socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVII ŠTEVILKA 4 (566) VELENJE, 30. JANUARJA 1981 CENA 7 DINARJEV YU ISSN 9350 - 5561 ■---1 Hi tmmm Občinska konferenca SZDL Velenje Program aktivnosti Na programsko.volilni seji je občinska konferenca SZDL Velenje sprejela smernice za aktivnosti, ki izhajajo iz skupnih družbenih nalog in ki bodo v letu 1981 zahteva'le učinkovito delo vseh subjektivnih sil. Programsko volilna seja pa je istočasno zadolžila predsedstvo OK SZDL ter njegove organe, da upoštevaje smernice izdelajo konkretne programe nalog za vsako trome-sečje. Predsedstvo občinske konfe-rence-SZDL Velenje je na svoji zadnji seji sprejelo naslednji program aktivnosti občinske konference SZDL Velenje za prvo trimesečje kot skupni program vseh organiziranih socialističnih sil: Spremljanje, usmerjanje in usklajevanje javne razprave na akcijo NNNP 80/81 ter izdelava enotne predpostavke za praktično preverjanje. Usklajevanje programov prireditev in proslav za leto 1981 ter priprava izhodišč za scenarije osrednjih prireditev ob 40-letnici revolucije v občini Velenje. Imenovanje sveta za družbenopolitični sistem in sveta za znanstveno raziskovalno delo pri predsedstvu OK SZDL. Usklajevanje aktivnosti za družbenopolitično akcijo'družbe-nopolitičnih organizacij pri sprejemanju srednjeročnih in letnih planov. Nadaljnje usmerjanje in uska-Ijevanje aktivnosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Usklajevanje in usmerjanje usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge SLO in DS. Usklajevanje in usmerjanje priprav na III. kongres samou-pravljalcev Jugoslavije. Usmerjanje javne razprave o vlogi družbenih organizacij in društev v okviru priprav na problemsko konferenco RK SZDL Slovenije, o vlogi družbenih organizacij in društev. Usklajevanje programa dela OK SZDL Velenje s programi dela zborov skupščine občine Velenje. Usmerjanje javne razprave o osnutku statuta občine Velenje. Izdelava programa aktivnosti za evidentiranje kandidatov za skupščinske volitve in volitve v SZDL ter aktiviranje koordinacijskih odborov za kadrovska Vprašanja v KS in tozdih. Usmerjanje aktivnosti družbenopolitičnih organizacij pri obravnavi ocene gospodarjenja za leto 1980. Oblikovanje družbenega organa — skupščine Centra za informiranje. propagando in založništvo Velenje. Usklajevanje programov aktivnosti ob dnevu žena — 8. marcu. Usklajevanje aktivnosti družbenopolitičnih organizacij za izboljšanje dela delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS in skupščino družbenopolitične skupnosti v krajevnih skupnostih in tozdih ter delovanje skupščin SIS in njihovih strokovnih služb. Spremljanje in usmerjanje nalog pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja v usmerjeno izobraževanje. Usmerjanje in usklajevanje razprave o predlogih statutov v krajevnih skupnostih. Usmerjanje začetka razprave o izhodiščih za pripravo sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov SIS in metod delovanja SIS. Usmerjanje aktivnosti za oblikovanje temeljne rizične skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav. Usmerjanje javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju. OK ZSMS Velenje Seja občinske konference Prihodnji petek bo seja konference občinske konference ZSMS Velenje na kateri bodo mladi spregovorili o delu občinske konference v zadnjem tromesečju, obravnavali bodo finančno poslova- nje v preteklem letu in sprejeli program dela do aprila letos. Na seji bodo potrjevali tudi predlog dopolnil pravil o organiziranju občinske konference ZSMS in predlog za imenovanje organizacijskega sekretarja občinske konference. Letošnje podaljšane počitnice so pravzaprav končane. Ukaželjne glavice se že pripravljajo na ponovno snidenje s šolo in tovariši. Brezskrbni dnevi so minili, spet bo potrebno poprijeti in do kuncu leta nadoknaditi tisto, kar je bilo morda do polletja zamujeno. Le pridno, mladi rod. Komite OK ZKS Moje Podrobno opredeliti vzroke izgub Občinska konferenca ZKS Velenje se ho v mesecu februarju sestala dvakrat ter spregovorila o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in o nadaljnjem razvoju in krepitvi političnega sistema. Pred sejami občinske konference bodo pripravili seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK in jih seznanili z aktivnostrriiTn" nalogami, po sejah pa bo sklicanih tudi več problemskih konferenc v združenem delu in krajevnih skupnostih. Programsko volilna konferenca občinske organizacije' ZK Velenje pa bo v marcu. Na torkovi seji komiteja OK ZK. na kateri so sprejeli program aktivnosti organiza- cije ZK v Šaleški dolini, so določili še kratkoročno delovno usmeritev komiteja OK ZK Uvodna točka zadnje. 93. seje komiteja OK ZK Velenje pa je bila informacija o izgubah v združenem delu Šaleške doline. Navzlic zaostrenim pogojem gospodarjenja se je. kot kažejo prve i/Boljšala ekonomičnost gospodarjenja. zadovoljivejše je razporejanje dohodka, zaustavila pa se je tudi rast zaposlovanja. Kljub temu pa bodo nekatere temeljne organizacije oz. delovne organizacije sklenile poslovanje v letu 19X0 / izgubo. Mimo tozda l.esna CilP Vegrad Velenje in tozda Turizem Rdeče dvora- ne Velenje bo lanskoletno poslovanje zaključila z izgubo tudi tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Zaradi izpada dohodka zaradi nedoseženega skupnega prihodka v EGS pa trenutno izkazujeta izgubo tudi Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, vendar pa je mogoče pričakovati, da bo do konca februarja izguba pokrita. Ob obravnavi zaključnih računov za leto 1980 pa je treba, kol je bilo poudarjeno na seji. kar najbolj podrobno opredeliti vzroke izgub, tako objektivne kot subjektivne, ter sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. M. L. RLV Načrt bo izpolnjen Po podatkih, ki smo jih dobili v sredo zjutraj, bodo velenjski rudarji izpolnili osnovni proizvodni načrt za mesec januar, s katerim so določili odkop 413.930 ton lignita. Do 28. januarja zjutraj so namreč nakopali že 362.600 ton premoga oz. v poprečju po 18.130 na dan. Zaradi premeščanja mehaniziranih odkopov in skrajšanja odkopne fronte pa je za mesec februar z osnovnim proizvodnim načrtom predviden izkop 378.655 ton lignita. TEŠ Z vso močjo Zaradi velikih potreb po električni energiji obratujejo šoštanjske Termoelektrarne ves mesec s polno močjo. V vseh petih blokih so do 28. januarja proizvedli 387,519.600 kWh električne energije, za to pa so pokurili 464.697 ton premoga, pri čemer so ga ta mesec dobili iz velenjskega premogovnika 273.787 ton. Trenutno je na deponiji šoštanjs-k;h Termoelektrarn 539.100 ton ' emoga, kar skupaj z dobavami iz Rudnika lignita Velenje zagotavlja nemoteno obratovanja vseh naprav do konca meseca marca. Zaradi maksimalne obremenjenosti vseh naprav so v šoštanjskih Termoelektrarnah v stalni pripravljenosti vse dežurne ekipe, da bi okvare, v kolikor bi do njih prišlo, kar najhitreje odpravile. Ceneje in varneje Poslovni vlak (ilede na vse večje potrebe za hitrejšimi in ugodnejšimi povezavami Gornje Savinjske in Šaleške doline z Ljubljano pa tudi z. Zagrebom, je Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Velenje dala pobudo za uvedbo poslovnega vlaka, ki bi vozil iz Velenja do Ljubljane in seveda tudi v obratni smeri. Tako je bil v ponedeljek prav o tem vprašanju v Celju pogovor med predstavniki Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje in železniško transportno organizacijo ter TTG Celje. Med tem so stekli pogovori o potrebnosti uvedbe poslovnega vlaku Velenje — Ljubljana — Velenje tudi s predstavniki Koroške in Celjske zbornice. Seveda se je treba zavedati, daje glede na udobno in varno potovanje ter glede na zmanjševanje stroškov službenih potovanj in vključevanje vseh v varčevanje z gorivi takšna oblika potovanj najbolj, ekonomična. Predlog je. da bi poslovni vlak odpeljal iz Velenja zjutraj ob 6.30. prispel v Ljubljano ob 8.30. povratek iz Ljubljane pa bi bil ob 15.45. ( c bodi) organizacije združenega dela ter druge skupnosti pokazale zanimanje za uvedbo poslovnega vlaka, je možno da bo ta oblika prometne povezave stekla že v aprilu letos. - Ugrezanje ceste Dosledno upoštevanje opozoril Zaradi kopanja premoga seje pred neda-vnim znov a začela ugrezati cesta proti Skalam in Hrastovcu pri Tičnica, saj je Rudnik lignita Velenje začel zadnje odkopavanje na v/hodnenf področju jame Škal. da bi tako pridobil še preostali steber premoga, ki se začenja pod Tičnico. končuje pa v neposredni bližini nekdanje restavracije Jezero. Kot smo zvedeli v Jamomerstvu rudnika, se bo cesta ugrezala do jeseni letos v približni dolžini 250 metrov, kljub temu pa bo po njej možna vožnja z avtomobili, saj jo bodo sproti vzdrževali: le ob morebitnih, večjih ugreza- njih bodo morali prebivalci Škal. Hrastovca in drugih krajev, ki so vezani na to cesto, na delo ali po opravkih v dolini po obvoznici na Konovo. Seveda bo treba na območju . kjer se cesta ugreza, voziti skrajno previdno — največja dovoljena hitrostje20km na uro, uporabniki ,ceste pa morajo dosledno upoštevati prometne znake in druga opozorila. Glede na to. da gre Za zadnjo odkopavanje premoga na vzhodnem področju jame Skale, bodo po opravljenem delu cesto Velenje — Skale dokončno uredili. Od petka do petka Številka 4 (566) — 30. januarja 1981 Zasebno gostinstvo v občini Mozirje Skupščina Rdečega križa Velenje Neizkoriščene zmogljivosti V Šaleški dolini že nad 3500 krvodajalcev V številu člansta obrtnega združenja občine Mozirje zavzemajo pomemben delež zasebni gostinci. Jasna je tudi vloga zasebnega gostinstva v turistični ponudbi Gornje Savinjske doline, žal pa tem dejstvom m sledila njihov^ organiziranost. Vrsto let so namreč pogrešali ožje strokovne povezanosti v okviru združenja in so zato v lanskem letu končno ustanovili lastno sekcijo. Gostinci so izvolili svoj odbor ter sprejeli letni in srednjeročni delovni načrt. Dela so se zavzeto lotili in že opravili nekaj pomembnih nalog, ki naj bi pripomogle k čimprejšnji in kar najboljši vključitvi zasebnega gostinstva v turistično ponudbo doline. Že kar na začetku so ugotovili, da zasebno gostinstvo kljub določenemu napredku zaostaja za hitrim razvojem gospodarstva in občine v celoti. Seveda so želeli takšno stanje razčleniti in poiskati vzroke zanj. Prvi korak na tej poti ,je bila anketa, ki so jo izvedli s pomočjo oddelka za gospodarstvo pri • občinski skupščini. Poleg podobe trenutnega stanja so z njo želeli zvedeti tudi za želje in potrebe zasebnih gostincev ter za nji-hovt razvojne načrte in možnosti. Na anketo je sicer odgovorila le polovica vseh gostincev, vseeno pa zbrani odgovori v veliki meri kažejo na pravo podobo in položaj zasebnega gostinstva v mozirski občini. Kvalifikacijska sestava zaposlenih je sorazmerno ugodna. Visoko kvalificiranih je 9 odstotkov zaposlenih, kvalificiranih 38, pol-kvalificiranih je 34, ostali pa so nekvalificirani. V anketi zajeti zasebni obrati imajo na voljo 1203 stalne sedeže in 287 sezonskih. V polovici obratov nudijo toplo hrano ob vsakem času, v slabi četrtini le ob posebnih priložnostih, v os- talih pa na podlagi predhodnega naročila. Glede na to, da lahko postrežejo toliko gostov kolikor imajo sedežev, lahko vsak dan dvakrat pripravijo najmanj" 1000 obrokov. Seveda je to le možnost, zaradi slabo organizirane prodaje so namreč zmogljivosti izkoriščene le 15 odstotno. Kategoriziranih sob imajo gostinci, ki so odgovorili na anketo 86, zasedenost pa je v letu 1979 dosegla samo dobrih 6 odstotkov. Pri ustvarjenem dohodku je daleč najvišji delež alkoholnih pijač, ki dosega 55 odstotkov, na hraino odpade le dobrih 16 odstotkov, na nočitve pa samo en sam. Restavracijske in prehrambene zmogljivosti so torej sorazmerno dobro urejene, zato bodo gostinci v novem srednjeročnem obdobju skoraj 90 odstotkov- predvidenih naložb namenili tujskim sobam, ostanek pa v širitev restavracijskih in prehrambenih zmogljivosti. Ob tem gostinci poudarjajo, da vse te naložbe skupaj z vlaganji v družbenem gostinstvu, ne bodo dale želenih rezultatov, če ob njih ne bo ustvarjenih nekaj nujnih predpogojev, ki jih skoraj vsi v Gornji Savinjski dolini znajo že na pamet. Prvi pogoj je vsekakor povezava družbenega in zasebnega gostinstva, kmečkega turizma, zasebnih oddajalcev sob in turističnih društev v občini. Takoj ob tem bi morali dejansko zagotoviti delovanje turistične pisarne na ravni občine, ki bi morala zagotoviti pregled nad vsemi zmogljivostmi ter urediti propagando in prodajo. Gostinci pogrešajo tudi bolj otipljivega delovanja občinske turistične zveze in podobnih dejavnikov, ki bi razvoj turizma morali usmerjati, povezovati in tudi nadzirati. J. P. Ena od množičnih organizacij, v katero bi moral biti vključen vsak občan, je Rdeči križ. Ta humanitarna, družbena organizacija združuje v svojih delovnih načrtih in akcijah odrasle ter mladino. Je sestavni del frontne organizacije SZDL in uresničuje svoje cilje ter naloge v skladu z družbenimi interesi s posebnim poudarkom . za izboljšanje zdravstvenega stanja, socialne blaginje, humanih odnosov med ljudmi in medsebojne solidarnosti. Skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo, občinsko skupnostjo socialnega skr.bstva in izobraževalno skupnostjo usposablja občane, da varujejo in utrjujejo svoje zdravje ter zdravje svoje okolice. V ta namen organizira najrazličnejše Oblike vzgoje in izobraževanja. Seznanja člane z načeli samopomoči in medsebojne pomoči, usposablja krajane za nudenje te pomoči ostarelim in osamljenim ljudem, pomaga pa tudi pri reševanju drugih socialnih težav. Zagotavlja prizadevno delovanje organizacij RK pri nudenju socialne pomoči občanom v naravnih nesrečah ter v drugih razmerah, ustanavlja ekipe prve pomoči in ekipe za socialno delo. vodi in organizira krvodajalske akcije, pripravi razne zbiralne akcije, kot so zbiranje papirja, rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. Da bi bili občani kar najbolje seznanjeni z nalogami v primerih vojne nevarnosti, tesno sodeluje s splošno ljučlsko obrambo in družbeno samozaSči-to pri pripravah občanov nudenje socialne in zdravstvene pomoči. Naloga RK pa je tudi seznanjanje krajanov z načeli humanizma in mednarodnih odnosov ter vključuje člane v boju za uresničevanje načel mednarodne solidarnosti in prijateljstva med narodi za pomoč deželam v razvoju. Naloge so torej zelo zahtevne in obsežne. Porazdelje- Organizacija za slušno prizadete Prizadevno človekoljubno delo Mnogi še ne vedo, da imamo organizacijo za slušno prizadete. Ta organizacija vključuje vse, ki imajo kakorkoli prizadet sluh ali govor. Ustanovljena je bila leta 1963, svoj sedež ima v Šoštanju. in sicer za občini Velenje in Mozirje. Vanjo je včlanjenih že okoli 13G članov. Število je sicer veliko, vemo pa, da je v obeh občinah prav gotovo še več oseb, ki so slušno ali govorno prizadete in se ne vkyučujejo v organizacijo. Morda niti ne vedo za organizacijo ali pa se nočejo vanjo včlaniti, ker bi se počutili neprijetno. Radi bi na kratko predstavili našo dejavnost. Največjo skrb namenjamo področju socialnega skrbstva in varstva otrok ter starejših oseb. Treba jim je pomagati pri pisanju prošenj, pri uveljavljanju in urejanju zavarovančeve zadeve o pravicah, kijih ima kot invalid. Dajemo napotila, kako priti do slušnega aparata in jih oskrbujemo s slušnimi pripomočki. Pomagamo pa jim tudi pri vključevanju v delovno razmerje. Temeljna organizacija slušno prizadetih v Šoštanju skrbi za rekreacijo svojih članov. Svoje moči lahko pomerijo v kegljanju, šahu, ustanovila pa bo še druge sekcije med njimi tudi strelsko. Udejstvovanje v športnih sekcijah pomeni za slušno prizadete socializacijo v okolju. mnogokrat tudi ponovno usposobitev, saj vemo. da včasih slušno prizadeti ne najde možnosti za vklj učevanje s slušečimi. Uspeli smo pridobiti tudi razlagalca, ki bi gluho osebo zagovarjal na raznih uradih. Za prizadevno delo naše organizacije so potrebna finančna sredstva, ki pa jih ,bomo, vsaj tako upamo, dobili od samoupravnih interesnih skupnosti. Tajnik TOSP F. H are j Jezikovno razsodišče (8) Proizvodnja Med izrazi, ki so danes v gospodarstvu zelo pogosti, je tudi proizvodnja z vso besedno družino (proizvesti, proizvod, proizvajati, proizvajalec, proizvajalka, proizvajalski, proizvodnost...). Izraz nam je kot slovanska sposojenka toliko zastrt, da nam lahko pomeni marsikaj. Tako navaja Tit Doberšek v pismu Jezikovnemu razsodišču, da vse vprek govorimo in pišemo o proizvodnji pšenice, koruze, krompirja, grozdja, vina, sadja, •živine,- mesa, mleka, avtomobilov, traktorjev, premoga, železa.. Pisalo je celo, da ,,fakulteta proizvaja kadre za pouk slovenščine". Namesto te nenazorne besede uporabljajmo rajši domače izraze pridelovati, rediti, gojiti, izdelovati, pridobivati, presti, tkati, plesti... in govorimo o pridelkih, prireji, izdelkih...Prideli^jemo na primer žitO, koruzo, krompir, grozdje, sadje, vino, meso, mle- ko... redimo živino, konje, krave, ovce, koze, prašiče... gojimo čebele, rože, sviloprejke... izdelujemo ali sestavljamo avtomobile, traktorje, žerjave... pridobivamo sladkor, električno energijo, železo, baker., kopljemo premog, rudo, glino... Sposojenka proizvodnja je v nekaterih splošnih in abstraktnih zvezah, posebej kot nadomestek tujke produkcija, sicer upravičila svoj obstoj, vendar ne sme spo-drivati domačih izrazov! "Razsodiščevabi vse posameznike, društva, ustanove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ■•NAŠ ČAS« glasilu SZDL. izdaja ( enter za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Kraritiška Foita 10. -.NAS CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1%5; do I. januarja 1973 je i/.hajal kot štirinajstdnevnik »ŠA-I.LSKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. . UREDNIŠTVO: Marijan Lipe-všek (direktor in glavni jjrednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Jane/. Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Za košek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Erantiška Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. C ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre -ma: ('(iP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za,»NAŠ C AS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnegad.n k., ,„| prometa proizvodov. ne so med krajevne organizacije RK, aktive mladine po srednjih in poklicnih šolah ter na mlade člane RK na osnovnih šolah in v združenem delu. V naši občini aktivno deluje 22 krajevnih organizacij RK. žal pa, kljub številnim prizadevanjem članov skupščine RK Velenje, še vedno mesto Velenje nima ustanovljene niti_ ene te humane organizacije. Poleg krajevnih organizacij RK delujeta še dva aktiva mladine ter 17 aktivov mladih članov RK na osnovnih šolah. V dejavnost te najbolj humane organizacije je v občini Velenje vključenih le 5 odstotkov prebivalstva, kar je zelo malo. Za izvajanje zastavljenih nalog skrbijo posebne komisije. Glavna naloga komisije za socialno dejavnost je priprava tečajev za člane ekip za socialno delo v »krajevnih skupnostih, največ pozornosti pa namenja negi bolnika na domu. V zadnjem času je med člani te komisije vse bolj v ospredju sosedska pomoč, ki jo izvajajo skupaj z mladimi. Ne smemo pa pozabiti-še na številna srečanja s starejšimi krajani ob najrazličnejših praznikih ter na zbiralne akcije. Pomemben delež za varstvo okolja in pri izboljšanju čistoče imajo akcije zbiranja starega papirja in odpadlih surovin. V preteklem letu so najmlajši člani RK zbrali 52.971 kg papirja. Zdravstvena komisija organizira razna predavanja za mlade in odrasle krajane občine Velenje. na katerih jih seznanja z raznimi obolenji in načini prepričevanja le teh. za mlade pa je zdravstvena komisija pripravila še predavanje o humanizaciji odnosov med spoloma ter načrtovanje družine. Največja solidarnostna akcija te komisije jd prav gotovo krvodajalstvo. Dolgoletna prizadevanja na tem področju so obrodila željene uspehe, saj seje v preteklem letu udeležilo teh akcij kar 3506 krajanov, od tega pa je prvič darovalo kri 642 mladih. Dejavnosti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so v zadnjem letu namenili precej več svojega dela, in sicer z množičnim usposabljanjem ljudi po krajevnih skupnostih, za katere so pripravili 20 urne tečaje. V letošnjem letu bodo organizirali te tečaje po vseh KS v naši občini. Pridobljeno znanje ekip prve pomoči vsako leto preverjajo. Komisija, ki dela na tem področju je s prikazanim znanjem in doseženimi rezultati resnično lahko zelo zadovoljna, saj so ekipe pokazale dobro pripravljenost. Težav seveda nikjer ne manjka. Tudi pri skupščini RK Slovenije občine Velenje se z njimi nenehno srečujejo. Med težavami pa prednjačijo pomanjkanje ustreznih prostorov za krvodajalske akcije, skladiščenje zbranih oblačil, obutve ter posteljnine ter financiranje nekaterih oblik dejavnosti RK. Delo skupščine RK Velenje je bilo v preteklem letu uspešno. Gotovo so prispevali svoj delež mladi, ki so se vključevali v vse akcije te humane organizacije. V tem" letu čaka člane RK po vseh krajevnih organizacijah, aktivih mladine ter mladih članov RK na osnovnih šolah veliko dela. Največ pozornosti bodo tudi letos namenili uresničevanju osnovnih nalog RK, raznim zbiralnim akcijam in pridobivanju novih članov. _ _ . T. Podgoršek Dopisujte v Naš čas emonin kotiček V Maximarketu še zaloge zimsko športne opreme Letos že 9. veleslalom cicibanov za pokal Maximarketa Moj ietošnji prvi sprehod po Maximarketu je bil namenjen novostim pri ponudbi in zmisko sezonski prodaji, ker je letošnja zima še v polnem zamahu. Hkrati pa objavljam tudi razpis za letošnji veleslalom cicibanov za pokal Maximarketa. NOV ODDELEK Že večkrat sem v Emoninih kotičkih poudarjal, da se Trgovska hiša Maximarket prilagaja željam in potrebam kupcev, da bi v njihovi trgovski hiši lahko kupili kar največ različnih izdelkov. Pred kratkim so na tekstilni etaži v prvem nadstropju, odprli nov oddelek z imenom ,,Oddelek za oblačila in projti čas in poklic". Na zalogi imajo izdelke, ki so jih naročili glede na dosedanje povpraševanje. Izbiro pa bodo dopolnjevali in prilagajali vašim potrebam. Zato lahko rečem, da je oddelek še v razvoju kar ponovno- kaže na to, da togosti v Max imarketu ne poznajo. Seveda pa boste kupci sami pomagali s svojimi sugestijami dokončno oblikovati izbiro oddelka. Pa si oglejmo kaj imajo že sedaj na zalogi: bele predpasnike za gostinstvo in gospodinjstvo, vzorčaste predpasnike raznih krojev, domače halje brez rokavov, s kratkimi in dolgimi rokavi v različnih vzorcih iz materiala, ki je primeren za tople in hladne dni, moške delovne komplete (hlače in bluza) v modri barvi, enodelni kombinezoni na zadrgo z dolgimi rokavi, hlače z naramnicami s povišanim prsnim in hrbtnim delom, delovne bluze in halje, bele halje za trgovino, laboratorije, zdravstvo in gostinstvo, dolge halje za prosti čas iz lažjih in težjih materialov, froti-raste komplete (hlače in jopiče s kapuco) za prosti čas in trenirke za otroke, ženske in moške, ki so uporabne v prostem času ter trenirke za sprehode" in hobije. V kratkem pa bodo imeli na zalogi tudi delovne kape in delovne zaščitne rokavice. V drugem nadstropju imajo veliko izbiro sanitarne keramike, radiatorjev, električnih boj-lerjev, litoželeznih kadi in droben inštalacijski material. Na športnem oddelku imajo še vedno dobro izbiro Elanovih alpskih in tekaških smuči, vezi in zimsko športne konfekcije. Primanjkuje pa že nekaterih številk športne obutve. Člani smučarske zveze, ki se izkažejo z izkaznico in kuponi pa imajo 10 % popust. Ljubitelji jazzovske glasbe se bodo prav gotovo razveselili nove pošiljke uvoženih plošč, ki jih v Maximarketu v kratkem pričakujejo. Maximarket pričakuje, da boste tudi letos zvesti bralci Emoninega kotička in seveda tudi redni obiskovalci in kupci. Do prihodnjič lepo pozdravljeni Vaš JANEZ DOLENJSKI BLAGOVNICA MAXIMARKET LJUBLJANA TRG REVOLUCIJE 1 ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ MESTA LJUBLJANE SERVIS ZA MNOŽIČNE PRIREDITVE ' \maximarket\ Razpis IX. veleslaloma cicibanov za pokal Maximarketa 1. Tekmovanje cicibanov v veleslalomu za pokal Maxi-marketa bo v organizaciji blagovnice Maximarketa in Zveze telesnokulturnih organizacij mesta Ljubljane in Servisa za množične prireditve. Tekmovanje bo na smučišču Tinkara 28. 2. 1981, s štartom ob 10,00 uri. 2. Pravico nastopa imajo vsi ctcibani(ke) rojeni leta: — cicibanke rojene 1974 in mlajše — cicibanke rojene 1973 — cicibanke rojene 1972 — cicibani rojeni 1974 in mlajši — cicibani rojeni 1973 — cicibani rojeni 1972 3. Deklice in dečki tekmujejo vsak na svoji progi. 4. Proga bo lahka in razločno postavljena. 5. Prijave sprejema blagovnica Maximarket, športni oddelek II. nadstropje do 26. 2. 1 981 6. Prijavnica za tekmovanje je 30,- din in se jo poravnava na športnem oddelku s prijavo. Telefonske in pismene prijave se ne sprejemajo. / 7. Kategorizirani tekmovalci, ki imajo jugo točke, nimajo pravice nastopa. 8. Pri žrebanju imajo vsi enal-e pogoje. 9. Žrebanje štartnih številk bo v četrtek 26. 2. 1981 v pasaži Maximarketa. 10. Razglasitev rezultatov bo po končanem tekmovanju v hotelu Alpina. 11. Prvo uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo pokal in diplomo drugo in tretje uvrščeni pa prejmejo diplomo. 12 V primeru slabih snežnih razmer, si organizator pridržuje pravico tekmovanje prestaviti. Obvestilo o tem bo v dnevnem časopisju in radiu. 13. Pri vplačilu prejme prijavljenec podrobna navodila o tekmovanju. ■ 14. Vse spore rešuje komisija v sestavi: Kontrec Drago, Virk Janez, Dremelj Peter. Številka 4 (566) — 30. januarja 1981 V središču pozornosti OK ZRVS Mozirje Uveljavljeno kolektivno delo Svet potrošnikov v KS Velenje Center - Levi breg Svete ustanoviti tudi drugod Člani sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Velenje Center Levi breg so se pred dnevi sešli na 6. sejo. Na njej so med drugim zavzeli, da mora občinska konferenca SZDL Velenje pospešiti akcijo ustanavljanja sveta potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih. kjer pa so že ustanovljeni,je treba storiti vse. da bodo začeli tudi delati. Znova so imeli na dnevnem redu tudi vprašanje uničevanja zelenic obcestnih svetilk in podobno. Menili so. da bi bilo treba take prestopnike javno obravnavati., na seji so še opozorili. da moramo vsi dosledno spoštovati odlok o čiščenju pločnikov pred stanovanjskimi bloki in stanovanji ter tiste, ki nalog odloka ne izpolnjujejo tudi ustrezno kaznovati. Na zadnji seji so tudi ugotovili, da je Toplovod že poslal normative za izračunavanje svojih uslug, ki jih bodo preko' Doma posredovali vsem hišnim svetom. Stanovalci pa bodo lahko odslej dosledneje kontrolirali upravljanje storitev. ■ Pred časom so namreč to delovno organizacijo obvestili, daje zaračunavanje njihovih storitev neurejeno in odvisno od posameznega delavca, saj so se občani . pogosto pritoževali, da so posamezna popravila časovno večkrat prekoračena. Tudi predstavniki VVZ Velenje so jih obvestili, da imajo popoldansko varstvo za otroke, in sicer od 14. do 20. ure že v vrtcu Najdihojca. Težava je po njihovem mnenju v tem. da mo- rajo starši ob 14. uri sami premestiti otroke z enega v drugi vrtec. Organizacija podaljšanega bivanja v vseh v rtcih pa je iz tehničnih in ekonomskih razlogov nemogoča. Podobno kul drugod se tudi svet potrošnikov v KS center — levi breg srečuje s vprašanjem slabe udeležbe članov na sejah. Na zadnji seji so sprejeli sklep, da sc bodo še enkrat pogovorili / n|inii in če ne bodo poka/ali resnosti pri delu. jih bodo zamenjali. Združenje šoferjev in avtomehanikov Pripravili so tudi krajši kulturni program Prejšnji teden so se na razširjeni seji zbrali člani predsedstva občinske konference ZRVS Mozirje. Poleg njih so se seje udeležili še predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc. Skupno so se pogovorili o organizacijskih strukturi občinske organizacije, obravnavali so naloge rezervnih vojaških starešin v letošnjih akciji NNNP in ocenili priprave na volilne konference v krajevnih organizacijah in na občinski ravni. Seveda so ocenili tudi svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli delovni načrt za letos. Udeleženci seje in posvetovanja so ugotovili, da so lahko zadovoljni, z opravljenim delom, še zlasti to velja za področje usposabljanja rezervnih vojaških starešin. Preverjanje znanja in usposobljenosti starešin je namreč uspelo veliko bolje kot prejšnja leta, saj so potrebne izpite opravili vsi, ki so se jih udeležili. K temu je največ pripomoglo zavzeto delo komisije za idejno-politično in splošno vojaško usposabljanje in sodobnejše metode usposabljanja. Opustili so namreč predavateljski način dela, ga nadomestili s seminarskimi oblikami in dopolnili z uporabo sodobnih pripomočkov. Temu primerno so prilagodili tudi preverjanje znanja in so tako lahko znanje in uspo- sobljenost posameznih strešin celovito ocenili. Komisija za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito ter ostale družbene dejavnosti se v začetku lanskega leta za delom ni ravno izkazala, po kadrovskih spremembah pa se je uspešnost njenega dela bistveno popravila. Tako so v mozirski občini do konca preteklega leta v delo različnih organizacij vključili vse starešine, tako v krajevnih skupnostih kot na ravni občine. Močno je krenilo na bolje pri pripravljanju različnih akcij, temeljito pa se je izboljšalo tudi sodelovanje starešin v akcijah, ki ■ sojih organizirali borci, mladina, strelci, taborniki in drugi. Končno so zaživeli obrambni krožki na vseh osemletkah, obrambni dnevi dobivajo vse večjo veljavo, zelo pa se je okrepilo še sodelovanje med šolami in krajevnimi organizacijami ZRVS. V celoti je bilo dokaj uspešno tudi delo komisije za organizacijske in kadrovske zadeve, čeprav ji problemov vsekakor ni manjkalo. To predvsem velja za delo posameznih krajevnih konferenc, ki razen na področju usposabljanja, niso dosegle vidnejših uspehov. Temu so seveda vzrok tudi objektivni razlogi, zlasti kadrovske narave in prav te so v minulem letu pospešeno odpra- vljali. Stanje se je že bistveno popravilo s tem, ko so v delo ZRVS vključili delavce brez čina. ki delujejo na področju obrambe in družbene samozaščite. Akcijo bodo v letos seveda nadaljevali. Pri delu te komisije so opozorili tudi na slabost, ki je ne kaže zanemarjati. V zvezo komunistov so v preteklem letu vključili vse premalo rezervnih vojaških starešin. V bodoče bodo zato morali okrepiti sodelovanje med organizacijami ZRVS in ZK v krajevnih skupnostih. Vidnejših uspehov ni tudi na področju pridobivanja mladih za vojaške .šole in poklice, vendar temu ni vzrok slabo delo komisije, ki je nedvomno delovala zelo dobro. Vzroki za takšno stanje so globlje narave, zato organizaciji ZRVS in SZDL čaka še veliko dela in naporov. Udeleženci razširjene seje predsedstva občinske konference ZRVS Mozirje so obravnavali tudi vsa ostala področja svoje dejavnosti in med drugim zelo ugodno ocenili uvajanje kolektivnega dela v svojih organizacijah. Nov način delovanja je v veliki meri že zaživel in dal prve rezultate, ki nedvomno zagotavljajo še boljše bodoče delo. J. P. Premajhna pripravljenost za delo Majhen, toda zanje nadvse pomemben jubilej slavijo v tem letu člani osnovne organizacije ZSMS Name Velenje. Na 10. letnico delovanja gledajo mladi v Namr s ponosom, saj so bili kos vsem začetniškim težavam, s katerimi so se srečevali. Irena Širše . Osnovna organizacija ZSMS Nama Velenje so ustanovili leta 1971. Vanjo je danes vključenih okoli 90 članov. Čeprav so vsi mladi v tem delovnem kolektivu člani osnovne mladinske organizacije, je voljnih prijeti za delo in pomagati pri uresničevanju zastavljenih nalog le dobra polovica. In kje tiči vzrok? »Našo osnovno organizacijo ZSMS sestavljajo večinoma ženske. Že od vseh začetkov se trudimo, da bi vzbudili pri članih več zanimanja za delo organizacije, vendar nam to ne uspeva preveč dobro. Morda smo nekoliko krivi sami člani predsedstva, ker jih ne znamo dovolj dobro pritegniti. Zato bo naša naloga v prihodnje usmerjena na pridobivanje članov za delo osnovne organizacije«, je povedala predsednica IRENA ŠIRŠE. Če smo že pri težavah mladih v velenjski Nami, povejmo še druge, ki jih ovirajo pri delu na vsakem koraku. Poleg kopice majhnih, te rešujejo kar se da sproti, otežkoča delovanje dvoiz-mensko delo in vozači. Tudi sodelovanje in povezovanje z • drugimi mladinskimi organizacijami na ravni delovne organizacije Name Ljubljana in mladimi v krajevnih skupnostih naše občine je bilo povsem na dnu. Potreba po navezovanju tesnejših stikov in izmenjavanju izkušenj je člane, ne samo mladinske organizacije velenjske Name, mapak tudi druge, vodila do ponovne ustanovitve koordinacijske konference na ravni delovne organizacije. Menili so namreč. da jim bodo mnenja izkušenih še kako prav prišla. In niso se zmotili. Čeprav je od ustanovitve minilo le pol leta, se že čuti izpolnjevanje vrzeli pri delu same organizacije. Prepričani smo. da bodo s še boljšo organizacijo dosegli kmalu viden napredek in popolnoma uspeli v svojih prizadevanjih. Dober mladinec je po njihovem mnenju tudi dober samoupravljalec in glavni nosilec nalog sindikata. Delovni program osnovne organizacije ZSMS Nama Velenje je usklajen s programom na novo ustanovljene koordinacijske konference in občinske konference ZSMS Velenje. Zaradi narave dela članov sestavljajo mladi delovni program dvakrat ali trikrat na leto. Da bi bile načrtovane naloge res uresničene, jih mladi porazdelijo med komisije. Tako kadrovska komisija skrbi za učni uspeh svojih učencev v šoli in spremlja praktični del učnega programa. Naloga komisije za šport je, da organizira skupaj s sindikatom v tozdu in delovni organizaciji različna športna tekmovanja ter zagotovi sodelovanje na vsakoletni »Na-miadi«. Komisija za mladinske delovne akcije posveča vso skrb evidentiranju kandidatov za mladinske delovne akcije. Lani so se člani udeleževali le enodnevnih akcij, kot sta Šaleška magistrala in Kozjansko. Težava, ki se poraja pri delu te komisije, je ta. da se članice dokaj težko odločajo za sodelovanje na akcijah, mladincev pa je v njihovi organizaciji zelo malo. Politična dogajanja po svetu in domovini spremlja ter z njimi seznanja mlade komisija za idejnopolitič-no delo. Njena osnovna naloga je da skrbi za izobraževanje članov. Vendar se pri svojem delu do sedaj še ni najbolje izkazala. Za kulturno osveščanje mladih v Nami skrbi kulturna komisija, ki pripravlja razne proslave in prireditve. Seveda pa jim pri izpolnjevanju delovnega programa krepko priskočijo na pomoč •družbenopolitične organizacije velenjske Name, s katerimi mladi dobro sodelujejo. Prisotni so na vseh ravneh družbenopolitinega življenja, svoje predstavnike imajo v delavskem svetu, ZK, sindikatu, pa tudi v centralnem delavskem svetu DO ter vseh samoupravnih interesnih skupnostih. IN KAJ NAČRTUJEJO V TEM LETU? „ »Vso pozornost bomo namenili pridobivanju članov za delo osnovne organizacije. Do meseca maja pa smo v svojem programu še zapisali evidentiranje članov za ZK. sodelovanje na pohodu XIV. divizije, obisk v šolskem centru za blagovni promet v Celju skupaj s sindikatom pa pripravljamo strokovno ekskurzijo. Največja želja in cilj vseh nas je, da bi se kar najbolj vključili v prizadevanja svojega delovnega kolektiva, ustvarili čimboljše rezultate poslovanja in pripomogli s svojim delom do izboljšanja gospodarskega stanja. Seveda pa ne bomo pozabili na sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami tozda in se vključili v njihove akcije. Vestno pa se v tem času pripravljamo na praznovanje 35. letnice DO Nama Ljubljana, nalog je veliko, program pester in obsežen. Toda prepričana sem, da bomo načrtovane naloge vestno izpolnili« je slenila pogovor Irena Siršek. T. P. Delovna konferenca seje udeležila velika večina članov Proslavil bodo 25-letnico delovanja V soboto so se v gasilskem domu v Velenju zbrali na redno letno delovno konferenco člani združenja šoferjev in avtomehanikov naše občine. Na konferenci, ki sojo popestrili s krajšim kulturnim programom, so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli smernice za nadaljnje delo. Predsednik združenja Rajko Peciga pa je o delu v preteklem letu med drugim dejal, da so načrt za lani izpolnili v celoti in da so posamezne naloge še razširili. Tako so na področju izobraževanja uspešno organizirali šolo za poklicne voznike motornih vozil kot zunanji oddelek strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana —Ježica. V lanskem letu so pričeli poučevanje cestno prometnih predpisov in praktične vožnje za vse kategorije vozil. Na tem področju so dosegli zelo dobre rezultate, saj sc med 15. avto šolami, kolikor jih deluje na področju celjske regije, po doseženem- uspehu na tretjem mestu. Konec lanskega leta so organizirali tečaj za inštruktorje voznikov motornih vozil. Zal, jim ni uspelo organizirati ustreznih izobraževalnih tečajev, s katerimi bi dodatno seznanili voznike z novostmi v cestnem prometu in tako seveda tudi obnovili njihovo znanje. Ena izmed njihovih pomembnih nalog, ki so jo prav tako uspešno uresničili, je preventivna dejavnost. V začetku lanskega leta so pripravili brezplačno preverjanje znanja cestno prometnih predpisov. V sodelovanju s Postajo milice Velenje so izvedli kontrolo izpušnih plinov (C02) in obenem odpravljali morebitne napake. Prav tako so s Postajo milice in pa s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prvi šolski dan organizirali akcijo ,,Varna pot v šolo". Kontrolirali so tehnično popolnost avtobusov. Pripravili pa so tudi zanimivo razstavo ,,Varnost, šport in preventiva". Sočasno so organizirali anonimno testiranje o znanju cestno prometnih predpisov, nastavljali so svetlobna telesa, uravnavali izpušne pline in bežno pregledali za- vorne mehanizme. Menijo, da so razstavo dobro pripravili, prav tako so bile dobro pripravljene akcije, ki so jih organizirali ob tem, vendar pa to med občani ni naletelo na tako veliko zanimanje kot so pričakovali. Velika večina občanov, ki so si razstavo ogledali, je akcijo društva šoferjev in avtomehanikov dobro ocenila in izrazila željo, da bi postala tradicionalna. Zelo razgibana je bila v preteklem letu tudi športna dejavnost združenja. Organizirali so vrsto športnih manifestacij, udeleževali pa so se tudi tistih, ki so jih organizirala sosednja združenja. Tako so nastopili na avtorallyu za prvenstvo štajerske, na rallyu ob žici okupirane Ljubljane in rallyju Sutjeska. Zelo uspešno so organizirali ra-lly po Šaleški dolini. Bilo pa je še več manjših akcij. Februarja lani je pričelo društvo šoferjev in avtomehanikov v Velenju organizacijo avto sejmov. Ugotavljajo, daje bilo to v Velenju zelo potrebno. Prepričani pa so, da bodo ti sejmi v bodoče še bolj uspešni, ker predvidevajo, da bodo občani sedaj v večjem številu nakupovali stare avtomobile. Pripravili so še šoferski ples. Ta ples bo vsako leto, saj so ga člani društva zelo dobro sprejeli. Na njem se seznanijo s poklicnimi težavami, izmenjajo medsebojne izkušnje in se razvedrijo. Na konferenci, prejšnjo soboto, so člani društva šofer- jev in avtomehanikov občine Velenje sprejeli tudi delovni program za letos. Nadaljevali bodo z vsemi dosedanjimi akcijami, prepričani pa so, da bodo naloge še bolje in uspešneje uresničili, saj so bogatejši za številne izkušnje. Več pozornosti bodo letos posvetili dopolnilnemu izobraževanju voznikov motornih vozil. Veliko nalog jih čaka tudi ob sprejemanju republiškega zakona o temeljni varnosti cestnega prometa. Ob 25-letnici združenja šoferjev in avtomehanikov v Velenju bodo pripravili proslavo, s katero bodo počastili tudi 13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov. Letos bo v Velenju proslava šoferjev in avtomehanikov celotnega celjskega območja. Aktivneje želijo delovati tudi na področju družbene samozaščite v cestnem prometu. V svoje vrste bodo pritegnili več članov, obenem pa obogatili sodelovanje s teritorialno obrambo ter v ta namen pripravili posebne izobraževalne oblike za vozi.ike, ki so dodeljeni v enote TO. Veliko pozornosti bodo v letošnjem letu namenili preventivnim akcijam, ki jih bodo izvajali v sodelovanju s Postajo milice Velenje. Sodelovati nameravajo z vsemi, ki se ukvarjajo s po-sobno problematiko kot njihovo združenje. Na konferenci so podelili tudi priznanja za večletno delo v združenju, nekatere člane pa so za dobro delo tudi odlikovali. Boris Zakošek 4in5 V središču pozornosti Številka 4 (566) — 30. januarja 1981 Brivnice in česalnice Velenje Prostori niso polno zasedeni Zaposlene v delovni organizaciji Brivnice in česalnice Velenje so v letu, ki je za nami, pestile precejšnje težave. Najbolj so jim zagodla stabilizacijska prizadevanja ter nenehen dvig cen materiala, ki ga pri opravljanju svojega dela potrebujejo. Cesto pa določenega reprodukcijskega materiala ni bilo moč kupiti. Čeprav jih je pri izpolnjevanju začrtanih smernic oviralo veliko težav, so dosegli več kot so načrtovali. V letu 1980 so ustvarili 10 milijonov 461 tisoč dinarjev celotnega prihodka, s tem so za 4,61 odstotkov presegli načrtovanega. . Dohodek je bil večji za 4,86 odstotkov in je znašal 8 milijonov 454 tisoč dinarjev. Zaradi' nenehnih podražitev reprodukcijskega materiala so narastla porabljena sredstva, in sicer za 4,43 odstotkov. Pri svojem delu so se zaposleni obnašali res zelo varčno in ob koncu leta presegli čisti dohodek kar z 5,85 odstotka. Vendar z rezultati gospodarjenja niso preveč zadovoljni. Menijo, da so še tu in tam vrzeli, ki pa jih bodo odpravili s še boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv. Nenehna prizadevanja za vsaj minimalen dvig osebnih dohodkov zaposlenih niso rodila željenih sadov. Povprečen mesečni dohodek na delavca v tem delovnem kolektivu . znaša 6600 dinarjev, kar je daleč pod republiškim in občinskim povprečjem. ,,Načrt naiozo ni bil v celoti izveden. Zmanjkalo nam je okoli 300 tisoč dinarjev za ureditev lokalov Eva in Vesna v Šoštanju. Vendar za to nismo krivi sami. Uresničitev načrtovanih nalog so nam onemogočile cene reprodukcijskega materiala, saj so se kozmetični izdelki podražili v lani kar za trikrat, mi pa smo cene dvignili nazadnje v oktobru. Posledica tega je velik izpad dohodka. Nikakor se nam ne zdi razumljivo, da se cene naših .storitev tako zadržujejo. Proizvajalci reprodukcijskega materiala, ki ga mi uporabljamo pa so sprostili za nameček še cene svojim proizvodom," je poudaril direktor Brivnic, česalnic Ivan Čuden. Za primer naj navedemo podatek, ki zelo zgovorno priča o res zelo nizki ceni storitev zaposlenih: v Ljubljani stane navadno striženje 70 dinarjev, v Brivnicah in česalni-cah le 35,40 dinarjev; za britje je treba v Ljubljani odšteti 50 dinarjev, v Velenju pa 19 dinarjev. Usluge so v lokalih enake, razlika med cenami za plačilo pa precejšnja. Položaj se verjetno ne bo bistveno izboljšal tudi takrat, ko bo, ne vedo pa kdaj t>o to, ustanovljena skupnost za cene pri skupščini občine Velenje. Z gospodarjenjem zaposleni v tem delovnem kolektivu naše občine niso zadovoljni prav zaradi neizkoriščenih investicij. Pri tem pa ne nosijo posledic le delavci, ampak tudi uporabniki njihovih storitev. Ni jim namreč vseeno v kakšne salone vabijo občane. V delovni organizaciji Brivnice in česalnice (ta združuje pet frizerskih salonov in dve pralnici, zaposlenih pa je okoli 50 delavcev in 11 vajencev) bodo v tem letu namenjali vso skrb obnovi salona Eva in Vesna v Šoštanju. Tudi njihove srednjeročne smernice so dokaj široke in zahtevne. Zaposleni menijo, da v tem obdobju 1981—85 ne bodo dosegli takšnega razvoja, kot so ga v minulem letu, predvsem zaradi stabilizacijskih razlogov. Vzrok tiči tudi v upadanju kupne moči prebivalcev, omejevanju zaposlovanja in naložb ter počasnejši gradnji stanovanj. Največji poudarek v srednjeročnih smernicah namenjajo povečanju cen, vzdrževanju in obnovi obstoječih objektov, vlaganju v objekte izboljšanju delovnih pogojev, posodobitvi opreme in varčevanju materiala ter energije. V tem planskem obdobju, bi bile po besedah Ivana Čudna, naložbe v nove "objekte novih zaselkih naše občine ekonomsko neupravičeno, saj so sedanji delovni prostori in naprave izkoriščeni le 60 odstotno. Svojemu namenu so dobro služile le naprave in prostori v pralnicah, kjer je dela dovolj in dober izkoristek delovnih naprav. Če bi imeli na voljo ustrezne delovne prostore, bi lahko v delovni organizaciji Brivnice in česalnice še povečali dejavnost v pralnicah. T. P. Sprejeli bodo 320 otrok V Vzgojno varstvenem zavodu Velenje so 1. januarja pričeli s težko pričakovanim sprejemanjem prošenj za vpis otrok v vrtce. Prošnje, ki morajo biti napisane na posebnem obrazcu (starši ga dobijo v vzgojno varstvenem zavodu). bodo sprejemali do 30. aprila. Že v mesecu maju pa bo komisija obravnavala prošnje in sprejela za Šolsko leto 1981/82 približno 320 otrok. Ker bo prošenj gotovo več. bo komisija upoštevala kriterije. Po teh imajo prednost za sprejem v VVZ otroci, katerih starši zaradi socialnih ali zdravstvenih indikacij niso primerno sposobni oskrbovati otroka. O emocionalni brezbrižnosti do otroka in drugih pojavih,'ki škodljivo vplivajo na njegovo vzgojo, da mnenje pristojni organ socialnega skrbstv_a. Med zdravstvene indikacije pa sodijo težja obolenja, ki so dokazljiva z izvidom zdravstvene službe. Prednost pri sprejemu imajo tudi otroci, katerih starši morajo skrbeti za težje zdravstveno. telesno ali duševno prizadete družinske člane. O sprejemu nadalje odloča slabši socialni položaj družine. neprimerne stanovanjske razmere ter družbeno politična aktivrrnst staršev. Ugodnejše pogoje imajo tudi eno-roditeljske družine s socialnimi indikacijami in rejniške družine. Poleg tega pa tudi družine, kjer sta oba ali eden izmed staršev redna študenta in nimajo druge možnosti za varstvo otroka. Prednosti imajo tudi družine z otroki, ki so bili komisijsko odklonjeni za sprejem v osnovno šolo. Pri družinah, kjer sta zaposlena oba starša, pa se komisija odloči za sprejem na osnovi podatkov v prošnji. Pri tem vključi v VVZ največkrat otroke zadnjega letnika pred vstopom v šolo. V VVZ upajo tudi na otvoritev novega vrtca v Šaleku II. kjer bo prostora za 80 dojenčkov in 4 skupine otrok. B. Z. Dopisujte v Naš čas! Kako otrokom zagotoviti sprejem v vrtec? Spomini na partizanska leta V decembrski ofenzivi 1944 ANTON IKOVIC iz Solčave že leta temeljito zbira gradivo o narodnoosvobodilni vojni. Veliko dela in časa je namenil koroškim partizanom, predvsem pa je svoje napore usmeril v delovanje partizanske sanitete na Solčavskem, ki ji bo v kratkem namenil tudi knjigo. Seveda mu tudi ostalega gradiva ne manjka, za začetek pa nam je namenil krajši zapis o hudi sovražni ofenzivi pozimi leta 1944. Na Dolu so se zbrale vse komande mest Zgornje Savinjske doline, razen komande mesta Gornji grad, tam je bil sestanek, ki ga je vodil Stane Mavrič. Na tem sestanku je bilo določeno, da Drago Pohleven, tedaj komandant mesta Mozirje, prevzame vse komande mest z vsemi borci in ne borci. Tisto noč je začelo močno pokati v smeri Kamniške Bistrice. Tam je bil Koroški odred, ki je padel v zasedo. Takrat je padel tovariš Mencin. Komanda mest se je takoj odpravila proti lučki Beli in jo prečkala nad partizansko bolnišnico, nato pa krenila po plazu proti Korošici. S seboj so imeli vola, ovco in približno 600 ljudi, v glavnem neoboroženih — med njimi mnogo žena in nekaj otrok. Komanda mest je bila oborožena s tremi mitraljezi šareč, 40 puškami, 2 ali 3 brzostrelkami, nekaj bombami in pištolami. Ko so prišli na vrh plaza, se je snežni plaz odtrgal in odnesel edinega vola. Ostala je samo ovca. Megla je bila tako močna, da se ni videlo naprej. Tudi veter je močno pihal. Okoli koče na Korošici so tavali tri ure, a je niso našli. V tem času se je nekemu borcu udri sneg pod nogami in prišel je na streho pastirske koče ali drvarnice velike 2,5 x 3 mjtazdrli so jo in razdelili les po grupah, da so lahko zakurili. Zaklali so ovco in vsak je dobil košček mesa in nekaj krompirja. Najprej so se nahranili otroci. Naslednji dan so odšli proti lučki planini. Borci so bili zelo utrujeni in nesposobni nositi kakega onemoglega, zato so le počasi napredovali. Med potjo jim je omagal politični delavec Plajer doma s Koroške, ki ga je patrola šla iskat in ga pripeljala za njimi. Ustavili so se nad Planico.Tam je bil nek hlev za ovce in seno kjer so prenočili. Vsi niso mogli pod streho, zato jih je mnogo ostalo zunaj v globokem snegu. Ko so zjutraj prispeli do kmetije Planinšek, so ostali in ostrmeli — domačija je bila požgana. Tu so se najedli pečenega krompirja, ki so ga našli v kleti, nato so odšli na lučko planino. Tam so se razdvojili. Komanda mesta s komandantom Lukom je šla proti Podvolo-vjeku, Stane Mavrič s svojo skupino pa proti Robanovem kotu in naprej na Koroško. Komanda meste mesta Mozirje, ki jo je vodil Drago, se je pomikala proti lučki koči. V njej so našli 10 terencev. Opozorili so jih, naj se umaknejo, ker jim sledijo Nem- ci, a niso hoteli. Ostali so in te so ujeli Nemci. Komanda mesta je nato odšla proti Beški planini 24. decembra 1944. Po prvem večjem jarku so že lezli Nemci proti planini in zapazili kolono komande mesta in užgali po njej. Ranjen je bil komandant mesta Drago v desno nogo. Dve bolničarki sta mu nudili prvo pomoč. Od tam so ga nosili in vlekli na vejah do Bevšekove planine. Čez neki prepad so štirje padli, Ivanka Pohleven pa je skočila in se prikotalila za njimi. V plan-šarski koči na Bevškovi planini so si nekoliko odpočili in nadaljevali pot v dolino na Govče-vo. Tam je nekdo pri Robanu poiskal vezo s partizansko bolnišnico. Kmalu so prispeli štirje tovariši, Dragu so zavezali oči, in ga nato odnesli v bolnišnico. Ura je bila že okrog osmih zvečer. Po pregledu je Drago ostal v bolnišnici do 29. decembra 1944. Ker pa se je tedaj začela evakuacija ranjencev iz Robanovega kota, je Drago " zaprosil za dopust, da bi šel v domačo oskrbo na Suhadol, kjer je bila žena Ivanka. Iz bolnišnice je odšel še podnevi. Na Suhadolu je ostal do 6. januarja 1945 skupaj z osmimi borci komande mesta Mozirje. 6. januarja 1945 je prišel zjutraj na Suhadol doktor Hadžič z dvema spremljevalcema in se pripravil za operacijo pri Dragu. S seboj ni imel drugega kot nekaj sterilne gaze, pinceto in še nekaj pribora. Čevljarski nož in šilo, ki ga je dobil na Suhadolu je steriliziral na prižgani sveči in mu brez injekcije in tablet izrezal kroglo brzostrelke iz noge ter zašil rano. Po končani operaciji je bilo Dragu takoj boljše. v kočo je prišel stražar in sporočil, da vidi na Beli Nemce. Tako je Drago ukazal odhod proti Tovstovršniku, tam so mobilizirali vse Tovstovršnikove razen matere, da so gazili sneg do kmetije Jankar. Ko so se Tovstovršnikovi vrnili, je Drago-va skupina spet nadaljevala pohod. v tem pohodu so Jankarjevi pomagali gaziti sneg do Osojni-ka, od tam do Haderlapa, pa so pomagali Osojnikovi. Pri Hader-lapu je bila za to skupino končana ofenziva in drugi dan so nadaljevali do Heda in se združili z ostalo komando. Po nekaj dneh so se premestili do Goloba v Koprivni in tam dočakali drugo polovico februarja, razformira-nje komande in se priključili Koroškemu odredu. (po pripovedi Draga 7. julija 1980) Anton Ikovic \ Dan računovodskih in finančnih delavcev ■ Prejšnji petek je v krajevni skupnosti Salek Gorica na ulici Veljka Vlahoviča odprla nove prostore delovna organizacija Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic. Tu bodo prodajali zaščitna sredstva, ki so jih doslej prodajali v pretesnih prostorih v središču Velenja. Ta pomembna pridobitev bo omogočila še boljše poslovanje in večji izbor zaščitnih sredstev, ki bodo navoljo v tej prodajalni. Konferenca raptinovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je ob koncu leta 1977 sprejela odlok, da se 1. februar razglasi za dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije v počastitev 1. februarja 1945. ko je predsedstvo AVNOJ aprejelo odlok b uvedbi enotnega računovodstva v Demokratični federativni Jugoslaviji- S I. februarjem smo začeli uvajati v Jugoslaviji enoten, dvo-stavni način knjigovodstva, čeprav še ni bila osvobojena vsa domovina. Prvi začetki enotenja knjigovodstva segajo že v tako imenovane Fočanske predpise v letu 1942. ko so morali narodnoosvobodilni odbori na osvobojenem ozemlju voditi evidenco o materialnih vrednostih in o financah. priskrbljenih za potrebe partizanske vojske. Podoben razvoj beležimo tudi na območju Slovenije. Že oktobra 1941 je izšel odlok SNOO o na- rodnem davku za kritje izdatkov osvobodilnega gibanja in za socialno pomoč. Uvedeno je bilo tudi posojilo svobode. Pomemben korak pri nas je bila ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije 12. 3. 1944. Uvajanje enotnega računovodstva je slonelo na načelih Eu-gena Schalenbacha, avtorja znanstvenih idej o strukturi kontnega plana. V odlokih so bili še elementi- kapitalističnega gospodarstva. kar pa je bilo v letu 1945 nujno, ker je bilo takrat še malo nacionaliziranih podjetij; večina je bila v privatni lasti in so morali predpisi to upoštevati. Velike težave so bile tudi s kadri. Treba je bilo organizirati kratke tečaje, na katerih-so tečajniki poglobili, v večini primerov pa dobili prvo /nanje o računovodstvu. V času obnove in administrati-\ nega socializma, ko je bila zaradi ostankov kapitalizma in sovražnih elementov do nove družbene ureditve, budnost za ohranitev pridobitev NOB še kako potrebna. so računovodski in finačni delavci kot čuvarji zakonitosti odigrali nedvomno veliko vlogo. Res. da so bili po osvoboditvi zgolj evidentičarji. z uvedbo samoupravljanja pa so postali soudeleženci v upravljanju, gospodarjenju in delitvi sadov dela. Graditev samoupravnih družbenoekonomskih razmerij je pogojena / natančnim poznavanjem pogojev in rezultatov poslovanja, kajti le natančni podatki so lahko temelj objektivnega informiranja delavca, kije dohodek ustvaril. Vloga računovodskega in finančnega delavca ni zgolj stro-km na. temveč tudi družbeno pomembna in lahko bistveno pripomore k razvoju družbenoekonomskih odnosov. To je zdaj. ko usmerjamo vse sUe k dodedno uresničevanje • načel zakona o /diru/enem delu. ki poudarja vlogo delovnega človeka kot nosilca vseh važnih ekonomskih in družbenih odločitev, še zlasti pomembno. » Dograjevanje družbenoekonomskih odnosov zahteva vestno in ažurno delo računovodskih in finančnih delavcev ter stalno spremljanje in uporabljanje vseh novih družbenoekonomskih načel v samoupravni praksi. Nenehno si morajo prizadevati za širšo strokovnost in splošno družbeno razgledanost. Zavzeto in ustvarjalno morajo sodelovati pri iskanju novih, smelejših rešitev. ki morajo vedno izhajati iz razumevanja računovodskega in finančnega sistema, pri tem pa zagotoviti delavcu in družbi pojasnila o dosežki hj>ospodarjenja z družbenimi sredstvi, posiovnih rezultatih ter o načrtih in možnostih za prihodnost. J. G. Številka 4 (566) — 30. januarja 1981 Naši kraji in ljudje i\55 Iz dela gasilskih društev Šoštanj KSPaka Enotni pri opravljanju nalog Ena od krajevnih skupnosti naše občine, ki v zadnjih letih beležijo precejšen napredek, je tudi, krajevna skupnost Paka. Krajevna skupnost Paka združuje v svojem okolišu pet zaselkov, in sicer Loko, Kozjak, Zgornjo Pako, Trebeliško in Spodnjo Pako. Da bi bilo delo krajanov kar najbolje organizirano, so si naloge razdelili gradbeni odbori za vsak zaselek posebej. In če se danes ozrejo na lansko prehojeno pot, so lahko resnično ponosni na uspehe. Izpolnili so vse načrtovane naloge. Seveda pa moramo pri tem poudariti, da so največ naredili krajani s prostovoljnim delom. Opravili so kar 4000 udarniških ur. Največ pozornosti so namenili urejanju, vzdrževanju in gradnji krajevnih cest. Posipali in obnovili so cesto v Jesenik, za kar so porabili 40 tisoč dinarjev. Zgradili so še proboj ceste Planinski dom — osnovna šola in zanjo odšteli prav toliko. V soseski Loke so zgradili most pri Necku, posipali ceste pri Krajcarju. Dokaj pridni so bili še krajani v zaselku Kozjak. Tudi hi so največ pozornosti namenili urejanju makadamskih cest, kot je cesta Pušnik—LipniV, Laho-vnik—Pušnik, in posip ter postavitvam lokov na cesti Borovnik. Krajani zaselka Zgornja Paka so skupaj s krajevno skupnostjo Cirkovce na novo zgradili cesto Flerjan—Jazbenik v dolžini 900 m ter vzdrževali cesto Heilah—Pejovnik. .Križem rok niso bili tudi prebivalci soseske Trebeliško. Opravili so kar 1150 udarniških ur. 180 tisoč dinarjev so morali odšteti za proboj in urejanje .ceste v Lopatnik ter se tako povezali s krajevno skupnostjo Vinska gora. Kar 100 tisoč dinarjev je prispevala za njeno ureditev krajevna skupnost, nekaj denarja so primaknili krajani, okoli 50 tisoč pa je prispeval koordinacijski odbor za izvedbo programov KS pri skupščini občine Velenje. Krajani Spodnje Pake so krepko zavihteli lopate pri izdelavi škarpe pri Vovku ter posipu ceste do Zevarta. Dvakrat v letu so se lotili še čiščenja • svojega okolja. Kljub prizadevanjem, da bi asfaltirali vsaj nekaj krajevnih cest, niso uspeli. Torej, v tem srednjeročnem obdobju se bodo krajani še kar pošteno potili pri asfaltiranju 22 km dolgih makadamskih poti. Za njihovo vzdrževanje so v preteklem letu porabili okoli 200 tisoč dinarjev, kar pa za tako krajevno skupnost, kot je Paka, nikakor ni malo. Pomembna slab usposabljanju Najstarejše gasilsko društvo Šaleške doline je bilo ustanovljeno 1879 leta v Šoštanju. Pred dhevi so se poleg domačih gasilcev /brali na 102. letni občni /bor še predstavniki ostalih gasilskih društev Šaleške doline, občinske gasilske zveze Velenje in Maribora. ki jo je zastopal Jože Žunkovič ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov Šoštanja. Vabilu se je odzvala tudi petčlanska delegacija pobratenega društva C a/me i/ Hrvaške. 1/ poročila predsednika Ivana Stvarnika je razvidno, da deluje v društvu 65 članov. 10 članic. II mladincev in 20 pionirjev, ki sestavljajo tri operativne desetine članov, desetino članic in desetino pionirjev, ki so lansko leto na različnih tekmovanjih dosegli lepe uspehe. Ker je glavna skrb društva namenjena strokovnosti in kadrom, je v društvu kar 10 gasilskih podčastnikov. 5 častnikov m I višji častnik. I/prašanih gasilcev je 54. IS pa je še pripravnikov. V preteklem letu so bili le trije manjši požari v različnih delovnih organizacijah. ki pa so bili vsled hitrega posredovanja kmalu poga.šeni. Da bi bili kar najbolje pripravljeni za uspešno protipožarno delovanje, so imeli lani 21 praktičnih vaj. razen lega pa so sc udeleževali raznih tekmovanj tako v občinske.n. kakor tudi republiškem merilu. Poučno ekskurzijo so imeli celo v Hrvaško in Bosno. Redno se sestajajo vsak četrtek na raznih predavanjih in tečajih, na katerih želijo vzgojiti čimveč mlajših in sposobnih kadrov. Tako so pred nedavnim Tine Turk. Branko Uranjek in Peter Drev končali šolo za gasilske častnike. Da - bi pridobili še več mladih gasilcev, so . v šolah in nekaterih delovnih organizacijah pripravili strokovna predavanja. Omeniti velja tudi dobro sodelovanje z ostalimi društvi, civilno zaščito. socialistično zvezo in krajevno skupnostjo, ki po svojih možnostih društvo tudi finančno podpira. Še posebno zgledno pa je sodelovanje s šoštanjskimi termoelektrarnami, saj se je občnega zbora udeležil tudi direktor Dušan Janežič. Po poročilih in razpravi je predsednik občinske gasilske zveze Tone Brložnik podelil zaslužnim gasilcem priznanja. Martinu Turku pa plaketo veterana za 40-letno delovanje v gasilstvu. Predsednik pobratenega društva pa je šoštanj-skim gasilcem poklonil umetniško sliko Cazme in jih povabil na letošnjo 110-letnico njihovega društva, kar so šoštanjski gasilci tudi z veseljem sprejeli. Še marsikaj bi lahko napisali o delu šoštanjskih gasilcev, saj se le-ti zavedajo. da beseda prostovoljec pomeni dosti več kot pa biti samo član gasilske organizacije. Društvo bodo tudi v bodoče vodili predsednik Ivan Stvarnik. poveljnik Ivan Ojstršek. tajnik Anton Levar in blagajnik Tomo Hudoletnjak skupaj z operativnim štabom. V. K. * Dela so imeli prebivalci te skupnosti več kot dovolj. Zapisati pa moramo še to, da so se v vse akcije krajevne skupnosti pridno in zavzeto vključevale še družbenopolitične organizacije in društva. ,,Krajani so spoznali, da lahko uspešno opravimo vse načrtovane naloge le, če smo enotni," je dejal predsednik sveta KS Vinko Ježo-vnik. Njihov srednjeročni načrt je obsežen in zahteven. Letos bodo največ pozornosti namenili izgradnji vodovoda v Spodnji Paki,. Predračunska vrednost del znaša okoli milijon 300 tisoč dinarjev. Med prednostne naloge v tem letu pa sodi še ureditev mostu pri Čuježu. 2e dalj časa je bila krajanom ,,trn v peti" osnovna šola. Glavna naloga, ki jo nameravajo rešiti, v prihodnjem letu je njena obnovitev. Če bo na voljo dovolj denarja, bodo krajani v letu 1983 asfaltirali vsaj del krajevnih cest. Prepričani so, da bodo ob koncu tega srednjeročnega obdobja želi prav tako lepe uspehe in predvsem s prostovoljnim delom krepko pri-ppmogli k še hitrejšemu razvoju svoje krajevne skupnosti. T. P. Šalek ♦ Niso vsi enako prizadevni Sredi januarja so se sešli na redno letno konferenco člani gasilskega društva Šalek. na kateri so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu. ob koncu pa podelili najzaslužnejšim članom številna priznanja. V ra/pravi so poudarili, da so tudi v minulem letu naredili veliko ter dosegli lepe uspehe na vseh področjih dela. V njihove vrste je vključenih 91 krajanov, od tega je 21 pionirjev. II mladinccv. 12 članic in 47 članov. Opravili so kar 511 prostovoljnih delovnih ur. največ/a ureditev loplifi-kacijc. precej več udarniških ur pa so opravili na področju operativne de-*|avnosti. kol so to vaje, posredovanja v primeru nesreč in urejanju orodja. Ogromno truda so gasilci Šaleka vložili pri pripravi tekmovanja za pokal Šaleške doline. Lansko leto se je tekmovanji udeležilo 86 moških in 15 ženskih desetin i/ cele Slovenije. Pokrovitelj prireditve je bila tovarna uospodiii|ske opreme Gorenje Velenje Kol so el.ini na letni konferenci poudarili, mora ostali prireditev tradicionalna. k še boljši organizaciji tekmovanja pa mora prispevali svoj dele/ sleherni gasilec Šaleka. (Jpcrativiia dejavnost je bila. tako kol ponavadi, ludi v preteklem letu izjemno ' pestra in je zahtevala od vsakcu.i, posameznika veliko mero prizadevnosti. Največje težave jim je v lanskem letu prizadejala vodna stihi- ja. Čeprav je pripravljenost za nude-nje pomoči nekaterih šaleških gasilcev dokaj velika, za večino ne morejo govoriti tako. Na klie sirene pride v gasilski dom namreč le peščica operativcev. Morda je temu kriva slaba slišnost sirene, prav gotovo pa je vzrok ludi v premajhni odgovornosti nekaterih članov gasilskega društva. Vsak gasilec se mora zavedati, daje njegova osnovna naloga pomagati sočloveku v nesreči in da je vsak najmanjši klic sirene /anj obvezen. Šaleški gasilci so na letni konferenci menili, da imajo dovolj orodja za osnovne potrebe, /elo slabo pa so preskrbljeni z orodjem za zahtevnejše posege. Nujen bi bil nakup avtocisterne. saj so na njihovem požarnem okolišu zelo slabi vodni v m. Vso pozornost so člani gasilskega društva Šalek v preteklem letu name-ii|ali strokovnemu izobraževanju članov Svoje vrsle so obogatili s 6 častniki, eden od članov pa je opravil ' strojniški izpit. Tako imajo sedaj 9 častnikov. 6 nižjih častnikov, 6 izpra-šanih gasilcev in dva strojnika. V prihodnje pa bo njihov a skrb namenjena predvsem izobraževanju mlajših gasilcev in gasilk. Za boljše delo društva bo potrebno kar najhitreje odpravili nekatere nepravilnosti, kot je pravilno čiščenje orodja in večja skrb za gasilske pripomočke. Šaleški gasilci so v preteklem letu še povečali svojo zbirko priznanj in pohval. Udeležili so se vseh občinskih tekmovanj, medobčinskih, republiških in celo zveznega tekmovanja ter povsod zabeležili dobre rezultate. Njihova mladinska desetina je bila na občinskem tekmovanju tretja, člani pa so se udeležili občinskega tekmovanja in devetih medobčinskih ter bili kar štirikrat prvi. Najbolj uspešna je bila v preteklem letu ženska desetina, ki je sodelovala na vseh najpomembnejših tekmovanjih. Vsakokrat so bile gasilke Šaleka najboljše, na zveznem tekmovanju pa so osvojile 4. mesto, kar je velik uspeh ne samo za društvo, ampak za celotno Šaleško dolino. Uspehov je bilo torej v preteklem letu dovolj, napak tudi. Zato so Šaleški gasilci na konferenci poudarili. da se morajo nepravilnosti čim hitreje odpraviti. Glavna skrb bodo člani tudi v prihodiije namenjali pridobivanju mlajših gasilcev, krepitvi tesnejšega sodelovanja s krajevno skupnostjo, občinsko gasilsko zvezo in sosednjimi tovrstnimi društvi. Ob koncu pa tfta predstavnika občinske gasilske zveze podelila najzaslužnejšim članom priznaftja. ženska desetina pa je prejela občinsko pri/nanje za dosežen uspeh na zveznem tekmovanju, podeljene pa so jim bile tudi zlate tekmovalne značke za osvojitev prvega mesta na republiškem gasilskem tekmovanju. Obisk pri 93. letni Mariji Kolenc ff Dobro življenje ni recept za visoko starost..." Marija Kolenc Obisk pri starih ljudeh je za mlade nadobudne občane po navadi majhno doživetje, v resnici pa pravt življenjski poduk. Njihova skromnost, vedrina duha in preprostost misli se združujejo, v presneto koristno učno uro za življenje, pa kaj ko smo najbrž že dolgo bolj slabi učenci. Izgovor, da se časi pač spreminjajo, je vsekakor na precej majavih nogah. Škoda, res je doživetje prisluhniti starim. še posebej, če so.ti še nekoliko starejši. Nekaj takega bi pravzaprav lahko rekli tudi za Marijo Kolenc. Firbeijevo mamo / Ljubnega ob Savinji, ki pred svojim 94. rojstnim dnevom vzbuja občudovanje s svojo vedrostjo. iskrivostjo pogleda in misli. V njenem spominu se resda kdaj pa kdaj pokaže vrzel.. pa ne čisto zares. Delček njene dolge življenjske zgodbe se ne-" kam zgubi, potuhne in zato se mama skoraj zares razhudi: »Kadar me nihče nič ne sprašuje se vsega spomnim in vem vse. ko bi bilo treba povedati pa ne gre!« Vendarle ni tako hudo. beseda o njenem življenju je hitro slekla, kanček nelagodnosti zaradi fotografskega aparata in beležke, pa je mama s pomočjo hčerke Ivanke in vnuka Markoja kaj hitro premostila. Tudi jeza zaradi pozabljivosti je kmalu minila, predalček v spominu se je kasneje našel in odprl in vse je bilo spet prav. Za svoje življenje Marija Ko-lene pravi, da je srednja reč. doživela da je vse sorte, pa bolj malo dobrega in si zato 'vsega skupaj ne bi želela š