Mzione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 84 a SpcdldoM la (btommtnlo postala Ntilii plačana « gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir. ca Inozemstvo 65 Lir Ček rač. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«. Podrninical Novo mesto. izključna pooblaščenca ta oglaševanje Italijanskega la tujega Izvora.- Unione Pubblirita Italiana S. A- Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznik«. ■ Uredništvo In nprnvas Kopitarjeva 6. Ljubljana, g | Rcdazione, Amministrazinnes Kopitarjeva t. Lubiana. H I Telefon «001 4005. | Abbonamentl: Mcs« 18 Lire. Estero, mesa 31 50 Lire. Edi-clone domenica. »n-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10 349 per I« in-ser zl oni. Filial** Novo mesto; Coneessionarla eseluslva per la pubblicita di provenienr« italitn« ed aster a: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Bollettino No 1053 Forti refroguardie dell'Asse impegnate in oombattimenti contro colon ne nemiche Aerodromi dellAlgeria e porto di Bona bombardati Dus sommergibili nemici affondati II Quarlicrc generale dclle forze nrmate co-miinica: 10 Tuuisia forti relroguardle (lcITasse sono inipegnatc iu combatlimenli con Iro rolonne anglo ameriiane. C.ljciatori lodeschi abhatlcvano (lue bimolori. Formazioni delParma aerea italiana e germa niča hanno agito contro aereodroiui ilelPAlgeria e bombardato efficacemente le attrvzzatturc del por-Najbolf čudno in nerazumljivo dejstvo jc, da se nekatere državice ne zavedajo stvarnosti in zato tudi ne izvajajo potrebnih posledic. Mogoče smatrajo, da bi bilo pri izbiri med dvojnim zlom večje zlo, če bi zmagali združeni narodi. Večje zanje. Večje predvsem za tiste, ki si kakor kakšna balkanska država iz tega obljubljajo korist na račun Sovjetske zveze.« Namigavanje je jasno. S tem je hotel sovjetski list podkrepiti svoj opomin Turčiji, opozarjajoč »da ima obisk angleškega generala Wilsona v Ankari pomen, ki ga ne sme nihče prezreti,« in liotee poudariti. da je treba nevarnost novega nemškega pritiska proti vzhodu pravočasno preprečiti z drugim bojiščem. »Ni dvomu.« piše sovjetski list »Izvestja«, »da nam bo Os s svojimi zavezniki z novim silovitim sunkom dala mnogo opravka na suhem in na morju; jiotrebiio jc zato, da store enako združeni narodi.« Zanimivo jc tudi, da sovjetski tisk silno malo piše o angleško-nmeriških nastopili v Tunisu. Pri Sovjetih ne manjkajo tudi pripombe, da najsi so zgodi v Afriki kar koli. to vendar ne bo imelo odločilnega vpliva, kajti na celini lx> ostalo še vedno samo eno bojišče, to jc na vzhodu. plutokratskimi demokraciji Režim jo izvedel vse ukrepe za trdno vzdrževanje odpornega duha med narodom. Kljub nadaljevanju vojne je bila znatno izpopolnjena prebrana. Glede dela za podpore družinam vojakov pod orožjem in mladini ter glede obrambnih naprav pred sovražnimi napadi ugotavlja poročilo, da so zboljšanja še možna in zaželena, toda vsakdo se zaveda, V času obiskanja«. jo to drama /. močnim drumatskim razgibanim dejanjem. Nasproti pi stojita dve ideji: poganska in krščanska. V tem konfliktu raste in se stopnjuje dejanje. Na eni strani jc Kristus z množico lačnih in žejnih pravice, na drugi pa mogočni farizeji, pismouki in veliki duhovni. Pisatelj zastavi dejanjo ob Kristusovem prihodu v Jeruzalem, močno podčrta nasprotje dveh svetov, ko izženc Kristus odločno j>rekupčevalce in trgovce iz templja. Veliki /lior navidez zmagujo — Kristus ostane dostojanstveno miren, ves čist in vdan v voljo nebeškega Očeta. Končno mora umreti, toda takrat spregovori zemlja in nebo tako mogočno, da /be/e krvniki in morilci. Zdaj spoznujo, da je Kristus zmagal in Janez to zmago pod križem oznani. Te zadnje dni iz, Jezusovega življenja je pisatelj združil v (i drnmatskih slik, ki jih veže liravec med seboj z odlomki iz evangelija oziroma iz knjige prerokov. Dogodki, okolje in vzdušje tedanjega časa je posneto popolnoma verno, drama jc pisana živo in plastično. Uprizoritev je vodil pisatelj sam in jo položil vanjo toliko dela in truda, da mu uspeh re« ni mogel izostati. Vso prizore iu vsak nastop je Gregorin pretehtal in mu določil polno vsebino. Smiselna in lena oprema odra in vsebinsko pomembna glasna prof. M. Tomca nas takoj zajameta in uvedeta v predstavo. Gregorin se nam je to pot pokazal kot odličen režiser, ki jc posebno težke skupinske nastope izvežbal do najmanjših potankosti. Tako je bila vsa predstava v velikem in mogočnem razmahu. Lahko trdimo, da ni bilo še predstave na odru ljubljanske drame, ki bi bila tako skrbno naštudirana. tako mogočno podana in posebno masovno skupinsko tako zelo razgibana in dognana. Težko je reči, katera slika"je boljša t Hribernik Marija V Virmasah pri Skofji Loki jc umrla preteklo nedeljo gospa Hribernik Marija roj. Hafner, daleč na okrog znana Zidanfko-va mama. Stara korenina prave slovenske matere, ki je vzgojila osem otrok, ki so danes vsi trdni grun-tarji v domači vasi. Kakor je pokojni njen mož ZidanČkov oče še vedno nosil pravo domačo gorenjsko nošo, tako je tudi Zidančko-va mama ležala na mrtvaškem odru v stari domači obleki. Umrla je v 83. letu v veliko žalost vseh okoliških siromakov, ki so pri njej dobili vedno pomoč, kajti ni je bilo bolj radodarne roke daleč naokoli, kakor je bila Zidančkova mama. Vsem njenim številnim sorodnikom, izmed katerih je njena hčerka gospa Pri-možičeva, lastnica znane gostilne J-Pri Katrci«, iskreno sožalje. Sv. maša za pokojno bo v četrtek ob pol devetih v farni cerkvi na Viču. Naj počiva — igra velikega zbora jc odlična, prihod Kristusov v Jeruzalem mogočen in prisrčen, križanje, ki jc odrsko težje izvedljivo, ie izredno lepo in presunljivo. Režiser ima tudi zelo dobro oko zu barve. Obleke iu iiuline in veje, vse ie zlito v čudovito barvitost, živo in pestro. Prav tnko jo luč, ki je izrednega pomena za gledališko predstavo, ker ima velik učinek na l>oglobitev in celotno vzdušje, zelo skrbno določena; lučni mojster je režiserju verno sledil in je tako dosegel največje učinke. Pripraviti tako predstuvo, ni malenkost in izpeljati jo celo brez vsakih najmanjših napak, ki .navadno no izostanejo, je mojstrstvo, zu katerega moramo g. režiserju čestitati. Kristusa jo igral g. Gregorin som. Ta lik živi v njem že več let, saj smo ga že ponovno videli v tem izrazu. Ni lahko oblikovati Kristusovo podolio, žalost in trpljenje Uogu — človeka, jvodnjati njegovo oznanilo, ki ni nikdar polemikn, nikdar sovraštvo, ampak ena sama ljubezen, ki pridiga Rccnico, Pravico iu Ljubezen. Tudi teduj, ko izžene prekupčevalce iz templja, no dela tega v sovraštvu; dostojanstveno in odločno očisti Očetovo hišo, (i. Gregorin je tako podobo ustvaril. Najprepričlji-vejši je v trpljenju, posebno ob srečanju z materjo in ob slovesu z apostoli. Lepo je združil dostojaostvenost in gorečnost, trpljenje in ponižanju in ljubezen, ki govori vsak trenutek. Ni čuda, tla so je pri premieri nekoliko glasovno poznala utrujenost. Kakor režiser sam, luko so se tudi ostali igralci potrudili in gre zuto zahvala in jiohvala vsem, du je predstuva tako uspela. Marijo je letos igrala gu. Starčeva. V njenem i/.ruzu je bilo toliko globokega materinstva, da je popolnoma prepričala. Zaradi skopih besed, ki ho ji odmerjene, jc njena igra še težja in zahteva močnega izraza. Gospa jo polo/ilu vsi; v igro in jo res ustvarila podolio. Iti živi. G. Vcrdonik ie s svojim mehkim nastopom in z mirnostjo leno prikazni Juueza, g. Bt-atina pa jc ustvaril zelo naravno podobo Petra. Izredno močno in doživeto je igral g. Nakrst a|>ostola Judo. Njegovo pojmovanje Kristusovega kraljestva v prvi sliki je podano mojstrsko, njegovo izdajstvo in obup nn tako, kakor gu do zdaj še ni nihče pri nas. V takih podobah so dostikrat odkrije igralčeva izrazna moč — to pot smo vi-veli. da je g. Nakrst močan igrulcc z velikimi umetniškimi kvalitetami. Poleg drugih je zelo dobro igral Kajlo g. P. Kovič. Zdi se, da mu ni bila bližja od Kujfe do zdaj še nobena vloga. Potrudil se je in prikazal res mogočneža in vodjo velikih duhovnov, ki z doslednostjo zasledujejo svoj namen. V nastopu in glasovno je bil g. Kovič na višku posebno pri premieri. V nedeljo je pri reprizi tu pn tam uhajal predaleč, zato je mnogo boljše, da ostane pri prvotnem izrazu, ki je resnično velik. Posebej je še treba omeniti ženo iz Magdale, ki jo je zelo lepo podala gdč. Sancinova, Pilata g. Pečka in stotnika Petronija g. Drenovca. Prav za prav bi morali pisati o vseh igralcih, ki so v gledališkem listu in o onih, ki jih ni. Vsi so dali najboljšo iz sebe in res ni bilo tako imenovanih statistov in glavnih igralcev. Vsi so živeli od prvega trenutku, ko se dvigne zustor do konca. Zuto zaslužijo največje priznanje. Sliko je kot bravec lepo vezal s smiselnim poudarkom in jasno izgovorjavo g. Z. Hribar. Predstnva jo vredna, da si jo vsakdo ogleda. Tudi če gre kdo brez globljih religioznih čustev, bo vendar postal prevzet ob mogočni uprizoritvi. Uradni razgtasi Izredni občinski komisar v Mozlju Fašist Carli Vittorio je imenovan od Visokega Komisarja za izrednega komisarja v občini Mozeli pri Kočevju. Likvidacija in izbris zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih na nepremičninah nemških Izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je objavil v Službenem listu določila za likvidacijo in izbris zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih na nepremičninah nemških izselnikov.^ Iz naredbe posnemamo: Vsi zemljiškoknjižni vpisi, nanašajoči se na pravice kakršne koli narave in vrste, četudi izraženi v obliki utesnitve ali prepovedi, z izjemo poljskih služnosti, obstoječi na dan uveljavljenja te naredbe tako v lastninskem .kot v bremenskem listu zemljiške knjige v breme nepremičnin, spadajočih v imovino nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev, za katero je dovoljen prenos, so izbrišejo po navodilih te naredbe v varnost vpisanih pravic na prošnjo Emone ali vsakega drugega neposrednega pridobitelja teh nepremičnin. Upravičenci, četudi niso vpisani v zemljiški knjigi, morajo te pravice prijaviti v roku enega meseca od uveljavitve te naredbe Pohotnemu uradu. Prijavo morajo vložiti tudi tisti, ki so jo mogoče že vložili. Za pravice vpisane nerazdelno v prid več upravičencev zadostuje, da vloži prijavo eden izmed njih. Nato predpisuje naredba, kaj vse mora vsebovati prijava. Na osnovi prijave se potem določi vsoto, ki jo mora prosilec položiti nn poseben vezan račun. Ko je bil izvršen polog, ugasnejo glede zemljiške knjige vse pravice z ustreznim izbrisom zadevnih spisov. Odločba Pohotnega urada je neizpodbitna in dokončna ter se uradoma vroči strankama. Odločba s potrdilom o nalogu je obenem izvršilni naslov za izbrise. Za določanje vsot so merodujni predpisi prejšnjih uredb. Vsoto, ki gre prijavitelju, likvidira Pobotni urad z odlokom po izdanih odločbah. Za izbris pravic se moro vložiti prošnja ali seznam Pohotnemu uradu, ki izda potem odločbo. Nadalje določa naredba tudi, kdo lahko uveljavlja te pravice. Čl- 12. določa postopek v primeru skupnosti imovine med za-konti. Prepoved odsvojilve vpisana na nepremičninah, zaradi lastninske tožbe ne ovira prenosa lastnine izsclniku. Prepoved odsvojitve, nadalje v zvezi s predkupno pravico, priznano komu drugemu, ki ni izsclnik, ne ovira prenosa ne- premičnin od izsclnika. V primerih navadne in fidejkoinisarske substitucije se utesnitev odpravi po posebnih določbah na osnovi posebne prošnje. Določbe te naredbe se porabljajo tudi pri likvidaciji in izbrisu zemljiškoknjižnih pravic, vpisanih na nepremičninah tukajšnjih Nemcev, ki so postavljene v likvidacijo v smislu naredbe z dne 14. julija 1942. Rok zu prijavo teh pravic začno teči v tem primeru od objave v smislu čl. 4. temeljne naredbe. Ves postopek po tej naredbi ter spisi iu listine, ki so s tem postopkom v zvezi, so prosti vseh taks, kolkov in drugih pristojbiu kakršne koli vrste. Odobritev sindikalnih prispevkov delodajalcev za leto 1943 Člen t. Odobrujejo se in se izrekajo za izvršne redni in izredni sindikalni prispevki delo-duiulccv Ljubljanske pokrajine za leto 1943-, kakor jih je sklenil dne 14. decembra 1942-XXl izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev, katerega je v to pooblastil. Zvezin svet. Člen 2. Znesek prispevka, ki g a morajo plačati industrijci ter denarni in zavarovalni zavodi. se priobči zavezancem prizadetih združenj s priporočenim pismom in se prispevki pluču-jejo neposredno pri teh združenjih. Po strokah in krajih določene prispevke, ki jih morajo plačati obrtniki, sporoči le-tcm in jih pobere od njih Poštna hranilnica. Prav tako sporoči in pobere Poštna hranilnica prispevke posameznih trgovcev. Člen 3. Ču člane gostinskega sindikata, ki točijo vino v mestu Ljubljani, se odobru.je prispevek po 0.10 lir za vsak liter vina, ki ga uvozijo. Ta prispevek, določen po polovici gostil-ničarski bolniški blagajni, po drugi polovici pa Združenju trgovcev — gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z občinsko trošarino in se ne sme prevaliti na potrošnika. Člen 4. Prispevek članov sindikata hišnih posestnikov znaša 0.4% osnove za odmero zgra-darine, t. j. davčne osnove, zmanjšane za odbitke po predpisih zakona o zgradorini. Prispevek pobirajo davčne uprave hkrati z izterjavo zgradarine. Člen 5. Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz t27žne doklade na zemljiški davek. Za tekoče leto se odobruje tudi izredni prispevek po 0.50 lir za vsak hektar zemljišča, zavezanega zemljiškemu davku. Obojne prispevke pobirajo davčni uradi ob izterjavi zemljiškega davka- Člen 6. Zoper predpis prispevkov jc dopust- Razpored delovnih tekem Ob zaključku prijavljanja objavlja vodstvo delovnih tokem naslednji razpored tekem: V nedeljo, dne 18. aprila ob osmih: Natečaj za krmarje bo pri tvrdki Rot, Mestni trg 5. Natečaj (a modistinjo pri tvrdki SedeJ, Prešernova ulica 23. Natečaj za pletilje pri tvrdki Lozar, Rimska «. 21 a. V sredo, dne 21. aprila oh osmih: Natečaj za slaščičarje pri tvrdki Pclicon, Wolfova ulica 14. V nedeljo, dne 2. maja oh osmih: Natečaj za pomočnike moško oblačilne stroke pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. Natečaj za izdelovalkc srajc v tehnični šoli, Aškor-čeva ulica. Natečaj za veziljo v tehnični Soli, Aškerčova ulica. V nedeljo, dne 2. maja ob dveh popoldne. Natečaj za pomočnike v tekstilnih trgovinah pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. V nedeljo, 9. maja ol> osmih. Natečaj za delavce v lesni trgovini v tehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za šivilj« v lehnični šoli, Aškerčeva ulica. Natečaj za lasničarko v rokodelski Soli, Selenbur- gova ulica C. Natečaj za pomočnice v trgovinah s tekstilnimi izdelki. s perilom in žensko obleko pri Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 22. Člani komisij in tekmovalci morajo bili točno na določenem mestu. GOSPODARSTVO Nakazilo usnja čevljarjem Pokrajinski svet korporucij bo zu mesce npril t. I. nakazoval usnje ljubljanskim čevljarjem le do 20. t. m. Po tem dnevu dobe do konca tekočega meseca nukuzilu samo čevljarji, ki stanujejo izven Ljubljane. Vsak čevljar dobi nakazano usnje samo za mojstra. Za pomočnike sme Pokrajinski svet nakazati usnje le onim mojstrom, ki z zadnjim plačilnim nalogom zavoda za sociulno zavarovanje dokažejo, Koliko so imeli v preteklem mesecu dejansko zaposlenih pomočnikov, ki so delali v mojstrovi delavnici, ne pa na svojem domu. Končno sc opozarjajo vsi čevljarji, da je. prepovedano izvrsevoti dela osebam, ki stanujejo v krajih, ki niso pod kontrolo italijanskih oboroženih sil. • • • Zadružna gnspodnrska banka d. d. ▼ Ljubljani izplačuje ohcestt starih vlog pod zaščito za leti 1041 in 1942 po odbitku na le eventuelno prejetih akontacij. Oproščeni zneski, ki jih stranke no dvignejo, so prenesejo na novo razpoložljivo račune. Znižanje diskonta na Portugalskem. Septembra meseca lani je Portugalska banka znižala diskont od 4 n« 3.5, dne 8. aprilu pa je bilo izvedeno nadaljnje znižanje od 3.5 na 3%. Hranilnica Nezavisne Države Hrvatske. Računski zaključek Hranilnice Nezavisne Države Hrrvat-ske izkazuje za lansko leto bilančno vsoto v znesku 2.572.9 milij. kun. BERITE N-AJLEP8E . »PRAVLJICE« BOŽENE NEMCOVE, KI SO IZŠLE V »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«. JUTRI BO IZŠEL ' PLANINSKI ROMAN » P I L A T U S « na v 15 dncli po obvestitvi pritožba na predsedniku Pokrajinske zveze delodajalcev. l>red-sednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika je dopustna nadaljnja pritožbo na Visokega komisarja v 13 dneh od dneva obvestitve. Zoper odločbe Visokega komisarja ni več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Člen 7- Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovani prispevki izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, ki so bili izrečeni za izvršne. Zaplemba premožnja upornika Pristavca Jakoba Zaplenjeno jc vse premoženje Pristavca Jakoba, sina Franca in Marije Sitiiadolnik, rojenega 14. marcu 1903 v Podpeči. Premoženje gre v prid Zavodu zn upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljunski pokrajini. Ukrep ima vse običajne posledice, ki so v zvezi z zaplembo. Odločen na3top carja je kmalu zatrl teroristično gibanje, in carska družina se je počutila bolj varna. Toda navada na samotno življenje se jc bila v carski družini ukoreninila. Carju Aleksandru HI. pa je tudi že po naravi prijalo samotno življenje in sploh življenje na deželi. Carjevo življenje je sličilo preprostemu posestniku, ki živi na svojem posestvu in se zabava edino le z lovom in ribarjenjem. Toda, ako jc na carja vplivala samota ugodno kot odpočitek po Irudapolnih vladarskih poslih, je bila samota prej kvarna kot koristna za njegove otroke, jiosebno za starejšega sina, ki je bil določen, da bo nekoč zasedel prestol svojega očeta. Za prestolonaslednika je bil ozki domači krog le pretesen. Veliki knez Nikolaj je bil že po naravi plašen in boječ. Ta plahost hi se bila omilila ali pa sploh prešla, če bi bil prestolonaslednik živel med tovariši. Toda i/, strahu za njegovo življenje Je carjevič moral živeli ločen od zunanjega sveta. Njegova plahost pa so jo stopnjevala bolj in bolj. Skoraj vso svojo mladcniško dobo je carjevič prebil za ograjo gačinskega parka. Tako se je odtujil zunanjemu svetu, da ga tuji svet sploh ni zanimal, niti privabljal, najrajši je bival v ozkem domačem krogu brez vsake zvezo s tujim svetom. Pod takimi pogoji se privzgoji smisel za domačnost. Rcnan pravi: »Sebičnost v štirih ali petih.t In vendar ni bilo niti sledu kakega egoizma v značaju prestolonaslednika. Bil je sanjarske narave, toda ni bil brezbrižen, temveč zelo čustven in ljubezniv. Pri vsom tem pn je bilo njegovo vedenje nekoliko hladno. Pozneje, po dolgih letih njegovega žalostnega vladanja, so mu cel6 očitali brezbrižnost. Večjo krivice bi mu ne bili mogli storiti, kot je bila la obtožba, ki jo še dandanes ponavlja ves svet. Naj omenim veliko ljubezen, ki jo je car gojil do svoje žene, do svoje matere, do svojih bratov in sestra, in spoštovanje, ki ga jc ohranil spominu svojega očeta. Kako rad je imel svoje tovariše iz mladih let in iz otroške dobe I Zelo je ljubil tudi živali, cvetlice, sploh naravo. Kako rad je imel glasbo; za to je bil še posebno vnet. Njegovo mehko čustvo je bilo zadržano zaradi vzgoje, ki je je bil deležen kot princ. Aleksandru III. samola ni bila v kvar. Ko jc naslopil prestol, je bil že zrel mož. Že kot prestolonaslednik se je moral ukvarjati z državnimi posli iu z dvorskimi spletkami, moral je poveljevati armadi (ob času vojske turško-ruskega spora 1877—1878), naučil se je spoznavali ljudi, imel je politične pogovore in odločbe, kjer se je z očetom večkrat sporekel. Ta preizkušenost v življenju in udejstvo-vanju in ker jo imel železno voljo in bil odločnega značaja, ga je usposabljalo, da jo bil v presojanju jasen in kratek in da je znal voditi svojo državo z železno roko. A ta deček, ki je bil določen za njegovega naslednika na prestolu, je vseboval popolno liepoznanje življenja in je poznal le tistega svojih tovarišev istih let. Prisrčna družinska domačnost, ki ga je obdajala, mu je krojila njegovo duhovno življenje in vse ga je še utrjevalo v njegovi plaliosti. Po čudnem dednem naključju so bili ruski vladarji glede na njihov značaj bolj podobni svojim dedom kot očetom. Aleksander III. jo bil po svojem dedu Nikolaju I. podedoval njegovo neuklonljivo voljo, medtem ko je značaj mnogo bolj neodločnega in občutljivega Aleksandra II. prišel na mladega velikega kneza Nikolaja in ni mogel noben zunanji vpliv spremeniti to dedne napake. Rastoč v senci svojega očeta, pokoravajoč sc vladanju svojih staršev, iz srca ljubljen in varovan, ni cesarjevič v trenutku, ko si je moral naložili na pleča tako odgovornosti polno breme, niti začel tako rekoč živeti življenje, moža. Vzgoja mladega velikega kneza jo bila zgrešena. Aleksander III. jc poskrbel svojim otrokom soliden pouk, ki so ga začeli žo zgodaj in ga vodili sami priznani gospodje. Ko je imel Nikolaj deset let, jo bil Že pod učnim vodstvom generala Daniloviča, ravnatelja vojaške akademijo v retrogradu. Učni načrt za velikega vojvodo jc bil sestavljen na podlagi učnega načrta vojaških šol; lu sc jc učil mimo strokovnega znanja tudi šo grščine in latinščino in od živih jezikov — francoščine, angleščine in nemščine. Vsi ti živi jeziki so bili za Nikolaja zares živi prav od zibelke: francoščina je bila običajni jezik ruskega dvora; angleščina, kot so šaljivo dostavljali, »mednarodni jezik vladarskih osebnosti«, in na danskem dvoru so govorili po angleško in carica Marija Feodorovna je s svojimi otroki vedno govorila v angleščini. Otroci so po rusko govorili le z očetom in med seboj, angleško pa je mladi Nikolaj govoril še z učiteljem Heatliom, ki je na dvoru nekako nadomestoval šolskega vodjo generala Dani-lovičn in je vodil Nikolaja in brata Jurija. Ves način pouka in znanja ie bil isti, kakršnega so bili takrat v Rusiji deležni otroci plemenitih rodbin. Večina ruskih plemiških otrok Je morala skozi vojaško šolo in je nato vstopila v carsko gardo. Nekateri mladeniči so poleni, ko se je vzbudil v njih drugačen poklic, izstopili iz vojaške službe in sc posvetili civilnemu službovanju. Drugi pa, ki niso bili v vojaških akademijah, so vstopili j>o srednješolski vzgoji v sCarski licej«, kjer so se pripravljali na diplomatski poklic in pa v nekako ^Carsko univerzo«, ki so iz njo izhajali pravniki in drugi uradniki. A ruski nndvojvode niso imeli nobene izbi re: vstopiti so morali v vojaško šolo — ali v mornariško. Tudi prestolonaslednik je moral biti v vojaški službi in sicer je bil po činu kozaški hetman in je nastopal v vojski v činu generala. Po vsem tem je bila carjevičeva vzgoja povsem usmerjena na vojaško stran niiino humanističnega študija in vprav ta je vse bolj ustrezal njegovi čudi. Nad vso mu je bila všeč zgodovina. Še mnogo pozneje, ko je bil preobložen z vladarskimi posli, jo zmeraj dobil tisti čas, da so je osebno udeleževal sej »Zgodovinskega društva« ki jo bil od svoje mladosti njegov Član in nato tudi predsednik. Posebno mu jc bilo pri srcu leposlovje, a zanimal se je tudi za arheologijo. Kakor jo razvidno iz Spominov, sc mu Jc duša zmeraj odprla za mirno iu osredotočeno delo, če je prej kaj leposlovnega ali zgodovinskega čital v krogu svojo družine, v svelu, ki mu jo bil vso in ki ga razen njega niti ni skoraj zanimal drug svet. Usoda, ki sc je porajala ob vznožju prestola, mu je bila všeč, toda dolžnost, da bi se pripravljal že od mladosti na visoki vojaški poklic, ga jo težila ko težko breme na plečih, kar so je dozdevalo kot bridka ironija, zlasti ob koncu njegovega vladanja, ko je moral prevzeli poveljstvo vojske. Škodne norice Koledar Sreda, 14. aprila: Justin, mučenec; Uomni-na, devica in mučenica; Tiburcij, mučenec. Četrtek, 15. parila: Helena, kruljica; Peter Gonzulcz, opat; Unzilisu, mučenica. Zgodovinski paberki 14. malega travna: 1. 1586 so ustanovili jezuiti nu pobudo nadvojvode Kuri« v Gradcu, središču notranje-avstrijskib dežel, univerzo. — Prihod jezuitov je v zvezi s katoliškim verskim preporodom, ki sc začne v avstrijskih deželah konec 16. stoletja. — Univerza se je naglo razvijala in je postala posebno važna za Slovence na Štajerskem, ki so po večini iskali pruv v Gradcu svojo duhovno izobrazbo — 1. 1695 je umrl v Parizu Jenu La Fontaine, eden najpomembnejših pisuteljev basni. Ustvu-ril je satirična, drumutsko razgibana delu, podobo svoje dobe, pa tudi večno dragoceno sliko ljudi. Morula njegovih basni je vseskozi zdrava — 1. 1836 je izšel v tisku Prešernov »Krst pri Savici« — L 1865 je fanatičen secesionist v Washing-tonu smrtno ranil Abrahama Lincolna, predsednika Združenih držav (1861/65) in zagovornika osvoboditve črnih sužnjev. Lincoln jo zučel široko akcijo proti suženjstvu, priključilo se mu je zlasti prebivalstvo severnih industrijskih predelov, docim so se južne držuvo — večji del poljedelske — odločno uprle, izstopile iz zveze in ustanovile novto. Zučela se jo secesij-ska vojna, ki pomeni važen mejnik v zgodovini Združenih držav Severne Amerike. Zmagale so severne države, ki so odpravile suženjstvo in obnovilo državno enotnost. Šele po tej vojni se začne oni silni ruzvoj nn vseh področjih življenja, ki je ustvaril današnjo USA, saj je imela zveza leta 1870 komaj 40 miljonov prebivalcev, toda dobrih 40 let poznejo je poskočilo njihovo število zaradi velikega doseljc-vanja iz Evrope nu 100 milijonov — !. 1895 jc bil v Ljubljani hud potres. Cele ulice so so razrušile, mnogo hiš, spomenikov baročne Ljubljane, je izginilo. Po potresu je naše mesto začelo polugoma dobivati novo licc Novi grobovi •f Adoll Zajec. V št. Jerneju Je umrl šolski upravitelj v Cadrežah gospod Adolf Zajcc. Blagega rajnega, ki zapušča sinka Marjana, so pokopali minulo sredo. Naj počiva v miru! Njegovim dragim naše sožaljel Na Cvetno nedeljo izlilo v knjižici PASTIRSKO PIShO ljubljanskega Škofa. Prednaročila sprejema Se dano« Mladinska založba (Stari trg 110) In uprava „KN\II?.IC' lia liukov-uiku. eua Izredno, knjižice eha liro 21. aprila, ob M7 zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenjo v Čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu! — Dovoljenju za prehod čez blok. Združenje kmetovalcev obvešča vse one kmetovulce, ki so se prijavili zu prehod preko blokov, da so dovoljenja že potrjena. — Hladnejše vreme. V nedeljo jc bilo, kakor že poročimo, zelo toplo, v ponedeljek so je ozračje po nočnem dežju nekoliko ohladilo, vendar jc bilu jutranja temperatura zelo visoka, ko je dnevna nasprotno v ponedeljek zelo padla. Toplomer je v mestu podnevi dosegel Ic 4-14.2" C. Popolilnc ob 14.40 je spet začelo deževati in pozneje zvečer. Padlo je vsega za 1.6 mm dežju. Letošnji april bo, kakor vse ku-že, reven na dežju, kajti doslej so bili zaznamovani lc 4 deževni dnevi z 121 nun dežja, kur je razmeroma zelo malenkostna množina dežju. Barometer se je v torek zjutraj dvignil na 771.3 mm. V torek zjutraj je bilo močno megleno, pozneje oblačno. Noč je bila drugače jasna. Jutranja minimalna temperatura v torek + 3" (J. Letos jc zadnji sneg v ravnini zapadel 16. februarja. — Nesreče na deželi. Na kolodvoru v Stični je po nesreči prišel pod vluk 34 letni železničar Janez Omahen. Dobil je poškodbe nn životu. Sreča v nesreči jc še bila, da ga ni strlo kolesje, ker so poprej vagon zavrli. — Hčerka trgovca v Veliki Loki nn Dolenjskem, 6 letna Tatjuna Vidinarjevn, si je pri padcu zvila nogo. — Tako nesrečno je pudlu nu brano, da sc jo poškodovala na obrazu 4 letna delavčeva hčerka Muriju Prelogar nu Vrhovcih pri Viču. — kočnrjeva žeuu, 40 letna Franja Puvčnikovu, jo padla iu si zlomila desno roko. — Vrt moramo temeljito zaliti. Zaradi lepih pomladanskih dni se je zemlja po vrtovih ze močno izsušila. Zato je njuno potrebno, da vrt dobro namočimo. Predvsem trpe žejo ved-nozeleni grmi in trnjnice. K. vsaki rastlini pn-lijemo kubljico vode. da se prst napoji z vodo. Če imamo zu zalivanje cev, uporubimo to. Enkratno temeljito zalivani« zadostuje zu tri tedne. Na tu n učili nnm bodo rastline lepo odgnalo in rustle. Pruv tuko je nujno potrebno, da za-lijemo živo mejo, saj se tu uniči največ zaradi pomanjkanju vode. Tudi v zclenjadncm vrtu .muiuo žejne rustline. Predvsem skrbinm za rubarbaro, ki ji nrilivamo mešanico razredčene gnojnice. K vsnki rastlini s kubljico. Seveda ne smemo pozabiti na posajeno vrtnino. Zuli-vajmo veduo temeljito in v daljših razdobjih. Sevet praha, korenja in čebule ne zalivamo, ker jc bolje, da se rustline ne privadijo na zalivanje, poženo nuj raje v globino koreninice. Zelo važno je zalivanje mladih in na novo posajenih sutlnih drevesc, ki še nimajo močno razvitih koreninic. Dalje trpe za hudo sušo tudi obzidni špalirji. Ce jih no bomo pravočasno zalili, bod kaj slabo odgnali. Pomanjkanje vode sc jim bo vse leto poznalo. Enako zalivamo tudi ribezlje in kosmuljc. če, bomo spomladi pridno zalivuli, nam bo vrt vso leto povračal naš trud. Z Jezice V poročiln o pogrebu Kunstljeve družine pred nedavnim smo poročali v našem listu o Kunstljevi oporoki, češ dn so partizani oporoko ponaredili in določili za dediča neko tretjo osebo. Kakor pn smo se prepričali, ni o tej oporoki ua občini nič znanega. Iz dela in življenja - od tu in tam S Spodnjega Štajerskega — Duhovne vaje za akademske izobražen-ke bodo v uršiilinskem samostanu v dneh 17., 18. iu 19. aprilu. Vsak dan bosta ilvu govora: zjutraj ob pol osmih, zvJc£er ' ob pol šestih. Začetek v petek, 16. aprila, ob pol šestih zvečer, sklep v torek, 20. aprila, zjutraj? Govori bodo v notranji kapeli, vhod pri porti. Prosimo interesentke, aa se blagovolijo prijaviti na samostanski porti. — Duhovna obnova ia poročene može. ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob %7 zvečer. V nedeljo, 18. aprila, govor ob M 7 zvečer. V ponedeljek, dne 15. aprila, ob 0 zjutraj in ob V>7 zvečer in v torek, 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob %7 zvečer. Sklep v sredo ob %7 zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. — Duhovna obnova za samske niože. ki bo v Slomškovem zavodu, Poljanska 6 (tik Alojzijevi-šča). Pričetek 17. aprila ob 'A7 zvečer. V nedeljo ob 'K7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob Vil zjutraj in %7 zvečer. Sklep veliko sredo, Mariborski dnevnik v novi obleki. Nedeljska številka >Marburger Zoitungr, ki je prav za prav dvojna kakor po navadi in je izšla z datumom 10. iu 11. aprila, je prvič imela spremenjeno obliko. Dosedanja »Murbur^er Zeitung« jo Imela isto velikost kot »Tagesposl« ter je bila znatno manjša in zlasti krajša od »Slovenca«. Nova oblika časopisa pa jo natančno tako dolga kakor i Slovenec c. Širina papirja pa jo za malenkost večja, vendar je tiskana stran prav toliko široka knkor >Slovenčeva». Časopis ima pet stolpcev, medtem ko je prej imel štiri. Tudi stara glava časopisa je spremenjena. Obseg časopisa kaže, da bo šest od-nosno štiri strani. Prva številka v spremenjeni obliki jo torej izšla prav za proslavo dvoletnice vkorakanja nemško vojske v Maribor. Spodnja Štajerska v številkah. Spodnja štajerska meri 0782 kv. km in ima 551.010 prebivalcev ki žive v mestnem okrožju Maribor in šestih podeželskih okrožjih, ki so mariborsko, ptujsko, celjsko, trboveljsko, brežiško in ljutomersko. Vsega skupaj je na tem območju 177 občin, v katerih je 154 krajevnih skupin štajerske domovinske zveze. To se dele na 625 celic ln 4208 skladov. ~~ Veliki Maribor. Veliki Maribor, ki obsega samostojno mostno okrožje Maribor, medtem ko Je vsa Spodnja štajerska razdeljena na šest okrožij, šteje danes 73.000 prebivalcev. Ob dvoletnici ugotavlja časopisje, da premore Maribor dve višji šoli (gimnaziji), dve učiteljišči, nekaj glavnih (meščanskih) in strokovnih šol, dalje vinogradniško šolo, glasbeno šolo in muzej. Kot upravno središče za celo Spodnjo Štajersko združuje vse ustanove za organizacijo štajerske domovinske zveze. V gospodarskem in industrijskem pogledu pa so izredno važne velike železniške delavnice in vedno bolj rastoča tekstilna industrija, ki dela tudi sedaj s polno paro. Organizacija brambovcev nn Spodnjem štajerskem. Nedeljski »Volkischer Beobaehler« piše, da so brambovci na Spodnjem Štajerskem razdeljeni v dve brigadi. Obe brigadi se delita na deset standart s skupno 77 napadalnimi oddelki, ki pre- KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17., 19*15 uri Ob nedeljah in oraznikih ob 10*30, 15., 17., 19*15 uri morejo v celoti 304 enot. Vsega skupaj obsegata brigadi 86.700 mož. Poleg tega je Sc ona motorizirana standarla z 2t enotami iu skupno 1000 možmi. Posebna standarta pa ima deset enot in skupno 400 mož. Od 14. aprila do t. decembra 1942 je bilo 12 kompantj brambovcev a skupno 2220 možmi odrejenih kot južni bataljon v okrepitev policije, ki je preganjala bandito In deloma varovala mejo. Pri tem so se brambovci prav dobro izkazali. Mladina in šolstvo na Spodnjem štajerskem. Po podatkih v nedeljskem >Vfllkischer Beobaehler " jo v organizaciji nemške mladine na Spodnjem Štajerskem vsega skupaj 300 ljudskih šol s 85.519 učenci in učenkami. Dalje je na Spodnjem štajerskem (26 glavnih šol (meščanskih) in dve pomožni šoli. Na vseh teh je 1073 učnih moči. Med drugim šolstvom je treba omeniti Sest višjih šol (srednjo šolo ali gimnazije) tri učiteljišča, državna, gospodarska srednja šola, dve kmetijski šoli, 15 obrtniških poklicnih šol, 8 poljedelskih zimskih šol, 7 kmetijskih strokovnih in viničarskih šol, 5 okrožnih glasbenih in 7 krajevnih glasbenih šol. Vsota dveletnih nabirk na Spodnjem štajerskem. V uvodniku v nedeljski >Tagcspost« piše llermann Krauth, da so SpodnjeStajerci v dveh letih pri javnih nabirkah nabrali vsega skupaj za zimsko pomoč izreduo veliki znesek 12 milijonov mark. Prav toliko pa so v dveh letih znašali izdatki za najrazličnejše naprave socialnega skrbstva na Spodnjem Štajerskem. SpodnjeStajerci, kakor pravi člankar, so tako ,spmi plačali naprave svojega socialnega skrbstva in tem lepše izpove-dali svoje prepričanje. Poleg tega uspeha na notranji fronti pa se bore že sinovi Spodnje štajerske, ki je že stoletja dajala moči najbolj slavnim planinskim polkom, za boljšo bodočnost Evropo na najrazličnejših bojiščih. Smrtna kosa. V .\laril>oru so umrli: 73letna Marija Huemer, roj. Steubcr, 70 letni preužitkar Matevž Koren iz Gabernika pri Zg. Polskavi, inženirjev sinček Marko Hlad in sinček železniškega nameščenca Adolf Podjaveršek. V Bogaški Slatini so umrli: 67 letni Jožef Kodelič iz Erjavcev, Otroci — St*rši Izšla jo krasna mladinska legenda PastirChova nebesa ki jo jc napisni Joio Tomaiič, s slikami opremil pa Jote Beranrk Povest je posebno priporočljivo branjo — mladim iu odraslim — za velikouočui čas BO strani, 50 slik BroS. L b -, kart. L 11 — Ljudskn Knllgarna v Uubllonl 1'red škofijo 5 - Miklošičova cesta 5 74 letna Marija Kidrič iz Radovljice, občinska na-lneščenka Olga Vusou, 42-letni Antou But iz Ne-gove, 63 letni Ivan 1'lovčak iz Tržišča in 98 letna Kina Kidrič iz Cerovca. V Ptuju je umrla učiteljica Hiltruda Wolf. V Teharjih je umrl 021otui Andrej llrovat. Na vzhodnem bojišču je na srednjem odseku padel narednik v pehotnem po'ku, nekdanji cariuski inšpektor Gliutber Frevlag iz Maribora. las Hrvaške Prispevek hrvatskega delavstva t Nemčiji zn »Pomoč«. Hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji, so zbrali med seboj 85,000 kun ter jih poslali kot svoj prispevek »Pomoči« v Zagreb. Objava glavnega ravnateljstva za lavno varnost v NDH. Glavno ravnateljstvo za javno varnost v hrvatskem notranjem ministrstvu je objavilo 5. aprila uradno sporočilo, da so odmclniki napadli vlak na progi Ruma—Vrdnik in ubili člana ustaške milice Giuro Margoša in Franja Mihaliča. V Vitrovici pa je bil dne 12. marca ubit strojevodja Vlado Klicr. V koliko oblasti NDH v roku desetih dni po objavi tega sporočila ne bi izsledile pravih zločincev, bodo za vsakega imenovanega dale ustreliti po deset uradno ugotovljenih komunističnih prvakov. Hrvatski list v turščini. Dne 6 aprila je izšla v Zagrebu prva številka hrvatskega lista v turščini. List izhaja v turščini pod naslovom -D o g u ve B a t t i«, kar pomeni »Vzhod in Zahod«. Izdaja ga hrvatska muslimanska založba »Vzhod in Zahod«, ureja pa muslimanski časnikar in književnik Ab-} dulah Hlvzi B i e I e v a c, Uvodni članek za list je napisal hrvatski javni delavec profesor Hakija Hadžič, poslanik in opolnomočeni minister pod naslovom »Hrvatski narod in islamski vzhod*. Iz Srbije ICoi.Iercnca srbskega prosvetnega ministra t vsemi beograjskimi ravnatelji in upravitelji srednjih In ljudskih šol. Ob prlčMku drugega polletja nn srbskih in ljudskih šolah je srbski prosvetni minister Jonič pozval k sebi nn nosvet vso ravnatelje beograjskih srednjih in ljudskih šol ter jim dal nekaj navodil za delo v drugem šolskem polletju. Minister je predvsem poudarjal važnost vestnega del« po vseh šolah. Ravnatelji in upravitelji posameznih Sol morajo glednti zlasti na to da, bodo Vsi profesorji in učitelji res koristno zaposleni. Isto velia tudi za učence. Lenuhe je trebu povsod izključiti. Kar je morda v zimskem času zaostalo, je treba v letnih mesecih Čimprej nadoknadili. Ureditev vprašanja najemanju delovnih moči v Banatu. Beograjski nemški dnevnik objavlja sporočilo tamošnjega nomškegu vojaškega poveljstva, du sta okrožni predstojnik v Banutu in tamošnji policijski ravnntelj izdala odredbo, po kateri no sme noben delavec svojevoljno zapustiti svojega delovnega mesta v Banatu in oditi na delo v kako drugo pokrajino. Določila odredbe se nnnašajo na vse. moške in ženske od 14. leta starosti dalje. Izjeme so dovoljene samo za tiste, ki «o zaposleni v kakih vojaških obratih ali v podjetjih, ki so v vojaškem pogledu zelo važna. Che cos'e la tattica "A BRANCHI"? Allorche le havi commerciali nemiche si riuniscono in grandi convogli per godere della sicurezza del gregge, si lanciano, contro di esse, i sottomarini, "Lupi del Mare". Questa recentissrma tattica che ha ottenuto strepitosi successi, viene descritta in un interessante articolo con disegni illustrativi, nell'ultima edizione di SIGNAL £ in vendita 1'edizione italo-tedesca di SIGNAL No 7. Ja moderna rivista illnstrata che si fa apprezzaro per i suoi servizi d"informazione. 40 pagine, di cui 8 a colori. In vendita ovunque a L 3,—. Ka| le taktiko „V TROPIH"? Ko se neprijateljske trgovske ladje združijo v velikih konvojih, da bi uživale varnost črede, se zaženejo proti njim podmornice, »morski volkovi". Ta najnovejša taktika, ki je doživela velikanski uspeh, je opisana v zanimivem članku, opremljenem z risbami, v poslednji izdaji lista SIGNAL Na prodaj ie italijansko-nemška izdaja lista SIGNAL filev. 7, moderna ilustrirana revija, ki je cenjena zavoljo svoje obveščevalne službo. 40 strani, od teh 8 z barvanimi risbami. Dobite jo povsod za 3 lire. Drobna ljubljanska kronika Za prihodnji koncert Glasbene Matico, ki bo na voliki četrtek ob 7 zvečer v veliki unionski dvorani ln na katerem se bo izvajala Tomčeva kantata za soli, zbor in orkester »Križev pot*, so vstopnico žo v pred-prodaji v knjigami Glasbene Matico. Prav tam se dobi tudi besedilo vseh 14 postaj l IS v mali filharraoničui dvorani. Produkcija obsega sporedo treh koncertov v družini. Na prvem nastopijo gojenci za klavir, violino, flavto in gojenci iz oddelka za dokla-macijo. Drugi sporod nam predstavi poleg klavirja in violine Se šolo za solopeUe m tretji spored domačega koncerta vselvujo dola za klavir, violino, oboo in ansambel štirih violin. Podroben spored jutrišnjo produkcijo jo nn razpolago v knjigami Glasbene Matice. Ilkrati pa opozarjamo na VII. produkcijo, ki bo pod istim naslovom v soboto, 17. t. m., ob Isti uri v mali filharmomčm dvorani. Učite sc strojepisja! Novi eno-, dvo- ln trimesečni strojepisni tečaji — dnevni I11 večerni — so prlčno 14. in 15. aprila. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnim, raznovrstni stroji! Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne nit zvečer po želji obiskovalcev. Informacijo, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učlllšče »Clirlsto-fov učni zavod«, Domobranska 15. Rekord v dvorani št. 79. Svojevrstep rekord zaznamuje samski delavec Milan Ites-man, rodom Iz Medvedjega pri Tržiču, pristojen v Ljubljano. Njegova kazenska zadeva zaradi izsiljevanja nikakor 110 moro doseči končno sodbe. Prva glavna r izprava je bila 21. ilocembra 1043, nakar je blln preložena. da se izpopolnijo dokazi. Zaradi neke crlčo pa .ic bila ta razprava preložena ln 1 sedaj io jo moral kazenski sodnik poediueo že sedmič preložiti. Milan Itesman eo jo žo 1 sedemkrat pojavil v dvorani St. 70, toda so ui učakal sodbo. Posebno vrste slepar. Brezvestni in brezsrčni ljudje izrabljajo razno družinsko in druga priliko, da se z, nsodo ljudi okoristijo na sebičen način. Samski delavec Silvo Co-tič, ki je pravi kriminalen tip. so je oglasil pri neki družini ter gospe in možu na-tvezol, da odhaja s šoferjem v Italijo iu lahko odnoso primeren paket za njihovega sina. ki so nahaja nokjo v internaciji. Gospa in gospod sta verjela sleparju. Napravita sta primeren paket jestvin in izročila šo 210 lir gotovino. Cotlč pa paketa ni odnesel v Italijo, marveč ga jo sam porabil in prav tako tndi denar. Zaradi prestopka prevaro jo bil Silvo Cotič na okrožnem sodišču pred sodnikom poedincem obsojen na 10 tneseeov strogega zapora in Da 100 lir denarno kazni. Iz zemljiško knjigo. V drugi polovici marca je bilo zaznamovanih do 24 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost .1,404.000 lir. Bilo jo neka i velikih kupčij milijonsko vrednosti. Mnoge staro hišo so izmenjalo svojo lastnike. Ponesrečenci v Ljubljani. Stnnko Mecl-lovšek. Kletni delavčev sin, sc jo obesil na neki voz, s kutorega je padel in so hudo poškodoval, da fo bil prepeljan v bolnišnico. — Kil lotna zasehnica Ana Zerovuikova je padla in se poškodovala po obrazu. — 20 letni tovarniški delavce Ciril Vidmar je padel z lestve in se poškodoval na desni nogi. Dnevi p a s i j o n s k i h predstav »V ČASU 0BISKANJA« 11. aprila, sroda, red »Sredai, ob 18.30; 10. aprila, potok, red »A«, ob 18.30; 17. aprila sobota, izven, ob 18.30; 18. aprila, cvetna n«lelja izven, ob li; 10. aprila, ponedeljek, zaprto; 20. aprila, veliki torek, rod »Torek«, ob 18.30 21. aprila, velika sreda, red »B«. oh 18.30 22. aprila, veliki četrtek. Izven, ob 18.30; 23. aprila, veliki petek, izven, ob 131 24. uprila. velika sobota, zaprto. 15. nnrlla. velik,i nedelja, izven, ob 15; 26. mirila, vel. ponedeljek, iivon, ob 18.30 Gledališče j Opera: Sreda, 11. aprila, ob 18: »Madame Butterfly«. Red B. Četrtek, 15. aprila, ob 18: »EveenlJ Onjegln«. Ited Četrtek. * Petek, 1(. aprila ob 15: »Sirota Marko« — »Obuti maček«. Prireditev Gilla. Sobota, 17. aprila ob 18: »Madame Butter-fly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. G. Pucclnl: »Madama Bnttorfly«. Opera treh dejanjih. Osebe: Buttorfly — Hcy-balova, Suzuki — fcpanova, Kate — B. Stritarjeva. Pinkerton — Lipušček. Sharploss — Popov, Goro — Sladoljev, Vamadori — Dolnlčar, boneo — Lupša, komisar — Gre-gorin, uradnik — ftkabar, mali — Skrjan-čeva. Dirigent: D. Žobre, režiser: C. Debevec. zborovodja: It. Simoniti, scenograf: A. Foriga. D r a m a 1 Sreda, 14. aprila, ob 18.30: »V času obiska- nja«. Red Sroda. Četrtek, 15. aprila, ob 18.30: »Veliki mol«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Petek, IS. aprila ob 18.30: »V času oblBko-nja«. lied A. E. Gregorln: »V času oblskanja«. Tiisi-jonska igra v Šestih postajah. V zgodbi 60 glavne osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregoriu, Janez — Verdonik, Pater — Bra-tlna. Juda — Nakrst, Magdalena — Sanci-nova, voliki duhoven — Plut, Kaifa — P-Kovič, Poncij Pilat — Peček. stotnik Petro-nij — Dreuoveo, Veronika — Simčičova. Sodclujo velik dol dramskega ansambla. Režiser: II Oregorin, scenograf: inž. L. lranz, scenska glaabai prof. M. Tome. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo Ooldonljevo komedije »Mlrando-ilna«, katere začetek bo ob 15. url lil ki ho po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova. Poizvedovanja Zgubila sem v ponedeljek, 12. t. m., modre volneno rokavice od uršulinske eerkvo do Šiške. Pošten najditelj uaj jili odda pri upravi »Siivenca« Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja. 18. aprila, ob 5 popoldne: »Župnik Iz cvetočega vinograda«. Vstopnico v predprods.li v trgovini Sfiligoj In na dan predstavo pri bla gajni frančiškanske dvorano. RADIO. Sreda, 14. aprila: 7.30 Oneritn.i glnshn — 8 Nnpoved čnsa, poročiln v Italijanščini — 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4.1 Polke, valčki in maznr-ko — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvu Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orki-ster vodi dirigent Petrnlin — 14 Poročila v Italijanščini —14.10 Koncert tenorista hgres-svja Tiborja — 14.30 Koncert Kmetskeg.i trla — 15 Toročila v slovenščini — 17 Nn- Bovcd časa, poročila v italijanščini — 17.1.1 ioncorl pianistke Itossnne Bottal-Orlnndim — 10 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Lcben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.4,1 Neapeljsko pesmi — 20 Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Radio zn družino — 21.1.1 Devet tleethovno-vih simfonij: Simfonijo št. 7 vodi dirigent, Van Kempcn — 21.40 Zanimivosti v slovenščini — 21.50 Orkester vodi dirigent Kramar — 22.15 Klasični orkester — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisovn» cesta 43; mr. Trnkoc-zy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Sclcu-burgova ulica 7. ■»•■■uiuuiiiimiaim Najlepša knjiga, ki vam lepo razloži prikazovanja v Fatimi, so ŠMARNICE | ki jili je spisal dr. Ivnn A h čin. Tudi vsem laikom je knjiga najlepše duhovno brnnje. — Slane samo 10 lir. Knjigo naročite pri: Odboru 5 prvih sobot, Pred škofijo l/I. Pis.arnn KA. Ljubljana. — Dobite jo tudi v knjigarnah ia pri vseh ž »pni h uradih. S. S. VAN DINE: 43 Umorjeni Kanarček DMMHBnnmnHn »Laliko je reči, naj jih najdem,« je zngodrnjal Marlihuni. »Zlo |>a je prav v tem, ker 110 vemo, kje naj jih Iščemo.« Ileath si je zopet prižgal cigareto ln naredil nepotrpežljivo kretnjo »Nikakor se ne morete oddaljiti od Skecla Urez dvoma je on zagrešil ta zločin Če bi ne bilo njegovega odvetnika, bi se mi ie posrečilo, da bi ga pripravil do besede Predvsem pa, gospod Vance. j- zllkovec res imel ključ od plesatkinega stanovanja...« Umolknil je za hip ln pogledal načelnika • Nikakor ne nameravam kritizirati, a zdi se nn. da zapravljamo čas, ko poizvedujemo za plesalki-uinii prijatelji, gospodom Cleaverjem, Mannixom iu drugim « »Morda imate prav, gospod narednik,« je priznal M ari; liani »Vendar pa bi rad vedel, zakaj se je doktor Lindquist vedel tako čudno« »Morda bi tudi to prišlo prav,« je pristal Ileath. : Ce je doktor prišel s plesalko že tako daleč, da ji je celo erozil s smrtjo in če je zgubil glavo, ko ste ga vprašali, kje je bil v ponedeljek ponoči, zelo verjetno nekaj ve. Čemu ne bi poskusili, da bi ga nekoliko prestrašili? Poročila o njem nikakor niso najboljša...« »Izvrstna misel I« je vzkliknil Vance. Markbam ga je prodirljivo pogledal, nato pa je začel pregledovati notes, v kalerega si je zapisoval razn? sestanke, in dejal: »Danes popoldne sem še precej prost, zato ga lahko povabite semkaj. Priskrbite si pozivnico, ako bi se branil. Skrbite, da bo tukuj takoj po kosilu.« Nato jo nevoljno pobobnal po nnzi. »Če ne dosežem drugega, boin dosegel vsaj to, da izločim vsaj katerega izmed teh ljudi, ki dela|o to zadevo tako čudno zapleteno Čisto vseeno je, če-začnem z Lind All spada to k poročilom, ki si mi jih obljubil?« »Ne bom se mogel umiriti,« jo nadaljeval Vance, »dokler se mi no bo posrečilo izvedeti, kje je bil ta trgovec s kožuhoviuo v ponedeljek zvečer med enajsto 111 dvanajsto uro Bil je nekje, kjer bi ne smel biti. TI, Markhain, pa moraš to odkriti Bod lako prijazen m postavi tega Mannixa kot drugega v seznam tistih, ki bi se jih rad iznebil. Govoril bo, če ga bomo le znali dovolj pritisniti. Bodi bru talen, če treba Daj mu razumeti, da sumiš, da je 011 morilec. Vprašaj ga o oni ženski... kako se že piše .. Frisbee« Nekaj časa je molčal in zamišljeno gledal predse. »Mislim da. Da. Markham. vprašaj ga o njegovi nekdanj' uslužbenki Vprašaj ga, kdaj in kje jo je videl zadnjič Bodi skrivnosten iu previden ko 6e dotakneš tega predmeta.« »Veš kaj, Vance...« Markham je bil videti razdražen. »Ze tri dni spravljaš neprestano v ospredje tega Mannixa. Čemu neki ga zasleduješ? Kaj misliš odkriti?« »Slutnja, samo slutnja. Je pač le moj psihični značaji« »Verjel bi ti, če bi te ne poznal že petnajst let.« Pogledal ga je pozorno, nato pa je ekomizgnil z rameni. »Ko boni končal z Lindquistoin, pokličem Mannixa.< XIX. Doktor pojasnjuje. Pelek, 14. septembra, ob 2 popoldne. Odšli 61110 na prigrizek v privatni načelnikov kabinet, ob dveh pa so nam naznanili doktorja Lindijuisla. Spremljal ga je Ileath in na njegovem obrazu je bilo mogoče razbrati, da mi spremljevalec niti malo ni všeč Markham je povabil doktorja, naj sede nasproti njemu »Ka| pomeni la nova žalitev?« je hladno vprašal zdravnik. »Ali je to vaša navada, da nadlegujete mirne meščane m nasilno postopate z njimi?« »Moja dolžnost je da pmedeui morilce v roke pravice,« ga je prav tako hladno zavrnil Marklam. »Ce se vain zdi, ds bi se morali česa bati s tem, da odgovarjate na moia vprašanja, si lahko pokličete odvetnika Morda mu hočete telefonirati in ga pozvati semkaj, da vas zakonito brani?« Zdravnik je okleval: »Ne potrebujem nikake zakonite obrambe. Ali mi hočete povedati nemudoma, Čemu ste me dali privesti semkaj?« »Brez dvoma Želim, da bi mi pojasnili nekatere 6tvnri. ki 6em jih izvedel o vaših odnošajih z gosjiodično Odeli, kakor tudi. da mi pojasnite, čemu ste me skušali prevarati glede teh odnosov, ko sva se zadnjič razgovarjala « KINO UNION at Pretresljiva ecodba, ki Je ne boste pozabili »Žrlev velike ljubezni« V st. vlogah: Assla Norls In Plero Lulll... PRUDSTAVE: ob delavnikih: 15 30. 17 30, 19 30; ob nedeljah In praznikih: 10 30. IS 30, 17 30. 19 30 rEU KINO Sl.Of;A Na fiplosno željo! Nepozabl.llva llubezenska drama po romanu Kdmonda do Amicls JSF- »Carmela« V glavnih vlogah : Tal Javor, Dorls Durantl 1'rlfieteU predstav: 14, IG.60. 17.40 ln m 30. rKU KINO MATICA Q4 Dnevno ob 15 tlim o nesmrtnem osvajalcu ženskih tre »Don Juan« Adrlano Rimoldl, lElleno Zarescl, P. Stoppa Dnevno ob 17 In 19.15 vclezanlmiv in najsodobnejši film Ijubavno-krlmlnalne vsebine »Zadeva $(yx« Napeti prizori, ples... V glavnih vlogah: VlUtor de Kowa, Luura Solari, Marglt fcSymo SP0RT Ljubljanski atleti CRSfl EBIPI15D5KEBR Pl3DKRflb3R U. M i o n'< Zelo dragi anglesko-arerikanski letalski napadi llerlin. 12. aprila, s. V noči od sobote nn nedeljo ie britansko letalstvo napadlo, kakor ie lo javilo nemško uradno poročilo, več krajev v zahodni Nemčiji. Medlem ko je |>ila povzročena škoda zelo ninihna. i>a ie bilo več napadujočih letal zbitili Druga nasprotnikova letala so poleni napadla vzhodno nemško ozemlje in zmetala svoj lovor bomb na odprta polja Ta napad označujejo v vojaških krogih kol popolnoma nevojaški in brezpomemben. Lovci in lažja britanska letala so napadla razne kraje na llolundskem. Nasprotnik se ie vrgel predvsem na najbolj naseljene stanovanjske predele in povzročil smrt številnih Holnnd-cev, škodo pa naredil edinole nn stanovanjskih poslopjih. Nemška protiletalska obramba je zbila 13 napada jočih letal, ki so sodelovala pri imenovanih napadih. Med zbitimi letali ie ludi nekaj težkih bombnikov, ki so nainovejšegu izdelka. kakor so 11:1 primer Moskilusi. OTVORITEV Cenj. občinstvu naznunjam, da sem odprla v Židovski ulici 6 nov brivsko-frizerski salon in se cenj. damam in gospodom priporočam. Obenem se zahvaljujem vsem svojim cenjenim gostom v Trebnjem zu dosedanjo naklonjenost. JEREB VILMA Ali poznate roman »Pesnikova skrivnost« Izšel je v »Slovenčsvi knjižnici« bndu tekmovali 18. t. ni. v teku čez drn in siru. — Rok za prijave do petka. Prva letošnja lahkoatletska prireditev bo prihodnjo nedeljo ob 10 dopoldne na igrišču Herme-sa. Nastopili bodo tekači vseh razredov in se potegovali za naslov pokrajinskega prvaka v teku čez drn in strn. Zagotovljen je nastop članov Ilirije. Planine in Hermesa, tem pa se bodo pridružili šo drugi, saj pomenijo teki v naravi tako odlično preizkušnjo telesne zmogljivosti za vse športnice. Z ozirom nn lo, da bo to prvi letošnji naslop atletov, je določila lahkoatletska zveza primerno dolžino proge, ki bo znašala 3500 m in bo potekala v okviru Hermesovega igrišča v Šiški. Posebno veljavo je dal prireditvi tudi CONI, ki je razpisal poka! za najboljše moštvo. Mikavna nagrada bo brez dvoma vzpodbudila ljubljanska atletska društva. da bodo poslala na prvo preizkušnjo atletov številne ed;ipe najboljših tekačev. Opozarjamo dru-š.va. da traja rok za prijave samo do petka do 18. ure. Obenem s prijavo je treba vplačati po 1 liro prijavnim; za vsakega atleta. # V Ljubljanskem nogometnem prvenstvu bodo igrali prihodnjo nedeljo j>o temle sporedu: I. raz-led: llerines—Dopolavoro Tob. tovarne: II. razred: Zabjak—Mladika. Doslej so odigrali v obph razredih samo po eno tekmo. V L razredu je Lpihljana premagala Mars s 4:3, v II. razredu j>a je Korotan odpravil Vičane s 5:1. V štajerskem nogometnem prvenstvu so zaceli preteklo nedeljo s povratnimi tekmami. Na .sporedu je bilo saino srečanje med Celjani in graškimi poštarji. Celjska napadalna vrsta je bila dobro razpoložena in je dala po Vrečiču, Dobreitzu in Čaterju tri gole, četrti pa je padel kot auto-gol. Tako so zmagali Celjani z 0:4. — Mariborski Železničarji so izrabili prost termin za prijateljsko tekmo s Kuitlelfeldom. Izid je bil 3:0 za Mariborčane. Dal jih je pripeljali predse, se vsedel na prestol v prcstolni dvorani, kjer je navadno sprejemal v izrednih okoliščinah in se poslužil tolmaču. Govoril je vsa narečja kanaanske dežele, pii sc ni hotel izdati: toliko manj bi bilo prikladno, dn bi egiptovski podkralj govoril uradno v jeziku, ki ne bi bil egijičanski. Mujordom pripelje deset mož v dvorano. Jožef je začutil tesnobo v srcu. Spoznal je v njih svoje brnte, one okrutneže, ki so ga bili prodali' Izmaelcem v sužnost. Od tega nesrečnega dne je jioieklo že več kot dvajset let; zelo so se postarali, todu on jih je prepozuul. Bili so oni. ni bilo nobenega dvoma. Rilo jih je le deset. Manjkal je Benjamin, dragi brat, katerega je želel videti. Kje je bil Benjamin? Zakaj ni prišel z brali? Morda je umrl? Ali so gu bratje sovražili kakor njega samega? Mordu so tudi njega prodali:' Gorje, ako je bilo tnko! In njegov oče, dobri Jakob? Ali še živi. ali jc že odšel v predpekel, da doseže veličasten dan, ko sc mu bo odprlo nebo, da bo užival uubro zasluženo plačilo za svoje kreposti? Ali ste ie naročen. na Slovenca Vsak naročnik zavarovan V vsako hišo »SLOVENCA« Umrla nam jc 4. aprila, v starosti 83 let, naša dobra mali, stara mati, gospa Marija Hribernik Zidančkova mama V Virniušali. Sv. Duh pri Škofji Loki. — Pogreb rainke na slarološko pokopališče ie bil preteklo sredo, 7. npriln 1943. Svclu maša zadušnica bo brana na Viču v četrtek ob pol 9. I>laqor odslej mrtvim, kateri timricio v Gospodu. Da, qovori Duh. spnčiicjo naj se od svojega truda, zakaj niili dela nredo za njimi« (Razodetje sv.Janeza 14. 13). Virmaše pri Škofji Loki, Ljubljana, dne 13. aprila 1943. V imenu sorodnikov Katrca Primožič V globoki potrtosti sporočamo, da nam jc umrl ljubljeni f Zajec šolski upravitelj v Čadrežali Pogreb dragega je bil v sredo, 7. aprila 1943, v Št. Jerneju, kjer mu je začasno tozemsko počivališče. Za izkazano zadnjo naklonjenost vsem naša iskrena hvala! Ljubljana, 13. aprila 1943. Žalujoči sinček Marjan in rodbini Zajee — Pirš Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K- J Erben — Risal Ivan Romih POKLICE ZETA IN GA VPRAŠA, KJE IN KAKO JE HODIL V GRAD. ON POVE, DA JE BIL CEZ NOC PRI NEKI STARKI. KO JO PODROBNEJE OPIŠE, SPOZNA KRALJ, I)A JE TO BILA TISTA ROJENICA, KI MU JE PRI ROJSTVU PRISODILA KRALJEVO HČER. MISLI, MISLT PA REČE: >KAR SE JE ZGO-DILO, SE JE ZGODILO, TODA TAK NE MOREŠ BITI MOJ ZET. ČE HOČEŠ, DA TE BOM PRIZNAL ZA NASLEDNIKA, PRINESI MI TRI LASE DEDA VSEVEDA!« MISLIL JE, DA SE GA BO NA TA NAČIN IZNEBIL. Jakobovi sinovi so pokleknili, da ga počp-ste, stegnili ponižno proseč k njemu roke in ga niso spoznali. Toliko let je že minilo, odkar so ga bili prodali. Sedemnajstleten mladenič je postal zrel mož. Kdo bi bil le od daleč slutil, da je brat, prodan v sužnost, postal mogočen podkralj Egipta? Jožef se spomni sedaj svojih sanj. Uresničevale so se. Sinovi njegovega očetu kleče pred njim. »Odkod prihajate?« jih ostro vpraša po tolmaču. Odgovore mu: »Prišli smo iz dežele Kanaan, da kupimo potrebno za življenje.« Jožef ni vedel, kako naj se vede do njih. Ali naj jih strogo kaznuje za zločin, ki so gu zakrivili v njegovo pogubo? Njegova bratov-ska ljubezen se je upirala temu. Potem bi tudi prizadejal bolest svojemu očetu, ki bi moral trpeti za sinovljcve kazni Ali naj jim odpusti in se razodene? Ali so bili tega vredni? Ali so se v teh dvajsetih letih kuj poboljšali? Ali ni verjetno, da bi povzročili sitnosti, ko bi skušali izkoristiti njegov položaj, da obogate svoja pleča? Hotel jih je postaviti nn trdo preskusnjo in ako jo bodo prestali, jim bo odpustil; sicer jih bo pa strogo kaznoval. >Vi ste oirlcduhi': jim reče. »Izvedeli ste, da vlada v deželi pomanjkanje in lakota, in prepričani, da je naša vojska obnemogla, ki bi jo bilo moči lahko premagati, pa ste prišli, da izveste, kje so v deželi manj utrjeni kraji, in jih napadete.« Ta njegova domneva je brate zelo prestrašila. Gorje, ako se jim ne posreči, da jo uničijo! Z ogledulii so zelo trdo postopali. Pod-krulj jim ne bo prizanašal. Odgovore zelo ponižno: »Gospod naš, ni tako, tvoji služabniki smo in smo prišli kupovat kruha. Vsi smo sinovi enega očeta in smo prišli z dobrim namenom in tvoji služabniki no spletkarimo nič slabega.« »Ni res!« zakriči Jožef. »Zadeva je čisto drugačna. Nesrečniki! Prišli ste, da si ogledate nuše utrdbe.« »Poslušaj nas. gospodar!« odvrne Juda v imenu bratov. »Nas, tvojih služabnikov, je dvanajst, sinov enega očeta v kanaanski deželi.« »Ali vaš oče živi?« »Tvoj služabnik, naš oče, živi,« odgovori Rubon. Jožef se oddahne. Njegov oče živi. »Izdajalci! Trdite, da vas je dvanajst bratov. vas vidim pa le deseti« reče. »Gospod naš, najmlajši je ostal pri našem očetu, ki je zelo star, drugega pa ni več.« »Umrl?« »Umrl,-? odgovori Rubon s trpkim glasom. Sramoval se je priznati zločin bratov, ker on gu ni zagrešil; on jc hotel Jožefu rešiti iz njihovih rok. Jožefovo srce je poskakovalo radosti^ ob misli, da Benjamin živi; zelo živo je občutil spomin svoje ječe in zato se je prisilil, da se bratom ne da spoznati: ,dozdeven mrlič živi", in potvarjajoč se pred njimi zu tujca vzklikne: »Ne verjamem vam! Tnko je, kakor sem jaz rekel. Zares ste ogledulii.« »Ne! Ne!« ugovarjujo bratje. »Preizkusi nas.« »Preizkusil vas bom, kakor želite,« vikne Jožef. Ko je izrekel najsvetejšo prisego, ki jc v Egiptu običajna, nadaljuje: »Pri Faruonovcm zdravju ne boste odšli od tod, preden ne pride vaš najmlajši brat.« To reče, ker želi videti ne samo Benjamina. marveč da preizkusi brate in se prejiri-ču, uko resnično ljubijo svojega najmlajšega brata. »Gospod,« odgovori Ruben v imenu bratov, »ne. bo lahko doseči, kur želiš.« »Zakaj ste lagali, ako vašega najminjSega brata več ni!« »Naš oče je slar, zelo ljubi našega najmlajšega bratu, celo bolj od nas vseh, in ne more živeti brez njega. Zelo bo trpel ob njegovi ločitvi.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič