TAYLOR UČVRŠČA ZVEZE Z RAZNIMI VERSKIMI GRUPAMI
WASHINGTON, 5. oktobra— Osebni poslanec predsednika Trumana v Vatikanu, Myron C. Taylor, bo v imenu predsednika imel pogovore z voditelji raznih verskih skupin z namenom, da "pomaga svetovnemu miru," so v četrtek objavili iz Bele hiše.
Uradno obvestilo je prišlo potem, ko je Taylor imel sestanek s predsednikom.
V objavi Bele hiše je rečeno, da je Taylor imel konferenco z nadškofom iz Cantenbury in lu-teranskim škofom iz Berlina dr. Ottom Dibeliusom. Predmet pogovorov je bilo vprašanje "sodelovanja pri ustvaritvi trajnega miru na svetu."
Apel zd stednjo hrane pognal cene zi^Hom t nove višine
Časnikar Sterbenz poroča o vtisih iz zapadne Evrope
Včeraj se je vrnil v Cleveland Frederic Sterbenz, komentator za zunanjo politiko pri "Cleveland Press," ki se je nahajal osem tednov na opazovalni turi v Angliji, Franciji in Holandski. Ob tej priliki je podal naslednjo značilno izjavo:
"Kar je danes najbolj potrebno, je to, da prepričamo Ameri-kance, da si zapadna Evropa še ni pripravljena sama pomagati in da ji torej moramo pomagati mi. Ena tretjina francoskih kmetij ni obdelanih. Kmetje nočejo delati, ker denar, ki ga dobijo za pridelke, ni nič vreden.
"Razlika mora torej priti iz Amerike, pa če tudi bomo vsled tega sami trpeli, da pomagamo ljudem, ki si niso voljni sami pomagati."
Politično stališče je odločilno, ne bizniško
"Na pomoč Evropi se moramo naučiti zreti ne z bizniškega, temveč s političnega stališča. Cilj Marshallovega načrta je, držati Francijo iz rok komunistov.
"V Franciji je danes že 30 odstotkov vseh volilcev komunističnih, in istotako v Italiji. Pri italijanskih volitvah, ki se bodo vršile to zimo, obstoja velika možnost, da bodo komunisti dobili odločilno, ako ne dejansko večino.
"Evropska stranka, v katero smo vsi stavili svoje nade, so krščanski socialisti (krščanski demokrati), ki pa ni izpolnila svojih pričakovanj. Skušala je spojiti rimski katolicizem in socializem, ampak večina onih, ki so se jim pridružili, želijo mesto tega ohraniti kapitalizem."
Navadni ljudje v Angliji so danes na boljšem
Trgovci poročajo, da se gospodinje zalagajo z mesom; tri žitne borze zvišale naplačila za špekulacijo
Rastoča zahteva za meso in drug živež in vzporedno naraščajoče cene so trenotno edini konkretni rezultat apela, katerega je naslovil predsednik Truman v nedeljo zvečer, da si Amerikanci "pridrgnejo pasove" in pomagajo zapadni Evropi.
Clevelandski mesarji poroča-'
jo, da je včeraj mnogo gospodinj nakupilo več mesa kot kdaj prej,
medtem ko je na lokalni klavnici cena prašičem napredovala do $33.25 za sto funtov žive teže,
akoravno je bila pošiljatev 1,000 glav normalna.
Cena prašičem je s tem dosegla rekordno višino, oziroma je narastla za 25 centov nad najvišjimi cenami ob zaključku prešlega tedna.
Nakupovanje je večje kot kdaj poprej
Neki clevelandski mesar poroča, da je včeraj odkril, da odjemalci zahtevajo več mesa, potem ko je zadnji teden na svojo roko znižal nabavo, v nadi, da se na ta način pomaga znižati cene.
Upravitelj nekega velikega jestvinskega skladišča pravi, da so delavci prišli na delo razdraženi in zlovoljni ter vpraševali, kako naj storijo več dela, ako bodo prisiljeni manj jesti.
Restavracije poročajo, da imajo jedilne liste za prihodnji torek že sestavljene in da vsaj za enkrat ne bodo mogle upoštevati Trumanovega apela za prostovoljni post.
Chicaška in dve drugi žitni borzi se odzvale
WASHINGTON, 6. okt.—Žitna borza v Chic^gu je danes v soglasju z apelom predsednika Trumana odredila, da se naplačila pri nabavah žitnih naročil za špekulacij ske s vrhe zvišajo 33%%, in enak korak sta p odvzeli tudi žitni borzi v Minneapo-lisu in Kansas City ju.
Žitna borza v Chicagu je največja taka borza na svetu.
Vlada se nadeja, da bo tej akciji, katere cilj je, zmanjšati špekulacijo z žitom, sledilo tudi ostalih sedem žitnih borz v deželi.
Kar se tiče položaja v Angliji,
je dejal Sterbenz, pa je položaj čisto drugačen od onega v Evropi ali v Ameriki.
"Cene živeža za vsakdanjo rabo in oblačil, kar je vse racioni-rano, so primeroma nizke in morejo jih kupiti vsi ljudje. Sploš-
ni položaj ljudstva je d a n e s j KomUllisti odrCZali
boIjsi kot je bil kdaj tekom zad-!
"jih 35 let	I Mukden od zaledja
"Položaj ljudskih množic se je definitivno izboljšal. Ljudje dobivajo jesti, obleko, ki jo rabijo in so preko vsakega dvoma na boljšem kot kdaj poprej.
"To seveda ni slika, ki jo slikajo oni, ki si dopisujejo s prijatelji v Shaker Heights
PEIPING, 4. oktobra — Čete kitajske ljudske (komunistične) armade so presekale na mnogih točkah važno železniško progo
Peiping-Mukden in izvršile predor proti čangčuhu, od katerega država francoske ekonomije.
Senzacijski proces v Calif orniji končan
SANTA ANA, Cal., 5. oktobra —Danes je porota oprostila 18-letno Beulah Louise Overall in njenega 21-letnega ljubimca, dijaka George Galluma, ki sta bila obtožena, da sta 15. marca umorila starše dekleta, s tem, da sta dinamitirala jahto, na kateri so se starši nahajali. Obravnava je trajala od 22. maja.
Publika je oprostilni pravorek porote bučno pozdravila.
Prosekucija je trdila, da je mlada dvojica izdelala načrt za umor dekletinih staršev, ker so nasprotovali njuni poroki. Bila sta drug v drugega "blazno zaljubljena." Dekle bo po svojem očetu podedovala pol milijona dolarjev.
Op,- f jnii lumda človeka sta danes reporterjem rekla, da nimata nobenih načrtov za bližnjo bodočnost in da ne mislita na poroko. Njuna čustva so se med dolgotrajno obravnavo očividno zelo ohladila.
Prebivalci Saara so za Francijo
SAARBRUECKEN, 6. oktobra —Pri volitvah, ki so se vršile danes, se je izkazalo, da je večina prebivalcev Saara glasovala za tri stranke, ki so za to, da ta industrijska pokrajina ostane del Francije.
Isti nemško govoreči prebivalci, ki so pred 12 leti volili za vrnitev v nacistično Nemčijo, so danes z večino 9 proti 1 glasu glasovali za gospodarsko zvezo s Francijo.
Samo dva izmed mož, ki so bili izvoljeni v saarsko zakonodajno zbornico, so bili kandidati ko-n)unističhe stranke, ki je nasprotovala predlagani zvezi. Ostalih 48 je članov strank, ki so bile za tak korak.
Pričakuje se, da bo nova zbornica sprejela ustavo, glasom katere se bodo pretrgale vse vezi s Nemčijo in postala avtonomna
ROBOTNO LETALO SE BO VRNILO
LONDON, 7. oktobra—Ameriško robotno letalo C-54, ki je brez pilota izvršilo polet čez ocean, se je danes ponovno dvignilo z letališča Stephenville in je že na potu v Ameriko.
, ,	^ . (ime.se nahajajo oddaljeni 10 milj. ^ oucx um.«:.
clevelandskega predmestja, kjer'tem so dobili veliko prednost pri paciisko francoskih čet bivajo premožnejši sloji). Pisma novi ofenzivi za Mandžurijo.
teh ljudi so trpka.	I Generalisim Čiang Kaišek je v
"Ampak preprosti ljudje v An- j spremstvu žene odpotoval v Pei-gliji čutijo, da likvidacija boga-1 ping, da osebno vodi obrambne
operacije.
Glavno mesto južne Mandžurije Mukden je popolnoma odrezano od ostalega dela nacionalistične Kitajske in dostop do mesta je mogoč le zračnim potom.
tinov še ni šla dovolj daleč. Oni čutijo, da je v deželi še vedno preveč trotov, ki ničesar ne ustvarjajo in ki žive le od podedovanega bogastva."
UMETNI ZOBJE SO GA UGRIZNILI
MILWAUKEE, 6. oktobra. — Neki devet let star deček, ki se je kopal v jezeru Michigan, je nenadno začutil, da g-a je nekaj ugriznilo v nogo. Ko je posegel v vodo, je izvlekel par umetnih zob.
LEGIJA NAPADLA SENATORJA TAFTA
COLUMBUS, 6. oktobra—Novi izvršni odbor Ameriške legije za Ohio je včeraj ostro napadel senatorja Tafta, ki je v nedavnem govoru izjavil, da je proti obvezni vojaški vežbi.
Saar se danes nahaja pod oku-acijsko francoskih čet.
NACIST TRDI. DA JE SPRAVIL HITLERJA IN EVO BRAUN V DANSKO
STOCKHOLM, švedska, 6. oktobra— Švedska časnikarska agencija poroča danes iz Varšave, da neki stotnik Peter Baumgardt, ki je služil v nemški zračni sili, trdi, da je z letalom odpeljal Hitlerja in njegovo ljubico Evo Braun iz Berlina v Dansko.
Kot trdi Baumgardt, katerega je Poljska postavila zaradi vojnih zločinov pred ljudsko sodni-jo, je Hitlerja odpeljal iz Berlina v aprilu mesecu leta 1945.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
7, oktobra 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311,12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -—_
For Half Year—(Za pol leta) ---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -—_
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece) .........
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ——---
For Half Year—(Za pol leta) —--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TUDI "SLOVANSKI BLOK" MORA BITI VPOŠTEVAN
Pretekli teden so se v skupščini Združenih narodov vršile diskusije, katere države bodo v Varnostnem svetu zavzele mesta, ki bodo izpraznjena ko bo sedanjim članicam sveta Avstraliji, Braziliji in Poljski, potekel dveletni rok. Koliko važnosti se polaga temu vprašanju je najboljši dokaz že samo dejstvo, da se je sedemkrat glasovalo v zvezi s Ukrajino in Indijo, ki sta obe kandidatinji za mesto v Varnostnem svetu, ki bo izpraznjeno s 1. januarjem prihodnjega leta, ko bo izstopila Poljska. Pri vseh glasovanjih je Ukrajina dobila večino glasov toda soglasno s čarterjem je potrebno, da dobi dvetretjinsko večino.
Pri vprašanju izbire novih članic Varnostnega sveta določa ustavna listina, da se članice voli po enakopravni zemljepisni delitvi. Zato ni nič čudnega, da je Sovjetska zveza volila za Argentino, ne zato ker je posebno favorizira, ampak zato ker je Argentina bila kandidatinja Južne Amerike. Pred tem je južno Ameriko zastopala v Varnostnem svetu Brazilija. Poleg Argentine je bila izvoljena tudi Kanada in sicer na mesto Avstralije.
Vprašanje dveh kandidatinj, Argentine in Kanade, ni bila nobena "trda kost." Hude borbe pa so se razvile, ko je prišlo do izbire dežele, ki bo zavzela mesto Poljske. Na podlagi zemljepisne delitve je izven vsakega dvoma, da bi Poljsko morala zamenjati država, ki se bo nahajala v istem delu sveta in predstavljala takozvani "slovanski blok," kot ga je predstavljala doslej Poljska. Sovjetska zveza je predlagala za mesto, ki bo izpraznjeno, Ukrajino* proti kateri pa so odločno nastopile Zedinjene države.
Navzlic dejstvu, da je opravičilo Zedinjenih držav pri izbiri Argentine, da je Argentina dežeja, ki predstavlja Južno Ameriko, pa se ameriški delegati niso ozirali na dejstvo, da je Poljska predstavljala vzhodno Evropo in posebno še slovanske države in da je povsem logično, da bi se za članico Varnostnega sveta moralo imenovati eno slovansko državo. S popolnim preziranjem tega dejstva ameriški delegati, ki so nastopili proti Ukrajini, predlagajo, da bi takozvani "slovanski blok" predstavljala v Varnostnem svetu Indija!
Varnostni svet organizacije Združenih narodov ima eno nadvse važno nalogo, da ohrani mir na svetu in prinaša odločitve glede vseh zadev, ki bi utegnile ta mir ogrožati. Z izobčenjem ene skupine držav, ki imajo vsled zemljepisne povezanosti vitalne interese za medsebojno sodelovanje pri ohranitvi miru, ni nikakor varnost učvr-ščena, ampak ravno nasprotno.
Žalostno je dejstvo, da je v Varnostni svet bila izvoljena Argentina, proti kateri Zedinjene države niso ugovarjale, toda ta izbira je v polnem soglasju s čarterjem Združenih narodov. Čudno in nerazumljivo pa je zoper-stavljanje, da se v ta isti Varnostni svet izvoli Ukrajino, ki bi predstavljala vzhodno Evropo in slovanske države in da se tem slovanskim državam ponuja, da jih v svetu zastopa Indija. Kaj bi rekli ameriški in ostali delegati, ki nastopajo proti Ukrajini, če bi sovjetski delegat postavil predlog, da soglasno s zemljepisno delitvo zastopa v Varnostnem svetu južno-ameriške države Ukrajina?
Res je, da so Zedinjene države prevzele na sedanjem zasedanju skupščine Združenih narodov "inicijativo," in da želijo organizacijo voditi soglasno s smernicami svoje zunanje politike. Toda če je namen, da se ohrani resnično organizacijo Združenih narodov, predsodki, ki prihajajo do izraza v zunanji politiki posameznih dežel, bi ne smeli biti vpoštevani znotraj te organizacija, kajti to bi pomenilo uničenje ideje, na kateri organizacija sloni, ideje o medsebojnem sodelovanju na enakopravni podlagi vseh tistih držav, od katerih je odvisna usoda sveta.
Storimo svojo dolžnost do naših otrok!
Nova zemlja, val Egeja in Kamčatka val Jadratia tam je narodnostna meja širna zemlja, dom Slovana.
Poglej na zemljevid in videl boš, da govori gornja kitica resnico — kako širna je zemlja Slovana.
Slovanov je na svetu 250 milijonov in eden, tako govori knjiga istega naslova v angleščini. Ta zemlja ni samo širna, je tudi rodovita in vsebuje pod površino v bajnih količinih raznovrstnega bogastva. Začelo se je tudi tako hitro graditi industrijo in kultivirati to zemljo kakor še nobeno zemljo prej v zgodovini. Kaj lahko sklepamo iz tega? Zdrava pamet nam pove, da se bo med našo novo domovino Ameriko, ki je najbolj bogata država sveta, in med širno zemljo Slovanov povečala trgovina za ogromne količine surovega in izdelanega blaga, ker to zahteva zdrav napredek obeh držav.
Tukaj je razvidno, da se bo še marsikateri Amerikanec moral učiti slovanskega jezika. Ker ti in jaz znava že en slovanski jezik, je najina dolžnost, da naučiva naše otroke tudi materin jezik, ker nič ne veva kako in kdaj jim bo v življenju prav prišel. Ali naj naši otroci garajo samo po rudokopih, topilnicah in drugih nevarnih težkih delih kot smo mi in moramo še? Ali niso sposobni tudi za kaj drugega? Seveda so, samo podlago in spodbudo jim je treba dati, da se ucijq in imajo zaupanje v samega sebe.
Še se spominjam ko sem prišel sem po prvi svetovni vojni in so govorili nekateri maloduš-neži, da je nemogoče, da bi mi Slovenci izvolili našega človeka v mestno zbornico. Pa se je le zgodilo, da je naš človek Mihe-lič kandidiral in bil izvoljen in za njim še mnogo naših ljudi; eni v še višje urade, kot je županski urad našega milijonskega mesta in governerski urad države Ohio in zvezni kongres. Ali ni mogoče, da bi Tvoj in moj otrok kdaj imela državno službo, v kateri slovanski državi ali pa šla v trgovsko službo? Seveda je mogoče! In sedaj pomisli koliko jim bo pripomoglo znanje jezika do boljšega uspeha. Zato je naša dolžnost, da jih učimo materinskega jezika, ter jih pošiljamo tja, kjer si še bolj izpolnjujejo govorico, kot so mladinski pevski zbori in slovenske šole. Ce kdo trdi, da jih slovensko učenje zadržuje v angleščini se lahko prepriča, da to ni res pri tistih otrocih^ ki že hodijo k pevskim zborom in v slovensko šolo. Stare mamice in očetje recite svojemu sinu ali svoji hčeri,'da naj pošlje svoje otroke tja, kjer se bodo zabavali in učili.
Vam, ki ste že to storili, gre pa najlepša hvala.
Pevskih zborov, v katere lahko vpišete je mnogo, za slovensko šolo pa jih vpišite pri John Tavčarju, tajniku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Prosim storite svojo dolžnost do svojih otrok, naroda in izobrazbe !
J. Tomšič.
in sicer F. S. Finžgarjevo dramo "Razvalina življenja". To igra režira Frank česen, ki je v tem pravi mojster.
Igralci pa so Vam tudi vsem dobro poznani, kot najboljši na našem slovenskem odru v Eucli-du. .
Oče Ur h (Andy O grin iz Shawnee) bo ženil svojo hčerko Lenčko (Mary Gregory) z bogatim sosedom Martinom (Frank Žigman). Lenčka pa je že zaljubljena v sosedovega Fer-jana (John Habat). Prav rada ga vidi. Toliko za danes, v prihodnjem dopisu bom pa opisala vse življenje.
Po igri nastopi pevski zbor "Slovan". Ta zbor je že mnogokrat očaral publiko s slovensko pesmijo. Ob 7:30 zvečer se prične ples; polk in valčkov bo dovolj za mlade in stare. Skrbel bo za vse to Louis Strukel orkester.
Pričetek bo v nedeljo 12. oktobra ob 3. uri popoldan, vljudno vas vabimo.
Ivanka Puncoh.
Članom društva Mir
Cleveland, O. — Prišla je hladna jesen. Izleti in pikniki v naravi so pri kraju. Še par mesecev in imeli bomo zimo. Naše društvo "Mir" št. 142 SNPJ se je na zadnji seji odločilo, da nekoliko poživimo naše seje.
Torej člani in članice, odločite se, da v bodoče redno prihajate na seje, ker lahko se zgodi, da boste dobili $10 ali $15. Od zdaj naprej bo na vsaki seji klicanih dvoje imen. Ako bosta dotična člana navzoča, bosta dobila nagrado. Če bo kli-jcano vaše ime in ne boste na-I vzoči, boste izgubili $10 ali $15. j če pridete na prihodnjo sejo, boste dobili dolar. Ako hočete več pojasnila, ga dobite pri taj-I niku ali pa pridite na prihodnjo I sejo 12. oktobra ob devetih zjutraj.
Obenem pozivam starše, ki imate dorasle hčere in sinove, pripravite jih, da bodo hodili na seje in se usposobili, da prevzamejo društvene posle v svoje roke in postali aktivni. Pri društvu imajo vso priliko, da lahko razvijejo tudi športno življenje. Mi smo jim pripravljeni pomagati v vseh ozirih, samo piidejo naj na sejo. Naša želja je, da se vsaj nekoliko spremeni. Treba je le več koraj-že. Ne pripovedujte svojim otrokom, čeŠ to društvo ni zanič. S tem le pokažete, da ste sami zanič.
Torej člani in članice, apeliram še enkrat na vas, da pridete že na prihodnjo sejo. Bomo I videli, kdo bo prvi deležen te na-I grade. Tudi se odločite, da boste redno zahajali na seje.
Frank Celin, predsednik.
Zahvala!
Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze
Nottingham, O.—Sezona poletnih piknikov je končana. Hladnejši dnevi in večeri nas vabijo v notranje prostore. Tukaj v Nottinghamu se je podružnica št. 14 SŽZ prav pridno pripravila, da bo 12. oktobra praznovala 20-letnico naše podružnice.
Program prireditve bo jako zanimiv. Podružnica bo podala publiki dramo v treh dejanjih
Tem potom se želim iskreno zahvaliti vsem Slovencem, ki so me tako dobro podpirali tekom moje kampanje.
I Jaz sem se popolnoma zave-Idal sovraštva med Slovenci in \ Italijani, ter vedoč kako so Slovenci v preteklosti sovražili fa-' šistične tendence v Italiji, in o njihovi borbi v stari domovini proti tisti fašistični Italiji, in sem vedel, da je skoro nemogoče, da bi kateri Italijan dobil pravo podporo od Slovencev.
Vedoče vse to, sem se vseeno podal v bitko proti dvema kandidatoma, kot sta Vehovec : in Boyd, ki sta že vajena kam-i panj, ter sem kandidiral kot I neodvisni kandidat delavstva, j in sem odklonil, da bi se zave-I zal s kom drugim kot z delav-j stvom, skušajoč dokazati, da se I to lahko stori, da si delavstvo I lahko zgradi svojo lastno po-; litično moč ravno tako kot si je ; zgradilo svojo lastno unijo, i V mojem porazu se osebno
čutim zelo ponosnega na delavstvo, unijske delavce, ki so me tako izvrstno podpirali, in večina teh so bili Slovenci. Taka hvaležnost se ne more nikoli kupiti s denarjem.
Želim se prav posebno zahvaliti Mrs. Anna Urbas, Mr. Frank Celinu in Mr. Louis Ka-feile, ki so me tako pogumno podpirali s tem, da so pisali v prid moje kandidature v temu časopisu. Iskrena vam hvala!
Ob zaključku, hočem povda-riti, da samo ko se bo unijsko delavstvo zavedalo, da zmore zmagati v politiki, bo nam mo-
goče postati prosti možje in žene.
Klub P. A. C. 32. varde, ki je tako zvesto delal za mojo" kampanjo, bo imel sejo v torek 14. oktobra ob 7:30 uri v Tankoto-vi dvorani na 16011 Waterloo Rd. Prijazno se vse vabi.
Najlepša hvala tudi mojemu lokalu št. 49 W.A.W., C. I. O., ki je delal vsako minuto v moji kampanji, kot tudi iskrena hvala vsem unijam za izvrstno podporo. In, naj ne pozabimo, da kot gradimo naše unije, da to lahko zgradimo — mi lahko zmagamo v politiki!
John De Vito.
BESEDILO IZJAVE PREDSTAVNIKOV KOMUNISTIČNIH STRANK 9 DRŽAV
(V včerajšnji "Enakopravnosti" smo priobčili poročilo o sestanku predstavnikov komunistični stranki devetih držav, ki se je vršil nekje na Poljskem. Pripomnili smo, da bomo celotno izjavo priobčili danes.
Besedilo te "izjave o mednarodnem položaju" s sestanka predstavnikov komunističnih strank je zelo važno v luči mednarodnih političnih dogodkov in bo brez dvoma tudi brez vsakega komentarja prispevalo namenu, da se naši čitatelji seznanijo z bistvenimi vprašanji današnjega konflikta na svetu.)
*
Predstavn i k i jugoslovanske komunistične stranke, bolgarske delavske stranke, romunske komunistične stranke, mad-žarske komunistične stranke, poljske delavske stranke, komunistične (boljševiške) stranke Sovjetske zveze, francoske komunistične stranke, češkoslovaške komunističile stranke in italijanske komunistične stranke so izmenjali svoja stališča in soglasili s sledečo deklaracijo (izjavo):
Kot posledica druge svetovne vojne in povojne dobe so se izvršile bistvene spremembe v mednarodnem položaju. Te spremembe pi-ihajajo do izraza z novo delitvijo osnovnih političnih sil, ki nastopajo na mednarodnem pozorišču, a katero so spremenjeni odnosi med zmagoslavnimi deželami v drugi svetovni vojni in v njihovi pre-grupaciji.
Ko je vojna še bila v teku, so zavezniške dežele v vojni proti Nemčiji in Japonski skupno nastopale in tvorile enotni tabor. Za časa vojne pa so vseeno obstojale razlike med zavezniki tako pri določitvi vojnih ciljev in nalog povojnega urejenja.
Sovjetska zveza in demokratične dežele so s m a t ra 1 e za osnovne vojne cilje: obnovo in konsolidacijo demo kratičnega reda v Evropi, uničenje fašizma, preprečitev Nemčiji ponovitev agresije in ustanovitev tesnega in trajnega sodelovanja med evropskimi državami.
Zedinjene države in v sporazumu z njimi Anglija, so imele druge cilje: Da se osvobodijo tekmovalcev na tržiščih (Nemčije in Japonske) in da ojačijo svoje prevladujoče pozicije.
Te razlike pri določanju vojnih ciljev in nalog povojnega urejenja so prišle še bolj do izraza v povojni dobi.
Dve nasprotni politični liniji sta se oblikovali: Na eni strani politika Sovjetske zveze in demokratičnih držav, katere cilj je, da se razbije imperializem in konsolidira demokracijo, z druge strani pa politika Zedinjenih držav in Anglije, katere cilj je, da se ojači imperializem in zaduši demoly'acijo.
Ker so Sovjetska zveza in nove demokracije postale ovira za ustvaritev imperialističnih načrtov v borbi za svetovno nadvlado in zadušitev demokratskih gibanj, se je pričelo s kampanjo proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam, ki je ojačena z grožnjami o novi vojni s strani najbolj gorečih im-
perialističnih političarjev v Zedinjenih državah in Angliji.
Tako sta se ustvarila dva tabora: imperialistično - proti-de-mokratski tabor z osnovnim ciljem, da ustanovi v svetu nadvlado ameriškega imperializma in zadušitev demokracije in proti - imperialistični demokratični tabor z osnovnim ciljem, da razbije imperijalizem, ojači demokracijo in uniči ostanke fašizma.
Borba dveh nasprotnih tabor-jev — imperialističnega in pro-ti-imperijalističnega — se razvija pod okolščinami nadaljne-ga poslabšanja splošne krize kapitalizma, pešanja kapitalističnih sil in jačanja sil socializma in demol^racije.
Zato imperialistični tabor s svojo vodilno silo Zedinjene države Amerike kažejo posebno agresivnost. T o aktivnost s e razvija istočasno v vseh sme-rah — v smeri vojaško-strate-gičnih mer, na ravni ekonomskega prodiranja in ideološke borbe, Truman-Marshallov načrt predstavlja evropski oddelek v splošnem načrtu zavoje-valne politike Zedinjenih držav na vseh straneh sveta.
Načrt za politično in ekonomsko zasužnjevanje Eviope s strani ameriškega imperijaliz-ma je dopolnjen z načrtom za ekonomsko in politično zasužnjevan je Kine, Indonezije in južno-ameriških držav.
Včerajšnje napadalce — kapitalistične magnate Nemčije in Japonske — pripravljajo Zed. države za novo vlogo, za vlogo, da postanejo orožje imperi-^ jalistične politike Zedinjenih dr-' žav v Evropi in Aziji.
Zaloga taktičnih metod, ki jih uporablja imperijalistični tabor, je zelo različna. Tu najdemo neko mešanico raznih groženj s silo, izsiljevanje (black mail), oderuštvo, razne mere ekonomskega in političnega pritiska, I podkupnino, uporabo notranjih I nesoglasij in trenj, da se tako j ojači pozicijo (tega taborja). Vse to se skriva pod liberalno-miroljubno politiko, ki je proračuna, da se zavede in ulovi ljudi, ki nimajo skušnje v politiki.
Posebno mesto v taktičnih metodah imperijalistov zavzema izdajalska politika uporabe desničarskih socijalistov kova Bluma v Franciji, Attleeja in Bevina v Angliji, Schumacher-ja. v Nemčiji, Rennerja in Scherfa v Avstriji, Saragata v Italiji itd., ki poskušajo skriti pravo roparsko jedro imperija-listične politike pod masko de-mokracije in socijalističnih fraz, toda ki dejansko so v vsakem oziru lojalni podpiratelji imperijalistov, se jejo razdor v vrstah delavskega ^ razreda in zastrupljajo njihovo obzorje.
Ni slučajno, da je zunanja politika angleških imperialistov našla v osebi Bevina svojega najbolj vztrajnega in gorečega izvrševalca.
Pod takšnimi pogoji je nujno potrebno, da se proti-imperija-listični demokratski tabor združi, ustvari koordinirani program akcije in razvije svojo lastno taktiko proti glavnim silam im-perijalističnega tabora, proti
ameriškemu imperijalizmu, proti njegovemu angleškemu in francoskemu zavezniku in proti desničarskim socijalistom v' prvi vrsti v Angliji in Franciji-
V cilju, da se uniči načrt im-perijalistične agresije je potrebno, da se ojači vse demokratske proti - imperijalistične sile Evrope.
Desničarski socijalisti so izdajalci te naloge z izjemo v tistih deželah novih demokracij,' kjer blok komunistov in socijalistov z ostalimi progresivnimi strankami tvori osnovo odpora teh držav proti imparijalistič-nim načrtom. Socijalisti v mnogih ostalih državah, v prvi vrsti francoski socijalisti in brit-ski laboriti — Ramadier, Blum, Attlee in Bevin omogočajo s svojim klečeplazenjem in lakaj-stvom naloge ameriškega kapitala, povzročajo njihovo izsiljevanje in pehajo svoje lastne dežele na pot vazalne odvisnosti od Zedinjenih držav.
To pomeni, da so komunistične stranke soočene s posebno nalogo. Morajo vzeti v svoje roke obrambo nacionalne neodvisnosti in soverenitete svojih držav. Ce bodo komunistične stranke čvrsto stale na svojih pozicijah, če ne bodo dovolile, da se jih strahuje, če bodo pogumno stale na braniku demokracije, nacionalne soverenitete, svobode in neodvisnosti svojih lastnih držav, če bodo zmožne, da v svoji borbi proti poiskusu ekonomskega in političnega zasužnjevanja svojih dežel, stojijo na čelu vseh sil, ki so pripravljene, da podprejo stvar časti in nacionalne neodvisnosti, potem nobeni takšni načrti za zasužnjevanje Evrope in Azije ne morejo uspeti.
To je za sedaj ena osnovnih . nalog komunističnih strank.
Zelo važno je, ,da se ima na umu, da obstoja širok jez med ž^-ijo" imperialistov, da novo vojno in možnostjo, da se takšno vojno organizira.
Ljudstvo sveta ne želi vojne. Sile, ki so vdane miru, so« tako velike in močne, da bodo vsi načrti napadalcev propadli, če bodo te sile stale stanovitne in čvrste pri obrambi miru, če bodo pokazale vztrajnost in odločnost.
Ne sme se pozabiti, da hrup in krik imperialističnih agentov o vojni nevarnosti ima namen, da ustraši tiste, ki imajo šibke živce, da bi tako dobili odstopke za napadalca z izsiljevanjem (blackmail).
Največja nevarnost delavskega razreda leži v podcenjevanju njegovih lastnih moči in precenjevanju moči imperialističnega taborja. Kot je v preteklosti mo-nakovska politika pripravila pot Hitlerjevi agresiji, tako odstop-ki novemu nagibu politike .Zedinjenih držav in imperialističnega taborja lahko povzročijo, da bodo njihovi podpihovale! še bolj predrzni in agresivni.
Zato morajo komunistične stranke voditi odpor proti načrtom imperialističnega zavojeva-nja v vseh ozirih—državnem, 'političnem, ekonomskem in ideološkem. Morajo zbrati in zediniti svoje moči na podlagi skupnega p r o t i-imperialističnega demokratskega programa in zbrati okrog sebe vse demokratične in domoljubne sile ljudstva.
Rokoborba
Nocojšnji vspored rokoborke v Centralni orožarni bo nekaj izrednega kot je porodi promoter Jack Ganson. Kar dva para se bosta hkrati spoprijela in sicer brata Ben in Mike Sharp iz Londona ter Jack Moore iz Atlanta, Ga., in Strangler Bob Wagner iz Portlanda, Ore. Poleg njiju bodo pomerili v spretnosti tudi" neki neznani rokoborec Mr. X Frank Taylor, Joe Savoldi, ki j® prošli teden zgubil bitko, io Bobby Becker; ter Ken Kenneth, čampijon iz Nove ZelancJi' je, in Fred ^ozik.
7. oktobra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubliani proti voliunski skupini: Nagode, Snoj, Furian
furian si je želel oborožene tuje intervencije
Pomožni tožilec: "Povejte, kakšno mnenje je imel soobto- j . ženi Furian o pojavu oboroženih tolp?"
Snoj: "Ne spomnim se, da bi z Nagodetom o tem govoril, s Furlanom pa sva se o tem večkrat raegovarjala in sva imela prav bistveno različna mnenja. Jaz sem vedno ob vsaki priliki obsojal to delovanje, dočim je pri Furlanu bila stvar v toliko drugačna, da je to smatral kot nek znak aktivnosti, češ, ,pa le je nekaj, ker še sami od sebe ne morejo oborožiti in se ne morejo gibati, zato je vsekakor nekdo za njimi, Ta vtis sem dobil iz Purlanovih izjav."
Pomožni tožilec: "In kaj naj bi bilo to, kaj naj bi bilo to za bodoče?"
Snoj: "V osnovi se je strinjal in je nekako računal z oboroženo intervencijo."
Pomožni tožilec: "Kako si je predstavljal to oboroženo intervencijo ?"
Snoj: "Tega ne morem tako konkretno izraziti, ampak da bi taka stvar lahko privedla do večjih konfliktov."
Nadalje je izpovedal obtoženi Snoj, da mu je Furian spomladi izročil vrsto vprašanj o Osvobodilni fronti, nacionalizaciji itd. Takrat je Furian prosil Snoja, naj mu da na tista vprašanja pismeno poročilo ali razpravo. Ko sta vprašanja pregledala, je Snoj pritrdil, da bo to napravil. To delo pa je Snoj zavlačeval, ker se je bal, da bi moglo priti komu drugemu v roke. Ko je pričel dr. Furian pritiskati, zaradi odgovora na ta vprašanja, je obtoženi Snoj dal napisana vprašanja dr. Šolarju, kar pa ie ta odklonil.
Predsednik; "Obtoženi Franc Snoj, Boris Furian vas je seznanil s članom predstavništva tuje države?"
Snoj: "Da."
Predsednik: "Opišite, pod kakšnimi okolnostmi in kako se je to izvršilo, kdo je to forsiral in kako je tq bilo?"
Snoj: "Kmalu po prihodu sedanjega konzula je bil Boris Furian pri meni in me je vprašal, če me lahko konzul obišče. Potem je konzul tudi prišel."
Predsednik: "Kdo je to zvezo forsiral?"
Snoj: "Boris Furian."
Predsednik: "Iz kakšnega in--teresa?"
Snoj: "Ne vem, iz kakšnega interesa, jaz sem takrat to sma-kot družabni akt."
Predsednik: "Za kaj vse se je "Oris Furian pri vas zanimal, Vse je hotel od vas zvedeti?"
ljubom Jovanovičem v Srbiji. Kako pa ste vzdrževali ta stik, ali ste vzdržali ta stik z- Drago-Ijubom Jovanovičem samo iniciativno?"
Snoj: "Razgovarjali smo se o raznih dnevnih vprašanjih."
Predsednik: "In kakšni so bili razgovori ? Kako se je on vedel pri teh razgovorih? Za kaj vse se je zanimal?"
Snoj: "Ko sem bil na primer v Zagrebu, je hotel vedeti.vse detajle, kaj sem se razgovarjal
-1 iifr ■ , 1 J, iskal nobenih stikov z Dragolju Predsednik: Vam ne rekel, da I, _	■' r. . .
o	/~\	I	Y v* T T^	l_J ^	v-v ^ 4/^/% 1
se za to tudi konzul zanima?"
Snoj: "Po osvoboditvi sem bil že nekaj krat v Beogradu na zasedanju začasnega narodnega predstavništva, pa vendar nisem
Uncle Sam Says
1
Snoj: "Mislim, da je prav ob tej priliki to omenil."
Predsednik: "Kakšno literaturo vam je Furian izročil?"
Snoj: "V glavnem ameriškoj'
Predsednik: "In kaj ste vi prevajali?"
Snoj: "Jaz sem prevedel članek od Bullita."
Predsednik: "Katerega?"
Snoj: "Ki govori o Sovjetski zvezi."
Predsednik: "Še kaj ?"
Snoj: "Iz neke angleške revije sem prevedel članke, ki govore
0	strankah na Balkanu, ampak samo del članka, ki govori o Jugoslaviji."
Predsednik: "Ste še kaj prevedli?"
Snoj: "Razne manjše stvari."
Predsednik: "Ali ste stvari, ki ste jih prevedli, razširili?"
Snoj: "Včasih sem dal komu."
Furian je prestregel zaupna pisma
Tožilec: "Obtoženi Snoj, želim, da nekatera vprašanja, na katera ste že odgovorili sodišču, vendarle konkretneje objasnite. Vi veste, da so bila pri obtoženemu Furlanu najdena vaša pisma?"
Snoj: "Da."
Tožilec: "Veste za to?"
Snoj: "Vem."
Tožilec: "Ste vi ta pisma videli ?"
Snoj: "Ne, jaz sem to v preiskavi izvedel."
Tožilec; "So vam bila v preiskavi pokazana ta pisma?"
Snoj: "Samo fotostati Krekovih pisem meni."
Tožilec: "Ali so bila vmes tudi pisma, ki ste jih pisali drugim?"
Snoj: "To se mi je v preiskavi zatrdilo, navedlo se mi je ime vincenca Cainkarja iz Chicaga in šabca iz Clevelanda."
Tožilec: "Ste vi tem ljudem večkrat pisali?"
Snoj: "Da, Cainkarju in Šabcu sem večkrat pisal."	,
Tožilec: "Kako si vi predstavljate, kako je mogel soobtoženi Purlan priti do,vaše pošte?"
Snoj: "Z mojo vednostjo ni mogel priti do nje in je možno samo to, da jo je na kak način prestregel."
Tožilec; "Da je vaša pisma prestregel?"
Snoj; "Drugače si tega ne morem predstavljati."
] Tožilec; "Kdo je bila vaša taj-
1	niča?"
I Snoj; "Prva je bila neka Marn, pozneje pa Ana Traven."
bom Jovanovičem. Pozneje, mislim da v decembru 1945, sem bil pri njem osebno, pa tudi takrat na iniciativo Dragoljuba Jova-noviča, ki me je v skupščini poiskal in povabil na sestanek.' Vendar pa me je prej v Ljubljani že dr. Furian opozoril na to, naj na vsak način obiščem dr. Dragobljuba Jovanoviča."
Tožilec: "Dr. Furian vas je opozoril, da v Beogradu obiščete Dragoljuba Jovanoviča. Ob kakšni priliki in v katerem prostoru vam je Furian rekel, da se povežete z Dragoljubom Jovanovičem?"
Snoj: nju."
"Na mojem stanova-
nep*hews\ro	nieces and
learn f?nm	to school to
mates	school-
te o.^T.r,u°tS ""'»T"'
Wiiul	^he heads of
but thrm is s«mn« • come in handy,
vital to their we	^
of their lives Of .n ^ «?«?? day of thrift may	habit
ways, but a Lre wav iT«.
pation of my youne nLl ® Partlci-ews in thč	d'%%and neph-
ury Department'«!	Treas-
Program. u j fSavings .	* TCdixiry Department
Snoj naj bi po Furlanu pošiljal zaupne podatke
Tožilec: "Ali ste vi vedeli, kakšne zveze je imel Furian v Ljubljani ?"
Snoj: "Vedel sem, da je s članom predstavništva tuje države v dobrih odnošajih."
Tožilec: "Ali ste vedeli, da Furian dela zanj ?"
Snoj: "Da dela zanj, tega nisem mogel vedeti, vsaj v začetku ne. Pozneje nekoč mi je rekel, da bi bilo dobro, da bi se midva 3 konzulom dobila, da ga informiram."
Tožilec: "Dajte, prosim, obtoženi Snoj, precizirajte, kaj vam je Furian v zvezi s konzulom naročil. O kakšnih vprašanjih je treba konzula obveščati?"
Snoj: "O politični situaciji pri nas."
Tožilec: "Še kaj?"
Snoj: "O splošnem stanju, mislim o gospodarskem stanju."
Tožilec: "Iz koga sklepate, da je bilo mišljeno gospodarsko stanje?"
Snoj: "Povojne razmere sploh, ki so težke v vsaki državi. Ne morem ravno reči, da je rekel gospodarsko stanje, ampak tako je bilo to razumeti."
Tožilec: "Ali je on konkretno imenoval posebno vrsto vprašanj, o katerih je bilo treba poročati? Ali je govoril o nacionalizaciji?"
Snoj: "O nacionalizaciji sva govorila."
Tožilec: "Ali je govoril o volitvah?"
Snoj: "O tem tudi."
Furian je od Snoja hotel dobiti odgovore
Tožilec: "Kakšen je bil vaš odnos s Furlanom? Kdaj vam je Furian dal Hoptnerjeva vprašanja?"
KOLIKO JE URA?
(Povesti o času)
M. I L J I N
DRUGA POVEST Plen križarjev
Kdo je iznašel uro z utežmi, ni znano. Verjetno je, da so prinesli prvo tako uro z vzhoda zavojevalci Palestine — križarji. Arabci so bili se vedno bolj iznajdljivi in izobraženi kakor Evropejci, ravno kakor za Haruna al Rašida.
V neprijaznih dvoranah viteških gradov, vseh začajenih in sajastih od kadečih se plamenic, po katerih je vlekel veter kakor zunaj na polju, so se pojavile razkošne turške preproge, svilene tkanine, dolgocevne lule in krive sablje iz damaščanskega jekla. S tem azijskim razkošjem je menda prišla v Evropo tudi ura na uteži.
Znano je, da je še pred 700 Igti sultan Saladin podaril svojemu prijatelju cesarju Frideriku II. umetno izdelano uro z utežmi. Uro so cenili na pet tisoč duka-tov, za tiste čase ogromno vsoto.
tava in sili vreteno in ročico, da se z blazno hitrico vrtita. Tedaj je že bolje stopiti v stran, da vas ročica ne bi grdo krenila po roki,
Iznajditelju ure z utežjo je menda služil za vzorec ravno kla-dez z vretenom. Vedrica je utež, vrteča se ročica pa kazalec.
V studenec spuščena vedrica leti navzdol z ogromno naglico, ki se veča in veča: ročica se suče tako hitro, da ni mogoče šteti njenih obratov.
Na uri pa se morajo kazalci počasi premikati. Celo kazalec sekund se ne premika prav hitro, a mi moramo meriti ure, ne pa sekunde. In potem, kazalec se mora enakomerno premikati, ne pa kakor ročica na vretenu, ki motovili tem hujše, čim dalje se vrti.
To je vsa težava. Treba je bilo najti pripravo, da bi zadrževala odmotavanje vrvi in padanje uteži, in da bi se valj obračal enakomerno.'Tak reditelj, regulator, ki ureja hod ure, je v vseh
Petdeset let po tistem se je v j urah. Tudi v urah na prožilo je eni izmed evropskih stolnic po-1 neobhodno treba regulirati.' Ce
To^lec:"Alivamjekdoto| Snoj:"Jaz8edatumatognone
^ "^aven priporočil. ^ j spominjam. Moralo je biti v za-
Snoj: Mislim, dami je prvoj^gtkuaprilaalicelomarca."
indrugopnporočilpravFurlan.1 Tožilec:"Vamjekajrekelv
zvezi s temi vprašanji?"
Snoj: "Rekel je, da naj bi jaz
Obe sta bili iz Clevelanda. Po treboval sem tajnico, ki je znala j angleško in slovensko. Tam ni bilo lahko dobiti tako mlajšo moč."
Tožilec: "Ali je imel Furian stike z vašo tajnico Ano Traven? Ali se vam zdi nemogoče, da je Furian na tak način prišel do vaše pošte?"
Snoj: "Najbolj naravna pot se mi zdi ta. Kar se tiče Krekovih pisem, dopuščam možnosti, da I sem mu morda dal sam kakšen i I odstavek, za druga pisma si j sploh ne morem misliti, kako bi ; drugače prišla v Furlanovo po-, sest kakor na tak nedovoljen : način."
I Snoje vi sliki z j Dragoljubom Jovanovičem
Tožilec: "Drugo vprašanje: .Vi ste vzdrževali stike z Drago-
javila prva stolpna ura. Kralj Eduard I. je velel postaviti veliko uro na westminsterskem stolpu v Londonu, nad zgradbo parlamenta. To je velik, četveroo-glat stolp s šiljasto kupolo, ki se dviga nad vsa poslopja v okolici kakor velikan med pritlikavci.
Tristošestdeset stopnic vodi na vrh k Velikemu Tomu; tako so imenovali Angleži svojo uro.
Štiri stoletja je Veliki Tom kakor za stavo odbijal čas.
Stari stolp je kakor svetilnik ob morju v meglenih londonskih dneh pošiljal na vse strani svoje zamokle signale.
Čas gre: hitite, hitite, hitite!
In ko so čuli votli glas, so člani zbornice, ki so zasedali spodaj v, svojih lasuljah in plaščih, morda odlagali svoja gosja peresa in so za minuto pozabljali na svoje zakone, davke in carine.
Potem je prišel na mesto Velikega Toma—Veliki Ben. A o njem se še pomenimo.
Kmalu za Londonom so prišle tudi v druga evropska mesta stolpne ure.
Kari V., kralj Francije, si je povabil iz . Nemčije urarskega mojstra, slovitega Heinricha, ki mu je naročil, da mu naj postavi uro na stolpu kraljevskega dvorca v Parizu. Nemški mojster je delal osem let, in ko je uro napravil, so mu določili šest sujev na dan in posebno stanovanje v stolpu zato, da bi pazil na uro.
Cez nekaj let je drug mojster, tokrat pa Francoz, napravil uro za drug kraljev dvorec.
Ura in kladez
Mnogim se nam je v otroških letih ura zdela živa. Ce poslušku-ješ, se ti zdi, da bije v njej malo srce, a če jo odpreš, ti vse miglja in vrvi pred očmi od samih kolesc. To je živahnost! In vsega tega dela je treba, da bi se gibala dva mala lenuha, oba kazalca, ki se jima menda prav nič ne ljubi, da bi se premaknila z mesta.
V	vsaki tvornici je motor— kak stroj, ki giblje in premika vse druge. Tudi v uri mora biti tak premikač, saj vendar ni živa.
V	naši uri premika vse—prožilo.
V	starih urah pa je bila tisto gibalo—utež. Še danes je mnogo takih ur.
Ste že videli kdaj kladez na vreteno? Vreteno, to je valj, na katerem je namotana vrv. En
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Zemljišča
1422 EAST 27ih ST.
2 hiši na eni loti; v izvrstnem stanju. Ena ima fornez, lepo splani-rano okrog hiše. 6 sob je praznih. Dober dohodek. Samo $7,500. FAMILY REALTY EV 1953 - PO 8550
ZA 2 DRUŽINI
hiša angleškega tipa na Lorain Ave. 5 sob, ' tile" kopalnica; velika soba na 3. nadst. Dvojni hrastovi podi, 3 garaže; velika lota in krasno senčnato drevje. Za dogovor, da si hišo ogledate, pokličite LAkewood 6981
Po ceni za hitro prodajo
Za eno družino, 10 sob; na Lawn-view Ave. Se lahko predela v stanovanje za 2 družini: dvo-nadstrop-na garaža. Prodaja lastnik.
FA 7320
ZIDAN BUNGALOW
star 16 let; velika sprejemna soba, kuhinja, dinette, 2 spalnici in kopalnica; na 2. nadst. sprejemna soba, kuhinja in stranišče ter spalnica; 2 garaži. Na 9804 Reno Ave. MR. J. H. BERRY Pilkey Realty Inc. 14417 Detroit Ave., AC 5110
to napisal in da se bo to potre bovalo za neko knjigo."
Tožilec :"Se vi spominjate,
koliko vprašanj je bilo na tem listu?"
Snoj: "Koliko vprašanj je bilo, ne vem. Bilo je razprto tiskano na eni poli. Nekako tri četrt pole."
Tožilec: "Kakšna so bila ta vprašanja? Se spominjate vsebine teh vprašanj ?"
Snoj: "Prvi del je govoril o Osvobodilni fronti, o njenem na-1 konec vrvi je pričvrščen k vrete Stanku in razvoju, o grupah, ki nu, na oni konec pa je privezana
so sodeloval^, ter o akivistih. Posebno poglavje je bil sporazum
vedrica. Ce vrtite vreteno z ročico, vzdigujete vedrico z vodo
Tito-šubašič. Potem je bilo še'A treba je samo, da izpustite ve več vprašanj gospodarske vsebi- drico, ki ste jo s trudom privle-
ne.
(Dalje 'prihodnjič)
kli iz studenca, pa se vam strmoglavi navzdol, ker se vrv odmo-
napeto, zvito prožilo spustiš, se takoj odvije in ura se ustavi. Prožilo se mora tudi počasi in enakomerno odvijati.
Nekaj o zajcih
Zato, da bi prav razumel, kako je bil napravljen regulator starinske ure, sem se moral spomniti svojega izleta po Nevi na malem parniku.
Pri vhodu k pristanišču je občinstvo zadrževalo vratilo. To je priprava, ki ne dovoljuje potnikom, da bi jih cela tolpa hkrati vlomila v pristan; silila jih je, da so šli lepo posamezno in zapored. Taka vratila so postavljali tudi pri vhodu v javne vrtove zato, da bi laže lovili zajce—ne četveronoge, temveč take na dveh nogah.
Kadar greste skozi vratilo, ga sunete naprej. Vratilo se zavrti in zapre pot onemu, ki hodi za vami.
Predstavite si sedaj, da utež, ko pada, sili ne samo vreteno, da se obrača, temveč tudi zob-často kolesce, ki je z njim v zvezi.
Vrtenje tega kolesca moramo nekako zadrževati, zavirati. To pa storimo, če zavremo zobce kolesca tako, kakor zadrži vratilo tistega, ki sili v vrt.
Tu je to kolesce narisano. Za vratilo je tukaj os z dvema lopaticama. Sedaj se je gornja lopatica zataknila med dvema gornjima zobcema. Zobec, ki ga lopatica ovira, da ne more mimo, jo rine naprej. Zato pa se os obrača za pol obrata, in spodnja lopatica se zatika med dva spodnja zobca. Da pa kolesce ne bi sukalo vratila t&ko lahko, je na gornji konec osi nasajena prečka z dvema drugima težama.
Ce bi ne postavili vfatila, bi uteži takoj padle. Ker pa smo prisilili uteži, da sučejo vratilo in razen tega še prečko s tistim obteženjem, smo jim naložili tako delo, da, se bodo spuščale počasi in enakomerno z rahlimi* sunki.
Sedaj si oglejmo uro, kako je sestavljena. Seveda boste lahko spoznavali uteži, vreteno in kolesce z vratilom. (Kolesce je ta-koimenovano pogonsko kolesce, vratilo pa je—balansirsko).
Na levi strani je narisan kazalec. Kazalo vidite od strani, zato številke niso narisane.
Valj, ki se suče, premika ves mehanizem, tudi kazalec in ba-lansifko. Za prenašanje gibanja sta postavljena dva para zobča-stih koles. Na levi posreduje prvi par gibanje kazalca^ drugi par na desni pa sili os pogonskega kolesca, da se vrti,-
(Dalje v eetrtek)
VETERANI! $8.500
Erwin Ave., od W. 130 St.
Zidani bungalows s 4 sobami in utilileto; gorkota na prisiljen zrak na plin; jeklena okna, marmornate podoknice.
Najboljši nakup v letu. Odprti na ogled v nedeljo od 2. do 6.
Pokličite stavbenika
CL 9196
WEST 46th ST., od CLARK
4 in 5 sob; kopalnica, garaže, lota 32x300. $6500.
W. llth od Clark. 4 družine; 5-5 ter 4-4 sobe; kopalnica, donaša lep dohodek. 1 stanovanje spodaj jc prazno. $9,500.
KOLIS REALTY 2585 W. 25 St., CH 7503
Naprodaj je hiša
za dve družini; stanovanja sta eden poleg drugega, po 6 sob vsako; eno stanovanje je prazno. Dve garaži. Lota 40x148. Nahaja se v fari sv. Jeromija in vse je v dobrem stanju. Cena $11,500.
EASTERN REALTY CO.
404 EAST 156th ST.
IV 5110

Trgovine naprodaj
Razno
RESTAVRACIJA
z licenco za pivo in vino, se proda. Dober promet in se nahaja na Waterloo Rd.
Nizka najemnina.
KE 0288
4 ODRASLE OSEBE
žele dobiti v najem stanovanje s 5 sobami v collinwoodskemu okrožju. Pokličite
KE 5981
MLADA DVOJICA
želi dobiti v najem 3 sobe s kopalnico. Nič otrok. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
SK 8883
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1947 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1110 E. 72 St., EN. 8254; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Pctschaucr; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
PRODA ALI SOLASTNIŠTVO
sc nudi osebi z prodajno izkušnjo livarskih izdelkov, v aluminijski livarni — PR 2164.
po 6. uri pokličite EN 9915
NAPRODAJ JE AUTO BODY SHOP IN GARAŽA
popolnoma opremljena za popravila avtov. Ustanovljena pred 25 leti. Na razpolago je dober "lease."
West Twenty-Fifth SI. Auto Body & Repair Shop. 3612 W. 25 St.. FL 1606 MR. KRAUSE

Posiuga
Zastopniki
'^Enakopravnosti ★
Za St. claiisko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za ncwbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
99
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin', ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR.,J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do , 8. zv.
Tel.: EN 5013
jSTRAi; 4
ENAKO?RA%i;OST'
■7. oktobra 1947
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D, RAVLJEN
(Nadaljevanje )
. . . Skoz okno ni kaj videti. Veter mi pribija vrat v ostrem kotu ob okenski okvir, da me rob reže v grlo kakor topa žaga in se mi zarezuje v žile.
A plavži so vedno bliže. Njih luči se posvetijo t i k samega dimnika lokomotive.
Padajo, se obračajo in se dvigajo, a vlak mi še vedno ni pokoren. Vseeno ne verjamem, da bi name prežala poguba.
Hladnokrvneje je treba zavirati, mirneje! Zdaj pride peron, ovinek in tam svetlobni signal. Tam me pričakuje ravnatelj in tovariš mojega očeta Garbuz in plavžar Kramaren-ko. Povedali bodo plavžarjem, kdo je pripeljal železno rudo.
Z izpraznjenimi valji, ki cvi-Jijo, se ustavimo na postaji. Sesedem se na sedež in čutim, kako prazne so moje žile, docela-so se izsušile. Rad bi zaspal, rad bi kadil. Potem poskočim, jamem begati po lokomotivi, se veselim, se smejem in objemam Borisova.
—	Andrjuša, prispela sva, pri-spe-la!
Pogleda me nerazumno:
—	Mar je moglo biti drugače?
Izročim mu lokomotivo in stečem k Bogatirjevu. Leži ob oknu, na zglavnikih. Ima vnete oči. Ko me zagleda, me prime za roko in spet omahne. Vse jutro molči, samo enkrat zavistno šepne:
—	Taka sreča je samo v pravljici, Sanj.
41. poglavje
Boris leži dolg in suh v postelji. že dvajset ur spi na hrbtu in se ne gane. Pri dihanju smrči in ječi.
Vrnil sem se z dela, poslušal sem dve predavanji in prihitel ves zasopljen, da bi z njim delil veliko veselje. Toda on še vedno spi.
Poredkoma ga vidim. Mesec dni mu niso zamenjali posteljnine. Posteljnina je bila čista, ker malokrat spi na njej. Vse moje brige za Borisovo zdravje so zaman. Sleherni dan izlivam Bkisano mleko vstran in se jezim na nespametnega Borisa. On je prvi za menoj pripeljal železno rudo z Rudne gore. Nato smo vzpostavili redni promet. Boris je častihlepen. Noče zapustiti lokomotive.
Leži ves izsušen, s tankim nosom, z izbočenim čelom, pod katerim se v vdolbini skrivajo posinele veke.
Žalost mi stiska grlo. Ustne se mi na lepem osušijo in po malem trzajo. Sklonim se nad Borisa, pokleknem, objamem uveli život in skušam šepeta je zbuditi tovariša in brata, da bi 86 z njim enkrat za vselej pogovoril:
—	Borja, Boris! . . .
Obrne se na bok, odpre oči,
pogleda me s praznim pogledom; dolgo nie ne spozna. Ponudim mu čašo mleka. Hlastno jo izpije in ga še poželi. Postavim predenj polno skodelo mleka, kos presnega masla in kruh.
Dvigne se, toda ne odgme odeje. Ves onemogel se nasloni ob steno, sne vse in se odo-brovolji. Veselje, ga je gledati, kako se mu vraŽa tek, in opogumljen želim, da bi se Boris veselil z menoj.
Nedavno sem postal slušatelj večernega tečaja. Pri izkušnji sem imel srečo. Komisija me je slučajno vprašala tisto, kar vem, m me je napotila na znan-_gtveno fakulteto. Takoj po prvi
uri mi je bilo jasno, da z nekoliko leti tovarniškega uka nisem dorasel predavanjem.
Vnovič sem si po načrtu razdelil dan. Osem ur na lokomotivi, niti minuto več. Zaupam svoji posadi kakor sam sebi. Skupaj smo se mučili za življenje lokomotive, docela smo jo ozdravili in dvignili njeno delovno sposobnost na vzorno raven. In tako; osem čistih delovnih ur za proizvodnjo, dve uri za zajtrk, kosilo in večerjo, štiri ure pa za učenje na zavodu. Za spanje preostane še cela tretjina dne.
S to tretjino započenjam prerod, ki sem si ga bil že davno zamislil. Nočem biti polovičar. Vera, da bi po takem bil slab strojevodja, živčen, dremav slušatelj in len urednik, šest ur spanja je res dovolj za mladega zdravega človeka. Tako pridobljeni dve uri porabim za učenje.
Proste dni izkoristim za gledališče in kino ali za izlet na Ural.
In tako sleherni dan po dve uri: sedim nar matematiko, kemijo in fiziko. Kadar pričnem mešati koeficient s polinomom in kvadratne enačbe z mono-mom. zaprem učno knjigo, uredim zapiske in stopim k tova-rišici Leni Bogatirjevlji, ki je nedavno dovršila popolni tovarniški tečaj.
Vodi me čez strani algebre in tiho razlaga:
—	Da skrajšaš ulomek, je treba imenovalec in števec deliti s skupnim delilcem.
Besede se mi jasno in bistro vtisnejo v spomin in od Lene ne odhajam z zmedo števil, pravil in formul, marveč s pravim urejenim znanjem.
V moji sobi se. pogostokrat učimo" kemije in delamo poizkuse iz fizike. Sodelujeta Ana-tolij Strepanov, ključavničar mehanične delavnice, in moj tovariš propagandist Koškarev.
Boris me prosi, naj ponoči ne ugašani luči. Do belega dne leži s knjigo v postelji. Toda pogostokrat opazim, da ne čita, marveč s široko razprtimi očmi gleda v strop, ne da bi trenil, ne da bi se zganil. Tiho ga vprašam:
—	Na kaj misliš, Borja?
—	Tako na nič.
In spet vzame knjigo, ves se zvije v klobčič. Vidim, da res nič ne misli. Otožen je, toda ne po mislih in volji, marveč zaradi vedno šibkejšega telesa.
Kadar zaspi, se v snu stresa v krčevitem kašlju in potem ga znoj obliva po vsem životu.
Zjutraj vstaja s pijanimi in motnimi očmi, s posinelim, zabuhlim licem in hiti na loko-
motivo. Nedavno tega se je dvignil in zagledal rdeč madež na snežnobeli postelji. Jaz sem se potajil kakor bi spal. Boris je zastrmljen stal ob svoji postelji. Z drhtečimi rokami je zbral konce rjuhe, jo ponesel k oknu in je s sončnimi žarki skoz in skoz osvetlil lepljive madeže. In še ni verjel. Rjuha mu je padla iz šibkih rok k nogam, se zvila in pokazala tisto mesto kot rano.
Boris je povesil glavo, mišice so mu popustile. Lotil se ga je strah. Zdrznil se je. Oči so se mu ovlažile in zatekle. Nisem ga mogel dlje gledati. Od strašne bolečine bi bil najrajši za-vpil. Stisnil sem njegova suhljata, deško ozka ramena:
—	Borja, Boris, tepec, večni gad! Zgorel boš, v pepel se spremeniš, zdraviti se moraš. Kar brž!
Nekoliko se je vzravnal. Zamišljeno me je pogledal. V očeh solze in žalost. Hotel se je nasmehniti in me je z nekam tujim glasom tolažil:
—	Neumnost, Sanj, neumnost!
Oblekel se je in odhitel. Ni maral takih pogovorov.
Naslednji dan sem pred kom-somolskim komitejem predlagal, naj Borisa Kudeljo takoj pošljejo n a dopust. Dosegel sem, da so ga napotili v neko zdravilišče, toda on je to odločno odbil.
Šel sem k njemu na lokomotivo. V službi je bila posada strojevodje Paramonova, ki je tudi dežural. A tudi Boris si je dal opravka z oljnico, izpiral je stroj s petrolejem, z nohti je strgal madeže. Svoje poniklja-no orodje je polagal na železo tako pazno, kakor da je kristal in se zatorej boji, da se ne bi kako opraskalo. Ko sem ga takole videl, sem pomislil:
"Kako se boji za lokomotivo, kako je v skrbeh za vsako njeno ramo. Varujejo brižneje kakor oči v glavi, zdravje žrtvuje in mu pri tem ni na mar najpo-polnejši in najdragocenejši stroj, — lastno telo. Kakor škodljivec uničuje sam nenadomestljive dele in spravlja lastno življenje v pogubo, pa misli, da ima prav!"
Popadla me je jeza. Vrgel sem njegovo škatlo z orodjem, zgrabil sem ga za roko in mu zapovedal, naj gre z menoj. Uprl se je ob vrata in je prvikrat dvignil roko name.
Naposled sva se sprla. Za-pretil sem mu, da ga izročim častnemu sodišču. Zjutraj je prišel domov. Pozabil je na ves dogodek. Odvedel me je v delavnico in mi pokazal stenski časnik, objavo, tabelo uspehov. Vsepovsod sem videl, da: Borisova lokomotiva, ki je pred dvema mesecema izpolnjevala 60% prevoznega načrta, zdaj izpolnjuje 104%. Pozval je k tekmovanju pet lokomotiv svoje skupine.
Boris je molče narisal očrt ,na deski, kjer so vse zmešane črte držale k središču, označenemu s krogi. Sredi krogov je številka Borisove lokomotive. Odstopil je in počakal, da bi jaz spoznal pomen teh črt.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW AVENUE KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
—	Da, tako je in nič drugače. Zbriši krog pa bo med črtami nastala sama zmešnjava!
Ko sva se vračala domov, me je goreče prepričeval:
—	Sanj, razumi vendar, da nas je mnogo, sleherni dan do-raščajo novi in novi graditelji, toda mi smo še siromašni. Imamo vroča srca in plamenečo voljo, toda strojev je malo. Dati moramo vse, kar moremo, ne da bi si prizanašali.
Razdraženo sem kriknil kakor blaznež:
—	Slep si, ti tepec! Malo strojev?! V Magnitostroju malo strojev? Še nikoli ni Rusija videla tolikšne tehnike!
In spet sva se sprla.
42. poglavje
Moj dan se pričenja ob petih zjutraj. Majhna budilka me z nežnim in upornim zvonjenjem požene iz postelje. Še trepeče kovinasti oklep ure od brnenja, jaz pa sem že na nogah. Z vlažno cunjo brišem parket, prezračim posteljnino na odprtem oknu, sklenem posteljo, okopi jem se v kadi, polni sveže hladne vode, pbrišem se, oblečem športne hlače in telovadim.
Ko je moja polt vsa rožnata in se ogrejem kakor na soncu, popijem kavo, ki sem si jo že zvečer pripravil, in grem na delo.
Naše mesto leži med gorami. Pred plini in dimom tovarne se je umaknilo za nekoliko kilometrov v bližino planinskega vetra in v zavetje planin.
V tovarno grem peš. Rad imam te dolge sprehode. Vdihavam nočni zrak in mislim na dekle, čigar lasje diše po stepi, mislim na polodprta usta, na vroče telo, ob katerem bi se lahko vžgala stepna trava.
Stopam vštric ključavničarjev, plavžarjev in valjarjev in spoznavam po njihovem koraku in zadržanju, da tudi oni sanjarijo. Nemara se tudi oni odrekajo avtobusu in vlaku, da bi se nadihali zraka in mislili vsak na svojo ljubezen.
Pred menoj stopa dekle z ruto na glavi. Toplo ji je. Sname ruto,' mahlja z njo' "nad glavo, ovrže goste težke lase, obrne se in se mi nasmehne. Njen nasmejani pozdrav primerjam z novim dnem.
Greva ramo ob rami, ostro, z neiztrošenimi močmi.
Dohitiva drvarje v delavskih oblekah, ki diše po gozdu, plav-žarje, ki jih pokriva prah mali-naste barve, in ključavničarje v temnih delovnih oblekah. Umikajo se nama in vidim, kako postajajo koraki bradatih mož lažji in hitrejši. Eden izmed mož reče tiho in nežno:
—	Objemi jo, fant.
(Dalje prihodnjič)

Dela za moške
avtni mehaniki
Popolnoma izurjeni na avtih Chrysler izdelka. Visoka plača od ure; stalno delo. Izvrstne delovne razmere.
CARL LANDAU 8116 Lorain Ave.
BELO GROZDJE
DOBITE PRI
FRANK GRLICA LAKE RD.. NORTH PERRY, OHIO
IN SICER DO 22. OKTOBRA
KDOR ŽELI, NAJ SE ZGLASI.	PRIPELJEMO NA DOM.
ELECTRONIC WIREMEN & ASSEMBLERS
Izvrstna prilika za izurjene delavce v tej stroki; dobra plača od ure in dobre delovne razmere. — Vprašajte za Mr. Smith. VICTOREEN INSTRUMENT CO. 5806 Hough Ave.
BUFFERS, ASSEMBLERS & METAL WORKERS Plača od ure. 40 ur tedensko. Podnevni šift. H. N, WHITE CO. 5225 Superior Ave.
licenciran kurjač
Povprečno 44 ur tedensko; menjajoči se šift. Tedenska plača. Stalno delo.
ST. LUKE'S HOSPITAL 11311 Shaker Blvd.
Dela za moške

CABINET MAKERS & MACHINE MEN
Dobra plača od ure. MARQUARD SASH & DOOR MFG. CO. 14735 Lorain Ave.
Izdelovalec rezancev
(NOODLE MAKER) Izurjen ali pri volji izučiti se. COLUMBUS MACARONI & NOODLE CO. 7804 Carnegie Ave.—EX 0729
MOŠKI ZA REZANJE PLATNENIH IZDELKOV
IZURJEN. PLAČA OD URE.
The Wagner Awning & Mfg. Co. 2658 Scranlon Rd.
fantje 18 DO 21 let
za pomoč v MACHINE SHOP. Moralo imeti zanimanje za mehanično delo.
WEST INDUSTRIES I92I8 Redwood Rd. {od Dille Rd.)
AVTNI MEHANIKI .
z najmanj 5-letno izkušnjo; prednost imajo izurjeni delavci na General Motors izdelkih. Določena plača; počitnice in hospitalizacija. Snažna, velika delavnica. MR. PRIDA.
McCULLOCH INC.
8004 Lorain Ave.
Aulo Body Men
Samo izurjeni delavci se naj pritjla-sijo. Izvrstna plača za zanesljive popravljalce avto V. Na podlagi 50-50 provizije.
GL 0206
Mehanik na fornezih
STALNO DELO, $2. NA URO.
H. Ouiggen and Sons 1512 Green Rd., EV 3700
IŠČEMO MOŠKEGA ZA
čiščenje stenskega papirja in umivanje sten. Izurjeni delavci. Morate imeti priporočila. Dobra plača od ure.
STEIGER DECORATING CO. 5196 Milo, Maple Heights, O. tel.: MOntrose 78
UPSETTER ROLLER OPERATORJI
Plača od ure in komada.
Mid-West Forge Co.
17301 ST. CLAIR AVE.
ZIDAR
uren in zanesljiv dobi dobro delo takoj. Unijska plača.
SW 1293
Delavec za skladišče
STALNO DELO 5 dni tedensko.
Plača od ure.
Zahteva se priporočila. Narodno znana tvrdka z jedili. Pišite na
MR. SMITH
411 Great Lakes Bldg. 830 VINCENT AVE. Cleveland, Ohio
Ml POTREBUJEMO
PUNCH PRESS OPERATORJE TEŽAKE ROČNE NAKLADALCE in MLADE MOŠKE ZA PRODUKCIJSKO DELO
Visoka plača na uro.
Murray Ohio Mfg. Co.
1115 EAST 152nd ST.
DELAVCI ZA SKLADIŠČE
Plača od ure—stalno delo.
FEDERAL COLD STORAGE CO. E. 37th & Croton
I y V
Isce se WOOD and
STEEL DIE MAKERS
TUDI
JIG BUILDERS
(Samo dnevni šift)
Priglasijo se naj samo izurjeni delavci
Personnel poslovodja
The FIxible Company
Loudonville, Ohio
Dela za ženske

CANDY PACKERS
Dekleta od 16 do 21 let
Plača od ure.
OHIO CONFECTION CO, Lisbon Rd. & Evins Ave., od E. 86lh & Buckeye
KUHARICA
izurjena; dobra plača in dobre delovne razmere.
Bob's Restaurant 11910 Detroit Ave., BO 9887
STENOGRAFKA
Izurjena za splošno pisarniško delo. Tedenska plača. 40 ur - 5Vi dni tedensko.
7001 Carnegie Ave., HE 6980
-3S
Dela za ženske

Sorter & Marker
Delavka v perilnici. Izkušnja ni potrebna.
AL'S LAUNDRY
7703 Hough Ave., EX 7717
STREŽNICA
izurjena. Dobi uniforme, obede in napitnino ter dobro plačo.
CROSBY'S
10505 Carnegie Ave.
PRODAJALKA
izurjena za delo v zlatarni. Prednost ima stanovalka na zapadni strani mesta. Za podrobnosti se zglasite na
11705 Lorain Ave.
MATERE!
Zaslužite si ekstra denar s delom v prostem času. Prodajajte otroške revije. Izvrstna provizija.
CL 1006
Ženska za hišna opravila
v splošnem. Da bi ostala preko noči dva večera; nič kuhe. Od 10. zi. do 8. zv.
YE 2105
DELOVODKINJA,
KI JE ZMOŽNA UČITI ŠIVILJE IN NADZOROVATI DEPARTMENT
Prednost ima ženska, ki je izurjena dela s pletenim blagom. Dobra prilika in dobra plača za pravo osebo. Pišite na
MR. JONES
411 Great Lakes Bldg. 830 VINCENT AVE. Cleveland, Ohio
STREŽNICA
za večerno delo. Dobra plača.
Chenako's Restaurant, Inc.
10309 Euclid Ave.
Ženska za hišna opravila
v splošnem; pranje in navadna kuha za 3 odrasle osebe. Da bi tu ostala preko noči. Tedenska plača. Prednost ima ženska v starosti 25 do 30 let. South Euclid okolica. EV 0924
Operatorice šivalnih strojev
izurjene na komadnem delu; dobra plača od ure. Prijetne delovne razmere v moderni izdelovalnici oblek. DAVID MANUFACTURING CO. 648 Huron Rd.
STAREJŠA ŽENSKA
za snaženje stranišč za ženske. 7.30 do 4. pop. 8 ur dnevno
KIRKWOOD COMMUTATOR 1345 Carnegie Ave., MA 0505
Stroj episka-klerkin j a
razno pisarniško delo, vključivši tipkanja; zmožno, zanesljivo dekle dobi dobro plačo in stalno delo. 5 dni tedensko. Pokličite za dogovor. EN 6672
ŠIVILJE
IZURJENE DELA NA MERROW IN SINGER ŠIVALNIH STROJIH Prednost imajo take, ki so že delale s pletenim blagom.
Dobra plača od ure.
GALLEN KNITTING MILL 1220 W. 6th St. CH 1864
POMOČNICA PRI PEKU
6 dni v tednu—plača na dan Prijetne delovne razmere.
UNIVERSITY HOSPITALS 2065 Adelbert Rd.
MOŠKI IN ŽENSKE ZA STREŽAJE
6 dni v tednu; stalno, plača na dan; vas izučimo UNIVERSITY HOSPITALS 2065 Adelberl Rd.
Dela za moške
PRVOVRSTNI DELAVEC ZA
DELO NA TAPETIRANE-MU POHIŠTVU
Visoka plača od ure. Stalno delo. Tudi moški za splošna dela pri pohištvu.
MIDLAND CHAIR CO. 1291 W. 9th SI., CH 3225
CANDY MAKERS
Fantje od 16 do 21 let stari. Izkušnja ni potrebna. Plača od ure. OHIO CONFECTION CO. Lisbon Rd. & Evins Ave., od E. 86th & Buckeye
3 VOZNIKI TRUKOV
zanesljivi, stalni s priporočili, dobijo izvrstno delo. 5 dni tedensko; nobenega prodajanja.
NATIONAL FOOD COMPANY 2730 Grand Ave,
izurjeni mizarji
ZA DELO V NASELBINI MAYFIELD RD.
CH 2215 - ob večerih WE 7763
Punch Press operatorji
IZURJENI DOBRA PLAČA OD KOMADA IN BONUS
Geometric Stamping Co.
nil EAST 200th ST.
The S+earn Co.
1021 Euclid Ave.
ima službe za polni ali delni čas v oddelku za prodajanje igrač. Primerna plača in provizija.
6. nadstropje EMPLOYMENT OFFICE
FITTERS
še 3 ženske, ki so mojstre v umer* j en ju oblek, za polni čas dela. Dobra plača s nadurnim delom; počitnice s plačo; popolna zavaroval" nma. Najboljša razsvetljava.
FOSTER FROCKS INC. 10525 Carnegie Ave.
RA 2500
MEHANIKI ZA FORNEZE IN POMOČNIKI
Delo skozi celo leto. Največja firma z grelno napravo v Clevelandu. Rabi se delavce tudi za "reset" delo. Jamčena plača $100 tedensko. Na vzhodni ali zapadni strani mesta.
CONCORD FURNACE CO. 8033 Superior Ave.
PRODAJALKE
NOVA KRESGE TRGOVINA
Brookpark & Pearl Rd.
BO KMALU OTVORJENA Prošnje za delo se sedaj sprejema Mnogo privlačnih ponudb
Zglasite se v uradu v Basement
S. s. Kresge Co.
5140 PEARL RD.
Potrebujemo ženske
18 do 40 let starosti
samske ali poročene za
"BENCH ASSEMBLY" iN
OPERATORICE STROJEV
Delo od 7.30 zj. do 4. pop. ter ^ nočni šift od 10. zv. do 6 ure Z)' 45 ur tedensko.
KIRKWOOD COMMUTATOR CO. 1345 Carnegie Ave.
MA 0505