Novost na jugoslovanskem  tržišču
Zapolnjena vrzel
O rveliki iravesticiji celjskega Aera leta 1973 ob integraciji s Tovarno celuloze v Medvodah smo že doati ipisali, saj ta TOZD celjSkega Aera postaja vedno pamembnejši dejavnik našega šišenskega gospodarstva. In kar je izrednega pomana, je to, da v Medvodah iz-delujejo osnovrai papir za AerocQpy, ki ga
Novi premazni stroj v obratu Aerocopy
v novoodiprtem obratu v Celju finalizirajo v tako potreban samakapirni papir, ki je po svoji kakovosti najsodobnejši dosežek na področju kopirne tehnike. Ta spaspir nudi vr-sto ugodnosti moderrri foirotehniki — večjo kakovost in bitrost pri tkapiranju, poleg tega pa potnuja imožnost razvijanja 'navih izdelkov — od obrazca in drugih 'tiskovin ma Aerocopy samakopirnem papirju, do Lzdelave tiskovin za računalniško raibo. S temi novostmi bodo zagotovo zaipolnili prendkatero vrzal na na-šem in tujem tržišču. Do danes smo poznali le izredno drag uvoženi NCR samokopirni papir. Medvoški TOZD Aera ima v programu izdelati Jetno 12.500 ton surovega AC papirja. Deloma ga v Medvodati ipremažejo na eni strani z CF premazoin, v Celju pa dajejo končni CB premaz, ki so ga do sedaj prema-zovalL v Amgliji.
Če govoomo o .razvoju tega velikega de-lovnega ^kolektiva, je ta od leta 1923 dcTdanes dasegel ogromen napredek. 1946. leta je imel samo 22 zaiposlanih, idanes pa ima v svojih štirih tazdih 2.200 delaivcev. Aero je postal pojem v birotalnniki in je pred kratkim pre-jel za leto 1977 v Madiridu od mednarodne organizacije Malia Cestilia .prizm.an.je za kva-Mteto in asortiman pcroizvodov. Delavci TOZD GRAFIKE, kjer se tiska tudi naše glasilo, pa so prejeli od Zveze sindikatov Slovenije »Pri-znanje samoupravljavcem«. Ob otvoritvi no vega obrata Aerocopy za občinski praznik Celja pa so dobili še nagrado Slavka Šlan-dra<<-                                         Mario L. Vilhar