Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dni- vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za relo 1« to 3 eld.. za pol leta I sld. «:<» kr.. v tiskarnici sprejeniaiia na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 sld. 30 kr., ako uni dnevi «a<lcnej«» v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
Tefaj XVI.
V Ljubljani 1. rožnika 1S(>3.
t Asi 10.
jftari/a Kraljica.
O Kraljica. Kaj>ka Dvica ^— Mali zemlje in nrbes ! Ti hi vsili kraljic kraljica. Vsili svetnikov si svetnica! — kerubiaaiii Sera lina m Si v svetosti zgled zares.
V	rajski hiši
V	presvetiši
Z Trojedinim Ti živiš; — Truma angelov Ti poje V »lavo — čast. kraljice svoje. —
V	družbi sveti — Neizšleti —
Bnlj ko solncc se bliščiš. —
Pred lepoto l.i nrloto Tvojo . .Mati! kopernim ; — t'e Te v duhu ogledujem, In svetosti premišljujem. Od blisave Tvoje sdave
V	mie-lili tonem — in medlim. -
Pa. Kraljica, Solze lica Vender srešniku sušiš. Ti nebo in »vet kraljuješ, Nad stvarjenjeut vedno čuješ ; — De v nesreči >1e boleči Bicz poiuoči ne pustiš.
Ti kraljica, Pomočnica Si nesrečnih vse zemlje! — K Tebi zdišejo bolniki. Tebe kličejo jetniki j — Tud mornarji Tam v viharji K Tebi na pomoč kriče.
Tebi v strahu Grešnik v prahu Z milo prošnjo se zročim: Zbriši moje dušne rane — >le vštevili v Tvoje zbrane , De Te vedno Tukaj vredno Ljubim, hvalim in častim.
Ko pa jemlje Me iz zemlje
V	dolgo večnost grenka smert; Takrat bi, Kraljica mila! — Kralja pred sodbo prosila,
Dc bi meni Zaželeni Sveti raj ne bil zapert. —
De v višavi — \ večni sla\i Bi nokotični mir dobil ; De bi v Tvoji kraljevini — Pri izvoljeni druz>ni
\ rajskim /buri. V pevskim knri Se na veke veselil.
K. Tonirič.
iz 33. seje deželnega zbora ljubljanskega.
( Konec.)
Ako duhovni hočejo zares slovensko ljudstvi, ibdclo-vati. se jim ne more zato nič očitati: v vedi in umetnii pa naj ne bode sovraštva in zaničevanja druzih jezikov iu narodnost, naj višjega, kar ima človeštvo iu s čimur sc skazuje. — V vedi obsegam namreč tudi vero, iu sej veda v šnjem pomenu ni le samo to, kar sc h poprej rečenimi tremi pomočki doseže, ampak spioit, kji° ti. . ek obseg«.. Vede in umetnosti pa niso lastuije nobene narodnosti. Dopustila pa je previdnost iu nar zuatniši natoroznanske preiskave so dopričalc, da razni deli edinega človeškega rodu sc delijo v stalila z raznimi jeziki. Mičuo jezikoslovcu je. «la kolikor jezikov zu;i, toliko bolj spoznava bogastvo in obširnost človeškega duha, ker slehern ima svoje predli >sti, kakor tudi svoje pomankljivosti.
Kdor tedaj hoče praven in pravičen biti. naj slovenskim duhovnom nikakor za zlo ne jemlje, da vsi žive za slovensko ljudstvo, da hočejo slovensko ljudstvo obdelati ali olikati. (Pohvala.)
Olikati se zamorejo ljudje le samo s svojim jezikom (hvala, dobro!); ker jezik po eni strani je glavni pomoček, s kterim sc vse duhovne dobrote zročujejo in zopet sprejemajo (živa pohvala! dobro!), torej uaj se olikujc, in ravno ako se tudi Nemci varujejo tistega duha, ki je pod cesarjem Jožefom jel vzmagovati, potem bo tudi slovenski duh svojo pravno mejo našel (pohvala, dobro! I. IJrcz preseg-Ijejev bo javalne kdej v človeškem življenji. Naj bolje jc, ako se tolikanj ne preži ua nje, temveč se s spravnostjo, dobroto, višji povzdigo duha prizadeva to mejo vterditi, iu da sleherni zakerne v svojo mejo.
To bomo dosegli že tudi na Kranjskem, ako ravno sc včasi kje kej zaleti, samo da vsi pravo mislijo in želč. l'pam, da tudi duhovski višji bodo v tej reči pripomogli. Za svojo osebo nočem v tem nič skrivnosti delati, zmiraj do zdaj kakor vselej se je pečalo za-mc. v srečo ali nesrečo, česar pa nisiin želel; po takem potu sim I. 1637 prišel na Dunaj, tako sim bil za škofa poslan na Kranj-ko. Nikoli nisiin druge časti iskal, razun svoje dolžnosti po spoznanji iu zmožnosti nar bolj doveršeno spolnovati. Zmiraj pa situ živo čuti človeške pomanjkljivosti iu slabosti, torej nisim nikoli v življenji bil piav dovoljin. nar manj pa v
sedanjem stanu, iu bom te dni Njih veličanstvo prosu, da naj v Kiinu pri sv. Očetu izdelajo moje rešenje od sedanje časti (klici milovauja), ker tako se zgodi po naj krajšem potu.
Tako tedaj menim, je ta reč, kakor sim govoril; to jc moja podlaga, ktero h tem naznanim, in tudi odborov predlog hvaležno priznam v tej reči. Torej le to vošim, da naj slavna zbornica le-ta odborov predlog sprejme. Govoril sim le zalo, da bi to reč sem ter tje nekoliko pojasnil. iu da se sklep ohrani, kteri mi mora tako tehten biti. iu sicer v prid kranjske dežele same, zavoljo pošteuja slavnega zbora, zavoljo poštenja in koristi ljudstva, kar sim govuiil. sim govoril iz nar boljšega namena, imenoval sim doticue vire, kolikor so zgodovinski; ne postavljam pa cisto nobenega piedloga. razun: naj se blagovoli sprejeti, kar je odbor slavnemu zboru uasveloval. (Živa pohvala! dobro.' dobro!)
Govor
o s I o v e s ii i t r i d n e v n i e i 23 japonskih s s. s p r i č e-
v	a v c o v v frančiškanski cerkvi v I. j u b I j a u i
4. sveč. popoldne ob I I. 1563.
(Dalje.)
To pa mlačnim kristjanam današnjih časov ni zadosti, de vero le sami od sebe odbijajo, temveč išejo jo odbili tuli od svojiga bližnjiga. Sliši sc namreč zmiraj bolj pogosto še drugo ne manj pregrešno zaničevanje Božjiga poklica iu naravnost zatiranje sv. vere. Zapeljivi ljudje namreč pravijo: ..Duhovni morajo tako učiti, pridigati, govorili . . . , to je njih delo, njih dolžuost, — kakor bi ickli: to je njih kruh; tedaj — naredijo silo prederzui in brezbožni sklep: ,.ni res vse tako, kakor učijo. — Bolj ueumtiiga modrovanja blezo ni pod solucani, kakor je to; — kdor ima le iskro uma, bi se mogel sramovati, tako nespametno in brez glave govorili. Kes je duhovuaui dolžnost učiti i' pridigali, — to dolžnost, to delo so sprejeli, ko so bili posvečeni: ali se pa od tod izhaja, de to ni res, kar učijo? Tudi tergovsko delo in dolžnost je, prodajati in kupovati: ali se pa od tod izhaja, de smejo prodajati skazeno blago? Tudi zidarsko in tesarsko delo je, hiše zidati in postavljati; ali jim bo pa kdo zato primerjal, de delajo hiše iz slame in blata, iu ne iz kamna iu lesa? Tudi sodniki imajo opravilo iu dolžnost, pravico delati: ali bo pa kdo od tod, ker je to njih delo, izpeljeval de smejo krivične pravde sklepati ali de take res sklepajo? Iu lejte! le-ti so od ljudi postavljeni, ljudje jim delo zročijo; pa bi bilo vender prederzno, jim kaj enaciga podtikati in natve-zati: koliko prederzuiši še le pa je, duhovne take hude reci dolžili. ki jih je sam Bog postavil, ki jim jc Bog to delo izročil, de učijo. Zapovedal jim je namreč: „Učite vse narode!" — ,.kdor vas posluša, mene posluša." „Ne
vi	ste. kteri govorite, ampak Duh vašiga Očeta je, ki v vas govori." (Mat. 11.) ,.Blagor jim, kteri poslušajo Božjo besedo, iu jo ohranijo." (Luk. U.) O kristjanje! nisim vam pričujočim tega pravil, in razlagal zato, kakor de bi bili vi taki slaboverneži, ampak zato, ker vem, de imate dostikrat z enakimi ljudmi opraviti. Bodi vam torej priporočeno, de zaničujte njih zapeljive ugovore, ki so uaravuost zoper vero ter zoper vaš večni poklic; zakaj kdor vam vero vzame, vam je vzel vse. Prevdaritc, dc gluhci za Božji poklic so i.ar nesrečuiši ljudje pod solncam, ki imajo do dobriga opomiuovauja oterpnjeno serce in sami sebi nar veti škodo delajo, pa še druge išejo pogubiti. Njih lastna poguba je tako gotova, kakor unih. ki so bili na žeuit-vuuje vabljeni, pa nikakor niso hotli priti, ter jim je Gospod zaterdil. de ..njih nobeden nc bo okusil njegove ve-čeije." (Luk. 1 1. 24.)
De -c pa prepričate, kako — uiiim mlačnim nasproti zveste za Božji klic so priproste. z nauki lazujivih prerokov
neokužene seica; vam bom povedal še zgled iz okrožja 23 japonskih serčnih junakov. — Eden izmed unih 23 svetnikov, ki so bili križaui, je bil Kozrna Takija, Japonec, žlahtnih ia bogatih staršev, še ne dolgo keršen, ki je — močin v veri — tretjima redu sv. Frančiška pristopil iu je bolnikam stregel. Imel pa je Kozma ediniga sinčka Maksima, kteriga ui le samo dal kerstiti, temuč ga je tudi pri pobožnih muihih Božji službi posvetil. Ob tistim času, ko so never»ke straže samostanske prebivavce v jetništvo odpravile, je bil mali Maksim tako hudo bolan, de ga je mogel prednik, sv. Peter Kerstnik, materi na dom poslati, in otrok potem ni vedil, kaj se je dogodilo z njegovimi duhovnimi očeti in pa z mladimi tovarši, Tončkam, Tomažem in Ludovikam, kakor tudi z njegovim lastnim očetam. Se le malo ozdravljeu izve neki dan od deklice, ki je v sta-liico britko prijokala, de njegove duh. očete iu mlade tovarše vozijo od mesta do mesta, jih zasramovaje, ter jih bodo križali. Sveta žulja, umreti prelepe smerti za sv. vero in priti v sveti Sion, vname nedolžniga otročiča, puhne iz postelje, se obleče, vzame v roko križček in teče za misijonarji. Kadar jih od deleč ugleda, začne klicati: ,.Moji očetje, moji očetje! zakaj ste me zapustili? Toma, Tonče, Gabriel, jest siui Maksim, vaš tovarš; nikar me ne od-verzite! Tudi jest hočem z vami umreti." Kadar je pa celo še Ludvika, nar mlajšiga, z zvezanimi rokami na vozu vidil, iu slišal, de ,,1'ater noster (očenaš)" moli. se mu še bolj serce vname iu začne klicati: „Ludovik, moj Lu-dovik! kako si mogel od ondod iti brez svojiga Maksima. Oh, ali se ne spomniš več obljube, ki si mi jo storil dc hočeva skupaj za Jezusa Kristusa umreti?" Zavoljo česa ueki hočeta umreti, vidva mlada sirotka? Vem de za sv. edino zveličavno vero, ktere častitijivost je Bog vama. kakor malima, tako jasno razodel, ki je modrim tega sveta dostikrat skrita, ker dim njih uapuha jim zagrinja lepoto blvcle vere.
Vse ljudstvo, ki je služabnike Božje spremljalo, je bilo v serce ginjeno pri tako posebnim prigodku, šc nar bolj pa, ko je otrok še svojiga očeta Kozma med jetniki zagledal in klical: ,.Moj oče, oče uioj, vzemite me k sebi na voz; tudi jest sim kristjan, vaš sin sim!" Tode zastonj je deček prosil, zdaj očeta, zdaj tovarše, zdaj sv. Petra Kerstuika, kterimu je večkrat k maši stregel, de naj ga k sebi vzamejo, ter bo tudi on za Kristusa umeri, zakaj uobedeu izmed zvezanih mu ni mogel pomagati. Beriči pa ga izmed množice ven sunejo; tode zastonj, ker kmali je spet pri vozu zraveu svojiga očeta in še bolj priserčno prosi tudi vojake, de naj ga denejo k mučencam na voz. Eden izmed beričev, serdit zavoljo tolike mladenčeve stanovitnosti, neusmiljen in terd ko železo, dvakrat trinog, ga z vso močjo tako hudo s suličnim toporišem mahne po glavi, de nedolžuo sirote kakor mertvo pade na tla in obliva ga njegova lastna kri. Glas nevolje zadoni pri toliki nečlovečnosti iz vsih ust, globoko iz serca zajeto zdiho-vanje se razlega iz verste mučeneov, kteri mu pa niso druziga mogli pomagati, kakor de so z usmiljenimi očmi še zadnjič gledali na sinčka Kozmatoviga, ko so bili dalje odpeljani na vozovih. Kako pa je tnoglo očetu Kozmu pri sercu bili, si lahko mislite, ker takrat ko so vozove naprej zadervili, je Maksim svoje moči zbral, dc bi posled-njikrat pogledal za tem svetim tovarštvam, in njegove oči so se vjele z očmi Kozma, njegoviga očeta. Deček roke steguje proti njemu, s trudnim in milini glasam kliče: ..O moj oče, o moj oče!" Več ni mogel, pade nazaj na zemljo, kakor cvetlica, ki jo vihar polomi. Iu otrok ni več vidil svojiga očeta, ne oče sina v življenji.
Kmal kmal pa vidijo ženo, japonsko gospo, ki jc otročiča objemala, ga božala, na čelo kuševala in ga seboj v Miako peljala. Bila je mati Maksiniova, žena sv. mu-čenca Kozma Takija, ki je svojiga moža z drugimi ženami vred spremljala ua moriše. Ko pa s sinčkani domu pride
in ga na posteljico spravi, poklekne k njemu, se ozre v nebo, roke sklene in moli: „Moj Bog! zahvalim te za to srečo, de »im zdaj marternikov mati iu žena ob enim." — Ali vidite živo iu močno vero te milostne gospe in žene japouskiga žlahtnika? — Neke dni potem se Maksimčku nekaj malo zboljša, pa ue toliko, de bi bilo še upanje za njegovo življenje. V tem stanu je Kristusa prosil, ker ga ui vredniga storil, de bi umeri skupaj s svojim očetam, naj uiu saj življenje vzame takrat, kadar bo oce umeri na križu. — Vprašam vas, preljubi poslušavci, ali je še kaka reč, de bi zamogla tako lepo dogodbo še kaj priserčuiši storiti? Le še ena sama je. Tisti trenutek, ko so Kozina, Peter Kerstnik iu drugi na Sveti gori umirali na križu po trinogih, jc tudi Maksimček lepo in nedolžno dušico v roke svojimu vekomaj hvaljeiiimu Stvarniku izročil, iu ravno tisti hip se je srečal na vedno zelenih planjavah sv. raja s svojim očetam, iu s svojimi mladimi tovarši s častitljivo palmo zmagovavsko v roki. (Kunec nasled.j
l9opotni spominki*
Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotann.
V časti i ni spomin štiri stoletnice slavne ljubljanske škofije popisuje
Jož. Lcvičnik.
Moje načelo: Popotnik ! ako prehodi/t tudi vesoljni svet, vidi.s vse njega lepote, bogastva in znamenitosti, od tega pa nič drugim ne poveš, si mutastemu enak; se vec, — merite si v žioeui telesu. —
Mnogo mnogo božje-potnih cerkva lepe naše slovenske zemlje jasno nam spričuje, da so Slovenci od nekdaj že radi romali. Čemu bi bili postavili tudi naši goreči spredniki toliko častitljivih svetih hramov v slavo Najvišjega iu v češenje njegovih rajneih izvoljenih, ako bi verni vsih časov ue bili taistih s toliko vnemo obiskovali ? Akoravno nisiui izmed naj gorcčuiših romarjev, vender pa rad večkrat kam po svetu pogledam iu ob enem lepo slovensko domovino v vsili njenih okrajinah spoznavati hrepenim. Čc pri tacih priložnostih tudi mene serce žene posebno tje, kamor naš narod nar raji zahaja, kdo mi bo to zameril?
Kar sem že leta in leta serčno želel, pogledati namreč enkrat slovesni božji pot pri sv. Kervi gori v zadnjem kotu lepega Gorotana, spoluilo se mi je v moje veliko veselje lanskega leta. Vidil sem pri ti priliki toliko naravskih iu tudi umetnih lepotij, da se nikakor zderžati nc morem, da bi ne povabil svojih slovenskih bratov, nuj bi me spremljali v duhu po krajih, o kterih z naj večjim ponosom moremo reči, da spadali so svoje dni večji del k zemlji naši, in ktere ste zavolj njih izverstne krasote obiskale leta 1836 celo Nju Veličanstvi svitla cesar in cesarica. Le vzdigni se v mislih z maiioj na pot, dragi bravec; obljubim ti, da ue boš se kesal. —
Bilo je v dau naših slovenskih aposteljnov ss. Mohora in Fortunata zjutraj okoli 10. ure, ko sem se nahajal verh Korena, tam kjer zaznamuje na levo stran ceste postavljeni kamen mejo kranjske in koroške kronovinc. Nazaj ozira-j o čemu kazali so se mi stermi skalnati verhuuci, ki obdajajo krasno kranjskogorsko okolico; iz Gorotana pa je gledal unkraj globoke doline razpraskani, rudečkasti, b.810 čevljev visoki Dobrač sem na svoje kranjske sosede. Prestopivšega mejo peljala me je pot koj po stermein klancu navzdol in po tem en čas ob desni strani globokega prepada. Pervi krasni razgled odpeil se mi je tam, kjer se cesta pri harmiški hiši hipoma okoli malega grička ukrene. Globoko doli namreč razprostira se pred očmi popotniku široko rodovitno polje, nasejano s prijaznimi cerkvami, vasuii in
tamnimi gojzdi. Žile široki otoč in njeni potuhnjeni valovi ob podnožju Dobrača; okolica belaška; za njo tam visoka Gerlica in drugi verhovi, omejuje to lepo okolico na levo. Na desno doli pa serce s posebnim veseljem navdaja okolica šentlenarška, naprej zala rožna dolina s svojimi čuvaji, stenninii skalnatimi mejniki med Krajno in Gorotanom, ter pogled proti Celovcu. Po silni stermini pelje cesta navzdol in se zediui v podnožju hriba Korena z veliko cesto, ki priderži od Celovca in Belaka gori ter pelje meni Podkloštra (Aruoldstein-a) in Trebiža čez Predel na Goriško; kakor tudi skoz kanalsko dolino in čez Pontabel na Beneško. Posebna živost gospoduje od nekdaj ua ti cesti. Koliko vojaških kardel in čet, prijatclskih in tudi neprijatelskih. je že premerilo to pot; — koliko trum pobožnih Marijuib častivcev romalo je že po nji gori ua visoke Višarijc; koliko raznega blaga sc je zvozilo po nji žc sem ter tje i. t. d.! Nikakor toraj ni dolgočasno po tacih cestah popotvati. toliko manj, ker skoraj slednji korak popotnika kaka nova reč mika.
Po kratki pomudbi v dobri Mohorjevi gostivnici v llicarji vasi uapotil sem se proti večerni strani. I.cpo rodovitno polje se širi en čas ob ccsti, na desno tje stoji na prijazni ledinici iiiičua podružna cerkvica — menda Calska, — ki je bila že v poslenjih letih dozidana. Ko mogočna stražnika te doliue stojita, na levo obrašeui Koren, na desno tje pa za nizkimi grički goli Dobrač, kteri zastran svojega strašnega posipa leta 1318 še zdaj žalostno slovi v slovenski zgodovini. Cesto sicer za malo časa ktuali stisneta nizka grička ob levi iu desni v majhno dolinico; — ko pa priderzi verh stermega klanca, ražširi sc zopet svet ter pokaže sc neomejeni razgled proti Podkloštru. Okolica prihaja posebno mila, zlasti pa spričujejo tu, kakor sploh po vsem zgornjem Gorotanu, prav pogosto ob cestah postavljene znamnja iu križi, da so prebivavci dobrega katoliškega duha. Skozi vas Pečane pridšeuiu pokazala se jc na stermi. sredi doline stoječi skali derzuo kupeča grajšina podklošterska iu tik pod njo vas euaccga imena. Zunaj vasi sc loci od stare ceste nova, še nc popolnoma izdelana, ki derži k desni gori naravnost po polji ter se Podkloštra ogne; jaz pa. nekaj da bi kraj ogledal, nekaj pa, da bi se okrepčal, sem se podal po stari cesti v vas.
lliše podklošterske postavljene so tik v podnožju zc omenjene silne pečine, na kteri ponosno kraljuje grajsko poslopje. Vas jc vasi enaka, — zakaj tudi tukaj, kakor skoraj povsod, se lepše hiše in revniše bajte družijo ena k drugi; toraj nc vem o nji kaj posebnega reči. Al zgodovina grada podklošterskega sega dalječ nazaj v čase rJulijanske, kar stari mnogi kamni z napisi in tudi dva kipa v grajskem dvoru, predstavljajoča Kiiuljaua in Kimljanko v narodni opravi, jasno svedočijo. V poznejših časih daroval jc po-božui posestnik Arnold s soprogo svojo Matildo, ker jc bil njen zakon brez otrok, Ic-to grajšino s 03 kmetijami vred škofijstvu baiuberškeiuu za vstanovitev samostansko; al žalostne okolišiue tadanjih časov spremenile so grad namesto v samostan le v jamo razbojnikov. Še le 13 let pozneje jc pregnal bamberški škof Oton, iz mogočne rodovinc Andehs-ev, posiluike od lepih lastnin, razrušil grad ter prezida! ga v samostan benediktinski, dodavši mu k tadaš-njeniu posestvu še 6(1 kmetij. Tako jc bil tedaj vstanovljcn samostan podklošterski. Mnogo bi sc dalo šc o tem povedati, vender le čveterih daljnih posebnih dogodivšin tega samostana uaj omenim. Pervo jc strašni posip Dobrača 1348. Opat Klorimuud, kteremu so nenavadni prikazki i/ narave vdihovali brilke predčutja, je v jutro 23. prosenca ravno pri oknu stal, premišljevaje omotni zrak in tamno-žalostne oblake. Kar se Dobrač strahovito nagne. Silni piš, vzrokovan od posipajoče gore, treši opata po sobi. zemlja se grozovito potrese, prah in perst uapoluujcla zrak. iu v žalostno odejo zagerneta samostan iu njegovo okolico. Vse je mislilo, da bo soduji dan. In ne zastonj! — Trideset vasi v podnožju gore Dobrača iu v>c njih prebivavcc
— podlo/Mike samostanske — zagernila je gora, ter zakrila jih v živega groba strašno tamo. Zemeljski plazovi zajezijo reko Žilo, iu kar je prej odšlo podsipu, proti zdaj vtopiti nastopajočih valov velika sila. Kes — strašno razdjanje, o katerem še pogosto izkopovani ostanki in marsiktero ustno sporočilo žalostno spričujejo. —
Druga žalostna osoda zadevala je samostan o turških navalih. Bilo je jesenski cas leta 1471», ko so turški kervo-loki. kteri so že tri leta poprej v spodnjem Gorotanu grozovito gospodarili, zdaj tudi zgornjemu delu dežele (»rotili. Akoravno pa so že previhrali vse Kranjsko, vender tukaj še ni nihče mislil na kako hrambo; silnega strahu je bilo vse prebivavstvo nekako omamljeno in osiipnjeiio. — Kar ne-previdoiua prihruje sovražnik, od kodar se ga ni nihče nadjal. Skozi Belo peč, Kokovo iu Vratiea so se razlile keriolociie čete. enako strašnemu hudourniku, proti dolini podklo>terski. Strašni požari vasi so naznanovali prebivav-eem ob Žili in Dravi, da nastopil jim je dan žalosti iu jokanja. Visoki in terdozidani samostan podklošterski obetal je bližnjim stanov n.kom sieer varno zavetje, al — da se Bogu usmili — rodeči ognjeni petelin skakal je kmalo po njegovem ob-trešju. ter pokoncaval notranje predele poslopja. Dve sto ljudi jc o tem strašnem požaru nekaj zgorelo, nekaj bilo od dima zadušenih. Tunini so hotli zdaj samostan z naskokom vzeti, al moene železne duri. padajoči goreči tramovi, in obupajoča hrabrost obteženih jc odpodila okruluike, ki so jo. kakor da hi bili goiijcni od čudovite nevidne moči, v naglem begu odtegnili od tod. Vse v samostanu razun ža^rada in kleli je bilo po ognji razdjauo, in opat Tomaž z nekleriioi samoManci preživeli so le strahovite dni. da Li kmali druge enake doživeli. (Dal. uaslcd.j
€1 ar h bal ti i pošilja Xa pole o na MMM r pekel.
(■aiihaldi je s kozje pečine strele pošiljal na kronane brigante. in je tekel, de edini pomoček naredili Italijo bi bil. razdreti rimsko gnjezdo. iu v pekel poslati varhe iu v ar va nce. Varha meni Garibaldi \apoleoua III, pustimo pa braveem vganovati. kdo so njemu varvanci.
lili/a se obletnica marsalske prisege, kjer se je Garibaldi pridu-il: ..O Koma. o m o r t c — al llim. ali pa smert!" in zdaj ne bore Gaiibaldi. že toliko meseov s posteljo zaročen, popravlja svoje besede in kriči: V pekel Napoleon III! Garibaldi tedaj veruje v pekel? Zadosti jc luc človeškega uma sc tega prepričati. Vanj je veroval Platon. in ie rekel, de hudobni bodo obsojeni ..k žalostni večnosti." Veroval je vanj Cels in spoznaval: ..Kteri sveto žive. bodo placevaui po smerti. in hudobni pojdejo v večno terpljenje." Veroval je vanj Virgilij in pel: Sedet aeter-ii u iii «j u e sedebit — Infeliv T h e s e u s. (Ti pa so bili zgolj ucverniki nekdanjih časov.)
Verovali so vanj l.eibniz. Bavle. Voltaire (neverniki novih časov). In protestant Valch je spoznaval: ..Večnost terpljenja jc zadosti vterjeua v sv. pismu." In nevernik Rousseau je vprašal: ..Modrijan, lepa jc tvoja nrava, ali blagovoli mi pokazati njeno posvečenje! Kaj si postavil ua mesto pekla?" Tudi konvencioiialuh Isnard je terdil in dokazoval. da ie gotovo pekel. Všeč nam jc. da k tem spri-čevanjem moremo pristaviti šc Garibaldovcga.
Ali k«r on v pekel veruje, bi mogel nanj misliti nekoliko bolj rezno. in prevdariti. da ui ou kos. vauj pošiljati Napoleona III in varhov papeževega llima. Ako bi Garibaldi uuiel latin-ino. svetovali bi mu. ko lenobo pase na Kozjeku (Capreru). neke bukvice Dragotina Passaglia - ta. ki jih je morda pisav ec sam pozabil, in so napisane: De igne i liter ni - od peklenskega »gnja. Od tod bi sc učil. da človek. zi\si mervieo ea-a v Italii, gre živet nekam drugam na veke: in morebiti bi sc Garibaldi poprašal: Ce mi je tolikanj britko. da siiu ua tem otoku priklenjen, kaj bi bilo.
ako bi mogel vekomaj biti v tem strašnem ognji, ki ga je Passaglia popisal?
Rovarstvo gleda ljudi odverniti od misli na pekel, in da bi zmagalo, jiin to ime dela zaničljivo. V Londonu so hiše igralnice, ki se kličejo ..pekli;" slišali smo, da v Torinu se je pričela bczuica z napisom: ,.l' Inferno d' ltalia — talijanski pekel." Ali Garibaldi ne meni, da bi bil pekel igralnica ali beznica, kajti on vanj pošilja svoje neprijatle. On ga ima prav za kraj terpljenja, kjer tisti, ki vanj pridejo, zgubijo vse upanje, da bi še kdej prišli iz njega.
Vender pa. naj si že misli Garibaldi, kar mu je drago, varhi papeža iu Ilima niso tisti, ki pojdejo v pekel. Vprašajte Nerona, Domicijana, .lulijaua odpadnika! In če bo Napoleon lil v resnici branil Pija IX., svobodo in nena-tvezenost katoliške Cerkve, gotovo ga ne bo v pekel poslal list Garibaldov. (Arm. 23. maju.)
10 tj leti po Slovenskem in tiopisL
Zlate in černe bukve. — Ali bi nc služile v spodbudo k čednosti in v strah pred napakami v vsaki duhovnii ene zlate iu druge černe bukve za mladost? Vsa mladost bi bila v posebnem zapisniku, n. pr., od 12. leta. Vsaki hujši madež bi se vsakemu zapisal, postavim, če je zunaj cerkve med duhovnim opravilom, če pijaučeva, ponočuje, če komu kako krivico ali škodo stori, če preklinja ali nespodobno govori, kdor starše hudo žali itd. Kdor bi. n. pr.. do ll». ali 18. leta nobenega znatnega madeža nc dobil, bi se vpisal v zlate bukve. Povedalo iu oznanilo naj bi se pa tudi. da vsaki madež bo slehernemu škodoval, ako bo iskal nravnega ali zaderžauskega spričevanja ( česar je dandanašnji zmiraj treba) ali kakoršne koli pomoči, kakor tudi pri žeuitvah in možitvah in ueštevilnih druzih oko-lišinah. Nadaljua izpeljava tc reči bi se ongavila po okolišiuah.
Z korenske strani. B. — Gospod — k je prepričan. kolikanj škodljivo je pouočevanje. ktero spremljajo neštcvilne napake, pregrehe in nesreče, n. pr.. pjančevanje. igranje, zapravljanje, divje razsajanje, nepokoj, pretep, boj in poboj; vasovanje, zalubljeno znanje in pečauje z drugim spolom, klafanje in sploh tako vedenje, de se sramožljivost in čistost zapravlja, devištvo in nedolžnost mori: in ker se taki bolj ljudi kakor Boga boje, je dostikrat pouočevanje vzrok otrokomorij iu njih zametovanj brez sv. kersta: g. — k jc torej v ..Zg. Danici" vzdignil svoj glas (o de bi ne bil prazen glas vpijočega v pušavi!), je nektere dobre misli in pobožne želje razodel, ter nasvetov prosil, kako bi sc tolikanj škodljivo, pregrešno in pohujšljivo pouočevanje ustavilo in zaterlo, ali končaj zmanjšalo in znižalo, po kterem sc posebno uboga mladost vsa popači in spridi.
K dosegi tega, ali kar odpravo ali vsaj zinanjšavo po-guldjivcga ponočevanja tiče, naj povzamem IV. vodilo iz braternih bukvic sv. Uršule, ki se glasi:
..Cršulinsko društvo je prav za prav ..bratovšina ker-šanskega nauka;" zatoraj jc poglavitna naloga udov uršu-linskih vencov. se med seboj lepo učiti, hudega varovati, pred grešnimi napakami svariti, k lepemu zaderžanju napeljevati, k dobremu opominjati i. t. d. In v tem je prednost uršuliuske bratovšinc pred drugimi navadnimi, samo mo-litevnimi braternami." Posebno se ne smejo prezreti čvcterc postave ali vodila od 18. do 23. strani, v bukvicah sv. Uršule natisnjene, ki velevajo, kaj uaj zlasti vodniki in vodilje uršulinskih vencov udom tega molitevuega in učivuega društva naročajo in priporočajo; ob kratkem na primer :
•<) Deviški venci, ali dekleta naj sc ined seboj opominjajo, prav ponižno, nedolžno, čisto, sramožljivo . pobožno živeti. — Naj se posebno preti plesom, lišpim, kerčinami, znanjem in vasovanjem z drugim spolom svarijo itd.
(»') Ženski venci, ali žene iu vdove, hišne matere in
gospodinje naj se opominjajo, svojim možem zveste in pokorne biti, jim streči, jih ljubiti; svoje otroke in posle v Božjim strahu rediti; posebno hčere iu dekle po noči pod ključem imeti; za hišni red, snažuost, domačo pobožnost skerbeti, varčne biti, dobro gospodiniti itd.
;*) Mladenški venci, ali fantje iu mladenči naj se rned seboj učijo, ter si prav serčno iu goreče naročajo iu priporočajo, se tolikanj škodljivih, pohujšljivih in pogubljivih fantovskih napak iu pregreh, kakor klafauja, preklinovauja, ponočevanja, pijančevanja, igranja, vasovanja itd. ogibali iu varovati. —
<)) Moški venci, ali možje, hišni očetje in gospodarji naj se med seboj opominjajo, dolžnosti staršev in gospodarjev zvesto spoluovati, z ženami lepo ravnati, jim zvesti biti, otroke in družino v strahu imeti, posebno na sinove iu hlapce gledati in paziti, de so po noči douia, in dc se po mraku brez prave sile in potrebe nobeden čez prag ne gane —; za dober stau hiše gledati, vsim potrebno osker-beti. pridno delati, modro gospodariti —; se posebno lenobe, postopanja, pijanosti, zapravljivosti itd. varovati. — Kar je tukaj le ob kratkem omenjeno in po verhi posneto, sc najde v družbenih bukvicah bolj na tanko, po dolgem in širokem popisano in razloženo. —
Kdor vse to lc nekoliko premisli iu prevdari, sc bo urno prepričal, de ni kmalo boljšega in gotovšega pripomočka, škodljivo, pohujšljivo in pogubijivo ponočevauje z vsimi njegovimi napakami, pregrehami iu nesrečami, ki jc prava razbojniška jama ter dušna in telesna kuga mladosti, ustaviti iu odpraviti, ali končaj zmanjšati iu oslabili, kakor je molitevno iu učivno društvo sv. Uršule za srečno zadnjo uro; le treba je to društvo splošno vpeljali, skerbuo vladati iu po moči razširjati: kar jc naloga duhovstva, ali dušnih pastirjev, ki so dolžni sc vsih pripomočkov pridno in zvesto poslužili, dc bi svojim zročcuim ovčicam k časni in večni sreči pomagali, iu vse odvernili, kar duši iu liuplu škoduje. Ugovarjati bi sc le utegnilo, rekoč: Tisti pa, kteri radi ponočujejo, vasujejo, pijančevajo itd., kakor skušnja uči. ne marajo za pobožne bratovšine, in sc ue dado v nobeno keršansko in zveličansko društvo vpisati. — Tode ravno zoper take je treba društev ali združenih moči iu skeibitih ljudi, de bi jih krotili, vgaujali in jim branili, po-nočevati. vasovali itd. Potem je treba posebno zgubljenih ovčic iskati, kakor so nesrečni ponočnjaki in zalubljene vasovavke, ter jih v pobožne društva vabili; dc bi sc jih več privabilo pomaga včasi hvala, včasi graja; to jc, uaj se tisti, ki radi v pobožne društva pristopujejo, večkrat previdno iu pametno pohvalijo; tisti pa. ki se nočejo pridružiti, priložilo in modro pograjajo, kar bo gotovo pripomoglo. de sc bo sčasoma obilno uršulinskih veucov nabralo, kteri dobro iu skerbuo vojeni bodo duhovnim pastirjem lepa pomoč, dve hude napake, beračunstvo namreč in ponočevauje vsaj zmanjšati, če ne popolno odpraviti.
K sklepu uaj še omenim, dc udje, kterega društva koli, imajo navadno neke znamnja v rokah v spomin, de so mu vpisani; tako ima tudi bratovšina sv. Uršule svoje podobice s kratkim popisom poglavitnih vodil, ktere naj si udje uršulinskih veneov preskerbijo. Dobivajo sc pri v. č. gosp. .J. Stritarju, duh. pom. pri sv. Jakopu v Ljubljani, vodju poglavitne podružnice uišuliuskega društva v ti škofii. Prav čedno in lepo so v jeklu vrezane in natisnjene. — To društvo je tudi po Štajerskem iu Koroškem razširjeno, in bi bilo dobro, dc bi se še po Goriškem iu Istrijaiiskem in v druge dežele razširilo. Na Kranjskem že šteje tisuč iu tišuč udov; želeti bi posebno bilo, dc bi sc v vsaki dc-kanii ljubljanske škofijep odružnica napravila , kamor bi gg. duhovni pastirji po svojih farah nabrane vence v zapis pošiljali, ktere vse bi se sklenile z maternim sedežem v Celju na spodnjem Stajarskem, dc bi sc udje vdeleževali odpustkov, kteri so ti bratovšiui podeljeni od sv. Očeta Pija l\. Iu tako bi sc povsod napovedala vojska zoper imenovane
napake in z združenimi močmi bi se gotovo kaj opravilo in doseglo. — O. A. M. D. G. K. A. S.
Vse v vikši čast Božjo
In v dušno zveličanje !
Iz Teržiča na fiioreimkeiii, 10. maja. Sprevodi ali procesije so bile žc od nekdaj v navadi iu so tedaj zelo stare. Sosebno o splošnjih potrebah, o posebnih nevarnostih za življenje in zdravje, o pomanjkanji živeža, iu o diuzih nezgodah so sc obhodi zbirali. Tako so se večkrat ctle srenje o velicih požarih iu druzih nesrečah zaobljubile k ti ali uni cerkvi v procesii iti, ter Boga prosili, da bi jih vsih žalostnih napadov iu nesreč obvaroval. Lahko se razvidi. da imajo vsi taki obhodi gotovo svoje dobro, in da sc jih je treba toliko bolj pridno vdeleževali, ker so liani oni tudi prav lepa podoba našega zemeljskega potovanja. Take sprevode priznala je nuša prava katoliška cerkev, ter /a-povedala sprevod ua sv. Marka, kakor tudi križev teden tli procesije po vsem keršanskem svetu, uaj bi pravoverni kristjani Boga. od kterega samega nam jc vsega tlobrega upati, za vspešno rast poljskih pridelkov, kakor tudi za odveruitev vsih polju škodljivih naravnih prihodkov prosili. Pa nisem sc namenil razlagati pomeuitev omenjenih shodov in obhodov, ampak Ic kratko omeniti na Kranjskem bolj redko procesijo sv. Florijana, ki sc lil pri nas. bi rekel, z naj večji slovesnostjo obhaja. — Bilo je leta I >11, mesca sušca, da je o polnoči v.«tal strašni požar, ki je I.~>1 hiš, 100 delavnišuic žalostno vpepelil iu 7 » Iju lem življenje vzel. Tako je zapisano na stran-kem altarji sv. Florijaua tukajšnje farne cerkve, in pa tudi na tanko v nicrtvaških knjigah. V vedni spomin tega. za Teržič gotovo naj žalostnejšega dneva, sc je vstanovil sv. Morijami na čast sprevod, h kteremu iz vse težiške okolici* prihaja obilo ljudstva. Mlado in staro prosi tii v goreči molitvi nebeškega Očeta, uaj bi jih obvaroval enuc^ga hritkega prigo.lka. Tudi pevska družba z iuštiumeiitaiiio sodbo poje s kaj lepo vbranimi glasovi razne pe-oni sv. Kloriisiiiu ua čast. Nc bo odveč, čc rečem, da ga omenjeni dan ni bolj slovesnega sprevoda ua Kranjskem. Spomina vicdcu jc tudi sprevod na dan vnebohoda Gospodovega, ki sc menda le pri nas obhaja
V nedeljo, 10. maja, bila jc v naši farni cerkvi ob devetih zjutraj prelepa slovesnost, pervo sv. obhajilo za učence iu učenke naše glavne šole. Bilo jih je lavno 40. Duhovno sv. opravilo, pridigo, sv. mašo z blagoslovoma, pouovljenju kerstne oblubc, obhajanje, zahvalni govor po sv. obhajilu — imeli so z veselo gorečnostjo v. č. gosp. naš duhovni oče. Po končanem sv. opravilu peljali so gosp. vodja naših šol obhajance v duhovnišuico, kjer so se jim nalašč zato pripravljeni ki u hi iu sv. podobice delile. Veliko svetega veselja so imeli nedolžni otročiči.
Šmarnice so sc ludi letos pri nas slovesno pričele, in dobro napredujejo. — Bog!	Ivan T.
Od dolcnske strani, .u. Omenili ste v II. listu ,.Zg. Danice", kako ulično in kratkočasilo je popotovanje po Goreiiskiin, pa vedite, de tudi na Dolenskioi šc pravi keršauski duh bogoljubnih iu domoljubnih sere puliti, de vam na priliko povem: Vstopi uaj se. komur je drago, kresni večer ob jasnim vremenu ua kumljausko visočino. iu zdelo sc iiiu bo. dc sc znajde sredi med neham iu zemljo, kei nad glavo mu bodo nebeške zvezde sc iitiinjalc, v podnožji pa brezštevilni kresovi, ki v neznani širjavi kakor zvezdice blisketajo, sc z zvezdami obnebja strinjali. Mar.-iktcra bi se dala od Kutua reči, pa ozrimo sc sedaj na njegove okolice, iu sicer, ko bi ua kuuiljanski višavi se proti lio-reuskimu občutil, imel bi pred drugimi spominu vrednimi župuiškimi okolicami: ob desni Doljsko iu Sciiijur-ko, ob levi pa Dobovsko in Trebovcljsko. Iu kdor bi hotel te v inarsktciih zadevah mičiic okolice obiskati, uaj ne prezre
•) >leni vsaj ni znano, da bi ta dan še kje na jvenskeni procesijo imeli.	Pi*.
datiovnijskih cerkva, ki znajo z marsiktcrimi novimi in različnimi napravami oko popotnika razveseljevati. Doljska cerkev je z noviga zidana, ima vso novo in hvale vredno napravu s težkimi iu mogočnimi zvonovi. Kteri bi hotli na deželi nove ceikve zidati, jim bi bilo svetovati, doljsko v doriškim zlogu zidano cerkev pogledat priti. Med Dolam in Kumam je ob višavi šentjurska cerkev, ktero so poprejšnji , zdaj upokojeni g. duh. oče Jernej Reic z novim zvoneiijem ozaljšali, sedanji č. g. Leop. Gestrin pa so novo duhovsko hišo zidali. Xa drugi strani Kuina pa je dobovska duhovnijska cerkev, ki se že od deleč ponaša s svojim novim zvouenjem. Ti čveteri zvonovi so bili lansko jesen vliti ua Dunaji od g. Ludvika Korcuč-a. Njih glas je prijeten. ljudem sploh všeč, in se od deleč tudi lepo sliši; ko bi pa njih soglasje od blizo po muzikalui stopnjici prebiral. bi zna biti mali se z velikim v akordi ne zedinjal; kar bi se pa morebiti dalo lahko popraviti; pa tudi omenjeni zvonar je mende za soglasje porok io nezadeto zastonj m prelivam rad popravi. Pa tudi je bilo slišati, de so dunajski zvonovi po novi tehtnici (ZolI-Gevvicht) vliti, kar bi jih morebiti drajši od ljubljanskih delalo. Ker bi pa v teh dvomih nam nar boljši porok zamogli biti ondotni gosp. oče. bi naiu bilo kaj všeč, ko bi uam blagovolili naznaniti, kaj da je v tem gola resnica. Dobovska duhovnijska cerkev je bila leta 1845 posvečena, leta 18til ji je bil pa njen stolp nad cerkvenim korani prav lično in umetno postavljen. V njem je dobra ura od g. Jan. Oblaka, Gorenca, ravno kar postavljena. Cerkev je zdaj **) v kratkim vsa prena-rejena. popravljena iu ozaljšaua. Posebna lepotija v nji je ludi sv. križev pot, po Fiirihovih podobah v Monakovim izdelan, po g. Leop. Geceljnu pa kupljen. Rekel bi skorej, de na deželi ga iiiu ni enakiga, in v mestih le redko kdaj. Očituo je torej, de so ondotni gospod oče Jožef Jerič iu njih ovčice kaj veliko za Božjo čast napravili.
Tudi terboveljska okolica nam marsikaj posebuiga in zaatniga razodeva. Njena duhovnijska cerkev sv Martina je kako pielo uio od teiboveljske postaje v prijaznim logu. Lepa v podobo križa zidana cerkev ima na čelu nad velikimi vrati podobo Boga Očeta, z razprosteiiimi rokami ljudstvo blagoslavljajoeiga, iu nekoliko višje je podoba sv. družine, Jezu-a namreč ob rokah Marije iu Jožefa. V cerkev stopit siga te nenavadni duh spreleti, ker odpre se ti polno lepih malarij na presno, ali na mokri zid. V sredi cerkvenima stropovja se razprostira Bog Oče, svet blagoslavljaje; pred njim sv. Martin, ki sromaku svoj plajš deli, nekoliko višje proti velikimu altarju je zopet podoba sv. Martina, veličastno v nebesa sprejetiga. Vse cerkveno stropovje iu posebno imenovane podobe so kaj umetno in mično s spremili kastimi in šc celo pozlačenimi arabeskami ograjene in ozališane. Ob straneh in sicer ob levi in desni pod stro-povjem nad okni je po osmero podob: perva na moški strani pri koru je Davida, kraljev iga pevca, iu njemu nasproti na levi sv. Cecilije, potlej na desni iu na levi strani po šestero aposteljnev, na posled pa na desni Jezus sam, sloneč ua čveterih Ecehielovih živalih. Njemu na nasprotni strani je sv. Pavel. Aposteljni so prav dobro zadeti v obrazili in postavah, tako de se znamenito razločujejo. Imenovane podobe meji obok pred velikim altarjem, v kterim sta dva angeija, ki Bogu kadilo darujeta z napisani: ..Posvečeno bodi Tvoje ime!" Ob straneh v oglih ccrkveniga križa sta stranska altarja: na desni Jezus na križi, podo-barski-a dela; spredej na zidu visi velika, 12 čevljev in 8 paleov visoka, T čevljev pa široka podoba Matere Božje vucbovzete. Ta lepa, po Ticianu posneta podoba je od g. Jan. Volta umetno ua platno zmalana. Ker jc pa podoba zlo velika, ji je skor v ondotni kapelici pretesno; pač bi sc na višji zidovje kake veči cerkve lepo podala. Temu altarju nasproti sleda altar roženkranske Matere Božje,
Po prizadevanji, posebni marljivosti in umetno^i sedanj iga pastirja. vis. c a* t. gosp. J. Jeriča.	\ red.
okinčane s petnajsterimi skrivnostimi sv. roženkranca, pa na platno zmalane. Spredej na zidu je pa zopet presno zmalan sv. Alojzij, ki mu angelci nebeški zasluge v podobi veneov vijejo, pripravljajoči mu nebeško slavo. Pri ti cerkvi bi bilo več reči popisovati, n. p., veliki altar, ki umetno slikarstvo razodeva, njemu bližnji podobi sv. Antona Pad. in sv. Janeza Kcrstnika, ki, ako ravno zastarani, ste vender še vedno zavolj svoje umetnosti veljavni. Pa nisim se namenil, teh reči na tanko popisovati, ampak le omeniti tega, kar oko redko kdaj na deželi zasledi, to je, malarije na mokri zid. Vsa ta cerkvena naprava razodeva hvale vredno vnemo ondotniga duh. očeta g. Jož. Hašuik-a in njegovih vernikov, in pa umetnost g. Janeza Volfa, rojeniga iz Leskovca na Doleuskim. Posebno naj nas še to veseli, de imamo domorodca, ki je to izverstno delo, ne po originalih, ampak po lastnih zdevah, tako primemo, naravno ter dobro izpeljal, de v resnici delo delavca hvali; in de si upati smemo, ako on svojiinu napredovanju v malariji zvest ostane, znamo imeti Janeza Volfa v kroniki med pervimi malarji.
Iz Dobrepolja <*). Ker sim v undanšnjim listu omenil, de bomo letaš tudi pri nas Smarnice imeli, naj še častitim bravcam malo naznanim, kako pa pri nas obhajamo to prelepo pobožnost. Ker jih zavoljo popravljanja altarjev ne moremo v farni cerkvi imeti, je cerkev kakih deset minut od farne cekve za to odločena, Podgorica, Marija sv. roženkranca. Prav na moč lepa je ta cerkev, in imeli smo jo dvanajst let za Božjo službo, ker farne cerkve ni bilo. Pretečeno leto je bila vsa prenovljena in očejena, bi djal, od znotraj vsa uova in prezlačeua; in prav tako je lepo, kakor bi vse novo bilo; res pa lepšiga in bolj ginljivega nej, kakor če je cerkev prav ozališana. Pervi dan so nam v prelepim govoru močno priporočili vis. čast. g.»sp. duhoven, de naj pridno k Smarnicain hodimo, de pri tem si zainoremo veliko za naše duše pridobiti; tudi so nam opomnili od sv. odpustkov, ktere sv. Cerkev v tem času svojim otrokam deli, kteri k Smarnicain hodijo, ali če ue morejo zavolj svojih opravil vselej pričujoči biti, uaj pa doma Mariji na čast kaj molijo in Mariji na čast opravljajo. Posebno so pa priporočili, se vredno pripraviti za ss. sakrameute, de bi se mogli odpustkov vdeležiti. Se veliko druziga lepiga so priporočili, posebno de naj bi pri Marii pomoči prosili, de bi zamogli hude navade zapustiti iu se v resnici sproberniti. Berejo pa se Smarnice 3. letnik, potein je sv. maša z žegnama, pred, med, in po sv. maši se prelepe pesmi pojejo, in nato se še litanije Matere Božje molijo. Vse skup terpi kakih 5 četert ure. Pri nas pa tudi prav veliko ljudi hodi, tako kakor ob nedeljah in praznikih k sv. maši. Skoraj noben-kratne morejo vsi ljudje v cerkev; — tako veselje imajo do Smarnic, de noče pri enih hišah nobeden za varha doma biti, ampak vsak želi k Sinaruicam iti. Kes. zjutraj je na kmetih nar bolj pripraven čas za Smarnice; se nič ne zamudi; samo malo spanca, iu ta mesec tudi nej na kmetih tako velikiga dela. Posebno je pa tudi zjutraj nar bolj pripraven čas, poslušati iu ohraniti, ker nej človek še nič zamišljen v druge reči; je to pa zares močna dušna hrana, ki tudi kmete močno krepča, de so bolj mirni, krotki in poterpežljivi, iu z veseljem svoje dela odpravljajo. Prav res prelepa pobožnost je pa posebno berilo „c v e t-lica iz ve rta večnosti;*4 o de bi se te cvetlice tudi v vse serca globoko vsadilc in cvetele! Zares mora terdo serce imeti, kdor ni ginjen pri tej pobožnosti. Prelepa pobožnost ! res zaslužiš povsod priporočena in vpeljana biti. Gotovo bi bilo to veliko grešnikam v spreobcrnjenjc. Posebno so pa Smarnice močno zdravilo zoper grozno kužno bolezen, ktera slovensko mladost tako močno mori. O ko bi povsod Smarnice vpeljane bile, gotovo bi toliko te grozne
•_) Ta spis srno nekoliko obkrajsali. v pomenu pa ne spremenili; naj se izve, kaj priprosti ljudje z zdravim umam zastran Smarnic mislijo.	Vred.
bolezni ne bilo, ker ravno v spomladanskim času se ta bolezen nar bolj siri. Pravi se ji po no če vanje, ki pa v naši fari močno slovo jemlje, ker sta naša častita gospoda iznašla zdravilo, in kteri se tega zdravila posluži, se ga bolezen ne prime; od tega zdravila drugikrat kaj več. Z Bogam !	J. P.
Iz Loč. — Znano vam je, da so po več krajih Štajerskega prav slovesno obhajali osmino ss. Cirila in Metoda, posebno de so imeli v Šentvidu podučevanje in spoved za vse stanove; veselih solz je bilo brez števila, pa tudi spo-vedovaneov in obhajanih, da so imeli gotovo angeli v nebesih veliko veselje. Tudi pri nas smo celo osmino s slovesnimi ss. mašami in 4 pridigami obhajali, in pri sv. obhajilu jih je bilo vsaki dau obilno. Pa še lepši slovesnost se nam obeta po celi škofii od 5. do 12. julija t. 1. Za sveti čas, slovenskima apostolama posvečen, kakor je slišati, je po-deljenje sv. odpustikov od sv. Očeta rimskega papeža Pija IX iz Rima doslo. To bo veselje po vsi škofii! —
Iz Stajarskega. *) Na večerko vnebohoda Gospodovega smo imeli ginljivo slovesnost pri zbelovškein cesto-vodu (Plaukensteiner-Viaduct), kadar je bil poslednji rezani kamen v obok vložen, iu po željah gg. Seper-ja in Martony-a, ki sta popravilo prevzela in z rezaniga kamnja kaj izverstno doveršila, tudi blagoslovljen. Kaj krasno je bil z avstrijan-skimi prapori in s cvetličnimi venci in napisi zadnji obok okiučan, in tudi poslednji kamen lepo ozališau. Ondašnji gospodje in delavci z obilnim ljudstvom so bili pričujoči. Po blagoslovu je bil cerkveni govor po predmetu: 1) Ce Gospod hiše ne varuje, delajo delavci zastonj — iu: 2) Vi ste zidani na podstavo aposteljnov in prerokov, in sam Jezus Kristus je poglavitcu vogelni kamen. (Efež. 2, 20.) K sklepu je bilo iz poslopja 5 kamnov izbranih iu vsim pričujočim v veden spomin podanih . namreč: jflagnet, Ametist , lfubin , laspis , Ahat, ki pomenijo Mar i a! Zakaj 1) kakor magnet železo nase vleče, tudi Marija človeške serca nase potegne; 2) ametist s svojo škerlatuo barvo je lepa podoba ljubezui Marije, naše ljubeznjive Matere; 3) kakor se rubin z žarno svitlostjo krasno lesketa, tako se vtrinjajo prelepe čednosti nebeške žarije Marije v naše posnemanje; 4) kakor je jaspis posebne močne terd-nosti, tako nas Marija z vso močjo varuje pogubljenja, ako k nji pribežimo; in 5) kakor ahat v ognji nar lepši dišave od sebe daja, tako lepo duhti vse naše terpljenje pred Božje obličje, če ga iz ljubezni do Jezusa iu Marije voljno prenašamo itd. — Potem so možnarji doneli, in tudi vbrana godba je pričujoče razveseljevala; tudi z dobrimi vini in hrauo je bilo ljudem postreženo; gospoda se je pa v Polj-čaue odpeljala, kjer je po domače brez vsakiga žaljenja Božjiga prav vesela bila.
Naš milostljivi knez in škof Jakop Maksimilijan po bistriški dekanii delijo zakrament sv. birme in svoje ljubljene ovce obiskujejo. Kamor kolj pridejo, njihova ponižnost in ljubezen vse serca pridobi in k nasprotni ljubezui vname. Med svojimi duhovni so kakor njih ljubeznjivi brat in ni mogoče sercu, da bi jih ne ljubilo. Zmercj bi rad človek zraven njih bil; sam sim slišal gg. duhovne pastirje reči: ,,Vsaki teden bi rad birmo imel." V vsaki cerkvi imajo slovensk ogovor; 1) pred izpraševanjem kersanskega nauka odrašenih pred birmovanjem, iu 2) k sklepu sv. opravila. Bog nam jih dolgo dolgo ohrani, da bi zdravi in srečni, pa tudi svoje škofije zmerej veseli bili! Bog daj, da bi jim po vsih potih cvetlice radosti cvetelc in njih stopinja venci zveste ljubezni veučali!
Od sv. Benedikta v Slovenskih goricah. Tudi mi smo, hvala Bogu in B. D. Marii! Smarnice imeli po 3. letniku. Ljudstvo, ne Ic domače, ainpak tudi bližnjih duhovnij , jih je kaj rado obiskovalo. Vsak dan ob petih zjutrej žc je bila naša častitljiva stara cerkvica pobožnih
*) Smo posneli iz prijatelskega dopisa, ter upamo, da nam pre-blagi g. pisavec ne bodo za zlo jemali.	V r.
čestivcev Matere Božje polna. O tej priložnosti mi naj bo dovoljeno omeniti, da bi čest. gosp. izdajatelj, ker mislim, da bo nadaljeval dobrodošle letnike (?) , blagovoljno izraze, ktere le Kranjsko zadevajo, rajši stavil: Slovenija, Slovenci; namesto: P. N. škofa z imenom, I. I. zaznamoval; ker ni upanja, da bi se za vsako škofijo Slovenije posebne Smarnice tiskale. — Sicer so pa tako se ljudstvu prikupile in tako željno jih je poslušalo, da se zares sam čudim tolikšni izobraženosti v slovenšini naši mili, ker drugač jih poslušati ne bi hodilo, ako jih razumelo nebi. Iz tega se naj uui gospodje učijo, koliko je jim naprej naše ljudstvo v jeziku, kterega oni tako strupeno pikajo.*) — Dostavim še le to, naj bi se, kolikor mogoče, jeduako obhajale, uaj bi sc bralo razumno in vstikavuo, da čitatelj sam čuti, kar bere, čitaje kakor bi govoril; sicer prazno slamo mlatiš. — Konečno še eno. To sprotuletje smo novo ograjo z mladimi smrekicami okolj pokopališča zasadili; škoda da prcccj pozno, in zato jih nekaj čez polovico le raste. K temu šc ta spaka. da smo z rabočani delali, kar ni svetovati; — bolje smo zadeli z novo potjo, ki derži naravnost od cerkvenih vrat na pokopališče, kaj lično in prijetno, le drevja sadnega na obeh straneh šc ni zasajenega. Pot je dninar napravil, gg. župani pa ga voljno poplatili iz občinskih blagajnic, iu delo je kaj redno iu okusno od rok šlo.	Kuharov.
HazgleU po keršanske ni sveto.
Na Nasavskeill je bila pred 50 leti samo tretjina prebivavstva katoličanov, zdaj je že samo 2ti.000 protestantov več kot katoličanov. Po vradnem izkazu je namreč protestantov 237.1153, katoličanov pa 211.?»S3. tlllas.)
Laško. ...Mo v imen to" uaznanuje, ko je mestna gosposka v Rosiljoni (Rosiglione) svet imela, da naj se mnihoiit samostan ugrabi, prigermi kacih 100 gospe v posvetvavno dvorano, in so tako vpile, de se je mogla seja razpustiti. Ko so jih svctovavci grableži iz dvorane izpodili. so nametale lesa na vrata, da bi zažgale, vpijoče zoper protestante, kalviniste itd. Potem so namočile metle v nesnago ter so jo nataknile ua narodno baudcro, ki jc vihralo z oken mest-njauske dvorane. Mestnjanska gosposka, vidivša. koliko gorje se godi, na vse to zaverže predlog, miiihom kloštci ugrabiti.
V Masilii so napravili vcrli tnladenči naj višjih stanov družbo, ki ima namen, braniti načela reda, in varovati sv. vero. Ta družba se ne boji, sv. Očetu podložna skazovati se, zbira in pošilja velike zneske denara Piju IX. Tudi dobre bukve na svitlo daje iu razširja. Tako djanjc časti modre mladenče. —
Lešniki, jabelka in lesnika.
^Standard protestanšk konservat. list v London-u, obnašanje nekterih Angležov v Rimu med slovesnimi cerkvenimi opravili tako popisuje, de bi bravce menil, to so cigani, ne pa olikani Angleži. Nekteri so bili pečenih pišk in šampanjera seboj prilrcsli in so sc v neki stranski kapeli mastili, kakor plašarji. Iz priljudnosti jc cerkveno opravništvo angleškim „dainama častit prostor preskerbelo na tribuni. tu je vtšric prostora, kjer so svete opravila; angleške „ladice" so pa gostoljuduost s tem po vrače vale, da so tamkej «,sen.sa-tions-novelle" brale in tako nespoštljivo govorile zoper sv.
*) Zelja č. g. dopisnika se r nar ložjim trudom spolai. Ima |>a tudi spisavec malo vošilce. Ker je 3. letnik, kolikor se slis-i. ljudstvu povsod všeč bil, naj bi se te bukvice med ljudstvo razširile ter bi mu služile za domače branje. T.iko bi se v tem vterdovali. kar so v cerkvi slišali. Reklo bi se jim n. pr.: ..Bukvice, ki so se vam v Smarnicah brale, si tudi lahko kupite za 60. 70, ali 90 n. kr.. in jih bote o priložaem ča>u prebirali " Za šolske darila bi utegnile biti pripravne, Izmed 1500 j h jc še dobra tretjina nerazdanih.	\ r
Očeta in kardinale, da si ne prederzneino tukaj ponovljati. \i ga gotovo mesta na svetu, da bi bilo tako prosto-Hcrčno do ptujcov. kakor je ravno Kioi: in olikani Angleži gostoljubnost s takim obnašanjem povračojejo, kakoršno bi se od nur bolj zavaljenega turcina gotovo ne pričakovalo ! — V aranjoški okrajini na Ogerskcin se je prikazala neka nova vratna bolc/.en. za ktero v 21 urah umirajo. V tri li bližnjih vaseh je pomerlo en dan dvajset ljudi. — Svobodni razuzdarji na Švicarskem bodo zopet v kantonu To inu nekoliko samostanov siicdli. Ilarambaša 300 zelenili jim je že zobe nabrusil in dober „apctilu vošil. — Nedavno jc prišla iz Masilije v Kim gospodična, ki je za svojem stricem podedovala 21.01)0 gold.; polovico tega denara pa je darovala sv. Očetu. Kmali sc bo slišalo, da so trije frejmav-rarji ali svobodni razuzdarji iz nevošljivosti počili, eden pa sc je mankaj obesil. — Na Angleškem je seda jo dobo Ui katolškili školov. 122»» duhovnov. b72 cerkev, več moških in 1 ti2 ženskih samostanov, vstavov itd. V angleškem gornjem zboru je 23 lordov katoličanov, v spodnjem 32 po-slancov. Katoliških baronov je	.Na Irskem so 4 kat.
viški š koli) c in 34 skoli'. Skocija ima šc apostoljske na-mestnije. kakor neverske zemlje. — rMoiiileur,a govoreč
0	potovanji sv. Očetu, pravi: «,Ne da se misliti, s kako silnim veseljem ljudstva v rejo k sv. Očetu na njih popot-vanji. — Sultan Abd-ul-Aziz je daroval 12.0IMI frankov k zidanju kat. slnljiie cerkve v Smirni, ki bo stala 1,200.000 l'r. trenutku, ko so postavili p<»d>tavni kamen, jc bilo že izdanih Umi.ono fr.. ki so bili v naglici zbiaui, vse ko milo-šina. Vidi se. da dobrotnih rok za lložjo čast je še povsod, in razuzdarji freimavrar.-ki ne morejo spacili katoliških sere.
V «,I iiioii~ pišejo iz .leruzaleina, da zidanje kuple nad cerkvijo božjega globa stoji, ker ru*ov.-ki konzul pravi, da nima od svoje vlade potrebnega povelja za začelje dela.
—	V kterem stanu sc delj živi'? Izmed lOOti jih doseže 70. leto: izmed duhovnov 42; kmetov 4»»; tergovcov in delavcov 33; vojakov 32; vradnikov 32; oicrjcveev in pravdo-srednikov ali jezičnih dohtarjev 21); profesorjev 27; zdravnikov 21. Po tem takem tisti. ki se učijo umetnosti drugim življenje pridaljšcvali. naj berze morajo pred drugimi umreti.
1	Ar iii. i — Govori sc: da je Anglež Speke z nad (i O lo-varši dobd \il«v izvirk. Ne mara pa bi bilo prezgodaj verjeli. - Na otoku Hodu so strašni potresi; zmed 2700 hiš v 22 vaseh jih je neki 2050 čisto razdertih. Otok ima II vasi. - Sli-i se večkrat, tla mevikansko mesto Pueblo Francozi stiskajo; ravno pred svojo smeitjo jc ondi pa jel pcklcnšek strašno plesali: zmed i>3 ceikev jih hoče neki mevikauska vlada M) zapreti iu jih v očitni dražbi prodati,
—	pa tudi vse ženske samostane odpraviti, razuu sumili milih sester. — Rus ima zopet enega nasprotnika več na herbtu . ako jc res, da je Turčija z zapadnimi vladami potegnila v poljski reci. — Napolilanski škofje se v skupnem pismu d o sardinskega kralja upirajo zoper kraljevo določbo 5. sušca 1M>3 zastran kraljevega F.\equatur. Podpisanih je »it vikših škofov in škofov iu pet kapitularnih vikarijev.
—	Ker .-o sv. Oče popotvali po svoji mali deželici, kolikor je Sardin še ni mogel poropali. je Sardin postavil straže na meje. da hi nihče ne mogel iti sv. Očeta na njih popotvanji pozdravit. Neki deček v Cepranu, ko ga nc puste čez most — ne bodi len — skoči v vodo, dasiravuo je bila narasla, iu preplava ua uuo stran, da dobi blagoslov sv. Očeta. —
Jiajnihove zvezdice.
Pod tem naslvom bomo podajali nektere mične dogodbe, ki smo jih dobili o I dobrih prijatlov, iu smo jih tudi v le a-njih šmarnicah veči tlel porabili.
Jez sim četerti otrok svojih v gospodu spijočih staršev, in pa zdaj tudi nar starejši; kajti mili Bog je tri prejšnje k sebi poklical, preden bi bili leto doživeli. l'e so pa ravno moji pobožni starši bili prepričani, de je vse dobro storjeno, kar ljubi Bog stori, jih je le vender neka žalost sprehajala, in toliko več, ker so po človeško mislili, dc njih pozemeljski sreči samo še naslednika manjka. Obernejo se torej v tej svoji otožriosti k tolažnici vsih revnih, prečisti Devici Marii. Ko se moji materi približuje čas, se moj oče podajo na sloveči božji pot v Bistro na llervaškem se priporočit Kraljici nebes in zemlje, de bi pri njihovi zakonski tovaršici s svojo prošnjo vsako nesrečo odvernila. Kar so moledvali in želeli, so tudi dosegli. Pridejo z božjiga pota donni, in najdejo porodnico in že keršeniga sin-čika — zdrava oba. — Iu ker je potem takem želja mojih staršev dopolnjena, tudi z gorečim sercam Boga in njegovo Mater hvalijo, in jima svojiga otroka priporočujejo. Pa zgodi sc jim, kakor nekdaj Abrahamu, ko mu Bog veleva: ,,Vzemi Izaka, ediniga svojiga siua, ki ga ljubiš, na goro Morijo, ter mi ga v žgavni dar daruj." Oh leti — prej vedno zdraviga otroka tako huda božjast napade, de mu mertvaško svcčico prižgejo in vsi terdijo, de bodo kmali spet eniga angela več imeli v nebesih. Pa spet me moji starši v tej britkosti zaročijo bistriški Materi Božji in — ozdravim, rasem in v svojim sedmem leti ž njimi v Bistro romat grem, se za prejete dušne in telesne dobrote zahvalit. Ilog je dal mojim staršem za menoj šc nekoliko otrok, izmed kterih so nekteri že odrašeni za njimi se iz tega sveta ločili. Bil sim pa še tudi pozneje enkrat iz lastniga scrcniga nagiba na tem božjim potu. in sim se hvaležno za celo svoje življenje s svojo nebeško Dobrot-uico poslovil.
Za hvalnica
hvaležnih Zclcznikarjcv za v*e od skrivnih dobrotnikov z.i ondolno novo cerkev podeljene darove.
Prašali smo zvezdice migljajoče : kotno tak biago v persih serce bije , D.trovajoč da vender se nam skrije ? — Molce; — povedati nobena noče. Zalivale skrivati nam ni mogoče. Po sili natn serce veselo vpije : Y»j milost lložja tisučkrat se zlije Nad glavo blago, — saj pozna jo Oče.
Ko lepa cerkev nam se bo zidala, Dobrotnikom tud v raj bo pomagala, Kjer angel vse darove v venček vije. N.«r boljši del, si duša, si izbrala, (»lej. Jezus-u si jaslice postlala : Naj pelje v kraj te rajske domačije.
i*oyovovi z gy. tlopisoravci.
G. M. na Š.: Posebna hvala za toliko blagoserčnost; Bog plati! — G. J. G-ku v St.: Zastran vsili za Vašo cerkev oduienjenih reči je bilo pismo poslano do prečast dekanijstva. — Nekterih gg. zdaj v majniku zastale vprašanja in druge reči bomo berž ko berž rešili. — Včg. J. V.: Hvala lepa; kaj več morebiti po pošti. — G. E. T.: Ravno tako. — G. M.: Prav dobro! — G. F. J.: Prosimo večkrat kaj. — G. A. M.: Vaš spis prav dobro došel, in pride kmali na versto. Tudi z nadaljnim nam bo vstreženo — Včg. J. K. v T.: Preserčna hvala! Se bo vse vravnalo.—
*) Dobila jc naša ccrkev od 2 skrivnih dobrotnikov kaj lepe darove: Pervi poslal je b*. aprila I. lb(»l 150 gold. in 21. sept. I. 1-0't 160 gold. a. v., skupaj 310 gold. iz Ljubljane po pošti. Drugi pa iz Kranja po pošti 10. aprila I. IbtiJ 2 bukvice ljubljanske hranilnice, vredne skupaj 507 gold. 00 kr. a. v.
Odgovorni vrednik : Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef lllaznik v Ljubljani.