Leto XIX., št. 43a UpravniStvo ujubljana, Knafljeva 5 - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi Dri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisio 78 180 Wien št 105 241. Ljubljana, neflelja 20, februarja 1938 Cena 2 Din Moralni temelji narodne obrambe Sleherni med nami ie tako zaposlen z vsakdanjimi dnevnimi opravki in skrbmi, da si zjutraj, ko na hitro pregleda svoj dnevnik, ne vzame trenutka časa za premišljevanje o tragiki, ki leži v kratkih brzojavnih poročilih s španskih in kitajskih bojišč. Citamo brzojavke o krvavih bojih in bitkah okoli teruelskih klancev in planin, na bregovih Guadarame in kitajskih ve-letokov. Pri tem skoraj nihče ne pomisli, koliko tragike, bolečin, trpljenja, ran, umiranja in strahot leži v sleherni vrsti teh kratkih brzojavnih poročil, ki beležijo samo kvadratne kilometre osvojenega ali izgubljenega ozemlja in tisoče za nje padlih žrtev In vendar je še večina onih. ki čitamo danes naše dnevnike, sama prebila strahote svetovne vojne, ki je orala s svojim krvavim plugom tako globoko tudi po naši ožji slovenski domovini, da o naši širši onstran Drine in Dunava niti ne govorimo. Potrebno in koristno pa je, da se v teh časih ko krvave okoli nas zopet cele generacije ljudi s prav takimi čuvstvi, hrepenenjem, ljubeznijo, upom in sovraštvom, kakor mi, čim večkrat zamislimo nazaj v vse ono. kar je bilo pred 20 leti in da skušamo oceniti dogodke okoli nas v njihovi resnični luči. po njihovem pravem pomenu. V podvojeni meri se nam nalaga ta dolžnost letos, k' smo v dvajsetem letu narodne svobode, ki je vstala iz krvi naiboljših med nami, prelite zato. da bi bilo nam in našim potomcem duhovno in telesno bolje in lepše. Ob prvih tednih 20. leta naše svobode in neodvisnosti posvetimo vsaj nekaj trenutkov njim. ki so izkrvaveli v strelskih jarkih zaklonih, kavernah in granatnih lijakih in ki počivajo danes v naglo izkopanih, plitkih grobovih. Spomnimo se milijona n~ših mrtvih, vseh teh brezimenih bataljonov in polkov, ki so umirali prežeti vere v bodočnost in poslanstvo naše nacije. Poklonimo se njihovi žrtvi, kj je bila največja, kar jih more človek doprinesti. Padli so. da bi s svojo krvjo odkupili za nas in naše ootomce svobodo, neodvisnost in mir ter nas za dolgo, dolgo očuvali pred najhujšo šibo božjo, vojno. Zato in samo zato je umiral cvet našega rodu na vseh fron+ah. kjer se je bila bitka med napredkom in reakcijo. Umirali so za lepšo bodočnost svoje zemlje in naroda brez računov in špekulacij In ker so tako umirali, imajo tudi svoje pravice do nas in vseh onih. ki pridejo še za nami Pravico, terjati od slehernega, ki se ni zagrizel z njimi vred v črno zemljo, da brani, čuva in krepi svobodo in neodvisnost države, ki so ji oni udarili temelje s svojo srčno krvjo in svojimi belimi kostmi. Države se ne ustvarjajo sleherne kva-tre. niti vsako generacijo ne, temveč v stoletju morda samo enkrat. Pač pa lahko razpadejo in izginejo vsak trenutek, če ne stoji za njimi strnjena vojska na vse pripravljenih državljanov. Ko se je končala svetovna vojna, ta najgroznejša preizkušnja človeštva v dosedanji svetovni zgodovini, so bili mnogi, ki so upali in verovali, da je bila zadnja. Na žalost se ta lepa pri-čakovama niso obistinila. Toliko vojnih spopadov se je še razvnelo v teh kratkih dvajsetih letih kakor morda še nikdar poprej v enakem razdobju Res so bile in so te vojne pretežno lokalnega značaja, a za prizadete niso nič manj težke in tragične, kakor je bila za večino civiliziranih narodov svetovna voma Zato že one desavuirajo optimiste, ki so sanjali o večnem miru. A to še ni vse Vedno na novo s° zbirajo na mednarodnem obzorju oblaki, se pojavljajo znaki ki prete z novim svetovnim požarom Res si jugoslovenski narod ne želi ničesar bolj ko trajnega miru Res si naša država usoešno prizadeva da bi z vsemi drugimi živela v prijateljstvu in soorazumu. Pa vendar. kdo bi mogel za trdno Drerokovati, da vojna vihra, ako se razbesni, nebo potegnila v svoj vrtinec tudi nje. Neprevidno in nespametno bi bilo. če ne bi računili s to temno možnostjo, kakor si vsi želimo in kakor smo pripravljeni vse storiti, da ne pride nad nas. Splošna sodba je, da bi bila nova svetovna voina. če bi res zgrabila človeštvo, še hujša in še boli uničujoča, kakor je bila ona pred dvajsetimi in več leti Borci bi ne bili v niei samo voiaki na frontah temveč tudi vsa zaledia. vse prebivalstvo daleč v notranjost držav Na srečo se v lokalnih vninah zadnjih dveh desetletij niso na veliko uporabliali in se ne uporabljajo struoeni plini, a kliub temu vid;mo. koliko groze in trnljpnia pnvzročaio in koliko žrtev zahtevajo letake bombe že sedai med vsemi cloii orpbiva1ctvq tudi med otroki in ženami, med starčki in onemnelimi Nova svetovna voina bi bi1=i na žalost totalitarna vojna. V njej bi v vsej MED LONDONOM IN RIMOM Pomen Chamberlainovih razgovorov z italijanskim veleposlanikom Grandijem v Londonu London, 19. februarja b. O včerajšnjem razgovoru italijanskega poslanika Grandi-ja s premierom Chamberlaincm se iz poučenega vira doznavajo naslednje podrobnosti: Razgovor je bil v glavnem posvečen italijanskemu stališču v avstrijskem vprašanju ter razčiščenju italijanskega razpoloženja glede ureditve odnošajev z Anglijo. Grandi je angleškega premiera obvestil, da smatra Italija avstrijsko vprašanje za rešeno Glede streške izjave o neodvisnosti Avstrije lahko Anglra podvzame kako iniciativo v Rimu. vendar bi to ne imelo ni-kakega praktičnega rezultata ker je italijansko zadržan ie glede posledic berehtes-gadenskih razgovorov v skladu z nemškim stališčem in je kancelar dr. Schuschnigg postopal po Mussolinijevih navodilih. Giede ureditve italijansko-angleških odnošajev stoji Italiia slej kc prej na stališču. da ie pričakovati praktičnih rezultatov v tem pogledu le v primeru angleškega priznanja abesinske aneksije. Zunanji minister Eden je podal včeraj v spodnji zbornici še eno izjavo o Avstriji, povedal pa ni v bistvu nič novega Znova je poudaril, da Anglijo ureditev avstrijskega vprašanja zelo zanima, da bo pa v ponedeljek podal nekaj konkretnejših izjav Na vprašanje nekega socialističnega poslanca ali bo stopi! v stike 7 državami Male antante. ki so svoječasno obljubile svojo podporo pri posvetovanjih, predvidenih v streški izjavi, je Eden odgovoril, da angleška vlada računa tud' s to možnostjo. V političnih krogih mnogo razpravljajo o Grandijevem obisku pn Chamberlainu. Vedno bolj prevladuje mnenje, da ni v zunanjepolitičnih vprašanjih nobenega bistvenega nasprotja med Chamberlainom in Edenom, temveč da gre v vseh takih primerih. ko smatra premier za potrebno, da sam intervenira, za nekakšno razdelitev vlog. ki se zd' od časa do časa nujna. V kolikor je v tem pogledu mogoče govoriti o razlikah, se v glavnem nanašajo samo na metode dela. ne pa na cilj. Tako Eden kakor Chambtrlain s>ta dejansko zagovornika zbližan ia z diktatura mi (Eden je to pred kratkim sam poudari! v svoiem govoru v Bitnvnohamu.) Oba hočeta doseči sodelovanje z Nemčijo in Italijo, razlika je samo v tem. da je Eden mnogo boli skeptičen od Chamberlaina. ki bi rad z enim samim zamahom odstranil vse nevarnosti iz neposredne angleške bližine Chamberlain je do neke mere pripravljen na kolonialne koncesije napram Nemčiji, Italiji pa bi za primer sporazuma obljubil gospodarsko in finančno pomoč Eden je nekoliko bolj hhden m rezerviran v tem pogledu ker je rrnenja. da bi morali tudi Italija in Nemčija nekaj nuditi za primer da bi j'n.a šla Anglija na roko. kajti sicer bi bila angleška dobra volja za sporazum kvečemu le izraz angleške slabosti. Razvoj dogodkov po Chamberlai- novi pobudi lansko poletje je dal prav Edenu. V poučenih krogih pravijo, da se Chamberlain spušča v pogajanja s prevelikim zaupanjem. Eden pa ostaja nezaupljiv tudi. kadar se pogaja. Navzlic vsemu sodijo na po-Jčenih mestih. da je sedanji trenutek zelo ugoden za nov angleški poskus zbližanj* z Italijo, kajti odgovorni angleški dižavniki so še vedno mnenja da Mussolini v avstrijskem vpra:anju še ni povedal svoje zadnje besede Zato pričakujejo tu. da bo premier Chamberlain nadaljeval svoje napore za zbližanje z Dalijo in da ic v prihodnjih dneh pričakovati v tem pogledu nekaj njegovih novih pobud, v katerih bi bila prikrita angleška diplomatska reakcija na poslednje dogodke po berchtesgadenskem sestanku avstrijskega in nemškega kancelar-ja To je morda glavni razlog, zakaj nočejo sedaj v Londonu s prehudim pesimizmom še boli poslabšati mednarodnega položaja. ki ie nastal po tem sestanku. Važna seja angleške vlade London, 19. febr. o. Veliko pozornost je v vsej politični javnosti in v diplomatskih krogih izzvalo nenadno sklicanje današnje izredne seje angleške vlade. Angleška vlada se sestaja v sobotah le v res izrednih razmerah. Zadnja sobotna seja je bila meseca januarja 1. 1936. na večer pred odstopom kralja Edvarda VIII. Današnja seja je trajala nad tri ure in Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo. je bila posvečena v prvi vrsti vprašanjem, ki se tičejo razvoja položaja v srednji Evropi, zlasti v zvez' z novim položajem Avstrije. Druga glavna točka so bila pogajanja, ki naj bi se pričela z Italijo. Kar se tiče Avstrije, je angleška vlada sklenila prepustiti pobudo Francij , bo pa podpirala vsako akcijo, ki stremi za tem, da se zajamči samostojnost in neodvisnost Avstrije Glede pogajani z Italijo so se znova pojavila v vlad sami precejšnja nesoglasja. Min. predsednik Chamberlain je osebno prevzel pobudo za razgovore z italijanskim poslanikom Grandijem. Pripravljen je sprejeti vse glavne zahteve Italije ter izločiti "z pogajanj vprašanja Španije, italijanske propagande po radiu in italijanskih posadk v Libiji Zatrjujejo, da bo ponovno stopil v stike tudi z Mussol ni-jem. Njegov cilj je namreč ponovno oživ-ljenje strelke fronte čeprav ne misli pri tem na skiemtev kakega novesa pakta. Odgovor, ki ga je sporočil angleški vladi ital janski poslanik Grandi na njeno vprašanje glede Avstrije, je angleške vladne krege zadovoljil. Italija ne m sli za sedaj zavzeti glede Avstrije n; kakega posebnega stal:'šča ter je pripravljena pristati na splošna pogajanja na temelju sklepov stresKe konference skupno z An-gl jo in Francijo. Tudi Delbos bo podal ekspezs Pariz, 19. febr. b. Predsednik zunanjepolitičnega odbora pai lamento je obve-'t:l člane tega odhora. da je zun- ny minister sprejel povabilo odbora, naj b' čimprei podal ekspoze o sedanjem medn-'rodnem tx>-ložaju. Delbos bo poroča! o Iboru v četrtek. Verjetno je- da bo Del' c*s -e dni pzvalvee francoske poslanike v tujini na skupno posvetovanje. Danes Hitler 9 Nemški državni zbor se bo sestal ob 13. ter bo po Hitlerjevem govoru zasedanje zopet zaključeno Berlin, 19. febr. br. Po vsej Nemčiji so izvršil: danes zadnje priprave za jutrišnji govor kancelarja Hitlerja pred državnim zborom ki ga pričakuje z veliko napetostjo vsa mednarodna javnost. Vse na-rodno-socialistične organizacije so sklicale posebna zborovanja, na katerih bodo skupno po rad u sledili Hitlerjevim izvajanjem. po govoru pa priredili posebne manifestacije Hitlerju in avstrijskim narodnim socialistom. Po odredbi oblasti morajo jutri dati na razpolago vse svoje prostore vse restavrac je gostilne, kavarne. kinematografi, gledališča :n sploh povsod. kjer je kakšna večja dvorana, cla bodo lahko sledili Hitlerjevemu govoru tudi oni. ki sa.mi nimajo sprejemnikov. Krollovo opero, kjer bo zasedal državni zbor, kakor tudi vso blžnjo okolico, so danes pregledali in zastražili possbni oddelki Hitlerjevih zaščitnih formacij. Zasedanje državnega zbora se bo pričelo točno ob 13 Po kratkem otvoritvenem govoru maršala Goringa bo takoj povzel besedo kancelar H tler po njegovem govoru pa bo zr.sedanje zaključeno. Razen vseh nemških radijskih postaj bodo prenašale Hitlerjev govor tudi vse avstrijske, madžarske, italijanske in švicarske radijske postaje, ter praška ra-dio-postaja H. O polnoči bedo prenašali Hitlerjev govor posnet na gramofonskih ploščah, za prekcmorske kraje in bodo prenos prevzele vse pestaje v Kolumbiji, Cilu, Urugvaju in Montevideu. Borba za Avstrijo Avstrijski uradni Ust naglasa, da v zvezi z berchtesga-denskim dogovorom ni pričakovati več v Avstriji nobenih nevih ukrepov Teruel drugič padel Po celodnevnem hudem bombardiranju so republikanci izpraznili mesto in se umaknili na okoliške hribe Sait Jean de Luz 1 . feb. A A. Dopisnik Zavasa poroča, da so Francove čete po celodnevnem strahovitem to ni>kem obstreljevanju ;zvojevale na terueiski fronti pomembno zmago. Republikanci so zapustili mesto in se u>a^nili na gorske poloia.e na okol ških arioih. Barcelona. 19. febr. AA. Nacionalistični oddelki so izvedli včeraj hud napad v odseku Siere Corde. nekaj kilometrov vzhodno od Teruela Vladne čete so se morale umakniti. S pomočjo letalstva se je nacionalistom posrečilo omajati fronto vladnih čet. Boli še trajajo. Republikanski oddelki se strahoti neomejeno zavladal nauk, da namen posvečuje sredstva Za ta namen. za dosego zmage, bi bojujoči tabori brez pomisleka in obzirov posegli po vseh. prav vseh sredstvih, ki bi mogle nasprotnika oslabiti in poraziti. Jasno je, da bi take preizkušnje in žrtve mogel prestati le narod, ki se zaveda, za kaj trpi in za kaj se bori. Premalo zaveden in premalo strnjen narod bi moral kmalu omagati in se zrušiti. Zaradi tega vidimo vsenovsod, kako naredi polagajo vedno večjo važnost na moralno stran svoje obrambe, na svojo duševno in čuvstveno oborožitev. da govorimo z izrazi današnjih dni. Zavedajo se, da bodo iz morebitnega novega svetovnega viharja izšli le oni narodi, ki so prekaljeni v ognju žive vere v poslanstvo svoje države in svojega naroda ter prežeti volje, do poslednjega diha braniti svojo svobodo in neodvisnost Tudi mi v Jugoslaviji moramo imeti tako stanje stvari vedno pred očmi. Posebno velia to tudi za nas Slovence. Dovoli je bilo. da smo po ogromni večini šli v svetovno vojno brez zavesti, čemu naj se bijemo in žrtvujemo tako da ie lahko Cankar opisal misel našega človeka o voini z besedami- »Vojska je oač taka. da se ljudie koljejo z noži. sekaio s sabliami in streljajo s puškami Kolikor več jih Dnknlieš in oostreVš. toliko bolite ie. nobeden ti n'č ne reče To je vojska'« Narod, ki bi ga v taki miselnosti zajela nova sv^t^m^ katastrofa, v preizkušnji ne bi obstal. energično upirajo na Sv. Barbari, da preprečijo obkolievalni manever pri tej točki, ki obvladuje mesto. Salamama. 19. febr. AA. O včerajšnji zma gi nacionalistov pri Teruelu poročajo, da <-o sedai vse nacionalistične čete zbrane na vzhodnem obrežju reke Alfambre. Topništvo in letala ščitijo prodiranje pehote. Sovražnik ie na taktično važnih mestih postavil pravi zid 800 strojnic sovjetskega, franro-sk"ga. severnoameriškega in češkoslovaškega izdelka. Dasi je bila rdeča obramba zelo obsežna, eo izgute nacionalistov razm-?-ronv majhne I\acional'Stična pehota ie v kratkem času zasedla 20 utrjenih višin. Postojanke. ki so bile do večera zavzete, so 5 do 8 km vzhodno od reke Alfambre Nacionalistične čete so sedai 2 km pred Cor-belanom. ki ie približno 10 km 6evero\'zhod-no od Teruela. Zavzele so tudi postanke južno od Corde. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včerai so naše čete nadaljevale prodiranje ob reki Alfambri. Zlomile so sovražni odpor in sijajno zmagale. Zavzele so Verti-so de Camoiglio in vrhova E! Cho;o in To-rano in tudi vrhove 1283. 1246. 1061. 1047 in 1015. Navdušenje čet je velikansko. Sovražne izgube so težke. Samo v enem odseku je padlo nad 1000 miličnikov. Ujeli smo 875 miličnikov in zaplenili ogromno voinega materiala. Posebno delavno je bilo letaMvo. Na estremadunski fronti je sovražnik trikrat napadel v od-eku Arguijen in Jelamez, bil pa je odbit. V petek smo zavzeli važno sovražno postojanko Cortijo dela Oza. Papanin resen Moskva, 19- febr. br. Z ledolomilca »Tajinira« poročajo brezžično, da so danes končno rešili Papanina in tovariše. Ledolomilca »Tajmir« in »Murman« sta po težavni poti prodrla tik do ledene plošče, na kateri je bilo Papaninovo taborišče ter sta vzela na krov vse člane ekspedic je, vse instrumente ter vso važnejšo opremo taborišča. Oba ledolomilca sta takoj nato krenila nazaj proti jugu. De Valera zopet odpotoval v London Duhlin. 19. febr. AA. De Valera ie do ooldnp odrotoval v družbi v^Č nvn^rov v London, kier se bodo v ponedeljek nadaljevali britansko-irski razgovori. Dunaj, 19. febr. br. Današnji dunajski listi objavljajo oficiozna poročila, ki posebno poudarjajo, da so reforme, ki so postale potrebne v zvezi z berchtesgadenskim sestankom in dogovorom, končane. Vse. kar je bilo potrebno za boljše razmerje z Nemčijo, je sedaj izvršeno in so netočne vse napovedi, ki govore še o nadajnjih dalekosežnih reformah. Uradna »\Viener Zeitung« poudarja, da spadajo med reforme, ki so bile potrebne: 1. Preosnova vlade, ki jo posebej obeležuje prevzem notranjega in varnostnega minis'r%tva po narodnem socialistu Sevss-Inquartu. 2. Splošna amnestija ki je že do kraja izvedena. 3. Sprejem narodnih socialistov v domovinsko fronto S temi ukrepi je storjeno vse, kar je bilo za sedaj pofebno V tem okviru se bo sedaj razvijal notranjepolitični položaj Avstrije in ne bo nobenih novih ukrepov več. Avstrijskim narodnim socialistom je dana sedai možnost zakonitega dela. toda le v okviru patriotične fronte 'n drugih avstrijskih ustanov, kakor objavljajo ofici-elno. To delo se bo moglo razvijati le na podlagi avstrijske ustave, ki izkliučuie vsako ustanavljanje političnih strank. V zvezi s temi prepovedmi bo nemška država izdala ukrepe, ki naj preprečijo, da bi se nerrnka narodno socialistična stranka vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Sedanji način gospodarske izmenjave z Nemčijo bo ostal neizpremenien in tudi v denarni politik* se ne bo nič spremenilo Da bi se zboljšali gosnodarski odnošaji med Avstrijo in Nemčijo, pa bodo v trgovinskem ministrstvu ustanovili odsek za trgovinsko sodelovanje med obema državama, ki mu bo načeloval dr Ficshbock, ravnatelj avstrijske zavarovalnice. Vodstvo domovinske fronte je sklenilo, da morajo vsi narodn socialisti, k: vsto-nijo v domovinsko fronto, priseči, da bodo branili avstrijsko neodvisnost Nadalje pravi uradno poročilo predsedstva domovinske fronte, da se domovinska fronta ne more de'iti ali pa cepiti vendar pa bo dopustila, da se njeni člani lahko bolj zani- majo za .nemško idejo ali pa za socialna vpraianja. Najvažnejši je sklep, da bodo izključeni vsi Avstrijci, ki bi s svojim delom sabotirali delo za pomirjonje med Avstrijo in Nemčijo. Hitlerjevske manifestacije v Gradcu Gradec, 19. febr. w. V zvezi z amnestijo političnih jetnikov se je danes vršila v Gradcu velika nacionalna manifestacija. Nad 20.000 oseb je z baklami, zastavami s kljukastimi križi ter med vzklikanjem »Živel Hitler!« korakalo skozi notranje mesto. Na Franzovem trgu se je nato vršilo zborovanje, na katerem so govorniki poudarjali veliko važnost berhtesgadenske-ga dogovora. Do 9. zvečer pri manifestacijah ni prišlo do nobenih izgredov Policijske straže so se zadržale popolnoma pasivno ter so pustile mirno pasirati množice. Nove Hitlerjeve zahteve Basel, 19. febr. o. »National-Zeitung« poroča z Dunaja, da je notranji minister Seyss-Inquart, ki se je davi vrnil iz Berlina, prinesel avstrijski vladi nove zahteve kancelarja Hitlerja, po katerih naj bi se narodnim socialistom dovolilo svobodno nošenie hitlerjevskih znakov in izobešanje hitlerjevskih zastav. Prav tako naj avstrijska vlada zajamči narodnim socialistom popolno svobodo organiziranja in zbo rovanja Končno zahteva H:tler. naj se amnestija razširi tudi na člane takozvane avstrijske legije. ki so zaradi svojega političnega udejstvovanja pobegnili iz Avstrije v Nemčijo, kier so osnovali pod imenom avstrijske legiie svo^o posebno organizacijo. Po infonnaciiph lista so v dunai^deh kle-rikalnih kroeih zelo ogorčeni nad temi zahtevami ter nanašajo. da bi izpolnitev teh zahtev pom°n'l3 de^an^ko vMo-merie-nie Avstriie Zato ie verjetno. dq bo av-ctrii=ka vlada te zahteve odkrila. zla«ti še. ker bi to pomenilo tudi razpad patriotske fronte. Kaj hoče Nemčija od ČSR Zanimiv članek v ugledni angleški reviji o položaju češkoslovaške „med svobodo in nevarnostjo" London, 19. febr. b V »Contemporary Re\view«, ugledni angleški reviji za zunanjepolitična vprašanja, je izšel članek »Nenv i ja in Češkoslovaška«, ki podrobno analizi-a zlasti zahteve tretjega rajha glede sud:tskih Nemcev. Članek navaja dva glavna pogoja ki jih današnja Nemčija postavlja Češkoslovaški za ureditev medsebojnih odnošajev: odpoved vseh zavezniških pogodb, s katerimi se je Češkoslovaška zavarovala, ter priznanje takšnih pravic HenJeinovi stranki da bi imela v bodoče vpliv "udi na češkoslovaško zunanjo politiko. Po -rpolnitvi teh dveh pogoiev bi nato Nemčija v kompenzacijo priznala nedotakljivost češkoslovaških mej in bi se navidezno ti»d> za usodo s"detskih Nemcev ne interesiralr ve ker se zaveda, da bi z nemškimi Sudeti pridnbHa izrazito pasivne kraie. ki bi nieno ensnodarstvo samo obremenili Iren^a samostojne če«ko-«lov»?ke *nr'."'f nnlit»1rp M M'j potemtakem komneny*»*n*-a 7. nefv»r5tv»'o rptn^kf. nrt«><-fc;i nst -»'»eti pa 1 ppn »t« m-ctitvljo Iredentističnih teženj gled Sudetov. Čehoslovaki teh pogojev ne morejo sprejeti, ker bi to pomenilo njih popolno predajo volji Berlina. Iz nekdanjega avstrijskega vazaistva bi prešli v nemško vazal-stvo. Zato je razumljivo, njih stališče, da raje izkrvave do zadnjega moža kakor da bi dopustili samo možnost take kupčije v svojo škodo. Pri vsem tem še vedno lahko upajo, da bodo s svni:mi z»»nanjenolitični-tni zvezami preprečili usodno vojno v srednji Evropi in s tem ohranili svoio samostojnost. V praških uradn'h krogih sodijo ramrrč, da (»di današnja Nemčiia ne bi vzdr-'a'a vojne na dve strani in da je zato navzoč vsem nasprotnim pi);avni le malo verjetno, da bi Nemci zarrabili za oro5ie z dev'70 o razbitju f>5kosi"vaške. Č^nek zak^inčine vc^anie: Kai cledi iz tega za Anaiii09 Angl:ia n?>i. ko';kor le more, podnre n^Dore za sDo^a^um med Čehoclov?ki in Nemci. oV>pp°m Da na i stori vse. kar ie v nieni moči da orpnr-ofi na- cto.i^k t^Voon r-ir«1!v crpHnv l:''T»-or)i in V F.vr>r" c^nVi V»5 ivjomci e-voio morebitno vojno že v naprej za dobljero. Seja narodne skupščine Včeraj je bila seja samo dopoldne, v ponedeljek pa bo samo popoldne — Govorniki JRZ za unitarizem Beograd, 19. febr. p. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. dopoldne. Po odobritvi zapisnika je bi'o objavljeno, da je finančni minister predložil naknaden predlog o izpremembi in izpopolnitvi računskega dela predloženega državnega proračuna brez finančnega efekta, namreč brez povečanja ali zmanjšanja. Ta predlog je bii izročen v razpravo finančnemu odboru. Nadalje je verifikaciiski odbor predložil poročilo, ki predlaga nai se verificira mandat odvetnika dr. Rudolfa Doboviška iz Celja, ki ie bil izvoljen za poslanca na listi dr. Mačka v srezu Šmarje. Ker proti niegovi izvolitvi ni bilo nobene pritožbe in je bilo poročilo verifikacijskega odbora sklenjeno soglasno, je dr. Dobovišku tudi skupščina priznala mandat narodnega poslanca brez debate. Zatem je bilo objavljeno sporočilo notranjega ministra dr. Korošca, da bo odgovoril na nekatere interpelacije, ko bo zbral potrebne podatke. Med drugimi je navedena tudi interpelacija poslanca dr Fuxa zaradi razpusta akademskega društva Jadran v Ljubljani. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Stevan čirič odgovoril na kratki vprašanji poslanccv Jeremije Protiča in Voje Laziča. Jeremija Protič (JNS) trdi v svojem vprašanju, da se vladna večina abstinira od se) narodne skupščine ter prepušča opoziciji vse obravnavanje državnega proračuna Ker je predsednik skupščine Stevan Čire ob priliki polemike s poslancem Mirkom Došenom izjavil da je opozicija dolžna sodelovati pn proračunski razpravi in d;; mora čuvati dostojanstvo parlamentarizma, vprašuje predsednika Stevana čiri-ča ali je voljan oprostiti se pn opoziciji zaradi očitka, da nič ne dela. Predsednik Čirič jc odgovoril, da je opozicija napačno razumela njegove besede, ker je hote! samo reči, da narodni poslanci po poslovniku svojih govorov ne smejo čitati in da ne »mejo prekoračiti odmerjenega jim časa. Posl. Voja Lazič je vprašal predsednika skupščine, zakaj ministri ne prisostvujejo skupščinskim sejam. Predsednik čirič je odgovoril, da je o tem že večkrat razpravljal s člani vlade, da pa ministri niso vedno svobodni, da bi mogli prisostvovati sejam skupščine. Ko pa se bo pričela podrobna razprava bodo ministri posameznih re-sorov prisostvovali sejam in poslušali kritiko narodnih poslancev. V proračunski razpravi je prvi dobil besedo posl. Zarija Joksimovič (JRZ), ki je zagovarjal politiko vlade. Poveličeval je jugoslovensko idejo in načelo unitarizma ter ostro obsojal vse one ki še vedno napadajo jugoslovenska načeia in širijo teorijo v treh narodih. Obširno je govoril o zgodovinskem razvoju Jugoslavije in ostro napadal separatiste. Glasoval bo za proračun, ker je prepričan, da bo vlada dosledno izvajala jugoslovensko politiko. Posl. Milan Petkovič (Neodvisni klub) je nad dve uri razpravljal o pontiki vlade, zlasti pa o povišanju proračuna za nad eno milijardo. Glasoval bo pioti proračunu. Posl. Djura Mikašinovič (JRZ) je najprej obširno razpravljal o narodnem in državnem edinstvu, nato pa je govoril o prilikah v savski banovini Med njegovim govorom je prišlo često do hudega prerekanja med vladno večino in opozicijo. Posl Rista Grdjic (JNS) je obširno razpravljal o prilikah v državi in o položaju tiska. Omenjal je pri tem tudi prepoved znane revije »Javnost«. Razpravljal je o ozadju in posledicah konkordatske borbe. Obširno se je bavil s politiko JRZ, zlasti z razmerami v Sloveniji in v Bosni Govoril je tudi o prilikah v zadružništvu in gasilstvu ter končal svoj govor z izjavo, da bo glasoval proti proračunu Zadnji govornik na današnji seji je bil zastopnik madžarske narodne manjšine Gavro Szanto (JRZ) ki je zagotavljal lojalnost Madžarov do Jugoslavije. Ob 14. je bila seja zaključena Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne ob 16. fe dr. Dobovišek šel v skupščino ,«Hrvatski daevaik" cbjavlja njegovo pismo dr. Mačku Zagreb. 19. febr. o. Nocojšnji s-Hrvatski dnevnik« piše pod naslovom »Zakaj je Dobovišek šel v skupščino« med drugim: »Dr. DoDovišek, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v šmarskem srezu v Sloveniji na listi dr Mačka in ki je te dni ocišel v beograjsko Narodno skupščino je dal novinarjem daljšo izjavo o razlogih svojega koraka. V izjavi trdi, da so ga na ta korak prisilie politične razmere in zamerja dr. Mačku: 1. da ga ni nikoli pozival na seje KDK, 2 da nihče od Slovencev, zlasti pa on. ni bil poklican, da so-potlpiše zapisnik o sporazumu združene opozcije z dne 8 oktobra 1937. 3. da so vodilni hrvatski politiki večkrat zahtevali Prekmurje in Belo Krajino za Hrvatsko. Končno naglasa .da so v njegovem volilnem srezu tako težke gospodarske razmere, da bo lahko več koristil svojemu srezu in slovenskemu narodu, če zapusti po-1'tiko abstinence in vstopi v narodno skupščino Kot odgovor na vse to je po našem mnenju najboljše, če v celoti objavimo pismo, ki ga je dr. Dobovišek o priliki svojega odhoda v Narodno skupščino neslal dr. Mačku. To pismo se glasi; Celje, 7. februarja 1938 Zelo spoštovani gospod predsednik! Kakor vas je najbrže že obvestil dr Lončar, se je moje gospodarsko stanje tako poslabšalo, da stojim tik pred katastrofo. Davčna uprava v Celju, kateri dolgujem 25.000 din, je že vkjnižila svojo terjatev na mojem posestvu, zaplenila razne nepremičnine in mojo pisarno ter je nameravala že uvesti dražbeni postopek, ki sem ga sedaj začasno z velikimi prošnjami ustavil. Baš letos je sto let, odkar je moj ded kupil naš dom v St. Jurju. Ravno tako zahteva Mestna hranilnica v Celju, kateri dolgujem okrog 130.000 din, plačilo ter mi sicer grozi s tožbo in me bo izpostavila dražbi, oziroma celo konkurzu. s čimer bi bi! popolnoma uničen Stavljen mi je torej nož na vrat. Akcija pri Prvi hrvatski šted;oni-ci, ki jo je za mene izvedel dr. Reberski, žal ni uspela, ker so bili pogoji Praštedio-ne taki da jih ni bilo mogoče izpolniti Zaradi tega je tudi ta pomoč padla v vodo. Gospodarska sloga v Zagrebu me je prav tako izročila zaradi posojila 10 000 din odvetniku dr Franiču. ki mi grozi s tožbo, če ne plačam do 10. t m. Ka-> mi je storiti? Ali naj uničim sebe in svojo rodbino? V skrajni sili. ko ni od nikoder pomoči zame. sem moral žal priti do sklepa, da ni druge pomoči, kakor da grem v parlament in da verificiram svoi mandat To je grozen korak za mene, ki sem vendar bil vsa ta leta požrtvovalen in neustrašen borec za naše ideje. A sedaj moram storiti ta usodni korak proti svojemu prepričanju. To je nekaj groznega in tipirr težke duševne borbe. V nedeljo 6. februarja na seji delovnega odbora v Ljubljani sem dal izjavo ter tudi cdložil vse svoje funkcije v delovnem odboru in v konzorciju s Slovenske vasi«, da ne bi ta moj usodni korak, ki ga moram napraviti zaradi višje sile. da rešim sebe in svojo rodbino škodoval slovenskemu kmečko-delavskemu pokretu. Izjavljam vam pa. zelo spoštovani gospod predsednik. da bom ostal zvest veliki ideji osvoboditve slovenskega in hrvatskega kmet-skega naroda ter da se bom tudi nadalje boril z vsemi silami za dosego naše svobode. Prosim vas, zelo spoštovani gospod predsednik. da uvidite moj težki položaj in da ne obsojate preostro tega mojega koraka, ki ga moram napraviti v najhujši stiski. Izvolite preprečiti, da me v listih HSS (•»Hrvntskl dnevnik« in ■»Seljački dom«) ne bodo zaradi tega preostro nanadli. Bodite prepričani, da vam bom ostal vedno zvest In veren soborec ter da bom očuval do vas najgloblje spoštovanje in zaupanje Z odličnim spoštovanjem — Dr. Dobovišek 1. r.« »Hrvatski dnevnik« pravi dalje: »Ko je dr. Maček sprejel to pismo, je smatral, da dr« Dobovišek sicer ni junak, da pa mu zato ne manjka drugih moralnih kvalitet, Ki lahko krase človeka Zaradi tega je na prošnjo dr. Doboviška res dal »Hrvatskemu dnevniku« samo kratko sporočilo, da je dr. Dotovišek iz osebnih razlogov izstopil iz delovnega od-boda km jtsko delavskega pokreta v Sloveniji. Dr. Dobovišku pa se ie zahotelo, da bi nastopal kot nekak poseben borec in dal političen pomen svojemu koraku. Vidimo pa samo to: če bi bilo dr. Mačku uspelo, kakor je iskreno stremel, urediti ekonomske razmere dr. Doboviška, ta ne bi delal vprašanja od tega. ali je kdo od Slovencev podpisal sporazum združene opozicije ali ne. Tudi ne bi prišla v vprašanje pripadnost Prek-murja in Bele krajine Sloveniji in dr. Dobovišek ne bi bil tega prepričanja, da lahko pomaga desolatnim razmeram šmarskega sreza se tem, da s poslanskimi dnevnicami sanira svoje lastne desolatne razmere. Ali ne bi bilo boli pametno, ako bi dr. Dobovišek pobasal dnevnice in molčal?« Minister dr. Spaho v Milanu Milan, 19. febr. AA. Danes popoldne je prometni minister Spaho s svojim spremstvom obiskal tovarno »Breda« in sicer oddelek za izdelavo novega električnega vlaka. Ogleda] si je nove tipe motornih voz. nato pa odšel na veliko milansko postajo in prisostvoval manevriranju, ki so ga opravljali po radiu. Dalje eo jugoslovenske-mu prometnemu ministru razkazali delovanje najnovejših avtomatskih zavor. Seja Jugoslov. društva za ceste Beograd, 19. febr. o. Jutri bo tukaj seja glavne uprave Jugoslovenskega društva za ceste. Uleležili se je bodo delegati vseh delov države. Dnavsko banovino bosta zastopala predsednik društva dr. Vrhune in načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skabeme. Na seji boio sklepali tudi o povabilu društva za ceste v Ljubljani, naj bi se v dneh 4. in 5. junija t. 1. priredil v »Ljubljani prvi jugoslovenski kongres za ceste v zvezi e prvo cestno razstavo. Nesreča v rudniku Zaječar, 19. febr. p. Snoči se je v rudniku Sipski Balkan, ki je last bivšega ministra Gjorgja Genčiča, pripetila huda nesreča Ker so oporniki v rovu popustili, je velik plaz zemlje :n premoga zasnil tri delavce Dva so izkopali, tretjega pa še niso našli. Izmed prvih dveh je eden v bolnišnici že umrl, drugi pa je tako hudo poškodovan, da bržkone ne bo ostal živ. Iz državne službe Beograd 19. fehr. p. V 6. skupino sta napredovala učitelj Josip Titan v Puconcih ter učiteljica Josipina Vod:še>k v Šmarju v ijub-ljanki okolici. Za vršilca dolžnosti šefa šumske uprave v Gornji Lendavi ie imenovan inž. Anton Četinc. doslej uradniški pripravnik. Požar na francoski kril arki Pariz, 19 febr. o V pretekli nofi je izbruhnil požar na križarki »Strasbourg«, ki je dogotavljajo v ladjedelnici Saint Na-zare. »Strasbourg« je ena izmed najmodernejših francoskih križark, ima 27.500 ton ter je tik pred dovršitvijo Požar je nastal v strojnici ter je zavzel tak ob; eg. da so ga le z največjim naporom pogasili šele po treh urah Vzrok požara še n' znan Sumijo da gre za sabotažo Uved ena je stroga preiskava Železniška nesreča pri Verc ni Milan. 19. febr w Brzi vlak Milan—Benetke ie danes pri San Martinu v bližini Ve-rone zavozil v tovorni vlak Lokomotiva brzega vlaka ie skočila s tira te- se z več vagoni prevrnila. Strojevodja in kurjač sta se ubila, nekaj potnikov pa je voč ali manj ranjenih. Beležke Razpis občinskih voUtev za 48 občin »Službeni list« banske uprave objavlja razpis banske uprave, s katerim se določajo za nedeljo, 27. marca, občinske volitve za 48 občin. Volile bodo občine: v srezu Brežice: Brežice; v srezu Celje: Kalobje, Slivnica. Sv. Jurij pri Celju in Žalec; v srezu Črnomelj: Dragatuš; v srezu Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Rem-šnik; v srezr Gornji grad: Gornji grad in Nova Štifta; v srezu Laško: Laško; v srezu Lendava: Genterovci; v srezu Litija: Šmartno pri Litiji; v srezu Ljubljana: Zelimlje; v siezu Ljutomer: Razkrižje, Štrigova in Veržej; v srezu Logatec: Stari trg; v srezu Maribor desni breg: Crešnje-vec, Laporje, Poljčane. Slov Bistrica in Spodnja Polskava: v srezu Maribor levi breg: Korena. Sv. Lenart v Slov. gor., Sv Rupert v Slov gor. in Sv. Trojica v Slov. gor.; v srezu Murska Sobota Bodonci, Can-kova, Gornji Petrovci. Grad. Kupšinci, Martjanci. Pečarovci. Pertoča, Puconci, Selo v Prekmurju in Šalovci; v srezu Ptuj: Kog, Ormož. Središče in Svetinje; v srezu Sloven.igradec: Slovenigradec Šmartno pri Slovenigradcu Šoštanj in St. IIj pri Velenju. V prekmurskih Genterovcih so razpisane volitve zato, ker je lanske volitve upravno sodišče v Celju razveljavilo. V ostalih občinah pa so razpisane nove volitve na osnovi prekomasacij. odrejenih z zadnjim prekomasacijskim ukazom v jeseni preteklega leta. Odgovor posl. Pleskoviča Včerajšnji »Slovenec je seveda tudi o govoru nar posl. Rudolfa Pleskoviča v skupščinski proračunski razpravi poročal na svoj znani način. Posl. Pleskovič nas naproša, naj objavimo naslednji njegov odgovor »V svojem govoru sem izrekel tudi besede: »... ali nikjer ne najdete toliko neresnice. klevet in sofizma. kakor v (slovenskem) klerikalnem časopisju«. Poročilo »Slovenca« o seji narodne skupščine in mojem govoru samo potrjuje, kako resnične so bile moje besede V svojem poročilu naj bi prinesel »Slovenec« še to, da vsi slovenski poslanci JRZ odlično obvladajo srbohrvatski jezik in da govore svoje govore na pamet. Ako bi bil dostavil še to, bi s tem svoje resnicoljubno poročilo še izpopolnil. — Rudolf Pleskovič, narodni poslanec.« V Zagrebu zopet poskušajo z novo stranko Beograjsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da se je zbrala skupina hrvatskih meščanskih politikov, ki pripravljajo ustanovitev »Hrvatske avtonomistične srtanke«. Priprave za ustanovitev stranke so baje že skoro dozorele. Izdelana so že pravila in bo stranka v kratkem prijavljena ministrstvu notranjih del V zvezi s tem snujejo nekateri hrvatski politiki v Zagrebu tudi »Hrvatski avtonomist'čni klub« Nova stranka bo naslednica bivših frankovcev ter bo imela skrajno hrvatsko nacionalistični program Giavno svojo borbo bo vodila proti dr Mačku, ker« so frankovci mnenja, da je s svoiimi prijatelji preveč popustljiv in da bi zlasti moral že davno prekiniti vse odnošaje z bivšimi samostojnimi demokrati ter likvidirati Kmetsko demokratsko koalicijo. Približno enake informacije imajo tudi zagrebške »Novosti«. Ker pa so se slične vesti že ponovno pojavljale, a se je vsak tak poskus kai kanalu izgubil v pesku, bo treba tudi sedai še počakati, ali bo imela najnovejša akcija kaj več uspeha. Preiskava o šibeniških degodkih Splitska »Nova Doba« javlja iz Sibenika, da je uvedena obširna preiskava o sobotnih tragičnih dogodkih ob priliki predavanja voditelja Dimitrija Ljotiča Do sedaj je bilo aretiranih 24 demonstrantov. Vsi so bili zaslišani na policiji ter pozneje prepeljani v sodne zapore V zvezi s šibenišk mi dogodki je objavil v hrvatskih listih posl. Dane Skarica daljšo izjavo, v kateri zavrača trditve, da so pri demonstracijah sodelovali tudi komunisti. Po njegovih informacijah so bili demonstranti »samo zavedni hrvatski omladinci, ki so videli v Ljotičevem prihodu drzno izzivanje.« Novo banovinsko posestvo v Halozah »Slovenski gospodar* mariborsko podeželsko glasilo JRZ. poroča: -Banovina se pogaja za posestvo v Halozah in je upanje, da pride do nogodbe prej. kakor bodo objavljene te vrstice. Poslanec Miha Brenčič prodaja svoje po^stvo v Pristavi banovini. Cena trenutno še ni znana.« Pikre besede krščansko socialnega glasila »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, razmišlja o gospodarskem centralizmu in prihaja do zaključka, da »bo Slovenija tako dolgo zapostavljena, dokler bomo samo z besedami udrihali po centralizmu. samo zabavljali čez čaršijo in Beograd. sami pri =ebi kleli nad vsem. dejansko pa podpirali vse, kar brusi nož, ki reže meso z našega narodnega telesa .. Tudi tisti bi že morali vendar enkrat napraviti praktičen zaključek, ki so že spoznali vso kvarno^t sedanjega sistema a so še vedno tam. kjer se dela prav nasprotno, kakor so njihovi nazori Spoznajmo, da nič več ne oornasra samo zshpvljati. čez ool ure pa že plo=kati :n ?'asovati za tistega, ki vse to pomaga vzdrževati.« Glasilo ministra Djordjeviča o španski vojni V Beogradu izdaja Glavna zveza srbskih zemljoradniških zadrug, ki jo vodi minister brez portfelja Voia Djordjevič. tednik »Zemljoradnička zadruga« Lastnik lista je minister Diordievič Zadnja številka objavlja informativen članek o zadružništvu v Šoaniii Med drugim stoji v tem članku: »Španski kmet je postal dve sto let po odkritju Amerike največii siromak Njegov po1o>aj je bil več kakor obupen Razpet je bil med veleposestnike plemiče in veleposes+nico H»- Slovita verskn prepanianla. inkvizicHa. so razpenjala špansk-' narod v preteklosti. Neurejeni, naravnost obupni gospodarski odno- | Rusija ima 160 podmornic Praga, 19. febr. d. Po informacijah < Ce-skega Siova« iz Moskve ima Rusija sedaj 160 podmornic z 200 do 600 tonami, izmed katerih jih je t baltskih vodah in na Belem morju 72, na Črnem morju 30 in na Daljnem vzhodu 58. 40 podmornic še grade in bodo v kratkem izgotovljene. Vse obalne baterije na Daljnem vzhodu, kakor tudi ob Baltiškem in Črnem morju, so motorizirane. General Epp pofde v Trlpolis Monakovo, 18. febr. AA. Vodja oddelka za kolonije, general Epp bo odpotoval na povabilo libijskega guvernerja maršala Balba in predsecln ka italijanskega senata Federzonija v Tripolis, kjer bo proučil italijansko kolonialno upravo. in popolnejši je sedaj rrilysin, ker mu j« dodana posebna substanca, ki varuje teme Ui lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka Izkustva potrjujejo da povzročajo te klice srbež. prhljaj in izpadanje las. To dejstvo Je našlo takoj praktičen primer pri rrilysinu. Ker TK1LY-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Tril.vsin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje Izpadanje las. Banski svet f@ končal svoje letošnje zasedanje Ljubljana, 19. februarja. Banski svet je danes zaključil svojo proračunsko zasedanje. Obravnaval je proračun dohodkov, o katerem je načelnik finančnega oddelka dr. Orel podal kratko poročilo, ln pa proračun Bednostnega sklada. Obenem je bil prečitan pravilnik o proračunu Ln bednostnem skladu, nakar se je vršila zaključna debata, h kateri se je prijavilo 13 govornikov. Popoldne se je zasedanje zaključilo. Načelnik dr. Orel je poročal o proračunu dohodkov. Poviški dohodkov se pričakujejo na osnovi stvarnega zvišanja šolske doklade od 26 na 35uvedbe nove trošarine na jedilno olje po 1 Din za 1 kg, nove banovinske takse na prevoz blaga z motornimi vozili v višini državne pavšalne prevozne takse in predvidenega zvišanja banovinskega deleža od skupnega davka na poslovni promet (od 2 9 na 1C milijonov.) V smislu ukrepov centralnih oblasti so se morale nekatere postavke tudi znižati. tako na osnovi uredbe o mešanici ben-cina s špiritom od 100 na 35 din za 100 kg in doklade k dopolnilni prenosni taksi od 100 na 50%. Banovinski svetnik Božič je zatem pre-čital podrobni proračun dohodkov, iz katerega izhajajo predvsem nove. odnosno povišane postavke 16,494.000 din cd o5',o šolske doklade. 850.000 od trošarine na jedilna olja in 400.000 din od banovinske takse za prevoz blaga z motornimi vozih. Prečital je tudi proračun Bednosfntrebam Da se bodo dosegli res vidni uspehi, se sredstva ne smejo preveč drobiti. Končno se je ban zahvalil članom banskega sveta za sodelovanje ter izrekel zahvalo tudi uradništvu banske uprave. Ob 18.30 je današnio seje in z njo zasedanje banskega sveta zaključil. Dve oceni dogodkov v Avstriji V oceni sprememb, ki so se izvršile v Avstriji smo mogli svoje misli le deloma izreči in smo morali našim čitateljem zlasti ostati dolžni odgovor na vprašanje, kakšne neposredne posledice nastajajo iz novega položaja za našo državo in še posebej za nas Slovence onkraj in tostran Karavank. V naslednjem objavljamo glavne misli iz obeh merodajnih organov JRZ, ljubljanskega »Slovenca* in beograjske »Samouprave«. »Slovenec« poudarja, aa nam mora biti, čim bolj prebiramo poročila iz Avstrije, tem bolj tesno pri srcu. Na Dunaju se je zgodilo nekaj, kar bo imelo usodne posledice. Naša država je do sedaj v svoji zunanji politiki stala na nepremakljivi črti avstrijske državne samostojnosti. To je osnovna zahteva jugoslovenske zunanje politike, spričo narodno-soeialistične dinamike pa postaja to načelo osnovna os zunanjepolitičnega življenja Jugoslavije sploh. »Slovenec« upa, da bo Jugoslavija znala pretehtati ta položaj, ko je po zlomu avstrijskega odpora navalila teža 75-mil i jonskega duhovno tako rekoč enako usmerjenega nemškega naroda na našo severno mejo. S tem so stopile v nevarno območje tudi severne pokrajine naše države. Nemštvo je že od davno načrtno gradilo svoj most do Jadranskega morja, ki gre preko Slovenije. Sedaj bo skušalo, mnogo lažje kakor prej. nadaljevati svojo pot proti Jadranu. To nevarnost mora jugoslovenska država vzeti v poštev. »Slovenec« zatrjuje, da nima razloga dvomiti o tem. Se posebej žalostni pa so, pravi dalje ljubljansko glasilo JRZ. razgledi s stališča slovenskega naroda. Ze sedaj je bil na Koroškem glavni sovražnik našega rodu narodni socializem. Sedaj, ko je ta narodni socializem postal v Avstriji odločilen, se bodo koroSk- Slovenci znašli pred nasprotnikom, proti kateremu nimajo nobenega orožja več »Slovenec« poziva hitre in učinkovite ukrepe ,ki naj pridejo predvsem iz slovenskega naroda samega, Jugoslavija pa naj jih — »uzakoni«---- Povsem drugače oeenjuie spremembe v Avstriji glavno glasilo JRZ. beograjska »Samouprava«. Najprej ugotavlja, da pred stavlja nova avstrijska vlada sintezo sodelovanja dveh nemških narodov in njen pomirljivi duh bo vsaj za nekai časa zagotovil ustaljenost naibolj občutljivega terena v Evropi. V težki zablodi so bili oni, ki so mislili na možnost novega trikota Dunai—Praga—Pešta. Jasno je bilo. da bo šaji in nesramno izkoriščanje kmetov pa je privedlo v sedanjosti do državljanske vojne Španskih kmetskih sužnjev.« ! v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo v zadnjem trenutku spregovorila kri prednikov. »Samouprava« nato podčrtava Hitlerjevo izjavo, da noben nemški vojak nikdar ne bo napadel Avstrije in da se pogreška iz leta 1366 ne bo več ponovila. Igra odvračanja Dunaja od njegove življenjske funkcije je morala na kraju propasti pred potrebo sporazuma z Berlinom. Postavlja se samo še vprašanje, ali bo mogel v cilju čim obsežnejšega sodelovanja sporazum s političnega polja kreniti tudi na gospodarsko. To se bo šele videlo. Važno je. da je konec privida, ki ga je do sedaj gledala Evropa. Avstrija je našla svoje izgubljeno ravnotežje. To nas njene sosede more samo razveseliti. Pomirjenje duhov v Avstriji prinaša miren ton v vso široko po-dunavsko področje. Razdražljiva psihoza je pregnana z dnevnega reda in odpirajo se vrata pametnim dogovorom za osigu-ranie tako potrebnega miru v tem delu Evrope... Kakor je videti, si ti dve oceni v osnovi nasprotujeta in druga drugo desavurirata mmmam Stari in onemogli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo za ona obdobja zapo* slenja — za katera so bili prispevki dejansko plačani. Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidskega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zakona o zavar. delavcev). Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati Vremenska napoved Zemunsuj, vremenska napoved: Po večini obiačno vreme v vsej državi, v južni polovici nekaj megle. Toplota bo na severu nekoliko padla, na jugu pa se bo dvignila Zagrebško: Oblačno, verjetno sneg, zmerno toplo. Dunajska: Mraz od