List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo; TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širakosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Na 3. strani objavljamo govor tovariša
BEBIJE
na XIX. kongresu K P SZ
V prihodnji številki bomo objavili pozdrav tov. Pera POPI VODE NIN. Kongresu
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV, ŠTEV. 207
TRST, SOBOTA 25. OKTOBRA 1952.
CENA 20 LIR
GODOVINSKI GOVOR
int
Stalinove besede na zaključit zasedanju XIX. kongresa taunistične partije Sovjet-zveze so imele velik od-v svetu. Nihče jih n,i mo-prezreti, ker so izredne 3 bosti za delovne množice ih. dežel in prav posebno za lovne množice kapitalistično Sa dela sveta. Zamolčati jih ^ o mogli vodilni krogi kapi-°°l ističnih dežel, ker jih je ta ] tor karakteriziral kot sile 19. iadnjaštva, reakcije, proti-iinnainih teženj, fašistične ca.1 tature in vojne. Tem manj <f \ mogle iti preko njih demo-ie. Itične množice, ki jih je tov.
11 in označil kot edino silo, ki valico reši lastno deželo pred Efll ipastjo in sprosti vse pozi-He energije za blagor naro-oK-in vsega človeštva.
Naravno je, da so imperiaci'i in njih hlapci reagirali na jr» govor z histeričnimi izpadi, fjJj gromovitim vpitjem in vo-hj obtožbami. Naravno je liti li, da so imperialistični kro. I* in njihovi hlapci skušali sificirati besede in smisel Ninovega govora, kot je v gg Itovi navadi. Najbolj narav-y Pa je bilo, da so se čutili K 2-adeti, ker so jih Stalinovi Vki pokazali v pravi luči . _ 6, ki je že doigrala in ne icD 'te več povedati nič novega. iS!ital
ali nove umerjene, jasne in Proste besede so po drugi išt Sni za napredne sile v svetu iboljše bodrilo k akciji, ker ■ Ustavljajo konkretizacijo «jii fh sedanjih problemov tt’l tbi med starim in novim 15. :(l naprednim in- nazadnja ^ lltl, med živim in umirajo--šijj med veliko večino "ljudi 1} Peščico zakrknjenih kolo 1 ’’ Sij, ki jim je le za ohranili j ' svojih pozicij, iil. ^ov. Stalin je poudaril predetim, da je proletarski inter-honalizem tista mogočna in ■-j, Premagljiva sila, ki veže i 5 Ovne množice vsega sveta in Vjji Ustavlja najboljše zagctovi-)lS 2a zmago miru in socializma Vsem svetu. Brez proletar-- =a internacion-alizma, brez r# ttg moralne in fizične pove-'e med ljudskimi gibanji čh dežel ne more biti borbe Y. U imperializmu in. vojni, i d1 toore biti uspešnega napada S» pozicije nazadnjaških raz-(1 o v kapitalističnega dela sve-
pr$ 3feZ proletarskega interna-ijč1 halizm-a, brez mednarodne ;e 'darnosti med vsemi naro-
rd-
Oe glede na raso in barvo
ltel-e, ne gledè na jezik1 in raz-jpD bo-at kulture, ne glede na bilje, v katerem prebivajo, al : toore biti niti borbe za lo i 'dvisnost in svobodo .. ; Ph dežel, ne more biti resali :6y svobodnih in neodvisno1 1 dežel.
°*f ^dnos do Sovjetske zveze je 'boljše' merilo proletarske-
°' intemaci-onalizma, ker bra-
Sovj-etsko zvezo in s-ov-
)lJi* jke narode v svoji lastni tit oli, ne pomeni le braniti -kovino socializma, ki gradi titoizem, marveč v prvi efi !‘i| pomeni braniti svojo la-
0	deželo in svoje lastno Pstvo pred nesrečami, pred eHško-angleškim,i imperiali-
ki jima strežejo po svobo-neodvisnosti, pomeni od-j ‘lilo prispevati k zmagi de-Pracije, -svobode in miru v Joil 'it lastni deželi, dj h to ne more biti drugače: vdin-jati se protisovjetski jv-i 'tiki in politiki pripravlja-
1	vojne proti ZSSR pomeni vj 'reti na stežaj vrata lastne liji 'ele ameriškim monopoli-
1$, ltli pomeni odpreti vrata J 'enjstvu, pomeni izgubiti 1(1 * najmanjši ostanek neod-11 "osti in suverenosti. ji.-v. Stalin je prav v tem ‘slu poudaril, da so se, žalujoč se internaci-onalistič-
1 politiki Sovjetske zveze, po. c3 borbe v kapitalističnih ^ ‘elah znatno izboljšali in da "a ta način postala mnic-go '0 naloga '"Vskih
komunističnih, in demokratičnih 'tij. Brez te konkretne medit '°dne solidarnosti pa vsega “ *4
a-e bi bilo.
- Prav zato, ker so se zaradi Sovjetske zveze in po zaslugi zaradi -obstoja Kitajske, ljudskih demoni in Nemške demokratič-tePublike, izboljšali temelji za vs-e narode na svetu, s*oje danes vsi Pogoji, da j !*° predvidevamo uspeh in S bratskih partij onih dr-
žav, kjer še vlada kapitalizem».
To je značilnost sedanjega obdobja v borbi delovnih množic vsega sveta za zmago miru, demokracije in -socializma. Vodilno vlogo v tem zgodovinskem obdobju igra Sovjetska zveza, ker je osrednji faktor pravilnega izvajanja miroljubne, demokratične in napredne politike, ker je tisti faktor, ki že samo s svojim obstojem omogoča napredovanje demokratičnih sil.
In končno je tov. Stalin naznanil, da danes poleg delavskega razreda in ni na svetu druge sile, ki bi se mogla boriti z-a nacionalno neodvisnost in demokratične svoboščine, ker je buržoazni razred vrgel v morje zastavo demokratičnih svoboščin in narodne neodvisnosti. To .se je zgodilo, ker je postal -sila, ki zavira napredek in se zaradi tega vdinja najboljšemu kupcu.
To je veliki nauk Stalinovih besed, proti katerim se toliko zaganjajo sovražniki miru, nacionalne neodvisnosti in demokracije. To je veliki nauk Stalinovih besed, iz katerih črpajo delovne množice vsega sveta moč in izkušnje v- borbi za zmago miru, demokracije in socializma.
IZVAJANJE LONDONSKEGA SPORAZUMA PO AMERIŠKI “FORMULI"
KER SO CONO A ŽE PRODALI se lito vci zavzemajo le za cono B
De Gasperi je v rimskem parlamentu dejal, da se je napravil “korak naprej“ k priključitvi cone A Italiji - Beograjska “Borba" piše, da se titovci ne bodo umaknili iz cone B - List ne obsoja prepustitve 70.000 Slovencev De Gasperiju, ker beograjska klika dobi v zameno cono B
V torek je italijanski vladni predsednik De Gasperi govoril v parlamentu in se predvsem dotaknil tržaškega vprašanja. Iz njegovega govora se razume, da se italijanska vlada zaradi «lepšega» še vedno drži formule «etnične linije», po kateri naj bi Tito odstopil Italiji del corife B v zameno za nekatere slovenske občine cone A, in «plebiscita». Tristransko noto je De Gasperi definitivno pokopal, ker je ugotovil, da v tem primeru «ne more biti govora o juridični obveznosti».
■Najvažnejše pa je dejstvo, da je De Gasperi skušal povzdigniti veljavo londonskega sporazuma. Prav- o tem sporazumu je dalj časa govoril, kar pomeni, da vsa italijanska politika sedaj temelji na njegovih sklepih, ki nudijo Italiji možnost priključitve cone A, v zameno za prepustitev cone B Titu.
Tretji važen moment De Ga-sperijevega govora so njegova priznanja, da so se v teh letih vršila tajna pogajanja med njegovo in beograjsko vlado. Zadnja taka pogajanja so se vodila med italijanskim opazovalcem pri OZN Guidot-tijem m jugoslovanskim predstavnikom Beblerjem in so trajala več mesecev do zime 1951-1952.
Pogajanja so se vršila pod pritiskom zahodnih velesil in predvsem angleške vlade, ki je vedno zastopala mnenje, da se vprašanje lahko reši z dobro voljo z obeh strani. Kot De Gasperi pravi pa te dobre volje ni niti na en.i niti na drugi strani, kar resno ovira vojne načrte imperialistov na tem važnem evropskem odseku.
De Gasperi je torej v svojem gov-oru predvsem poudaril londonski sporazum kot «naj-pozitivnejši korak dalje» za
VII. REDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
SZ PONOVNO PREDLAGA
pakt miru med velesilami
Poljski zunanji minister predlagal 7 točk za rešitev najbolj perečih vprašanj v svetu - Tov. Višinski je iznesel stališče Sovjetske zveze Generalna skupščina se bo ponovno sestala po 4. novembru
NEW YORK - Glavna skupščina OZN je, začasno prekinila svoje zasedanje, ki se bo n-ajbrže nadaljevalo po predsedniških volitvah v ZDA, t. j. po 4. novembru. Komisije OZN pa še vedno nadaljujejo sv-oje delo.
V	petek je pred glavno skupščino govoril poljski delegat Skrezeniwski, ki je predlagal načrt miru, ki vsebuje 7 točk, Pozval je glavno -skupščino, naj ta načrt diskutira, ker je nujno, da pride do boljših mednarodnih odnosov, ki jih sedaj kalijo znani militaristični krogi zahodnih velesil. Poljski predlogi so naslednji: 1. prenehanje vojne v Koreji, vrnitev vseh ujetnikov in u-mjik vseh tujih čet; 2. za eno tretjino zmanjšati oborožene si,le vseh dežel; 3. prepovedati atomsko orožje; 4. ratifikacija ženevskega protokola o prepovedi bakteriološke vojne s strani vseh držav; 5. izjava glavne skupščine proti atlantskemu paktu; 6. -sklicanje konference za razorožitev; 7. sklenitev pakta miru med velesil-ami. Govor poljskega zunanjega ministra je imel velik o dime v t
Na seji komisije za proceduro je poljski delegat ponovil svoje predloge, ki so bili enoglasno sprejeti na dnevni red glavne skupščine.
V	-soboto je pi'ed glavno skupščino govoril tudi sovjetski zunanji minister tov. A. Višinski. V svojem govoru je tov. Višinski poudaril, da je ohranitev miru stalna skrb Sovjetske zveze, medtem ko ameriški vladni krogi zasledujejo politiko pripravljanja \ns eh pogojev za sprožitev vojne. Dejal je, d-a se ameriški vladni krogi ne usmilijo niti -svojih podložnikov, ki so v težkem gospodarskem- stanju prav zaradi noroglave tekme v -oboroževanju.
Amerikanci vodijo v Koreji vojno na barbarski način, u-porabljajo strupene pline, na-palmove bombe in bakteriološko orožje, koljejo mirno prebivalstvo in ujetnike. Oni so za nadaljevanje vojne v Ko-'reji, ker hočejo -s to vojno omiliti težak gospodarski položaj v notranjosti ZDA in zagotoviti čimvečje dobičke milijarderjem,. Z-a to -so prekinili pogajanja v Pan Mun Džemu.
Da bi se rešili pred gospodarsko krizo so pobudniki tekme v oborožanju, ki upropa-šča ostale dežele, militarizacije nemškega in japonskega impe. rializm-a, -sklenitve novega, atlantskemu poooimega tihomorskega pakta. Da se odstrani ta grozeča nevarnost je
tov. Višinski predlagal načrt miru 7 vočk, ki so slične točKam poljskega predstavnika. Na konpu je Višinski poudaril, da je Sovjetska zveza ob vsakem trenutku pripravljena začeti pogajanj-a za sklenitev pakta miru med 5 velesilami,
Na seji komisije za proceduro je priš-lo do debate o bak. teriološki vojni. Ob predlogu naj -se imenuje mednarodna komisija je tov. G.romiko opozoril, da se v to komisijo morajo vključiti predstavniki neposredno prizadetih dežel, t. j. Kitajske in Koreje. Ameri-ško-angleški volilni stroj je to zahtevo odbil. Tov. Gromiko je po tem glasovanju dejal, da je to dokaz popolnega pomanjkanja poguma s .strani zahodnih velesil.
«rešitev» tržaškega vprašanja v sklopu «interesov atlantske skupnosti». T-a ugotovitev je najvažnejša, ker dokazuje, da vse De Gasperijeve histerične sentimentalnosti «etničnega» in «plebiscitarnega» značaja nis-o nič drugega kot pesek v oči italijanskim volivcem, medtem ko se sedaj vsa politika zahodnih velesil, italijanske in beograjske vlade giblje v krogu londonskega sporazuma, ki omogoča razkosanje STO, ne da bi se resneje -omajale pozicije Rima in Beograda v notranjosti Italije in Jugoslavije.
Da je tako, kot pravimo in kot že trdimo precej časa, nas prepričuje tudi stališče, ki ga je beograjska vlada poluradno zavzela po -De Gasperijevem govoru. Beograjska «Borba» .je v četrtek objavila članek, v katerem odločno zavrača kakršno koli rešitev na podlagi De Ga-sperijevih blodenj o «etnični reš.itvi» ali «plebiscitu».
Glede cone B pravi, da bi De Gasperiju m ira j o biti «dovolj jasno, da so take iredentistične iluzije obsojene na dokončen propad... Jugoslavija ne da niti pedi zemlje, na katerem živi njen živelj» (kot da bi to odgovarjalo resnici, saj je vsem znano, d-a je Tito pripravljen odstopiti in je že dejansko odstopil De Gasperiju 70.000 Slovencev cone A, op. ur.). In prav tako «Borba» pravi: «De Gasperi se sklicuje na mirovno pogodbo, ko želi dokazati svoje neobstoječe pravice v coni B. Italijansko aneksijo cone A opravičuje z istimi argumenti, s katerimi skuša spodbiti naš-o pravico, da prilagodimo z’akoue v jugoslovanski coni demokratičnemu razvoju te cone, ki je vezana na Jugoslavijo».
Smešno je to, da se oba partnerj-a skušata spodbijati z istimi argumenti. Isto, kar p-ravi De Gasperi proti beograjski vladi, trdi beograjska vlada proti De Gasperiju. Nobeden od njiju dveh ne skuša najti nekaj noveg-a v svoji argumentaciji proti nasprotniku.
Tudi odgovor «Borbe» na De Gasperijeve izjave je zanimiv. «Borba» se sploh ne briga za cono A in ne protestira proti jasnemu namigovanju De -Gasperija, da gre sedaj za popolno priključitev te cone k Italiji. «Borba», t. j. beograjska vlada se zanima le za co-
no B, govori le o c-oni B in odločno izjavlja, da ne bo dala «niti pedi svoje zemlje», ki jo zasedajo n j ene čete.
Vsakemu slepcu je postalo jasno, da se oba partnerja zavzemata, da bi obdržala to, kar že imata, medtem ko se od časa do časa le demagoško spuščajo v polemiko z-a področje, ki je v rokah nasprotnika. To je najboljši znak, da gre za dokončno uresničenje (londonskih sklepov po novi formuli, ki je ameriškega izvora in- predstavlja tisti korak naprej, ki ga omenja De Gasperi v svoj-em govoru. T-a formula predvideva vključitev še večjega števila italijanskih funkcionarjev v upravo cone A, «prosto roko» italijanskim kapitalistom v gospodarstvu cone A in morda celo prihod kakšne italijanske vojaške edi-nice. Za cono B pa predvideva nadaljnje uradno priključeva-
nje k Jugoslaviji, kar bo predvsem prišlo do izraza z volitvami 7. decembra, ki se bodo vršile istočasno kot v Sloveniji. Na ta način bi se razkosanje uresničilo brez večjega «hrupa» v. interesu atlantske skupnosti in vojaške povezave med Italijo in Jugoslavijo.
T-o je torej bistvo. Titofaši-stična vlada je nesramno izdala Slovence cone A in interese jugoslovanskih narodov, prepustila je 70.000 Slovencev cone A De Gasperiju zato, da si lahko priključi cono B. Vse to v interesu Anglo-ame-rikancev, ki s-o to rešitev vsilili, prezirajoč mirovno pogodbo, na katero se vztrajno sklicujeta Sovjetska zveza in nase prebivalstvo. Ni dvoma da se m-ora naše prebivalstvo zavedati te preteče nevarnosti in onemogočiti nesramne mahinacije. Jutri bi bilo i.ahko prepozno.
Vprašanje stikov
med šolo in domom
Pred dvema tednoma se je pri. čelo novo šolsko leto. Trdna želja slovenskega prebivalstva je, da bi se slovenska šola v tej novi šolski dobi izboljšala, bodisi v pogledu števila učencev slovenskih-staršev, kakor tudi v kvalitetnem napredovanju.
Nedvomno bo k temu mnogo pripomoglo utrjevanje stikov med domom in šolo, kar smo že večkrat poudarjali a je še vedno pereče.
Dolžnost učitelja ali profesorja je, da spozna okoliščine kraja, v katerem živi učenec. Tedaj bo znal gotovo bolje oceniti njegovo sposobnost, ga pravilno usmerjati in ga dvigniti do čim višje povprečne ravni, ki je vsakemu učencu dostopna, če dobiva pravilno vzgojo.
Lažje je učitelju vzgajati otro. ke, ki jih dobro pozna, ker učenec bolj spoštuje učitelja, ki se zanima za njegovo privatno življenje, za težkoče, v katerih se nahaja njegova družina. Had se mu tedaj odkrije, mu zaupa, ga posluša.
Tudi starši sami izročajo z večjim zaupanjem svoje otroke dobremu vzgojitelju, ki razume njihove razmere, ker je udomačen v kraju, kjer službuje.
Mnogokrat se žal, dogaja zlasti na srednjih šolah, da se stiki med starši in šolo, v kolikor obstajajo, odražajo le v kratkih pomenkih o ocenah v raznih predmetih staršev s profesorji, predvsem v medurnem času, ko profesor posluša starše le
mimogrede. Včasih pa v obiskih nekaterih profesorjev na domove premožnejših družin, na «kozarček», ki plača prehod nesposobnega učenca v višji razred. To seveda negativno vpliva na osta, le učence, ki se čutijo manj vredni zaradi svojega socialnega položaja ter v mnogih primerih zapuščajo celo slovensko šolo in zmanjšajo tako število slovenskih učencev in dijaštva.
Pošteni, nesebični stiki med starši in profesorji ali učitelji bodo pa nedvomno pozitivno vplivali na razvoj našega šolstva Prispevali bodo k izboljšanju učne metode z nasveti in predlogi roditeljev ter otrokovega znanja z uvedbo dodatnega pouka, kjer koli se pojavlja potreba. Vse to bo pripomoglo k spločnemu izboljšanju slovenskega šolstva.
Za dosego tega cilja je predvsem važna ustanovitev roditeljskih svetov v vsakem šolskem okolišu z nalogo, da aktivno vključijo starše in učno osebje v borbo za izboljšanje in obstoj slovenskega šolstva, ter v obrambo naših pravic, seveda s pomočjo vsega poštenega prebivalstva in ob polni podpori italijanskega demokratičnega življa..
JELKA GERBEC
NOVI IZVRŠNI ORGANI RoimiiiisÉlène partije SZ
Po XIX. kongresu se je vršil sprejem na čast delegacij bratskih partij - Na sprejemu je bil prisoten tudi tovariš Stalin
MOSKVA — Dan po zaključku XIX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze se je v ve-liki Jurijevi dvorani v Kremlju vršil sprejem, ki ga je kongres priredil na čast inozemskih delegatov. Prisotne so bile vse delegacije. Sprejema se je udeležil tudi tov. Stalin, ki so ga vsi prisotni pozdravili z navdušeno ma. nijestacijo simpatije in ljubezni. Sprejemu je načeloval tov. Voro-šilov,
prejšnji četrtek je novoizvoljeni Centralni komite imel svoje prvo zasedanje, na katerem je izvolil svoje vodstvene organe.
V Prezidij Centralnega komiteja so bili izvoljeni naslednji tovariši:
J. V. Stalin, V. M. Andrijanov, A. B. Maristov, L. P. Berija, N. A. Bulganin, K. E. Vorošlov, S. D. Ignatjev, L. M. Kaganovič, D. S. Korotčenko, V. V. Kuznje-cov, O. V. Kuusnen, G. M. Ma-lenkov, V. A. Mališčev, L. G. Melnikov, A. I. Mikojan, N. A. Mihajlov, V. M. Molotov, M. G.
Tovarne morajo predstavljati jedro demokratičnega gibanja
Partijska konferenca za velike tovarne - Poročilo tov. Burla in intervencija tov. Vidalija
V nedeljo zjutraj in v sredo zvečer se je vršila v krožku «Tomažič» partijska konferenca velikih tovarn. Dvorana je bila prenapolnjena z delegati iz vseh večjih tovarn,
Poročilo je podal tov. Burlo, ki je poudaril, da je naša partija razširila svoj vpliv med delavci zaradi svoje pravilne politike, d-a je nevtralizirala in odpravila n.se težke posledice titovske politike. Sedaj gre za to, da se ta vpliv izkristalizira v organizacijski okrepitvi in razširitvi partije in sindikatov. Za to so dani vsi pogoji zaradi vedno večjih simpatij, ki jih partija uživa med delavci,. ker vodi vztrajno borbo
VIETNAMSKE ČETE
DOSEGLE ČRNO REKO
SAIGON — V preteklem tednu se je začela v pokrajinah Taosa in Tonkina v Indokini ofenziva vietnamske ljudske vojske. V prvih dneh so ljudske čete, ki jih v-odi sam vrhovni poveljnik vietnamske vojske Vo Ngujen Džap, zavzele 6 francoskih trdnjav okr ig mesta Ngi-alo, ki je .bilo izredne važnosti za francoske kolonialiste, ker je vzdrževalo vezo med Hanojem in prestol niic-o. Taosa La j Cao. Po štirih dneh težke borbe, v kateri so Francozi uporabili številna .e tala in padalske čete, so vietnamske čete zasedle Ngialo, ujele več stotin- sovražnikovih vojakov in zaplenile ogromna vojakov in zaplenile ogromno Vietnamske enote pa so ta ko j po zasedbi Ngiala nadaljevale svoje prodiranje na 160 kilometrski fronti vzdolž Rdeče reke do bližine Hanoja. V po-
nedeljek so severno-zahodno od Ngiala zasedle mesto Gia hoj, v sredo pa francoske trd njave Jen Jen, Bahen, Banmo, Nhafu in S on Buk. Istočasno so skoraj na vsej frontni črti dosegle Crn-o reko, ki teče južno od Rdeče reke. V neka ter ih točkah -so vietnamska sile šle preko te reke in1 za čele prodiranje proti jugu. Vsa ofenziva se razvija v treh smereh:	proti jugu v Središču
fronte, proti severo-zahodu na desnem krilu in proti jugo? vzhodu na levem krilu. Z do sego Črne reke so ljudske čete v široko-sti 70 kilometrov prodrle skozi francoske linije in tako dejansko ustvarile klin, ki grozi vsem francoskim si lam v Taosu s popolno obkolitvijo. Francoske čete so se zaradi te preteče nevarnosti začele umikati iz poslednjih položajev v Ta-ssu.
-za njihove življenjske interese, proti deklasaciji, proti uničenju tovarn, nadizkoriščanju. Zahvaljujoč se vsem dosedanjim akcijam so Enotni sindikati izboljšali svoje pozicije.
Postaviti in rešiti bo treba vprašanje delavcev, ki niso organizirani v nobenih sindikatih. Teh pa je znatno število. Tov. Burlo je analiziral napake, pomanjkljivosti in uspehe borbe za mir u tovarnah in poudaril, da morajo delavci postati avantgarda v borbi za mir, morajo poiskati primerne organizacijske oblike za uveljavitev tega gibanja.
Postavljeno je bilo vprašanje ideološke izgradnje komunistov na podlagi proletarskega inter-nacionalizma, brezkompromisne borbe proti vsakemu nacionalizmu in kozmopolitizmu. Organi-zirati je treba tečaje, konference, učne ure, študirati partijski material. ”
Tov. Burlo je nato analizirat možnost rekrutacije po tovarnah in dejal da se je treba predvsem posvetiti mladincem. Do 21. decembra je treba obnoviti izkaznice in vsak tovariš mora rekrutirati za partijo enega simpatizerja. Posebno pozornost je treba posvetiti vodjem skupin, ki morajo postati bazni politični voditelji. Pregledal je uspehe in neuspehe v širjenju tiska in dejal, da je treba okrepiti širjenje našega tiska in izboljšati dotok prispevkov.
Nato je r.eferent govoril o sindikalnih forumih v tovarnah, o delu med mladino, med ženami itd. V zaključku je pozval k izboljšanju dela za dosego še večjih uspehov v borbi za mir, življenjske interese delavskega razreda in demokracijo.
Diskusija je bila zelo plodna. Udeležilo se je je 23 tovarišev. Govorili so Bais iz Arzenala, De.
santi iz Tovarne strojev, Rigo (Sv. Markoj, Guštini (pristani-ščnikt), Maniago (Sv. Rok), Ren-kajzer (Sv. Marko), Putigna (Tovarna strojev), Debarbora (1L VA), Noria (Tovarna strojev), Stanič (Acegat), Grusovin (Tovarna strojev), Zini (železničarji), Coloni, Cergolj itd.
Po zaključkih tovariša Burla in po intervenciji tov. Destradija je govoril tov. Vidali, ki je v svojem govoru prikazal perspektive, pred katerimi stoji naš delavski razred, borbe, ki jih bo treba voditi za delavske življenjske interese, za rešitev našega gospodarstva, za demokratične svoboščine in v katerih nam brat-
sko pomaga italijanski delavski razred.
Tov. Vidali je postavil vprašanje borbe za enotnost delavskega razreda, važnosti borbe za mir, kateri sc podrejena vsa vprašanja, nalog in funkcije komunistov v tovarnah. Razložil je, zakaj je naša partija višja organizacijska oblika delavskega razreda, kako naj se diferencira partijsko in sindikalno delo. v zaključku je dejal, da so tovarne šola iniernacionalizma, bratstva med Slovenci in Italijani, in da prav iz tovarn morajo iziti najboljše sile, ki vodijo dalje partijo k novim zmagam in uspehom.
Pervuhin, P. K. Ponomarenko, M. Z. Saburov, M. A. Suslov, N. S. Hruščjov, D. I. Cesnokov, N. M. Svernik, M. F. Skirjatov.
Kandidati Prezidija Centralnega komiteja so naslednji tovariši: L. I. Brežnjev, A. I. Višinski, A. G. Zverev, N. G. Jgnatov, 1. G. Kabanov, A. N. Kosigin, N. S. Patoličev, N. M. Pegov, A. M. Puanov, I. F. Tevosian, P. F. Judin.
Centralni komite je v tajništvo Komunistične partije SZ izvolil naslednje tovariše:
J. V. Stalina, A. B. Aristova,
L.	I. Brežnjeva, N. G. Ignato-va, G. M. Malen-kova, N. A. Mi-hajlova, N. M. Pegova, P. K. Po-nomarenka, M1. A. Suslova, N. S. Hruščjova.
Za predsednika kontrolnega komiteja pri CK je bil izvoljen tov.
M.	F. Skirjatov.
Centralna kontrolna komisija, ki šteje 37 članov je na svoji plenarni seji po kongresu izvolila za svojega predsednika tovariša P G. Moskatova.
Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze šteje 125 članov in 110 kandidatov.
Iz groba vstali
Prejšnji četrtek je novo postavljeni italijanski politični svetovalec pri VU Diego de Castro priredil v hotelu Excelsior sprejem, da s tem počasti svoje imenovanje.
Nimamo nič proti temu, da se ljudje take sorte najdejo skupai in da popijejo kozarček likerja na zdravje tega ali onega. Smo proti temu pa, da se na takih sprejemih skušajo rehabilitirati znane osebnosti proslulega fašističnega režima. To pravimo, ker smo slišali — in tega do sedaj ni še nihče demantiral — da sta bila na ta sprejem povabljena tudi bivši osebni prijatelj Mussolinija, ravnatelj «Piccola», gospodar tiskarne v ul. Silvio Pellico in znani radiokomentator za časa «Vincereja» Rino Alessi in Mussolinijev podtajnik za zunanje zadeve Suvich. Zgleda, da sta ta dva prišla na sprejem
Mislimo, da je ta zadevica žeto
kvarna ne samo za ugled g. de Castra, političnega svetovalca Italije pri VU, marveč predvsem za italijansko vlado in za VU, saj so na tem sprejemu bili prisotni njeni najvidnejši predstav. n tki. Zakaj se ne napravi konec take.na početju? Rino Alassi in Dino Suvich nimata kaj opraviti v krogu ljudi, ki se vsaj z besedami tolčejo po prsih da so antifašisti. Predvsem pa gre za to. da naše prebivalstvo note, da bi se ponovno splazili na sonce ljudje, katerih mesto je tam, kjei so najbolj sikriti očem poštenjakov.
Herriofove izjave
PARIZ — Na kongresu francoske radikalne stranke -sta njuna voditelja Herriot in Da-ladier izjavila, da je vključitev nemške v evropsko vojsko nasprotna francoskim interesom in da se bosta zato zoperstavila vsakemu takšnemu poskusu. Zaradi teh izjav je mi ral ministrski predsednik Pi-nay zavzeti stališče proti vklju čitvi nemških generalov v po veljstvo evropske vojske..
Široki francoski politični krogi so sprejeli izjave Dala diera in Herriota z vidnim za dovoljstvoiti, d očim skušajo Amerikanci pritiskati na via do, da bi se opozicija proti vključitvi nemške vojske pre nehala ali vsaj omilila.
1. novembra proslava padlih v Saležu
Kot vsako loto bodo Saleža-ni tudi letos v soboto 1. novembra od 14. uri počastili ob spomeniku pri Saležu spomin podlih v NOB. Po položitvi venca bo nastopil pevski zbor Sa-ež-Zgonik-Mali Repen in spregovoril tov. Just Pegan.
Ob 16. uri se bo proslava vršila tudi v Zgoniku.
Babičev odhod
V -soboto je «Primorski dnevnik» objavil na prvi strani 7 vrstic obvestila, v katerem pravi, da je «Centralni komite Komunistične (!?) partije STO na svoji seji na mesto tovariša Branka Babiča, ki odhaja iz Trsta, soglasno izvolil za svojega sekretarja tovariša Eugenia Lau-rentija». Isti list nas v torek obvešča, da je bila v nedeljo seja glavnega odbora titovske OF. na katerem je bila izrečena zahvala Branku Babiču, ki «odhaja iz Trsta», da je na tej seji Babič zaprosil odbor za razrešni. co, ki je bila sprejeta, in d-a je bil na mesto predsednika «OF» imenovan Franc Stoka
Brez večjih ceremonij je «Primorski dnevnik» v sredo izšel samo s podpisom odgovornega urednika Stanislava Renka, medtem ko je bil odstranjen podpis «glavnega u-rednika Br-anka Babiča». Sic transit gloria mundi!
Ce pogledamo Babičevo «kariero» v Trstu, bomo videli, da ni bila kdovedaj uspešna Prišel je v Trst «komandirat» in izvajat navodila Krajgherja in Rankoviča. Napravil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi v Trstu ustvaril Titu trdne pozicije. Prepričan je -b.il, da
MOV PAPEŽ
«Slov. Piccolo» od torka nas obvešča, da se je v nedeljo vršilo VI. zasedanje glavnega odbora «osvobodilne fronte»,
t. j. titovske šovinistične organizacije. Na tem tajnem «zasedanju», saj je «Piccolo» tako... pogumen, da ne pove niti, kje se je vršilo, je prišlo do «važnih» sprememb. Babič je odšel, na njegovo mesto je prišel kontovelski «ribič» Franc Stoka. Mesto «ribiča» pa je zasedel nek «pristen Tržačan» iz ...Komna, ki je poleg vsega drugega tudi jugoslovanski poslanec ža sežanski okraj Jugoslavije. Zato je «Piccolo» zamolčal kraj «zasedanja», ker ni najbrže hotel povedati, da je g. Albin Cotar tak Tržačan, da ne more priti niti v Trst, ker nima dokumentov prebivalcev STO. No, to so pač «<malenkosti»! «Važno» je, da je na zasedanju «poročal»,_ že imenovani «ribič». In mož je, ne bodi len, govoril na tekoči trak, kot se novoizvoljeni veličini spodobi. Ni mu bilo mar, da je bilo vse, kar je povedal, že stokrat premleto in zmleto na straneh «Piccola» in s strani njegovih prednikov. Ne, to se njega ne tiče. Zato se je spravil na ista gesla, ki jih že štiri leta beremo in ki jih njegovi potrpežljivi poslušalci že štiri leta «vsrkavajo».
*
PAPEŽEVE CVETKE
Zato pa se je novopečeni predsednik dotaknil tudi že stokrat premlete štorije Bazovice in «slovenske» skupnosti. Zanimivo je, da je dejal: «Bazoviška manifestacija je bila že vključena v volilno kam-panjo» in tako mirne duše priznal, da je bila volilni bluff, s katerim so hoteli uloviti v svojo titovsko zanko naivne slovenske ljudi. Saj je s to izjavo prišel na naše in potrdil, kar smo žc z vsega začetka trdili.
A poleg tega si je dovolil tudi povedati, da se v. tržaški občini niso hoteli povezati z ostalimi slovenskimi skupinami, češ da bi bili v tej enotnosti «zastopani tudi najreakcio-narnejši elementi slovenske e-migracije». Vse to se nam zdi zelo čudno. Zakaj se g. Stoka tako zaganja proti tem «naj-reakcionarnejšim elementom», ko je znano, da se je on skupno s svojimi povezal na podeželju prav s temi «najreakcio-
narnejšimi elementi» in mu pri tem ni prišlo na misel, to kar danes ipravi? Ali pa je bil morda opečen, ker so jih ti «najr eakcionarnejši elementi» pustili na cedilu, ker so se zavedli, da so titovci celo bolj reakcionarni kot oni?
* * *
V svojem govoru je «predsednik» z bolečim srcem moral priznati, da je «danes slovensko delavstvo še pod močnim vplivom kominformistične politike in gleda naše gibanje ter še, zlasti Osvobodilno fronto kot neko nacionalistično organizacijo». Da, to boli Štoko in kompanijo. Boli jih, ker se je izkazalo, da je slovensko delavstvo nerazdružljivo povezano z italijanskim, delavstvom v Trstu, da odbija nacionalfaši-stično politiko titovcev in da se kot kuge izogiblje vsakega kontakta z njimi. In če je tako, kaj na to pomeni? Ce neko gibanje ne uživa zaupanja delavcev v svojih vrstah, kaj naj to pomeni? To pomeni, dragi
Stoka, če še kaj veš o marksizmu, da to ne more biti kot nedelavsko gibanje, zaradi tega protidelavsko, nacionalistično gibanje, ki zastopa nede-lavske, protidelavske interese. Tako je z zadevo. Zato morajo titovci napraviti križ z vsakim poskusom, da bi se postavljali kot gibanje v interesu delavcev, ker delavci nočejo i-meti nobenega opravka z njimi. Zato pa naj razni Štoki i-majo vsaj toliko poguma, da bi rekli: da, zastopamo interese svojih beograjskih gospodarjev in gospodarjev od gospodarjev. To bi bila iskrenost.
KOLIKO ZAVIJANJA!
Med sklepe titovske OF spa-tudi naslednji: «... rešitev tržaškega vprašanja v ostvaritvi STO s primernimi jamstvi obeh sosednih držav...» — Koliko zavijanja, namesto da bi naravnost povedal, da taka «rešitev» tržaškega vprašanja pomeni cono B Jugoslaviji, 70.000 Slovencev in cono A pa Italiji!
PONOVNO DELAVSTVO
Med sklepi titovske OF spada tudi tale: «... podprla bo v še večji meri kot doslej odločno borbo tržaškega proletariata proti izkoriščevanju». «V še večji meri kot doslej»! «Doslej» je bila titovska podpora delavstvu enaka ničli. «Več kot doslej» naj morda pomeni 0 in 0 je enaka 0?
bo napravil iz Trsta okno v svet za titovsk-o izdajstvo.
Zato je doživel za njega nepričakovani prvi, odločilni po-raz, ko je izšla Resolucija I. U. Vse njegovo dotedanje delo je bilo zaman, ker mu n,i u-spelo uveljaviti titovske politike v tržaškem demokratič nem pokretu. Po Resoluciji je zagotovil, da bc šel po svoji poti, ustvaril «stranko»! in «množične organizacije», ki bo. do marširale po ukazih iz Beograda. Tudi to mu ni u-spelo. Začel -se je beviti tudi z organizacijo «sindikatov» titovskega tipa. Tudi v tem je doživel bankrot. Skušal je «prenoviti» «Primorski dnevnik» in dvigniti njegovo razprodajo. «Primorski» pa še vedno prodaja le 800 izvod-ov na dan.
Uresničiti je hotel «slovensko skupnost», a tudi v tem se je bridko zmotil. Poštene -slovenske sile nočejo imeti opravka s titovci, grobarji Jugoslavije. Njegova «bilanca» je zelo žalostna in porazna. Zato ni bilo slavospevov ob njegovem odhodu.
Na njegovo mesto so postavili Laurentija in Štoko. Kdo sta ta dva? Znano je, d-a -sta še manj sposobna kot Babič, kar ju karakteriz-ra od pet do glave. A eden je italijanske narodnosti, drugi pa slovenske. Eden in drugi bosta prav gotovo dosledno in pikolovsko izvrševala Krajgherjeve ukaze.
Laurenti je jxi-stai voditelj prav v trenutku, ko se skuša izvesti barantanje na podlagi priključitve cone A k Italiji in cone B k Jugoslaviji, t. j. po stopinjah londonskega sporazuma. Ali naj bo Laurenti mož, k.i bo to politiko izvajal na tržaškem titovskem polju? Stoka pa je znan nacionalist. Naj bo on s svoje -strani izvajal politiko še večjega nacionalizma med slovenskimi množicami, da bi uspaval njihovo budnost, medtem, ko bo njegov «partner» Laurenti izvajal politiko priključitve k Italiji? Zgleda, da bodo v-se te domneve odgovarjale resnici. Babič ne služi več. Je preveč «kompromitiran», je doživel preveč porazov, je človek, ki je zrel za upokojitev. Zato so ga upokojili. Zato odhaja iz Trsta. Zato je nehal biti titovski gauleiter v Trstu.
Z odstavitvijo Babiča so tito-fašisti priznali poraz svoje po. litike v Trstu.
ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KP STO
Do 21. decembra vsi
z novo parMjsko izkaznico!
Prejšnjo soboto se je sestal Centralni komite Komunistične partije STO pod predsedstvom. tovariša Siškoviča. Tovarišica Laura Weiss je podala poročilo o nalogah komunistov v borbi za mir v zvezi z razvojem mednarodnega položaja in s Kongresom narodov za mir, ki bo 7. decembra na Dunaju. Poročilu je sledila obširna diskusija z intervencijo številnih tovariše /.
Tovariš Destradi je nato objasnil Centralnemu komiteju načrt kampanje za obnovitev izkaznic in pridobivanje novih članov Partiji. Obnovitev izkaznic se bo vršila pod geslom «Do 21. decembra vsi s partijsko izkaznico za leto 1953».
V zvezi s tem objavljamo navodila, ki jih je izdala Centralna organizacijska sekcija.
* * *
Po sklepu Centralnega komiteja naše Partije, sprejetem na seji dne 28. oktobra, se začne obnavljanje izkaznic takoj in se bo zaključilo •71. decembra 1952.
Sekcije se na čast Kongresu Komunistične partije Sov-
jetske Zveze in rojstnemu one-vu tov. Stalina obvezujejo, da bodo dosegle cilje pred določenim rokom!: zato se geslo glasi: «Vsi tovariši z izkaznico do 21. decembra».
PRIPRAVA IZKAZNIC
Izkaznice se bodo razdelile partijskim sekcijam v teku prvih 15 dni novembra. Tako bodo organizacije, poslužujoč se izkušenj prejšnjih kampanj, mogle dovršiti delo v določenem roku.
Cena izkaznice ostane nespremenjena:	100 lir za za-
poslene tovariše in tovarišice, 50 lir za gospodinje, brezposelne, dijake in upokojence.
Upoštevajoč finančno stanje Partije in borbe, ki jih mora voditi, je potrebno, da naše organizacije razvijejo močno akcijo, da bi vsi tovariši, ki jim je to mogoče, prilepili na svojo izkaznico znamko «tovariša podpornika». Na ta način bo komunist finančno podpiral svojo Partijo in izkaznica bo imela večjo veljavo. Cena znamkice «podpornega člana» je najmanj 200 lir.
v največji meri dali ta dokaz privrženosti Partiji.
VODJE SKUPIN
Da bi mogli uspešno uresničiti to nalogo, je potrebno nasloniti se na v.odj-e skupin. To je najboljša prilika, da se poveča nijhovo število, da se jih postavi v celicah, ki 'jih še nimajo in da postanejo bolj delovni.
PRIDOBITI NOVE SILE PARTIJI
Z obnavljanjem izkaznic se otvarja tudi kampanja za pridobivanje novih članov, ki se bo uradno začela 7. novembra 1952. Zato je potrebno, da vsaka sekcija začne obširno -propagandno in prepričevalno kampanjo.
Partijske organizacije naj pripravijo sestanke, konference, debate za širše populariziranje Partije in borb, ki jih vodi; v sedežih in krožkih naj izobesijo napise z gesli, ki slavijo Partijo.
Sekcije in celice morajo dobro organizirati praznike razdeljevanja izkaznic. Posebna skrb mora biti posvečena raz-
Ni dvoma, da bodo tovariši dei’.jevanju samemu, ki naj se
Zato, ker je stvar komunizma tako velika in težka, je mnogo oseb, tudi v dobri veri, ki dvomijo v komunizem ali pa se oddaljujejo od nas, ker so izgubili vero v možnost uresničenja komunizma. Te osebe ne verjamejo, da se človeštvo lahko razvija in spremeni v resnično komunistično človeštvo in da se težave, ki jih srečujemo, lahko premagajo. Zgodi se tudi, da te osebe ne vedo predvideti težav in, ko so se znašle pred njimi, jih je zajel pesimizem, so izgubile pogum in so se začele majati.
Mi komunisti pa moramo imeti največji pogum in največjo gotovost. Vsak član naše partije se mora vedro in resno pripravljati na trenutek, ko se bo lotil velike in težke naloge, ki nima para v zgodovini: izgradnje komunizma. Jasno moramo razumeti, da je stvar komunizma velika zgodovinska naloga in da moramo uresničiti to veliko poslanstvo, ki nam ga je poverila zgodovinska evolucija. Uživamo podporo širokih množic in moramo uresničiti veliki del naloge stvari komunizma v teku našega roda in prepustiti našim naslednikom nalogo, da jo popolnoma uresničijo.
Buržoazni pisatelj, ki je obiskal ZSSR, je vprašal tov. Stalina, kakšno je njegovo mnenje v primerjanju Lenina s Petrom velikim. Kot nas obvešča ta pisatelj, je tov Stalin odgovoril, da se Lenin lahko smatra kot voda prostranega oceana, dočim je Peter veliki predstavljal le kapljo v oceanu. To je razlika med voditeljem komunistične stvari proletariata in voditeljem stvari buržoazno-fevdalnih razredov.
Komunisti imajo velike ideale, velike borbene cilje in so zelo praktični v iskanju resnice v konkretnih dejstvih. Brez te lastnosti, t. j. iskanja resnice v konkretnih dejstvih se ne more biti dober komunist, marveč le sanjač, gobezdač in pikolovec. Ce pa se komunist posveča le praktičnemu delu, ne da bi imel velike in vzvišene ideale, ni dober komunist, marveč le navaden karierist.
Komunistični ideal je lep, ker hoče odpraviti kapitalistični svet, ki je grd. Prav zato, ker je kapitalistična družba grda, jo večina ljudi hoče spremeniti in ne morejo drugače kot jo spremeniti. V svoji težnji za spremenitev družbe se ne smemo oddaljiti od stvarnosti, niti je podcenjevati ati pa prezreti. Nasprotno, prilagoditi se moramo stvarnosti, jo razumeti, živeti in se razvijati v njej, se boriti proti vsaki njeni negativni strani m jo■ spremeniti zato, da uresničimo svoje ideale. Zato moramo mi komunisti začeti svoje delo z okrepitvijo stikov z vsemi stvarnimi pojavi življenja, razvijajoč takoj vsako delovanje, ki se ga lahko uresniči. Napačno pa je — kot delajo nekateri tovariši — iskati pogoje in idealna dela, ki obstajajo le v njihovi fantaziji ali pa u njihovih željah. Družba, ki jo hočemo spremeniti, je tista, ki je, pogoji, v katerih delujemo, so tisti, ki so in zato moramo vedeti, kako bomo delali v njih.
vrši v svečani .obliki, odgovarjajoči pomembnosti tega dogodka. V teku praznikov se bo nudila prilika za vpis v Partijo .številnim tovarišem.
Sekcija in celice naj v največji meri razvijejo medseboj, no tekmovanje.
Posebno skrb ho treba tudi posvetiti rekrutaciji mladincev in žena-delavk. Treba je vztrajati v borbi proti pojavom sektaštv-a v Partiji, da bi tako imela kampanja res dober uspeh.
V tovarnah obstajajo velike možnosti rekrutacije, kajti nove tovariše lahko pridobimo med tisoči delavcev, ki so v vseh borbah vedno sledili naši Partiji. Pobijati je treba o-portunistična mišljenja tistih ki pravijo, da so lahko dobri komunisti tudi brez partijske izkaznice.
NAČRTI REKRUTACIJE IN NJIH KONTROLA
Vsak sekcijski in celični komite naj pripravi svoj načrt za .obnovitev izkaznic in rekru-tacijo; organizira naj sistematično kontrolo, da tako lahko vsakodnevno ugotovi vse izvršeno delo za uresničenje na črta.
Dobro je, da 6'.ani sekcije organizirajo stalno dežurstvo za sprejemanje tovarišev, ki bodo prihajali po izkaznice in izročali denar.
Partija mora nuditi posebno pomoč Zvezi komunistične mladine pri rekrutiranju mladinskih sil, ker bo del članov Zveze, kot vsako leto, prestopil v članstvo Partije.
Vsak mladi komunist se mora čutiti počaščen, da vstopa v vrste Partije.
«Vsi z izkaznico do 21. decembra» mora biti geslo za tekmovanje med sekcijami in celicami.
Naprej tovariši, na delo za vedno večjo, črvstejšo in vplivnejšo Partijo!
ORGANIZACIJSKA SEKCIJA
Enotnost delovne mladine

Stalni odbor tržaške delovne mladine in študentov bo priredil 7. decembra veliko konferenco, katere namen je opozoriti tukajšnje oblasti kakor tudi vse javno mnenje na težke življenjske prilike, v katerih živijo mladi delavci in dijaki ter v kakšnih razmerah delajo in se učijo. Konferenca bo obenem velika manifestacija za enotnost in za mir.
ZAKAJ TITOVCI NE PODPIRAJO
nacionalne borbe koroških Slovencev ?
(Po «Slovenskem borcu» iz Celovca od 15. X. 52).
Izjava zveznega kanclerja Figla o «popolni enakopravnosti in svoboščinah nacionalnih manjšin», ki jo je pred kratkim podal jugoslovanskim časnikarjem., je sprožila med našim, ljudstvom veliko ogorčenje. Povsod, kamorkoli si prišel, je bilo govora o tem vprašanju, kar zelo jasno dokazuje, da je slovensko ljudstvo na Koroškem zelo zaskrbljeno zaradi svoje usode.
Ko sem nedavno obiskal Pliberško okolico, mi je neki tamkajšnji kmet dejal: «Jasno mi je, da je Tito šel z Ame-rikanci in da kot takšen skupno z njimi kuje vojne načrte. Jasno mi je tudi, da se je pobratil z grškimi fašisti in o-stalimi zasužnjevale! delovnega ljudstva; kajti postal je pač fašist in fašisti se združujejo, da bi lažje dosegli to, po čemer stremijo. Nerazumljivo pa mi je nekaj drugega, namreč to, da so tudi fašisti skrbeli in ,še danes skrbijo za svoje narodnostne manjšine v zamej-
skih državah, medtem ko je titovsko vodstvo popolnoma pustilo v nemar vprašanje koroških Slovencev in so pri njem bolj v časteh razni nem-čurji in potujčevale!, kot pa zavedni Slovenci. Nekako tudi razumem, da se je Jugoslavija odrekla ozemeljskim zahtevam, nikak-or pa ne morem razumeti, da titovsko vodstvo sploh nima namena nas kakorkoli podpreti, ker nam, kakor pravi «sedaj v narodnostnem oziru gre mnogo bolje kot kdajkoli prej».
Zakaj je prav za prav titovska klika prepustila koroške Slovence na milost in nemilost velenemškim germanizatorjem res ni lahko razumeti, če se vprašanje gleda s te strani, kot to dela tovariš iz Pliberške okolice, ki je mnenja, da bi titovska klika «na temelju dejstva, da se je pobratila z avstrijsko reakcijo imela še večje možnosti postavljati zahteve, naj avstrijska vlada nudi koroškim Slovencem one svoboščine, ki jim pripadajo». Toda to ni edini primer. O
KAKO SKRBI IN DELA DEMOKRATIČNA OBČINSKA UPRAVA V MILJAH
Volilni program se realizira v Miljah in v okoliških vaseh
V teku je dokončno urejevanje mestne kanalizacije - V Elerjih in Farnejih so obnovili električno napeljavo - Dela za preureditev šole na Škofijah ugodno napredujejo - V kratkem bodo pričeli graditi novo šolo in otroški vrtec pri Sv. Barbari - Votla demagogija titovskih pisunov
Velik je program, ki ga je realizirala miljska demokratična občinska uprava od leta 1949 do danes. Lahko rečemo, da so Milje v tem času dokaj spremenile svoje lice. Tudi vasi Miljskih hribov, Škofije, Plavje in celo najmanjši zaselki občine so deležni pridobitev, ki jih je realizirala demokratična občinska uprava. Ta uprava je že pričela uresničevati tudi volilni program, ki si ga je postavila ob priliki letošnjih volitev in ki predvideva med drugim gradnjo stanovanjskih hiš, osnovne šole pri Sv. Barbari, popravilo cest, ureditev kanalizacije, napeljavo vodovoda, odnosno poja-Čanje tega kjer več ne odgovarja dejanskim potrebam in zahtevam prebivalstva itd.
Prav te dni je šlo zastopstvo občinske uprave k Sv. Barbari, da dokončno določi kraj, kjer SO' bo .v kratkem pričela graditi nova šola. Za gradnjo je že nakazanih 10 milijonov. Iz vsega tega je razvidno, da bo prihodnje šolsko leto že gotova šola pri Sv. Barbari. Obenem z novo šolo bo preskrbljeno tudi za otroški vrtec.
Dela za razširitev in ureditev šole na Škofijah zelo do-
bro napredujejo in bodo kmalu zaključena. V Zavljah in v Božičih pa se je že letos pričel pouk v novih šolskih poslopjih.
V Miljah je v teku urejevanje tretjega trakta mestne kanalizacije. Prav tako se nadaljujejo dala za pokritje potoka Fugnon, ki teče po mestu. Ta
Mm
Pralnica pri Sv. Barbari
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA“ GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36.
S POKRAJINSKEGA KONGRESA DELAVSKE ZBORNICE CGIL
Velika gospodarska kriza
posledica vladne atlantske politike
Poročilo tajnika tov. Bergamasa - Intervencija tajnika u Confederterre* tov. Simsiga - Kongres se bo nadaljeval jutri v Gradiški
Velik del prvega dneva III. pokrajinskega kongresa Delavske zbornice CGIL za Gorico in pokrajino je zavzelo poročilo odgovornega tajnika tov. Bergamasa, ki je do dna razčlenil vse vzroke, ki so povzročili falimentarno stanje našega gospodarstva.
Kriza v naši pokrajini, ki je odsev vsesplošne državne in mednarodne krize, dokazuje, da je naše delovno ljudstvo prisiljeno drago plačevati nezdravo atlantsko politiko vlade, katera trosi ljudski denar za oboroževanje namesto, da bi ga vlagala v produktivna in miroljubna dela, kot so dela na krminsko - gradiščanskem polju in druga. Posledica te politike je 12.000 brezposelnih na približno 30.000 delovnih ljudi, kolikor jih šteje naša pokrajina, znižanje dela v številnih tovarnah in nevarnost zapret j a nekaterih drugih ter beda po našem podeželju. Tej krizi, ki ustvarja znižano potrošnjo na notranjem trgu, se pridružuje diskriminacijska politika izv .zne trgovine, zaradi katere so našim ladjedelnicam in tekstilni industriji zaprti zelo obširni inozemski trgi.
Govornik je nato prešel na obravnavanje stanja v poedi-nih industrijah s posebnim ozirom na kemijsko industrijo, ki ji resno grozi polom; nadalje tekstilne industrije, v kateri je bilo zaradi neodločnosti notranje komisije uvedeno najbolj divje prekomerno izkori-
ščanje; nadalje goriške kovinarske (industrije, ki je v popolni krizi, in industrije v prosti coni, kjer se niti malo ne spoštujejo delovne pogodbe. Vse to se lahko godi tudi zato, ker je poslovanje Inšpektorata za delo, ki bi moral ščititi higiijenske in delovne pogoje delavstva, nezadovoljivo zaradi nizkega števila fukcionarjev,
Ravno tako obupno je stanje na podeželju. Velike škode trpi naše poljedelstvo zaradi neiz-vršenih del na krminsko-gra-diščanskem polju. Pridelek je mnogo nižji od onega, ki bi ga polja mogla dati, če bi vse obdelovanje ne slonelo na zastarelih sistemih in pomanjka.
nju mehanizacije. Po mnenju kmetijskega inšpektorata bi naša pokrajina potrebovala najmanj 150 traktorjev poleg številnih drugih kmetijskih strojev. Poleg tega živijo v nekaterih področjih kmečki delavci, dninarji in polovinarji v nečloveških razmerah zaradi brezbrižnosti veleposestnikov, ki nočejo trositi denarja za preureditev stanovanj. V Brdih propadajo tudi vinogradi in sadna drevesa. Vinogradi niso bili obnovljeni že okrog petdeset let. Ta problem je tesno povezan z novo agrarno pogodbo, ki bi morala dati polovinarjem gotovost in stalnost in katere odobritev vlada neprestano zavlačuje.
Sodišče je oprostilo štiri partizane miru
KRMIN — Pred krminskim sodnikom se je te dni razpravljal priziv tovarišice Scozzati Ane in tovarišev Alt, Mauri ;in Paolu zzi proti obsodbi na denarno kazen, ker so
18. avgusta 1951 zbirali podpise za poziv proti uporabi atomskega orožja. To je le en primer neštevilnih zlorab policije, ki je po nalogu od zgoraj skušala preprečevati to mi-
roljubno akcijo. Na procesu je bila dokazana neupravičenost obtožbe jn tovariši so bili oproščeni.
GORICA — Po zakonu je prodaja novega vina dovoljena od 26. oktobra dalje. Pred tem dattjmom ni točenje dovoljeno.
Po pozdravih, ki so jih pri-
nesli predstavniki raznih sindikalnih organizacij sosednjih mest med njimi tudi predstavnik Enotnih sindikatov STO, se je začela diskusija
Kot prvi je govoril prof. Gi-gliotti, ki je prisotnim opisa! krizo, ki jo preživlja šola, in zaprosil podporo delavcev v obrambi srednješolskih učnih moči. Sledil mu je tov. Sim-sig, tajnik «Confederterre», ki je z novimi podatki osvetlil težko stanje kmetijstva, katero se otepa med padanjem cen poljskih pridelkov in stalnim naraščanjem cen industrijskih proizvodov, ki • jih vsiljujejo monopolisti. Nato je tov. Fa-bris iz Pierisa govoril o posledicah, ki jih brezposelnost nosi malim občinam ter g. Norio, ki je v imenu upokojencev pozval na solidarnost vseh delavcev v borbi, ki jo t-a stroka vodi, da ne bi umrla od lakote.
Ob 13. uri se je moral kongres prekiniti, ker ni bilo mogoče v Gorici najti dvorane, kjer bi se mogel nadaljevati tudi popoldne in to zaradi pritiska dobro znanih krogov, ki se boje, da bi prebivalstvo iz-. vedelo za resnično stanje delovnega ljudstva. Diskusija se bo nadaljevala jutri, v nedeljo 28. oktobra v Gradiški. S tem ponovnim dokazom, kako sedanji vodilni razred razume svobodo govora in manifestiranja, se je zaključil prvi dan kongresa.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU
OBČINSKA UPRAVA NOCE napeljali elektrike v Jazbine
Občina bo zaprosila državo za posojilo za kritje proračuna - Povišali bodo trošarino na uporabo elektrike
STEVERJAN — Pretekli ponedeljek je bila seja občinskega sveta v Steverjanu.
Med drugim je bilo sklenjeno, da se zaprosi za državno posojilo v znesku 1.700.000 lir za kritje občinskega proračuna; občina je namreč v deficitu za 600.000 lir. Predlog za napeljavo elektrike v Jazbine je občinski svet odbil, na kar so občinski svetovalci iz Jazbin demonstrativno zapustili dvorano in izjavili, da se ne bodo več udeleževali občinskih sej. Za napeljavo elektrike v
Šolske vesti
NASI MATURANTI Na Liceju: redni dijaki: Bratuž Alojzija, Komjanc Marija-Nada, Lovrečič Božidar, Vrtovec Jože ter privatistka Bitežnik Vida.
Na Učiteljišču: redni dijaki: Cescutti (Ceščut) Marija, Devetak Rudolf, Obljubek Marija, Pahor Marija, Pahor Hi-larija, Pausi Kornelija Rescig Lilijana ter privatista Gravnar Cvetana in Kodrič Radovan.
GORICA — Razpisan je natečaj za učitelje, ki se želijo vpisati na vseučilišče v Padovi, kjer lahko doktorirajo v jezikovnih vedah, pedagogiki ali pa dosežejo naslov nadzornikov osnovnih šol. Prošnje je treba vložiti do konca oktobra.
Jazbine bi bilo potrebnih
1.800.000	lir; Jazbinci sami so pripravljeni žrtvovati okrog
400.000	lir, le da se reši ta njihov pereč problem. Toda občinski svet ni pokazal razumevanja zanje, kar je znak lokal-patriotizma, ki že dalj časa prevladuje v občinskem .svetu.
V zadevi občinskega živino-zdravnika je bilo izneseno, da slednji ni prejel plače že od leta 1947., toda občinski svet se je uprl poravnanju, češ da ne more odgovarjati za dolgove, ki jih je napravil bivši komisar in o katerih ni občina nič vedela.
Tudi razpravljanje o davkih je prišlo ponovno na vrsto, ker so na zadnji seji, ko je večina občinskega sveta pristala na povišanje davkov na maksimum, pozabili obravnavati vprašanje električnega toka. Da ne bi zamudili, so takoj odobrili predlog, da se pristojbina na potrošnjo električnega toka poviša na maksimum in bodo ' sedaj morali potrošniki plačevati 2.60 lir za vsak kwh.
Nato je župan prečital spomenico, ki jo je predložil pred. sednik «Delavske kmečke zveze» Terčič, v kateri se zahteva uresničenje zelo dem-ago-škega programa D.K.Z., za kai bi bilo potrebno 300.000.000 lir.
Končno je občinski svet odobril 100 odst. povičanje prejemkov župnika. S tem predlogom se sicer marsikateri svetovalec ni strinjal, toda ker tako določa državni zakon, ga je moral sprejeti.
dela bodo stala skupno okrog 90 milijonov lir. Trenutno gradijo vodovod v Lazaretu in v Sv. Jerneju. V načrtu pa je ojačen j e vodovoda do Farne-jev, kjer ob suši zmanjka vode zaradi prešibkega pritiska. V ta namen bodo zgradili na primernem mestu velik vodni rezervoar, ki bo zagotovil dobavo vode tudi v primeru suše.
V zadnjem času je bila popolnoma prenovljena električna napeljava v Stramarju v Farnejih, Elerjih in drugod.
Ogromne vsote denarja potrosi občinska uprava za vzdrževanje občinskih cest. Razen par izjem spadajo namreč vse ceste na področju občine pod občinski resor. Ker so tla mehka in blatna stane vzdrževanje mnogo. Povrh tega pa so te ceste slabo odporne ob vremenskih neprilikah. Poudariti je treba, da večino cest pog-OiStoma pokvarijo težka vojaška vozila, saj so, lahko rečemo, na dnevnem redu vojaške vaje v Miljskih hribih.
Trenutno popravljajo cesto pri Farnejih in pri Elerjih.
Občinska uprava se je vedno- ozirala na resnične potrebe občanov, upoštevala je — in tako bo delala tudi v bodoče — želje prebivalcev ter skušala reševati njihove zahteve, v kolikor ji je bilo mogoče.
Kmalu bo pričela z gradnjo občinske klavnice in dòma gasilcev v Miljah. V teku pa je gradnja treh občinskih stanovanjskih hiš, ki bod-o imele skupno 36 stanovanj. Sedaj preučuje načrt, po katerem bi v teku 5-6 let zgradila toliko stanovanj, da bi v celoti odpravila stanovanjsko krizo na področju občine.
To je bežen pregled večjih del, ki jih je občinska uprava realizirala ali pa jih še bo. Dejstva namreč govore in neizpodbitno kažejo, da demokratična občinska uprava dela v splošno korist vseh občanov in da ne dela piri tem nobenih izjem bodisi v mestu ali na podeželju, kot poskušajo podtikati titovski intrigami. Ti so namreč v svojem listu pretekli teden natrobili kup problemov brez vsake trezne presoje. Radi bi seveda prikazali, da občinska uprava zanemarja dolžnosti, ki jih ima do prebivalcev podeželja in zlasti do Slovencev. Seveda tega ne bodo nikoli dosegli. Mnogo bolje bi storili, ako bi se ozrli preko bloka na Škofijah, odnosno preko demarkacijske črte in ugotovili, kakšne so razmere v coni B ter kako skrbijo tamkajšnje občine za svoje občane. Če bi to storili bi prav gotovo zar leti od sramu.
tem, da bodo na podlagi prijateljstva -avstrijske in jugoslovanske vlade, oziroma prijateljstva titovske klike z Angleži v zasedbeni coni, v kateri se koroški Slovenci nahajamo, dane Slovencem' večje svoboščine in omogočen večji narodnostni razvoj, je bilo naše ljudstvo svojčas marsikje tudi trdno prepričano. Toda vsi danes vedo, da so se zelo motili, ko so mislili, da bo zvestoba do matične države in njihova poštenost povrnjena z enako zvestobo in poštenostjo. Pozabljali so, da imperialisti ali fašisti še ’ nikoli niso reševali vprašanja narodnostnih manjšin v interesu manjšine kot take. Če so skrbeli zanjo, so to delali samo zato, ker so jo potrebovali kot sv-ojo peto kolono ali agenturo, kot je to sedaj primer pri nas na Koroškem.
Drži, da je zelo zapeljivo mnenje, da bi titovska klika sedaj, ko se je tako prisrčno sprijateljila z avstrijsko reakcijo mogla staviti za pogoj zaščito manjšinskih pravic. Zato je nekaterim tudi nerazumljivo, zakaj tega ni storila. Toda nerazumljivo je -sam-o tistim, ki ne upoštevajo dejstva, da An-glo-amerikanci ne smatrajo ti-tovc-ev za svoje polnopravne partnerje, temveč le za ponižne lakaje, na katere gleda z viška celo avstrijska reakcija.
Zatiranje nacionalnih manjšin v Jugoslaviji
Končno pa je od beograjske klike nemogoče pričakovati, da bi zaščitila naše življenjske interese, ko ni rešila niti narodnostnega vprašanja v okviru meja Jugoslavije. Narodnostne manjšine sc danes v Jugoslaviji zatirane nič manj kot v preteklosti. O tem priča dovolj neovrgljivih dokazov, čeprav titovski plačanci še vedno gobezdajo, da titovska klika vodi «pravilno narodnostno politiko» in da je «narodnostno vprašanje v Jugoslaviji rešeno».
Posebnemu terorju so izpostavljene albanska, romunska, madžarska in bolgarska manjšina. Oj madžarske nacionalne manjšine so n. pr. bili aretirani Kek Žiga, poslanec in glavni urednik lista «Ma-gyar Szo», Rac Vince, poslanec zvezne skupšč.ne in poverjenik glavnega -odbora Vojvodine, Szekeìy Jozsef, poslanec zvezne skupščine in številni drugi. V Senti so titovc: v zaporu umorili vodilno predstavnico madžarske nacionalne manjšine in bivšo- članico sent-skega partijskega komiteja Szep Matildo.
Poleg preseljevanja narodnostnih manjšin iz enega kraja v drugi, kot n. pr. Albancev s področja -Kosova in Metohije ali Romunov iz obmejnih predelov Vojvodine, onemogočajo titovci vsak razvoj kulture in prosvete manjšin, zapirajo šole, onemogočajo tiskanje učbenikov v j-ezikih manjšin, prepovedujejo kulturno udejstvovanje itd. Tako so n. pr. zapeli albansko gimnazijo v Tetovu, nižjo albansko gimnazijo v Gostivarju, albansko sedem-letko v Vrapčištu, madžarsko učiteljišče v Novem Sadu itd. V številnih krajih Timočke krajine so zaprli vse šole romunske narodnostne manjšine. Kulturno udejstvovanje manj. sin v Jugoslaviji je dovoljeno le, če služi titofašistični miselnosti. V kolikor pripadniki narodnostnih manjšin sami po svojih željah organizirajo' kulturne prireditve, se redno dogaja, da jih razganjata UDB in milica, kot se je dogodilo na državnem posestvu «Zobatnica» pri Bački Topoli. Titovski fašisti sa prepovedali tamkajšnjim Madžarom, da bi imeli prireditev v materinskem jeziku in da bi peii madžarske pesmi. S silo so jih izgnali iz zgradbe, v kateri je bila prireditev. Takšnih primerov je brez števila.
Komur je vse to znano, ta ve, da je od titovske klike nemogoče pričakovati kakršno koli podporo v vprašanju zaščite slovenske manjšine na Koroškem.
Kljub vsemu prizadevanju in kljub pomoči titovcev pa našim sovražnikom ne bo uspelo Slovencev na Koroškem raznaro-diti in potujčiti, kajti velika večina teh zaupa v napredne sile, ki so edino jamstvo za pravično rešitev manjšinskega vprašanja na Koroškem.
ZA VSAKEGA NEKAJ..
S KOREJSKEGA BOJIŠČA
Ameriški vojak: Halo, halo! Pošljite takoj vojaško ojačanje. Ujeli smo enega Kitajca...!	(P0 reviji «vie Nuove»

teden
par
Ini
se ponovno -• i,^..
šijo v tražaški okolici veli**)Spoc
vojaške vaje. Tanki in drli?’ teoj
vozila anglo-ameriške oW^idn
pacijske vojske uničujejo kri'
ške travnike, pašnike, go1' j; g0
dice, njive, ki so jih v tek11 m jn
stoletij vztrajni kmetje z vč' je
uredili. lst»^,ah isti
vozila rušijo zidove, ki oho8'!jfari jajo borne a prijetne dolink* B in in poljske poti. Tudi ti m8- ^žbe nevri potrjujejo dejstvo, d* Icioi je STO spremenjeno v vojn3 oporišče atlantskih sil, ki ’* ional] pripravljajo - na napad pr0*1 deželam miru. Protestiraj^1 enotnj proti vsemu temu zahtevajmo uveljavitev D1*' ygj.. rovne pogodbe, imenovani* i, ijjj guvernerja, združitev obe® tem, con ter odhod vseh okup8' **sUe cijskih si L s STO, zavedaj0* yM' se, da je borba za STO ob*' ;je ^ nem borba za mir in zagori"'t str vitev srečne bodočnosti
J na h na ust: na<
Nova avtomobilska cest3' 2ara ki jo nekateri imenuj®!5 a ler «Trbiška cesta», je pokvari18 , &°1
TTÌT:
številne ograde, travni**' njive -ini pašnike, ki so la5 _van;
proseških kmetov. Nest®*0 ®st v teh je presekala na dvui*j i,ttlen
Dasiravno je cesta že
let odprta prometu, ni
d«
danes še izplačana odškod1*3 ^eji na za zemljišča. Samo gr°5 . na bena podjetja so izplača1’ V' 1
škodo ki so jo povzročil’ baši
„	cofticm
Cesta sama sicer še ni P° , polnoma dokončana. Se dan®’, em< nista zgrajena zidova ob njel' j Vl*e Zaradi tega se zelo pogo®’1 e'
dogaja, da pristajajo na
cestnih travnikih številni j*8*1 tomobili. Brezvestna gosp0®’ zha.
iz mesta in vojaščina se	JMi
zmeni za škod:, ki jo s-	?Ui.
stajanj-em avtomobilov P0'”,’30 zroča našemu kmetu. Z®1” te o v številni so primeri, ko eni etsk< drugi prirejajo razne šport*1: dahi igre na teh travnikih. vsem jasno je, da se bo 1 "cije dogajalo toliko časa, dokl^ f>R,y ne bosta zgrajena obcesri izreci zidova. Zato pozivamo &e ui
daj ne oblasti, naj čim P1?, ^ev=
urede v s,e potrebno- za to, **’ !fi v se to zgodi.	te.
Da je tržaška občinska 11 prava zelo razsipna in n iLl s(
načrtna ter da se poleg
namerno niti ne zmeni za
re-
snične potrebe okoliških Pr< , &E,’
bivaloev, je že vsem znati., -Prosečani so že ma-rsi*’ teke prosili, na žalost so bile ® ske sedaj le maiokatere prosti tea uslišane. Pred časom so P’ ~Nal sili, naj bi občina po.skrb®* 1Marža napeljavo vode in ele\ jjhos trike v vaško javno s tra* > šče. Kljub temu, da so *ariF v vasi v teku dela za 9a jfbive peijavo vode po hišah,_ f ^njs občina niti vzela v pošt®J; nar
prošnje vaščanov. Mesto,
bi napeljala vodo v -obstoj®
javno stranišče, je zgra*11^ nji] na neodgovarjajočem nie5c ,e*3an novo stranišče, v katero t; napeljala tudi v-odo in e*e jj *avn triko. Vaščani so se srne'd-jaji tej neumnosti. Šaljivci Pr,e ^sto vij o, da bo novo strah15 f ÈT] rabilo samo od priliki ,a, “je i
ta - ! raj le ni
nih procesij mimo.
ki gredo
To je samo eden izm vilnih primerov, ki
jejo, da so šovinistične1
Kaj
te8’ ‘|*kej
*lstv
ebiv
t»roi

-ti1'
vodstvu tržaške občine P°
tri1
o»'
be in zahteve okoliških ^ -■ čanov deveta briga. Obe11 to dokazuje, kako ta g0,5*^
da dela po svoji mili V'°*L riJ
ne da bi vprašala za mne
of
Mn
^oln„
a-li nasvet zainteresirane
Čane' .:»« Radovedni smo, še ito* časa bo šlo tako naprej*
kontove^
f
teliš
^Ogl,
■
B®
Tržaška občina je letos trosila precej denarja Pri .te pravilu stare ceste, ki vo*1^ Kontovela proti BarkovlJ^f in to predvsem z-aradi <| načrtnega dela. In ven ■ je to delo slabo opravi)®*! Naj omenimo samo en P j mer: obcestne zidove s° ^ no vili na -starih temeljili že napol razpredajočih P j r stavkih. Seveda bo to malo časa kljubovalo v ®| menskih nepriiikam. jtjpl Za številna vprašani8, ^'
tarejo naše prebivalstvo J
se občina še ni zganila. Mi šne so te potrebe so jo M svetovalci podrobneje P „! čili. Do kdaj naj še čak®

GOVOR TOVARIŠA BERIJE NA XIX. KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE SOVJETSKE ZVEZE
m
:
i Objavljamo besedilo govora tov. Berije na XIX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze.
V začetku svojega govora je 'V. Berija analiziral vzroke tianje mednarodne napetosti poudaril, da so militaristič-krogi ZDA postali dediči Herjevskega fašizmia. Podčr-je tudi, da je Sovjetska tea pripravljena zadati odlo-len udarec vsakemu, ki bi sl >al stegniti roke po njej. Na-ije je tov. Berija dejal: tovariši! Eden izmed odl-o-'tiih pogojev za zmage, iki jih sovjetsko ljudstvo doseglo Misi v vojni ikot v mirnem 'spodarskem in kulturnem
ma-
cia
ij»'1 : 5Č rol'
jiti» c i»
mimi6 i, de11 le:
ipa-
UŠ5 ‘Zvoju, je bila modra in dale-,jci)- “Vidna nacionalna politika na-Ti:: Partije. V sovjetski večna-Mmi državi živi in dela več “t 60 nacij, nacionalnih sku-eP -6 in narodnosti. V teh pógo-vc' j> je uresničenje pravilne na-^ttalne politike izredne važ-®sti za uspeh naše skupne ■*ari, t. j. okrepitve moči ZS n:C ^ in izgradnje komunistične izbe.
'šcionalna politika maše parti-! temelji na harmonični znan-veno utemeljeni te-oriji nabiralnega vprašanja, kot dela
leninskega nauka o proletarski revoluciji. Lenin in Stalin sta tvorca programa in politike Komunistične partije v nacionalnem vprašanju. Zato se tudi imenuje leninsko-stalinska nacionalna politika. Narodi Sovjetske zveze ognjevito odobravajo in enodušno podpirajo nacionalno politiko naše partije. Lenin in Stalin sta neposredno vodila delo izgradnje sovjetske večnarodne države. Po smrti velikega Lenina j,e tov. Stalin vodil vse delo za ureditev bratskega sodelovanja med narodi naše dežele, za okrepitev zveze republik in za razvoj gospodarstva in kulture naših na. rodov. Tov. Stalin je igral izredno vlogo v izdelavi mark-sistično-leninskega nauka o nacionalnem vprašanju. On je obogatil marksizem-deninizen s teorijo o naciji, razvil leninski nauk o enotnosti nacionalnih in mednarodnih nalog delavskega razreda, o strategiji in taktiki narodnoosvobodilnega gibanja v dobi imperializma, izdelal teoretske osnove za nacionalno politiko Komunistične partije v pogojih sovjetske večnarodne države, ustvaril nauk o socialističnih nacijah in o njihovem razvoju v borbi za zmago komunizma.
Nove socialistične nacije
Velika Oktobrska revoluciji je strmoglavila kapitana, je osvobodila narode isije, likvidirala nacionalno j0č 'tiranje in jih resnično pre-Mila. Po likvidaciji buržoa-'le z njenimi nacionalistični-ol<r ‘‘ strankami in po okrepitvi “Vjetske ureditve v naši deželi 1 na temeljih starih, buržoaz-^ ^ nacij vzniknile, se razvile ■ Ustanovile nove, socialistič. ^6 nacije.
-sti' Zaradi doslednega uresniče-jej8 iš leninsko-stalimske nacional-ril8 6 politike je v naši deželi bila davljena od carizma podela!1 “Vana faktična neenakoprav-te'.8 “H v gospodarskem in kulti jt; lfnem razvoju med napredki ‘ki narodi centralne Rusije d8* za njimi zaostalimi narodi dni- “Plejnih pokrajin. Sedaj pa rad' ri nas ni več zaostalih naročal8 “v. Nove, socialistične nacije ijl» Paši deželi so za časa socia-pn' “Učne izgradnje korenito igči “temenile svoje obličje in se ,jei izvile v napredne sodobne na-aSt» k.
o6' Kaj pomeni pojem napredne a»' bialistične nacije?
,0ds Izhajajoč iz od tov. Stalina d* “3ane klasične definicije o pr'" ‘ciji, njegovega nauka o no-'*l, socialističnih nacijah in iz ;eJ“ :°dovinskih izkušenj naše so-a1! letske večnarodne države, 1 lahko trdi, da so glavne zna-kosti napredne socialistične *c kije naslednje:
<1C! Vrvic, obstoj v svetu naj-it!1, 'Brednejše socialne in drža--liJj “e ureditve, v kateri ni izko-?rč kevalskih razredov in v ka-. 1 ' !ti vsa oblast pripada ljud-Vu,
! li-ClRUGIC, obstoj visoko raz-"flf ‘6 socialistične industrije in “likega socialističnega polje-jt' !1stva.
pfr TRETJIČ ( vseobča pismenost »P0: ebivalstva, obvezen pouk za ì'ftì toke, razviti sistem višje à; ‘Iške izobrazbe, ki zagotavlja ifli, “‘Bravo nacionalnih kadrov-'erialistov za vse panoge go->e, Carstva in kulture; procvit |e^ btiosti in umetnosti. aI,,g :?ETRTIiC, sistematično po-bivanje življenjske ravni vsega Pa :ebivialstva .z zagotovitvijo podaja realne plače delavcev 1 Bameščencev in dohodkov k s tov, z razvojem- blagovne-eC ' Brometa, s povečanjem mest i1* , 'njihovega olepšanja, z iz-' išanjem stanovanjskih raz-L obstoj široke mreže 'e ,j ravniških ustanov, ki zago-i3.. lajajo zdravstveno zaščito
S f , riT I-C, popolna zmaga ideo-:'a , “je enakopravnosti med vse-a ! rasami in narodi, ideolo-16 prijateljstva med narodi, st«’ Kil imajo naše sovjetske re-l2i)- bilke te značilnosti napredne iPl! holistične nacije? Da, imajo. tr8’ "oglejmo dejstva, o® ^nano Je, da je carizem naie , “Bal v vlogi zatiralca in ra-‘9°' narodov Rusije. Mnogo )1J'- ‘Vilne neruske nacije so bile fli bolnoma brezpravne. Niso od-
imele svojega državnega ustroja, upravljali so jih carski u-radniki, v vseh ustanovah se je poslovalo v ruskem jeziku, ki je bil nerazumljiv za krajevne narodnosti.
V pogojih sovjetske ureditve so vsi narodi naše dežele dobili in razvili' svoj državni u-stroj. Nacionalne obrobne pokrajine carske Rusije so se za časa sovjetske oblasti spremenile iz kolonij in polkolonij v resnično samostojne države — sovjetske republike, ki ima. jo svoje ozemlje, nacionalno avtonomijo, svojo ustavo in zakonodajo. V organih oblasti, v gospodarskih in upravnih organih, v pravnih organih zveznih in avtonomnih republik, nacionalnih pokrajin, okrožij, okrajev in vasi opravljajo državne posle v rodnem, vsemu prebivalstvu razumljivem jeziku od ljudstva izvoljeni ljudje, ki poznajo način življenja, običaje in psihologijo krajevnega prebivalstva.
Take prave enakopravnosti med nacijami ni niti v eni sami buržoazni državi. To je razumljivo, ker je likvidacija nacionalnega zatiranja nemogoča v okviru kapitalistične ureditve. Kot je znano, je ves sistem državne uprave v buržoaznih deželah zgrajen na neenakosti ras in nacij, na rasni diskriminaciji, na izkoriščanju nacionalističnih predsodkov za podžiganje sporov in sovraštva med narodi. V sedanjosti se s prav posebno veliko nebrzdano rasno in nacionalno diskriminacijo odlikujeta dve državi; ZDA in Južno-afr.iška zveza. Komunistična partija in vlada Sovjetske zveze, dosledno uvajajoč leninsko-stalinsko nacionalno politiko, sta skupno z visoko stopnjo razvoja vsega ljudskega gospodarstva ZSSR zagotovili -hitrejši razvoj gospodarsko zaostalih nacionalnih republik. Zaradi tega je bila odpravljena od preteklosti podedovana gospodarska in kulturna neenakost med narodi ZSSR, kiar je brezpogojno eden izmed najvažnejših u-spehov nacionalne politike sovjetske oblasti.
O uspehih v razvoju sovjetskih nacionalnih republik b'. se lahko navedli številni' prepričljivi podatki, omejil pa se bom le na nekaj primerov.
Za časa stalinskih petletk, je bila v sovjetskih republikah popolnoma na novo ustvarjena kovinarska, petrolejska in kemična industrija, so bile zgrajene velikanske električne centrale, tovarne za poizvaja-nje poljedelskih strojev, traktorjev in avtomobilov, tovarne cementa, velikanski tekstilni in živilski kombinati in številna druga industrijska podjetja.
Da se je industrija in prav posebno veleindustrija nacionalnih republik razvijala hitreje kot po vsej ZSSR, se mo-
re razumeti iz primera sovjetskih vzhodnih republik — Uz-beške, Kazaške, Turkmenske in Tadžiske. Proizvodnja veleindustrije se je v teh republikah od 1928 do 1951 povečala za 22 krat, d očim se je istočasno po vsej ZSSR povečala za 16 krat.
Znano je, da se v nedavni preteklosti vzhodne obrobne pokrajine carske Rusije po razvojni ravni industrije niso razlikovale od takih svojih sosedov, kot .so Turčija, Iran, Afganistan. V letih sovjetske oblasti so naše srednjeazijske republike v industrijskem razvoju hitro pustile za seboj vzhodne dežele, ki mejijo z Z.SSR, in ušle daleč naprej. Ce primerjamo omenjene sovjetske republike z vrst dežel Vzhoda po tako važnem indeksu stopnje industrijskega razvoja, 'klet je električna energija, potem vidimo, da se v petih sovjetskih republikah — Uzbekistanu, Kazakistanu, Kirgiziji, Turkmenistanu in Tadžikistanu, ki imajo okrog 17 milijonov prebivalcev, proizvaja 3 krat več električne energije kot v Turčiji, Iranu, Pakistanu, Egiptu, Iraku, Siriji in Afganistanu skupaj, čeprav imajo te dežele 156 milijonov prebivalcev. (Odobravanje).
Ce pa primerjamo po proizvodnji električne energije eno sovjetsko republiko, n. pr. Azerbajdžan s Turčijo, potem vidimo, da se v sovjetskem Azerbajdžanu, ki ima skoraj sedemkrat manj prebivalstva, proizvaja 4 krat več električne energije kot v Turčiji, ki se je zapletla v zanko ameriške «pomoči». (Smeh v dvorani).
Naše sovjetske republike so s svojem razvoju znatno prekosile tudi stare industrijske dežele zahodne Evrope.
Primerjajmo, n. pr., eno izmed sovjetskih republik — U-krajino z dvema velikima evropskima buržoaznima deželama — s Francijo in Italijo. Razumljivo je, da v tem primeru ni mogoče primerjati vsega. Znano je da so v Ukrajinski SSR že davno odpravljeni izkoriščevalski razredi; podjetja, tovarne, zemlja in v,si proizvodi dela so last ljudstva; za vedno je uničena brezposelnost; vsa oblast pripada ljudstvu. V tem pogledu je sovjetska Ukrajina že več kot pred 30 leti pustila daleč nazaj Francijo in Italijo, kjer vladajo kapitalisti, (živahno razpoloženje v dvorani). Zato primerjajmo samo nekatere
rjamo Litvansko, Le tonsko in Estonsko zvezno republiko z Norveško, Nizozemsko in Belgijo, bornio videli, da je v teh sovjetskih republikah tempo industrijskega razvoja neprimerno večji kot v imenovanih kapitalističnih deželah Evrope. V začetku 1952 je Litvanska
poljedelstva vzhodnih sovjetskih republik. 21 stotov bombaža za vsak hektar je bil 1951 povprečni pridelek v tej republiki.
V nobeni deželi sveta niso dosegli takega povprečnega pridelka na hektar kot sovjetski pridelovalci bombaža. 1951
TOVARIŠ BERIJA
SSR za 2,4 krat presegla stopnjo predvojne proizvodnje, Betonska za 3,6 krat, Estonska za 4,1 krat. Norveška, Nizozemska in Belgija so v tem času le malenkostno presegle predvojno raven industrijske proizvodnje, čeprav so sovjetske republike izšle iz vojne z znatno bolj razrušenim gospodarstvom.
Zanimivo je poudariti, da se je v stari kapitalistični Litvi celo po prikrojenih podatkih tedanijh oblastnikov industrijska proizvodnja od 1913 do 1939, t.j. v 26 letih povečala za poldrugi krat; v novi sovjetski Litvi pa se je industrijska proizvodnja ne glede na pu-
Poslanci Kazaške SSR v Vrhovnem sovjetu
najvažnejše podatke o gospodarstvu teh dežel.
Sovjetska Ukrajina, ki se je v času svojega obstoja morala že dvakrat dvigati iz ruševin in pepela po- vdoru tujih osvajalcev, proizvaja sedaj veliko več litega železa kot Francija in Italija skupaj (odobravanje), proizvaja več jekla in valjanega železa kot Francija in nad 3 krat več kot Italija; proizvaja za poldrugikrat več premoga kot Francija in Italija skupaj; izdeluje trikrat več traktorjev 'kot Francija in Italija skupaj; prideluje znatno več žitaric, krompirja, sladkorne pese in sladkorja kot Francija in Italija skupaj.
Na osnovi poleta socialistične industrije in kolhoznega kmetijstva ukrajinsko ljudstvo udobno živi in uživa vse dobrine kulture, česar nimajo delovne množice Francije in Italije.
Prav tako nazoren je primer razvoja sovjetskih republik Pribaltika po vzpostavitvi sovjetske ureditve. Ce prime-
Najnovejši tipi poljedelskih strojev delajo na sovjetskih poljih
stošenje, ki sta ga povzročili vojna in sovražna okupacija, od 1940 do 1951 povečala za 3,6 krat.
Takšni pomembni uspehi so bili doseženi tudi na področju poljedelskega razvoja.
V v:eh sovjetskih republikah imamo sedaj veliko poljedelsko gospodarstvo, ki veliko proizvaja za trg, na široko uveljavlja najnovejše pridobitve agronomske znanosti in je o-premljeno z najnovejšimi stroji, boljše kot v kateri koli drugi deželi.
To se lahko ugotovi v vsaki republiki Sovjetske zveze. Ampak jaz se bom znova zaustavil na vzhodnih sovjetskih republikah, kjer je kmetijstvo, kot je znano, bilo pred sovjetsko oblastjo najbolj zaostalo, kjer ni bilo govora o kakršnih koli čeprav najenostavnejših poljedelskih strojih.
Sedaj pa na poljih kolhozov in sovhozov Uzbeške, Kazaške, Kirgiške, Turkmenske in Tadžiske SSR dela 121.000 tra. ktorjev, 23.000 kombajnov, 102 tisoč strojev za sejanje, obdelavo in pospravljanje bombaža in stotine tisočev drugih poljedelskih strojev in orodja. Po tehnični opremi je poljedelstvo vzhodnih sovjetskih republik v znatni meri prekosilo najbolj razvite kapitalistične dežele Evrope. (Odobravanje).
Vzemimo kot primer vprašanje traktorjev. V sovjetskem Uzbekistanu pride na vsakih 1000 hektarjev poševne zemlje 14 traktorjev, dočim pride v Franciji na isto površino 7 traktorjev in v Italiji pridejo 4 traktorji z znatno manjšo storilnostjo. N; treba niti o-meniti, da inozemske dežele Vzhoda imajo neznatno količino traktorjev. Ce v Uzbeški SSR pride 1 traktor na 70 hektarjev poševne zemlje, v Pakistanu pride 1 traktor na
9.000	hektarjev, v Indiji na 13 tisoč hektarjev, v Iranu pa na
18.000	hektarjev.
Vzemimo kot primer bombaž — eno izmed najvažnejših industrijskih rastlin razvitega
je bil pridelek bombaža v drugih deželah naslednji: v E giptu 11,5 stotov na hektar, v ZDA 8,3 stotov, v Indiji 3,4, v Pakistanu 5,2, v Turčiji 7,2, v Iranu 4,5 itd.
Pripomniti je treba tudi, da je bil tak visok pridelek bombaža v vzhodnih sovjetskih republikah dosežen na večjih površinah, o čemer priča dejstvo, da omenjene sovjetske republike proizvajajo toliko bombaža kot Indija, Egipt, I-ran, Turčija in Afganistan skupaj. (Odobravanje).
To so nekatera dejstva s področja razvoja nacionalnih republik,, ki sestavljajo Zvezo SSR. Ta dejstva dokazujejo, da gospodarstvo teh republik neprestano narašča in se razvija, ne da bi poznalo krize in upadanja. In končno ta dejstva dokazujejo, kaj lahko dosežejo narodi, ki so prekinili z imperializmom in se osvobodili izpod gospods tva velepo. sestnikov in kapitalistov. (Odobravanje).
Z uveljavitvijo leninsko- sta. linske nacionalne politike so narodi Sovjetske zveze uresni čili pravo kulturno revolucijo.
V sovjetskih republikah delata sedaj v industriji, stavbin-stvu in prevozu več kot 2 milijona inženirjev in tehnikov; y poljedelstvu je zaposleno okrog 400.000 agronomov, zootehnikov, gozdarskih tehnikov in drugih strokovnjakov; skoraj 2 milijona učiteljev in predavateljev dela v šolah, sred-nje-tehniških in višjih šolah; skoraj 300.000 zdravnikov in
900.000	ranocelnikov, medicinskih sester in drugega srednje-■medicinskega osebja dela v zdravniških ustanovah mest in vasi. Vsaka sovjetska republika ima sediaj na desettisoče strokovnjakov z višjo šolske izobrazbo.
1.400.000 visokošolcev v Sovjetski zvezi
Za izšolanje kadrov sovjet ske inteligence iz domačih narodnosti je bila v sovjetskih republikah ustvarjena široko mreža visokih šol in -srednjih tehničnih šol. Ob ustanovitvi sovjetske oblasti je bilo v naši deželi 96 višjih šol, ki so se z neznatnimi izjemami nahajale v najvažnejših središčih Rusije. V teh učnih zavodih se je šolalo 117.000 ljudi.
Sedaj pa je v ZSSR 887 višjih šol, v katerih se šola
1.400.000	ljudi- V Ukrajini se uči 216.000 visokošolcev. V sovjetskih republikah Srednje
Azije 104.000, v republikah Zakavkazja 80.000, v Belorusiji 35.000, v pribaltiških sovjetskih republikah pa je 37.000 visokošolcev.
Po stopnji razvoja višjega šolstva so sovjetske republike v precejšnji meri prekosile ne le obmejne sosedne dežele Vzhoda, temveč tudi dežele zahodne Evrope.
Tako, n. pr. se v Tadžiski SSR uči v višjih šolah 58 ljudi za vsakih 10.000 prebivalcev; v Turkmenski 60, v Kirgiški 64, v Uzbeški 71 in v Azerbajdžan-ski 93. V Iranu pa se od vsakih
10.000	prebivalcev učijo v višjih šolah 3 ljudje, v Indiji se uči 9 ljudi, v Egiptu in Turčiji 12, na Švedskem 21, v Italiji 32, na Danskem 34 in v Franciji 36 ljudi.
Za časa sovjetske oblasti je 48 narodov dobilo svoj književ-
ni jezik in sedaj izdaja v materinskem jeziku učbenike, knjige in časopise. V poslednjih tridesetih letih je bilo v republikah Sovjetske zveze zgrajenih okrog 90.000 dobro opremljenih šol, od katerih sta bili skoraj dve tretjini zgrajeni v zveznih in avtonomnih na. cionalnih republikah.
Z razvojem socialističnega gospodarstva se iz leta v leto vedno višje dviga blagostanje prebivalstva Sovjetske zveze. V vseh sovjetskih republikah se je znatno dvignila realna plača delavcev in nameščencev in so se zelo povečali dohodki kmetov. V času od 1940 do 1951 se je skupni znesek dohodkov delavcev, nameščencev in kmetov povišal za 78%.
Veliko skrb posveča sovjetska država zdravstveni zaščiti narodov naše dežele. V tem pogledu je zgovorna priča zdravniška pomoč. Navedel bom nekaj primerov iz posameznih sovjetskih republik.
Pred ustanovitvijo sovjetske oblasti je v Uzbekistanu prišel 1 zdravnik na vsakih 31.000 ljudi, kot je sedaj primer Pakistana. Sedaj pa prihaja v Uzbeški SSR 1 zdravnik na vsakih 895 prebivalcev. Uzbeška
Sila, kj cementira prijateljstvo med narodi naše dežele, je rusko ljudstvo, ruski narod, kot najvidnejši izmed vseh narodov, članov Sovjetske zveze. (Burno odobravanje). Ruski delavski razred je pod vodstvom partije Lenina in Stallina izvršil v oktobru 1917 najveličastnejši zgodovinski podvig, prebil fronto svetovnega imperializma, uničil oblast bur. žoazije in raztrgal verige na-cionalno-kolontalnega zatiranja na šestini zemeljske oble. Ni dvoma, da se brez pomoči ruskega delavskega razreda narodi naše dežele ne bi mogli zaščititi pred belogardisti in interventisti in zgraditi socializma. Kar se tiče narodov, ki v preteklosti niso prešli preko kapitalističnega razvoja, bi brez dolgotrajne in sistematične pomoči ruskega delavskega razreda ne mogli uresničiti prehoda iz predkapitalističnih oblik gospodarstva v socializem.
V	letih domovinske vojne,
kot je dejal tov. Stalin, so se pravposebno pokazale svojstve-no-sti ruskega ljudstva:	ja-
sni pojmi, vztrajen značaj in potrpežljivost. Rusko ljudstvo si je v tej vojni s svojim juna. štvom, pogumom in s svojo hrabrostjo zaslužilo splošno priznanje kot vodilna sila vseh narodov naše dežele. (Dolgotrajno odobravanje).
Sledeč vzgledu ruskega ljudstva, so se vsi narodi naše dežele skupno z njim ramo ob rami potrpežljivo borili proti sovražniku in so skupno z ruskim ljudstvom postali tvorci naše zmage nad hitlerjevsko Nemčijo in imperialistično Japonsko. Narodi naše dežele so pokazali vsemu svetu, s kakšno mogočno' in nepremagljivo silo razpolaga sovjetska socialistična večnarodna država, ki temelji na -stalinskemu prijateljstvu med narodi.
Skupnost življenskih interesov je temelj prijateljstva med narodi naše dežele. Narode Sovjetske zveze' združujeta stremljenje in odločnost, da branijo pred vsakim in vsemi sovražniki svojo svobodo, neodvisnost in srečno življenje, ki so jih dosegli v pogojih sovjetske oblasti; združuje jih splošna borba za izgradnjo ko. munistične družbe. Narodi naše dežele se dobro zavedajo, da so nepremagljivi, ker so strnjeni z nerazrušljivim stalinskim prijateljstvom v enotni sovjetski državi, t. j. v Zvezi republik, in da morejo uspešno graditi komunizem in braniti svoje pridobitve pred vsako nevarnostjo.
Uspehi v razvoju socialističnih nacij, doseženi v -sistemu enotne večnarodne sovjetske države, imajo ogromen mednarodni pomen.
V	našem vzgledu vidi delav-iki razred kapitalističnih dežel pot k osvoboditvi izpod izkoriščanja, pomanjkanja in brezposelnosti, k rešitvi izpred nevarnosti fašizma.
V	našem vzgledu vidijo narodi kolonij in odvisnih dežel pot od zatiranja in brezpravnosti k svobodi in neodvisnosti od sovraštva in nezaupanja med narodi k bratskem prijateljstvu, od lakote in bede k srečnemu življenju,, od nepismenosti in kulturne zaostalosti k procvitu kulture, znanosti in umetnosti.
Ves potek zgodovine vedno bolj in bolj potrjuje besede voditelja naše partije tovariša Stalina, da «...se sedaj zače-hja kazati, da socializem lahko služi (iz že začenja služiti!) kot zastava osvoboditve milijonskim množicam najobšir-nejših držav imperializma».
Ideje svobode in nacionalne neodvisnosti, ideje socializma so prodrle v najoddaljenejše kotičke zasužnjenih dežel.
Narodi, ki se borijo za svojo svobodo, vedo, da je na njihovi strani veliki tabor miru
SSR je neprimerno bolje preskrbljena z zdravniki kot na primer Egipt, kjer prihaja 1 zdravnik na vsakih 4350 prebivalcev, in bolje ‘kot dežele zahodne Evrope, kot n. pr. Francija, kjer prihaja 1 zdrav-nih na 1000 prebivalcev, ali kot Nizozemska, kjer prihaja 1 zdravnik na vsakih 1160 prebivalcev.
Zato pa je prebivalstvo sovjetskega Azerbajdžana preskrbljeno z zdravniki za osem in polkrat boljše kot Turčija in 23 krat boljše kot Iran.
V Azerbajdžanski SSR prihaja 1 zdravnik na vsakih 490 prebivalcev. Kar se pa tiče Gruzinske SSR, kjer prihaja 1 zdravnik na vsakih 373 prebivalcev, in Armenske SSR, kjer prihaja 1 zdravnik na vsakih 483 prebivalcev, je prebiva1-sevo ten dveh republik preskrbljeno z zdravniško zaščito v znatno večji meri -kot prebivalstvo kakršne koli dežele sveta. Ampak ne gre le za to, da je prebivalstvo sovjetskih republik preskrbljeno z večjo količino zdravnikov. Za izpopolnitev te slike je treba imeti v vidiku, da se v Sovjetski zvezi nudijo prebivalstvu vse vrste zdravstvene zaščite popolnoma brezplačno, da se sa-
in demokracije, da Sovjetska zveza, Kitajska ljudska republika in dežele ljudske demokracije branijo stvar miru, svo bode, neodvisnosti in resnične enakopravnosti med vsemi rasami in narodi in da celo samo dejstvo obstoja teh držav brzda črne sile reakcije in olajšuje borbo zatiranih narodov.
Vladajoči krogi ZDA in dru. gih buržoaznih dežel vpijejo v svoji nemoči pred naraščajočim narodnoosvobodilnim gibanjem na ves glas, da je borba zatiranih narodov proti njihovim zasužnjevalcem plod sovjetske propagande na Vzhodu. Nesrečnim buržoaznim politikom je že pred mnogimi
leti odgovoril tov. Stalin. Tovariš Stalin je dejal:
«Dolžijo nas, da vodimo propagando na Vzhodu... Nam ni potrebna propaganda na Vzho. du. Dovolj je le, dta kakršen koli državljan odvisne ali kolonialne dežele pride v sovjetsko deželo in vidi, kako pri nas ljudje upravljajo deželo, dovolj je, da vidi, kako črnci in belokožci, Rusi in nerusi, ljudje vseh barv in narodnosti enotno potiskajo naprej upravni voz velike dežele, da se prepriča, da je to edina dežela, kjer bratstvo ni fraza, marveč stvarnost. Ne potrebujemo tiskane ali ustmene propagande, ker je propaganda utelešena v takem dejstvu, kot je Sovjetska zveza». (Dolgotrajno odobravanje).
Ljudsko - demokratične dežele, ko gradijo novo življenje, se poslužujejo bogatih izkušenj izgradnje m okrepitve sovjetske večnarodne države.
Med demokratičnimi državami je nastal nov tip odnosov, kakršnega še ni poznala zgodovina človeštva. Glavna značilnost teh odnosov je v tem, da temeljijo:
na popolni in dejanski enakopravnosti med vsemi narodi, malimi in "elikimi, na ohranitvi vseh suverenih pravic in in neodvisnosti vsake države, na nevmešavanju v notranje zadeve druge države, kar se razlikuje od imperialistične
natorijev in počitniških domov vsako leto poslužujejo milijoni delovnih ljudi, dočim je treba v buržoaznih deželah zdravniško pomoč plačati, in zelo dobro plačati, in zaradi tega je ta pomoč nedostopna širokim delovnim množicam. Zdravilišč in sanatorijev pa se v buržoaznih deželah poslužujejo le paraziti in izkoriščevalci.
Razvoj socialistične nacije v pogojih sovjetske socialne in državne ureditve, likvidacija dejanske gospodarske in kulturne neenakosti med nacijami, dolgotrajno sodelovanje nacij bodisi v obrambi sovjetske države pred zunanjimi sovražniki kot v socialistični izgradnji je v naši deželi privedlo do utrditve in popolne zmage ideologije enakopravnosti med narodi, ideologije prijateljstva med narodi.
Sedaj, ko se v ZSSR uresničuje postopen prehod iz socializma v komunizem, s.e prijatéljstvo med narodi. So. vjetske zveze v svojem razvoju bogati z novo vsebino. Visoka stopnja gospodarstva in kulture, ki so jo dosegle sovjetske republike, je om-ogočil-a njihovo še aktivnejše sodelovanje pri reševanju najvažnejših vsezveznih nalog.
politike diktata in zasužnje-vanj-a narodov;
na medsebojnem spoštovanju nacionalnih interesov, zaupanju .in prijateljstvu med narodi, kar se razlikuje od politike tajnih dogovorov, intrig, odkritega in zakritega sovraštva, ki jo izvajajo imperialistične države:
na tesnem gospodarskem sodelovanju in vzajemni pomoči, ki zagotavljata najugodnejše pogoje gospodarskega razvoja v popolnem skladu z nacionalnimi interesi vsake dežele, kar se razlikuje od ostre konkurenčne borbe za vire surovin in tržišča, ki se vodi v imperialističnem taboru;
na splošnem stremljenju demokratičnih dežel po zagotovitvi miru, obnovitvi in razvoju gospodarskih in kulturnih stikov med vsemi deželami ne glede na njihove gospodarske in socialne sisteme, v interesu izboljšanja življenja milijonov ljudi v vseh deželah zemeljske oble, kar se razlikuje od imperialistične politike militarizacije gospodarstva, priprav in izzivanja nove svetovne vojne in ""ofenzive proti živi j eniški ravni delovnih ljudi.
Značilnost odnosov med nacijami in državami, ki pripadajo imperialističnemu taboru, je pohlepno stremljenje ameriškega kapitala po svetovni nadvladi. Ameriški imperializem, ki je razpredel svoje mreže po vseh delih sveta, sesa kot nenasitni pajek življenjske šoke številnih narodov in držav in se ne sramuje nobenih .sredstev samo, da bi jih zasužnjil. Najbolj razširjena metoda je zasužnjevanje pod krinko takozvane ameriške «pomoči». Ko pa se to zgodi, t. j. ko je država prejela ameriško «pomoč», izgubi v krat-tem času -svojo suverenost in neodvisnost in zdrkne na položaj vazala. Edino, na kar lahko računa taka dežela, je položaj na noben način enakopravnega partnerja.
Tak neenakopravni partner ZDA je sedaj Velika Britanija, medtem ko so jo nekdaj nazi-
vali «vladarico morij» in «delavnico sveta». Ameriški imperialisti dan za dnem bolj in bolj izpodrivajo Anglijo iz virov surovin in s tržišč, z vsemi sredstvi jo izganjajo iz dežel Evrope in Azije in se po-laščajo njenih pozicij. Prišlo je celo do tega, da so Ameri-kanci brez ceremonij odbili najbolj vdano prošnjo angleške vlade za to, da ji dovolijo poslati opazovalca na pogajanja med ZDA in angleškima do-minionona Novo Zelandijo in Avstralijo v zvezi z vprašanjem takezvanega tihomorskega pakta. V zvezi s tem je nedavno celo angleški konzervativni tisk bridko tarnal, ker se z Anglijo ravna kot z revnim sorodnikom (smeh in komentiranje v dvorani), ki se mu pridiga, se ga ponižuje ali celo ignorira. Eden izmed konzervativnih listov «Daily Mali» je odkrito pisal: «Ce bomo izgubljali svoje pozicije sedaj tu, sedaj tam, kmalu ne bom,o imeli več kaj izgubljati». (Smeh v dvorani). Ne more se misliti, da vladajoči krogi Anglije ne razumejo tega; kljub temu pa se še vedno podrejajo ameriškim diktatom in skušajo ohraniti veder o-braz pri slabi igri.
Imperialistični kolovodje Z. D. A. spreminjajo od njih zasužnjene dežele v oporišča napadalne vojne, mladino teh dežel pa obsojajo na vlogo topovskega mesa.
Naravno je, da se narodi dežel, ki so padle v odvisnost ZDA, organizirajo v vseljudskem obsegu zato, da se zoperstavijo ameriškemu vmešavanju v njih življenje, da izženejo iz svojih dežel nepovabljene goste; ti narodi plačujejo Amerikance z veliko mržnj.o zaradi posmehovanja nacionalne časti in dostojanstva.
S svoje strani pa ameriško ljudstvo, ki mu dan za dnem zabičujejo v glavo misel o domnevni obstoječi nevarnosti od zunaj, - začenja razumevati vso nesmiselnost te propagande. Pod težkim bremenom naraščajočih vojaških stroškov
vedno bolj izraža svoje nezadovoljstvo proti zunanji politiki vodilnih krogov ZDA.
Tovariši! Glavni rezultat, s katerim se je naša partija predstavila na XIX. kongres, je dejstvo, da je Sovjetska zveza dosegla doslej nepoznano moč in mednarodno avtoriteto. To smo dosegli s politiko industrializacije, ki je spremenila našo deželo iz agrarne v napredno industrijsko državo, s politiko kolektivizacije, ki je spremenila naše poljedelstvo v veliko, mehanizirano in najnaprednejše poljedelstvo sveta, z doslednim izvajanjem le-ninsko-stalinske nacionalne politike, ki je zagotovila neomajno enotnost in prijateljstvo narodov ZSSR, z doslednim izvajanjem stalinske zunanje politike, katere cilj je ohranitev miru med narodi.
Na visoko -stopnjo sta se dvignila blagostanje in kultura narodov naše dežele.
Zgodovina dokazuje, da je naša dežela v 35 letih sovjetske oblasti dosegla takšen industrijski razvoj, za dosego katerega so kapitalistične dežele potrebovale stoletja. Medtem ko je ZSSR v letih sovjetske oblasti povečala svojo industrijsko proizvodnjo za 39 krat, je bilo v Angliji za prav takšno povečanje industrijske proizvodnje potrebno 162 let (od 1790 do 1951), Francija pa je v zadnjih 90 letih povečala svojo industrijsko proizvodnjo
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nerazrušljiva enotnost narodov ZSSR
Novozgrajeni pokriti trg v mestu Tiblisi
(Nadaljevanje s 3. strani)
samo za 5,5 krat. Kar se tiče Združenih držav, so v zadnjih letih povečale svojo industrijsko proizvodnjo le za 2,6 krat.
Socialistična država je dose, gla svoje uspehe v zgodovinsko kraticem času, ker je sovjetska ureditev odkrila doslej nepoznane možnosti za nagli gospodarski in kulturni razvoj ZSSR, ker je borbo našega ljudstva za socializem vodila Komunistična partija, ki ve, kam je treba iti, in se ne boji težav. (Dolgotrajno odobravanje).
Pot k zmagi socializma v naši deželi ni bila lahka. Na tej poti je bilo veliko težav in ovir odisi notranjega kot znanje i značaja; kljub temu je bil. naša partija vedno pripravi j-.na in je vedno uspešno premagala te težave in ovire. Sedaj, ko stojijo pred nami večje in zapletene naloge komunistične izgradnje, mora naša partija, kot vodilna stranka sovjetske države pred. videti težave in biti priprav-■ ijena, da povede ljudstvo zato, da jih premaga. Prepričani smo, da bo naša partija, ki sta jo ustvarila in -cdgojila Lenin in Stalin, še nadalje kos svojim velikim nalogam. (Odobravanje).
Skupno z velikim Leninom je tovariš Stalin ustvaril in okrepil našo partijo, povedel oktobra 1817 ruski delavski razred v napad proti kapitalizmu, ustanovil prve sovjetsko državo sveta. Več kot četrt stoletja po smrti velikega Lenina vodi tovariš Stalin našo partijo in sovjetsko ljud stvo po neraziskanih poteh izgradnje novega, komunističnega življenja. Na vsaki novi etapi te poti tovariš Stalin teoretsko oborožuje našo partijo, jo uči v predvidevanju razvoja dogodkov in usmerja k uresničenju glavnih nalog.
Velikanski dogodek v 'dej-nem življenju partije je nadaljnje razvitje markistično-leninske teorije s -strani tov. Stalina v delu «Gospodarska vprašanja socializma v ZSSR».
Postavke in zaključki, ki jih je podal tovariš Stalin v tem svojem delu, imajo posebno važen pomen, ker odkrivajo novo poglavje v razvoju marksistično - leninske znanosti in so nerazdvojno povezani z glavnimi konkretnimi nalogami komunistične izgradnje v ZSSR. Znano je, da sta Marks in Engels spremenila socializem iz utopije v znanost. Razvijajoč marksizem, je veliki Lenin ustvaril nauk o socialistični državi in o poteh izgradnje brezrazredne socialistične družbe v naši deželi. Uresničujoč ta nauk, je partija p:-d vodstvom tovariša Stalina dosegla svetovno-zgo-dovinsko zmago: socializem se je iz sanj najboljših umov človeštva spremenil v -stvarnost. Sovjetsko ljudstvo je zgradilo socializem in naša dežela je stopila v fazo postopnega prehoda iz socializma v komunizem.
V teh pogojih so se pred našo partijo pojavila nova vprašanja marksistično - leninske teorije. Kakšne predhodne pogoje je treba ustvariti za ures. ničenje prehoda iz socializma v komunizem? Kaj je treba napraviti za to? Kakšne so osnovne zakonitosti tega važnega zgodovinskega obdobja? In mi vidimo, kako je tovariš Stalin jasno in razločno odgovoril na ta nujna in življenjsko važna vprašanja za razvoj sovjetske družbe, kako je partiji in sovjetskemu ljudstvu osvetlil bodočo pot.
Nedvomno- je, da bosta kongres in vsa naša partija sprejela navodila tovariša Stalina o pogojih in -smereh uresničitve postopnega prehoda iz so cializma v komunizem kot program bobbe za izgradnjo komunizma. (Burno, dolgotrajno odobravanje).
Naša partija in vse sovjetsko ljudstvo sta sprejela ta stalinski program z velikanskim navdušenjem. Ta program bodri najboljše želje -sovjetskih ljudi in jim navdihuje nove junaške podvige za uresničenje velikih idej Lenina in Stalina. (Odobravanje).
Naše zmagovito napredovanje h komunizmu je neizčrpni vir za n-avdahnjenje delavskega razreda in delovnih ljudi 'vseh dežel v revolucionarni borbi za mir, demokracijo in socializem.
V teh zgodovinskih dneh XIX.. kongresa je sovjetsko ljud. ■ /o, : ilno zaradi svoje e-notno-sti, . trnjeno kot še nikdar doslej okrog svoje Komunistične partije in pripravljeno na nove delovne podv:ge za slavo svoje domovine. — (Odobravanje).
Narodi naše dežele so lahko prepričani, da bo Komunistična partija, oborožena s teorijo marksizma - leninizma, pod vodstvom tovariša Stalina privedla našo deželo k zaželenemu cilju — h komunizmu. (Burno, dolgotrajno odobravanje. Vsi vstanejo).
V/SSS//////a//sssss/Ssssss/ms////ws////s//s//////////////////s.
DELO
PEREČA VPRAŠANJA PRED TRŽAŠKIM OBČINSKIM SVETOM
ZUPAN SE UPIRA RAZPRAVI
o Svobodnem Iržaškem ozemlju
Mestna občina bo gradila stanovanja s pomočjo posojil - Sprejet predlog komunistične skupine, po katerem se bo zgradilo v enem letu 1200 stanovanj - Tov. Radich zahteva zaščito družin, ki jih oblasti nasilno izganjajo iz stanovanj - Vprašanje stanovanjske krize in indipendentisti
Kot smo pred kratkim porc-čali, je v zvezi z reševanjem stanovanjske krize komunistična skupina predložila resolucijo, v kateri je postavljen predlog za gradnjo 1200 ljudskih stanovanj direktno s stra. ni občine, ki naj bi krila stroške z najetjem posojila s primerno obrestno mero, dočim se je resolucija občinskega odbora zanašala le na finansiranje italijanske vlade.
Resolucija komunistične skupine je bila na petkovi seji sprejeta .čeprav z nekimi popravki, ki pa v bistvu ne iz-preminjajo njene vsebine. V tej resoluciji je predviden sklep, da se imenuje 9 članska komisija, ki bo preučila in sestavila načrt za finansiranje s pomočjo posojila raznih gradbenih del za javne usluge in- stanovanjskih hiš, ki naj se zgradijo na najprimernejših prostorih in namenijo revnejšim slojem.
Po odobritvi je občinski svet prešel na imenovanje komisije, v katero je bil za Komunistično partijo imenovan tov.
Rogassi.
V teh nadvse važnih diskusijah, kjer so se predstavniki delovnega ljudstva trudili, da se do-seže sporazum in vendai nekaj ukrene v korist številnih brezdomcev, je nadvse zanimivo obnašanje titopenden-tistov.
čela z raznimi vprašanji, ki so jih stavili razni svetovalci, med njimi tov. Gombač, ki je zahteval temeljito popravilo ribarnice v Barkovljah ter postavitev fiiobusne čakalnice pri novi univerzi.
Tov. VVeissova je zahtevala, naj se pri Sv. Ani postavi ambulanta občinskega zdravnika, ker imajo sedaj tamkajšnji prebivalci zdravnika predaleč.
Tov. Radich je naznanil, da sodišče, kljub zapori stanovanjskih izgonov, še vedno obsoja na izgon. Treba je misliti na prizadete nesrečnike in nujno poskrbeti zanje.
Vse intervencije naših in o-stalih svetovalcev je župan tako spretno zavlačeval, da se je seja zaključila šele ob 20. uri namesto ob 19, kot je bMo to določeno. Sledile so predpriprave za pričakovano diskusijo o tržaškem vprašanju, pri katerih je bil-o določeno,
koliko časa bo smel vsak svetovalec govoriti, na kar je župan prenesel razpravo na prihodnjo sejo. S tem je dosegel svoj namen. Jasno je, da je župan s svojo «večino» uprizoril to mahinacijo samo zato, ker iše ni bil znan De Gaspe-rijev govor ' v rimski poslanski zbornici, po katerem se bo demokrščanska večina ravnala na bodoči razpravi o STO.
Študijske podpore
V nedeljo so v Miljah razdelili študijske štipendije dijakom, ki so se udeležili natečaja. Med nagrajenci je tudi več slovenskih dijakov, odnosno dijakinj. V natečaju nižjih sredjih šol je dosegla prvo mesto Cai Lilijana in sicer s povprečno oceno 8,3 Med zmagovalci natečaja višjih srednjih šol pa je na petem mestu učiteljiščnica Svetina Mirela
iz Sv. Barbare, ki je dosegla pov-prečno oceno 7,2.
Prireditev ob priliki razdeljevanja štipendij je bila zares prisrčna.
Prav bi bilo, da bi vzgledu milj-ske občine sledile tudi druge občine in na tak način pomagale siromašnim dijakom brez ozira na njih politično opredelitev ali strankarsko pripadnost njihovih staršev. Nagraditev bi ne smela biti nikaka politična obveza, kot je to v navadi pri titovski dijaški matici, ki vrši svoje poslanstvo povsem pristransko in tendenciozno, odnosno v njihovem dijaškem domu.
* * *
Demokratične žene iz Cam-por vabijo žene in mladinke da si ogledajo razstavo ročnih del, ki jo bodo «tvorile v nedeljo 26. -oktobra ob 10. uri v kulturnem krožku «Vivoda» v Camporah. Razstava bo odprta do 31. t. m.
ŠE O ŠOLSKIH RAZMERAH V RICMANJIH
SOLSKA OBLAST IN TITOVO
krivci neurejenega šolskega vprašanja
Se enkrat se je uresničil rek: «Ce stopiš psu na rep zacvili». Tokrat je zacvilil «Primorski dnevnik», s tem, da je poskušal odgovoriti na naš članek o šolskih razmerah v Ricmanjih. Da bi se titovci čim bolje «oprali», nam očitajo, da se nismo dovolj zagnali proti nameravani ustanovitvi italijanske šole v omenjeni vasi.
Nimamo namena, da bi na tem mestu odgovarjali na napad, tem manj zato, ker prihaja iz vrs) ljudi, ki so z nani po tem, da ne poznajo resnice in ne logike Pač pa se bomo dalje pomudili pri vprašanju dokončne ureditve razmer na ricmanjski šoli, ki so še vedno nerešene za kar so poleg višjih šolskih oblasti in Halj anskih šovinistov poglavitni krivci titofašisti. Se prej pa naj ponovno napišemo par besed o namerni ustanovitvi italijanske šole v omenjeni oasi.
Dejstvo, da obstaja pri Dom ju Lepo urejena italijanska šola, je najboljši dokaz, da ni potrebna nova italijanska šola, v katero se je vpisalo 5 italijanskih in 2 otroka iz mešanih zakonov. V kolikor nam je znano, so rodi-, telji edinega slovenskega otroka
zbrisali iz italijanske šole. Tako 'te pač pravilno. Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
Zato torej nasprotujemo ustanovitvi nove italijanske šole. Navedeni otroci pa še nadalje lahko
Zborovanje partizanov
Jutri, v nedeljo 25. oktobra bo v Nabrežini partizansko zborovanje, ki ga organizirata Zveza partizanov STO in Zveza bivših političnih preganjancev. Ob tej priliki bodo razdeljene partizanske diplome in izkaznice organizacij.
Ob 16. uri bodo govorili tovariši
ADO SLAVEC DUŠAN LOVRIHA in
IAKSETICH GIORGIO Nastopila bosta tudi pevski zbor in godba iz Križa. Ob 17. urj pa bodo predvajali sovjetski film «Kubanski Kozaki».
MESEC DEMOKRATIČNEGA TISKA
V -U': ‘j. D »-v -,;.x: Vi'1 A U- '" :	I -t&i
Kmalu bomo dosegli
vsoto dveh milijonov lir
Na predhodnem sestanku predstavnikov vseh političnih skupin v mestnem svetu, kjer so sestavili dokončno besedilo resolucije, se indipendentisti-čni predstavnik ni pokazal: ko je šlo za odobritev resolucije, se je njihov vodja Giam-piccoli postavil proti resoluciji, kljub temu je pa v trenutku, ko je bilo treba odobriti resolucijo, zahteval, naj se v komisijo vključi tudi in-dipendentistični svetovalec.
Ob zaključku seje 'je bilo določeno, da bo torkova seja v celoti posvečena vprašanju STO.
Seveda je iz tega razloga vladalo v torek veliko zanimanje med številnim občinstvom ki je prišlo, da prisostvuje tej zanimivi in važni debati. To d-a v veliko začudenje vseh pri šotnih se razprava sploh m vršila, ker je župan Bartoli s spretnim' zavlačevanjem to preprečil.
Seja se je kot po navadi za-
Pristaniščnifci in Curici so ta teden dosegli 100 odst. realizacijo obveze
Ta teden je bilo nabranih nadaljnjih 100.000 lir za sklad demokratičnega tiska. Postavljeni cilj je torej zelo blizu. Vendar pa nimajo zato enake zasluge prav vse sekcije. Nekatere izmed njih so v zadnjem času napravile precejšen korak naprej. Med temi so Sv. Ana, Kolonkovec, Pončana in Sv. Alojz. Vendar pa so nekatere še vedno precej daleč in, če se ne bodo postavile v kratkem na noge, ne bodo- do segle postavljenega cilja. Možnosti za dosego cilja obstajajo povsod. To tem bolj potrjuje dejstvo, da so se prispevki dvignili v sekcijah, ki so že pred časem dosegle in celo prekoračile postavljeni cilj. Pohvale vredni so zlasti tovariši v Tovarni strojev, v Sv. Marku, pristaniščniki, člani sekcije Curiel, ki -so doslej nabrali 250.000 lir, in člani sekcije v Miljah, ki so prispevali že 346.927 lir.
Koncert “Kraljiča" v Avditoriju
V Zgoniku bodo povišali trošarino na elektriko
Poročilo o javnih delih - Tov. Pirc nasprotuje povišanju davkov in trošarine na elektriko
Kulturni krožek «Kraljič» priredi v ponedeljek 27. oktobra ob 20. uri v Avditoriju koncert arij iz oper: Gioconda, Moč usode, Arležanka, Andrej Chenier, Rigoletto, Don Pasquale in Trubadur ter izbranih arij iz Puccinijeve opere Boheme. Dirigira prof. Elda Botteghelli-Petri. Vstop z vabili, ki se dobe na sedežu krožka Kraljič, trg Duca degli-'Abruzzi št. 3, I., v drugih krožkih in pri tovarniških odborih.
Na sobotni seji občinskega sveta v Zgoniku je odbornik Milič poročal o poteku javnih del. Ta se večinoma opravljajo s fondi iz prejšnjih gospodarskih načrtov. Zakasnelo realizacijo je opravičeval s tem, da se je skliceval na reorganizacijo VU, odnosno na prihod rimskih emisarjev. Za izpopolnitev ceste Gabrovec-Zgonik bo občina potrosila 7.500.000 lir iz gospodarskega načrta, ki ga finansira VU. V Gabrovcu bodo zgradili otroški vrtec. Dela so se že pričela in pravijo, da morajo biti dokončana v 120 dneh. Vrtec bo stal 6.250.000 lir. Nadalje bo občina potrosila milijon 200.00 lir za ureditev prostora okrog novega občinskega doma, 3.000.000 za popravilo občinskih cest. Pokrajinska cestna uprava je asfaltirala cesto skozi Gabrovec. V Briščkih in Malem Repnu je asfaltiranje ceste že dokončano. V Satežu pa jo bodo asfp-tiralj prihodnjo spomlad Tudi dela pri mostu med Gabrovcem in Bajto opravlja pokrajinska cestna uprava. Stanovanjska hiša v Briščkih je dokončana in ima 6 stanovanj. V Saležu bo gradila IACP novo stanovanjsko hišo. Trenutno so v teku dela za razširitev ceste skozi Mali Repen. Pri delu so zaposleni 3 delavci.
Za tem je poročal župan o občinskih davkih. Opozoril je, da občina lahko zniža samo dohodninske davke. Tov. Pirc je priporočal, naj se gleda na to, da se znižajo davki posebno še zaradi toče, ki je prizadela toliko naših kmetov. Opozoril pa je na dejstvo, da bodo davki kljub dozdevnem znižanju še višji od prejšnjih let. Zupan Obad se izgovarja, da so temu krivi odloki višjih oblasti. Za tem- je bilo sklenjeno, da se znižajo davki na dohodke od odvisnega dela za 40 odst. na dohodke od neodvisnega dela pa za 20 odst.
Za tem j-e župan poročal, da je VU odobrila povišanje trošarine na elektriko in sicer od 0,90 na 10 lir za Kw. Tov. Pirc je ponovno podčrtal dejstvo, da bo to povišanje velik
udarec za vse potrošnike. Predlagal je, naj bi uvedli raje višjo trošarino na druge reči, kot n. pr. na superalkoholne pijače, na pivo. Zato je bilo sklenjeno, da se zaenkrat ne uvede povišanje trošarine na elektriko.
tajniku, ki bi moral biti Slovenec; o honorarju župana in občinskim odbornikom, prvi bo prejemal mesečno po 15.000 lir drugi pa po 1000 lir za vsako sejo. Prejšnja župana Gruden in Pirc -sta imela po 7.500 lir mesečnega honorarja.
Na tej seji so bili imenovani tudi referenti za razne konzorcialne službe. Seveda so prišli v poštev le ljudje, iz vrst sedanjih upraviteljev občine. Torej tudi v Zgoniku velja načelo, da kdor ima sukno, naj ima še škarje...
Mesec tiska se bo zaključil 7. novembra. Torej je še vedno dovolj časa za poravnavo, odnosno za izboljšanje položaja v lestvici.
Evo kako se ta teden predstavlja lestvica sekcij:
Tovarna strojev 187% - Sv. Marko 157% - Sv. Vid 138% -Prosek-Kontovel 125 % - Mi lje 116% . Arzenal 114 % Pončana 104% Barkovlje 103 odst. - Magdalena 100% - Curiel 100% - Skedenj 100% -Tomažič 95% - Skoljet 84% -Sv. Jakob 78% - Kolonkovec 75% - Sv. Ana 71% - Sv. Alojz 62% - Podlonjer 62% . ACE G AT 62% - Sv. Ivan 54% • Opčine 54% - Mitnica 52% -Nabrežina 47% - Dolina-Ricma-nje 45% - Sv. Križ 35% - Zgonik 31% Greta 22% „ ILiVA 10%.
Prispevki, ki smo jih ta teden prejeli so sledeči: Skedenj .16.460 lir; ILVA 2.710; Sv. Ana 1.425; Milje 43.350; Sv. Marko 8.930; Ricmanje 10.000; Sv. Vid 3.813; Dacio 3.290; Sv. Alojz 8.600; Tomažič 3.600; Tovarna strojev 30.000; Curiel 13.850; Kolonkovec 4.480; Prosek-Kon tovel 6.000; Barkovlje 1.000 in Pončana 14.015 lir.
Podla špekulacija šovinistov
ob otvoritvi ribiškega naselja
Seja občinskega sveta v Nabrežini - Tov. Škrk je razgalil titovsko demagogijo - Titovci so krivi, da se slovenska obala etnično spreminja
ŽIVLJENJE PARTIJE
V sredo, 29. oktobra ob 20. uri b'o v Ljudskem domu v Skednju partijski plenum. Na njem bado izvolili nov sekcij-ski komite.
V četrtek 30. t. m. ob 19.30 v Domu pristaniških delavcev seja sekcijskih političnih in. organizacijskih sekretarjev KP STO.
Okrasite grobove padlih
Zveza demokratičnih žena STO vabi svoje članice in simpatizerke, naj ob priliki dneva-vseh mrtvih okrasijo grobove" in spomenike padlih partizanov. S tem jim bodo izkazale priznanje za žrtve, ki -so jih
doprinesli v borbi za dosego boljše in mirne bodočnosti; obenem pa bo to manifestacija proti tistim, kii izdelujejo načrte za novo vojno, ki bi povzročila novo žalost in trpljenje.
N-a torkovi seji občinskega sveta v Nabrežini so svetovalci v glavnem razpravljali o šo vinističnih manifestacijah, ki so jih italijanski nacionalisti priredili v nedeljo ob priliki uradne otvoritve ribiškega naselja pri Stivanu. Zupan Ter čon je obrazložil vso zgodovino dogodkov. Med drugim je povedal, da ni občina prejela nobenega obvestila o tej zadevi in da je on kot župan zvedel za to, kar se. dogaja na p-odro-šju nabrežinske občine samo po časopisju in radiu. Zaradi takega ravnanja je protestiral pri predsedniku Palutanu, kateri pa s-e je brž opravičil, češ. da se je zgodila «neljuba pomota». Medtem ko so se manifestacije udeležili celo razni italijanski župani, ni nabrežin-skega župana nihče povabil na slavnost. Kot je znano, je bila zemlja, na kateri so zgradili naselje, last slovenskih kmetov iz Devina in Stivana, katere je višja oblast nasilno razlastila.
Tako početje je groba kršitev osnovnih načel in je -obenem žalitev za zakonito izvoljeno občin-sko predstavništvo. V zvezi s temi sta bili od SDZ in od LSS predloženi dve resoluciji. ki protestirata proti takemu ravnanju in proti šovinističnim izpadom. Komunistična skupina se je v glavnem strinjala z resolucijo SDZ, toda je zahtevala, naj se vanjo vključi majhen dodatek, v katerem se obsojajo VU in druge oblasti, ki izkoriščajo nesrečne družine italijanskih ribičev, ki -so zaradi nacionalnega in gospodarskega zatiranja po titofašističnem terorju zapustile svoje domove ter na tak način uprizarjajo šovinistične provokacije, ki so naperjene proti Slovencem. Do tega pa ni prišlo iz neznanih razlogov. Zaradi tega so se na. ši svetovalci vzdržali glasovanja, dasi so v glavnem soglašali z resolucijo.
Se predno je bila resolucija stavljena na glasovanje so go vorili svetovalci Legiša od SK SZ, Colja, od OF in Škrk od KP. Svetovalec Legiša je v svojem govoru med drugim poudaril, da -so ukrepi italijanskih nacionalistov slični ukrepom Mussolinija in Hitlerja. Pozabil pa je podčrtati, da so vsega tega kar se je zgodilo,
krivi predvsem titovci. O tem, kar je govoril titovec Colja, ne velja niti izgubljati časa, kajti vse njegove trditve so bile demogoške in prav tako šovinistične kot so trditve italijanskih iredentistov. Tov. Škrk je podčrtal zlasti dejstvo, da so pri vsem tem poglavitni krivci titovci, ki so- na en ali drug način prisilili nesrečne ribiče, da so zapustili svoje domove v coni B in da iščejo zavetja v naših krajih. Poudaril je, da so omenjeni ribiči antifašisti in da so mnogi celo sodelovali s partizani za časa osvobodilne borbe. Nihče izmed njih «i ni umazal rok s fašizmom. Tudi po končani vojni so mnogi ostali v Istri, kjer so bili vpisani celo v SIAU in so bili torej pripravljeni sodelovati z oblastjo. Prav gotovo jim ni bilo ljubo zapustiti svojih domov, kjer so že stoletja živeli in delahi njho-vi predniki. K temu pa jih je prisilil titovski fašistični režim,
ki vlada v coni B in v Jugoslaviji.
Za tem so -svetovalci govorili o postavitvi spomenika do-mačim>pesniku Igu Grudnu.
hodijo k Domju v šolo.
To je torej naše stališče do tega vprašanja. Jasno in odločno je obenem pa pravilno in pravično!
Kar smo napisali v zadnji šte, Vilki o šolskih razmerah v Ricmanjih, še vedno velja. Tega niso niti titofašisti demantiraali ati osporavali. Razmere na tamkajšnji slovenski šoli so neurejeni. Zanje nosi poglavitno krivdo višja šolska oblast, ki kljub temu, da je bila seznanjena z vprašanjem, ga še ni ugodno rešila. Prav tako pa so krivi titofašisti, ki to stanje zagovarjajo in ga celo prikrivajo s tem, da lažejo, da mi «napadamo» učiteljico Turkovo «iz političnih razlogov». Ponovno pribijamo, da v tem primeru nima politika nič kaj opraviti, ali bolje rečeno; naša politika je v tem, da hočemo in zahtevamo, da se na ricmanjski slovenski šoli napravi red, da se popravijo napake, ki jih t ito fašist lini fali-rani šolski «strokovnjaki» — ki so priznani kot potvarjalci dejstev in mojstri pristranosti — tako vneto zagovarjajo. Poudarja, mo, da nam ni mar, naj poučuje Turkova ali kdo drugi, glavno je, da se pouk redno vrši.
Ker pa se titofašisti že tako «zanimajo» za vprašanje ricmanj-ske šole, naj nam odgovarijo, če je pravilno, da stanuje v tamkajšnji šoli učiteljičin brat, ki nima nič kaj opraviti s šolo in ki je njihov aktivist, odnosno nameščenec. Mar ne bi bilo bolje, da bi tam stanovala tretja učna moč?
Morda pa je v tem vzrok tolikega ropotanja in so zato zacvilili kot pes, če. mu stopimo na rep! Naj nam odgovorijo, če je pravilno, da se vrši nereden pouk, da poučuje Turkova Po nekaj tednov v vsakem tromesečju, zaradi česar so tako slabi šolski uspehi, da se roditelji upravičeno sprašujejo, kaj bo z njihovimi otroki, ko bodo dopolnili 14. leto.
Za teden ---dni —'
0B]
Sobota, 25. - Krispin Nedelja, 26 - Evarist (Prvi krajec)
Ponedeljek, 27. - Frumencij Torek, 28. - Simon Sreda, 29. - Narcis Četrtek, 30. - Kerubin Petek, 31. - Krištof
ZGODOVINSKI DNEVI:
27. 10. 1835 se je rodil v Podi-6! na Sorškem polju pesnik S k mon Jenko. Umrl je leta V la Bol iše»1 ■
lite
Hibi
29. 10. 1917 je sklenila Boljše* ška partija, da se prične otj rožena vstaja v Rusiji. Vstaj; je bila zmagovito zaključe® z zgodovinsko Oktobrsko r[ volucijo.
19. 10. 1918 je bilo v Ljubljanifigr Zagrebu proglašeno zedini6 nje avstrijskih Jugoslovan»’ Istega dne so se uprli če$* polki, kar je onemogočilo, " l d« bi Boroevič spro-žil protiofe* živo na Piavi. Zato je . teI istega dne Avstrija zaprosil j,nij za premirje.
«bb
tj.
o, 1
ipni
li
id:
Kita
Pri
TRSTell.
■ Val, dol. 306,1,
SOBOTA: 13. Šramel kvintet j nč moški duet - 20. Koncert pevsK; Sa, J ga zbora «Skrjanček» - 22.30 S11 sv vni pevci.
NEDELJA: 9. Kmetijska odda til - 11.30 Oddaja za najmlajše - l2;‘
Od melodije do melodije - 1 . Glasba po željah - 18.30 Konc« W prof. Mirce Sancinove - 19. it filmskega sveta - 21.30 Iztirja11' ’ lirika - 21.45 Verdi: TRAVIA^d 1. in 2. dej.	W
PONEDELJEK:	18.15 Konc» *'
mezzosopranistke Justine VuS116 st
Kralj -19. Mamica pripoveduj6,
21. Književnost in umetnost „
Vprrti- TRAVIATA O dainniP
Verdi: TRAVIATA, 3. dejanje. nrrvDiriz'. n c--1 „ -^~
TOREK: 13. Glasba po želj3?1 fcoci ■ 18.15 Čajkovski: Koncert št. . ‘ 19. Kraji in ljudje - 21. Dram^Uih
Predstavniki SDZ so dejali, da I Ali Je morda tudi ta resnica Potuha za roditelje in otroke?
bi treba spomenik postaviti v odgovor na nedeljske dogodke. To pa je napačno, kajti na tak način bi postavitev spomenika izgubila -svojo vrednost. Igu Grudnu je treba postaviti spomenik zato, ker ga je vreden in ne oziraje se na to, kaj počenjajo pijani šovinisti.
Odbornik tov. Slavec pa je predlagal, naj se iše prej postavi spomenik padlim obča nom v osvobodilni borbi. K tem vprašanjem se bodo svetovalci še povrnili.
. Na tajni -seji, ki je sledila javni je bilo sklenjeno, da se postavi za drugo otroško vrtnarico v Mavhinjah Emilijo Caharijo iz Nabrežine.
Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 18. uri.
Repentabrski titovci glasujejo proti STO
Kdo torej greši: tisti, ki govori resnico, ali pa oni, ki namerno prikriva napako in to zgolj iz pristranosti, ki ima strankarsko ozadje?
B seje Zveze
malih posestnikov
rirana povest - 22. Brahms: S'11 l'onija št. 4.	; ■=
SREDA: 18.40 Dvorakovi s‘ c,1ih vansiki plesi - 19. Zdravniški \ tih dež - 20.30 Sola in vzgoja - * Vokalni kvartet - 21.30 Komor11 'Jev glasba.	»jati
ČETRTEK: 13. Domači moti»! ,
19. Slovenščina za Slovence - -, tak Radijski oder - nato Glasba 9n, revij.
PETEK: 13. Glasba po želja)1 deli 18.15 Koncert pianista Aleša C,, »mo ka - 20.30 Tržaški kulturni ra it' , di - 22. Operni dueti in zbori-
NOGOMET
I. kategorija za prvenstvo SN
lep kii ir<3el skl e-sol j
H ar, ta t
Costalunga-Proletaria (Piccai (*oaj
eri) v Boljuncu ob 8.30; Sv. MJ '
:<o Frausin v Boljuncu ob ueo< Vesna-Skedenj v Nabrežini .j snri 10.30; Opčine-Arzenal v Treč), i ob 10.30; Rožandra-PristaniščL °8ij( v Boljuncu ob 15.15; Rojanj/ I. morje KP v Trebčah ob 15.P' b 11. kat. za prvenstvo STvfesol Cebulec - Union v Trebča!»,,
8.45; Portovecchio
8
Zaradi nenačrtnega gospodarjenja ima občina veliko stroškov - "Večina” je sklenila nabavo avtomobila za županstvo
Potrebna jim je mrzla prha
Titofašisti ne bodo nikoli več odpustili prebivalstvu Domja, da je s svojimi lastnimi sredstvi zgradilo spomenik padlim v NUU. Ob tej priliki so prejeli udarec, ki ga ne morejo preboleti. Oni so besni, ker je bilo VSE' prebivalstvo Domja strnjeno okrog «komin/ormistov», ker se je kompaktno udeležilo odkritja in ker ni nasedlo na provokatorska izsiljevanja in grožnje njihovega plačanca ali plačanke (Sturmana ali kakega drugega, to je vseeno), ki je hodil od hiše do hiše, da bi prepričal ljudi, naj ne gredo na «kominformovsko» manifestacijo.
Jezni so, ker je spomenik zgrajen, saj je znano, da so oni sploh pozabili na to zadevo, ker se rajši bavijo z osvobajanjem von Wirti-schev in Rainerjev kot pa s postavitvijo spomenikov žrtvam teh nacističnih rokovnjačev.
Da si malce osladijo zagrenjena usta, zlivajo golide gnojnice na prebivalstvo tP.mja. Zato so začeli postavljati nekaka «vprašanja», ki ne veljajo pipe tobaka in so le njim v uteho, ker niso mogli kljub vsem svojim milijonskim sredstvom (oropanim jugo-
slovanskemu in tržaškemu ljudstvu) prehiteti «kominformlstič-nega» prebivalstva Domja.
Boli jih, da jim prebivalci z Domja niso po Resoluciji hoteli izročiti v «varstvo» (kot stavbo v ul. Montecchi in kinodvorano v Skednju) 87.000 lir dobička, ki je izšel iz trgovske pobude krajevne Zveze partizanov, ker so «kominformisti» nabrali 46.000 lir (30.000 z nabiralno akcijo in 16.000 s prispevkom P.D. z Domja), ker so si «kominformisti» izposodili 100.000 lir in ker so «kominformisti» že lani pripravili podlago spomeniku, medtem ko je bil spomenik že sklesan tz nabrežinskega kamna. Gradnja Pa se je zaradi težkoč, ki jih je postavila «Provincia», zavlekla m titovci so bili morda v tem trenutku zelo zadovoljni sami s seboj, ker so našli novega zaveznika proti prebivalstvu Domja. Letos pa je prišla za njih bridka klofuta. Spomenik je bil postavljen in ob prisotnosti tisočev (da, tisočev) ljudi odkrit, čeprav je nek titovski aktivist skušal to sabotirati s tem, da je pridržal ves čas odkritja v svoji hiši nekaj mater padlih z znanimi «preprič-
ljivimi» metodami.
Prav posebno besni pa bodo, ker jim bomo povedali, da so «kominformisti» v ■ zadnjih 14 dneh nabrali še 48.465 lir, kat je dokaz, kako ljudstvo ceni resnične nadaljevalce tradicij NOB in prezira njene resnične skrunilce, titofašiste.
Nesrečni pisunčki titovskega trobila omenjajo tudi neko «mater treh padl.ih, ki je nagnala ko, minformistične aktiviste». Res je, da je to le mati 1 žrtve in da gre tu le za privatne spore žara-di stroškov za popravilo Lambrette, ki jih ona mora plačati prizadetemu. Tudi tu so pogoreli, kot so pogoreli v vseh ostalih natolcevanju. Dejstvo je, da se prebivalstvo Domja ne ozira na njihove flavze. Dejstvo je, da oni pri Domju ne predstavljajo drugega kot mršavo in razredčeno skupinico plačancev, ki skuša ustrahovati poštene ljudi z zadevo pokojnin. Dejstvo je, da je spomenik postavljen, da se oni na to niso prej spomnili in da so ostali z dolgim nosom. Zato jih bes razganja. Svetujemo jim le, da se polijejo z mrzlo vodo, morda jim bo le nekaj odleglo.
V soboto popoldne je bila druga seja -občinskega sveta repentabrske občine. Na njej so razpravljali najprej o občinskem proračunu za leto 1953. Iz njega je razvidno, da predvideva občinske uprava omenjenem -letu 4 milijone 695.302 lir rednih in 16.246.291 lir izrednih dohodkov ter 6.941.593 rednih in 14.000.000 lir -izrednih izdatkov. Prav tako je razvidno- iz proračuna, da bodo dohodki znižani za 1.807.022 lir v primeri z letošnjim proračunom. Izdatki pa bodo povišani za 1.003.222 lir v primeri z letošnjim letom. Pri izdatkih so povišane zlasti postavke plač občinskim nameščencem (H77.467 ilir) med. tem ko bodo stroški za prevoz in nabavo prevoznega sredstva povišani za 350.000 lir in bodo skupno znašali -650.000 lir.
Naš svetovalec tov. Guštin Veljko je nasprotoval raznim postavkam v proračunu, toda titovska «večina» je vztrajala, trdeč, da je tako prav. Tov. Veljko je posebno nasprotoval previsokim izdatkom za prevoz občinskih nameščencev in župana. Trdil je, da -se ti lahko poslužujejo javnih prevoznih sredstev. .Prav tako je nasprotoval postavki, ki se tiče nadur občinskih uradnikov, trdeč, da sc nadure ne smejo dopuščati, ker je -občina premajhna in ker sta nameščeni poleg tajnika še dve uradnici. Prav tako j-e nasprotoval nabavi avtomobila. Dejal je, da bo potem treba namestiti še šoferja, kar bo že bolj otežilo občinsko bilanco. Popolnoma prav je imel tov. Veljko. Toda tega niso hoteli vzeti v poštev titovski svetovalci in odborniki z županom na čelu. Zato je tov. Veljko izjavil, da se ne bo udeležil glasovanja za odobritev proračuna. Za proračun je glasovalo 12 svetovalcev skrahirane «skupnosti». Za tem je občinski svet razpravljal o ’ sporu med župnikom in občinsko upravo zaradi
tržaškem vprašanju, katero je na prejšnji seji predložila naša skupina. Ob tej priliki se je vnela živahna debata med -svetovalci. Tov. Veljko je prikazal resen položaj, v katerem se nahajamo in podčrtal
nujnost odločne -in enotne borbe za obrambo STO. Ožigosal v 2 avl j ah, kakor tudi v raznih
V nedeljo je bila seja odbora Zveze malih posestnikov Razpravljali -so o številnih vprašanjih,, ki zanimajo naše kmete, zlasti tiste, ki so bili letos težko prizadeti zaradi vremenskih neprilik suše in toče ter zaradi koloradskega hrošča in gosenic, ki so ponekod prizadele ogromno škodo nekaterim poljskim pridelkom in krmi. Prav tako so razpravljali ,o načinu pomoči,
Kot je znano, je Kmetijski oddelek VU obljubil, da -bo med prizadete razdelil 1 milijon 500.-000 lir, kar je v resnici prava malenkost v primeri z veliko škodo, ki so jo kmetje utrpeli. Zdi se, da bo kmetijski oddelek z omenjeno vsoto- omogočil prizadetim nakup krme po znižanih cenah. To pa seveda ni pravilno; kajti mnogo kmetov, ki -so utrpeli škodo na polju ali v vinogradu, nima živine. V tem primeru bi ti ne bili deležni podpore, pa četudi so utrpeli znatno škodo. Zato bi bilo bolje, ak-o bi omenjeni odsek poiskal kak drug način podpore.
Prav tako so -odborniki razpravljali o razlaščanju zemljišč bodisi v industrijski coni
je kakršno koli delitev, bodi-1 predelih predmestja in na Op-
si na podlagi takoimenovane «etnične črte», ki je v resnici ni kot plebiscita ali kondominija. To seveda ni bilo titov-cem po volji, zato se je jezični Škabar -Silvester spodtaknil in se pričel prerekati s tov. Veljkom, Končno je župan na pravi diktatorski način prekinil debato in zahteval takojšnje glasovanje.. Seveda je bila resoluc-ija z znanim titovskim volilnim strojem zavrnjena z 10 glasovi proti 4. Tako so torej titovci še enkrat potrdili, da so lagali tudi za časa volilne kampanje, ko so mamili volivce, zatrjujoč, da so za STO. S svojim zadržanjem so očitno dokazali, da tudi tokrat in vedno nasprotujejo STO ter da so za barantanje z našim ozemljem. Zato pa naj vedo repentabrski -občani, da, če se bo kaj zgodilo in če bodo odrezani od mesta, so temu krivi tudi tisti možje, ki sedaj upravljajo občino in jo tirajo v naročje Tita,
Nered na pokopališču v Mačkovi) ah
Prav gotovo ni zlepa na našem- Ozemlju slabše urejenega pokopališča nego je v Mačko-vljah. Marsikdo se zgraža zaradi prevelikega nereda, ki vlada na njem. To je vsekako-i zelo čudna stvar. Tembolj čudna, ker je znano, da se tamkajšnji duhovnik mnogo bavi politiko in z drugimi vprašanji, ki ne spadajo v okvir dušnega pastirstva.
Zato bi mu svetovali, naj bi malo več skrbel za posled-
-------- _______ nje počivališče župljanov, ne-
neporavnane kongrue. I go- za druge posvetne in p-oli-
Na koncu je bila stavljena tiene zadeve, na dnevni red resolucija o
Vaščani
cinah, kjer gradijo vojaške objekte. Zveza malih posestnikov odločno obsoja način razlaščanja zemljišč in to zato, ker ve, da se razlaščajo, ne da bii se na njih gradili industrijski objekti in se na to ponovno dajejo prejšnjim lastnikom v najemi. Prav tako Zveza obsoja način, ki se ga poslužuje tržaška občina, ki razlašča male kmete kljub temu, d-a poseduje mnogo zemljišč, ki so prav tako primerna za gradnjo hiš. Tem odločneje pa nasprotuje razlaščanju v vojaške namene, ki so v teku zlas;i v gornji okolici Trsta, zlasti na Opčinah. Vsa ta zemljišča plačujejo po izredno nizkih cenah, kar upropašča naše kmete. Za vsem tem pa se seveda skriva šovinistična težnja, ki stremi za tem, dia spodrine kjer je mogoče slovenske kmete z njihovih postojank, na katerih so vztrajali že stoletja.
ljuncu ob 13.30; Rojan^3- Tjf! ,r’bdo
v Trebčah ob 13.30; Nap1
žina - Opčine B v Nabrežini
j ran
Na
's v
15. Počiva Aurora.
KOŠARKA K
I.	kategorija - Moški n..na
ziju ob 9; Skedenj - Portuali ’ije», Skoljetu ob 16; Sv. Alojz - riTH nr dalena pri Sv. Alojziju ob 1*’ , y 1
II.	kategorija - Moški ,	- n:
Skedenj B - Dugolin v Sked®1
ob 9.30; Skedenj C - Inter v n ju ob 10.45; Aquileja
:-s ; nke voM ‘Vo
Ogleju ob 16. uri.
ženska kategorija Japar
Vesna - Sv. Marko na SkolJt, s ob 15.; Frausin - Skedenj ?j ob Sv. Alojziju ob 10.15; Prist-N Koma šče - Ineter v Skoljetu ob j.i )s> Sv. Alojz - Aquileia v OS,el ; tee ob 15. uri.	; "i-
k
Jredi
Non
LJUDSKA PROSVETA
Preš v. večer pri «Tomažič*1,Jl^loo
V soboto 25. t. m. uri bosta gostovala pri m-ažiču» v ul. Dei Leo cu-Dge je ska skupina s Podlonjerja j : str, pevski zbor Sv. Ivan - tž0 ' lonjer. Dramska skupina , ^ ' 1 uprizorila šaljivi prizor «idL, j,.6 na tašča» in kuplet «Dv-e N. 12n šči», pevski zbor	pa	bo-	1	lanjt
pel nekaj	pesmi.	,	'i in
* * *	P)	r
Kulturna	prireditev	v	u	izra2
brovcu	| h,0
Jutri v nedeljo 26. t.	llav;jj
*1 ku:
15.30 bo v Gabrovcu kult», prireditev, kjer bosta nNiv. pila pevski oktet s Pros^j sko Kontovela in dramska sk% in na -s Podlonjerja s 'SV°J 'taliz
etnb
koni
-ob f eHšk.
'tv
dr»1? !6 '
ii '»
Iščem čevljarskega vajenca Prosek št. 212
nejše Gregorčičeve pesmi Košuta.
* * *
Prav tako bo tudi v tek 30. t. m. ob 20. uri v
^Uin;
klij Ikovc k j iftNke
1 den Je bi 'tura
čel' ‘vnih
i Ite
d '»i
«Ravbar» na Greti predaval "lju o Simonu Gregorčiču z 1
tacijami njegovih pesmi-* * *
Pionirji z Rocola v PD bulec».
Pionirji z Rocola bodo , stovall jutri v nedeljo 2“Lina. ob 18. uri pri MaS.da čl v PD «Cebulec». Nastopi1)1 do slovenski in n ir ji z igricami, in plesom.
s-o
fc
'K-tero.
g( ^hik-c
in
. Nastopi1'‘ jd JC italijanski L, «lela
stirih
recitaci)
Odgovorni urednik .. RUDOLF BLAŽIČ (BiaS17 Založništvo «DELA» ,
Tiska tip. RIVA, Torrebiam"
Dovoljenje AIS
Zavarujte se proti mrazu
zalo nabavile si pri 1X1 VKKSALTEt \’H '
ŠTEDILNIKE	,
ŠTEDILNIKE NA PLIN IN D«W PEČI NA PLIN IN PIBIGAS ELEKTRIČNE PEČE
t,
sporedom.
Gregorčičev večer
V četrtek 30. m. ob 29-bo na sedežu PD «'Matjašič .5, Barkovljah pri Rumeni Gregorčičev večer, kjef , predaval in recitiral potnel^

ra
je
lje:
njej
le
»v ta
p
huj;
naj
Sto
s»
Si
i:
Uro: ! V. ( tUva
Najboljše znamke po najugodnejših plačilnih pogojih
v.vivi: hsaltbckica
Korzo Garibaldi 4, tel. 41-243	Ulica Istria 13, tel. 94-465
1 °v. 5
Ko ;
ie odi] *«*kfo
'!|
' spr, 0 Pol ^erric
„ de >0
Sin
'Nijo
%