Ljubljana, petek 26. septembtttl94lOaX
Cena cent« 70
CJpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 31-24.
Enseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pri pošt ček. zavodu: LJubljana št. 17.749.
2KLJUCNO ZASTOPSTVO aa oglase lz Kr. Italije to inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
n InfHtmul vff pa L. 20.—
Uradnifttvo: LJubljana, Puccinijeva ulica ŠL 6, telefon 81-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCKSSION ARIA ESCL.USTVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione PubbUctt* Italiana S. A-, Milano
Neprestani letalski napadi na ožino pri Perekopu
Uničevalna bitka pri Kijevu se nadaljuje brez prestanka - Velika
opustošenje v Petrogradu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
ObupLi poskusi izpadov zadnjih na področju vzhodno od Kijeva obkoljenih sovražnih sil so bili cdbiti s krvavimi izgubami nasprotnika.
Pri čiščenju bojišča so našli truplo v boju padlega vrhovnega poveljnika sovjetske južnozapadne fronte, generalnega polkovnika Kirponosa. V bitki sta bila uničena tudi štaba 5. in 21. sovjetske armije.
Letala so bombardirala v pretekli noči x dobrim učinkom vojaške naprave in oboroževalne obrate v Tuli.
Kakor je bilo javljeno že s posebnim poročilom, so napadle podmornice zapadno od Afrike v Anglijo namenjen konvoj 12 ladij ter ga uničile kljub močnemu varstvu rušilcev. Ušel je samo manjši parnik. Potopljenih je bilo 11 ladij s skupno 78.000 br. reg. tonami.
Ob škotski vzhodni obali so letala bombardirala podnevi razne železniške proge,
Bojna letala so napadla v poslednji noči pristaniško področje Dovra.
V severni Afriki so sestrelili nemški lovci vzhodno od Soluma brez lastnih izgub 7 angleških lovskih letal ter en bombnik.
Angleška letala niso priletela nad nemško ozemlje niti podnevi niti ponoči.
£
Stockholm, 25. sept. d. Na skrajnem južnem odseku vzhodnega bojišča, kjer so nemške čete prodrle do Azovskega morja, so sedaj po zadnjih vesteh v teku pripravljalne operacije za zasedbo polotoka Krima. Dobro utrjena ožina, ki spaja polotok Krim z obalo Ukrajine in po kateri vodijo na otok važna prometna pota, je postala cilj neprestanih nemških letalskih napadov. Prometna pota, ki so zavarovana z utrdbami, so bila na mnogih mestih pretrgana in bo krimski polotok kmalu docela odrezan od oskrbe s kopnega.
Vzhodno od Kijeva se še zmerom bijejo ogorčene borbe na področju, na katerem so bile zajete Budjonijeve armije. Ta velikanska uničevalna bitka, ki prinaša Nemcem neprestano nove ujetnike in velikanske množine vojnega plena, se bije brez slehernega prestanka noč in dan. Budjonijeve čete so razpolagale tu z ogromnim vojnim materialom, sodeč po stotinah tankov, topov in vsakovrstnega drugega orožja, ki je bilo v teku dosedanjih borb uničeno ali pa je kot plen padlo v nemške roke. Samo uničenih tankov utegne biti po nekaterih informacijah nad 1000. V torek in sredo so obkoljene sovjetsko-ruske čete tvegale nekaj zelo močnih izpadov, da bi se prebile skozi nemški obkolitveni obroč. V okviru teh sovjetsko-ruskih poskusov so se razvile izredno krvave borbe in so imele sovjet-sko-ruske čete zlasti v noči na sredo silovite izgube. Noben izmed sovjetsko-ruskih izpadov se ni posrečil, marveč se je nemški obroč le še tesneje sklenil okrog izoliranih oddelkov. Borbe se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo.
Z osrednjega odseka ni vesti o kakih bistvenih spremembah. Iz sovjetskih virov se še vedno ponavljajo vesti, ki so bile iz nemških službenih krogov že ponovno označene za neresnične, češ, da Timošen-kove armije na centralnem odseku fronte še zmerom potiskajo nemške oborožene sile v obrambo. Dejstvo, da tudi sovjetski viri ne navajajo nobenih podatkov, za koliko naj bi bile Timošenkove čete že pridobile na terenu v zapadni smeri, dokazuje, da je fronta na osrednjem bojišču vsaj začasno v precejšnji meri stabilizirana in da Timošenku njegovi poizkusi ofenzive proti nemškim črtam niso uspeli.
Borba za Petrograd se razvija v znamenju strahovitega nemškega obstreljevanja in bombardiranja obrambnega pasu.
Vsa poročila se strinjajo v tem, da še nikoli na omejenem prostoru ni bilo v
' -Mi toliko topništva in letal ^-a kakoi p? petrograjskem področju fronte. Obstreljevanje m bombardiranje se navzlic precej neugodnemu vremenu nadaljuje brez najmanjšega oddiha. Mnogi okraji Petrograda so v plamenih in divjajo požari zdržema že po nekaj dni. Včeraj je nemško letalstvo osredotočilo svoje napade posebno na petrograjsko luko, kjer je bilo več transportnih ladij zadetih. Vse vesti se strinjajo v tem, da sovjetsko-ruska obramba naravnost razsipa municijo. Sovjetsko obrambno topništvo neprestano bruha ogenj proti nemškim napadalnim oddelkom. Tudi baterije težkega topništva kronštatske trdnjave, dasi že hudo prizadete od nemških letalskih napadov, še zmerom zelo razsipno bruhajo ogenj proti levemu krilu nemške oblegovalne fronte. Izpadi petrograjske posadke, ki se spo-rad-'čno še zmerom pojavljajo, niso izpolnili nade noveljništva petrograjske obrambe, da bi se skozi nemški oblegovalni obroč vzpostavila v vzhodni smeri zveza s sovie^ko-ruskimi rezervami.
Finska se bo borila do končne zmage
Bratislava, 25. sept d. Finski trgovinski minister Tanner, ki se sedaj mudi v slovaški prestolnici, je včeraj v pogovoru s predstavniki tiska ponovno demantiral govorice, da bi se Finska" pogajala" za sklenitev miru. Tanner je pred zastopniki tiska izjavil, da ne more biti nikakega go-
vora o kakem separatnem miru Finske s Sovjetsko zvezo, ker se bo Finska ob strani Nemčije borila do končne zmage.
Napadi nemških letal na Petrograd
Berlin, 25. sept d. Tudi v sredo ves dan so mnogoštevilne skupine nemških borbenih letal uspešno posegale v borbe na operacijskem področju okrog Petrograda. Letala so v veliki meri podpirala akcije nemških čet proti sovražnikovemu obrambne-
mu pasu okrog mesta. Kakor Petrograd sam, so bili ponovno bombardirani tudi razni kraji v njegovi okolici Neko vojašnico je zadela posebno težka nemška bomba. Nemška borbena letala so razen tega napadala tudi sovražnikove poljske postojanke, topniške postojanke in posamezne trdnjavice. Sovražnikova zbirališča čet so bila nadaljnji cilj nemških napadov in so bili sovjetsko-ruski oddelki v okviru teh napadov razkropljeni s krvavimi izgubami.
Oblegani Petrograd v plamenih
Južni del mesta gori že več dni — Silovito obstreljevanje nemškega in finskega topništva
Milan, 25. sept. u. Posebni dopisnik »Corriere della Sera« poroča s finsko-ruske fronte:
Predvčerajšnjim zvečer je prispel maršal Mannerheim na finske postojanke na Karelski zemeljski ožini, ki se raztezajo sedaj kakih 10 km na oni strani stare finsko-ruske meje, kar je komaj 20 km pred Petrogradom. Maršal se je povzpel na osvojeno rusko utrdbo ter je z daljnogledom opazoval bivšo carsko prestolnico. Dolgo je gledal proti jugu, naenkrat pa je dejal: »Ta veliki ogenj, ki se vidi, je v mestnem delu na desni znamenite cerkve sv. Isakija.« Požar se je videl tudi s prostim očesom, kajti na obzorju se je razlival ognjeni sij, skozi katerega so švigale rakete in ki so ga ponekod osvetljevali streli premnogih baterij. Ves južni del ogromnega mesta je že nekoliko dni v ognju zaradi neprestanega obstreljevanja nemškega tonništva in bombardiranja nemških letal. V neprestanemu grmenju topov se izgublja brnenje letal, tako da napadalci iz zraka lahko neopaženo dole-tavajo nad svoje cilje. Kakor poročajo ujetniki, padajo prve bombe nemških letal običajno, še preden ie dano znamenje za poplah. Ponoči ožarjajo neprestano tisoči žarometov z mogoč" 5*~: "-^ni svetlobe nebo, da bi na ta način nadomestili poman^iivost akustičnih priprav. V temno noč bruhajo plameni nremnogih. baterij, postavljenih v središču mesta, vendar pa je ruski oseni šestkrat manjši kakor nemški. Zdi se, da je moralo umolkniti vse rusko topništvo, ki j" bilo prej razpostavljeno na južni strani mesta. Molče tudi težke baterije v Kronštatu, kjer se je obramb^ omejila samo na topove manjšega kalibra. Fakor vse kaže, je tudi obrambna postojanka na obrežju nasproti Kronštata že uničena. To je delo finskih čet, ki so se s težkimi topovi po železnici približali ruskim postojankam ter osvojili že 16 utrdb, ki so ščitile Petrograd. Topništvo opasno prodira vedno bliže ter silovito obstreljuje bivšo rusko metropolo.
Tudi finsko topništvo strelja sedaj mnogo manj, le toliko, da odgovarja pojemajočemu ognju nasprotnikovih baterij, pač pa Finci redno delajo izpade ter ne dajo nasprotniku nikoli pokoja. Pred par dnevi je ena izmed finskih izvidnic naletela na nekem griču na ogromen ruski tank najnovejšega tipa »Klin Vorošilov«. Železni gorostas je stal negibno. Izvidnica je trkala po pokrovu, toda v notranjosti se
ni nič ganilo. Vojaki so poslali v ozadje po pomoč, da bi zaplenili ostavljeni tank. Finci so polegli okoli njega ter zadremali, nepričakovano pa se je jekleni orjak začel premikati in bilo je jasno, da so Rusi v notranjosti tanka zaradi s""e utrujenosti in neprespanih noči takisto onemogli zadremali kakor finska izvidnica.
S takih pohodov privedejo finski- vojaki po kakega ujetnika, ki poroča o strašnem položaju v obleganem mestu. V notranjosti železnega obroča, ki ga tvorijo finske in nemške čete, so 4 milijoni in pol ljudi, katerih je komaj pol milijona pravih vojakov. Ta ogromna množica ljudi se stiska na razmeroma majhnem prostranstvu, ki pa se zožuje vedno bolj in bolj. Ljudje spijo po cestah in po parkih pod milim nebom. Požari se ne dajo več pogasiti, kajti od 18. t. m. so velike cisterne za vodo popolnoma uničene, vendar Petrograd ne trpi na pomanjkanju vode, kajti številne reke in rečice prepletajo vse ozemlje. Zaradi bojev je ta voda sicer onesnažena in bi se bilo bati takoj izbruha raznih epidemij v prenapolnjenem mestu, toda ruski vojak in ruski človek sploh ima neprecenljivo lastnost ki je ni v nobeni drugi vojski. Ruski človek nikoli ne uživa neprekuhane vode, po stoletnem izkustvu pije samo prevreto vodo v obliki čaja in to ga Zsva pred raznimi kužnimi boleznimi.
Tudi glavna elektrarna je razbita in žarometi dobivajo svoj tok iz posebne postaje, ki je napadajoča letala in sovražni topovi še niso odkrili.
Ujetniki ne povedo ničesar o ruskem brodovju, zaradi česar se je pojavila domneva, da se je zateklo v švedske luke, toda ta slutnja se ni uresničila, ker se je brodovje pomaknilo proti otoku Hogland na polovici pota med Kronštatom in Han-goejem. Tam pa ladje niso ostale, marveč so se umaknile nazaj proti Kronštatu ter se ustavile blizu ustja Neve.
Bombardiranje Moskve
Stockholm, 25. sept. d. Nemška letala so v noči na četrtek zopet v več skupinah napadla Moskvo. Poročilo, ki je v četrtek zjutraj dospelo semkaj v sovjetskorusko prestolnico, trdi kakor običajno, da se je izmed napadajočih nemških letal samo posameznim aparatom posrečilo prebiti se nad Moskvo. O škodi, ki je bila povzročena pri tem napadu, moskovsko poročilo molči
Nuovi successi deiraviazione
dellAsse
10 velivoli nemici abbattuti — Una posizione avversaria espugnata nell'Africa Orientale
Iz bojev vzhodno od Kijeva
Doživljaj nemškega vojnega poročevalca
Berlin, 25. sept. d. Nemški vojni poročevalec Sachsstal objavlja zelo dramatično poročilo o silovitih borbah vzhodno od Kijeva. Poročevalec označuje za naravnost nečloveške borbe, ki so v teku tamkaj med edinicami nemških oboroženih sil in ogromnimi kontingenti sovjetsko-ruskih armij, ki so bili obkoljeni vzhodno od ukrajinske prestolnice. Nemški vojni poročevalec piše med drugim:
Od strelske postojanke do postojanke si vojaki prično prišepetavati: Ze prihajajo. Vsi vojaki nekam bolj prosto zadihajo. Vsakdo še enkrat pregleda svojo municijo ter si pripravi ročne granate. Tedaj se pred nami pojavi nekaj senc, ki so komaj opazne v črni temi. Sence se plazijo proti nam To morajo biti prvi boljševiki, ki prihajajo v napad. Kakor mačke tiho se plazijo vse bliže proti nemškim bojnim črtam; najbrže mislijo, da nas bodo presenetili Pustimo jih, da se nam še bolj približajo. Pustimo jih priplaziti se na razdaljo 80 korakov, potem šele jim bomo pripravili pozdrav. Na ta način preteče zopet nekaj sekund, v hipu pa se sence sovražnih vojakov pojavijo neposredno pred nami. Tedaj se iz naše postojanke zabliskne ogenj hkrati iz 18 puškinih cevi. Istočasno se oglasijo tudi že strojnice. Streljanje se prične tudi v sosednih postojankah. V kratkim odmorih, ko pokanje nekoliko poneha, nam prinašajo sunki vetra vzdihe sovražnikovih vojakov, ki so bili zadeti. Naši streli so bili dobro merjeni. Kmalu je prostor pred nami popolnoma očiščen, levo od nas pa še divja ogorčena borba. Nedvomno so boljševiki mislili, da tamkaj ne bodo opaženi. Napadli so zaradi tega v dotičnem odseku na široki fronti z močnejšimi silami in so šele prekasno uvideli, da so zašli v past, da so se spustili pregloboko in da so obkoljeni. Cuje se s strani, kjer divja borba, naravnost peklenski trušč. Strojnice, ročne granate in protiletalsko topništvo kosi vrste bolj-ševiških vojakov. Samo 10 minut traja borba in sovražnik je pometen izpred na-
ših postojank. Boljševiki ki so skušali prebiti se skozi nemški oklep, so bili zopet s silnimi izgubami odbiti. Bilo je nekaj minut po polnoči, toda ostati moramo vso noč budni na svojih postojankah, zakaj sovražnikove čete še niso vse uničene v kotlu, v katerem so bile obkoljene.
Proti Krimu
Berlin, 25. sept. d. Včeraj so ves dan močne skupine nemških borbenih letal in strmoglavcev neprestano napadale sovražnikove topniške postojanke, poljske utrdbe in kolodvore na zemeljski ožini, ki spaja polotok Krim s celino. Kakor je bilo objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so piloti opazovali močne eksplozije in velike požare. Borbenim letalom sledeča nemška izvidniška letala so s fotografskimi posnetki dokazala, da je bilo ob teh napadih uničenega mnogo sovražnikovega topništva in drugega vojnega materiala.	a
Anglija proti Švici
Rim, 25. sept. s. Trgovinski sporazumi, ki so bili te dni sklenjeni med Švico in Nemčijo, so London vznevo^ili. Angleška poročevalska agencija je objavla službeno izjavo, ki pravi, da je VeHka Britanija ukinila olajšave za izvoz surovin in industrijskih izdelkov v Šv;co. Po švicarskem sporazumu z Nemčijo se je ves uvoz blaga v Švico vključil v lglesko blokado.
Delovni čas v javnih uradih
Rim, 25. sept. s. Z Ducejevim dekretom, ki se pripravlja za objavo, je bilo odrejeno, da bo od i. oktobra dalje delovni čas v uradih in javn;h ustanovah v vse; državi, kjer koli so podrejeni državnemu nadzorstvu, v delavnikih od 8. do 14., v nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. Delo bc v tem času neprekinjeno.
11 Quartiere Generale delle Forro Ar-mate comunica in data dl 25 settembre il seguente bollettino di guerra n. 479:
In Africa settentrionale tntensa attivitš aerea nel ciell della Marmarica e del con-ftae cirenalco - egiziano. L'aviazione ger-manica ha abbattuto otto velivoli nemici.
Incursioni aeree britanniche su TripoU, Bengasi e Bardla dove š s ta to colpito un ospedale. Tre vittime e sel feriti tra i ri-coveratL A TripoU un bombardiere fe s ta to abbattuto dalla difesa contraerea.
NelTAfrica orientale una colonna di nazionali e coloniali, uscita dal presidlo dl Culquabert, ha attaccato di slancio una Hranita posizione avversarla che č s ta ta espugnata dopo violenta lotta. H nemico ha subito perdite rilevanti ln uomini, ar-
mamenti e materiali. Nel dimanenti setto-rl deli o scacchiere dl Gondar, attivitA di artiglierie e scontrl tra reparti avanza-tl risoltisi ln favore delle nos tre truppe.
Nella notte seorsa aeroplani inglesi han-no sorvolato la cittA di Palermo lanciando un certo numero di bombe dirompentt • lncendiarie, le quali hanno causato dannl alle abitazioni civili. Non sono finora se-gnalate vittime. O n ostro Uro contraero ha fatto precipitare In fiamme un appa-recchio avversario.
Unita della B. Aeronautica hanno bom-bardato, durante le ultime due notti, basi aeree nelTlsola di Malta e hanno danneg-giato gravemente una nave nemica di pio-eolo tonnellaggio nel Mediterraneo orien tale.
No¥i uspehi osnega letalstva
10 sovražnih letal sestreljenih — V vzhodni Afriki izveje-
vana važna postojanka
Glavni stan Oboroženih Sil je 25. septembra objavil naslednje 475». vojno poročilo:
V	severni Afriki intenzivno delovanje letalskih sil nad Marmariko ln cirenaiško-egiptsko mejo. Nemška letala so sestrelila 8 sovražnih letaL
Angleški letalski napadi na TripoHs, Ben-gazi in Bardijo, kjer je bila zadeta neka bolnišnica. Med bolniki so bili trije obiti in 6 jih je bilo ranjenih. V Tripollsu je protiletalska obramba sestrelila en bombnik.
V	vzhodni Afriki je kolona italijanskih ln kolonialnih vojakov, KI je prodrla iz kulkvaberških postojank, v zaletu napadla utrjeno sovražno postojanko in jo po budi borbi izvojevala. Sovražniku so bile pri-zadejane znatne izgube m uničenega je bilo mnogo njegovega orožja in drugih potrebščin. V ostalih odsekih gondarskega bojišča delovanje topništva in spopadi sprednjih oddelkov, ki so se zaključili v prilog našim četam.
V	pretekli noči so se angleška letala pojavila nad mestom Palermom in odvrgla neko število rušilnih in zažigalnih bomb, ld so poškodovala civilna stanovanjska poslopja. Po dosedanjih podatkih žrtev ni bilo. Protiletalska obramba je s svojim ognjem sestrelila eno sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo.
Skupine Kr. letalstva so v zadnjih dveh
nočeh bombardirale letalska oportSCa na otoku Malti in na vzhodnem Sredozemskem morju hudo poškodovale neko sovražno ladjo manjše tonaže.
Ducejeva zahvala generalu Ambrosiju
Rim, 25. sept. s. Duce je sprejel generala Victorja Ambrosija, poveljnika n. Armije, ki mu je podrobno poročal o položaju, kakršen je nastal po ponovni zasedbi tako-zvanega demilitariziranega ozemlja med dalmatinsko obalo in Dinarskim pogorjem, ki jo je odredil Duce proti koncu avgusta. Ponovna zasedba tega področja se je izvedla brez incidentov, o katerih bi bilo vredno govoriti, v sporazumu s prebivalstvom in v skladu z dogovorom, sklenjenim z vlado neodvisne hrvatske države.
Duce je Izrazil generalu Ambrosiju svoje veliko zadovoljstvo in mu naročil, naj to sporoči tudi oficirjem in vojakom, ter je podal navodila v zveri s ponovno zasedbo omenjenega ozemlja, ki naj bi napravila konec slehernemu trenju, prispevala k obnovi normalnega življenja prebivalstva, in podala popolno jamstvo, da za čas vojne italijanska varnost na Jadranu in v zaledju ne bo motena od sovražnika in njegovih agentov, bodisi anglosaških, židovskih ali boljševiških.
Junaška podjetja italijanskih mornarjev
Velik odmev drznega napada na angleške ladje v gibral-
tarski luki
Berlin, 25. sept. s. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« razpravlja o junaškem podvigu italijanskih mornarjev, ki so vdrli v gibraltarsko luko, in pravi:
»Italijanski napadalni čolni so vdrli v notranjo gibraltarsko luko in torpedirali štiri sovražne motorne ladje. Ladje so zletele v zrak pred očmi gibraltarskega guvernerja. Smelost tega napada meji na misterij. Da se je lahko izvedel, sta bila potrebna skrajna smelost in prezir smrti. Gre za enega izmed podvigov, ki ga vojak imenuje »povelje za pot v nebo«.
Prvič se je čulo o teh napadalnih čolnih po vsem svetu, ko so bili Angleži še na Kreti. Nenadno so pridrveli mali italijanski čolni in udarili po angleških transportih, ki so bili zbrani v zalivu Su-di ter torpedirali angleško križarko, ki jo je nato nemško letalstvo ,do kraja uničilo. Nato so se nepričakovano pojavili v malt-ski luki. O tem napadu je bilo mogoče dobiti nekaj podrobnosti Lažje vojne ladje so privlekle čolne na bojno področje m so jih tam spustile. Čolni so se pognali z vso naglico proti luki, zdrveli preko minskih polj in pričeli svoje uničevalno delo. Na Malti so bili sprejeti z besnim streljanjem stotin topov, toda nič manj kakor osem angleških ladij je bilo zadetih in uničenih. Ob tisti priliki se je tudi zvedelo, kako malo je bilo verjetno, da se bodo posadke čolnov lahko vrnile po dovršenem delu. Pri napadu na Gibraltar pa jih niso niti odkrili. Sovražnik je bil popolnoma presenečen, ko so nenadoma nastale eksplozije sredi njegove luke, in je spočetka mislil, da se je vanjo vtihotapila kakšna podmornica. Upati je, da so se junaški mornarji naše italijanske zaveznice srečno vrnili na svoje oporišče. Njihovo pogumno dejanje jim je pridobilo slavo, kakršno zasluži le tak podvig.
Bukarešta, 25. sept. s. Sunek italijanskih vojnih ladij v Gibraltar je izzval veliko občudovanje v vsej Rumuniji. Tisk soglasno opozarja na junaštvo italijanskih mornarjev o priliki njihovih podvigov v zalivu Sudi, na Malti in končno v Gibraltarju. Pravljica o nedotakljivosti gibral-tarske luke je sedaj postavljena na laž; italijanski mornarji so vdrli v luko, ki je spadala med najbolj utrjene v angleškem imperiju.
»Viatza« pravi: Posebni oddelki italijanske vojn« mornarice so vdrli v gibraltarsko luko in potopili 20.000 ton angleškega ladjevja. Ves svet je priznal, da je bil udarec nad vse drzen in sijajen, le Angleži nočejo tega priznati in se izgovarjajo s taktičnimi in drugimi argumenti. Potopljene ladje naj bi bile poleg tega še stare barke. To so pač otročji izgovori,
kajti v luki, kakršna je gibraltarska, pač ni prostora za stare ladje, ki bi samo ovirale promet vojnih ladij, ki so vedno znova prisiljene zateči se v gibraltarsko zavetje pred podmornicami in letali osi Prav ti angleški otroški izgovori pa samo še bolj potrjujejo resnico, da Gibraltar z vsemi svojimi topovi in z vsem minskim omrežjem ni več nedotakljiv, tega pa Angleži niso cfcrazložili in opravičili marveč enostavno do kraja priznali
Ducejeva zahvala pogumnim mornarjem
Rim, 25. sept. a Duce je v Beneški palači sprejel vse oficirje ln mornarje, ki so se udeležili z napadalnimi čolni zmagovitega napada na gibraltarsko trdnjavo ln so vdrli v njeno zunanjo ln notranjo luko. Predstavil mu jih je državni podtajnik mornariškega ministrstva admiral RlcardL Duce jih je nagovoril, pohvalil ln jim izrazil svoje občudovanje. Tako je tofenačil čustva ln misli vsega italijanskega naroda.
Nemški begunci iz Irana v Turčiji
Ankara, 25. sept. d. V sreda je na turi&o mejo dospela prva skupina ncmSrifc državljanov, ki so bili izgnani iz Irana. V tej skupini, ki šteje večje število ženak ;n otrok, je tudi osebje nemškega poslaništva v Teheranu. Nemški transport so na turški meji sprejefli predstavniki turškega zunanjega ministrstva ter nemškega poslaništva v Ankari. Iz pripovedovanja nemških državljanov, ki so dospeli v Turčijo s tu 11 prvim transportom, so nadaljnje skupine Nemcev, lai so potovale iz Irana, zadržale boljševiško čete v obmejnem iranskem mestu Maku. Nemški državljani so se morali podvreči preiskavi. O nadaljnj;h nemških skupinah, ki so odpotovale iz Teherana, manjkajo doslej sleherne točne vesti
Posledice blokade na Irskem
New York, 25. sept. d. Kakor noreča agencija Associated Press iz Dublina, ie irski ministrski predsednik De Valera v posebni izjavi svaril irsko preb;valsitvo pred preoptimastičnim pričakovanjem, da Inka zaradi svoje ugodne geografske lege v letošnji zimi ne bo občutila posledic blokade. Irski kmetijski minister Hyan je izjavil, da bo.morala Irska sicer marsikaj pogrešati, da pa se vendarle ni bat? gladu. Irska najbolj čuti pomanjkanje angleškega premoga, ker 60 britanski transiporti zaradi zmanjšanega števila razpoložljivih ladij zelo redki,
Rooseveltovo izzivanje
Razburjenje v kongresni opoziciji zaradi napovedi o ukinitvi nevtralnostnega zakona
Washington, 25. septembra, u. Politični krogi opozarjajo, da je sedanji položaj Zedinjenih držav v mnogočem podoben položaju L 1917. To dokazujejo: 1. PoSiijanje velikih množin ameriških vojnih potrebščin v Anglijo; 2. nemška proti-blokada proti Angliji s pomočjo podmornic in drugih vojnih ladij, ki skušajo preprečiti ameriške dobave; 3. ameriška trditev, da tako nemško postopanje odpravlja svobodo morja; 4. odločitev Nemčije, da ojači svojo blokado in potopi brezobzirno vse ladje na oceanu, čeprav bi to Zedinjene države pripravilo do vstopa v vojno; odločitev Zedinjenih držav, da oborože trgovinske ladje.
Tukajšnji krogi opozarjajo, da je taka odločitev Zedinjenih držav v zadnji vojni povzročila, da je bilo mnogo ladij potopljenih, zaradi česar so se tedaj Zedinjene države odločile za vojno pod pretvezo, da ščitijo svobodo morja. Sedaj se predsednik Zedinjenih držav ni skliceval na svojo teorijo o svobodi morja, o kateri je še zadnje tedne mnogo govoril in gotovo, da svoje odločitve ne namerava utemeljiti s takim argumentom.
• Roosevelt je opozoril na potrebo Zedinjenih držav, da se branijo proti skupini ljudi, ki so »organizirali v zgodovini najhujši atentat proti svetu«. Predsednik je še dodal, da je treba tem ljudem preprečit: njihove račrte, da bi si ustvarili mostišča, s katerih bi lahko napadli Zedinjene države, a Zedinjene države bodo zaradi tega zalagale z vojnimi potrebščinami vse države, Id se bodo uprle napadu, in bodo skrbele, da bodo ameriške vojne potrebščine tudi prejemale, čeprav bi morale storiti marsikaj, da bodo lahko izpolnile svojo obljubo.
V izolacijskih krogih je ta Rooseveltova Izjava izzvala reakcijo. Senator Clarke je izjavil, da bo ta izjava dovedla do tega, da bo moral Roosevelt v reprezentančni zbornici prestati najhujšo borbo. Kljub ojačeni ofenzivi vojnih hujskačev sodijo washing-tonski novinarski krogi, da bo spričo še zmerom omejene vojne proizvodnje, ki je že vsa angažirana za angleške in sovjetske potrebe, izredno težko realizirati ukinitev nevtralnostnega zakona. Vključitev južnoameriških republik med države, ki naj prejemajo ameriške vojne potrebščine, bi samo še bolj povečala kaos v odnošajih med dobavitelji in odjemalci.
Nemška sodba o Rooseveltovih grožnjah
Berlin, 25. sept. u. Zadnje militaristične manifestacije Roosevelta v Nemčiji niso napravile nikakega vtisa. V Berlinu so jih celo pričakovali. Cim bolj se vojaški položaj boljševikov slabša, toliko bolj je ameriški preJsednik prisiljen pospešiti tempo intervencije, da bi dvignil moralo v Moskvi in Londonu, pa morda ustvaril tudi dovršeno dejstvo »ameriške vojne, preden bi nastopilo boljševiško razsulo in bi v Zedinjenih državah nastopilo razpoloženje, ki bi bilo
vse kaj drugega, kakor pa ugodno za njegove načrte.
Glede na bliskoviti razvoj dogodkov ▼ Ukrajini je torej Roosevelt intoniral vojne fanfare, pri čemer mu močno pomaga tudi polkovnik Knox. Ta je izjavil, da »mora ameriška oborožena sila intervenirati povsod, kjer za to nastane potreba in ni rečeno, da bi taka potreba nastala šele tedaj, ko bi sovražnik stopil na tla Zedinjenih držav«, predsednik pa je naglasil, da hoče odpraviti nevtralnostni zakon in oborožiti trgovinske ladje Zedinjenih držav, da bodo lahko plule po vseh morjih sveta. V resnici je za to, da bi končno nastal pričakovani »casus belli«. Vse to Nemčije ne vznemirja. Znana je Rooseveltova zapoved, naj ameriške ladje streljajo. Znano je, da je bil angloameriški svet ves vznemirjen zaradi te zapovedi, Nemčija pa na njo službeno ni niti najmanj reagirala. Opozorila je le na cinizem in vojne načrte, ki so se skrivali za novim izzivanjem ter ni odkrila predsedniku, kakšna bo njena reakcija s konkretnimi dejstvi.
Roosevelt meni, da je sedaj to reakcijo odkril: Neka nemška podmornica je potopila ameriško ladjo »Pinkstar«, ki je Dila z vojnimi potrebščinami na poti v Anglijo.
Nemški opazovalci ugotavljajo, da je primer »Pinkstara« nad vse jasen, čeprav ga Roosevelt smatra za novo nemško izzivanje. Sam predsednik je dejal, da gre za dansko ladjo, ki so jo Zedinjene države svoj čas zaplenile, ki je seJaj plula pod panamsko zastavo v kanadskem konvoju in v spremstvu angleških vojnih ladij, in ki je aila razen tega oborožena. Ni torej niti najmanjšega razloga, da bi Bela hiša lahko govorila o izzivanju. Roosevelt je dejal, da zastava in oborožitev nič ne pomenita. Važno naj bi bilo, da je bila ladja potopljena skupno s potrebščinami, ki so bile določene za Veliko Britanijo. Ker hočemo, da te potrebščine pridejo na svoj naslov, da bi lahko služile za razdejanje Hitlerjeve Nemčije — to je tudi bistvo predsednikovih izjav — naj bi šlo v tem primeru za nov napad. Tako mišljenje, pravi »Borsenzei-tung«, je premišljeno tehtanje slehernega mednarodnega prava in predstavlja uveljavljanje zakona džungle — z edinim namenom, da se doseže cilj: vojna.
Potopltev ameriške ladje »Pinkstar"
Stockholm, 25. sept d. Kakor poroča londopski dopisnik švedskega lista »Goe-teborgs Posten« je bilo z avtoritativnega mesta v Washingtonu sporočeno, da je vlada Zedinjenih držav izdala ameriški vojni mornarici in bombniškemu letalstvu povelje za zasledovanje podmornice, ki je v vodovju pri Islandu potopila ameriško ladjo »Pinkstar«.
Dolžnost
zalog usnja
Japonski pogoji za mir s čungkingom
čangkajškova vlada mora pristati na sodelovanje z Japonsko v organizaciji vzhodne Azije
Tokio, 25. sept (Domei) Veliki tokijski gospodarski list »čugai šogio« se bavi z raznimi vestmi o možnosti sprave med To-kijem in čunkingom ter piše med drugim:
Potrjujejo se vesti, da obstojajo nedvoumni znaki, po katerih je v čunkingu močna politična struja, ki bi želela skleniti z Japonsko mir na osnovi, ki bi Cunkingu zajamčila največ ugodnosti.
List nadaljuje: Ne zahtevamo od Čung-kinga nujno popolne kapitulacije, toda za čunking ne more biti nobenega upanja v ugoden mir, ako ne osvoji novega sta"išča, ne popravi napak iz preteklosti ter ne pristane na sodelovanje z Japonsko v organizaciji skupnega razvoja vseh dežel vzhodne Azije.
Nato list pripominja, da bosta obe japonski vojaški ofenzivi, ki se sedaj razvijata v pokrajini Hunan ter v južni Kitajski, prizadela silen udarec protijaponskim silam na omenjenih dveh področjih ter dovedli do zatvoritve vseh novih poti, po katerih se oskrbuje vlada v čungkingu.
Na koncu svojih razmotrivanj se dotakne »Cugai šogio« tudi pogajanj med Japonsko in Zedinjenimi državami ter pravi: »čeprav bi se japonsko-ameriška pogajanja končala s prijateljsko ureditvijo medsebojnih vprašanj, ne bodo prinesla čungkingu nobene koristi za ugoden mir, če ne bo dokazal pripravljenosti za odkrito obžalovanje storjenih napak.
Štedenje v japonski državni upravi
Tokio, 25. sept. (Domei) Japonska vlada je končno odobrila načrt za znatno zmanjšanje prihodnjega državnega proračuna. S črtanjem raznih postavk bodo prištedili v celoti 1.3 milijarde jenov. Od štednje bosta enako prizadeta redni kakor izredni proračun in tudi vladni nakupi raznega blaga v inozemstvu. Glavni namen odobrenega načrta za štednjo je tesnejša povezanost med načrtom o splošni mobilizaciji dela ter drugimi ukrepi, ki odrejajo zajetje novih virov surovin na eni strani, na drugi strani pa omejitev nepotrebnega trošenja blaga v vladnih in zasebnih podjetjih.
Japonski izvoz v Francosko Indokino
Tokio, 25. sept. s. Z letalom je prispel v Hamedo japonski generalni konzul v Ha-noiu, ld je novinarjem izjavil, da rabi Francoska Indokina v veliki meri bombaž, papir in druge potrebščine, ki jih lahko uvozi iz Japonske. Generalni konzul je opozoril, da so se gospodarski odnošaji med obema deželama v zadnjem času zelo zbolj-šali, in je Japonce pozval, naj pospešijo izvoz blaga v Francosko Indokino.
Angleške omejitve priseljevanja v Hongkong
Šanghaj, 25. sept. d. Britansek oblasti v Hoagkongu so zelo poostrile odredbe o priseljevanju m odseljevanju v Hongkong. Poostrene dolločbe veljajo od prihodnjega ponedeljka dalje. Kakor pripominja k tem odredbam l;st »Tavan Pao« iz poučenih feangkanških mornariških krogov, so se an-
gleške oblasti k tem nepričakovanim ukrepom zatekle zaradi zelo napetega položaja v vzhodni Aziji, v katerem se jim zdi primemo odstraniti z izpostavljenih položajev vse nezaželene ellemente.
Obrambna zveza med Malajo ln Nizozemsko Indijo
Šanghaj, 25. sept. d. Polslužbene vesti, ki so prispeli« včeraj v Šanghaj iz Singapura, poročajo, da je billa sklenjena med Nizozemsko- Vzhodno Indijo in Malajo obrambna zveza. Iz službenih krogov doslej n' nikakega potrdila teh vesti, ki pa prav tako tudi službeno niso zanikane.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je 11. septembra izdal naredbo o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož (službeni list št 74 od 13. septembra), ki v L členu stavlja zbiranje in trgovino surovih kož, kakor tudi njih predelovanje in trgovanje s stroj enimi kožami pod nadzorstvo Visokega komisariata. Zbiranje surovih kož in trgovina s surovimi kožami se omejujeta na trgovce, ki imajo posebno dovolilo Visokega komisariata. Ta naredba določa v 7. čl., da morajo v desetih dneh po uveljavljenju naredbe vsi trgovci s surovimi kožami, klavnice in vsi, ki imajo po kateremkoli naslovu surove goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, prijaviti njih koločino po teži, številu in kakovosti Visokemu komisariatu in da morajo enako prijavo vložiti strojarne glede surovih kož kakor tudi glede strojenih kož, ki jih imajo na zalogi, če tudi so že prodane S prvim členom te naredbe je torej postavljeno pod nadzorstvo Visokega komisariata tudi trgovanje s strojenimi kožami (usnjem). CL 12 pa vrhu tega določa, da so strojene kože pod zaporo Visokega komisariata, ki jim določi prodajno ceno in se strojene kože oddajajo kupcem le na podlagi nabavnic, ki jih izda v dvojniku Trgovinska in industrijska zbornica po razdelilniku, ki ga odobri Visoki komisariat. Glede na navedene določbe je Visoki komisariat za Ljubljansko ookrajino izdal naslednje pojasnilo:
Trgovci z usnjem se opozarjajo, da veljajo določbe čl. 7 naredbe z dne 11. septembra o ureditvi, zbiranju, razdeljevanju in predelovanju surovih kož tudi za nje in da so zaradi tega dolžni prijaviti količine usnja v svojih skladiščih ali prodajalni-cah pod siceršnjo kaznijo po čl. 17 označene naredbe. (Po tem členu se kršitelji kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 3 mesecev; vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali končna ustavitev trgovinskega ali obrtnega obratovanja in mora proizvajalec, trgovec ali industrijec ob začasni ustavitvi še nadalje plačevati plače in mezde delojemalcem ter davke in takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam).
Postavitev Poštne hranilnice pod sekvester
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je s svojo odločbo od 23. septembra odredil, da se stavlja pod sekvester vse in vsakršno poslovanje Poštne hranilnice tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje in se postavlja za sekve-stra cav. uff. rag. Fran j o Bullo pok. Jurija. Nadaljnje poslovanje je dovoljeno pod nadzorstvom sekvestra.
Italijanski proizvodi na ljubljanskem velesejmu
Obiskovalcem lz naše pokrajine bo ljubljanski velesejem nudil obsežen pregled proizvodov in izdelkov Italijanskega gospodarstva. Posestniki se bodo lahko seznanili s obsežno proizvodnjo starih pokrajin Kraljevine in z njihovimi kmetijskimi, industrijskimi in obrtnimi izdelki. Razstavila bodo svoje izdelke vsa največja italijanska podjetja. Znana tvrdka Fiat bo, kakor ja že znano, pokazala svoja vozila in druge izdelke v velikem lastnem paviljonu. Italijanska industrija umetnih tekstilnih vlaken pa bo v posebni razstavi pokazala velik napredek Italije na tem področju. Razstavila bo tako surovine kakor tudi najrazličnejše tkanine in izdelke iz umetne svi" "s ter celulozne volne. Nadalje bodo razstavile še naslednje velike tvrdke: Breda (težki stroji, lokomotive, električni vlak. na tračnicah v drevoredu seimišča), Monte-catini (najrazličnejši kemični izdelki, gnojila in razna sredstva za zatiranje rastlin-
Predpisi o prodaji pnevmatik za bicikle
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 12. marca 1941., št. 385, na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredijo prodaja in cene pnevmatik za kolesa, odreja:
člen 1. Trgovina s pnevmatikami za kolesa (plašči in zračnicami) se omejuje na tiste, ki v osmih dneh od objave te naredbe dokažejo s prijavo na Visoki Komisariat (oddelek VIII), da imajo obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu. Po tem roku more izdajati dovolila za to trgovino samo Visoki Komisariat
člen 2. Kdor koli bi imel po kakršnem koli naslovu pnevmatike za kolesa (plašče in zračnice), mora v roku iz člena l.pri-javiti Visokemu Komisariatu (oddelek VIII.) njih množino, ločeno po kakovosti in ceni.
člen 3. Trgovci iz člena 1. in kdor bi dobil pozneje pooblastilo za takšno trgovino morajo voditi po Visokem Komisariatu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov in prodaj pnevmatik ter do vštetega 5 dne, vsakega meseca prijaviti pnevmatike (plašče in zračnice), ki so jih nabavili ali prodali v prejšnjem mesecu, pri čemer je navesti tudi zalogo ob koncu meseca.
člen 4. Kdor bi si želel nabaviti plašče ali zračnice, mora hkrati izročiti trgovcu s prevmatiko prej rabljene pnevmatike, ki se jim določa cena za vsak plašč na L. 1.50 in za vsako zračnico na L 1.— Prodajna cena za nove pnevmatike ne sme nikdar presegati cen, ki so določene v ceniku posamezne proizvajalne tvrdke. V trgovini mora na dobro vidnem mestu vedno viseti primerek cenika, ki ga je vidiral Visoki Komisariat.
člen 5. Rabljene pnevmatike, ld se odvzamejo kupcem novih pnevmatik, ostanejo na razpolago Visokemu Komisariatu, ki odloči o njih uporabi.
člen 6. Pnevmatike, ki jih dobijo prodajalci vsak mesec, se morajo do najmanj 70 odst. porabiti le za zamenjavo pri kolesih, ki so v rabi, ostanek 30 odst. pa se sme porabiti za opremo, novih koles.
člen 7. V ta namen po Visokem Komisariatu pooblaščeni organi kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in industrijcev zaradi pregleda skla-
dišč in registrov in da nadzirajo, ali se predpisi te naredbe spolnjujejo.
člen 8. Kršitelji te naredbe se kaznujejo, izvzemši za prekrške glede cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega obratovanja. Kljub ustavitvi obratovanja so trgovci dolžni še nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom *er davke in takse, ki gredo državi, pokrajini ali občinam.
člen 9. prekrški glede cen se kaznujejo po določbah členov 7. do 11. uredbe o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št 358.
člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Determinazione dei Umiti di oscuramento
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, viste le proprie ordinanze 6 giu-gno 1941-XIX n. 42 e 30 agosto 1941-XIX n. 93 ordina:
Art. 1. Fino a nuove disposizioni le norme sull'oscuramento devono essere osser-vate dalle ore 20.30 alle ore 5.
Art. 2. Rimangono invariate le altre disposizioni contenute nelTordlnanza 6 giu-gno 1941-XIX n. 42.
Art. 3. La presente ordinanza entra in vigore il 24. settembre 1941-XIX. Lubiana, 23. settembre 1941-XIX.
L*Alto Commissario EmUlo Grazioli
Nova določitev časa za zatemnitev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. junija 1941-XIX, št 42 in z dne 30. avgusta 1941-XIX, št 93, odreja:
člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 20.30 do 6. ure.
člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-XIX, St 42, ostanejo nespremenjeni.
člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 24. septembra 1941-XIX. Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
sklh škodljivcev), AGIP (tekoča goriva), Erba (kemični ln farmacevtski izdelki), Monopolska režija (tobačni izdelki ln mo-nopolski predmeti) Cementi Isonzo (cement, cementni Izdelki in cementni strešniki) itd.
Nadalje bodo italijanske tvrdke razstavile: stroje za predelavo čistilnih olj, kuhinjske in gospodinjske stroje, izdelke je-klarn in železarn, generatorje na lesni plin, prenosne žage, pisalne, računske in druge pisarniške stroje, naprave za avto-geno varjenje, blagajniške registratorje, kroglične ležaje, hidravlične naprave, centrifugalne črpalke, vodovode in instalacijski material, avtomatične signalne naprave, mikroskope, očala in precizijske aparate, električne daljnopisne aparate in znanstvene aparate, fotografske instrumente, ra dijske, fotografske aparate in kinematografske aparate, ventilatorje, vibratorje, izolirne predmete, električne žage in črpalke ter druge električne stroje, električne napave za ladje in železniško industrijo, plinske peči in peči za kopalnice, štedilnike, bojlerje, športne potrebščine, najrazličnejše kmetijske stroje ter tekstilno in manufakturno blago, zlasti umetna in naravna tkiva in tkanine, nogavice, dežne plašče, obleke, kroje, vezenine, nadalje usnje, sedlarske jermenarske izdelke in čevlje, krznarske izdelke, kartonažne izdelke, slike in knjige, najrazličnejši gradbeni material, oglje, harmonije in harmonike, steklenino, bižuterijo. Poleg tega bo Nacionalna federacija agrarnih združenj razstavila najrazličnejše vrste vina, sira, po vrtnine, semen, konzerv, sadja, marmelade, konjaka, likerjev in mineralnih vod. Tekstilna razstava bo prirejena v posebnih paviljonih. Prav tako ima poleg družbe Fiat tudi družba Monte Catini svoj lastni paviljon. Zanimive bodo tudi razstave italijanskih paroplovnih družb in zavarovalnic.
Rumunske terjatve nasproti Rusiji
Za primer zaključka vojne s Sovjetsko Rusijo pripravlja rumunska vlada gradivo za rešitev starih finančnih vprašanj, ki jih dve in pol desetletji ni bilo mogoče rešiti. Predvsem gre za rumunski zlati zaklad, ki je bil leta 1917 deponiran v Moskvi. Prejšnja carska Državna banka je 17. februarja in 26. avgusta prejela v shrambo zaklad rumunske Narodne banki in rumunske države v skupni vrednosti okrog 9 in pol milijarde lejev. Ta zaklad je obstojal iz zlata rumunske Narodne banke ter raznih zlatnikov, iz raznih vrednostnih papirjev, ki so bili deloma last rumunske Narodne banke in deloma last privatnikov, nadalje iz kronskih draguljev in raznih umetnin. Poleg dragocenih rokopisov in knjig so bili takrat poslani v Moskvo najlepši komadi iz rumunskega muzeja za starine, številne dragocene slike iz muzeja Kalinderu in dragocena zbirka kovancev. Ta zaklad, ki je predstavljal kritveno podlago rumunske valute, je bil deponiran v Moskvi iz varnostnih razlogov in je takratna carska vlada prevzela jamstvo za nedotaknjen prevoz in za shrambo v Moskvi. Ključi dotične blagajne v ruski Državni banki so bili v rokah predstavnikov rumunske Narodne banke. Rumunska vlada je po svetovni vojni ponovno skušala doseči povračilo tega zaklada. Po zasedbi Besarabije je v letu 1918 prišlo do preloma diplomatskih odnošajev med Rumunijo in Rusijo. Takrat je rumunski generalni konzul v Moskvi izročil ključe dotične blagajne francoskemu generalnemu konzulu, ki je zastopal rumunske interese v Moskvi, pa jih je kasneje izročil danskemu konzulu, in slednji norveškemu. Francoskemu generalnemu konzulu je sovjetska vlada še pismeno potrdila nedotaknjenost zaklada.
Po obnovi diplomatskih odnošajev med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo so se pričela med obema državama pogajanja za vrnitev zaklada. Toda Sovjetska Rusija je izročila le vrednostne papirje in delnice, ni pa prišlo do vrnitve zlatega zaklada in umetnin, ker se je sovjetska vlada postavila na stališče, da mora Rumunija Rusiji prej vrniti Besarabijo.
Rumunske zahteve nasproti Rusiji se nanašajo vrhu tega na razne finančne terjatve, kakor tudi na protivrednost rub-ljev, ki jih je Rumunija leta 1918. zamenjala za leje po zasedbi Besarabije. V celoti znašajo rumunske terjatve Po sedanji vrednosti leja 80 milijard lejev, to je približno 1350 milijonov mark.
Gospodarske vesti
= Postavitev novega sekvestra Narodne banke. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na prošnjo, ki jo Je predložil dr. Aldo Paoloni, da se razreši svojega sekvestra Narodne banke kraljevine Jugoslavije, odločil, da se namesto dr. Paolonija postavlja Narodni banki kraljevine Jugoslavije v Beogradu glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za sekvestra dr. Medoro Ferorelll.
= Nova tvornica za milo. Ga. Marija Bitenčeva iz Zgornje Zadobrove, občina Polje, je prosila za obrtno-oblastveno dovoljenje za adaptacijo mlina Josipa Oraž-ma v Zgornji Zadobrovi, zaradi ureditve tovarne za milo. Okrajno glavarstvo je odredilo komisijski ogled in obravnavo na mestu samem za ponedeljek 29. septembra ob 19.
= Spremembe v zadružni organizaciji*
V zadružnem registru je vpisano, da je Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, zadruga z o. j. v Ljubljani prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dr. Celestin Jelene, Bruno H. Stare, Filip Uratnik, Andrej Pe-terca in Fran Kobler. — Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, zadruga z o. j., je na skupščin 12. avgusta spremenila zadružna pravila. Besedilo zadruge se odslej glasi: Mlekarska zveza v Ljubljani, zadruga z o. j. Izbrisani so člani upravnega odbora Ivan Zupan, Jože Sušnik, Tomaž Potočnik, Janez Zaje, Franc Ložar in Jože Burgar; vpisani pa so Stanko Lenarčič, pos. in trg., Nova vas, Anton Bedenič, pos., Bičje, Ivan Paternost, pos., Rašica Ivan Gavtroža, pos., Zadobrova, Jože Stritar, pos., Vel. Lašče.
=» is trgovinskega registra. Tvrdka »Centropapir« družba z o. z. s sedežem v Ljubljani in podružnicami v Zagrebu in Beogradu je po sklepu izrednega občnega zbora prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta Dragan Gerbl, industrijski ravnatelj y Zagrebu in Venčeslav Bizjak, tovarniški
ravnatelj v Ljubljani — Tvrdka »Jadram
avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani, j« spremenila besedilo firme v »Saša«, Jadransko avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani; izbrisani so člani upravnega sveta Josip Ljubič, Kazimir Budna, Ernest Ru-žinski, Ar tur Klein in Dušan Plavšič, vpisani pa novi člani Josip Kraljič, avtopod-jetnik v Ljubljani, Marija Kraljič, soproga avtopodjetnika, in Vladimir A. Starec, ravnatelj v Ljubljani. — V likvidacijo je prešla »Lesna« družba za eksport lesa z o. z. v Ljubljani (likvidator Slave Simon-čič, prokurist v Ljubljani). — V likvidacijo je prešla Ljubljanska gradbena družba z o z. (likvidator Avgust Bercieri, prokurist v Ljubljani).
= Hrvatska zastopana v dunavski komisiji. V času od 15. do 18. septembra je bilo na Dunaju zasedanje dunavske komisije. Pod predsedstvom Nemčije so bili na zasedanju delegati Italije, Bolgarije, Rumu-nije, Madžarske, Slovaške in prvikrat tudi delegat Hrvatske. Ob pričetku zasedanja je hrvatska vlada pristopila k sporazumu od 12. sept. 19.40 o ustanovitvi komisije.
= Poostritev predpisov glede brezmesnih dni v Zagrebu. Mestno načelstvo v Zagrebu je na temelju uredbe o štednji z živili odredilo, da je na brezmesne dni (v torek in petek) prepovedano poleg telečjega, govejega in svinjskega mesa prodajati prekajeno meso, mesne izdelke, pre-kajeno slanino in perutnino, bodisi na trgu ali v mesnicah in trgovinah.
= Vzpostavitev popolnega železniškega prometa na progi Ogulin - Split. Komercialni oddelek hrvatskih državnih železnic objavlja, da je sedaj vzpostavljen celotni blagovni in potniški promet na progi Ogulin- Split - šibenik, razen za 8 postaj na tej progi, za katere se nadalje ne odpremljajo potniki in blagovne pošiljke. S tem se prometne omejitve, ki so bile izdane 1. avgusta, razveljavljene. Prav tako je vzpostavljen celotni promet na progi Doboj - Tuzla in so razveljavljene prometne omejitve od 12. septembra.
— Gospodarski svet Nemcev na Hrvatskem. Dne 17. t. m. se je prvikrat sestal k zasedanju gospodarski svet Nemcev na Hrvatskem, ki je pod predsedstvom Ferdinanda Gasteigerja razpravljala o obstoječih težkočah in o možnosti za prebroditev teh težkoč.
= Madžarsko-jadranska tarifa ni povišana. Hrvatske državne železnice so pred tedni zvišale blagovno prevozno tarifo za 50%, kar velja tudi za tako zvano luško tarifo. Kakor poroča »L'informazione Eco-nomica Italiana«, pa se to povišanje ne nanaša direktno na maJžarsko-jadransko tarifo, ki je stopila v veljavo 1. septembra t 1. in so prevozni stroški določeni v italijanskih Urah.
= Oskrba Nemčije s krompirjem. Gleda na ukrepe za ureditev potrošnje krompirja v Nemčiji je nemški državni tajnik Backe v ministrstvu za prehrano objavil članek o oskrbi Nemčije s krompirjem, čeprav še ni mogoča končna sodba o letošnjem pridelku, je že sedaj mogoče ugotoviti, da je letina krompirja dobra, četudi ne bo dosegla lanske rekordne letine. Ne glede na dober pridelek krompirja pa je treba nadalje s krompirjem štediti. Potrošnja krompirja za človeško prehrano je znašala v Nemčiji pred vojno 12 do 13 milijonov ton, zaradi omejitve potrošnje drugih živil pa se je v teku vojne dvignila na okrog 22 do 23 milijonov ton. Navzlic povečanju potrošnje pa bo zadostovala ena tretjina letošnjega pridelka, da se krije potreba prehrane. V zadnjih letih pred vojno je znašal nemški pridelek krompirja nekaj nad 50 milijonov ton, lani pa je dala letina rekordni donos 70 milijonov ton. Pomanjkanja krompirja za prehrano se torej ni bati, čeprav bo večja potrošnja kakor pred vojno vplivala na porabo krompirja za krmo in za industrijsko predelavo. Na drugi strani pa predstavlja večja potrošnja za prehrano, ki znaša nad 10 milijonov ton, znatno dodatno obremenitev transportnih sredstev. Za prevoz te dodatne količine bodo morale dati nemške državne železnice na razpolago 625 000 vagonov ali 12.500 tovornih vlakov. Državni tajnik Backe posebno opozarja javnost na potrebo štednje s krompirjem. Zlasti je treba paziti, da se krompir v kleti ne pokvari. Tudi pri potrošnji je treba štedljivo postopati. Gospodinje naj ne lupijo krompirja pred kuho, ker gre pri tem več 15% teže. Uporaba strojev za lupljenje krompirja pa se mora prepovedati, ker se pri lupljenju 6 takimi stroji izgubi 30%.
= Deficit ameriških financ navzlic novim davkom. Razprava o znatnem povišanju davkov v Zedinjenih državah še ni zaključena. Senat je sicer z večino glasov sprejel zakonski načrt, toda s precejšnjimi spremembami in dodatki. Sedaj mora kongres ponovno razpravljati o tem načrtu, kajti senat je stavil 164 amandmanov in' je nekaj postavk črtal, druge pa zopet povišaL Pričakujejo, da bo kongres spremembe,- ki jih je stavil senat odobril. Ameriška javnost se obsežno peča s tem davčnim zakonom, saj bo zakon prizadel preko 6 milijonov davkoplačevalcev. Z dohodnino bo na novo obremenjeno 2 in en četrt milijona ameriških državljanov, med tem ko bo moralo višje davke plačevati skoro 5 milijonov zavezancev dohodnine. Meja za dohodninsko prostost se zniža za samce od 800 na 750 dolarjev, za poročene pa od 2000 na 1500 dolarjev. Nadalje se zviša davek na izdelke iz zlata od 10 na 15 odstotkov in se uvede zvezni davek na avtomobile v višini 5 dolarjev, ki se bo pobiral poleg davka posameznih zveznih držav. Znatno se razširijo tudi določbe o taksah. Predvideno je, da bodo novi davki prinesli povišanje državnih dohodkov za 3.5 milijarde dolarjev ali celo za 4 milijarde, tako da bodo vsi zvezni davčni dohodki narasli na ogromno vsoto 13 do 15 milijard dolarjev. Navzlic temu računajo, da bo imel novi proračun 8 do 10 milijard primanjkljaja, kajti novi proračun je predviden v višini 23 milijard mark, čeprav Zedinjene države še niso v vojni, medtem ko je v svetovni vojni znašal največji proračun 18 milijard. Ker ni verjetno, da bi se po redni poti doseglo kritje tega primanjkljaja, bo po newyorških vesteh finančni minister Morgenthau v prihodnjih dneh stavil predlog za uvedbo prisilne štednje, ki naj bi dosegla eno šestino letnega dohodka in bi se po progresivni stopnji določeni zneski odtegovali od plač in mezd. Ta prisilna štednja naj bi donašala 10 milijard dolarjev na leta
'NSERIRAJTE V „ JUTRU"!
O i _ 9 - \ -s	--
pSUTKO* SL 228 »
Petek, 26.JX.mi-XJX,
Velesejem je zvezan z železniško progo
Bela Ljubljana je dobila novo posebnost. Kakor je »Jutro« že poročalo, bo na letošnjem velesejmu tuli zanimiva železniška razstava lokomotiv in železniških vozov. Z ozirom na to bo letošnji velesejem v Ljubljani resda nekaj posebnega. Toda lokomotive in vozove ni mogoče kar tako prenesti iz kraja v kraj, kakor je svoje dni Martin Krpan prenašal svojo kobilico. Kako spraviti lokomotive in železniške vozove na razstavni prostor, je povzročalo prirediteljem preglavice, vendar so se kaj kmalu odločili za gradbo potrebne železniške proge do velesejma. Strokovnjaki so izjavili, da bi bila najcenejša in najpripravnejša proga, ki bi se odcepila od tržaške proge kje ob Tivoliju in bi potem skozi Lattermannov drevored vodila do razstavišča. Pred dvema tednoma so pričeli z delom, ki je hitro napredovalo, take da je projektirana vele-sejrrska proga skoraj povsem dograjena.
Novi tir začne za poslopjem Moderne galerije. Tamkaj so položili izredno močno kretnico, ki je sposobna zdržati še tako veliko težo. Pragovi pod kretnico niso kakor drugod leseni, temveč znatno močnejši in zvarjeni iz kovine. To pa je nujno potrebno, ker so na kretnici tresljaji pri prehodu vlaka mnogo močnejši in bi se lahko pripetila nesreča, če bi ne bile tračnice dovolj močno pritrjene na svojo podlogo. Ko so številni delavci postavljali novo kretnico, železniški promet ni bil prekinjen, ker je tržaška proga na vsej dolžini dvotirna. Delavci so morali levi tir, od katerega je speljana velesejmska proga, na precejšnji dolžini o J kopati, odvzeti lesene pragove in jih zamenjati s kovinskimi ter odstraniti več desetin metrov dolge tračnice, nakar so mogli šele položiti novo kretnico. Ko je bilo to dovršeno, je šlo delo mnogo lažje in hitreje.
Lattermannov drevored ima zelo utrjeno cestišče, kljub temu pa je bilo potrebno, da so ga še bolj utrdili. Pri tem so organizatorji pazili v prvi vrsti na to, da ne bi nova začasna železniška proga ovirala osebnega prometa v Tivoliju, ki je, kakor znano, vsak dan in ob vsakem času velik. Zato se proga do križišča Lattermannovega drevoreda in drevoreda, ki veže Tivoli s Puherjevo ulico, rahlo dviga, od tam dalje pa proti velesejmu rahlo pada. Nova proga napravi pri odcepku od glavne proge rahel lok do Lattermannovega drevoreda, nakar vodi po sredi drevoreda v ravni črti do konca letnega telovadišča, kjer pred razstaviščem zavije na levo in potem zopet v ravni črti pelje čez nekianje zabaviščne prostore skoraj do konca starih paviljonov.
Nova proga je na prehodih čez osebne poti pri železniškem prelazu na Ulici 3. maja, pri letnem telovadišeu in pred vele-sejmom vgrajena v zemljo, da je čimbolj olajšan prehod peščev in vozil. Povsod drugod pa so pragovi zunaj, • kakor pri vseh ostalih železniških progah. Pragovi so primerno posuti z gruščem, da je zmogljivost proge večja. Na velesejmu dovršujejo delavci poslednja dela. Tamkaj bodo položili še drugi tir, kjer bodo stali razstavljeni vozovi in lokomotive, Po novi progi je že peljal tovorni vlak, ki je pripeljal gramoz in drug za gradnjo proge potrebni material. Vlak je brez nezgode in zaprek brzel po novi progi, ki je zgrajena iz zelo močnih tračnic. Pri gradnji proge je zaposlenih okrog 40 delavcev. Delo nadzirajo železni' čarski strokovnjaki.
Proga skozi Lattermannov drevored, ki je zdaj ves zelen, nudi najlepši pogled. Cim bo velesejem končan, bo seveda tudi proga odstranjena. Po njej bodo na velesejem prepeljali ogromno lokomotivo, ki tehta 140 ton in baje tudi najsodobnejši motorni vlak, ki ima motorje na obeh koncih, da ga ni treba na končnih progah obračati, kar je pri lokomotivah nujno potrebno. Ni dvoma, da bo prevoz za razstavo namenjenih vlakov nad vse zanimiv, zato bomo o tem še poročali
Ljubljana Ima deset gimnazij
Na vseh glmnaslfals v Ljubljanski pckrajsni je vp"sanih 4497 dšjakov m 3004 dijakinje
Ljubljana. 25. septembra
Letos bodo poučevali v Ljubljanski po»-kraj-im na 12 gimnazijah. Od teh bo posllo-va!o 10 v Ljubljani, in sicer 6 državnih realnih gimnazij, državna klasična gimnazija, Škofijska klasična gimnazija, ki se je preselila iz Št. Vida, in obe zasebni gimnaziji pri uršulinicah in na Liceju. Na slednji je letos samo še 8. razred, pri uršuilinkah pa prvih sedem. Po ena državna realna gimnazija bo še v Novem mestu in v Kočevju.
Skurwj je vpisan na vse gimnazije 7501 učenec, in sicer 4497 fantov in 3004 dekleta. Najvišje število učencev ima I. moška realna gimnazija v Vegovi ulic5: 1244 učencev, od teh 8 deklet. Druga po številu učencev je I. ženska realna gimnazija na Poljanah z 1092 učenkami. Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani je vpisanih 932 učencev, cd teh 134 deklet. Na II. ženski realni gimnaziji, ki ima šolske prostore na učiteljišču in na liceju, je vp'san;h 910 učenk. III. moška realna gimnazija za Bežigradom ima 688 učencev. Prav toliko tudi IV. moaka realna gimnazija, ki ima šolske prostore v iatem poslopju. II. moška realna gimnazija na
[ Rakovniku pa ima 358 učencev. Na novo j meško gimnazijo se je skupno letos vpisalo i 705 učencev, in sicer 476 fantov in 229 deklet. Kočevska gimnazija ima letos 272 učencev, od teh 113 deklet.
Mestna ženska gimnazija ima v 8. razredu 100 učenk i.n bo> prihodnje leto opuščena. Na ženski realni gimnaziji pri ursu-linkah je v sedmih razredih vpisanih 418 dijakinj. Škofijska klasična gimnazija iz Št. Vida bo letos poslovala v Ljubljani ln je dcfcllej vpisanih 194 dijakov.
Državna učiteljska šola v Ljubljani ima letos vpisanih 218 učenk in 155 učencev, uršulinsika učiteljska šofla pa 66 učenk.
Na vseh ljubljanskih javnih gimnazijah je bfflo leto® vpisanih 3768 dijakov in 2144 dijakinj, skupaj 5912. V primerjavi z lan-kim letom je treba zaznamovati padec za 467. Skupno je bilo vpisanih 6379, cd teh 4093 fantov in 2286 deklet. Na državnih in zasebnih gimnazijah v Ljubljanski pokrajini je razilika nasproti lanskemu letu 687 učencev. Lani je bilo vp;®anih 8188 dijakov in dijakinj.
Zdravstvena avtokoleita med ljudstvom
Dragi obisk v Novem mestu — V št. Lovrencu je bilo
1518 pregledov
V torek je dospela v Novo mesto pod vodstvom direktorja g. dr. Duceja sanitetna avtokolona in se ustavila pred pošto v mestnem parku. Z avtckolono je prispelo šest zdravnikov-specialistov in šest asistentk, ki so takoj po prihodu pričeli s pregledi. Tokratni drugi obisk avtokolone je bil namenjen izključno pregledu Ijud-skošolskih otrok in v teku dneva so bili pregledani vsi učencxi in učenke tukajšnjih
osnovnih šol. O priliki teh zdravniških pregledov je bilo ugotovljeno, da je večina mestnih ljuiskošolskih otrok prav dobrega in trdnega zdravja, dočim je bilo med okoliškimi otroci opaženo mnogo primerov slabokrvnosti, razširjenja pljučnih sluz in v nekaterih primerih tudi golšavosti. Izkazalo se je, da obstojajo vzroki tem obolenjem v nezadostni prehrani, nehigienskih stanovanjih in deloma tudi slabi pitni vodi.
La denuncla e la disciplina della vendita dei pneumatlcl per Mcklette
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista 1'ordinanza 12 maržo 1941 n. 358, visto l'articolo 3 del R. decreto-legge 3 maggio 1941-XIX n. 291, ritenuta 1'opportunitš. di disciplinare la vendita e i prezzi dei pneumatici per biciclette, ordi-na:
Art. 1. H commercio di pneumatici di biciclette (copertoni e camere d'aria) e ri-servato a coloro che entro 8 giorni dalla pubblicazione della presente ordinanza comproveranno con denuneia da presenta-re aIl'Alto Commissariato (Divisione VIII) di essere in possesso del certificato d'eser-cizio rilasciato dalla competente autoritš.. Dopo tale data nuove licenze per questo commercio potranno essere rilasciate sol-tanto da irAlto Commissariato.
Art. 2.Entro il termine di cui all'articolo 1 a chiunque detenga a qualsiasi titolo pneumatici di biciclette (copertoni camere d'aria) ž fatto obbligo di denunciarne i quantitativi, distinti per qualita e prez-Bo, all'Alto Commissariato (Divisione
vm).
Art. 3. I commercianti di cui all'artico-lo 1 o quelli successivamente autorizzati a tale commercio, dovranno tenere un li-bro di carico e scarico, vidimato dall-Alto Commissariato, per la registrazione di tut-te le compere e vendite di pneumatici, e denunciare entro il giorno 5 di ogni mese i pneumatici (copertoni e camere d'aria) acquistati e venduti nel mese precedente con l'indicazione delle rispettive giacenze a fine mese.
Art. 4. Chiunque intenda procedere al-l'aquisto di copertoni e di camere d'aria ž tenuto alla contenporanea consegna al ne-goziante dei pneumatici in precedenza usati, il cui prezzo viene stabilito in L. 1.50 per ciascun copertone e in L. 1.— per cia-scuna camera d'aria. II prezzo di vendita dei pneumatici nuovi non potrš, in alcun caso, superare i prezzi del listino delle sin-
gole čase produttrici. Un esemplare del listino, vistato dall'Alto Commissariato, do-vra costantemente essere affisso nell'inter-no del negozio in luogo ben visibile.
Art. 5. I pneumatici usati ritirati agli acquirenti di pneumatici nuovi saranno te-nuti a disposizione deli'Alto Commissariato, che ne stabilirš, la destinazione.
Art. 6. I pneumatici ricevuti mensilmen-te dai rivenditori dovranno esser riservati in misura non inferiore al 70% al ricam-bio per le biciclette in circolazione, men-tre il rimanente 30% potra essere destina-to alla gommatura delle biciclette nuove.
Art. 7. Gli organi all'uopo autorizzati dali'Alto Commissariato e gli agenti della forza pubbllca possono accedere in qual-siasi momento nei locali d'esercizio dei commercianti e degli industriali per ispe-zionare i depositi e i registri e per control-lare 1'osservanza delle prescrizioni della presente ordinanza.
Art. 8. I contravventori alle disposizieni della presente ordinanza, eccezione fatta delle trasgressioni sui prezzi, sono puniti con l'ammenda fino a lire 5000 e, nei časi piii gravi, con 1'arresto fino a 3 mesi. In ogni caso la merce fe conflscata e puo essere disposta la sospensione temporanea o la cessazione definitiva dell'attivitš com-merciale. La sospensione importa per 11 commerciante l'obbligo di continuare a corrispondere gli 3tipendi e salari ai pre-statori d'opera e .e imposte e tasse dovu-te allo Stato, alla provincia e ai comuni.
Art. 9. Le trasgressioni sui prezzi saran-no punite secondo le disposizioni degli articoli 7—11 dell'ordinanza ui prezzi 12. S. 1941, M. s. 358.
Art. 10. La presente ordinanza entra ln vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di
-iViinrjg.
Lubiana, 23. settembre 1941-XIX.
L'Alto Commissario r.mlllo GraztoU
Ljudstvo je s hvaležnostjo spremljalo človekoljubno delo avtokolone in je iskreno hvaležno zdravnikom za skrb in pažnjo, ki ju posvečajo naši mladini. Avtokolona jc prenočila v Novem mestu in nadaljevala v
sredo pot v Brusnice.
*
Št. Lovrenc na Dolenjskem, 24. sept V soboto 20. t. m. je zdravstvena avtokolona pod volstvom Cav. dr. Duceja obiskala št. Lovrenc na Dolenjskem. Zdravstveno avtokolono je sprejel novi občinski komisar g. Bukovec Franc, šolska mladina pod vodstvom učiteljstva in šolske sestre kmetijske gospodinjske šole na Mali Loki z go-jenkami zavoda. K zdravniškemu pregledu je prišlo veliko otrok, gojenke gospodinjske šole v Mali Loki in odrasli. Pregledov je bilo izvršenih 1518. Po izjavi gospodov zdravnikov so ljudje v našem kraju precej zdravi. Zahvaljujemo se italijanski vladi, gen. direktorju za ljulsko zdravje Eksc. Petragnaniju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav. dr. Duceju ter vsem gg. zdravnikom ln sestram.
Naše Gledališče
drama
Sobota, 27.: Katarina Medičejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. Nedelja, 28.: Katarina Medičejska. Izven.
Nadvse zanimiva zgodovinska Igra J© Alessijeva »Katarina Medičejska«. Avtor je opisal v njej osebnost te vladarice lz rodu italijanskih trgovcev, ki je bila nečakinja dveh papežev ter je kot vladarica Francije vodila državo v pogubnem času bo'ev med kalvinci in katoliki, ki so privedli do šentjernejske noči. Premiera, ki bo obenem tudi otvoritvena predstava letošnje dramske sezone, bo v soboto, 27. t. m. za red premierski.
Prva repriza Alessljeve zgodovinske Igre »Katarina Medičejska« bo v nedeljo 28. t. m. izven abonmaja. Zasedba je tale: Katarina Marija Vera, Margareta šariče-va, Falvija Remčeva, Karel Kralj, Henrik Anžovinski Sever, Admiral Coligny M. Skrbinšek, Veleposlanik de Alava Levar, Kancelar Birague Lipah, Baron Retz Cesar, General Strozzi Presetnik, Astrolog Ruggieri Gregorin, Baron Pardaillan Po-tokar, Henrik Condejski Drenovec, Roche-foucould Peček, Tremouille Bratina, Geograf in hugenotski plemič Brezigar, Pesnik Ronsard in prvi dvorjan Tiran, vlasu-ljar J. Boltarjeva, komornik in papeški nuncij Raztresen. Režiser dr. Kreft. Prevod ravnatelja Pavla Golla.
Shakespeareov Hamlet« v novi režiji, novi zasedbi in novi inscenacijl na našem odru. Eden Izmed velikih sezonskih dogodkov bo nova uprizoritev »Hamleta« v dr. Kreftovi režiji z Janom v naslovni vlogi. Tragedija danskega kraljeviča, bo zadobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki bo podala nov pogled na obstoječo umetniško raven naše drame. — To delo bo tretja premiera v letošnji sezoni.
Dame in gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot komparzi. prosimo, naj se zglasijo danes v petek 26. t. m. ob 4. popoldne v dramskem gledališču. •
OPERA
Opera nam pripravlja za začetek sezone sledeča dela: Verdijevo »AicUx pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata ln v režiji Cirila Debevca s Hey-balovo v naslovni partiji, nadalje Straus-sovo opereto »Netopir«, ki ga bo pripravil kapelnlk žebre in zrežiral Emil Frelih, glavni partiji bosta pela Sonja Ivan&čeva in Ribičeva, nadalje je v Študiju Puccinijeva opera »La Boheme«, ki jo bo dirigiral Niko Stritof ln zrežiral Ciril Debevc, v glavnih partijah Vldalljeva in ManoSevskl.
Opera bo otvorila letošnjo sezono v sredo 1. oktobra z Verdijevim veledelom »Aida«. Letošnja uprizoritev obeta postati zanimiva. Deloma nova zasedba glavnih partij, pomnoženi zbor in orkester bodo pripomogli tej uprizoritvi, ki zahteva čim večjega števila sodelujočih, do dognanejfte podobe kakor doslej. V glavnih partijah: Heybalova, Franci, Kogejeva, Betetto, Popov, Primožič in Rakovec,
Rdeči krii poroča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešan cih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v na« pisarni na Miklošičevi 22 b.
Bida Ivana, Bratina Vekoslav, Grobel-nlk Zlnka, Hlačar Oton, Kofler Ana, Koren Marija, Kreševič Josip, Kupljen Alojzija, Mislej Franc, Sušnik Rudolf, Tavčar Janez, Trohar Franc.
Pošto naj dvignejo: Babnik Stana, Go-sposvetska 6, Bregant Sonja, Jarška 36, Cuček Ing. Ivan, mestni magistrat, Grenko Matevž, Vzajemna zavarovalnica, Hrašovec Marija ln Marta, Joslfovič Leposava, Glavarjeva 10, Kaluža Marica, Gosposka 5, Krii Rada, prof., I. žen. gimnazija, Kršma-nec Angela, Napoleonov trg, Llsac Ivan, Vrstovškova 18, Mačkovšek ing. Janko, mestni magistrat, Petejan Josip, Gledališka 7, Potočnik Nllka, Slomškova 17, Ra-kar Angela, Rimska 21, Plantarič Miran, Poljanska 20, Strman Božo, Mandeljčeva 1, Sturm Rudolf, Vzajemna zavarovalnica, Svagan Lojze, Volfova 12. Vrabec Fanica, Pred škofijo 21, Zernec Maks.
V	tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se zglase: svojci g. Kovača Borisa, Stari trg 3/H, Pipan Albina lz Podlimbarskega ulice, Podobnik Vinko iz Ljubljane, družina Stanič Stani. Fotografijo naj dvignejo svojci Trinousa Rudolfa. Gospod Kovalevsky Dimitrij naj dvigne neko uradno potrdilo.
V	kurirskem odseku naj se zglase: gdč. Musar Marica, Vodmatska 5, in g. Gruden Franc.
Gospod Le kan lz Ljubljane naj dvigne zavoj, ki je bil namenjen v Srbijo. Svojci ge. Ivanke Dolinar naj dvignejo sporočilo z Jesenic.
Prosimo osebe, ki so pisale spodaj navedenim naslovljencem, naj dvignejo pošto, ki Je bila vrnjena:
utattnch« dl i Upi • P*
toTSliSS di Alp.gnano (Toono). dotali di ■»•cchinario moden««imo e
Si laborstori .p.rim.«>tal, perfetti.
^ TaiMrs
iolmo .ms tusiaa®
lampade
PHILIPS
Z ARE CA LUC
Vsakovrstne električne Samice.» raztiCne uporabe, proizvod tnanih. velikih tvornic v Atpignano (Torinoi. opremljenih z najmodernejšimi stroji in x dovršenimi eksperimentalnimi laboratonu ZitMla cenik vri:
PIIILirS S.A.I.
M11AN0 - VIA S MAHTB0. 20
Bregant Zmago, Bajcar Jožef, Lukanc Maksimilijan, Stojanovič Miroslav, Kunstel Vinko, Stokanovič Nikola, Smole Josip, špan Mirko, Stefanič Janez.
Radi odpreme pisma naj se javi g. Rigler France. Radi informacij naj se zglasi v tajništvu g. Karašič Anton.
G. Nanut, šef policije, naj nujno dvigne pošto iz Beograda.
Drobne vesti iz Hrvatske
Novf šolski zakon za nemško narodnostno skupino v hrvatski državi je poglavnik podpisal preteklo soboto. Zakon določa, da se ustanovijo nemške šole, kjer je vsaj 20 šoloobveznih otrok. Pomožne nemške šole se ustanovijo vsaj za 10 otrok, za manjša števila otrok pa se ustanovijo nemška šolska oporišča. Uveljavljeno je načelo, da sme nemški otrok na Hrvatskem obiskovati samo nemško šolo. Nemške ljudske, srednje in strokovne šole so podrejene posebnemu oddelku za nemško šolstvo v hrvatskem prosvetnem ministrstvu. Vodja tega oddelka je postavljen od prosvetnega ministra na predlog nemškega skupinskega vodje. Od 3. razreda ljudske šole dalje so hrvaščina, hrvatska literatura in zemlje-pisje obvezni predmeti. Uradni jezik med nemškimi šolami in ministeria".nim oddelkom je nemški, prav tako v dopisovanju z nemškimi občinami, katerih uprava bo urejena še s posebnim zakonom.
Hrvatski ln ukrajinski prostovoljci »o odšli na fronto. Varaždin je zbirališče hrvatskih ln ukrajinskih prostovoljcev, ki so se prijavili za fronto proti boljševikom. Te dni je krenila 3. četa hrvatske prostovoljske legije. K svečanosti so prišli zastopniki oblastev, med njimi odposlanec maršala Kvaternlka, polkovnik Emanuel pl. Balley, veliki župan Štefan Uroič ln številni častniki Duhovniki katoliške, gr-ško-katoliške ln muslimanske veroizpovedi so opravili molitve, nakar Je polkovnik Balley zaprisegel prostovoljce. V dalj-šem govoru je naglašal, da se gredo hrvatski in ukrajinski prostovoljci borit proti najhujšim Azipaton, kar so jih kdaj pozna-H Hrvati.
Admiral Jakčln pri hrvatskih mornarjih v Varni. Hrvatski vojni ataše iz Berlina admiral Jakčln je obiskal hrvatske mornarske prostovoljce na Ornem morju. Položil je v Varni venec na grob posadke neke nemške podmornice, ki je bila potopljena v svetovni vojni na Črnem morju in katere poveljnik kapitan Palus je bil Jakči-nov prijatelji. V ponedeljek se je admiral Jakčln oglasil v Sofiji, kjer je obiskal bolgarskega vojnega ministra generala Da-skalova in šefa generalnega štaba generala Lukasa.
Nov most čez Savo. Znano je, da je dovoz živil lz vasi na desni strani Save v Zagreb zelo otežkočen zaradi premajhnega števila mostov. Prebivalstvo lz teh krajev mora na poti v Zagreb napraviti velike ovinke. Da se tem od pomore, gradijo nov most pri Jakuševcu. Stroški bodo znašali 4 milijone kun. Treba bo urediti tudi cesto do mostu. Novi most bo gotov do božiča.
iEpremenjena krajevna Imena. Z na-
redbo notranjega ministra so spremenjena naslednja krajevna imena: na področju velike župe baranjske se spremeni Gradinsko Karadjordjevo v Tomislavovac, Novo Obi-ličevo v Zvonimirovac, Njegoševac pa v Našički Antunovac. Na področju velike župe posavske se spremeni Zelina Srpska v Zelino Srednjo, Ledenice Katoličke v Ledenice Gornje, Ledenice Turške v Ledenice Dolnje, Kalendarovcl Srpski v Kalen-darovce Gornje ln Kalendarovcl Vurski v Kalendarovce Dolnje. Na področju velike župe Vrhbosne se spremeni Razkršče v Križanje.
Pričetek šole. šolski pouk v hrvatski državi ss je pričel pretekli ponedeljek. V nedeljo so bile po cerkvah službe božje za Šolsko mladino. Listi objavljajo daljše
članke o pomen hrvatske vzgoje. Zagreb je po prihodu dijaštva z dežele spet močno poživljen.
Prepovedan lov na fazane. Lovsko društvo v Novi Gradiški je sklenilo do nadaljnjega prepovedati vsak lov na fazane. Kdor se pregreši z odstrelom, bo izključen iz društva. Kogar zasačijo na lovu brez lovske karte, se bo z njim ravnalo kakor z divjim lovcem. Podobne sklepe so sprejela tudi druga lovska društva na Hrvatskem.
Na umetnostni akademiji v Zagrebu bo vpisovanje v zimski semester od 1. do 10. oktobra. Slušatelji, ki se prvič vpišejo morajo prinesti domovnico in poslednje šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo od 6. do 10. oktobra.
Brezmesna dneva na vsem Hrvatskem sta torek in petek. Ta dva dneva se tudi prekajeno meso ne sme prodajati.
Prevzem židovskih in srbskih obratov. Vsi židovski in srbski obrati na Hrvatskem so bili doslej postavljeni pod nadzorstvo. Zdaj se vršijo cenitve, nakar bodo vsi ti obrati izročeni sposobnim hrvatskim trgovcem in obrtnikom.
Propaganda nemške šole v Zagrebu. V soboto zvečer bo v Nemškem domu v Harlikovi ulici v Zagrebu predavanje o nemškem šolstvu na Hrvatskem. Nemški prosvetni šef Fric Krotz bo predaval o geslu: »Vsak nemški otrok mora v nemško šolo«. Podobna propaganda se vrši v vseh krajih, koder bivajo Nemci.
Podržavljene toplice. Državno ravnateljstvo za prehrano je podržavilo termalni kopališki in zdravilišči Krapinske in Stubičke toplice. Prevzelo je zdravilišči z vsem inventarjem in posestvom kakor tudi z vsemi pravicami. Ti dve zdravilišči bosta poslej služili za zdravljenje nameščencev ln delavcev.
Radio Ljubljana
Petek, 26. septembra 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba. — 8.: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba.
—	13.: Napoved časa ln vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga Marija šijanca.
—	14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Glasbena fantazija pod vodstvom Petralije. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Ambroži anski trio. — 17.40: Pesmi In melodije. — 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Koncert komornega tria. — 21.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Draga Marija šijanoa ob sodelovanju me-dzosopranke Mile Kogejeve in basista Toneta Petrovčiča. — 22.15: Koncert violinista Arriga Serata. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Italijanski kulturni zavod v Subotici
BudimpeSta, 25. sept s. V Subotici bodo prihodnji mesec ustanovili italijanski kulturni zavod.
DalTespoalzlone dei qnadr! di L. Perico nella gaHeria dl Obersnel: »Nel campoc — s mgfitivfi aHk L. P«ite s Obersnelovl gaterijfc poij&c
Zlati zakladi na Prinkipu
Vsak obiskovalec Carigrada pozna Prin-čeve otoke v Mramornem morju, ki so privlačni kot poletno letovišče. Največji teh otokov, Piinkipo ali po turško Bdiik Ada, velja tudi za najlepšega, zlasti zavoljo svojih vrtov. Nageljni in mimoze otoka Prin-kipa slovijo daleč naokrog. Otočje je dobilo svoje ime v bizantinski dobi, ko so bili številni samostani na njem deportacij-ski kraji za neljube pretendente na prestol ali uporne visoke duhovne.
Pred kakšnimi desetimi leti so na Prinkipu po naključju odkrili, največji zaklad starogrških kovancev, kar jih pozna znanost. Zgodba te najdbe je fantastična, a vendar resnična.
Nekega dne sta odšla dva vrtna delavca v bližnji gozd, da bi se vrnila s tovorom črnice. V globini samo 30 cm sta zadela ob dva večja kamna in med njima je ležalo brez vsake zaščite na stotine zlatnikov ter
zlat prstan. Namesto da bi najdbo, kakor zahteva zakon, takoj prijavila, sta sklenila, da si jo razdelita. Neki tretji vrtnar pa je za to zvedel in je svoja tovariša ovadil policiji. Moža sta bila med tem že prodajala zlatnike, a po tednu vnetega pozve-dovanja je policiji uspelo, da je 207 zlatnikov izročila muzeju starin v Carigradu. Ravnatelj berlinske zbirke novcev je te zlatnike točno določil in opisal.
Izmed 207 kovancev jih izvira 160 v šestdesetih različnih tipih iz Kizika in sestoje iz »bledega zlata« (elektrona). Sedem teh tipov je bilo doslej neznanih. Izmed ostalih kovancev jih je blo več tipov skovanih na Lampsaku ob Helespontu, drugi v Panti-kapajonu na Krimu, tretji pa so bili zlatniki Filipa II. Makedonskega. Zlatniki iz Kizika so majhni in nepopolno okrogli, na sprednji strani imajo podobe, ki predstavljajo fantastične živali, božanstva, ženske
Vulkani v zadnjih letih
V LizLoni so sestavili zanimivo statistiko o vulkanskem delovanju v zadnjih letih. Po tej statistiki je bilo 1.1937. še 39 delujočih ognjenikov, 1.1938. pa 38 in predlansko leto samo 31. Tega leta, kakor leta 1938., je bil najaktivnejši zloglasni vulkan Krakatav v Sundskem otočju. Med bljuvanjem 17. do 18 junija 1939. je ta ognjenik metal svoje izbljuvke do 9000 m visoko in njegovo grmenje je bilo slišati več nego 150 km daleč. V istem času je bljuval tudi ognjenik Prahoe na bližnji Javi in razdejal 63 hiš. Vulkan Niamladžira v Belgijskem Kongu je v januarju 1.1939. izbljuval bilijon kubnih metrov lave, ki sa je kot 1500 m širok in 15 m globok vele-
tok zlila v jezero Kivu. V Evropi so besneli ognjeniki Vezuv, Etna in pred vsem Stromboli, a proti koncu avgusta 1939. se je po 19-letnem odmoru oglasil grški ognjenik Santorin. V zvezi z zemeljskimi premiki se .ie v času, ko je bljuval Stromboli, v njegovi neposredni bližini dvignil nov otok, ki so ga imenovali Triton.
Kar se tiče letošnjega ognjeniškega delovanja je omeniti zlasti neprestano bljuvanje Matupija na Novi Gvineji (Papui). Ker njegovo delovanje resno ograža novogvi-nejsko glavno mesto Rabani, je avstralska vlada odredila, naj se prebivalstvo tega mesta preseli v varnejši kraj Lae.
Natezalnica za naglo rast
Kdor bi hotel hitro zrasti, bi mu ne priporočali čudnega načina, ki si ga je izmislil 19-letni Gino Franceschini iz New Yorka.
Mladenič bi bil neskončno rad postal poklicni gasilec v tem mestu, čez teden dni bi moral k zdravniškemu pregledu in to je predstavljalo velikansko oviro njegovim stremljenjem. Ni bil sicer bolan, nasprotno, zdrav je bil kakor riba v vodi, toda za newyorške poklicne gasilce zahtevajo kot najmanjšo telesno višino 1 m 73 cm in Franceschinijevi postavi je manjkalo do tega baš centimeter. Kako bi premagal to sitno reč?
Z devetnajstim letom človek sicer še rase, toda ne tako hitro, da bi dosegel zaže-ljeno višino v enem tednu. Kaj si je izmislil mladi mož? Zgradil je neke vrste natezalnico, na katero se je privezal za roke, noge in vrat in ki jo je »poganjal« lahko sam, da mu je natezala postavo. Petdeset ur je vztrajal na tem mučilu, potem se je opotekel malodane zlomljen in zadavljen ž nje ter je ugotovil, da se je podaljšal za 1 cm. To je bil sicer uspeh, ki ga je navdajal z zadovoljstvom, pa ne s popolnim, saj mu je manjkalo še pol centimetra do predpisane dolžine. Kako bi pre- J skočil še to oviro tik pred zdravniškim
glave itd., na drugi strani pa pečat Obsegajo dobo od 1. 550. do L 330. pred našim štetjem. Lampsaški kovanci izvirajo iz dobe 410. do 330. pred našim štetjem, na panti-kapajonskih kovancih se ponavlja v različnih oblikah, kakor na kovancih iz drugih krajev, glava bradatega satira, na Filipovih kovancih pa Apolonova glava z dvojno vprego in vozarjem na drugi strani.
Ker niso v tem silno dragocenem zakladu starega denarja našli nobenega kovanca Aleksandra Velikega, domnevajo, da je ves zaklad morda 1. 334., ko so se širile vojne vesti okrog Aleksandra, zakopal kakšen bogat trgovec iz Bizanca, ki je imel na Prinkipu svojo poletno vilo. čudno je, da ni za ta namen vzel nobene posode, temveč je denar kar tako zakopal. Bržkone se mu je zelo mudilo. 2200 let Je zaklad nato čakal pod zemljo, dokler ga ni naključje spravilo spet na dan.
pregledom? V glavo mu je švignila »srečna« misel. Vzel je debelo gorjačo in se ž njo lopnil po glavi, da se mu Je takoj zvišala za več nego pol centimetra, čeprav seveda v obliki debele bunke.
Naslednji dan se Je dal iznajdljivi Gino odnesti od strica in brata na nosilnici k zdravniškemu pregledu, na nosilnici malo zato, ker ga po vseh opisanih eksperimentih noge res niso držale pokonci, drugič pa tuctt zato, ker se je bal, da bi se spet znižal, če bi opravil pot s svojimi nogami.
Toda navzlic vsemu so zdravniki ugotovili, da mu je manjkalo do višine, ki jo zahteva zakon, 8 mm, njegov postopek se tedaj ni bil obnesel. Zdravniki pa so bili bolj človeški do njega nego on sam. Upoštevali so njegove napore in njegove solze ter so mu dali rok šestih mesecev, da dopolni svojo postavo. Odredili so mu pa, da mora v tem času zrasti tako, kakor rase j o ljudje normalno, ne pa na račun natezanja in bunk.
Cigarete brez papirja
Dva mlada Madžara, malo znani igralec Tomas in še manj znani kemik Gyorky, sta postala na mah znameniti osebnosti, kajti sporočila sta, da je jima uspelo izumiti cigareto brez papirnega ovoja. Papirno cevko sta nadomestila z izredno tenkim ovojem iz neke prozorne snovi. Ta izum je naletel med zdravniki na polno priznanje, a še bolj so ga pozdravili seveda kadilci sami. Izumitelja sta prodala stvar neki družbi onkraj oceana in tako bodo v kratkem najprvo v Ameriki kadili cigarete brez papirja.
Focaccia di riso per i padrl al fronte — Riževa pogača za očete na fronti
Sotto la sorveglianza delle maestre 1 bambini dl una scuola dl Tokyo preparano la farina di rlso per le focaccie che verranno mandate ai so klati giapponesi in Cina — Pod nadzorstvom svojih učiteljic pripravljajo otroci neke tokijske šole riževo moko za pogače, ki Jih
bodo poslali japonskim vojakom na Kitajskem
in minolovcl
accompagnano un sommergibile ln altro m are — spremljajo podmornico na Visoko
morje
Vojna ortopedija
Dom »Oskarja-Helene« v Berlinu je ena največjih nemških vojnih bolnic, ki jo vodi znameniti ortoped prof. L. Kraus. Ta učenjak posveča danes vse svoje sile, da bi izvežbal in vrnil življenju vojne poškodovance, ki so utrpelt amputacije. V tej bolnišnici opravljajo najtežje operacije s pogosto naravnost čudežnim uspehom. Nemčija hoče odpraviti junaško, toda obenem nesrečno kasto »vojnih invalidov«. Nihče, ki je s svojo krvjo pripomogel k uspehom naroda, naj bi se za ostanek svojega življenja ne čutil fizično in moralno v slabšem položaju zavoljo svojih okvar.
V parku Doma Oskarja-Helene vidimo zato jahati ali balincati može, ki so jim morali odrezati eno nogo ali celo obe. Posebno jahalni šport ima velik vpliv na živčna središča ranjencev, ker jim vrača oblast nad gibi ter prepričanje, da gre tudi tako, samo če ima človek dovolj po-
Pikapolonice potujejo z letali %
Letošnjo letino ananasov je na Havajskih otokih težko prizadjal škodljivec, ki ga imenujejo »mokasta stenica«. Strokovnjaki poljedelskega urada pa so že pred časom ugotovili, da je neka vrsta afriške pikapolonce smrtni sovražnik te stenice. Na to so se spomnili pridelovalci ananasov na Havajih in oblasti v Honoluluju so naročile iz Kenije pošiljke teh pikapolonic. Večji del dolge poti so žuželke opravile s posebnimi letali, dospele so na Havaje v najboljšem stanju in so jih takoj izpustili, da bi začele svoje delovanje v korist anacasnih nasadov.
guma In dobre volje. Moža, ki so jim odrezali roke, usposabljajo, da morejo uporabljati ostanke uda kot občutljive »prste«. Rane na kolenih, ki so nekoč pomenile hromost, ozdravljajo popolnoma. V večini primerov se morjo ti vojaki vrniti prejšnjemu poklicu, a v bolj redkih primerih, da to ni mogoče, jih v bolnišnici sami izšolajo za kakšno drugo, njim primerno delo. Najboljši nemški kirurgi posvečajo danes svoje znanje in svojo spretnost za zdravljenje vojnih ranjencev in poškodovancev in so odkrili ter izumili premnogo izpopolnitev v kirurškem in ortopedskem področju, ki so pogosto naravnost čudežne.
II campione svedese Stolz -Švedski prvak Stolz
Severni siji v Ameriki
Kakor je biio pričakovati, po pojavu nove velike skupine sončnih peg, poročajo iz raznih krarjev o krasnih severnih sijih. Razen v dcandiraavskih dežeLah so jih opazovali ob vso; ameriški vzhodni, obali do Virginije, in sicer je bilo to prvič, da so se pokazali • toJškšnian sijajem in v tako južnih širinah. Med plamtečimi pojavi na nočnem nebu so nastale v radijskih, brzojavnih in telefonskih zvezah velike motnje.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Dostojnega kHenta ne opominjam.«
»Kaj pa, če zaostane s plačilom?«
»Potem ni dostojen klient.«
»In kaj potem?«
»Potem pač pošljem opomin.«
Kibic je v kavarni od enajstih dopoldne do petih popoldne prisostvoval kvartanju ln porabil pri tem nešteto žeplenk ter popil nešteto kozarcev vode. Končno se je dvignil in dejal: »Natakar, ohranite ml ta stol prost, dokler se ne vrnem. Pohitim samo domov, da popi jem kavo.«
iiUh,
m*
vincitore nel torneo europeo degli scacchi a Monaco di Baviera — zmagovalec na evropskem šahovskem turnirju v Monakovu
ANEKDOTA
K slikarju Lenbachu je prišla bogata, malo domišljava, in nič kaj lepa dama.
»Gospod profesor.« je dejala, »rada bi, da bi me siliikali, slika pa naj bi bila podobna in lepa.«
Lenbach je odvrnil: »Miloševa, tedaj se že morate odločiti za to ali za ono!«
VSAK DAN ENA
VfK
Dolgočasni gost: »Ce bi imel denar, bi odpotoval daleč stran!«
»Prištedila sem 10 Ur — kako daleč, mislite, bi mogli s tem odpotovati?«
K vil turni pregled
Rino Alessi začenja sezono v Drami
Letos bo otvorila drama gledališko sezono z delom sodobnega italijanskega dramatika Rina Alessija.
Napisal je večje število gledaliških iger in sicer: zgodovinske drame »Katarina Medičejska«, »Savaonarola«, »La sete di Dio«, »II conte Aquila« (to delo je bilo igrano tudi v Pragi) ter drame socialnega značaja: »La gata«, »II caso deli' dot-tor Hirn«, »La scalata al potere«, »II co-lore dell'anima«, »II ramo e la radice«, »Un uomo di parte«, »II vuolo degli avvol-toi«. Alessijevo ime je v Italiji istovetno s pojmom resničnega odrskega uspeha. Rino Alessi, ki je znan italijanski pisatelj, je ravnatelj tržaškega lista »II Piccolo«.
Zgodovinsko ozadje
Glavni lik v zgodovinski snovi, ki si jo je izbral Alessi, za dramo, ki jo bomo videli pri nas, je Katarina de' Medici, slavna potomka florentinskih trgovcev. Ti so se povzpeli s svojo nenavadno bistroumnostjo in velikimi zmožnostmi v prve vrste florentinskih patricijev. Zavzeli so vodilna politična mesta, postali florentinski vladarji in cerkveni knezi.
Katarina je bila nečakinja dveh papežev: Leona X. in Klementa VH. Poročila se je s francoskim kraljem Henrikom IL, ob čigar strani je preživela kot kraljica zaradi svoje tekmovalke, lepe Diane de Poitiers, kraljeve ljubljenke, veliko bridkih ur. Toda Katarina je zmagala v dvoboju s svojo tekmovalko, ko mu je rodila nssledpike. Henrik n. je padel v turnirju z grofom Mcntgomeryjem. Katarintni C t. 'J Ca SO tuli; BtMfoaeoee	kasnejši
kralj Karel IX., Id je bfl naklonjen stranki kalvincev. Tej je načeloval francoski admiral Coligny. Drugi sin je bil Henrik Vibiški, vojvoda Anjeuvinski, kasneje poljski kralj, imenovan Henrik m. Bil je pripadnik katoliške stranke, ki jo je vodil vojvoda Henrik Guiški, kateremu pa princ ni bil naklonjen, ker je stranka Guišov hlepela po francoskem prestolu. Prva Katarinina hči Izabela, je Mla poročena s španskim kraljem Filipom H. Za drugo hčer, Margoto, pa se je nadejala Katarina zveze s španskim Infantom don Carlosom. Toda do tega ni prišlo, kajti Margota je postala spričo lzpremenjenih političnih konstelacij žena Henrika Na-varskega, čigar mati navarska kraljica, Ivana Albrechtova, je bila kalvinistka. — Za sina Henrika je nameravala Katarina pridobiti Elizabeto Angleško za ženo, a se je tudi tej zvezi iz političnih razlogov odrekla. Katarina je bila kot vladarica vtelešen Macchiavelijev »Vladar«. Kot potomka rodovine Medici je nosila že v krvi zametek za tako vladarico, mimo tega pa je bila tudi vzgojena po macchiavelistič-nih načelih, s katerimi si je utrdila njena rodbina moč vladanja in slavo. Prepričana o svoji zmožnosti vladanja, je vodila državniško politiko namesto svojega sina kralja Karla IX. V hudih nasprotstvih med strankama kalvincev in katolikov, je z vso državniško modrostjo in diplomacijo utrjevala prestol in skušala pomiriti sovraštvo, dokler ni končno uvidela, da mora žrtvovati eno izmed strank za mir v državi. To se je zgodilo x	ftggje&
nejskl noči, ki je osrednji konflikt Alessir Jeve drame.
Tresič-Pavičič o dramatiku
Alessiju Pesnik in pisatelj dr. Tresič-PttvfcM, Je napisal obširno knjigo o dramatiku Alee-saju z naslovom: »Alessijevo gledališče«. V nji je podal vsebino njegovih iger ter zanimivo in zelo posrečeno karakteristiko njegovega dela. To pomembno študijo je prevedel v italijanščino prof. Umberto Urbani.
Rino Alessi
Tresič-Pavičič se v svoji knjigi prizna-valno izraža o načinu, ki si ga je izbral Alessi pri uporabi zgodovinske snovi, češ da jo uporablja, ne da bi se suženjsko okle pal zgodovine, vendar pa je nikjer ne potvarja, temveč jo zna prilagoditi (glede prostora in strnitve časa) zahtevam s£ra, tako hsaU tudi z&mm daja-
nja, v katerem zna strniti Alessi najbistvenejše dogodke, orisati zgodovinske osebe kolikor moči nepristansko in razvijati njihove usode iz nujnosti, ki poteka iz značajev. Moč Alessijeve dramatike in njegova največja vrlina je resnična dramatika, to je razvoj dogodkov brez nepotrebnih etičnih priprav in širin, gospodarnost v vsakem koristnem pogledu.
Alessi jevja Igra Alessi je prikazal v svoji drami na čim objektivnejši način značaj Katarine, ki ga slika zgodovina mestoma v najtemnejših barvah. Posrečilo se mu je orisati njeno življenje in predvsem vladanje kot posledico njene rodbinske darovitosti in vzgoje, vpliv okolja in razmer ter ljubezen do otrok in prestola; orisal je borbo meščanke Katarine proti predsodkom, ki jih je imel francoski dvor do nje. Vsebina drame pokaže razvoj političnih kakor rodbinskih dogodkov na Katarininem dvoru do viška, do Sentjernejske noči in njenih posledic.
Vsa teža in odgovornost za te dogodke, kakor vsa odgovornost igre sloni na Katarini. Kakor se odmika jo osebe po važnosti iz njenega najbližjega okolja, jih dramatik sorazmerno, lahko bi rekli perspekti-vično oddaljuje v orisu In barvah ter tako ustvarja plastiko dejanja in oseb. Drama pridobiva tako na perspektivični globini. Alessijeva drama je v smislu gledališke in zgodovinske verjetnosti dognana igra.
Naslovno vlogo bo igrala Marija Vera, ki smo jo zaradi bolezni v lanski sezoni pogrešali na našem odru. Njen zopetni nastop po daljšem premoru bo brez dvoma osredotočil pozornost na stvaritev naše tragedije, ki bo knela priložnost stopiti v nenavadno učinkoviti in težki vlogi zopet na oder. Igro je prevedel iz italijanščine ravnatelj Pavel Golia, zrežiral pa jo je dr. Bratita Kreft.	-----
Koncert na dveh klavirjih
Po lepem uspehu, ki sta ga dosegli naši pianistki profesorici ge. Marta Osterc-V a 1 j a 9 o in SUva Hrašovec v prejšnji sezoni s koncertom na dveh klavirjih, sta uvežbali nov program. V sredo zvečer sta ga izvajali na koncertu v mati filharmonič-ni dvorani, ki jo je občinstvo do malega zasedlo.
Koncert je uvedla Bachova Sonata v G-duru. Skladba take življenjske sile, kakor se pretaka in žubori skozi to sonato, je bila posebno srečen začetek koncerta, ki je s svojimi tehničnimi nalogami tolikanj zavzel obe pianistki. Že tu se je pokazala znatna uskladnjenost partneric, zlasti njuno bolj ali manj uspešno stremljenje po verni interpretaciji Bacha, ter njuna očitna vigranost
Bachu so sledile Knorrove »Variacije in fuga na roško narodno pesem«. Na motivu znane »A juhnem« zgrajena kompozicija razpleta z znatno invencioznostjo fantazijske možnosti tega muzikalnega navdiha in vsebuje obilo zanimivosti in za dobrega pianista posebno zagrabljivih glasbenih momentov. Tu kakor v Busonijevem temperamentnem »Mozartovem koncertnem dno« se je pokazalo, da sta sodelujoč: pianistki v veliki meri kos zastavljenim nalogam. Spored so zaključile Arenskega Silhuete, slikajoče učenjaka, koketo, harlekina, sanjača in plesalko — ljubeznive pripovedne skladbe, ka z lahkoto ustvarjajo v poslušalcu muzikalne podobe in ga osvajajo s svojo neposrednostjo.
Tehnično zrelo, interpretacijsko dokaj do-gnano in čustveno sveže izvajanje obeh pia-pastk je vzbudilo pri oboiastjsu odobravanje
Kronika
na deželi
Mladina se je vrnila med mestno zidovje. O, koliko je lepih spominov in globokih vzdihov. je pa tudi mnogo veselega pripovedovanja in sproščenega smeha. Kaj vse vam mestni otrok spozna na deželi! Pravcati čudeži se mu razkrijejo... Za danes naj povemo samo naslednjo zgodbico, ki nam jo je pripovedoval neki ljubljanski očita:
Marjanco smo poslali na počitnice. Nekje na Dolenjskem je bilo to. Tam je Mar-janica prvič videla, kako se molze krava, čudovit prizor: dekla sedi tam, vleče kravo za vime in mleko teče v golido. Ko je dekla opravila svoje delo, je prosila Marja-nica vsa rdeča cd navdušenja:
_ Ah, Micka, Micka! Prosim, prosim te,
vlij mleko spet nazaj v kravo in naredi to še enkrat!
*	Politični podtajnik borbenega Fašija
v Ljubljani. Za političnega podtajnika borbenega Fašija v Ljubljani je bil imenovan dr. Silvio Alesani, ki je reški legionar in vpisan v stranko od leta 1920.
*	Uradne ure od 1. oktobra. S posebnim Ducejevim odlokom so urejene uradne ure v vseh državnih m po Državi nadzorovanih uradih od 1. oktobra dalje. Uradne ure so za delavnike določene od 8. do 14. brez premora, za nedelje in praznike pa od 8. do 12.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 77 z dne 24. t. m. objavlja določitev časa za zatemnitev, prijavno obveznost in predpise o prodaji pnevmatik za kolesa, konec veljavnosti prometnih dovolil za motorna vozila, postavitev Poštne hranilnice pod sekvester in imenovanje sekvestra ter postavitev novega sekvestra Narodne banke kraljevine
Jugoslavije.
*	Odlikovanje Zavoda za izobraževanje Industrijskega delavstva. Fašističnemu nacionalnemu zavodu za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje industrijskih delavcev je bila podeljena zlata kolajna v priznanje zaslug, ki si jih je zavod pridobil s pospeševanjem usposobljenosti in storitev na področju industrijskega dela. Zavod je lani priredil 1427 tečajev, ki jih je obiskovalo 55.080 udeležencev, med njimi 43.000 z uspehom. Pod okriljem Nacionalnega središča za civilno mobilizacijo je bilo 727 tečajev s 23.410 udeleženci, med njimi 19.000 z uspehom. Letos je bilo izvršenih 1743 tečajev s 84.715 udeleženci, za prihodnje leto pa je v načrtu nad 2000 tečajev, med katerimi bo 930 pripravljalnih, 850 kvalifikacijskih, 98 za specializacijo in 122 za izpopolnitev. Te tečaje bo obiskovalo okrog 90.000 gojencev.
*	Pret'1 tavniki železne industrije so se zbrali v Rimu. Včeraj je imela Korpora-cija železarske in druge kovinske industrije v Rimu svoje zborovanje, na katerega dnevnem redu je razprava o raznih aktualnih vprašanjih. Podpredsednik je poročal o delovanju tehničnega odseka za železarstvo, drugi funkcionarji pa o vprašanjih avtarkije na področju specialnih vrst jekla, o proizvodnji aluminija, proizvodnji svinca in drugih zadevah.
*	Marconijevi znanstveni spisi v izdaji Akademije. Kr. Akademija Italije bo v kratkem izdala zbrana znanstvena dela velikega Guglielma Marconija. Izdaja ne bo dala samo Marconijevemu geniju, kar mu gre, temveč bo predstavljala tudi pomemben donesek znanstvenemu proučevanju postanka in razvoja brezžične telegra-fije zadnjih 50 let. Akademija bo Marco-nijeva dela natisnila v treh izdajah, izmed katerih bo prva rezervirana za naročnike — ustanove in zasebnike — katerih imena bodo objavljena v posebnem dodatku.
*	Carro di Tespi v Dubrovniku. Znamenita potujoča gledališka družina je prispela v Dubrovnik, kjer je dala predstavi »Turandot« in »Rigoletto«. Obema predstavama je prisostvovala velika množica občinstva, ki je izvajalce nagradila za njih dovršeno umetnost z burnim odobravanjem.
*	Prvi vojni dopisnik je bil Italijan. Nemški listi so te dni objavili uvaževanja vredno zanimivost, da je bil prvi vojni dopisnik, ki ga pozna zgodovina, Italijan. V letih 1451—52 je divjala vojna med Milanom in Benetkami in tedaj je bil pisatelj Giantonio Porcello de Pandoni poslan v glavni štab beneškega poveljnika Jacoba Piccinina z nalogo, da poskrbi za poročila o dogodkih na bojišču. Takrat pred 500 leti so sovražnosti med obema vojskama potekale pač na mnogo dobrodušnejši način kakor dandanes, o čemer priča tudi
dejstvo, da je prvi vojni dopisnik imel priliko, zbirati gradivo za svoja poročila na obeh straneh. Iz Piccininovega glavnega štaba se je namreč odpravil v štab milanskega vojskovodje Francesca Sforze, ki je bil tako ljubezniv, da mu je prav kakor njegov nasprotnik dal vse podatke na razpolago. — Tržaške »Ultime Notizie«, po katerih povzemamo te vrstice, zaključujejo svoje poročilo s pripombo, da so bili pred 500 leti pač blaženi časi za novinarja.
*	Nova gledališka sezona v Vidmu. Puc-cinijevo gledališče v Vidmu je za novo sezono ukrenilo vse potrebno, da bo občinstvo deležno izbranega sporeda, za katerega so angažirane najboljše umetniške moči. Tako bo v Puccinijevi operi »Ma-non« nastopil slavni Beniamino Gigli, naslovno vlogo pa bo pela Sara Scuderi.
*	Tudi pasja dlaka uporabna za tkanine. Borba za dosego avtarkije napravlja ljudi prav iznajdljive in tako poročajo listi o neki novi panogi, ki je bila v času vojne odkrita: tudi pasja dlaka se da s pridom uporabiti v izdelovanju tkanin in daje dobro, trpežno blago, ki se bo brez dvoma dodobra uveljavilo v oblačilni stroki. Pobuda za to je prišla iz Coma, kjer je fašistka Amalia Casartelli Pontiggia lani začela uporabljati pasjo dlako za tkanje. Tkala je tako, da je dlako mešala s prav majčkeno količino volne, in izkušnja je pokazala, da je na ta način izdelano blago trpežnejše od čisto volnenega.
*	Prva slana na Dolenjskem. V zadnjih dneh se je ozračje po Dolenjskem zelo ohladilo, zlasti noči so postale zaradi mrzlih vetrov zelo hladne, kar je za sedanji čas nekaj izrednega. Zaradi hladnega vremena zaostaja dozorevanje poljskih sadežev, zelo pa trpi grozdje, ki kar ne more zoreti. V nizkih legah je nastopajoča megla, ki je zelo gosta, obvarovala sadeže pred uničujočo slano, v višjih legah, do kamor megla ni segla, pa je bila že močna slana, ki je napravila zlasti na odcvetajoči ajdi občutno škodo. Vendar so nastopili zopet lepi in sončni jesenski dnevi, kakršnih si Dolenjci še mnogo žele.
+ Napadi na Nemce v Novem Sadu. Kakor poroča »Deutsches Volkblatt«, je bil nedavno izvršen atentat na ondotno nemško knjigarno. Eksplozija je raznesla vso izložbo. Novosadska policija je prijela tri židovske dijakinje, ki so hotele ponoviti napad na dve nemški trgovini. Dijakinje so že prižgale zažigalno vrv in je bil napad v poslednjem trenutku preprečen. Razstrelivo je angleškega izdelka.
*	železniška nesreča. V sredo se je na železniški progi od Firence do Bologne pripetila nesreča.* Ogenj je uničil nekaj vagonov tovornega vlaka ln poškodoval nekatere železniške naprave. Zaradi tega je bil promet med postajama S. Benedetto Sam-bro in Vernio pretrgan. Vlaki, namenjeni iz Bologne v Firenco in obratno, bodo nekaj dni vozili po progi Pistoia Poretta. Le vlaka št. 17 in 18 med Rimom in Milanom bosta vozila na progi Larzana—Pon-tremoli—Piacenza.
+ Volkovi in medvedi na Bolgarskem. Ravnateljstvo za bolgarsko gozdno gospodarstvo je izdalo navodila, kako naj se letošnjo zimo pokončuje volčja nadloga. Kmetje dobijo primerne količine strihnina. Zakor o zaščiti prirode pa strogo prepoveduje uničevanje ali streljanje medvedov v vsej bolgarski državi.
*	Nenavadno velik orel. Gospod Andrej Erbabana iz mesta Acqiu v Piemontu se je oni dan odpravil na lov in je bil deležen nenavadnega plena. V bližini Nisana je upal ustreliti kako jerebico ali podobno. Nenadoma pa je zagledal ogromnega orla. Vneti lovec je brž nabil puško z večjimi naboji in pomeril. Po dveh strelih je orjaška ptica padla na zemljo smrtno ranjena. Orel je imel dva metra široka krila. Odldali ga bodo v muzej, nekaj časa pa bo razstavljen ljudski radovednosti. Domnevajo, da je velika ptica priletela iz Alp, da je sledila kakemu dobremu plenu in je potem izgubila orientacijo.
IZ IJUSLJA!
u— Nov grob. Včeraj je v Ljubljani preminila ga. Meta Krejčičeva, roj. Tis-hler-jeva, soproga uglednega ljubljanskega odvetnika in javnega delavca. Za njo žalujejo soprog dr. Viljem, sinova Mitja in Fe-dor in drugi sorodniki. Pogreb blage rajnke bo v petek ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno soža-Ije!
Poziv
nezaposlenim delavcem!
Ljubljana, 25. septembra. Vsi brezposelni, ld so pri Borzi dela v Ljubljani prijavljeni za javna dela, se pozivajo, da se v petek 26. t. m. zglasijo pri navedenem uradu zaradi zaposlitve.
u— Smrt ga je rešila trpljenja. V četrtek je preminul Franc Pegan, višji stražnik v pok. In hišni posestnik. Bolan je bil več let na neozdravljivi bolezni, katere ga je rešila šele smrt. Imel je mnogo znancev in prijateljev, ki so ga posebno spoštovali zaradi njegovega neupogljivega značaja, ki ga je znal kljuD svojemu često nevšeč-nemu poklicu ohraniti do zadnjega. Pogreb vzornega moža se bo vršil v soboto 27. t. m. ob pol 15. uri iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Zavednemu Slovencu in »Jutrovemu« dvajsetletnemu naročniku bomo ohranili najlepši spomin, svojcem pa Izražamo svoje Iskreno sožalje.
u— Razstava gob na Ljubljanskem ve-lesejmu od 4. do 13. oktobra. Razstavljene bodo poleg užitnih gob, ki rasejo v naših krajih, tudi vse strupene, sumljive in neužitne, ki količkaj sllčijo užitnim,, da se nabiralci izognejo neprijetnim zamenjavam. Na razstavo opozarjamo posebno šole, ki navadno nimajo dobrih slik, še manj pa umetniško izdelanih modelov. Poleg naravnih, kolikor se jih bo pač takrat še dobilo v naših gozdovih, bo razstavljenih 150 najpopolnejših, umetniško izdelanih modelov. Za razstavo, ki jo organizira naš znani veščak v goboznanstvu g. Ante Beg, vlada že sedaj splošno zanimanje.
u— Krompir na mestni stojnici so doslej vsako jutro začeli prodajati že ob 6. uri. Ker je pa ob 6. zjutraj sedaj še tema, opozarjamo gospodinje, da bo odslej mestna stojnica na Vodnikovem trgu odprta vsak dan šele ob 7. uri zjutraj. Mestna stojnica prav vsak dan prodaja krompir to ga vsak dan odda od 2000 do 4000 kg. Ker je bila pa doslej vedno odprta že ob 6. zjutraj, je bil krompir večkrat razprodan že do 9. ali 10. ure. Kakor doslej vsak dan ob 6., tako bo tudi odslej mestna stojnica vsak dan ob 7. uri zjutraj začela prodajati krompir, na kar posebno opozarjamo gospodinje, da ne bodo zastonj prezgodaj prihajale na trg.
u— Gradbeno prepoved je ljubljansko mestno poglavarstvo izreklo za dve leti, t. j. do srede septembra 1943. leta za poslopje na parceli št. 148/1 k. o. Sv. Peter I. del, ter je s tem prepovedana nadzidava, prezidava ali prizidava tega poslopja, ker bi to oviralo regulacijo Dalmatinove ulice.
u— Leseno ograjo ob Ljubljanici je mestna občina ljubljanska napravila zato, da se ne bi kdo ponesrečil v strugi, nikakor pa ne zato, da bi ob Ljubljanici stanujoči prebivalci lahko na ograji iztepali preproge, rjuhe, posteljnino in podobne stvari. Zaradi kršenja najosnovnejših higienskih predpisov bodo taki ljudje prav strogo kaznovani, da ne bc več pritožb. Zato pa resno opominjamo vse stanovalce ob Ljubljanici ali Gruberjevem prekopu, naj svoje preproge, rjuhe, posteljnino to podobne stvari iztepajo doma na dvoriščih, nikakor pa ne skozi okna ali na ograji ob Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, če se hočejo ogniti visokim globam to drugim neprijetnostim, saj bo odslej policija prav strogo pazila na iztepanje preprog, posteljnine i. dr.
u— Stanovanjska kultura je merilo splošne kulture. Pri nas je stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, to pa ne samo po zaslugi modernega stavbarstva to sodobnega načina življenja, ampak tudi visoko razvite pohištvene obrti in industrije. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo pohištvena razstava prav lepa. Razen naših mizarskih podjetij bo pokazala svoje izdelke tudi goriška mizarska obrt to industrija.
u— Popravilo tramvajske proge. Zmerom večji tramvajski promet to deževje nedavnih dni je na več krajih poškodovalo tramvajsko progo. Tračnice se uierejo in jih je treba dvigniti na staro višino. Na Bleiweisovi (prej Tyrševi) cesti so doslej obnovili skoraj vso progo na odseku od Gospodarske zveze do Ajdovščine. Zdaj pa so v teku dela pred kavarno Evropo. Progo in del cestišča so delavci odkopali in tračnice dvignili, nakar so zvišali še podlogo. Slednja mora biti dobro utrjena, zato zahteva precej natančnega dela. Tramvajski promet tuli pri teh delih ni oviran, ostali vozovni promet pa le delno.
u— Razstava slik Franca Pavlovca. V nedeljo ob 10. uri bo v galeriji Obersnel (zgornji prostori) otvorjena razstava umet-
in priznanje. Gospe Osterčeva in Hrašov-čeva sta biLi deležni navdušenega aplavza. Ob koncu sta dodali še Maria Carendija »Preludij«. Koncert se je zaključil pred 21. uro.
ZAPISKI
PURIZEM
Pri Slovencih je jez;ko>vni purizem skoraj tako star kakcr jezikoslovno zanimanje za naš slovstveni jezik. Vedno smo imeli ljudi, ki so z vnemo trebili in čistili naš jezik. V literarni kritiki so še do nedavnega prevladovali filoilogi nad esteti in psihologi. Naše Biološke razprtije in polemike v zvezi s »Slovenskim pravopisom« so še v živem spominu. N; dvoma, da so budni čuvaji slovenskega jezika in njegovega pristnega, domačega besed j a in izrazja opravili mnogo potrebnega ddLa. Značilno je, da je naš zdravi jezikovni čut vedno kazal pravilno pot glede jezikovnih novotvorb. Nekatere nerodne obl:ke, kakor na primer kolodvor, so se tako udomačile, da jih ni več mogoče zatreti, v splošnem pa so pretirani puristi, ki so nam hoteli vsiliti »kolodvoru« podobne besedne tvorbe kot nadomestke za tuje tehnične in druge pojme, naleteli na gluha ušesa.
Purzem se sedaj pojavlja tam. kjer so prej mnogo premalo upošteval' celo najvažnejše in za vsakogar sprejemljive predloge prijateljev čistega jezika. Kakor prepogosto v človeških stvareh, gredo včasrih tudi tu v skrajnosti. Tako opažamo velik val purizma na področju hrvatskega književnega jezika. Spreminjajo se mednarodni izrazi, glede katerh je Italijanska Akademija zavzela za italijanščino najpravilnejše stališče: Nekatere tujke so prodrle v samo srce našega jezika, tako da jih ni mogoče yeč izkoreniniti; postale so kar domače
(glej »Jutro« z dne 29. avgusta t. L »Vprašanje jezikovnega purizma«), V hrvaščini nadomeščajo avtomobili s samo vozom, radio s krugovalom, telefon z brzoglasom, propagando s promičbo, industrijo z veleobrt-jo, korporacijo z udružbo itd. Preko riska in radia se neugnano uvajajo nove besede, ki izprva motijo tujega poznavalca hrvatskega jezika. Poleg močnega purizma, k; sega po tujkah, opažamo v hrvaščini tudi nekatere druge spremembe. Tako imenovani srbizmi se temeljito trebijo, opaža se tudi večji nagib h kajkavskemu besedišču in nekateri iz dubrovniške literature znani arhaizmi se spet vračajo v živi jezik. Med reformatorji hrvatskega življenja so zavzeli tudi jezikoslovci važno in očitno mesto.
Orkester milanske Scale je pravkar nastopil turnejo po Nemčiji Napovedani so koncerti v dvajsetih mestih. Prvi koncert je bil te dni pod vodstvom Gina Marinuz-zija v Garmisch-Partenkirchnu. Program milanskih godbenikov obsega Beethovnovo »Eroico«, Respighijeve »Rimske pinije« in Riharda Strausa »Smrt in poveličanje«. Na koncertu je bil navzoč skladatelj R. Strauss ki je milanske umetnike pozdravil s toplimi besedami.
Spominu Andrije Fijana. Hrvatski listi so se minule dni spominjali 90-letnice rojstva to 30-letnlce smrti znamenitega hrvatskega igralca Andrija Fijana. Ne prej ne pozneje ni imel zagrebški oder tako močne igralske osebnosti: vsi Fijanovi sodobniki se ujemajo v sodbi, da je bil izjemen talent in nenavadno razvita telesna m duševna pojava. Bil je, kakor piše o njem Marko Fotez, skupaj z markizo Stroz-zi najlepši in najslavnejši Igralski par v zgodovini hrvatske drame. Fijan je bil ne-prekosljiv salonski igralec to obenem pro-
tagonist tragičnih vlog. Romeo to Hamlet, Rikard to Shylock so bile njegove najznamenitejše odrske stvaritve. Z njimi je doživljal Shakespeare svoje prve resnične triumfe na hrvatskem odru. V času, ko sta se začela uveljavljati realizem in naturalizem, je Fijan predstavljal zadnji razkošni cvet gledališke romantike, umetnosti navdušenja, zanosa to sanjarstva.
Senečičev »Nenavaden človek«, ki smo ga nedavno videli tudi v Ljubljani, je bil sprejet v repertoar slovaškega gledališča v Bratislavi. Kakor znano, je Senečič pred dnevi nastopil službo Kulturnega attachea hrvatskega poslaništva v glavnem mestu Slovaške. Isto gledališče bo vprizorilo tudi Gunduličevo »Dubravko« na Gotovčevo glasbo.
Zagrebško dramsko gledališče je začelo novo sezono 24. t. m. s premiero komedije sodobnega nemškega pisatelja Hansa Hom-berga »črešnje za Rim«. Dramo je zrežiral Tomislav Tanhofer.
Anka JeJačič, članica hrvatske opere v Zagrebu, je te dni z velikim uspehom nastopila v dunajski Volksoperi kot ciganka v Verdijevem »Trubadurju«. Hrvatska pevka je bila takoj angažirana in bo v novi sezoni pela na Dunaju.
Berlinska filharmonija je absolvirala z izrednim uspehom dva velika simfonična koncerta v Zagrebu. Gostovanje je poteklo kot vidna manifestacija nemško-hrvatske-ga zbližanja to sodelovanja. Službeni krogi v Zagrebu so izkazovali berlinskim filhar-monikom Izredno pozornost.
židovska glasba v Protektoratu. Deželni predsednik v Pragi je prepovedal sleherno izvajanje glasbenih del židovskih skladateljev ali del, ki so zložena na besedilo židovskih avtorjev, četudi so skladatelji Arijci.
Bostnfh dei našega priznanega dBkarja
Franca Pavlovca. Na razstavo opozarjamo že sedaj prijatelje domače umetnosti! — Ob istem času bo v spodnjih prostorih galerije Obersnel zaključna razstava slik Lojzeta Perka.
u— Danes »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pa pred 21. (9). (—)
u— Izlet SPD v nedeljo 28. septembra čez Polževo k izvirom Krke in čez Muljavo v Stično. Prijave sprejema društvena pisarna do sobote opoldne. (—)
u— Seznami davčnih osnov trgovskih agentur to komisij, carinskih posrednikov in kramarij so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 8. oktobra.
u— Nekaj nesreč. 6-letna hči delavke Ana Kadunčeva iz Šmarja pri LJubljani se je vrtila okoli slamoreznlce. S prsti je prišla preblizu njenih nožev, ki so jI porezali desnico. 40-letna posestnlkova žena iz Dobrove Franja Dolenčeva se je s koso hudo urezala v desno roko. S kolesa je padla to se poškodovala na desni nogi 39-letna delavka iz Velike Loke Marija Medvedova. Ponesrečence so prepeljadi v ljubljansko bolnišnico.
u— V počastitev spomina namesto cvetja na grob pokojnemu sošolcu inž. Martinu Vraničarju je poklonil g. dr. France Zupan znesek L 150 socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala!
u— Socialni sekciji Rdečega križa so darovali: uradništvo življenjskega oddelka banke Slavlje ob priliki jubileja svojega ravnatelja L 520; G. Pungartnik Edo iz Ljubljane L 1000; mesto cvetja na grob pok. Viktorja Jeruca, višjega železniškega kontrolorja g. Bakarčič, lekarnar v Ljubljani L 100. Najlepša hvala!
u— Mestni socialni urad na Ambroževem trgu št. 7 v petek to soboto 26. ta 27. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke.
Iz Nove«* mesta
ZLATA VREDNO UDOBNOST nam je prinesel čas. O vsem se poučimo iz časopisja, ki nam ga prinašajo v hišo, pa tudi stvarne koristi je vsakdo labko deležen, kdor kupuje, prodaja ali pa poizveduje z oglasi v »JUTRU«, ki hkrati govore tisočim in zato najdejo za vsak oglas dovolj zanimancev. — Oglase in
»JUTRO« naročajte v podružnici »Jutra« *
n— Dostop na železniško postajo v nočnih urah zabranjen. Kljub ponovnim opozorilom prihaja še vedno mnogo prebivalstva ki ne potuje, v nočnih urah na železniško postajo. Zaradi tega opozarjajo ponovno železniška oblastva vse prebivalstvo, ki ne potuje, da je dostop na postajne prostore v času od 20. do 6.15 strogo zabra-hjen. Izdan je bil strog nalog, da se morajo v tem času brezpogojno odstraniti s postajnih prostorov vse osebe, ki nimajo opravka z železniško službo in bi se v navedenem času tamkaj nahajale.
n— Pomlad v jeseni. Na vrtu ge. Mikoli-čeve na trgu sv. Florjana je našla hišna lastnica prvi dan jeseni krasno cvetoče in duhteče vijolice, katere je prinesla v tukajšnjo podružnico »Jutra«.
n— Težka prometna nesreča. V torek se je vračal s kolesom domov iz Novega mesta 321etni posestnik Ignacij Krašovec iz Gornjih Prekop pri St. Jerneju. Na nepreglednem ovinku mu je privozil nasproti velik poštni avtobus, katerega se je Krašovec tako prestrašil, da je izgubil oblast nad vozilom in padel pred avtobus. Le z največjo okretnostjo se je duhaprisotnemu šoferju avtobusa v zadnjem hipu posrečilo, da je zavozil z vozilom na stran in tako rešil Krašovca sigurne smrti. Pri tem pa je vendar s sprednjim delom zadel avtobus vanj to mu zlomil ključnico. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
n— Številne nesreče pri delu. V Vavpčji vasi pri Semiču je bil zaposlen pri podiranju drevja v gozdu delavec Ornando Gruden. Pri podiranju težke bukve se Gruien ni pravočasno umaknil in ga je bukev s takšno silo udarila po hrbtu, da mu je prizadejala težke notranje poškodbe in obstoja malo upanja, da bo okreval. — Pri sekanju drv je pomagala svojemu mlajšemu bratu lOletna hči cestarja Kren Anica iz Drganjih sel pri Smihelu. Po nesreči pa je brat vsekal dekletce v levo nogo in ji prizadejal težje poškodbe. — 591etna Vobnar Alojzija, kuharica v Novem mestu, je v shrambi tako nesrečno padla s stola, da si je zlomila levo roko v zapestju. — Na Vrhu pri Sv. Rupertu pa si je pri sekanju drv po nesreči presekala kite na desni roki 411etna žena posestnika Marija Župančičeva. Ponesrečenci se zdravijo v bolnici.
Iz Trsta
Prerano umrlemu glasbenemu talentu v spomin. Mesec dni poteka, odkar je v cvetu mladosti, komaj 21 let star, umrl pianist Danilo Mirt, največja nada mladega tržaškega glasbenega naraščaja. 2e zgodaj je kot učenec prof. Dušana Stularja na Konservatoriju vzbudil pozornost našega glasbenega sveta. Leta 1936 je komaj 16-leten z velikim uspehom nastopil na glasbeni prireditvi Kr. moškega učiteljišča »Amadeo di Savoia Duca d'Aosta«. Tudi v naslednjih letih se je mladi Mirt ponovno predstavil glasbeni javnosti to napredoval je od nastopa do nastopa. Prav kakor pianist pa je dajal velike nade tudi na področju kompozicije. Njegova »Molitev za v vojni padle« je bila leta 1938. prvikrat izvajana v Izoli v Istri na koncertu tamošnjega Dopolavora ln je žela pri kritiki iskreno priznanje. Prerano smrt redko talentiranega umetnika objokuje poleg hudo prizadete rodbine tudi vsa glasbo ljubeča javnost.
Praznik grozdja. Kr. Prefektura je razposlala vsem županom v provinci posebno okrožnico z naročilom, naj se praznuje zadnje dni septembra 12. narodni praznik grozdja. Visoka hranljiva in zdravilna vrednost tega plemenitega sadeža, zlasti v današnjih časih, ko je treba vprašanjem prehrane posvečati vso pozornost, dovolj jasno obeležuje pomen praznovanja. Okrožnica opozarja, naj praznične prireditve potekajo v mejah, ki jih narekujejo resni današnji časi, cene v prodaji na drobno pa naj bodo kar se da nizke.
Izlet trbiškega Dopolavora v Ljubljano. Občinski Dopalovoro v Trhižu pripravlja za svoje člane skupen izlet v Ljubljano o priliki jesenskega velesejma.
Iz goriške pokrajine
Razpis mest občinskih tajnikov. Prefefc-tura je objavila razpis prostih mest občinskih tajnikov za Občine Breginj, Kal pri Kanalu, Štanjel, Dobrovo v Brdih (7. skupina) in pri Sv.Luciji (8. skupina). Prošnje je treba predložiti do 30. decembra.
Z Gorenjskega
Obisk zastopnikov prehranjevalnega ministrstva. Na poti iz Solnograda so se pripeljali na Gorenjsko državni tajnik Willi-ken, vodja alpskega oddelka v nemškem ministrstvu za prehrano, državni podtajnik Reinthaller in državni načelnik Behrens ter še nekaj gospodov iz državnega prehranjevalnega urada. Ogledali so si nekatere ustanove na Gorenjskem.
Klobuki se do nadaljnjega ne prodajajo. Po odredbi državnega oblačilnega urada se do nadaljnjega ne smejo prodajati moški ta ženski klobuki iz klobučevtae, svile in baržuna. Prodaja klobukov bo docela na novo urejena.
Spravljanje krompirja. Da so ljudem, ki nimajo lastnega pridelka, zagotovi zadostna količina krompirja, morajo do L oktobra prijaviti svoje potrebe, do 19. oktobra pa morajo na trgu nakupiti vsaj toliko krompirja, da bodo z njim izdržali tja do zime, ko bo najbrž možno krompir kupiti od kmetov.
V Guštanju je bilo svečano zborovanje članov krajevne skupine Ljudske zveze. Okrožni vodja Grum je govoril o pomenu te zveze ta o nalogah članov. Krajevni vodja Legner je nato zaprisegel članstvo ta je razdelil 251 članskih izkaznic ta znakov.
Šolanje v Kranjski gori. V gozdu pri Kranjski gori je šolsko taborišče koroške Ljudske zveze. Preteklo soboto ta nedeljo so bili tja sklicani krajevni vodje te zveze s Koroškega. Prišlo jih je okrog 80. Poslušali so različna predavanja. Po skupnem kosilu ta po svečanosti z zastavo so ce vrnili domov.
Tečaj socialnih skrbnikov. V nedeljo so v Radovljici zborovali socialni skrbniki iz posameznih gorenjskih krajev ta podjetij. Po predavanjih o nemškem socializmu ta o delavski ta delovni skupnosti je bil predvajan neki propagandni film. Zbor je bil zaključen s počaščenjem voditelja Hitlerja ta s prisego zvestobe.
Iz Spodnje štajerske
Viničarski tečaj. Viničarji šmarskega okraja so bili zadnje dni povabljeni od krajevnega kmetijskega vodje v prvi tečaj v Rogaški Slatini. Dobili so potrebna navodila za gojenje trsja in za negovanje vinogradov. S tem se je pričela strokovna šola tudi to grano spodnjeitajerskega kmetijstva.
Kino in Gašperček v Slovenskih Konjicah. Filmski oddelek štajerske domovinske zveze je zadnji čas uprizarjal v Slovenskih Konjicah film »Naše delo« in zočni tednik. Predstave so bile dobro obiskane. Se večji uspeh pa je doživel Rade-stock iz Aachena s svojim marionetnim gledališčem.
Novo športno igrišče. Pri Makolah so uredili novo veliko športno igrišče. K slo-, vesni otvoritvi je nastopilo obrambno moštvo domovinske zveze, gasilci to godba iz Makol. Ljudi je nagovoril okrožni športni vodja prof. Pavel Geisler iz Gradca.
Naknadni vpisi v glasbeno šolo. Se ta
teden je dovoljeno naknadno vpisovanje v glasbeno šolo za mladino ta ljudstvo v Mariboru.
Zaradi pomanjkanja stanovanj je mariborski politični komisar Knaus objavil oglas, naj Mariborčani, ki imajo obsežna stanovanja, odstopijo sobe za poročene ta samske uradnike ta uradnice. Posebej se obrača na tiste, ki doslej niso oddajali praznih ali opremljenih sob. Vsak si bo lahko sam izbral novega najemnika ah najemnico.
Nabiralna dneva nemških športnikov. V soboto ta v nedeljo bodo športniki po vsej Nemčiji zbirali za zimsko pomoč. Državni športni vodja von Tschammer je izdal oklic, v katerem vabi športnike, naj pridno nabirajo, ostalo prebivalstvo pa poziva, naj kolikor le mogoče daruje nabiralcem na cestah.
Filmske predstave na prostem. Pri Sv. Marku niže Ptuja se je zbralo k brezplačni filmski predstavi mnogo prebivalstva ta je bila predstava kar na prostem. Listi pravijo, da je zvočni film važno dopolnilo za poučevanje nemščine. Take predstave so bile tudi v St. Lenartu, v Makolah, St. Vidu, pri Veliki Nedelji in v nekaterih drugih krajih na Dravskem polju.
Društvo za zaščito živali so ustanovili v Mariboru. Člane sprejema Herman Berg v Usnjarski ulici 8. Tam je treba tudi oddajati ptičjo hrano, nakar bo društvo skrbelo, da bodo ptice pozimi po Mariboru pravilno krmljene.
ženstvo iz Ptuja se je te dni zbralo k posvetovanju, ki ga je vodila okrožna voditeljica dr. Celottijeva. Rekla je, da morajo ženske nadaljevati delo, kakor so ga započele v Kulturbundu, da bo Ptuj za zgled vsemu okrožju. Župan Wressnlg je priporočil ženskam, naj vzgojijo duševno in telesno krepko mladino. Gospa Ornigo-va pa je pojasnjevala, kako je treba gojiti dobro sosedstvo.
Hrvatska vojaška misija v Turinu
Turin, 25. sept. s. Hrvatska vojaška misija pod vodstvom generala Stancerja je včeraj prispela v Turin. Ogledala si je Fiatove tovarne v spremstvu generalnega direktorja prof. Vallette. Posebno se je zanimala za nove tovarniške objekte Fiat-Mirafiori ter SPA. Popoldne si je ogledala letalske tovarne ta delavnice velikih motorjev.
Paracelsove svečanosti v Salzburgu
Salzburg, 25. sept. d. Ob 7001etnici smrti Theophrasta von Hohenheinsa, i meno varnega ParaceLsus, se vrše v Salzburgu velike svečanosti, ki so včeraj dosegle svoj višek s spominsko svečanostjo v palač' salzbur-ških festivalov. Ob tej priliki sta govorila tudi nemški notranji minister dr Frick in nemški minister za zdravstvo dr. Con ti. V svojih govorih sta počastila Paraceilsusa kot velikega pobornika na področju medicinske vede in naravoslovja, ki je zlasti v zdravstvu izvršil edinstveno pomembno pionirsko delo, za katerega mu je dodian zahvalo vesoljni kulturni svet.

ŠPORT
,;fBevija" naših klubov
štiri prijateljske tekme na igrišču Marsa
2e pretekli teden smo na tem mestu nekajkrat potožili, kako slabo je zdaj z našim nogometom in kako majhni so računi, da bi se letošnja nogometna sezona vsaj nekako uspešno izmotala iz sedanjega mrtvila. Slovenska nogometna zveza, ki naj bi to vprašanje rešila zadovoljivo za vsa včlanjena moštva, za enkrat ni mogla storiti drugega, kakor za nedoločen čas odgoditi vse tekmovanje.
Ljubljanski klubi — ne vsi prav do zadnjega — ki so po onem sklepu dobili proste roke, da si sami uredijo tekmovalni spored, so se sestali pretekli ponedeljek in sprejeli na tem sestanku daljšo spomenico za SNZ, v kateri ugotavljajo med drugim naslednje:
5*Ce SK Ljubljana in SK Svoboda izjavita, da se udeležita tekmovanja, naj se to tekmovanje izvede po že objavljenem žrebu, pričenšl od 5. oktobra dalje. Ce SK Ljubljana in SK Svoboda vztrajata pri odpovedi, naj se prvenstveno tekmovanje izvede v eni skupini, in sicer prav tako z začetkom na dan 5. oktobra. Klubi, ki bi se prijavili na novo ali bi se tega tekmovanja ne udeležili, naj se načeloma uvrstijo v H. razred. Ves enotni razred naj se imenuje I. razred.«
Obenem so se udeleženci tega sestan ka zedinili še za skupno prireditev v nedeljo, ki naj bi ljubljanskemu občinstvu pokazala vrednost ljubljanskega nogometa — brez igralcev treh klubov, ki na tem sestanku niso dali nobene obvezne izjave Spored bo razdeljen na dopoldanske in popoldanske ure, in sicer takole: ob 9.: Slavija—Moste, ob 10.30: Mladika—Korotan, ob 15.: Jadran—Grafika, ob 16.30: Mars—Hermes. Vse te tekme bodo na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno, čisti izkupiček priredi tev je namenjen za obnovo opreme igralcev pri sodelujočih klubih, zaradi česar prireditelji še bolj toplo vabijo občinstvo,
naj jih pride pogledat.
*
SK Ljubljana : SK Elan
Kakor smo slišali iz krogov SK Ljubljane, nameravajo priti v ndeljo 28. t. m. v Ljubljano na revanžno tekmo Novome-ščani. Tekma obeta zanimivo borbo. Znano je, da so se igralci SK Elana pri zadnjih dolenjskih tekmovanjih proslavili in da so pred nedavnim v Novem mestu svojega nedeljskega nasprotnika odpravili s pičlim neodločnim rezultatom. Glavna tekma se bo pričela ob 17. uri. Predtekma juniorjev ob 14.30, rezerve pa ob 15.30.
Urnik sobotnega in nedeljskega mitinga
Podrobni spored damskega in juniorskega lahkoatletskega prvenstva na telo-
vadišču v Tivolija
Kakor smo opozorili že včeraj in v posebnem razpisu, je SLAZ za soboto in nedeljo razpisala še dve atletski tekmovanji, in sicer v soboto damsko lahkoatletsko prvenstvo za posameznice, v nedeljo pa atletsko prvenstvo juniorjev.
SLAZ objavlja sedaj službeni urnik obeh prireditev, kakor sledi:
Za damsko prvenstvo v soboto je določen naslednji vrstni red:
15.30 tek na 100 m, 15.35 60 m predte-ki, 15.40 skok v daljino in met diska, 16.15 met krogle in skok v višino, 16.40 tek na 60 m — finale, 17.10 tek na 80 m z zaprekami, 17.15 met kopja in 17.45 štafeta 4X100 m.
Pričetek damskega prvenstva je preložen za eno uro, in sicer od 16.30 na 15.30.
Vrstni red za prvenstvo juniorjev v nedeljo je naslednji:
16. tek na 110 m z zaprekami, 16.05 met krogle in skok v višino, 16.10 100 m pred-teki, 16.30 300 m predteki in met kopja, 16.40 tek na 1000 m, 16.35 tek 100 m — finale, 17.05 skok v daljino in met diska, 17.15 tek 300 — finale in 17.35 štafeta 4X100 m.
Pričetek juniorskega prvenstva se preloži za pol ure, t. j. od 16.30 na 16.
Zveza opozarja vse juniorje, naj prinesejo s seboj krstni list ali drugačen verodostojni dokaz o starosti.
Nsš prvi metalec spet na idil
Tnž. Milan Stepišnik pravi kratko o Milanu?
Ko smo iskali inž. Milana Stepišnika, sflo>-venskega športnika št 1, ki s-e je prve dni tega tedna skupno s Koširjem vrnil z mednarodnega mitinga v Milanu, da bi ga vprašali, kako in kaj, so nam dejali, da ga bomo najlaže in najbolj zanesljivo našli na telovad^šču v Tivoliju. Tam je on kakor doma, tamkaj je naš vzorni športnik vselej, kadar koli se utegne utrgati od vsakdanjega posla. Tudi ta dan smo ga res takoi opazili sredi terena, obkoljenega od mlade garde, ko ji pravkar tolmači vse neštete podrobnosti okrog svojega orodja. Potem se umakne za nekaj metov zase, nato pa lahko govorimo!
»O milanskem izidu — in tudi onem v Schiu — o tem teče razgovor — pravim, tako je pripovedoval, predvsem, da sta oba zame čisto razumljiva in opravičena. Res je, da sem že zda; po povratku na teren nekajkrat dosegel boljše znamke, toda prav v zadnjem času se mi je v izvajanju meta prikradla napaka, ki me je obakrat na tem gostovanju spravila ob prvo mesto in zmago nad italijanskim prvakom Taddio. Prepričan sem, da izvira ta nedositatek največ cd tod, ker sem se zdaj posvečal treningu skupno z nasledniki — to je navsezadnje moja dolžnost, ki jo opravljam z največjim veseljem — medtem ko sem prej treniral sam in se samo takrat res lahko ves posvetil samemu sebi. Toda ne glede na to
smatram, da bom prej alt slej, če bom srečal spet Taddio — kljub sistematičnemu treningu, ki ga ima ta mladi italijanski prvak v kladivu — v rokah odličnega vrhovnega zveznega trenerja Američana Boyda Comstcicka, z 'lahkoto odločil takšen dvoboj v svojoi korist
I o Koširju? Vse najboljše. Njegove sposobnost so velike in on je bil tisti, ki je mnogo pripomogel, da je bil tek na 1000 m najlepša točka mitinga. Omeniti je treba, da je tekel izborno, čeprav je imel nekaj treme, tako da je v odločilnem trenutku izgubili pravi ritem v teku. Brez dvoma je zdaj v najboljši formi in je samo škoda, da sie rr držal do kraja v nji, kajti sicer bi bil lahko posegel v neposredno borbo z novim rekorderjem Lanzijem in čisto zaslužno zasedel še drugo mesto povrhu. Sicer pa, kar mu ni uspelo to pot, to bo dosegel še, kajti Kcšir vzbuja po svojem letošnjem napredku utemeljene nade na najlepše.
V ostalem smo videli mnogo novega — je hitel g. inženjer, ki je hotel še parkrat zalučati kladivo onstran prostora — in spet obogatel za nova preskušnjo, ki nam daje moči in volje za novo delo. In za uspehe med nami je treba delati mnogo in vztrajno!
Okrog 10 jih bo...
... kolesarjev na prvenstveni dirki od
Zgornje Šiške do Podutika in nazaj
Razen atletov, atletinj in nogometašev bodo v družbi naših športnikov v nedeljo nastopili na svoji prvi in najbrže tudi zadnji dirki tudi naši kolesarji. Da bo prireditev še bolj napeta, bo pripomogla okol-nost, da velja tekma obenem za prvenstvo naše pokrajine.
Dirka bo na znani podutiški progi, ki je prijateljem kolesarskega športa že dobro znana. Start in cilj bosta pri Martinčevi gostiln5 v Zgornji Šiški. Kakor nas obveščajo prireditelji, bo v vseh treh kategorijah, ki so razpisane, nastopilo okrog 20 dirkačev. Konkurenca bo torej dovolj živahna in za prijatelje tega športa, posebno zaradi tega, iker bo potek dirke viden z več strani 4n tudi na celju ves čas, prav privlačna.
Prav ob zaključku tega obvestila simo izvedeli, da je za najboljši čas v glavni skupini pripravljena spoštovanja vredna nagrada — dirkalno kolo znamke »Bianchi«, dar tvrdke Ignac Vok.
Na prireditev se bomo še povrnili pred nedeljo.
— Ilirijanski plavalci pod vodstvom profesorja čerčka in Borisa Kogovška so se v sredo opoldne vrnili iz Rima. Po sijajnih uspehih, ki so jih vsaj nekoliko nagradili! za trud in delo v letošnji sezoni, so si na povratku ogledali še Fircnco, od tod pa nadaljevali pot naravnost v 'rimski bazen Ilirije ob Gosposvetski cesti. O bogatih vtisih s te skoraj nenadne turneje v prestolnico pripovedujejo mnogo zanimivosti, od katerih bomo nekatere, ki bi zanimale tudi prijatelje plavalnega športa, še objavili.
Ljubljanski kajakaši v Turinu
Janež, DrovenJk in Mikuš na največji kajakaški prireditvi v Državi
Italijanska kajakaška zveza iz Milana je povabila tri ljubljanske vozače, naj se udeleže to nedeljo največje tovrstne letošnje prireditve v Državi. Tekmovali bodo na 1000 metrov, in sicer v Turinu na reki Padu. Nastopili bodo vsi najboljši in da bo konkurenca res huda, dokazuje razpis predtekmovanj v nedeljo dopoldne, dočim bodo finalne borbe v nedeljo popoldne.
Kajak klub Ljubljana je poslal na to tekmovanje svoje zdaj najboljše moči: v zložljivi enojki nastopi Janež Leon, v dvojki pa Drovenik Branko - Mikuš Adolf, ki bosta startala v zložljivih in lesenih kajakih. Ljubljanska reprezentanca odpotuje pod vodstvom klubovega predsednika g. ing. Pogačnika in g. Predaliča, ki se bosta obenem udeležila zvezne seje in se pogovorila o nadaljnjem delovanju. Moštvo odpotuje v teku današnjega dneva.
O kakšnih prognozah je težko govoriti, ker so nam sedanje italijanske moči popolnoma neznane. Letos v Ljubljani še ni bilo nobenih večjih tekmovanj, vendar so se naši fantje pridno pripravljali in zato upamo, da se bodo dobro odrezali in častno zastopali slovenski šport tudi v tej športni panogi.
SK Slavija. Drevi (petek) ob 19. važen sestanek zaradi nedeljskih tekem. Ob 9. z Mostami na igrišču Marsa, popoldne pa na Rakek z SK Javornikom. Odhod iz Ljubljane točno ob 12. Vsi igralci naj bodo ob 11.45 na gl. kolodvoru.
SK Grafika. Danes ob pol 19. strogo obvezen sestanek za I. moštvo in juniorje zaradi nedeljskeh tekem!
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda t —.60, taksa —.60. *a daianje naslova tli '.a Iifro t 2.—.
Strojna šivilja
za krzno dobi takoj zaposlitev Lapajne, Ulica 3. ma-ia (Aleksandrova) št. 4.
16569-1
Dva peč^rska
pomočnika
takoj sprejmem. Anton Kovačlč, Viška ul. 3.
16441-1
Deklico
zdravo, čisto ln pošteno k otrokom Iščem za takoj. Dobra plača. Predstaviti se od 10. dopoldne naprej: Gasilska št. 15-1, Grčar.	16418-1
Mlajšo postrežnico
pošteno, snažno za v četrtek in petek v tednu sprejmem. Pleteršnikova 26-1.	16416-1
Mizarskega
pomočnika
dobrega, z večletno prakso za pohištvo, sprejmem takoj. Mrak Jožef, Glince, Ločnikarjeva 7.
16446-1
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, 2a daianje naslova tli za šifro L 2.—.
Učenko
sprejme	takoj salon dam.sk Lh	klobukov. Mirni Sark,	Kreditna banka.	16428-44
Prodam
Beseda L —.60, taksa '—.60, za dajanje naslovr ali za f 2.—.
Enokrilno omaro
in 3 stole se radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi Jutra. hwcd v vseh posl. Jutra.
16439-6
Zobozdravniki
operacijski stol ln oprema čakalnice se ugodno proda. Poizve ae v vseh posl. Jutra.	16427-6
llAfffi
Beseda l —.60. taksa —J60. zs Jatanie naslova i" '.a Iifro L 2.—.
Sobo odda
Beseda L —JO, t*N za dajanje naslov* Sito L 2. -.
ali
Novo damsko kolo
poceni naprodaj. Frančl škanska 10 dvorišče.
16447-11
Kapita

Beseda I —.60, taksa —.60,
za dajanje naslova ali u ijfrr. t 2,—
Hrvatske kune
v Zagrebu in nove srbske dinarje v Beogradu zamenjam za lire v Ljubljani. Ponudbe na i> Izplačam osebno. na og. odd. Jutra.
16417-16
Stanovanje
Beseda L —.60. taksa —.60,
za daianje naslova ali za Iifro t 2.—.
Dvosobno
stanovanje
z balkonom se takoj odda. Prule 6.
16438-21
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60.
za dajanje naslova ali za Šifro L 2.—.
100 lir nagrade
dobi, kdor preskrbi eno-ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na oglasni odd'. Jutra pod šifro »Točen«.	16127-21a
Prazno sobo
lepo, aolnčno, s posebnim vhodom oddam takoj eno aU dvema ao-Hn nI trna gaspodlčlan». Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	16429-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s 1 ali 2 posteljama oddam. Lahko takoj. Sp. Šiška černetova uL 31, I. nadstr., vrata 3.
16437-23
Službe išče
Beseda L —JO, taksa —.60. za daianje naslova ali a* Iifro l l.—.
Opremljeno sobo
čisto, mirno, iščem. Ponudbe pod »Ena oseba« na ogl. odd'. Jutra.
16431-23a
Dve opremljeni
sobi
eno z eno posteljo ln eno za samca Iščem. — Ponudbe pod »Kjerkoli« na ogl. odd. Jutra.
16425-23a
Opremljeno sobo
po možnosti s souporabo kopalnice Išče miren zakonski par. Ponudbe pod' »Mirna« na oglasni odd. Jutra. 16423-23a
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, iščem. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj 15«.
16419 23a
Posest
Beseda L —M. taka« —j60. za daianie naslova aH za
iifro L 2.—.
Proda se
dobro ohranjena dvonadstropna hiša na Rakeku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Rakek«.	16432-20
Parcele naprodaj
po zelo ugodni ceni v Šiški, Rožni dolini, na Kodeljevem, za Bežigradom. ob Tyrševi cesti ln prt Sv. Križu. Poleg tega Je naprodaj več hiš vil ln posestev ter gozdov. Pojasnila: Zajec Andrej, real. pisarna Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64.	16442 20
Draibe
Beseda L —.60, taksa — .60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Dražba
Dne 27. septembra 1941 ob 16. url se bo vršila v skladišču postaje LJubljana dražba enega vagona odpadkov jelovega lesa za kurjavo v teži 9730 kg. — Skladiščno vodstvo.	16435-32
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianie «■-	aii is
iifro L 2.—.
Tramvajska
mesečna karta
na Ime Mikš Joško je bila Izgubljena. Oddati Jo je proti nagradi Breg 16, ali pa v restavraciji na gl. kolodvoru.
16436-28
Obnovite naročnino!
Beseda L —.60. takaa —.60. za daianje naslova ali ta
Iifro l 2.—.
Plemenski prašiči
50 do 70 kg težki se prodajo. Ivan Rus. Grosuplje.	16420-27
Dopisi
Beseda L 1.—. taksa —.60., za iifro L 2.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Bilanca, Boljši uradnik Center, Dober zaslužek. Dobro ohranjen, Delavec, Dolenjsko, Diskreci-ja, Dober, G. A. 10, Hiša. Harmonija Industrija'tehln. Ing. G., Jesen 30, Java 350, Kemija Ljubljančanka 302, Mirna stranka 66, Mesečno fiksno 500 lir. Model, Nujno odvetnik. Nova trgovina, Nevsak<ianja priložnost Nemška ste-nograflja^ Osebno, Odsoten, Pisalni stroj. Predmestje, Povečani dohodki. Pisalna miza. Razumna pomoč, fca-biiL. takoj. Reden ola';-nik, Soliden Solic.na zamenjava, Soliden 3 800, Stalna uradnica, Skrb na gospodinja, Sposoben, Sanitaria, Slovenske knjige, Skrbna gospodinja, Trajna sreča. Trgovina, Takoj vino-toč, Ugodho 666, Vrnjena slika, Vodnikova, Vestna šivilja Zamena, Zelo mirni, ' Zdravnik, 233.
		
	- - > V -	• - ,,'e-.. v
Postelja
z žimnico in peresnim vložkom, ter umlvalno mizo prodam. Poljanska cesta 16, (Jožefišče).
16443-6
Globoko strti v neizmerni tugi javljamo vsem, ki so ga poznali, da nas je za vedno zapustil naš vzorni soprog in plemeniti oče, gospod
Franc Pegan
višji stražnik v pokoju bi hišni posestnik
Njegovo zlato srce je prenehalo biti v četrtek, dne 25. t. m. ob 7. uri zjutraj. Po dolgem neizmernem trpljenju neozdravljive bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal do zadnjega diha, je odrešen vseh muk odšel v svojem 58. letu starosti po plačilo, ki ga je za vso svojo plemenitost srca težko zaslužil.
Našega nenadomestljivega očeta spremimo k zadnjemu počitku v soboto 27. t. m. ob pol 3. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. septembra 1941.
Pridno, mlado •
postrežnico
se išče od 7. do 12. — Prule 19-H, desno.
16445-1
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubliana
Krojaškega
pomočnika
takoj sprejmem. — Do-les Alojzij, Trstenjako-va 2, Kavarna Majcen.
Beseda L —.60, taksa —.60, dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Klavir in klavirsko harmoniko
poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Pride tudi na dom. Začetnikom nudi tudi pouk teorije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
•16257-4
V nepopisni žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nam je davi preminula naša nadvse ljubljena žena, predobra majka, sestra, teta in svakinja, gospa
Neta dr. KreičUeva
roj. Tischler
Preblago ranjko spremimo na njeni zadnji pod v petek, dne 26. septembra t. L ob 5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 25. septembra 194L
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Oddelki oq 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvež-bance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično -. oktobra. — Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82).	16422-4
Dr. VILJEM KREJCI — soprog MITJA IN FEDOR KREJCI — sinova in ostali sorodniki
J. Marquand	16
mLA LEPA,
GOSPOD MOTO!
»Rad bi imel vašo besedo, da gospodična Joyce-ova ne bo zapletena v to istorijo,« sem nadaljeval. »Njena snočnja navzočnost v tej hiši je bila... je bila pomota.«
»Seveda,« je gospod Moto burno odvrnil. »Seveda, kakopak, samo pomota. Mi znamo biti gen-tlemani, kakopak. Nikar ne bodite v skrbeh zastran gospodične Joyceove. To ni ženska zadeva. O ne! Nikakor ne. Mislim, da si zdaj lahko vse razložim.«
»Hvala,« sem rekel, čuteč, da mu lahko verjamem. »Iskrena hvala, gospod Moto.«
»Zdaj vas pa ne smem dalj zadrževati,« je ponovil. »Toda, če mi dovolite prijateljski nasvet, prosim, vrnite se domov. Vaša hiša mora biti zelo udobna... saj imate tak dober okus... da, vrnite se domov -in nikar več ne mislite na to stvar. Ohranite v spominu samo to, da ste večerjali z majorjem Bestom tik pred njegovo smrtjo in da je to, kar se je zgodilo, zelo žalostno. Ničesar drugega se ne spominjajte. Upam, da me razumete.«
Razumel sem ga. Segla sva si v roke.
»Ta stvar je zame opravljena,« sem zatrdil. »Nisem neumen, da bi se vtikal v tisto, kar mi ni mar.*
8. poglavje
Razgovor z gospodom Motom me je bil strašno utrudil; tega sem se zavedel šele v rikši, ki je hitela z menoj proti mojemu stanovanju. Potegnil sem rutico iz žepa in si obrisal čelo, ki ga je vkljub dopoldnevni vročini pokrival mrzel znoj. Izmenjava misli z Japoncem mi je bila pretresla živce; zdaj sem bil od notranjega vzvrata ves izmučen, hkratu pa sem čutil nekakšno olajšanje. Zoper svoje načelo, da se človek ne sme boriti proti okoliščinam, sem bil posegel v pustolovščine dekleta, ki sem ga komaj poznal. Storil sem bil nekaj don-kihotskega, in Kitajska ni prikladna dežela za done Kihote, ker so posledice od sile nepreračun-ljive.
Z Noro Joyceovo sva se bila tako rekoč obrsnila ob skrivnost, ki je bila pravkar potegnila nekoga v brezdno smrti. Senca te skrivnosti, ki je za hip že ležala na naju, se je bila zdaj k sreči razblinila. Stopil sem bil Nori ob stran in jo nemara rešil hudih neprilik. Obzorje je bilo spet jasno. Mogel sem se vrniti v svoje življenje, ona pa v svoje. Bilo je kakor na snočnjem plesu, ko sva za trenutek utripala drug ob drugem ... zdaj je bil ples končan.
»Nu, Tom, zadevica je šla mimo tebe,« sem rekel sam pri sebi. »Vsekako stvar ni važna, kaj meniš?«
Toda prepričati samega sebe, da res ni važna, je bilo težje, nego sem mislil. Gospod Moto mi je bil priporočil, naj vse pozabim, ali, ko sem ga zapuščal, sem vendarle odnašal s seboj nekaj, kar mi je grozilo in me težilo... nekaj, kar je bilo v zvezi z razbojnikom, preoblečenim v kulija, s smrt-
jo majorja Besta, z neznanim, a vsekako zoprnim človekom, ki mu je bilo ime Takahara, in s spletkami Japonske. Vse istorije in čenče, ki jih dandanes slišiš na Kitajskem o japonskih opravnikih, kako nalik krtom kopljejo v temi, o zločinih, o podkupovanju in nalašč izzvanih spopadih, so dobivale zame nov pomen. Nisem se mogel otresti spomina na Bestovo truplo, kako je znak ležalo v delovni sobi na tleh. Umrl je bil zaradi nečesa, kar je vedel, toliko je bilo gotovo. Takisto se nisem mogel otresti slike gospoda Mota, kako se je hladno in premišljeno sukal po sobi.
Čeprav mi ni bilo nič mar, sem se vendar vpraševal, kako je mogel gospod Moto zvedeti o dogodku, ko vendar puščica ne povzroča hrupa.
»Skratka, Tom, stvar je zaključena,« sem znova rekel samemu sebi. »To ni več važno, jeli?«
A tudi ta mah sem globoko v duši čutil, da stvar ni zaključena. Ce se obrsneš ob takšno zadevščino in ti nanese, da veš o nji količkaj preveč, je zelo težko dober kup odnesti glavo.
Spomnil sem se nekega vprašanja gospoda Mota, ki je bilo že tisti trenutek zbodlo mojo pozornost.
»Kaj menite, ali bi bil utegnil kdo poslušati vajin snočnji razgovor? Na primer, če bi bil kdo skrit med drevjem onkraj zidu?... Vprašali ste me, ali so te stvari važne. Ce bi bile, bi mi bilo zaradi vas zelo, zelo žal. Da, zelo, zelo žal!«
Čeprav ni bilo v tem nikake napovedi, da se bliža nevarnost, se vendar nisem čutil mirnega.
Časi so bili tako negotovi!
9. poglavje
Mojemu srečanju z gospodom Motom je sledila vrsta drobnih pripetljajev, spričo katerih sem moral ugotoviti, da se je položaj približal nevarni točki. Ko gledam zdaj nazaj na vse to, mislim, da sem že od kraja podzavestno slutil opasnost, ki me je zalezovala. Ozračje Kitajske in Pekinga je tisto dopoldne pritiskalo name, me ovijalo kakor zlo-vestna mreža in me tesnilo. Moja rikša je tekla spet po veliki, sodobni prometni žili, ki spremlja južno obzidje Prepovedanega mesta. Solnčni žarki so pripekali čedalje močneje in dajali rdečim stenam še bolj toplo barvo, ki je bila povsem različna od hladne zimske rdečine. Rumena opeka je izžarevala svilnate valove vročine. Beli marmorni mostovi čez vnanji jarek so se iskrili in kazali svoj okras. Edina živahna barva je bila temna zelen cedrovcev, ki so štrleli izza zidov Tai Miao, kjer so se nekdaj cesarji pogovarjali z duhovi svojih vzvišenih rajnikov. Spričo tolikšnega sijaja barv in tolikšne veličastnosti kraja sem se čutil neznatnega. Nikoli še nisem bil tako živo občutil kakor zdaj, zakaj žive Kitajci na obzidanih dvoriščih, nikoli še tako živo želel, da bi bil spet doma, med svojimi lastnimi zidovi, ki bi me varovali simbolov in skrivnosti. Spominjal sem se, kako sem nekoi ob prvem pogledu na pekinške ceste stra-homa začutil, da mi je tu vse novo in da ne bom nikjer našel opore za primerjavo s svetom, ki mi je domač. Mnogo časa je bilo prešlo od tistih dob in domišljal sem si že, da sem se med tem nekaj naučil. Vkljub svetlemu soncu sem bil podoben človeku, ki tava po temi.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskarnarja Fran Jeran. — Za inseretni del odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani