antlkomnnluMdehen
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA^
Lelo IX. —
PREIS ■ CERA L I.5C
Edino potrebna invazija
Odkar se je pred šestimi tedni za-fe*a iz Anglije invazija v Evropo, se je 12 Ljubljane začela invazija čenč in napovedi Prva invazija je k sreči daleč od nas in napreduje po polževo, druga je zajela žal nas in pobija s tempom svoje neumnosti vse rekorde. Prinesla nam je v šestih tednih najmanj po eno anglosaško izkrcanje: danes v Splitu, Jutri v Istri, pojutrišnjem v Gradežu, vceraj na Reki. V štirinajstih dneh bo vsega konec, je trdila prva, danes že trikrat na laž postavljena, pa še vedno vztrajno vzdrževana napoved. Zdaj je udarila ura, da pričnemo tudi Slovenci brcati in si po možnosti nakopati še katero narodno nesrečo na glavo. Zdaj je napočil čas, ko se moramo iti »pravo nacionalno« vojsko, zakaj domobranci so konec koncev le izdajalci ter je za »Potem« bolje, da imaš glede njih čiste roke, četudi so ti deset mesecev s svojo krvjo varovali glavo, trebuh in blagajno. Treba se je na račun lahkovernih in zapeljanih postaviti in dokazati, da si imel ti edini »čiste roke«.
Skratka, ta domača invazija neumnosti skuša Slovence, da bi spet enkrat pozabili nase in na svojo že tako in tako majavo usodo ter šli spet enkrat krvavet za plutokratsko-komnnistične
račune.
Kdo pa so ti ljudje, ki so zdaj kar
na lepem vzdignili glavo in se oglasili kot edino pravi zveličarji slovenskega naroda? Kao so tisti, ki hočejo Slovence zdaj, ko se vojna in s tem vse njene nevarnosti in usodnosti približujejo vrhuncu, zapeljati h kakim nepremišljenim korakom ter jih »reševat« s še eno pogubo?
Tri vrste jih poznamo.
Prvi so večni oznanjevalci neposrednega nemškega zloma in večni pričakovale! nekega čudeža od zunaj. Tri leta so nas skušali slepiti s sovjetskim čudežem in so nas tako pomagali gnati v prvo narodno nesrečo, ki ji je ime OF.^ Ker Slovenci po tolikem krvavem razočaranju ne marajo v sovjetski čudeč verjeti več in ga celo s puško odganjaja od sebe, prihajajo zdaj ti ljudje in nas rote, da moramo vsaj z vsem ognjem želeti, če že ne kako pomagati, da bi nas čim-prej zajel angleški čudež — invazija. Z ajo bomo »dobili« vse: svobodo, srečo, niir, zlato, zlasti kupčijsko bodočnost, najmanj pa povrnitev vsega starega, to je nekdanje prijetne gnilobe, socialnih >n oblastvenih razmerij. Ti ljudje pripadajo vsem slojem, stanovom in prepričanjem. Verjamejo vse, samo tega ne, da je naš narod zaradi komunističnih čudežev, s katerimi so ga zavajali, že neizmerno trpel, ter da mu je treba samo še enega takega čudeža, pa bomo lahko na zemljevid namesto naših meja zarisali ogromen križ. _	...
Če hočejo ti ljudje vedeti, kaj žele sebi in svojemu narodu, ko hrepene po invaziji in je kar ne utegnejo dočakati, naj stopijo do bližnjega kinematografa ter tam v živih slikah pogledajo, kaj je ta zaželeni čudež prinesel Normandiji ter morda najboljšemu delu francoskega naroda. Popolno uničenje mest, vasi, zemlje, domov, na deset in deset tisoče nedolžnih, nevojaških žrtev — samo v Caenu je bilo pri enem angleškoanieri-škem divjem letalskem napadu ubitih
14.000	domačinov, to je tretjina mestnega prebivalstva! In Normandinci imajo za pribežališče vsaj pol velike Francije, da se pred invazijskim čudežem lahko umikajo tja, goli sicer in kot berači, a se naj umikajo živi. Mi pa — kam? Na deželo, ki je zaradi sovjetskega čudeža že zdaj pogorišče in valujoče bojišče?
Kdor si takega čudeža v naših krajih samo želi, je zločinec in vredsn plačila, kakor ga dobivajo izdajalci!
V drugo vrsto teh novih odrešenikov moramo šteti komuniste vseh vrst. Njihovo delo v tem nevarnem času je razumljivo: čim več gorja, čim več uničenja po slovenski domovini, čim več pobitih Slovencev — pa naj jih pobije kdor koli_ — tem bliže je uresničenje vseh rdečih ciljev. Komunisti danes vedo, da bi mogli ohraniti glavo za pozneje, samo če jih reši kdo od zunaj, preden jim bomo zapisali konec mi sami. Zaradi tega morajo poskušati z novo zmedo; morajo begati ljudstvo in ga snvajati na pogubna pota; morajo klicati na pomoč kogar koli, ki bi bil pripravljen pobijati naše ljudstvo, da ne bo narod pobil njih.
Naše stališče do komunistov je jasno In voljo vsega naroda glede njih je možato in brezobzirno povedal predsednik general Rupnik na nedeljskem shodu v št. Joštu. S komunisti ni miru, ni premirja, ni sloge, ni nobene narodne fronte; edina beseda, lei jo imamo Slovenci zanje, sta pest in puška.
V tretjo vrsto najnovejsih odrešenikov spadajo vsi tisti, ki so no 6. juniju *ez noč začutili potrebo, da dokažejo svojo »čistost«, svoj »pravi« nacionalizem; da se zdaj, p° njihovem v zadnjem trenutku izkažejo za edine po-klicane in upravičene bodoče oblasti m Posesti. Tri leta so sedeli v zatisjih, varovali »čiste roke«, se spogledovali 2daj s tem, pomežikovali zdaj onemu, narodu pa molčali ali kvečjemu lasali. Ljudstvo je s puško v roki “ve leti krvavelo in se bilo za svoj ‘n nas vseh, torej tudi njihov dom; *a vrednote, brez katerih ne bomo m°Rli v nobenem redu živeti; umiralo *arndi naičistejšega, edino pravega, z
v CatovtaL.
Dle Pmtrohflbr ku beuh.lt.
IZ VSEBINEi
Stran 1:
Edin« potrebna Umij* |4|j g
Straa ti
Inrailja fr* P< pollav* dalja
Stran *:
V hribih M dela iu. ▼ hribih Url.. • (Kratka igodorina upeljanoati in apa-metovanja na Gorenjakem)
Stran It
Beaede, dejanja, rente«.
Stran ti
Start Trik Je oblekel »rej prrl kožuh Stran li
Med aerrelklml km e#
TEDEN V SVETU
PrKsIdent General Rupnik aprleht tot den eratea »1 oveni seli en anttkomnnlftMsehen Rlmptern ln 8t. JoSt. — Predsednik jeneral
Rupnik govori prvim slovenskim protikomunističnim borcem na St. Jož to.
. I
Neizprosen boj komunizmu - pogoj za srečnejšo bodočnost Slovencev
Pomemben programski govor predsednika generala Rupnika ob proslavi na St. Joštu
V nedeljo, 9. julija, je Sent Jošt nad Vrhniko, prvi slovenski kraj, ki je leta 1942. segel po samoobrambi proti komunističnemu nasilju, slavil dvelet-nico svojega požrtvovalnega in zmagovitega boja. Na mogočnem ljudskem inf domobranskem zborovanju, ki so se ga udeležili vsi stari borci in njihovi poveljniki na tem ozemlju, je spregovoril tudi predsednik general Rupnik in povedal množici zbranega ljudstva naslednje besede:
Dragi moji Slovenci in Slovenke!
Nadvse ljubljeni moji vrli in
hrabri domobranci!
Čutil sem naravnost srčno potrebo, priti ta slavnostni dan med vas, da vas osebno od srca pozdravim.
V imenu vsega poštenega slovenskega naroda, ki ima razumevanje za moje delovanje in govorjenje in za čigar edinega koristi nosim ne ravno zavidanja vredno težavno breme svojega položaja; za čigar lepšo bodočnost prosim Boga in sem brez vseh ozirov na klevete pripravljen storiti sam vse, se vam zahvaljujem za vašo loboko zavest o nacionalni dolžnosti, _ateri ste dali izraza s tem, da ste_ se pred dvema letoma prvi med našim narodom ojunačili, ustanovili našo prvo Vaško stražo in se odločili za »oj roti komunistični pošasti in njenim ratomornim, krvavim tolpam. S tem ste cementirali prve temelje našemu seda.njemu domobranstvu, ki predstavlja danes našo voljo do življenja in nam je poroštvo za lepšo nacionalno bodočnost.
Ko bo nekoč slovenska zgodovina pisala o boju, ki smo ga Slovenci v teh strašnih letih bili proti neslovenskemu, judovskemu boljševizmu, se bodo tam v zlatih črkah blestela imena krajev: Št. Jošt, Rovte, Polhov Gradec, Horjul in Hotederšica in imena s temi kraji zvezanili junakov in Sorčev stotnika Vošnarja, mučeniške/a slovenskega duhovnika Malovrha, Bastiča, Kogovška, Fortuna, bratov Žakelj,
i
C
G
neštetimi žrtvami potrjenega ter izpričanega nacionalizma. Zdaj, ko je slovensko ljudstvo ustvarilo s svojo krvjo okoli njih in okoli Ljubljane varen plot, prihajajo ti ljudje na dan z besedo in podtalnimi letaki, češ: »to ni bilo pravo nacionalno delo: da domobranci niso ,pravi' slovenski nacionalni borci; da bo treba za ta herojski in svetli nacionalni slovenski boj pred kdo ve kom dajati odgovor; dn potrebujemo zdaj neke ,prave' nacionalne vojske in kar je še takega.«
To so generali brez vojske in ovni brez črede. V dveh letih niso bili sposobni postaviti sami na noge niti četice vojakov. Zdaj mislijo, da je prišla njihova ura, ko si je treba pridobiti legitimacijo za oblast in posest, ki jo bo prinesel nesebični dobrotnik z zahoda in jo dal njim; da bo spremenil našo domovino spet v svobodno lovišče za slehernega pustolovca. Pripravljajo se, Oal|« aa X straoL
župnika Cvelbarja, poročnika Jožeta Kavčiča ter Igorja-Ftanceta Kompa-reta. V neomajni zvestobi, kakor so trdni ti vaši prelepi bregovi ste šli sami od sebe v službo slovenskega naroda, kateremu še danes zgledno služite. V isti zvestobi so vaši mrtvi soborci s svojo krvjo napojili zemljo, katero so vaši pradedje gnojili z znojem. Tako so tem prelepim hriiboin vrnili zvestobo za zvestobo. Taka zvestoba naj sedaj in v bodoče ves slovenski narod neločljivo druži z domačo grudo!
Vaše domoljubje je naredilo čudež. Vzkipelo in raizvilo se je tako, da ni bil kmalu osvobojen komunističnih tolp samo ta vaš prekrasni gorski 6vet, ampak tudi večina Notranjske. Duh vašega domoljubja; duh, ki je vodil vašo prvo Vaško stražo, je šel preko meja v^še ožje domovine, ker je slovenski narod povsod, kjer koli pač biva, po svoji naravi pošten, bogaboječ in marljiv ter tako že po svojem značaju protiboljševiški. Ta duh je takrat, ko ie bila stiska največja, na moj klic združil vse prepričane protikomunistične borce v borbeno in pripravljeno enotnost, ki je ustvarila naše slovensko dombranstvo, ki sedaj v bojih dosega svoje največje uspehe Zaradi jasne in nedvomne ideološke odkovanosti, ki ima višek v neodjen-jivem domoljubju, bo z božjo pomočjo vsa naša pokrajina kmalu povsem očiščena partizanskih tolovajev. Tedaj pa naj iz tega ozdravljenega in zgledno enotnega jedra gre bolj naprej do vseh meja življenjskega prostora našega malega naroda, da bo povsod, kjer bivajo Slovenci, boljševizem enkrat za vselej iztrebljen. Tako bodo dani pogoji, da bomo v disciplinirani enotnosti lahko začrtali obrise za našo lepšo bodočnost.
Pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda, nas res ne sme prav nič ovirati, da ne bi gojili in ohranjali protiboljševiške nacionalne enotnosti, ki je lahko našim domobranskim borcem v veliko pomoč. Edino ona nam tudi daje pravico, da bomo v vsakem položaju lahko zbrali največji r.klop sil, katere bomo posvetili našim koristim na vseh področjih, ki so za slovenski narod bitne važnosti. Od nje je v resnici odvisna naša bodoča usoda!
Nobena nesreča, noben protiudarec, nobena kriza, pa tudi noben Anglež, noben Amerikanec, noben egoistični, samo vase v — ter svoj blagor in kariero zaverovani politik, nobena politična stranka in klika, ki z razbijanjem naše enotnosti lahko koristi samo nekemu krogu svojih pripadnikov, škoduje pa vsemu narodu; noben salonski komunist, noben kulturni boljševik, no; ben lažidemokrat in tudi noben ljubljanski spekulantski OR-junak-nas ne sme od tega odvrniti, če res imamo pred očmi usodo svojega naroda.
Kakor so se Vaške straže iz št. Jošta. Rovt, Vrhnike, Borovnice in drugih krajev v usodnih dneh po 8. in
9.	septembra lanskega leta zaradi svojega zdravega čuta in protiboljševi-škega nagona povsem samostojno, brez povpraševanja pridružile glavnemu
branilcu Evrope pred boljševizmom, nemškemu vojaku, s tem omogočile današnje domobranstvo, ki nam je v enotnosti poroštvo za uspehe in ki se je doslej z ramo ob rami z njim uspešno borilo proti komunističnim tolpam, prav tako se ne bomo dali nikoli zapeljati po nikakšni propagandi in prišepetavanju, ki nas je že zadosti izučilo. V neomajni zvestobi do slovenskega naroda in domovine se ne bomo dali begati, temveč se bomo tudi v naprej z ramo ob rami z nemškim vojakom borili v vseh okoliščinah proti boljševizmu in vzdržali; delali m se borili za srečnejšo bodočnost v novo urejeni Evropi.
Ni pa zadosti, da delamo in se borimo.
Če hočemo doseči to pTavo, srečnejšo bodočnost, kakor si jo želimo, mora prav posebno slovensko domobranstvo storiti mnogo več.
Če hoče slovensko domobranstvo slovenskemu narodu priboriti čim lepšo bodočnost, se mora notranje prekva-srti z ideološko podkovanostjo in z vsemi krepostmi, ki delajo človeka za pravega vojaka-junaka, viteza in resničnega čuvarja svojega naroda.
Vsa na nas meječa Evropa, vsi naši sosedje in .posebej nemški narod — prav posebno pa naš slovenski narod — naj vedo, da je slovenski domobranec v boju neznansko strumen in neodjenljiv; da pa je tudi sicer strogo discipliniran, poslušen in brez graje ne samo v domači vasi, ampak tudi povsod drugje, kamor ga postavi vodstvo, da brani svoj narod pred boljševizmom. Poleg tega pa je tudi pošten, značajen in dober človek, ki rad pomaga povsod, kjer more pomagati, ker vidi v vsakem poštenem Slovencu brata. Spoštuje določila in postave in se bori za njihovo spoštovanje in veljavo. Nič ga ne more vreči s tira; nobena neugodnost ga ne zbega, ker ve, kaj hoče. Temu vojaku je tudi prepovedano krasti, ropati, žreti, pijanče-vati in se vlačiti, kar je partizanu dovoljeno. Slovenski domobranec je veren, bogaboječ kristjan in vsem svojim rojakom zgled brezhibnega vedenja.
Da, takšen mora biti slovenski vojak! Na takšne vojake bomo vsi ponosni in se bomo s ponosom sklicevali nanje, ko bomo pri ustvarjanji! novega reda povedali svoje zahteve. S takšnimi vojaki se bomo tudi hitreje rešili tolovajev. Ves slovenski narod, tudi oni seveda, ki jim sedaj še gospodu
jejo banditi, bo t edaj svoje domobranstvo spoštoval, cenil in ljubil ter mu Ivo povsod pošteno in brez pridržkov pomagal, se k njemu zatekal in ustvaril za njim ono potrebno enotnost, ki nam bo ustvarila pogoje za našo bodočo srečo.
Zato vas, dragi moji domobranci iz Št. Jošta in okoliških postojank, vabim, da sedaj s prav istim duhom, s katerim ste pred dvemi leti začeli boj, pričnete oblikovati iz slovenskega domobranstva ono elito slovenskega naroda, ki nas bo vedno in povsod vredno zastopala za dobro in srečo vsega naSega ljubljenega slovenskega naroda. — Živeli!
>Mi imamo ▼ rokah pogoje za zmago,«
to je bila glavna misel v govoru, ki ga je nemški propagandni minister dr. Gobels imel pretekli teden pred 200.000 poslušalci. V njem je razložil današnji vojni in duhovni položaj Nemčije, ki je bolj kakor kdaj strnjena v eni volji: boj do končne zmage.
Na italijanskem bojišfri leži težišče bojev ob zgornjem teku reke Tibere. Bojišče poteka zdaj na črti Voltera, Pog-gigonsi, Anghiari, Citta di Castello, jadranska obala, južno od Ancone. Nasprotnikovo napredovanje je kljub silovitim napadom in prizadevanjem ter izgubam vedno počasneje.
Na sovj. fronti so bili pret. teden naj-liujši boji na srednjem delu okoli Vilne, Polocka in Baranovičev ter zahodno od Kovela. Tam kljub vsem naporom niso mogli predreti in so imeli 45.000 mrtvih ter trikrat tolika ranjenih. Značilnost te boljševiške ofenzive je ista, kakor je bila pri spomladanski ofenzivi na jugu bojišča: prožna nemška obramba, ki zadaja nasprotniku ogromne izgube, tako da si mora vsako ped zemlje osvojiti s hudo krvavo ceno.
V izpolnjevanja svoje vojaške dolino« sti so zadnje čase našli emrt nemški generali Dieti, poveljnik severnega evropskega bojišča, Eglseer ia Wickede.
Nad 70.000 mož izgub so imele ameriške čete v prvih 16 dneh invazije v Evropo, je povedal vojni minister Združenih držav Stimson.
Prva letošnja cestna zbirka za nemški Rdeči križ je vrgla 54,970.194 mark, to je za 12,000.000 mark, ali 50%, več kakor lanska zbirka.
švicarski zvezni svet je odklonil pr©-’ dlog levičarskih strank, naj se odpravi zakon, s katerim so leta 1940 prepovedali komunistično 6tranko.
Sovjetska vlada zahteva od Egipta, da se morajo vrniti v Sovjetijo vsi Belorusi, ki so pribežali v Egipt zaradi boljševiških preganjanj po letu 1920.
V južni Italiji se zdaj bori za »narodov blagor« nič manj kakor 37 strank, od tega so 4 komunistične.
Angleški minister za informacije Lyt-tleton je imel v ameriški trgovski zbornici v Londonu govor, v katerem je dejal, da so Združene države izzvale Japonce na vojsko. Amerikanci zaradi tega zahtevajo, da mora minister odstopiti.
Pred angleškim vojaškim sodiščem ▼ Kairu je bilo na smrt obsojenih 22 Grkov, ki so skušali zanetiti komunistični upor med grškimi četami, ki se bore v vrstah zavezpi&ka vojske.
300.000	Grkov, živečih v SovjetiJl, »•
boljševiki odgnali samo junija 1941 v Sibirijo, je ugotovil grški časai-kar Jannapolos.
V Kairu je bila sestavljena spet ena jugoslovanska vlada, ki ji predseduje bivši hrvaški ban dr. Subašič. Zastopnika Titovih tolovajev v njej sta neki srbski profesor Vujosav-Ijevič ter nekdanji dravski ban dr. Marušič. Za moralno označbo te »prave« jugoslovanske begunske vlade je zanimivo dejsfvo, da štirje od njenih šest ministrov šive... na koruzi
99% umetniških zakladov in zgodovinskih stavb v Sieni je ostalo nepoškodovanih, ugotavlja ameriška agencija United Press. To «e je zgodilo le zaradi tega, ker je nemška vojska to mesto nalašč brez boja izpraznila.
Posvet štirih velesil: Amerike, Anglije, Sovietije in Kitajske, ki naj bi se bavil z zagotovitvijo varnosti po vojni ter z organizacijo bodočega življenja, so morali odložiti, ker Sovjeti ne marajo do teh vprašanj zavzeti nobenega stališča, je izjavil ameriški zunanji minister HulL
Tista italijanska komunistična stranka, ki jo vodi iz Moskve došli poglavar Togliatti, je izjavila, da bo v kratkem razpustila tako imenovano »rimsko rdečo armado«, ki je že več mesecev ropala in pobijala v okolici Rima.
Z najhnjšimi kaznimi je zagrozila nova Bonomijeva vlada kmetom, ki ne bi oddali državi vsega žitnega Dri* delka.
Invazija gre po polževo daSfe
Kdor količkaj pozorno zasleduje potek bojev na invazijskem bojišču, mora priznati, da ti boji, od katerih so si Anglo-amerikanci in njihovi simpatizerji spričo ogromnih sil, ki so jih zavezniki vrgli na to bojišče, toliko obetali, potekajo čedalje bolj po polževo. Angleži in Amerikanei so morali spoznati, da je bil napačen njihov račun, če so mislili, da bodo silo nemškega odpora ob atlantskem zidu že takoj s prvimi sunki zlomiti ali vsaj nevarno omajali. Prav tako pa morajo vsaj zdaj spoznati svojo zmoto vsi tisti, ki so spričo anglo-ameriškoga vdora na evropsko celino računali s skorajšnjim koncem vojne in s tem, da bo nemški vojak zaradi tolikšne sovražnikove Številčne premoči v orožju in vojaštvu klonil. Branilec evropske trdnjave je slej ko proj ostal neodjenljiv in samozavesten, njegov bojni duh pa neomajen, kar dokazuje že samo dejstvo, da Angleži in Amerikanei po petih tednih, odkar so začeli z invazijo, niso zavzeli niti toliko ozemlja, da bi mogli razviti svoje sile za kak večji spopad na kopnem.
Besede »vdaja« nemški vojak ne pozna
Kako je danes na invazijskem bojišču, je brez dvoma najzanesljiveje povedal nemški minister dr. Goebbels v svojem govoru, ki ga je imel pred 200.000 poslušalci v nekem meBtu v vzhodni Nemčiji, ko je med drugim dejal: »Dosedanji potek bojev na invazijskem- bojišču je potrdil, da ima Nemčija ogromno silo v utr|enih napravah, kakor tudi v udarni moči svojih vojakov. Ti so izpolnili svojo nalogo, da so zadali sovražniku izredno hude izgube pri pristajanju. Le pod izrednimi izgubami v moštvu in orožju je uspelo Angležem in Amerikancem, da so se polastili le zelo ozkega pasu zahodnoevropske celine. Prvi mesec dnt bojev na invazijskem bojišču je potekel tako, da je sovražnik utrpel izredno visoke izgube. Toda niti začetni stadij invazije, ki so ga vdorne čete predvidevale v svojih računih za prve dni vdora, Se ni končan. Borba za utrdbe Cherbourga je bila junaška pesem nemške vojaške zgodovine. Tu so posadke naših utrdb, ki so se borile ne le do zadnjega naboja, temveč tudi do zadnje kaplje krvi, potrdile, da besede vdaja v svojem besednem zakladu ne poznajo.«
O vprašanju, ali so Angloamerikanci na invazijskem bojišču dosegli _ cilje, ki so si jih v svojih načrtih postavili za dobo prvih potih tednov, pa je povedal zanimive stvari švedski vojaški strokovnjak pri listu »Stockholma Tidningen« polkovnik Breat, ko je napisal med drugim tudi tole:
»Nekaj pozicijski vojni podobnega...«
»Da vdor v zahodno Evropo doslej ni iejfolftil prtčhkovaftja adtfloameriSkih strategov, je T>aČ dovolj jasno. Optimisti so računali, da bodo Angleži in. Amerikanei # v prvem mesecu bojev na mvazijskem bojišču naredili vsaj del poti proti Parizu. Pa tudi nepristranski opazovalec mora priznati, da je pričakoval, da bodo Angloamerikanci dosegli v petih tednih bojev na zahodnem bojišču le nekaj več, kakor pa v resnici so, da bodo prodrli le nekoliko dlje in da ne bodo še vedno le na obrežnem pasu, pa še tam zapleteni v hude boje. Pričakoval je, da se bo vsaj po dobrem mesecu dni začela Orjaška bitka nekje med obalo in Parizom.
To je trden dokaz, da zavezniki pač niso dosegli ciljev, ki so si jih bili zastavili. Boji se niso razvijali tako, kakor so računali. Po pravici zatrjujejo, da se je namesto tega začelo nekaj pozicijski vojni podobnega, čeprav v Normandiji danes nimamo opravka z boji v strelskih jarkih, kakršni so bili tako značilni za zahodno bojišče v prejšnji vojni. Vzlic temu pa so izgube v bojih, ki so od začetka invazije divjali na sedanjem zahodnem bojišču, zelo velike. Angloameri-
Nadatjevaaja • L atranL
da bodo oni, večni čakalci in račnnarii, sodili zarodi svojih »čistih rok« tiste, ki so pljunili no vse ozire in no tako imenovano novo bodočnost ter se Sli borit c narodom in za narod tedaj, ko mu je grozila poguba.
Ti vedo, da so somi in da sami nič ne pomenijo. Zdaj bi se radi postavili z vojsko in s pristaši. Zaradi tega skušajo begati poštene ljudi in delati zmedo med domobranci, ki poznajo danes sdmo eno skrb: boj za ohranitev našega ljudstva.
Tem ljudem je treba povedati eno: naj bodo veseli, da se toliko »nečistih« Slovencev bori med drugim tudi zato, da oni lahko v miru ter brez skrbi za glavo kujejo svoje prazne načrte. Slovenski domobranec, ki bi ga radi skušali mešati, žal krvavi tudi zato. Naše ljudstvo in slovenski domobranec to vesta, zaradi tega naj se ti ljudje zavedajo, da bosta ona tisti sodnik, ki bo vedno in v vsakem položaju klical na odgovor. Slovenski narod bo sodil velikim, malim in poniglavim Slovencem in on bo delil spričevala o tem, kdo je bil čist, kdo je bil nacionalen In kdo je bil izdajalec.
Slovenski narod mora danes poslušati samo enega preroka in vodnika: zdravo pamet, Ta zdrava pamet nam govori, aa vojske ne more biti v mesecu dni konec. Zdrava pamet dokazuje, da je invazija na zahodu zašlo na polžev tir ln da napreduje nekako tako kakor nekdanjo centimetrska ofenziva v Italiji. Zdrava pamet nam govori, da je razlika med letom 1918. in med 1944. ta, da je tedaj nemška fronta potekala ob Soči, danes pa poteka k sreči pod Apenini, to je štiri sto kilometrov od naših meja. Zdrava pamet nam dopoveduje, da se ne smemo mešati med kolesje Ogromnega vojnega stroja, ki se danes
čani so po dosedanjih računih izgubili že nad tisoč oklepnikov, kar pomeni hudo puščanje krvi, ki ga sovražnik kljuh ogromnim izkrcanim silam hudo občuti. Ne samo da je sovražnikov prodor spričo trdovratne nemške obrambe izostal, pač pa so Nemci izvedli celo uspešne protinapade. Slednjič je treba poudariti, da se tudi upanje Angloameri-kancev, ki so računali, da se bo v nem škem zaledju ljudstvo samo dvignilo, niti malo ni izpolnilo.
V dejstvu, da dosedanji, izgub polni boji na zahodu zaveznikom niso izpolnili pričakovanj — končuje svoj članek omenjeni švedski vojaški sotrudnik — in to zdaj, ko Sovjeti trkajo na srednjeevropska vrata, naj tisti, ki še niso povsem izgubili zdrave pameti, le nekoliko premislijo.«
15 divizij na Caen
Težišče bojev, ki so se v petem tednu invazije odigravali na zahodnem bojišču, je bilo v glavnem okoli mesta Caen. Po krvavih izgubah, ki so jih zavezniki utrpeli prejšnji teden, so pritegnili na to bojišče nove sile in skušali na vsak način vprav na tem kraju razširiti preišnje, za primeren razvoj sil pretesno mostišče. Ob trdovratni nemški obrambi so se razbili številni sovražnikovi napadi. Po premestitvi svojih sil so Angloamerikanci postavili močne kanadske oddelke v širini sedmih kilometrov na obeh straneh ceste Bayeux—Caen, na področju Carpioueta proti vzhodu, nadaljnje sile pa pri Hottu. Tretji sunek ob Odonu pa je služil kot razbremenitev glavnemu sunku.
V te obrambne boje je na nemški strani učinkovito posegalo dvoje novih nemških orožij, in sicer tako imenovani »strah oklepnikov« in »oklepniška pest«. Z njima so Nemci razbili napadajoče sovražno oklepniške kline, tako da je pehota s protinapadi lahko odbila sovražnika, ki je na nekaterih mestih vdrl v nemške postojanke. Pri tej priliki je nemška vojska ujela mnogo sovražnikovih vojakov.
Iz nemških poročil, ki so bila objavljena konec prejšnjega tedna, se vidi, da Britanci zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli pri Caenu, nekaj dni niso na tem odseku nadaljevali z boji v večjem obsegu, pač pa je prva ameriška armada napadla z močnimi oddelki na široki bojni črti jugozahodno od Carentana do normanske zahodne obale. Boji so bili siloviti, a se je navzlic temu nemškim četam posrečilo zadržati sovražnikov sunek. Zaradi silnega protinapada so se Britanci morali celo umakniti na svoje prejšnje postojanke.
Ko pa so Britanci znova izpopolnili vrzeli, ki so bile nastale v njihovih vrstah zaradi odločnih nemških protinapadov, so se znova vrgli z vso silovitostjo na nemške postojanke okoli Caena. Iz tega je bilo treba sklepati, da nameravajo v najkrajšem Času navaliti na mesto samo. Kar okrog 15 sovražnikovih pehotnih in oklepnih divizij' se Je žbrtilo na tem ozkem prostoruI 0 tem vele-napadu na Caen pravi mednarodni poro-čevatski urad med drugim naslednje: Velenapad druge angleške armade na Caen je preteklo nedeljo omogočil britanskim skupinam v močnih oklepih, da so vdrle v severni del mesta, kjer so se razvili ogorčeni boji po ulicah in po hišah. Ti boji so trajali vse do noči. Angleški vrhovni poveljnik je pritegnil nadaljnje divizije ter je poleg težkega topništva z bojnih ladij, ki stoje pred izlivom reke Orne, uporabil Še številne motorizirane havbice, ki so skupno z letalci obdelavale nemške čete v vsej njihovi dolžini z neprestanim ognjem. Britancem, ki so b severa in severovzhoda začeli z napadom, je uspelo, da so na nekaterih mestih vdrli v nemški obrambni pas ter se prebili do caenskih razvalin. Severno in severnovzhodno od teh vdornih mest pa so se v ponedeljek še vedno držale močne nemške obrambne sile ter z izredno silo odbijale številne osredo-
vali čez svet, kaj šele da bi kako njegovo železno kolo skušali zavirati, zakaj strlo nas bi celo pri •svojem zadnjem obratu. Zdrava pamet nam dopoveduje, da nam plutokrati in Sovjeti ne bodo nič podarili, na če se zanje uničimo, kakor bi se bili kmalu že enkrat uničili. Zdrava pamet nam svetuje, da se ne smemo pri presojanju dogodkov nikdar več uračunati, kakor smo se že, in da riioramo vsakomur, ki nas bi hotel k temu zapeljati, zavezati usta, če drugače ne, s silo. Zdrava pamet nas uči, da moramo zmeraj in povsod videti samo sebe in svojo bodočnost.
Pamet uči, da moramo dobrotnike ocenjevati po tem, kar od njih dobimo. Zdrava pamet nam zapoveduje, da moramo ostati živi in biti previdni zdaj, ko nas lahko najhitreje in najncizpros-neje zadene nesreča. Zdravo pamet nam pravi, da umirajmo zase, ne pa za tiste, (od OF slavljene Angloamcričane in Sovjete), ki se jim ne da umirati zase, a bi radi zmagovali s tujo, z našo rvjo.
Če se danes slovenski komunisti pripravljajo še na eno zimo vojske, ko so tri leta napovedovali skorajšnji konec; Če njihova glasila molče o bližnji »zmagi«, ki so jo sicer oznanjala vsak dan; če tisti, ki vodijo usodo te vojne, danes govore že o tretji svetovni_ vojni — ali naj se mi damo zapeljati in begati po vročih, nepočakanih, računarskih glavah, ko vemo, da lahko v tem primeru izgubimo vse. Kairska vlada je danes Titova vlada; Srbi in drugi so povedali o njej svojo besedo. Ali naj bi mi zdaj pljunili na vse, za kar smo umirali tri leta, pa se šli pogubljat za njeno rdeče jugoslovanstvo?
Nam, zlasti }>a Ljubljani, je potrebna danes ena sama invazija: Invazija zdrave pameti. Prizadevajmo si, da nas bo zajela ta, vse drugo nam bo potem navrženo!
točene britanske napade. Da je sovražnik na tem področju utrpel izredno hude izgube, dokazuje dejstvo, da je eno samo obrambno gnezdo s sredstvi za boj iz bližine uničilo 17 sovražnikovih oklepnikov.
34 dni zamude!
Po poročilih, ki smo jih prejeli ob zaključku lista, je mesto Caen zdaj samo še kup razvalin. Najprej so ga anglo-ameriška letala obdelala z bombami, potem pa je topni ogenj razbil še zadnje njegove ostanke. Razvaline so slednjič zažgali še fosforni izstrelki. Caen je torej doletela ista usoda kakor že nešteto krajev na invazijskem bojišču. Mesto je padlo šele po 34 dneh, čeprav je zavezniško vrhovno poveljstvo računalo, da bo Caen zavzet že takoj prvi dan invazije, kakor je razvidno iz listine, ki so jo Nemci dobili v roke in je o njej poročal nemški tednik »Das Reich«.
O strahoti teh bojev za Caen govori tudi dejstvo, da je pod razvalinami tega mesta obležalo okoli 40.000 Francozov. Pobile so jih topovske krogle in letalske bombe njihovih nekdanjih zaveznikov!
Kako velik pomen pripisujejo Angloamerikanci vprav caenskemu odseku, priča dejstvo, da se je zadnje dni pojavilo v Seinekem zalivu veliko število prevoznih ladij in ladij za izkrcevanje oklep-nikov. Spričo toga je treba računati, brž ko bo vreme ugodno, s hujšimi napadi tudi na vzhodnem koncu invazijskega bojišča, na vzhodni strani reke Orne, kjer Angloamerikanci računajo, da svet morda le ne bo tako »nemogoč« kakor drugod na normanskem bojišču.
Ves teden brez bistvenih sprememb
Že bežen popis bojev, ki so se odigrali v petem tednu invazije na zahodu, kaže, da se položaj bistveno ni prav nič spremenil. Bojna črta, če o njej sploh smemo govoriti, se je le za malenkost pomaknila proti jugu, vsako ped zemlje a so Angleži in Amerikanei prav tako akor v prejšnjih tednih tudi zdaj morali plačati z izredno krvavimi izgubami. Nemška bojna črta ni bila nikjer niti omajana, kaj šele razbita, in bojni duh nemškega vojaka je ostal neomajno trden. Zato se nihče ne čudi, če gre invazija slej ko prej po polževo dalje, in naj verjame, da angloameriški vojni poročevalci govore iskreno, ko pišejo o zavezniških težavah, ogromnih žrtvah ter o zagrizenem odporu nemške vojske. Ve naj, da se nemški vojak zna vojskovati in da se bo tem trdovratneje boril, čim bliže bi se pomikala bojna črta Srednji Evropi.
»Težki časi« za angleške oklepnike
Kdor misli, da ne sme verjeti poročilom iz nemškega vira, naj bere vsaj pp-VbiSTfc iz nasprotnega tabora fn naj vsaj tem verjame.' Bere naj na primer tisto, kar je posebni poročevalec lista »Times« napisal o napadih Kanadčanov pri Cai;-piquetu. Priznal je med drugim, da »zavezniško topništvo ni moglo zlomiti nemškega odpora. Zavezniki so sicer spremenili mesto Carpiquet v prah in pepel, a brž ko so nastopili Kanadčani, so jih Nemci ogorčeno napadli. Pripravili so jim zelo topel sprejem s svojimi strojnicami in havbicami. Brž ko se pojavi kak zavezniški oklepnik, ga že obsuje toča izstrelkov in nemških topov.« Poročevalec pravi, da je na lastne oči videl, kako so bili trije takšni oklepniki zadeti v polno. Na koncu pravi, da so angleški oklepniki doživeli »težke čase«.
Vojni poročevalec *Daily Sketeha« Matthevv Halton pa je napisal: »Dolga leta že poročam o vojnih dogodkih, toda še nikoli nisem videl tako grozne bitke in toliko mrtvih ter ranjenih kakor pri Carpiquetu. Brez daljnogleda lahko razločno vidim, kako napada val za valom kanadskih napadalnih čet in oklepnikov in kako prihaja v nemški obrambni ogenj. Vidim te Kanadčane: nekateri nenadno dvigajo roke in padajo, drugi pa brez glasu obleže ali pa se še enkrat prekucnejo po tleh. Gledam vse to v trenutku, ko v velikem razburjenju pišem te besede. Nobeden teh Kanadčanov se ne premika več po bojišču. Edini, ki še begajo sem in tja, so bolničarji, ki nosijo nosila.«
Vsaka hiša trdnjava zase
8e lepše poirdllo, s kakšnimi silovitimi težavami se morajo Angleži in Amerikanei boriti ha invazijskem bojišču, pa je poročilo agencije »United Press«, ki nravi med drugim: »Vsak meter pridobljenega ozemlja so morali Amerikanei krvavo plačati. Nemci so Rnremenili vsako hišo v malo trdnjavo. Vse področje je posejano s strojniškimi gnezdi in povsod žde ostrostrelci. Nemci so poslužujejo vseh načinov obrambnega boja.«
Počasno napredovanje Angloameri-kancev skušajo njihovi vojni dopisniki tildi na nek način opravičiti. Tako piše Maithew v »Daily Mailu« na primer tole: »Ozemlje, na katerem potekajo hoji, je naravnost nemogoče. Boriti se je treba za vsako grmovje, za vsako njivo in za vsak sadni vrt, pri čemer se sovražnik zelo dobro skriva in ga Amerikanei sploh ne vidijo.«
V »Daily Sketchu« pa je zapisal nek dopisnik, ki je bil sam 24 ur na postojanki, kamor so leteli neprenehoma izstrelki nemških havbic: »Edini vtis, ki ga je name naredilo bojišče, je bil kakor da sem v peklu.«
»Nemci so strašni v ohrambi,« pripominja dopisnik dnevnika »Dailv Tele-grapha« Christopher Brrkley. »Pokazali so visoko stopnjo odločnosti, udarne sile, premikanja, predvsem pa uporabe onega orožja, ki je po kakovosti boljše od našega.«
»Vrtiljak smrti«
Zakaj je Angloamerikancem na inva-zijskom bojišču tako silno težko kaj doseči, nam pove tudi naslednje poročilo
angleškega vojnega dopisnika: »Pred nami so pravcati zajčji rovi nemških podzemskih postojank. Izkazalo se je, da so Nemci zgradili dosti obsežnejše obrambne naprave, kakor pa je mislilo zavezniško vrhovno poveljstvo. Večina teh obrambnih naprav je pod zemljo. Nemška obramba deluje kakor »vrtiljak smrti«. Okrog letališča so z močnimi ščitniki zavarovana vrtljiva strojniška gnezda, ki jih je zelo težko ukrotiti. Ta strojniška gnezda so zvezana med seboj po podzemskih hodnikih. Strojničar sedi pod zemljo in meri s pomočjo periskopa. Obrambo dalje izpopolnjujejo globoko v zemljo zakopani oklepi in težko nemško topništvo.«
V enakem tonu so pisana tudi poročila s severnoameriškega hojiščnega odseka, kjer se vojskujejo Bradleyjeve sile Vojni dopisnik »United Pressa« piše: »Krvavi boj za Cherbourg je bil nič v j primeri s silovitostjo in krutostjo bojev, , ki zdaj divjajo za La Haye du Puits. — Nemci so odločeni prodati vsako ped zemlje čim draže. Dva dni sem bil s severnoameriškimi vojaki v boju. Amerikanei napredujejo, a za vsak meter zemlje morajo plačati visoko ceno. Nemci se bore dobesedno ko blazni. Vsaka hiša je bila predelana v majhno trdnjavo. Vsa pokrajina je prepolna strojniških gnezd in na vsakem drevesu sedi nemški ostrostrelec. Amerikanski mladeniči, ki sem jih pred nekaj dnevi poznal še kot poročnike ali stotnike, so bili povišani v majorje ali podpolkovnike. V teh izgub polnih bojih človek naglo napreduje. Nemci nastopajo z vsemi zvijačami in finesami obrambnega boja.«
To je samo nekaj primerov, kako dopisniki angleških in ameriških časopisov poročajo o bojih na normanskem bojišču. A že ti primeri kažejo, da je nemška obramba povsod zares trd oreh za nasprotnika in da spričo tega res ni čudno, če angloameriške čete navzlic tolikšni premoči v orožju in moštvu prodirajo dalje le po polževo.
Štiri vrste novih orožij
V zvezi z boji, ki se odigravajo na zahodnem bojišču, pa je treba omeniti nekaj novih orožij, ki so jih Nemci začeli uporabljati in so z njimi dosegli tudi presenetljive napadalne in obra mline uspehe. Prvo izmed teh novih orožij so »letala brez posadk«, oziroma tako imenovano »povračilno orožje št. 1«, s katerim Nemci že več tednov s prav kratkimi presledki obstreljujejo London in druge kraje v južni Angliji. Da to novo orožje dela Angležem velike preglavice, dokazuje dejstvo, da se je angleški ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru zelo previdno izražal o učinku nemškega povračilnega orožja. Dejal je. da je škoda, ki so jo povzročile »leteče bombe«, 6ioer Še nekam »znosna«, oblika napadov pa da je izredno utrudljiva, ker napadi trajajo kar po 24 ur na dan in se bodo ljudje »morali na to pač navaditi«. Da so izgube, ki jih Angležem prizadeva novo nemško orožje, res hude, je potrdil Churchill sam, ko je previdno dejal, da »znašajo preko deset tisoč«. Churchill sam ja imenoval boj s.jpovra-J čllnim orožjem št 1« bitko, ter je angleški narod pripravljal na to, da utegne biti ta bitka »zelo dolga«. Pripomnil pa je tudi, da uporaba tega novega nemškega orožja predstavlja za Anglijo resno stvar. »Ne bi svetoval,« je dejal Churchill dobesedno, »da bi danes ta vprašanja omalovaževali.«
Drugo novo orožje, ki so ga Nemci začeli pred nedavnim uporabljati na invazijskem bojišču, je tako imenovani »strah oklepnikov«, enostavna priprava, ki temelji na istih načelih kakor raketa, in je podobna cevi železnega dimnika, v katero polože granato. To novo orožje sprožijo z električnim tokom. Iz varne daljave vojak lahko izstreli iz tega ročnega orožja naboj ter uniči napadajoči oklepnik. Izstreljena granata lahko prebije vsak dosedanji tankovski oklep. Ravnanje s to novo pripravo je dokaj enostavno, ker ni občutljiva in jo je mogoče brez posebnih težav uporabljati oh vsakem vremenu ter oddati jjo več sto izstrelkov.
»Strahu oklepnikov« zelo podobna je »oklepniška pest«. Je še lažja in spričo tega še gibljivejša. Brez posebnih naporov vojak lahko nosi s seboj po dve takšni »oklepniški pesti«. Vse skupaj je majhna pločevinasta cev z nabojem. — Eksploziv požene podobno kakor pri »strahu oklepnikov« naboj iz cevi. »Oklcp-niško pest« je kljub njeni enostavnosti mogoče uporabliati iz preceišnje daljave ter ima enak učinek kakor že prej omenjeno orožje.
Slednjič je treba omeniti šo četrto novo orožje, tako imenovani »Goljat«, ki teče za vojakom na postojanko kakor pes za svojim gospodarjem. S seboj pelje mnogo razstreliva in je opremljen z majhnim bencinskim motorjem. Kadar ga spuste proti cilju, recimo proti kakšnemu oklepniku ali bunkerju, se premika zelo hitro kljub vsem mogočim ozemeljskim oviram in slednjič »žrtvuje za izvedbo naloge tudi svoje življenje«. Na videz je to orožje kakor nekakšna igrača, a ima vendar zelo velik učinek.
Samozavest, ki da misliti
Da nemški vojak ne bo kar tako klonil, čeprav se mora boriti proti tolikšni številčni premoči v orožju in vojaštvu, je spričo vsega, kar se je v petih tednih invazije dogodilo na evropskem zahodnem bojišču, za vsakega pametnega opazovalca dovolj jasno. O tem priča tudi globoka samozavest, ki Jo jo izrazil v svojem zadnjem govoru nemški propagandni minister dr. Goebbels, ko je med drugim dejal:
»Nikakor nočemo precenjevati težav v sovražnem taboru, a biti si moramo v.en-dar na jasnem, da ima sovražnik tudi težke skrbi, ki mu jih prinaša vsak dan borbe. Vemo, da imamo v rokah vse možnosti za zmago. Dovolj povoda imamo, da gledamo v dogodke prihodnjih odločilnih mesecev s suvereno mirnostjo in samozaupanjem v našo tvarno in moralno moč. Borbeni duh nemškega vojaka jo po petih težkih vojnih letih kljub vsem umikom in udarcem šo vedno neomajen.«
«	mmB0MA
šentjoška j>osadka je preteklo nedel)0 slavila pomembno slavnost — dveletmco, kar so zavedni šentjoščani prijeli za oroz« je in se postavili v bran komunistom-Šentjoščani so postavili številne mlaje in lih okrasili. Na predvečer je kres in neka) rafalov iz strojnice naznanjalo, da bo prihodnji dan pomemben za Št. Jošt in vso okolico. Fantje so pozno v noč delali m pripravljali, da bi bil zunanji izgled citn lepši in prikupnejši. Toda St. Jošt ni treba bogvekaj popravljati, saj mu je Bog z® na zunaj dal vse, kar more kakemu kraju dati. Že zgodaj zjutraj v nedeljo so prihajali domobranci i2 bližnjih in daljnih posadk na slavje, narodne noše in domačini ter sosedje. Prišel je tudi prez;dnet g. general Rupnik z gospo, zastopniki nemške vojske, adjutant podpolk. Kregar, načelnik informativ. urada dr. Puš, in drugi gostje. G prezidenta so ob prihodu pozdravili okrajni glavar g Maršič, domači župan, župni upravitelj Cvelbar m deklica v narodni noši ki so ji komunisti umorili očeta Po pozdravih, raportu in mimohodu se je začela ob pol 10 službo božja, ki jo je bral glavni domobranski kurat dr. Lenček, med mašo pa le ime’ nagovor. Po maši je bito pred cerkvijo zborovanje, za katerega je bilo določeno, da bodo govorili samo stari borci, kar j® bilo v smislu slavje prav, kajti če ima kdo pravico govoriti na taki slavnosti, so to ravno stari borci, ki so prijeli za puške iz čistega navdušenia in brez velikih besed. Prvi je govoril poročnik Bastic, neutruden in neodjen'iiv borec, prav tako pa tudi neutruden delavec za domobransko misel. — V glavnem je podal zgodovino in razvoj posadke na St. Joštu. Njegov govor so poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem in zadoščenjem. Za njim sta govorila nadporočnik Kompare in nadporočnik Kavčič, kt sta se oba spominjala Št. Jošta kakor prv® protikomunistične postojanke. Nato 1® spregovoril prezident g. general Rupniki katerega govor prinašamo na prvi strani. Poslušalci so njegov govor sprejeli z gromkim odobravanjem, ker je povedal, da se v boju proti komunizmu ne bomo dali mešati, da se od tega boja ne bomo dali odvrniti ne po tem ne po onem, da nas ne bo noben dogodek spravil iz tira protikomun’6tičnega boja in da je samo slovensko domobranstvo tista narodna elita, ki kuje srečo in boljšo bodočnost našega ljudstva. Ljudstvo, ki je brez povelja od zgoraj, iz svoje srčne potreb® in potrebe do slovenskega naroda skrbno čuvalo misel Vaških straž skozi vse hud® čase do domobranstva, je tak govor z zadoščenjem sprejelo, saj je to misel potrdil prvi protikomunistični borec. Kakor se je ljudstvo doslej oklepalo domobranstva, prav tako se ga bo oklepalo naprej, ker samo v njem vidi jamstvo svojih teženj. Potem je spregovoril še dr. Puš, nakar je župan zborovanje zaključil. Vsem, ki so bili na tem zborovanju, bo ta dan ostal v lepem spominu zaradi njegove pomembnosti za vse nas.
V Dev. Mar. v Polju *o pokopali deset mladih moč In fantov; ki so darovali svoja življenja v boju proti komunizmu Padli so lansko leto 15, septembra na Velikem Osolniku pri Vel. Laščah. Sedaj so jih prepeljali v domačo faro in jih tam pokopali. Od mrtvih junakov sta se poslovila domači župnik Kete in poveljnik mrtvih junakov Milko Pirih. Prezident general Rupnik je po svojem odposlancu poslal lep nagrobni venec. Pogrebne svečanosti to te udeležili mnogi častniki Slovenskega domobranstva, častna četa nemške policije ter častna čete domobrancev pri Dev. Mar. v Polju. Mrtve junake to na zadnji poti nooili fantje-domobranci. Pogreba se je udeležilo toliko ljudi, da se niso mogli vsi zvrstiti na poti od cerkve do pokopališče. Ta žalna slavnost je Poljče še bolj potrdila v boju proti komunizmu.
Komunisti so bili spet zelo tepeni na
Ilovi gori. V teh bojih ie padlo mnogo tolovajskih komandantov, a ne zaradi tega, ker bi tiščali naprej, ampak ker so imeli smolo. 21. junija je bil ubit komandant »Levstikove brigade«, komandant IV. »bataljona« te »brigade« Hribar Franc, »komandant mesta Stične« Stepišnik Roman, v okolici Stične sta padla dva tolovajska kapetana ih intendant »brigade«. Zaradi stalnih poratov in beganja iz kraja v kraj zelo pada morala med komunističnim moštvom in poveljniki samimi. Tako prij»ovedujejo ujetniki, da jih je na Ilovi gori zmerjal bataljonski politkomisar z vsem, kar premore tolovajski vojaški besednjak in jim končno rekel, da naj gredo, kamor hočejo, ker nimajo nobene zveae e štabom da naj že eukrat vrag vzame Tita in vse skupaj. Ujetnikom ni bilo treba dvakrat reči in so se predali domobrancem 3, julija so tolovaji imeli 48 mrtvih, 5 julija pa so domobranci zajeli skupino terencev. V teh bojih to tolovaji izgubili tudi oba svoja tanka, in tolovajska »oklepna brigada« ne bo domobrancem več delala 6krbi Pri vasi Hrib so domobranci z nenadnimi salvami razpršili tolovajsko »vojsko« tako, da so tolovaji odmetavali vse, tudi orožje, samo da so, laže tekli. Toda domobranske kroglo so bil* hitrejše in okrog 60 tolovajem n* bo treba nikoli več bežati. Domobranci so imeli 6 lahko ranjenih.
V bojib s komunisti sta padla na Dolenjskem dva stara protikomunistična borca Zupančič Alojz (znani Brko) in Brezar Stanko. Tudi kdor ju je poznal samo po pripovedovanju, ne bo teh dveh junaških, požrtvovalnih, odločnih in zavednih borcev pozabil. Neločljiva tovariša v življenju in boju sta ostala neločljiva tudi v smrti.
Ljubljanska župnija sv. Cirila ln Metoda je letos obhajala desetletnico svoje ustanovitve. Na praznik sv. Cirila in Metoda je bilo v cerkvi celodnevno Češče-nje sv. Rešnjega Tlesa z molitvenim namenom: Sveta brata Ciril ln Metod, varujta naš rod. Naslednjo nedeljo je bila slovesna sveta meša, ki jo je opravil pre-vzvišeni g. škof dr. Rožman, ki je cerkev pred desetimi leti tudi nosvetil.
Preganjanje tolovajev na Gorenjskem
V Mi se dela dan, v hribih žari...
Kratka zgodovina zaslepljenosti in prebujenja na Gorenjskem
V zadnjih treh tednih so bile na Gorenjskem zelo obširne in uspešne domobranske akcije proti tolovajem. Dobili so razne važne podatke in na podlagi teh so nemudoma odšli v akcije. Imeli 60 naslednje pohode:
Dne 4. junija 1944 so pričeli z akcijo, ki je trajala skoraj ves teden. V Selški vasi so naletela na tolovajski bunkar, ki pa je bil prazen. V njem 60 dobili veliko propagandnega materiala. Tolovaji so jo pravočasno odkurili. V Spodnji Luši so tolovaji naselili na kmetijo, ki je bila dalj časa prazna, svojega somišljenika Kvedra z družino Vodil je obveščevalno službo za vso okolico. Ko so prišli domobranci, je skušal zbežati, pa se mu ni posrečilo. Pri Sv. Florijanu so zajeli sedem tolovajev, ki 60 bili z bataljona VDV. Ker so domobranci videli, da so izpovedi ujetih tolovajev resnične, so odšLi v nadaljnje akcije po sledi, ki so jo pokazali ujeti tolovaji. In res so na Gaberški gori v neki' hiši dobili 12 tolovajev. Nekaj jih je padlo, trije pa so zgoreli v hiši. Zaplenjeno je bilo ogromno skladišče živil.
Pod Prevaljami pa so v neki hiši (pri Pogorelčevih) zajeli štab Gorenjskega °dreda. Ujeta sta bila dva štabovca, in ei-^r Mrak in njegova žena (bila je Hrl-■ernikova iz Loga). Zaplenili 60 tudi vso Pisarno z arhivom. V nadaljnji akciji eo v bližini Žirov uničili različne bunkerje. fM Javorjevem dolu je padel znani Gro-6elj Adolf iz Žirov.
Poleg tega je v manjših praskah padlo veliko tolovajev. Tolpvaji eo bili namreč suno zbegani, ke;r so videli, da eo vsa skrivališča najdena, in ker je počasno šla močna nemška ofenziva iz p°‘je Loke preko Jelovice, Blegoša in erkna. Pri Cerknem so imeli Nemci °®tre, pa kratke borbe e tolovajskimi brigadami. Tolovajske brigade eo bile temeljito razbite.
Dne 11. junija letoe eo domobranci v hitrem pohodu obkolili Sv. Lenart. Pod ®v. Lenartom so imeli tolovaji 6 bunker-5 e v, v katerih so bili nastanjeni rajonski in okrožni odbori za vso okolico. Prav tako ie bila tam okrožna gospodarska komisija za Selško dolino. To komisijo eo domobranci v borbi uničili. Bilo je ubitih 8 tolovajev in 3 tolovajke. Med drugimi eo bili ubiti Gosar in njegova žena, Oman
Tavna, Zadrugarjev Make iz Češnjice, Potočnik Filip iz Žirov (znan po evoji okrutnosti), Tomo Tomšič iz Ljubljane, Demšar Jelka iz Gorenje vasi. Poleg tega so zaplenili radio oddajno in sprejmmo Postajo, piearno z dvema pisalnima etro-jema, propagando, orožje, cigarete in ogromno hrane. Okrožna komisija je imela namreč nalogo, da prehrani tri brigade. Ujeti so bili 4 člani Okrožne komisije, med njimi Kemperle iz Železnikov.
Tolovaji eo bili zaradi teh akcij divji. Ker ee niso mogli znesti nad oboroženimi domobranci in 6e jim niti v bran niso upali postaviti, eo ee znesli nad neoboro-*enimi civilisti. Tako so 10. junija letos ubili 70 letnega očeta Rešek Franceta iz Trnja.
Prav tako eo v istih dneh ustrelili Bergant Jožeta iz Zminca, brata kaplana iz Toplic pri Novem mestu. Tolovaji eo odpeljali Arhar Jožeta iz Zminca. Bil je °®e 7 otrok. Za Osolnikom so ga mučili do smrti. Po pripovedovanju ujetega tolovaja, 60 mu rezali toliko časa meso s telesa, da je umrl. Sodil ga je Stanko Bernik, s tolovajskim imenom »Artič.
Po dogodkih v Zmincu, Trnju in Ve-"tru 60 tolovaji dne 16. in 17. junija letos »radii živino in živila. Odpeljali eo tudi svoje dosedanje najboljše eodelavce, ki Pa so v zadnjem času odpovedali. Te te-rence so takoj na me6tu postrelili, in si-°?r: štebilj Franceta iz Veštra, Cof Martina iz Veštra in Hafner Franceta iz Trnja.
Ob koncu prejšnjega tedna je 17 domobrancev iz cerkljanske posadke odšlo v zasedo v Brnke. Oboroženi eo bili z lahko »Bredoč, z 1 etrojno pištolo in 4 puškami. Ponoči ee jim je približalo 70 tolovajev. Domobranci 60 jih pustili na 20 korakov. Nato 60 odprli ogenj. Tolovajem je prišlo na pomoč še kakib^ 40 mož. Ko je bilo boja konec, je obležalo 22 tolovajev, 50 pa jih je bilo ranjenih. Od domobrancev ni bil nihče ranjen.
V nagli akciji v Mengšu eo Nemci zajeli dva avtomobila tolovajev. Na kraju borbe jih je obležalo 30.
Več pribeglih prisilnih mobilizirancev, ki eo ee vrnili od gošarjev, je povedalo, da eo tolovaji na terenu likvidirali eina bivšega kranjskega župana Česna. Omenjeni je baje šel v hosto z dobrim namenom, da bo del fantov odcepil od komunistov. Kakor že mnogim, ee tudi njemu ni posrečilo in je sam poetal žrtev svoje lahkovernosti. Komunista doslej ta Umor skrbno skrivajo.
V zadnjem času se opaža, da ee hočejo tolovaji maščevati nad domačini vseh tistih, ki eo šli v domobranske vrste. Ni dneva, da ne bi koga izropali. Pretekli teden so ropali v vasi Suha. Odpeljali so 8 voz žita in drugih živil in odgnali več Parov konj. Vsa vae je protikomunistična in je zato tolovajem trn v peti.
Posadka v Cerkljah pri Kranju, ki ee je začela s prav neznatnim številom domobrancev, hitro narašča. Prav tako ee je strdila tudi notranja navest postojanke. Konec maja so fantje doživeli prvi ognjeni krst. Napad eo odbili. Izgub nieo imeli, le dva eta bila laže ranjena.
Prav dobro ee preusmerja javno mnenje. Domobranci eo si znali pridobiti javno mnenje e stalno propagando, z lepim zadržanjem, z uspehi v borbah in po časopisju. V6i eo prepričani, da je tisk na Gorenjskem veleisdla, ki bo Gorenjce •Preinenila.
Še stoje strme planine, še je Gorenjska lepa v svoji lepoti, toda kaj pomaga, ko pa jo je hudoben človek hotel spremeniti v krvavi vrt. Mnogo tega, kar je bilo nekoč lepega na tej gorenjski zemlji, je danes raj rdečih zločincev Gorenjska je spremenila svoj obraz, umrla je pesem, pozabila je na smeh, ob samotnih gorskih stezah koder se je človek vzpenjal, vstajajo iz zapuščenih grobov sence stoterih žrtev rdečega nasilja, iz vsakega grma, kjer je nekoč
Pa niso komunisti ostali samo pri tem. Vedeli so sicer, da jih bo veljalo dosti truda, da bodo iz Gorenjcev naredili komuniste, pa se niso ustrašili naporov, ne trdega dela, zato so z organizacijo in propagando nadaljevali. Vedno so poudarjali samo nujnost »osvoboditve«, trkali na nacionalni čut zavednih Gorenjcev, na drugi strani pa jim prikazovali dolenjski raj, kamor so že prinesli »zlato svobodo«.
Res jim je uspelo, da je »osvobodilna« misel močno odjeknila v dušah Gorenj-
m
uničenje, kakor so ga zasnovali komunisti.
Jokal bi človek, ko gleda, kako strahotnim lažem je nasedlo gorenjsko delavsko ljudstvo, ko so poslušali in še poslušajo zlagani evangelij teh dolenjskih propalic. Vse zločine, ki so jih po veliki večini delali in organizirali oni sami na Dolenjskem, so naprtili »belogardistom.« »Belogardisti« so sodili v kočevskem »procesu« »belogardisti« so pobijali v Mozlju narodno zavedne ljudi; turjaške umore in
fipp
yi-
•is
Gorenjski fantje pomagajo stražit! svoje domove.
poslušal ptičje petje, preži danes puška in smrt. Komunistični zločinci so za vsako ceno hoteli oropati lepo gorenjsko zemljo in narediti iz nje deželo krvi, umorov, ropov in nasilja.
Ni bilo rdečim krvolokom dovolj, da so Dolenjsko zaznamovali s srpom in kladivom; ni jim bilo dovolj, da so dolenjske gozdove posejali z grobovi deset tisočev mučencev, kjer so umirali naši najboljši med mučenjem, brez sveče, brez molitve. Ni jim bilo dovolj, da so
f»ožgani dolenjski domovi, ki danes z opa-jenimi stenami kličejo po maščevanju. Ne, premalo je vsega tega za njihovo nenasitno krvoločnost, zato so šli še na Gorenjsko sejat strupeno seme komunizma.
2e pred razpadom Jugoslavije so nekateri izvržki, zlasti po gorenjskih tovarnah pripravljali razpoloženje za prihod komunizma, saj so nam znani od komunistov organizirani štrajki. Po razpadu Jugoslavije pa so svoje delo začeli z vsem zagonom. Dobro so poznali razpoloženje ljudstva, vedeli so, kako gorenjsko ljudstvo ljubi svojo zemljo, ki jo že stoletja rahlja, z znojem in krvjo poji in vabi iz nje življenje za svoje družine. In prav to ljubezen so komunisti izrabili za svojo največjo laž, da se namreč hočejo boriti za svobodo te zemlje.
Kdo ne bi verjel tem »lepim besedam«, kdo se ne bi zganil ob tem največjem gibalu v zgodovini narodovi Kdo bi mogel misliti, da je na svetu zločinec, ki bi največjo narodno svetinjo izkoristil v naj-podlejše namene. Niti besede ni bilo v onih dneh slišati o komunizmu, Partiji, Sov^etiji, socialni revoluciji. Bog ne daj, s tem se ukvarjajo na Dolenjskem, nam gre samo za svobodo, mi imamo samo en cilj: boj proti »okupatorju!« Pri nas ne bomo morili, ne požigali, še manj kradli, ampak bogato plačevali. Samo na Dolenjskem so take stvari mogoče, ker tam vodijo osvobodilni boj sami postopači, robijaši in lopovi, na Gorenjskem bo pa drugačel
Dobro pomnijo vsi Gorenjci ta zlagani evangelij, ki so ga oznanjali od vasi do vasi rdeči pionirji. Nihče pa ni vedel, da to oznanjajo ljudje, ki so že naredili krvavo šolo na Dolenjskem in jih je potem Partija poslala na Gorenjsko, da še tam zanetijo požar revolucije. Isti Dermastja, ki ima na vesti stotine slovenskih življenj na Dolenjskem, je prvi širil tak nauk na Gorenjskem in lagal, da ni prišel morit in ropat, ampak »osvobajat«.«
Gorenjski fantje, ki so bili kot prvi komunisti zbrani okrog njega, so ga kmalu spoznali; prav kmalu so uvideli, da se hoče napiti še gorenjske krvi, zato so ga pognali in skoraj pobili, ko jim je dal nalog, da morajo iti morit nedolžne ljudi v kamniškem okraju. Kakor potepen pes je spet odšel na Dolenjsko, da bi tam nadaljeval z začetim delom Pred odhodom pa si je postavil še časten nagrobnik v bližini Kamnika, ki bo ostal Gorenjcem za vse dni sramoten dokaz, kdo je bil tisti, ki je prvi hotel, da Gorenjska zagori v krvavih rdečih plamenih revolucije. Že danes se vsakdo z gnusom obrne na ta kraj in prekolne človeka in delo, ki je iz Gorenjske hotel narediti grobišče.
Quo vadiš
Roman v slikah I
Dobite ga V uredništvo »Slovenskega domač.
cev, zlasti tedaj, ko je ena cela dolenjska brigada prišla na Gorenjsko mobilizirat gorenjske fante in organizirali delo za »osvoboditev« te zemlje. S spretno propagando in s silno delavnostjo jim je uspelo preslepiti del ljudstva, da se je ogrel za ka njihov »osvobodilni« boj in poslušal njihov klic: »Vsi v gozd, trpeča gorenjska zemlja vas kliče, nikogar ne sme biti, ki ne bi položil svoje žrtve na oltar svobodne domovine!« Kdor se temu klicu ne odzove, ga bosta sodila narod in ljudska pravica.«
Laž o »osvobodilni« borbi je rastla,
ljudje, željni spremembe, so verjeli, Gorenjska je zagorela v zarji krvave »svobode«, ki je prav kmalu prišla.
Dnevi po 8. septembru so tudi za Gorenjsko imeli silen odmev. V velikih ofenzivah na Dolenjskem so rdeče vrste iz dneva v dan kopnele, bati se je bilo, da bo lepega dne rdečih »osvoboditeljev« zmanjkalo. Zato je v onih dneh Gorenjska postala skladišče človeških življenj, od koder so ljudi poljubno ko živino pošiljali v dolenjsko klavnico.
Komunistični voditelji so dobro vedeli, da bo iz trdega gorenjskega značaja težko narediti komunista, saj je to narod zavednih ljudi, zato so se izmislili zločinski načrt: gorenjske mobilizirance, ki kazali nagnjenja do komunizma, so dosledno vse poslali na Primorsko in na Dolenjsko, da tam poginejo. Zanesljive Primorce so preselili na Gorenjsko, da tam dvignejo moralo med tolovaji in tolovajske odrede pomnože. — Nezanesljive Primorce pa so spet začeli pošiljati na Dolenjsko v »osvobojeno ozemlje«, kjer se cedi mleko in kjer se res živi samo od »svobode« Nekaj Gorenjcev pa so poslali tudi na Koroško, da bi tam morili in ropali.
S tem zločinskim načrtom so komunisti rešili kar tri naloge: poskrbeli so, da bodo vsi oni, ki niso sprejemljivi za komunizem, pomrli v dolenjski klavnici; dalje so preprečili, da gorenjski fantje in možje niso mogli pobegniti, ker so jih poslali daleč od doma in končno so z zanesljivimi ljudmi zavarovali svoj komandni kader Gorenjci, ki so morali stopiti na primorska in dolenjska tla so danes že spoznali komunistični raj, ker že okušajo svobodo, se vozijo v »angleških« tankih, oblečeni v topla »angleška« oblačila; nosijo »angleške« čevlje in volnene jopice. Čudno se zdi le, zakaj se vsak dan tako rekoč v stotinah javljajo in s solzami v očeh izpovedujejo, kako so se zmotili. Strahotna beda, trpljenje, lakota, uši in komunistični teror, to jim je odkrilo pravo sliko komunističnega raja. Zato beže iz objema rdečih krvolokov, da spet zadihajo v svobodni dan. Njihova želja je samo ena, da bi spet enkrat lahko stopili na svojo domačo zemljo in četudi za ceno krvi dokazali svojim rojakom iz lastnih izkušenj strahotno komunistično laž in pokazali gorenjskemu ljudstvu pravo pot.
Kljub vsem naporom, da obdrže moštvo v gozdu, komunistom zelo primanjkuje ljudi, kajti vse beži in mnogi popadajo v velikih borbah. Iz teh razlogov so prav v zadnjem času posegli z Gorenjske še na Štajeersko in sedaj vlačijo ljudstvo na Dolenjsko, češ, da jih peljejo po cigarete in vino, saj je vsega tega v vsaki dolenjski hiši na pretek! Zapeljano ljudstvo odhaja, toda poti domov ni več. Njihovi domovi danes jokajo, saj gospodarja in sinov, ki so s toliko skrbjo negovali svoj dom, ne bo več nazaj.
Noben sovražnik našega naroda si ni doslej izmislil bolj zločinskega načrta za
umore v Jelenovem žlebu in na Travni gori imajo na vesti »belogardisti«, oni so požigali cerkve, jih skrunili, oni so požigali slovenske domove, morili otroke in noseče ženske, oni so iztikali oči in rezali jermena s hrbtov najbolj zavednih Slovencev. Strašno je poslušati govorjenje teh ljudi, zlasti ko človek to gleda od blizu in živi med njimi, ne sme zavpiti, saj ve, da ga pobijejo na mestu.
Tako je Partiji uspelo, da je preslepila precej gorenjskega ljudstva. Prišla je toliko do moči, da so si voditelji komunizma na velikem zborovanju na Jelovici v maju 1944 že upali stopiti na dan. Na zborovanju, na katerem so bili navzoči skoraj vsi gorenjski terenci in kamor je prišlo politično in vojaško zastopstvo tolovajskih edinic, so oklicali Partijo kot vodilno stranko na Gorenjskem in kot »avantgardo« »osvobodilnega boja«. Samo Partija je bila tista, ki je razumela klic časa, ki je razumela nevarnost, ki preti od »okupatorja«; ki je razumela trpljenje gorenjskega ljudstva, zato je šla v boj proti narodovemu sovražniku. Kot plačilo za ta trud ji pač gre vodstveno mesto v »osvobodilnem gibanju«, ji pač pripada politična in vojaška oblast »osvobodilne« borbe.
Po tem zborovanju so takoj začeli odstavljati vse one vojaške in politične funkcionarje, ki niso imeli smisla za Partijo in na ta mesta so postavili svoje zanesljive aktivce, tako da je Partija dejansko prevzela vso oblast in da se lahko OF tudi na Gorenjskem docela istoveti s komunistično partijo. Bili so prepričani, da je Gorenjska že na najlepši poti v krvavo revolucijo.
Kljub temu pa so se rdeči pionirji temeljito ušteli. Laž ima kratke noge. Tako so nas učili naši očetje, pa se zdi, da je to večna resnica in da drži tudi za komuniste.
Ko so pokazali svojo pravo barvo, ko so obesili Partijo in njene zahteve na veliki zvon, so se Gorenjcem odprle oči. Videli so, da se za vso njihovo lepo pro-agando skriva pošastni obraz judovskega omunizma, ki mu je mar samo eno: uničenje vseh kulturnih, verskih in narodnih vrednot in pravic in pripraviti ljudstvo za revolucijo, ki mora biti po Leninovem nauku cementirana s krvjo.. Pokazali so, da molijo na Gorenjskem istega boga ko v Sovjetiji, Španiji, Mehiki in na Dolenjskem, boga: rop, požig, umor. Namesto svobode so pripravili ljudstvu največje suženjstvo, namesto čudovito lepe slovenske pesmi so dali v usta Gorenjcem komunistično internacionalo; pod smrtno kaznijo so prepovedali brati slovenske knjige in liste; začeli so uničevati domačije, izropali so nešteto domov, povzročili stotisoče nedolžnih žrtev; poštene in zavedne Slovence so v dolgih kolonah vlačili preko meje v Cerkno, kjer je poslovala krvava rihta; premnoge so pobili na njihovih domovih, druge spet v temnih gozdovih; skratka, dali so Gorenjcem res pravo »svobodo«.
Vsa ta zločinska igra pa je rodila v Gorenjcih novo spoznanje: OF ni nič dru-
E
gega ko tolpa za uničevanje našega naroda, naših narodnih, zgodovinskih in kulturnih kulturnih vrednot Hrabri
gorenjski fantje in možje, ki se zavedajo, da so in morajo ostati varuhi svoje zemlje in rodnih zakladov, so prijeli za puško, da pogazijo komunistično zalego na Gorenjskem kot škodljivega črva, ki je hotel izglodati lepo gorenjsko zemljo. Ob spoznanju, da" je OF čisti komunizem, ki hoče slovenski narod izbrisati * sveta je zavrela v njih kri. Ljubezen do trpeče
zemlje jih je združila v varnostne edinke, ki hočejo za vsako ceno, tudi za ceno lastnih življenj, iztrgati Gorenjsko iz krvavih krempljev plačanih judovskih hlapcev. Postavili so si veliko, sveto nalogo, da trpečemu in preizkušenemu ljudstvu vrnejo svobodo, ki so mu jo ukradli lastni bratje — rdeči odpadniki; postavili so si nalogo, da vrnejo gorenjski zemlji spet oni obraz, ki ko sanje živi v dušah vseh Kranjcev.
Od Črnega vrha preko Poljanske doline Škofje Loke in Kranja in Cerkelj in Lesc in Kamnika odmeva danes domobranska himna: »Narod naš umreti noče.« Pod močno pestjo gorenjskih fantov so zatrepetali gozdovi pod Jelovico in Karavankami, komunistične druhali v strahu in trepetu begajo sem in tja in iščejo rešitve in opore.
Toda narod je z rdečimi zločinci že naredil obračun. Dovolj je bilo njihovega nasilja, dovolj je Gorenjcem njihove svobode, zato si je ne žele več, izplačali so jih temeljito, kot izvržek slovenskeoa naroda so jih izpljunili iz svojih ust. Po mnogih gorenjskih krajih že danes velja za najhujšo psovko beseda »partizan« in če hoče kdo prav posebno poudariti kakšno laž, pravi: »Lažeš ko partizan.« Pač dovolj lepo izpričevalo komunističnemu delu in njihovim lažeml
Gorenjska gre v novo življenje, prava svoboda bo spet kmalu objela gorenjske vasi, rdečega nasilja bo kmalu konec.
Nov razpored protikomunističnih predavani
S 17. julijem 1944 stopi v veljavo nov razpored protikomunističnih predavanj za trgovino, obrt, industrijo in strokovno-nadaljevalne šole. Od tega dne dalje bodo protikomunistična predavanja vsakih 14 dni enkrat in ne več vsak teden kakor doslej.
Razpored predavanj v posameznih panogah je naslednji:
Obrt in trgovina: v tedna od 10.—15. julija so predavanja; v tednu od 17.—22. julija so predavanja; v tednu od 24.-29. julija ni predavanj; v tednu od 31. 7. do 5. 8. so predavanja; v tednu od 7.—12. avg. ni predavanj, itd.
Strokovno-nadaljevalne šole: v tednu od 10,—15. julija so predavanja; v tednu od 17.—22. julija ni predavanj; v tednu od 24.-29. julija so predavanja; v tednu od 31. 7. do 5. 8. ni predavani; v tednu od 7.—12. avg. so predavanja, itd.
Industrija:
a) Tovarne in industrijski kraji:
Tobač. tovarna, Štora, Eifler, Vidmar,
Bonač, Zmaj, čemažar, Šumi, Ljudska tiskarna, Automontaža, Delavnica p. t. t., Kolinska tovarna, Tovarna za klej, Kemična tovarna, Kunc, Opekarna Vič, Slamič, Union, Indus, Hribar, Jelačin, Eka, Železniška sekcija, Mestno cestno nadzorstvo, Kolodvor Ljubljana, Kurilnica šiška, Saturnus, Elektrarna, Logatec, Lazar, Učiteljska tiskarna, Vevče, Mestna vrtnarija. Opekarna Brdo, Mestna plinarna in Vrhnika imajo predavanja v istih tednih kakor obrt in trgovina (glej točka II).
b) Podjetja in industrijski kraji:
Blasnik, Reich, Zalog, Dolenc, Belgijska vojašnica, Delavski dom, Električna cestna železnica, Triglav, Dolničar & Richter, Topniška vojašnica, Miklič, Mizarska produktivna zadruga Vič, Platno, Naglas, Zakotnik, Železniška nabavljalna zadruga, Garnizijska bolnica, Jakša, Kurilnica Ljubljana gl. kolodvor, Pismonoše, Merkur, Hrovat & Co., Lana, Rižarna, Bratje Tuma, Kos, Mestna pristava, Mestni gasilci, Opekarna Mestni log. Lazaret Studenec, Šarabon, Sjp. Hrušica in Fužine, Borovnica, Schneider & Verovšek in Narodna tiskarna imajo predavanja vedno isti teden kakor strokovno - nadaljevalne šole (gl. točko 21).
Vsa ona podjetja, ki prisostvujejo predavanjem v posameznih prej naštetih podjetjih, naj se ravnajo po razporedu podjetij, v katerih so predavanja.
Dnevi in ure predavanj ostanejo nespremenjeni, v kolikor ne bomo posameznih podjetij o tem drugače obvestili.
Vsa prizadeta podjetja, Sole in osebe vabimo, naj se tega razporeda točno drže in naj se polnoštevilno udeležujejo predavanj.
Inform. urad pri prezidentu pokrajinske nprave.
»Goriški list«, ki ga je goriško ljudstvo z velikim veseljem pozdravilo, je v komunističnem glasilu »Slovenski poročevalec« napadel France Bevk, ki o sebi trdi, da je slovenski pisatelj in voditelj. Zakaj? Zato, ker je »Goriški list« zavzel odločno protikomunistično linijo, kateri se je France Bevk udinial. Značilno za Bevka je, da je tako hitro in lahko pozabil 25 let življenja nazaj in se pridružil tistim, ki roko v roki delajo s slovenskimi komunisti proti našemu narodu na Primorskem, badoljevskim komunistom. Goriško ljudstvo pa ni pozabilo 25 let življenja nazaj in tudi ne bo pozabilo Bevka in drugih, ki so na to žalostno dobo našega naroda pljunili samo zaradi svojih koristi.
Komunističnim tolpam •• zadnje čase zelo slabo godi. Domobranci so jim stalno za petami in nobena strategija komunistom nič ne pomaga. Celo razbojniški harambaša »general« Jaka Aviič je s svojo strategijo pri kraju, čeprav ima visoko šolo. Kakor je Avšič težko rinil v visoki šoli, prav tako ali še slabše rine Jaka s svojo strategijo pri banditih. Domobranci so udarili na Notranjsko, kamor so rekli komunisti, da domobrancev nikdar več ne bo. Domobranci *o gnali komuniste skozi Cerknico, Grahovo, Ložko dolino do Starega trga, Loža in Pudoba. Domobranci so zeplenili mnogo orožja, streliva, žice in drugih stvari. Tolovaji so imeli naštetih mrtvih 145, rajenih 174 Koliko mrtvih so tolovaji odnesli s seboj, •e ne ve. Domobrancev je padlo 12, ranjenih je bilo 35,
Besede, defanja, resnica______
»Svoboda vere«
»Odveč bi bilo ponovno govoriti o jamstvih, ki jih je dala Komunistična partija Slovenije glede svobode vesti, svetovnega nazora in izvrševanja verskih opravil.« (Boris Kidrič, sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte v brošuri »Slovenskim duhovnikom«, izšlo avgusta 1943.)
»Naravno je, da so v osvobo1 dilnem gibanju zavarovane bistvene krščanske vrednote in da bodo zavarovane tudi v bodočnosti. Zavarovana je svoboda... tudi zunanjega izpovedanja in verske prakse... S tako demokracijo... t>o tudi zavarovana svoboda Cerkve. To se pravi, da je danes in da bo v novem slovenskem življenju prav tako zavarovana božja služba, oznanjevanje Kristusovega nauka, delitev zakramentov in vse, kar je v zvezi z vernikovim in duhovnikovim nastopanjem v obsegu cerkvenega življenja.« (Dr. Marjan Brecelj — Miha Borštnik, član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in njegov organizacijski tajnik, v brošuri »Slovenskim duhovnikom«.)
»Spričo dejstva, da narodni izdajalci našemu osvobodilnemu gibanju nesramno podtikajo protiversko stališče, je potrebno, da se pri predsedstvu slovenskega narodno osvobodilnega odboru osnuje verska komisija. Naloga verske komisije bodi dvojna: Prvič naj postavitev in poslovanje verske komisije ponovno zajamči nemoteno vršenje bogočastja in polno uveljavljanje verske svobode...« (Referat Borisa Kidriča, sekretarja IOOF, na prvem zasedanju SNOS 19. februarja 1944.)
V preprostem jeziku in na kratko se vse te izjave prvakov OF glase: »Osvobodilna fronta ni proti veri, proti katoliški cerkvi in proti duhovščini!«
Potrdilo sleherne izjave in slehernega programa so dejstva. Dejstva govore, da je Osvobodilna fronta v dveh letih uničila ali povzročila uničenje blizu 50 slovenskih cerkva, Izvršilni odbor Osvobodilne fronte pa je dal ubiti do zdaj naslednje slovenske katoliške duhovnike:
1. T>r. Ehrilch Lnmberf, vseučiliški profesor, umorjen 26. maja 1942.
2. Novak Henrik, kaiplan v Hrnjab, umorjen 7. junija 1942.
3. Kofalt Jožef, kaplan v Adlešičih, umorjen 15. junija 1942.
4. Komljanec Janko, župnik v Prečni, umorjen 18. junija 1942.
9. Nahtigal Frane, župnik v St. Rupertu, umorjen 18. junija 1942.
6. Cvar Franc, kaplan v št. Rupertu, umorjen 18. junija 1942.
7. Kastelic Vinko, kaplan v št. Jerneju, umorjen 30. junija 1942.
a Omahna Jakob, župnik v Draga-tušu, umorjen 7. julija 1942.
9. Žužek Karel, župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico, umorjen 17. julija 1942.
10. Raztresen Janez, župnik na Suhorju, umorjen 22. julija 1942.
11. Geoheli Jožef, župni upravitelj V Zaplani, umorjen 27. julija 1942.
13. Kramarič Franc, kaplan v Sta-Tem trgu pri Ložu, umorjen 3. sept. 1942.
13. Hočevar Anton, kaplan v Zagorju ob Savi, umorjen v Žalni 26. okt. 1942.
14. P. Klement Norbert O. Teut., kaplan v Metliki, umorjen 29. novembra 1942.
15. Kanduč Franc, župnik v Kropi, umorjen v Dol. Logatcu 26. decembr^
1942.
16. Kremžar Marijan, kaplan v Trnovem, umorjen v Srbiji 11. marca
1943.
17. ITren Anton, župnik na Blokah, umorjen 14. septembra 1943.
18. Malovrh Franc, kaplan v Moravčah, umorjen v Mozlju 12. oktobra 1943.
19. šinkar Anton, vojaški duhovnik, umorjen v Mozlju 12. oktobra 1943.
20. Huth Srečko, katehet, umorjen aa Koprivniku 15. oktobra 1943.
21. Kek Franc, profesor v Novem mestu, umorjen 21. oktobra 1943.
22. Turk Viktor, župnik v Begunjah pri Cerknici, umorjen 24. oktobru 1943.
23. P. Grebonc Placid S. O. Cist., iz Stične, umorjen 24. oktobra 1943.
24. P. Salmič Ivan O. Teut,, kaplan aa Vinici, umorjen v novembru 1943.
25. Pokorn Jožef, župni upravitelj aa Preloki, umorjen v novembru 1943.
26. Piščanec Lacfo, kaplan v Cerknem, umorjen 5. februarja 1944.
27. Sluga Ludvik, kaiplan v Cerknem, umorjen 5. februarja 1944.
28. Kern Franc, kaplan na Hinjah, umorjen 8. aprila 1944.
29. Leiler Hubert, kurat na Golni-kn, umorjen v Ljubljani 21. marca 1942.
Sprejmi, sveti Oče, vsemogočni, večni Bog, brezmadežni dar življenja, ki ao ti ga darovali tvoji služabniki in
maziljenci za vse nas in za vso Cerkev.
»Oznanjevanje Kristusovega nauka
zavarovano« — ko ne bo na Slovenskem več nobenega duhovnika! »Nemoteno vršenje bogočastja« — ko ne bo na Slovenskem nobene cerkve več!
to je verska svoboda, kakršno nam Ob pripravlja v dejanju.
Hudo, da še nikoli tako...
»Zato vam eopet kličem ne klonimo glave delajmo svoje delo naprej dabo na ša svoboda lepše in srečnejša dabomo tudi me žene in dekleta enkrat dosegle le to kaj si želimo že mnogo let dane-bomo vedno zavržene od kapitalistov ki nas je vlačil že toliko let sn nismo imele ni kakršne pravice do nobenih stvari me smo morale samo delati in veliko trpeti Sedaj pa bodemo tudi me žene in dekleta živele tako kot se spodobi živeti nam ženam dabomo imele iste pravice kot jih bodi imeli naši možje Naše delo je veliko in 6e nesmemo ustaviti tako moramo pomagati vsem našim borcem ki se borijo noč in dan po brigadah m bijejo domobrance in Nemce po vseh krajih Saj tako ni več daleč ko bo premagan še ta naš naj več je sovražnik fašizem, tako nam bo zasijala zlata svoboda, ki nam je nebomogev vzeti no beden več.«
To je odlomek iz govora, ki ga je na političnem tečaju za aktiviste OF imela tovarišica Francka z Barja. Navdušenje, samozavest, borbenost, prepričanje, »izgrajen« aktivistični značaj — skratka, iz tega govora odmeva v«e, o čemer nam dopovedujejo propagandna glasila Osvobodilne fronte. Človeka prevzema kar strah pred silo, ki na celo na pol pismene ljudi tako prekaliti in jih narediti tako fanatične v boju za »stvar«...
Toda v istem zvezku, v katerem je tovarišica Francka zapisala svoj jekleni, pred partijakimi ocenjevalci govorjeni slavospev, pa je na naslednji strani napisano tole pismo:
»Draga tetal
Predno vam na pišem par vrstic va« vse skupaj lepo pozdravim in vas upra-šam kakose kaj imate jaz se imam po navadi voščim vam vesele velikonočne
firaznike kjer za me so zelo slabi in ia-ostni da še nikoli tako in nikjer Prosim va« pomagajte moji mamici in sestrici kolikor morete pa bo vam vse povrnjeno jaz jim tako ne morem nič pomagati kje še sama nimam nič saj veste kako je. Prosim vas dabi mi naredili tiste čivlje kjer nimam nič čisto bosa že hodim daj te mi jih precej narediti in jih prinesite do Tihavčevih jaz jih bom že dobila ...«
Čemu naj bolj verjamemo? AH zapovedani, naučeni, iz strahu pred komisarjevo puško govorjeni partijski preka-Ijenosti ali skromnemu, pretresljivemu, človeškemu priznanju, da je v »svobodi« hudo, da še nikoli tako?
Komedija zmešnjav
Subašič je v svojo novo begunsko vlado vzel dva zastopnika Titovih barab. Eden od njiju je za nas neznan Srb, drugi je nam Slovencem bolj znani dolgoletni diktatorski ban, Jevtičev diktatorski minister, preizkušeni preganjalec sleherne demokracije in svobode, vprizarjalec slovitih procesov pred posebnim sodiščem za zaščito države v Beogradu, nekdaj doktor, zdaj tovariš Drago Marušič.
Za Marušiča nam je znano, za koga se bo boril zdaj — ea svoj žep, kakor se je vedno. Tudi vemo. proti komu se bo boril: proti slovenskemu narodu, kakor se je leta 1932, 1933, 1934, 1935 in kakor se bori, odkar ga je lov za zlatom in oblastjo od okupaci|ske mize, s katere je dobival tri lete ministrsko pokojnino, prignal v Osvobodilno fronto.
Šubašič in Marušič sta za vrhovnega poveljnika najnovejše »prave« jugoslovanske vojske postavila Josipe Broza-Tita, tajnika Centralnega komiteta Komunistične partije Jugoslavije. Ta se bo odslej boril za kralja Petra U., proti kateremu se je boril še včeraj.
Ker je taisti Tito tudi poglavar rdečih tolp na vsem jugoslovanskem ozemlju, se bodo torej tudi te odslej borile za kralja, za nejnovejšo »izdajalsko begunsko« vlado, skratka za vse, proti čemer so se borile še včeraj.
2e verjamemo, da bo tako, saj vemo, kako je trebe Titu in njegovim slovenskim sencam verjeti. Toda skoraj polovico Titovih tolp na Slove«iekem sestavljajo badoljevski komunisti. AH »e bodo ti odslej tudi borili za kralja Petra H. in ze »veliko, svobodno, demokratično« Jugoslavijo? Ali so ti zdaj tudi čez noč postali »prava« in čista jugoslovanska voiska?
Tito in slovenski Titci bodo rekli, da je in da bo tako. Dokumenti pa govore o teh in tekih ciljih drugače.
»Ena sama je želja in volja italijanskega naToda in njegovih garibaldinskih bataljonov: vedno bolj ojačevali bratsko sodelovanje med obema narodoma (italijanskim in slovenskim, op. pis.), Strnimo se v en sam sklop.., Živelo bratstvo med italijanskim in slovenskim narodoml Živela borba italijanskih in slovenskih partizanovi« (iz letaka »Alla popolazione del Collio«, ki ga je poveljstvo lastnih rdečih bataljonov »Mazzini« in »Garibaldi« pred kratkim izdalo za slovensko prebivalstvo v goriških Brdih.)
Ti najnovejši »pravi« jugoslovanski vojaki se torej bore za neko zelo sumljivo »bratstvo«, ne za kralja Petra Q. ali za Jugoslavijo..,
Ob sklenitvi pakta med italijanskimi in Titovimi komunisti, je glasilo slovenskih narodnih straž na Primorskem »Straža ob Jadranu« prineslo naslednje poročilo:	„
»Potrjeno Izdajstvo Tita fn OF. KPS oziroma OF sta izdali ob eklentivi pakta
letak, s katerim so se komunisti Izrekli
pripravljene žrtvovati Italiji Primorske Slovence. Po mnenju OF naj zavlada med Slovenci in Italijani neskaljeno bratstvo.«
To se je zgodilo nekaj mesecev potem, ko je OF Primorsko slovesno »priključila »svobodni Sloveniji« in Titovi, to je današnji »pravi« kraljevi Jugoslaviji Ista OF, ki ie pozimi 1944 poklicala na Primorsko ital. komunistične tolpe, potem ko je poleti 1943 njen Izvršni odbor izdal letak »Slovenskemu narodu«, kjer je jasno zapisano, da »naša voiska ne bo poprej odložila orožja, dokler ne bo zadnji italijanski vojak zapustil Trsta in drugih naših mest!«
Naša Komunistična, to je Titova, partija pa pravi o svojih »nacionalnih«, danes »pravih« jugoslovanskih nalogah in ciljih naslednje:
»Komunisti iz Slovenije nudijo vso pomoč tudi bratski Komunistični partiji Italije in italijanskemu svobodoljubnemu in osvobodilnemu gibanju Fronte Nazionale pri organizaciji italijanskega proletariata ...« (Brošura »Vloga Komunistične partije v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije«, iidal PK KPS za Primorsko 1943, str. 21.)
In V6a ta zmeda programov, ciljev, jezikov in politik se odslej imenuie »pravo« jugoslovansko osvobodilno gibanje; njegove pisane in pobarvane tolpe pa »prava« jugoslovanska kraljeva vojska! Tei reči pravijo trobentači OF doslednost, mi bi to reč krstili za komediio zmešnjav, v kateri se eami več ne znajdejo in ne vedo. ea kat naj bi jim še vse šlo, da bi «e priborili k edinemu cilju, ki jih vse, zares vse veže: k posesti in oblasti nad slovenskim narodom.
K »reči pa se v vsem tem znajde slovenski narod, ki ima ze vsa ta »prava« prizadevanja in za niihove zastopnike pripravljen en sam odgovor: puškol
Razkrinkani program
O novem človeku:
»Iz slehernega srca poženi — ne roža: bajoneti
V sebi zatri ljubezen, kdor ljubiš novi sveti«
Program:
» ... čez vso zemljo razpnite vešala!
Dvigajte po kontinentu
mehanizirane horde.
ropaj, kolji, motorizirani Džingis kan,
kri ni bencin,
krvi ne zmanjka nikoli
Partizan,
ruši, razdiraj! Hura!«
Slika a »osvobojenega« ozemlja:
»Jutro ... V beg po samotnih poteh partizani prišH so v vas.
Obup...
Sto oči v praznino tava.
Kup otrok za materami v snegu vesla.
—•Požgimo! —
Ogenj, dim .. >
»Z živino v vodol«
»Mamica, samo ti te kvakaš,
prinesi raje vina,
da to prelepo ohcet zalijemo.«
Koraki, koraki
orjejo gaz
mimo požganih domov in grobov ... grobov ,,.«
Rdečega poeta želja:
»Rad bi bil vaš poet...
Rad bi bil poet brez sanj.,.
Rad bi bil dvorni poet veličastva revolucije.«
Tožba proti »osvobodilcam«: »Mi smo, ki so pozabili nas.
Meni oči so izdrli,
Mene nagega cvrli.
Meni prerezali vrat.
Mene izdal je brat...«
Vse te resnice o pravem programu in pravem obrazu slovenskega rdečega tolo-vajstva so vzete iz birke »Previharimo viharje«, izbruhal Matej Bor-Vladimlr Pavšič, izdalo »glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet« 1942...
Kaj je resnica
Po številkah, ki so jih prinesli »Slovenski poročevalec«, »Ljudska pravice«, »Slovenski partizan«, »Vestnik glavnega poveljstva NOV in POS« ter »Radio vestnik OF«, je rdeča »narodno-osvobodilna« vojska ne slovenskem ozemlju samo od 8, septembra 1943 do 1. iuliia 1944 pobila nekaj čez 25,000 (?l) nem. vojakov in kakih 40.000 (?l) slov. domobrancev, uničila nekaj sto tankov in tako dalje. Skratka, največ od vseh vojska na svetu, kar se jih bori proti Nemčiji in proti »izdajalcem«...
V »Partizanskem koledarčku«, ki ga je februarja 1944 izdala Osvobodilna fronta za svoje najvišje funkcionarje ter zaupnike, pa so kot spominski dnevi navedeni vai tisti, ko so banditi — po svojih
Sodatkih seveda — pobili več kakor 10 cmcev ali »izdajalcev«. Po številkah v tem koledarju pa je bilo od majo 1941 do januarja 1944 pobitih na slovenskem ozemlju: Nemcev 1501, belogardistov, pla-vogardistov in domobrancev? (za te ima semo številke o zajetih na Turjaku in Grčaricah: 826).
V katerem »uradnem« poročilu torej tiči prava resnica o rdečih »zmagah« in »uspehih«?
Marija Vilfan, nekdaj lene rdečega »nacionalista« in osvobojevalca Primorske dr. Jožeta Vilfana, zdaj uši in bivše politike preganjajoča dopisnica »Slovenskega poročevalca«, piše v številki 15 z
dne 16. junija neko fantazijo o »verski svobodi na osvobojenem ozemlju«. Zaključuje jo takole:
»Z nočjo se oglasi pesem, ki jo Bela Krajina posluša dan za dnem. pesem zavezniških letal, ki prinašajo hrano, strelivo in orožje ,. .«
Če je to resnica, mora biti vsaj vodstvo slovenskih rdečih tolp dobro založeno z vsem potrebnim. Če mu zavezniki pošljejo n. pr pol leteče trdnjave cigaret, je ono in vsa njegova »vo)ska« založena s kajo za deset let. ..
Ista modrijanka pa nekje drugje neprevidno priznava naslednje:
»Tovariša Vavpetiča najdeš med kupi aktov. Ponudi ti cigareto — redkost v naši »prestolici« — in se takoj zatopi v resen razgovor ...«
(V brošuri »Ing Sernec, Dr Marušič, Dr. Vavpetič in Franc Leskošek o vprašanjih lastnine, reda in zakonitosti« na strani 10.)
Kje in kaj je resnica o nepretrganih zavezniških letalskih pošiljkah vsega potrebnega?
Merila in morata
»Varnostno obveščevalna služba Osvobodilne fronte« (VOS OF) je 13 okt. 1942 izdala uradno poročilo, v katerem pravi:
»V torek, 13. 10. 1942. je organ Varnostne obveščevalne službe OF justifici-ral na njegovem domu advokata dr. Marka Natlačena, bivšega bana Dravske banovine ...«
VOS umor dr Natlačena utemeljuje med drugim e naslednjim razlogom:
»Svoje protislovensko početje je nadaljeval s 23 letno službo ... politiki velesrbske čaršije... pri čemer je dr Natlačen zlasti v zadnjih letih jugoslavije kot ban Dravske banovine posebno aktivno sodeloval. Odlikoval se je predvsem pri zatiranju vseh demokratičnih ljudskih gibsni...«
Z drugimi besedami: OF je dala dr. Natlačena zve'insko ubiti, ker je 23 iei zvesto služil svoji državi, ne sebi, in ker je bil nasprotnik komunizma. Zavedal se je, da edino ta pripravlja pogubo Jugoslaviji in slovenskemu narodu.
Uslužbenca iste države na istem mestu kakor dr. Natlačen sta bila tudi sedanja vpditelja OF inž. Sernec in dr. Marušič, 1« da sta služila najprej in največ sebi, saj je »Delavska pravica«, nekdanje glasilo današnjih Sernečevih zaveznikov v 0F, krščanskih socialistov, Serneca 1934 javno obdolžila, da je kot minister te čaršijske Jugoslavije s korupcijo zas’užil 30 milijonov dinarjev. Dr. Marušič je bil v Dravski banovini edini pravi zatiralec pravih ljudskih gibanj, o čemer pričajo n. pr. šenčurski procee, razpust Prosvetne zveze, internacije slovenskih političnih voditeljev dr. Korošca, dr. Kulovca, dr. Natlačena in drugih Vemo tudi, kako so o njem tedaj sodili sedanji voditelji Osvobodilne Fronte.
Ali je Osvobodilna fronta korupcioni-sta Serneca ter zatiralca slovenskega naroda Marušiča dala ubiti? AH ju je postavila pred »ljudsko sodišče« kakor vrsto poštenih Slovencev v Kočevju?
Kje nekil Sivolasemu političnemu zaslužkarju, dolgoletnemu zavezniku čaršije ter izmozgovalcu Jugoslavije Sernecu je dala kopo časti, Marušiča pa je poslala kot svojega ministra v novo, »pravo« jugoslovansko kraljevsko vlado, v kateri sedi z istimi korupcionaši in čaršijcl, ki so v njei že nekoč bili in 6e je OF proti njim »borila«!
Še več! Mariia Vilfanova, uradna pesnica vodstva Osvobodilne fronte, si upa v že omenjeni brošuri o Sernecu, Marušiču in nekem Vavpetiču(l), trditi, da so »ti trije tovariši most, ki veže na slovenskih tleh, kar je bilo v trhli zgradbi pred-aprilske Jugoslavije pozitivnega, z veličastno zgradbo nove domovine« . ..
Včeraj korupcija, danes pozitivni most; včeraj zločin, danes zasluženje; pri tem človeku izdajstvo, pri onem krepost; za tega je plačilo krogla, ea onega ukradeno zlato — to so merila in morala Osvobodilne fronte.
J. E. Polžk:
(Zgodba ii starih dni)
16.
Kakč potem je bilo? — Popravili so grad in v gradu Se naseUl je Friderikra brat.
Njegov pa rod je živel na gradu mnogo let; tako je vedno trdil moj dobri stari ded.
A vse se izpreminja; in brata mlajši rod živel ni več na hribu; v ravan je še! gospod — Tam grad si je sezidal, ki še sedaj stoji; toda v starem gradu so še sam6 sledi; popravljal ga m nihče, in grad se je drobil; in čas, vampir požrešni, mu je življenje pil...
In stolp in pa zidanje, kolikor ga stoji, nam priča, da na zemlji vse kratek čas trpi...
In vendar razvalina v spominu še živi: in ona bajč v noči še vedno oživi —
Vsaj ded moj je ob koncu povedke trdil to, da tam na Starem gradu še straši in še bol...
A strah na gradu vidi sedaj le malokdo!
Le ded mi je omenil, da je vse prav tako; zakaj nekteri človek obstal bi kakor kip in morda še umrl bi od straha tisti hip.
Zato pa strah ta vidi takole v pozni mrak le oni, ki po duši in srcu je junak.
In grad? — Ne, razvalina bo vstala spet iz tal? — Težko, ker v dolgem času bo grad povsem razpall ... Morda ga spet sezida, on, ki dobi zaklad; a ded moj ne verjame, da bi ga zidal rad; zakaj tam med zidovi je sov in gadov dom in skala zdaj se ruši, če zemljo stresa grom.
A če ga bo le zidal, vam rad povedal bom, če lep bo, kakor bil je prej Višnjegorskih dom.
Se v klet bom takrat stopil, da videl bom kadi, v katerih kakor sonce zaklad zlata gori...
Vem, ko kadi bom gledal mi bo tako hudč, da našel ključ j* drugi ko jaz bi ga lehko.
Če jaz ne, pa kateri bi našel ga od vasi —■
Ej, in potem bi bilo tako lepo pri r.asl...
KONEC
Geotermične elektrarne
Na področju omenjenih italijanskih »plinskih polj« so postavili že več elektrarn, ki dajejo lahko mnogo toka. Največje težave so bile v tem, kako dobiti na razpolago zadostne količine pare, to se pravi vet, kakor pa jo nudi narava sama, da bi z njeno silo lahko gnal posebne vrste stroje, ki jih kemične snovi, kakršne ta para vsebuje, ne bi prehitro načele in uničile, ter končno, da bi še naprej lahko pridobival borovo kislino in druge koristne snovi Zato so začeli na-vrtavati zemljo podobno kakor pri Iskanju petroleja Pred nekaj leti so na raznih krajih navrtali zemljo več sto metrov globoko in » tem doseg);, da zdaj lahko prihaja na teh mestih vsako uro do
500.000	kg pare pod pritiskom štirih atmosfer, Te ogromne količine pare zbirajo v velike nabiralnike ter jih nato od-\c:a o bodisi do r-osehnifc turbin, al! pa
po nalašč za pridobivanje čistih plinov izdelanih naprav. V prvem primeru turbine ženejo električne dinaraostroje, ki proizvajajo mnogo toka za razsvetljavo in za pogon najraznovretnejših motorjev. V drugem primeru pa gredo naravni zemeljski plini naravnost v kotle, v katerih je zgoščena borova voda, in se tu potem Izločajo »čisti« plini. Najprej ločijo borovo kislino, iz ostale plinske zmesi pa nato pridobivajo žvepleno in ogljikovo kislino, po destilaciji pa še metan, vodik, dušik, helij in druge redke pline. Že zdaj imajo na azpolago ogromne količine teh naravnih zemeljskih plinov, imeli pa jih bodo še več, ko bodo eemijo še na drugih mestih navrtali Pogonska sila teh •geotermičnih električnih central« je v gospodarskem oziru velikega pomena, peleg tega pa bo lahko na razpolago vedno več kemičnih proizvodov, čim temeljiteje bodo Izkoriščali pline, ki uhajajo iz zemlje.	(UalJe)
Tretji letnik »Slovenčeve knjižnice« se bliža h koncu. Kdor je bil letos njen naročnik, se gotovo ne kesa. Dobil je v svojo družinsko knjižnico precej lepih knjig. Letošnji program bo torej kmalu končun. Na vrsti so
že tele knjige:
Paul Heyse: »Steklar Iz Murana«
Henrich Federer: »Gore in ljudje«
Handel Mazzettl s »Stefana«
Seveda bo tudi nagradna knjiga kakor vedno.
Četrti letnik bo prekosil tretjega. Izbrali smo nekaj najbolj znanih svetovnih avtorjev, tako Undsetovo, Marto Ostenso in Se nekaj drugih. Premislite, kako poceni lahko pridete do svoje knjižnice, ki bo nekoč tudi vašim
otrokom v velik prid.
Ne zamudite ugodne priložnosti! Postanite še vi naš naročniki
to (rajalo šc ne
vse vrag nd...“
Dnevnik »brigadnega biroja VIII. narodno osvobodilne udarne brigade"
Zadnja dva meseca skoro ni dneva, da bi slovenska javnost ne zvedela o novih porazih komunističnih drhali in o uspehih domobranskih editiic na Dolenjskem in drugod Od Novega mesta do Žužemberka in Stične tja do Rakeka in Starega trga, kamor so domobranci vdrli pred dnevi, rdeče tolpe nimajo ure miru. Njihovo vodstvo je zato od dne do dne bolj zaskrbljeno. Zato skuša z vsemi sredstvi in z novo taktiko preprečiti popolen razkroj v rdečih vrstah, saj je morala padla celo pri najožjih sodeslavcih vodstva Dokumentarično sliko o pravem položaju med rdečimi tolpami nam odkriva dnevnik »brigadnega biroja Skoja Vlil. SNOUB XVIII. divizije«.
Dnevnik je zanimiv, kei je v njem mnogo pomembnih ugotovitev o tem, kar komunistično vodstvo in njegovi zaupniki v rdečih tolpah skrivajo pred moštvom. »Tovarišica« Olga, brigad-na sekretarka, sporoča tudi mnogo takega, česar ni zaupala niti svojim najožjim tovarišem. Dnevnik nam prikazuje današnji dejanski položaj v rdečih »"brigadah*, o katerih njihovi propagandisti uradno pišejo vse drugače in se jim o uspehih in junaštvih skoraj že meša.
Dnevnik tovarišice Olge z »novicami zadnje minute* o narodnoosvobodilni vojski pravi:
27. marca:
Odšla iz brigade ob pol 2 popoldne. Božo stal na vratih; to je bil zadnji pogled na štab. Hodili smo čez Selane na Podcerkev (pri Podcerkvi smo zašli), nato smo šli na Zvirče in Prevalje, kjer smo prenočili.
28. marca:
Ob 8 zjutraj smo šli čez Hinje in Veliko Lipje na Lašče, od tam pa na Sotesko, Podhosto in Podturn in na Toplice (1 dan pozneje so bili v Toplicah Nemci). Tam smo se okopali (krasno), zvečer smo pa bili spet v kopališču. Bila sem pri Svig-ljevih in oddala pismo (imajo — in videla sem malo Marjanco). Med potio pri Pod-hosti se je zgtibil Andrej; dobila sva se V Toplicah.
29. marca:
Zjutrai ob 9 šla v Podturn, kjer se nam je pridružil tov. Bobi (namestnik kom.*, od tam pa smo krenili v Poljane, kjer smo prenočili.
30. marca:
Uršna sela: Iz Poljan krenili v Uršna sela. Za spremstvo so nam dali kurirja. (Sem bolna in otekle so mi že zopet dlesni). Prišla ob 12 na Uršna sela. Prvi vtis je bil za mene porazen. (Najraje bi se vrnila v brigado.) Pozneje sem se nekoliko razgibala in razživela.
31. marca:
Uršna sela: Zjutraj smo igrali različne igre in ga lomili prav po skojevsko. Med nami kurzisti je tudi Belin. Drugače se je naše stanje spremenilo. Opoldne smo imeli sestanek, popoldne šli v Toplice. Se kopali. Nato smo šli v restavracijo, kjer smo v dvprani plesali, se »borili* itd. Tu je bil tov. komisar in tov. Murkota in iz Ljubljanske brigade tov. Mitjana in njena namestnica. Ob 7 smo krenili v Poljane, od tam po gozdu do našega cilja. Med poijo smo se ustavili v neki cerkvi, kjer smo
kurili 6 svetniki
1. aprila:
Ob 3 smo prišli na cilj. Pogled in okolica je bila veličastna. Dopoldne imeli sestanek, na katerem je bil navzoč naš na-stavnik tov. Marko in tov. Olga iz PK in tov. Vilna iz PK, Pojx>ldne smo imeli velike priprave za naš sprejem ln za miting. Zvečer bila na mitingu: skeč »Lisjak« in nekaj pevskih točk. Med plesom (prosto zabavo) sem govorila s svakom tov. Bo-žota (nam. komisarja).
2. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 7 vstali, šli k zajtrku, nato se pripravili za razuševanje. Po-poldne imeli zdravniško predavanje.
3. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstali, imeli prvo Predavanje. Moram priznati, da je težko. S trdno voljo upam, da bom premagala to veliko oviro.
Želim, da bi čirnprej minilo to učenje, da bi dobro opravila izpit in se vrnila v brigado.
4. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku imeli predavanje, popoldne diskusijo, zvečer izpraševanje.
5. aprila:
Kurz. Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku pouk. Med poukom sem napisala članek o netovarištvu. Po kosilu šli po drva, kjer smo izvojevali zmago s kepanjem nad partijci. Nato učenje, zvečer izpraševanje, kjer sem prvič jokala, ker vidim, da se težko učim in mi gre težko v glavo in razumem zelp počasi vsako stvar,
6. april*, veliki četrtek:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku pouk. _ popoldne veliko izpraševanje. Je nekam šlo.
7 .aprila, veliki petek:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Po zajtrku ob četrt na 7 telovadba. Zvečer smo imeli celični sestanek.
8.	aprila, velika sobota:
Tovariš Lubej vodja »partizanskega« plesa
Zjutraj smo imeli po zajtrku in po telovadbi pouk. - Opoldne po kosilu sem fii zlikala oprane hlače in malo uredila, da sem se res polepšala. Zvečer smo po popoldanskem pouku oziroma po razgovoru •n navodilih tov. Jerneja iz PK bili povabim na domačo zabavo, ki je bila lzključ-?? namenjena le tovarišem in tovarišicam, "'odhajajo na II. kongres. Ples smo otvo-kandidatje II. kongr. Domačo zabavo
je otvoril partijec, član Izvršnega odbora OF tov. Lubej. Ob 1 ponoči šli na spa-vanje, seveda malo »okajeni«.
9. aprila, velika nedelja:
Zjutraj po telovadbi šli k zajtrku. Crna sladka kava in »kajla« kruha, dopoldne bili prosti. Napisala pismo za Bo-žota in članek (poslovilni za odhod iz kurza) za stenski časopis. Ko je bilo kosilo, sem se najedla, da skoraj nisem mogla dihati (gov. juha, svinjska pečenka in restan krompir). Bolelo me je povrhu še grlo, da skoraj govoriti nisem mogla. Po kosilu ob pol 2 smo peli. Spomini preteklih dni so se nam povrnili. Marsikomu se je oko zalesketalo ob misli na dom, na domače. Moje misli so vedno pri eni in isti osebi. Čeravno se spominjam doma, vendar mi je danes več Božo kot dom. Zvečer po obilni večerji smo naredili Skojevci domačo zabavo, na katero so bili povabljeni partijci. Boj med starim društvom »Avtobus« in med »Oajžlo«. — Ob 11 šli spat. Sem zelo bolna, prehlajena, glasu nimam, grlo me boli in glava, da je joj.
10. aprila, veliki ponedeljek:
Zjutraj ob 6 vstajanje, ko se »omavžaš« s snegom, greš k zajtrku, kjer dobiš močnik. — Imamo pouk. — Po pouku kosilo
— ričet, nato po drva, potem pa učit. Zvečer po diskusiji k večerji, krompir (zaro-štan) nato pa se je začelo izpraševanje.
— Znala sem bolj slabo. Ne vem, kako to, saj sem se učila »na mrtvo«. Zvečer, preden vsi zaspe, je seveda neizogiben »džumbus«, to se pravi, eden drugemu nagajamo.
11. aprila, torek:
Zjturaj, ko sem vstala (bila sem med prvimi), sem naravnost uživala nad lepim jutrom. — Gozdna tišina, nad njo modro jasno nebo, okoli in okoli pa me obdaja gozd — stoletne smreke in gabri. — Za zajtrk je bil močnik. Dopoldne pouk, nato učna ura od 11—12. — Popoldne sem šla po drva, nato sem se učila do 5. Ob 5 smo imeli diskusijo, nato večerjo. — Po večerji izpraševanje, nato spanje. Ostali so se učili za prihod neke delegacije (zborno recitacijo).
12. aprila, sreda:
Zjutraj ob 6 vstajanje. Nato sem šla na vsakodnevni jutranji sprehod. — Umivanje (s snegom) in čiščenje čevljev, nato se počešeš in si gotov. — Uživala sem nad lepim jutrom. Toda to uživanje — to tiišno zmoti dežurni: »K zajtrku, tovariši!« Dopoldne pred kosilom sem se sončila in učila. — Krasno. Predstavljala sem si, da sem doma pred hišo na ležalniku.
— Po kosilu sem se šla sončit in učit, učila sem se do 5. Po kosilu sem dokončno zvedela, da grem na II. kongres.
13. aprila, četrtek*
Zjutraj ob 6 sem vstala. Po zajtrku in lepem jasnem jutru predavanje — popoldne po kosilu smo šli iz kurza na II. kongres. Pa Poljanah smo se ustavili in počivali do drugega dne. Zvečer smo lutn-pali s tov. Slavkom, ki je šel iz kurza v novomeško okrožje.
14. aprila, petek:
Poljane. Zjutraj po zajtrku smo se odpravili na pot v Črnomelj. Do Semiča smo se peljali z vozom. Ko smo prišli v Črnomelj okoli pol 2, smo se najprej zatekli v gostilno, ker smo bili jako žejni. — Nato smo se odpravili naprej v Kočevje (vas pri Črnomlju, oddaljena 10 minut. Zoprno mesto. — Popoldne smo ležali in se odpočili, zvečer po večerji smo se pa odpravili v Črnomelj na »predavanje« v kino, kjer smo gledali vojni žurnal.
15. aprila, sobota:
Razočarana sem do dna
Črnomelj — Kočevje. Zjutraj po vstajanju smo šli v Kočevje, kjer smo se po zajtrku malo polegli na travo. — Razočarana sem do dna; pričakovala sem lepše prijateljske odnošaje bodisi od delegatov samih, bodisi od tovarišev, ki so v črnomeljskem okrožju. Po kosilu je prišla delegacija iz »Gorskega kotora«. Sla sem večkrat v Črnomelj, letala okrog, ker sem mislila, da si bom izgotovila dIuzo. Sli sva s Pepco tudi po »prepečenec«; med
n) sva se pošteno »najedli« vina (saj ilo tudi težko, voziček na dveh kolesih). Zvečer po večerji smo šli z zastavo na čelu na miting, ki je bil prirejen nam na čast. Govoril je tov. Mitja V o š -n j a k, bilo je nekaj deklamacij, nekaj recitacij, najlepše je bilo — ples (rusko kolo), ki ga je plesal petletni fantek. Nato ples — polka deklice (v narodni noši), ki je predvajala balet iz »Prodane neveste«. Oba sta bila v pravih nošah, nato vojaške vaje petih tovarišev, starih 7 let, z malimi lesenimi puškami.
16. aprila, nedelja:
Zjutraj sem šla k šivilji. Ob pol 10 smo krenili Čez Črnomelj v Metliko. Iz Metlike smo šli v Drašjče, od tam pa v Vi-vodino, kjer smo prespali.
17. aprila, ponedeljek:
Pot na kongres
Zjutraj ob 6. vstajanj«. Po zajtrku smo zapustili Vlvodino in odšli naprej. Pot je bila naporna In pusta. Prišli smo v Dra-šiče, odkoder smo šli potem v bližnjo vas, kjer smo počivali do večerje (1 urqj. Tam rmo prespali v smrdljivi, ponesnaženi sobi. To je bilo za nas...
18. april«, torek;
Zjutraj smo po zajtrku (kruh, krom-pijeva juha) šli še napej v sosednjo vas, kjer smo bili razdeljeni P° hišah za kosilo (v oblicah krompir, mrzel, in čaša vina) in za večerjo (fižol s krcmplriem). Popoldne >em si sešila bluzo (rjavo) na stroj. Zvečer so bili naši kreganl; bežali so pred avtomobilom, ker so mislili, da je nemški, Nato smo po večerji ob pol 7 krenili nazaj v prvo vas, od tam pa po kratkem počitku In ob spremstvu enega bataljona brigade »Joie Vlahoviča« v vas Drašiče, pa še dalj« če* vasi in če* progo, potem £ee polje v gozd«
19. aprila, sreda:
Hodili smo vso noč po neprodirni ho-sli, ki |e ni hotelo biti konec. Hodili smo po močvirju, blatu in skalovju, čez jarke. Zgodilo se je večkrat, da ie kdo namesto čez jarek skočil v vodo (v blato).
20. aprila, četrtek:
Zjutraj ob 6 smo vstali. Rečeno, da nas bodo čakali kamijoni. V resnici je bil samo eden in še ta je naposled odšel, ker je naš tovariš komisar izjavil, da je nemogoče, da bi šli vsi na kamijon. Nato smo na soncu, ki je že kar pošteno pripekalo, spali, ker smo bili še vedno utrujeni od dolge poti prejšnjega dne. Ko so nam ženske prinesle zajtrk (zabeljene žgance), smo šli ponovno na travo in po-spali. Rosila ni bilo. Večerja je bila v sosednji vasi. Ko smo čakali, da so ženske prinesle večerjo, se je pošteno ulilo. Ko smo se po večerji vračali (kos kruha in »krompirjevka«), smo bili vsi blatni, Pred-no smo pa prišli do kraja, kjer saio bili čez dan, se je zopet ulila ploha. Med naj-večjim nalivom nas je komandir Polde »nateral« po spremo Bili smo premočeni do kože. Spat smo šli tja kot prejšnje večere. Sprejeli so nas neradi Z Dašo sva malo zaropotali, ker sva spoznali, da jim nismo všeč.
21. aprila, petek:
Ko smo ob pol 6. vstali (ker so ms skoraj nagnali), smo se umili, nato pa ob pol 9 krenili naprej po glavni cesti do prve vasi, Tam so nas porazdelili. Nekaj nas je ostalo v tisti vasi, nekaj jih je šlo drugam. Jedli smo krompir. Kljub bogatiji, ki jo premore tam vsak kmet, so nas povsod nevoljno sprejeli. Za kosilo sem si skuhala sama »restan« krompir, Pustile smo ga vep kot pol. Večerjala sem z Jasno v drugi hiši: kislo zelje in kislo mleko. Nato je bil zbor in 6mo se spravili spat. Ker ni bilo prostora, smo spali kar na prostem z Vido. Zeblo naju je pošteno.
22. aprila, sobota:
Drugi dan, ko smo vstali, smo bili oddeljeni zopet, da gremo v tisto vas jest. Toda me tri z Vido in ^asno smo ostale v isti vasi, kjer smo ostale cel dan. Zajtrkovale smo »koruzno torto«, kosile smo v neki hiši krompir. Večerja je bila skupna, kuhale smo sarne (koruzne žgance in golaž). — Spale smo v nekem seniku še kar dobro,
23. aprila, nedelja:
Zajtrkovale smo kruh in kislo mleko. — Opoldne nisem mogla skoraj nič jesti. Delala sem tiste bele Titovke za »Gorenjce«. Zvečer smo skuhali polento in golaž. Najedla sem se tako, da sem v resnici komaj dihala. Zvečer po petju smo se odpravile z Gorenjci spat. Spala bi krasno, ko bi me ne zeblo, ker sem imela dovolj odej. Toda prišla nas je Majda budit, češ da tudi nas čaka kamijon, da gremo.
24. aprila, ponedeljek;
Voz, v kateicm smo Se’ml vozili, je bil prenatrpan. Mnogim je postalo slabo. Majda je opravljala delo bolničarke. V prvem kamijonu so se vozili poleg naših tovarišev in tovarišic še prašiči (6). Vozili smo se en čas v hrib, en čas navzdol, po vijugah in serpentinah. Zjutraj ob pol 7 smo se pripeljali v Slunj. Mesto je skoraj vse požgano. Takoj ko smo prišli, smo se odpravili v neke šotore spat. Nato pa, ko je posijalo sonce, smo šli na travo, od koder je bil lep razgled na tamkajšnjo reko. Po kosilu smo zopet spale. Zvečer po večerji smo se natrpali zopet v ta nesrečni kamijon, od koder smo se odpeljali naprej.
25. aprila, torek:
Vozili smo se celo noč. Zvečer smo v kamijonu čakali dve uri v Slunju. Vozili smo se čez Kordun, kjer je bilo vse požgano in nato prišli v Liko. Peljali smo
se čez Plitvice. Videli (v kolikor se je dalo) Plitvička jezera in slapove, vas pa je bila vsa požgana. Pri vasi Udine smo krenili na stran pot, ker nas je premetavalo kot žogo. Ker smo zašli, smo se do prve vasi vrnili. Od tam so se kamijoni vrnili, mi smo pa bili porazdeljeni po bližnjih vasicah po tri in štiri po hišah. Ljudje povsod revni. Zvečer se je ulila ploha. Jedli smo pravi »kačamak«, polento, oblito z mastjo in s tepenim jajcem. Spali smo na tleh — zelo slabo. Ponoči je deževalo in je lilo kar skozi špranje na nas.
Ko bi bila vedela, kaj me čaka...
26. aprila, sreda:
Zjutraj smo po slabo prespani noči vstali. Črnogorec iz Podgore, ki je spal z nami, je bil zelc »tečen« in »svojih muh poln«. Odšli smo po zajtrku (kava s polento) ob pol 10, po blatu in dežju do prve vasi — medtem smo seveda še zaili. Tam smo dobili vsak hlebček kruha in sira, nato pa naprej proti cilju. Burja je bila taka, da naB je metalo ob tla. Le s težavo smo nadaljevali pot. Prišli smo proti večeru do neke vasi, tam smo počivali eno uro, ker srno čakali na bataljon, ki nam je bil dodeljen za zaščito. Nato smo šli okrog 6 naprej. Oh, ko bi vedela, kaj me čaka, sigurno ne bi šla nikdar na to pot.
27. aprila, četrtek:
Hodili smo celo noč. Noč je bila obupna.
Sestradani in pretnraženi
smo hodili po poti, jxi njivah, jx> stezah, čez zidove. — Noč je bila temna, oblačna. Držali smo se za roko. Padali smo, se pobirali, tekali gor in dol čez skale in grmovje. Strašno. Proti jutru sino počivali, ležali smo na mokri zemlji. Proti 9 smo prišli do reke Une. Tu je meja med Liko in Bosno. Nato smo morali po vsem tem že lesti v hrib — toda kakšen. Ob 3. smo prišli na niesto ter smo se zme-stili po hišah. Jedli smo po hišah (v oblicah krompir in surovo kislo zelje). Ljudje obupni, ne dajo tl, če bi umiral poleg njih. Ko smo se naspali, smo šli v sosednjo vas na večerjo (hrvaška organizacija je obupna). Kos srovega koruznega kruha, ni, da bi človek govoril, Sli smo spat v vas, oddaljeno 20 minut. Suali smo le kar ne* kam dobro.
28.	aprila, petek:
Zjutraj smo vstali oi pol 10, šli nato k zajtrku v vas, oddaljeno 20 minut Godrnjanje vse vprek. Stjenka, Istok in ostali, vsi smo bili čez organizacijo. Zajutrek obupen, poparjena voda, in košček mesa ter lasje notri, da kljub vsej svoji lakoti nisem mogla jesti, Kosila ni bilo. Obupana, ker nimam hlač. Moje so vse raztrgane, da se jih niti zašiti ne da. Nimam niti poštenega perila (spodnjega). Godilo se nam je skozi tako. Potem smo imeli skupno hrano, zaklali smo našega prašiča (ki so jih ravnokar dobili). Nato smo se od-[iravili v Drvar. Tam so nas po 5 urah peš hoje odpravili v vas, oddaljeno 1 uro in četrt. Tam so nas namestili, kjer smo čez dan spali. Pripravljene so bile sobe — s slamo na dilah. Pogrnjene s »platnenimi« rjuhami. Cez dan smo spali, ponoči oziroma zvečer ob 7 smo šli na kongres.
Kongres le v nočuih urah
Prvi dan je prišel naš tov Tito. Bilo je nekaj veličastnega. Prvi dan sem morala govoriti, to je bil polom. Drugi dan (noč) so bili zopet referati in diskusije. Tretjo noč je prišel zopet tov. Tito. Za vse sem se zelo zanimala, vendar mi nismo prišli v poštev — razen da smo poslušali. Skjepi so bili vedno soglasni. Bila sem silno trudna. Zborovanje je bilo zaradi varnosti le ponoči, zato smo podnevi spali. Tokrat so nas tudi zelo lepo pogostili. Rižota: jedla sem jo po dolgem času spet enkrat. Drugi tovariši iz ožjih mest so dobili še kaj boljšega.
V začetku sem sklenila, da bom tudi o kongresu kaj pisala.
Bili so sami sklepi
tako da niti slediti nisem mogla. Sicer so dobili vse v roke politdelegati,.. Nekateri niso bili zadovoljni... Tov. Jovo je preklinjal vse, češ, vse je samo cirkus. Tokrat sem videla, da je vse pripovedovanje o sijajnih razmerah tudi doli le velika bajka, fce bi naši tovariši vse to vedeli, bi šli od tod tako žalostni, kot sem odšla tudi jaz. Malo pa smo ga le požgali. Zlasti neki tov. Črnogorec je bil zelo siten, vroč... Se bom spominjala teh dni. Tovariši z Dolenjskega so bili na kongresu za nas silno štemani... So raje druge poiskali...
O poti nazaj napišem le kratko: vse je bilo silno slabo organizirano. Še naši tovariši bi bolje organizirali... Hrvatov sem imela kmalu čez glavo. Vso pot smo stradali. Niti za denar ničesar dobili. Res čudno! Ljudje, ki imajo, nočejo dati, drugi
E a so sami lačni. Zaželela sem si, da bi ila spet v Beli Krajini. Tudi tu res ni vse v redu, ljudje pa nam le dajo...«
Tako je končala tovarišica Olga dnevnik, ki ga je nosila s seboj. Med njeno odsotnostjo v »bataljonu* oziroma v brigadi« je tov. Olgo nadomestoval tov. Gazvoda Jože, dokler ji ni 31. maja spet oddal posle in dnevnik »brigadnega biroja«. Tudi njegovi zapiski so zanimivi. Iz vseh lahko razvidimo, da je med rdečimi tolpami vedno več nezadovoljstva in da celo funkcionarji popuščajo v svoji vnemi za »osvobodilni« boj.
Tov. Gazvoda pričenja dne 16. aprila takole:
Sami neuspehi in razkroj
16. aprila: Zjutraj domobranski napad. Akcija, na kateri je več padlih in pogrešanih (tudi Skojevcev). Zaradi te borbe sestanki vseh skojevcev, ki so na kon-tomanu. V 1, bataljonu (7 ubitih) — raz-čiščenje. Prisoten divizijski .sekretar tov. Tomo.
17. aprila: Spisana je bila okrožnica vsem bataljonskim sekretarjem po okrožnici divizijskega sekretarja. Razposlana so bila tudi pozdravna pisma z II. kongresa.
18. aprila: Takoj po zaitrku odhod v III. bataljon. Sestanek bataljonskega biroja (manjka četni sekretar — padel). Pogovori s posameznimi Skojevci in drugimi tovariši na položajih. Zvečer pokret. Ponoči ob 2. prihod v Zadolje.
19. aprila: Kratko poročilo tov. Toma o izvršitvi nalog zaradi neuspele akcije in o razčiščenju krivde za razbitje bata-Ijna. 16. aprila. Vsako delo nemogoče. Bataljon razbit. Zvečer le zaseda na Zg. Lož.
20. aprila: Počivali. Študij.
21., 22. aprila: Delo v 1< in 2. bataljonu. V 3, b. sem spet prijel Kopiča, ki pa nima besede zagovora Nič ne pomaga. Zato sem sklenil kaznovati, četudi je to hudo jn porazno vpliva na vse. Ne smem nopustiti, sicer se vse rajvije v uporniško gibanje.
21. aprila: Popoldne s sekretarjem inženirske. Izmenjati bo treba Ceja, ki je bil Gilovec. Popoldne v II. batalionu. Prišel sem tja med borbo in dobil tov. Je-releta, ki je bral Slov. večernice. S primerno lekcijo sem ga poslal na položaj, Mnogo se ni zmenil. Res,
saj naši že popuščajo!
Kako moramo potem zahtevati discipline od drugih.
26. aprila: Ker je tov. Sergej odšel na kur?, sem z današnjim dnem sprejel posle sekretarja Skoja v brigadi. Mene bo v bataljonu začasno nadomestoval tov. Pečarič Narcis, dokler se ne vrne iz kurza tov. Sturm Andrej, do sedaj bataljonski sekretar v 2. bataljonu. Tov Sergej ml je dal vse stvari in kako naj delam z divizijskim sekretarjem Tomom.
27. aprila. Danes sem prišel v brigado, da prevzamem vodstvo Skoja. Začele so se prav takoj akcije okoli Sv, Marka in Sinovice. SovražniK je divje obstreljeval naše položaje. Ranjenih je bilo izredno mnogo tovarišev. Četrti bataljon je izgubil v boju težko bredo in puškomitraljez. Na položaju sem bil do zadnjega moža. VIII. brigada ni zmogla obrambe, zato smo se umaknili. Bataljona sta bila zelo
razbita, tako da nisem našel več kot pel tovarišev. Zbiranje je trajalo ves naslednji dan. Morala je zelo padla. Delo počivalo.
28. aprila: Danes se zbiranje nadaljuje. Delati ne morem, ker ni ljudi. Treba bo strogih mer.	.
29. aprila: Govoril s Pečaričem. Bri-gadnega biroja nisem mogel sklicati. Zaradi situacije se je brigada umaknila. Popoldne sem govoril z Ganterjem Matevžem zaradi tega, ker je šel tov. Huter, do sedaj sekretar Skoja, na kurz. Zjutraj dospeli nazaj v Janeže.
1. maj: Popoldne miting za 1. maj.
2. maj: Popoldne sestanek brigadnega biroja. Posebna točka: kje je ozrok, da izgubljamo orožje in da je morala vedno slabša in vedno več dezerterjev. Postavili smo nove sekretarje: Sturma Andreja, Jereleta pa razrešili.
3. maj: Ves dan bolan. Zvečer pokret v Globel.
4. maj: Zjutraj sem šel v II. in IV. bataljon. V drugem sem strogo nastopil proti sekretarju. Ob istem času sem bil tudi v četrtem bataljonu. Tu sem zvedel, da je dezertiral poleg ostalih tudi Pečarič Narcis, elan KP, politdelegat in vršilec dolžnosti sekretarja bataljonskega biroja v IV. bataljonu.
5. maja; Akcija v Globel.
6. maja; Zjutraj smo dospeli po celodnevnem maršu ob 5 v Korinj, Do 10. sem počival. Nato sva šla z divizijskim sekretarjem v II baUljon. kjer sva prijela Šturma. Vse peš«.
7. maja; Danes sem delal s četno sekretarko v IV. bataljonu tov. Francko.
8. maj; Počitek ln študij.
9. maji Takoi zjutraj sem šel v Zvirče v I. bataljon Govorili uno mnogo o vsem, kar se tiče I bataljona. Morila pod ničlo. Delo n« uspeva. Vsi se samo izgovarjajo; četni na bataljonskega in obratno. Videl je, da batalionski ne odgovarja funkciji. Vsi so kritizirali bataljonsko kuhinjo.
10. maj: Pokret s Tisovca v vas Kočevje.
11. maj: Delal s Šturmom ter ga pritisnil zaradi tega, ker nič ne deta. Popoldne pisal članka za naš list.
ll maj: Resno prijel tov. Olgo zaradi nedelavnosti. Te ljubljanske dame bi ae rade samo ...
11, 14. maj: Ves dan s Tomom. Pripravljal sem ga na divizijski sestanek. Kako se bomo izmazali? Sestavljal 15 dnevno poročilo,
1 5., 16., 17. maji Zjutraj šel s tov. Olgo na divizijski sestanek. Bilo je hudo. Povsod zahtevajo delo, sami pa nič ne delajo, pač pa skrivajo svoje debele betice. Tov. Olga, ki je bila včasih tako navdušena, je danes govorila kot kaka beloger-distka. Prav nič ji ni vei za vaeP
18. majal Se vrnil v brigado. Kontrol ljral stražo fl^gral bom še vejati
19. maja; Pokret iz Kočevja vKal, Tov. Leonid mi je pomagal pri delu za naš list.
20. maja: Ves dan zaposlen v tiskanju »Mladega junaka«. Popoldne sestanek brigadnega broja..,
21. maja: Propagandno delo.
Tovariši s Primorskega silno razočarani
28.	majat Tov, Leonid ustreljen. Zadeva čaka razčiščenja Tovariši s Primorskega sila razočarani. Poročilo.
30. maj; Ponoči pohod oa V®L Laiče.
Slabo.
31. maj: Predal dolžnosti tov. Olgi, l{i se je vrnila z II. kongresa. Oddal poročilo na divizijo in posle tov. Olgi. Gazvoda Jože.
Od tu naprej je pisala dnevnik spet tov. Olga, Spremljajmo njene vrstice:
1. junija; Se vrnila v brigado. Stanje obupno. Treba bo spet resno prijeti. Skoj je nazadoval.
2. junij: Postavila novega sekretarja čete Novinca Sama.
3. junij: Moral bi biti sestanek, pe so nas beli hudiči spet pregnali v gozd. Zgleda, da so šele sedaj začeli t akcijami proti nam. Kaže slabo. Umaknili smo se na Vel, Korinj. Žrtve, med njimi tudi skojevci.
4. juniji Prišel divizijski komandant; tov. Pero (Popivoda). Šli pozno spat. Zaskrbljenost pred hajkami, ki se vedno bolj ponavljajo. Naši bataljoni nikjer ne vzdr* ie. Treba bo čvrste roke.
6. junij; Šli smo na cepljenje proti tl* fusu. Vse nas preganja, sedaj še bolezen. Popoldne po kosilu pokret proti Stični do vasi Potok. Pisala sem Sonji in Veri.
7. junij; V«i šli na položaj razen tov. Dušana in Darijana. Komoro pustili kar doma. Že to je kazalo, da se bomo morali umakniti. Tako je tudi bilo. Morali smo v Podbukovje. Komandant je rekel, da je padlo 30 domobrancev, menim pa, da jih niti videli nismo, saj se je kar kadilo od strelskega ognja.
8. junija: V Zagorici smo se vsaj malo spočili. Tovariši so bili neverjetno zbiti. Če bo trajalo ie nek«j dni, nat bo vrag v*el. Sonja je bila vsa obupana.
11.	junija «o nas spet presenetili Nemci. Sicer smo ce v redu umaknili, izgubili smo le vso komoro.
•
Tako je tovarišica Olga končala svoj dnevnik. Med drugo »komoro« je bil tudi njen dnevnik. Pač ni mislila, da bo igu-bila še tisti skrivnostni papir, kateremu je še največ eaupala in potolažila.
Tako piše o pravem stanju v rdeči »vojski« komunistična funkcionarka! Kaj bi bilo, če bi lahko pisali dnevnike »tovariši«, ki morajo biti vedno na položajih. Potem bi zvedeli še več.
Kaj je v primeri s temf dejstvi vse trobentanje vodstvenih »debelih betic« po »Slovenskem poročevalcu«, »Slovenskem partizanu« in »Ljudski pravici«!
»N« rdeči tempelj deiuj«, v*ak dan huje, vaak dan huje,«
bi zapel tovariš Klopčič,M .
>{* #«»	*	svoji	««)K>p9kt
J»J' %>*n« orni*«* * * .
Slomu
(č3a}s vi)* -«:	Hor-xXta>.	Ox»xfr>xMx<-	Vofrd:«	?h	bVaftftfe	&!»<•»»$»
v«« na voljfrd
Današnjo flamska taktika
P<>HrtVfl, DoThtM, Troheje '««*»wtww	,	J-•.,y-:~.u ;•>*•-•-:>•;
•». •**>*> >** *>
-** *««x.+*zv .f;
« « t,
| )W)^i
# IMS
>vhv*, <sw<
~6A.
ttartidnv o«
.*». k *» y-v'J!
ANjJA*? 1SS
»Naj živi Stalin S“ ali
živi Peter II." — kaj je res?
Nova dokazila o komunističnem značaju in komunističnih ciljih slovenske Osvobodilne fronte
Na prvem zasedanju »slovenskega narodno osvobodilnega sveta<, kakor se po novem imenuje vrhovno vodstvo komunistične Osvobodilne fronte, je dne 19. februarja 1944. Edvard Kardelj, podpredsednik »Nacionalnega komiteta osvoboditve Jugoslavije«, z drugo besedo litove komunistične vlade, podpredsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in član Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije, imel govor z naslovom »Drugo zasedanje AVNOJa in slovenski narod«. V njem je razpravljal o sklepih tega zasedanja in dejal:
»Prirodno je, da so vsi ti sklepi v popolnem nasprotju s tem, kar so hotele doseči protiljudske in antidemo-kratske ter ostale reakcionarne klike v Jugoslaviji in v emigraciji. Zato je tudi razumljivo, da resnični predstavniki narodov Jugoslavije (komunistični AVNOJ in pri nas komunistična Osvobodilna fronta, op. pis.) ne bi mogli prinesti takih sklepov, če ne bi istočasno tudi formalno odvzeli tem reakcionarnim klikam (to je begunski jugoslovanski vladi v Kairu in bivšemu kralju Petru, op. pis.) vsako pravico, da bi jih še dalje predstavljale pred zunanjim svetom.
To je bilo tem potrebneje napraviti, da bi se ostudna izdaja nacionalnih interesov s strani teh klik... tudi pravično kaznovala in ožigosala. Beguncem v Kairu je zato na drugem zasedanju AVNOJa formalno (uradno, op. pis.) odvzeta pravica, ki so jo faktično (dejansko, op. pis.) že davno prej izgubili, da bi namreč nastopali še dalje kot zakonita jugoslovanska vlada. Istočasno je bil kralju, ki je sokriv za vse storjene zločine proti interesom narodov Jugoslavije, prepovedan povratek v Jugoslavijo... S temi sklepi prehajajo vse pravice jugoslovanske vlade na Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije, a predsecTstvo AVNOJa je postalo najvišji nosilec in izvrševalec suverenitete naiših narodov.
Važno je podčrtati še... imenovanje tovariša T ita za maršala Jugoslavije... Maršalski naziv, ki je bil podeljen tovarišu Titu. pomeni zasluženo priznanje, ki so jra narodi Jugoslavije preko svojih predstavnikov podelili tvorcu in voditplju nove Jugoslavije, svojemu najboljšemu sinu... Uspeh te borbe je bil mogoč samo zaradi tega, ker so narodi Jugoslavije vedeli, da je ta Titova zastava obenem zastava resnične ljudske demokracije in narodne enakopravnosti... Imenovanje tovariša Tita za maršala Jugoslavije je obenem odgovor narodov Jugoslavije klevetnikom Komunistične partije Jugoslavije, iz katere je Tito zrasel, katere vodnik je postal« ...
S temi .besedami je poohlaičeni zastopnik Titove rdeče vlade in slovenske Osvobodilne fronte v imenu teh ustanov z drugimi besedami uradno povedal naslednje:
Kralj Peter tl. je s tem, da mn je prepovedana vrnitev v Jugoslavijo, dejansko odstavljen. Vse njegovo pravice, to je, biti najvišji nosilec in izvrševalec suverenitet jugoslovanskih narodov, so prešle na predsedstvo AVNOJa, Nacionalni komitet osvoboditve Jugoslavije, kar je drugo ime za začasno komunistično jugoslovansko vlado, pa je poleg oblasti na svojem ozemlju prevzel tudi vse pravice, ki jih je do tedaj	imela	jugoslovanska	vlada	v
Kairu.	Edina	zastava za ti ustanovi	ni
morda	kaka	jugoslovanska	zastava,
temveč	litov	rdeči prapor s	srpom	in
kladivom ali v najboljšem primeru jugoslovanska zastava, onečaščena s sovjetsko rdečo zvezdo. Novi vodnik nove Jugoslavije je Josip Broz-Tito, vodnik jugoslovanske Komunistične partije, ki bo torej delal ne za jugoslovanske, temveč za komunistične cilje.
S to izjavo je tudi slovenska Osvobodilna fronta povedala svoje stališče do bivšega jugoslovanskega kralja in vlade, česar se je do tedaj iz propagandnih razlogov zvito ogibala, vedoč, da bi zlasti v začetku njenega rovarjenja tako stališče, ki ga je dejansko kot komunistična ustanova že itak imela, odbilo od nje marsikaterega zaslepljenca, ki je menil, da gre pri Osvobodilni fronti res za narodno osvoboditev, za obnovitev bivše Jugoslavije, za kralja in kar je še podobnih idealov. AVNOJ in slovenska Osvobodilna fronta sta ta korak tvegala, ker sta mislila, da sta doma in v tujini že tako močna, da to lahko storita brez nevarnosti, da bi tako dejanje povzročilo razdor v njunih vrstah. Komunistična partija je namreč tedaj zlasti v slovenski Osvobodilni fronti prevzela vse vodilne postojanke ter odstranila tiste zaveznike, ki niso marali stopili v Komunistično partijo. Dalje je v okviru »narodno osvolx>dilne vojske«, ki je po vodstvu in po pripadnosti večine moštva bila docela komunistična, ustanovila še posebno partijsko oboroženo skupino, ta.ko imenovano »Vojsko državne varnosti« (VDV), jo dobro organizirala in kar se je le dalo tudi oborožila, ji dala posebne ugodnosti in samostojnost, da bi z njo lahko v kali zatrla vsak primer nezadovoljstva, ki bi se med moštvom »narodno osvol)odilne vojske« ali med pristaši OsvolMidilne fronte oglasil zaradi kakih ukrepov vodstva OF.
Odstavitev kralja je bila nujen korak v razvoju Osvobodilne fronte in ■vsega jugoslovanskega prevratniškega gibanja, zakaj kralj je bil vsaj uradna ovira na poti v popolno, tudi zunanjo boljševizacijo slovenskega in jugoslovanskega »narodno osvobodilnega gibanja« ter ovira pri uresničevanju socialnih in političnih ciljev tega gibanja, ki so: proletarska revolucija še nred koncem sedanje vojne, ustanovi-
SLOVEN8KI
APOROCEMLEC
Dr.MOkOMičNosr *
VOUVNKOA ODtOKA
1 K O R M A (~ 1 .IS K I VESTNIK I) S V <t HODI t, X t. f » (l ji t ji
Velika sovjetska ofenziva
f* "tf«*	*>*•..
Podtalne propagandne In »uradne« tiskovine Osvobodilne fronfe — tudi dokaz za njen komunistični značaj. Ali vidite na kateri Izmed njih morda kako drugo znamenje kakor rdečo, to je sovjetsko, komunistično zvezdo ter srp In kladlvol
tev Zveze balkanskih sovjetskih republik pod Titovim vodstvom ter priključitev teh republik k Sovjetski Rusiji •
Dobre tri mesece po tem odločilnem in nepreklicnem koraku smo izvedeli, da se Titova vlada, v kateri sede tudi vodilni zastopniki slovenske Osvobodilne fronte, pogaja z dr. šubašičem. pooblaščencem odstavljenega kralja in bodočim ministrskim predsednikom nove kairske vlade, za sporazum in sodelovanje. Titovi raz.bojniki so na slovenskem ozemlju čez noč pometali s kap rdeče zvezde in sovjetska znamenja. se začeli razglašati »zn redno jugoslovansko vojsko kralja Petra Tl.«, začeli vzklikati »Živel kralj Peter II.«, ko so prav temu kralju še včeraj vpili »Smrt!«, začeli po slovenskih vaseh iz-obešati letake, na katerih kažejo tega preklin janega kralja, kako se rokuje z ušivim rdečim maršalom, ki je pred kratkim izgubil celo svoje hlače. Začela se je ustna in pismena podtalna propaganda za »združitev vseh sil proti »okupator ju« za enoten nastop pod kraljevim vodstvom skratka propaganda za nadaljevanje vsega, kar je rdeča Osvobodilna fronta na slovenskem ozemlju počenjala or* leta 19+1. dalje in kar je slovenskemu narodu prineslo ogromno nepotrebnega gorja, žrtev in tvarnih izgub ter spravilo v nevarnost celo goli obstanek sloven. ljudstva.
Ali pomeni ta propagandna sprememba, ki je prišla čez noč, res spremembo ideologije in linije Osvobodilne fronte. Ali je Komunistična osvobodilna fronta zdaj, ko je pripravljena priseči na Petra Il„ res postala nacionalna in se je odpovedala svojim komunističnim ciljem?
Ne. Ta nenadna sprememba je spet samo pesek v oči, je goli izraz nemoralne in nenačelne komunistične taktike. Narekovali so jo zunanje in notranjepolitični razlogi.
Navzlic vsem prizadevanjem Tita in AVNOJa zavezniki s Sovjeti vred doslej niso priznali Titove vlade in e
tem tudi ne slovenske Osvobodilne fronte kot zastopnice jugoslovanskih narodov. Angleži, Amerikanci in Sovjeti še vedno priznavajo bivšega kralja Petra II. in njegovo vlado. (Seveda po angleško.) Če hočeta »maršal« 1 ito in slovenska Osvobodilna frojita biti v zavezniškem taboru priznana, moreta biti priznana le po kralju in po njegovi vladi. Zaradi tega jima ne ostaja nič drugega, kakor da poljubita tolikokrat prekletega belega orla Ka-radžordževičev. Da se za to priznanje tako pulita, je vzrok stiska, v katero je jugoslovansko komunistično osvoho-
Mar nosi rdeči »marSal« Tito na avo]| kapi jugoslovanskega belega orla alt začetnice Petra II., ali vaaj Jugoslovansko zastavo?
dilno gibanje z Osvobodilno fronto vred zašlo zaradi silovitih vojaških in političnih izgub doma.
Prav te rzgube so najvažnejši notranjepolitični razlog, ki zlasti slovensko Osvobodilno fronto sili k popolni spremembi taktike in propagande. Nemška vojska skupno s hrvaškimi in srbskimi vojaki je s svojimi nastopi na Balkamu zadala vsemu rdečemu tolovajstvu usotfne udarce. Na slovenskem ozemlju je podobno nalogo opravila nemška vojska in domobranstvo, katero je oboroženi izraz slovenske narodne volje do samoobrambe pred komunističnim revolucionarnim divjanjem in uničevanjem. Boljševiza-cija Osvobodilne fronte, ki se je izvedla v jeseni 1943. in roparski nastopi rdeče »narodno osvobodilne vojske«, naperjeni izključno proti Slovencem in proti njihovemu imetju, so položaj pri nas razčistili tako, da sta ostala samo še dva tabora: protikomunistični, to je večinski tabor slovenskega naroda, ki se zbira okoli slovenskega domobranstva kot edinega poroštva za svoj obstanek, ter komunistični, ki mu gre danes samo še za to. dd sc 7. ropom in nasiljem obdrži do konca vojne, seveda do takega konca, kakor si ga zamiglja in želi sam. Komunistične tolpe že od pozne jeseni 1943. ne dobivajo več nobenega ojačenjia za svoje moštvo. Njihove izgube so od dne do dne večje, njihovo vojaško življenje postaja vedno bolj eri sam beg proti nezadržnemu uničenju. Njihovim voditeljem ne gre danes več za to, da bi se ojačili in igrali na našem ozemlju kako vojaško vlogo, temveč da bi se izognili uničenju, ki Jim grozi. Prepričani so. da bi enodušni srd slovenskega naroda, katerega so dve leti ustrahovali, mogli zadržati, če preoblečejo kožuh in spremene taktiko, začno uspavati slovensko ljudstvo z novimi, nacionalnimi frazami in si tako ohrainijo življenje. Zaradi tega so zdaj privlekli iz ropotarnice Petra II,, staro Jugosla-yijo in kar je podobnega.
Toda v teh svojih računih se motijo. Svojo barvo in svoje namene s slovenskim narodom so docela jasno pokazali po 8. septembru 1943, ko^ so vsaj začasno lahko divjali po deželi. Takrat so se komunisti očitno zvezali z izdajalsko savojsko vojsko in združeni z njo in z vso njeno oboroženo silo planili po lastnem narodu, hoteč izvesti pri njem boljševiištko revolucijo in pokolj vseh nasprotnikov komunizma. S temi dejanji so se do kraja razkrinkali in izkopali nepremostljiv prepad med 6abo in med slovenskim narodom.	_
Med slovenskim narodom in med Osvobodilno fronto leži danes morje slovenske krvi, prelite po volji, P° delu ali po zaslugi Osvobodilne fronte. Med slovenskim narodom in med Osvobodilno fronto stoji danes zid iz 30.000 poklanih Slovencev, katerih mrtve oči tožijo OF in slovenski komunizem. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto ležijo Turjak, Grčaj-ice, Lašče, kočevski proces in morišče _v Mozlju. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto tvorijo .neprekorač-ljiv jez razvaline neštetih slovenskih vasi od Kolpe do Soče in kadeče se podrtine tisočerih slovenskih domačij. Med slovenskim narodom in Osvobodilno fronto leži ločnica, ki je nobena sila, nobeno geslo, nobeno znamenje in nobena zastava ne bo več mogla zabrisati. Ta ločnica je komunizem.
Slovenska Osvobodilna fronta je komunistična in istovetna s Komunistično partijo Slovenije. To je danes dokazano dejstvo, ki ga nihče ne more več izpodbiti. Osvobodilna fronta bo ostala isto, kar je Komunistična partija, naj se zaradi taiktike in stiske skrije pod kakršna koli nova gesla. Isti bodo ostali njeni cilji, isti bo ostal njen boj proti slovenskemu narodu, ki komunizma noče.
Da je Osvobodilna fronta komunistična ter istovetna s Komunistično partijo Slovenije, dokazujejo v posebnem, z dokumenti podprtem poglavju »Črne bukve«. Naš list je dokazovan-ju komunističnega značaja Osvobodilne fronte in njenih ciljev ves čas svojega boja posvečal posebno pozornost. Zdaj, ko skuša ta zločinska družba z novimi gesli in novo taiktiko znova zavajati zlasti oni del naše javnosti, ki se ni znal ali ni maral opredeliti za narod ali proti njemu, tako imenovano sredino, se nam zdi umestno, da naniza"10 še nekaj doka'zov za to resnico. Dokazi so povzeti po še neobjavljenih dokumentih iz raznih zaseženih arlii" vov Osvob. fronte ter so izvirniki Javnosti na razpolaigo v našem uredništvu.
Pred nekaj tedni smo v sestavku »Kako je Komunistična partija požirala in požrla Osvobodilno fronto« prikazali, kako se je leta 1943. Osvobodilna fronta zistovetila s Komunistično partijo Slovenije. Tedaj je bila sprejeta »Izjava«, ki odpravija vse dotedanje, kolikor toliko samostojne pob' tične skupine v Osvobodilni fronti in dovoljuje samo Komunistični partiji obstajati v OF. Pripacfnikom drugih skupin je bilo dano na izbiro dvoje: vstop v Partijo ali likvidacija. Četudi je vodstvo Osvobodilne fronte ta dogodek na vse kriplje skrivalo, ker se je balo posledic, ki bi jih med pripadniki Osvobodilne fronte povzročilo dejstvo, da je OF samo še Komunistična partija, je vendar Boris Kidrič, sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, v brošuri »3. leto OF« (izdal IOOF 1944) zapisal naslednje:
»Prvo razdobje v 3. letu Osvobodilne fronte je brez dvoma odprl aprilski zbor aktivistov. Več kot slučajno je bilo, da je aprilski zbor aktivistov Osvobodilne fronte rešil najusodnejša notranja vprašanja Osvobodilne fronte prav na dan njene dveletnice. Kasnejši dogodki so nazorno zrcalili in dokazali, da je bil aprilski zbor aktivistov pogoj za nadaljnje uspehe v 3. letu, da je predstavljal neposredni uvod v pomladanski polet osvobodilnega gibanja. hkrati pa nepogrešljivo politično podlago... V čem je obstajal bistveni pomen aprilskega zbora aktivistov Osvobodilne fronte? Obstajal je v tem, da je bistveno utrdil notranjo enotnost Osvobodilne fronte... Postal je praktična in teoretična osnova za udejstvi-tev tiste izmed temeljnih točk, ki pravi, da prevzame po osvoboditvi oblast na slovenskem ozemlju Osvobodilna fronta kot celota. Omogočil je organ-ski razvoj povojnih razmer in v mno-gpfem izpodrezal varljive upe proti-Ijudske reakcije, da se bo po likvidaciji narodnega izdajstva ... začela v svobodni bodočnosti državljanska vojna znotraj same OF.
Na pragu 3. leta Osvobodilne fronte je bilo torej rešeno eno izmed kardinalnih vprašanj, ki se tičejo sadov osvobodilne borbe in br-dočnosti slovenskega naroda... Brez »Izjave« odnosno brez enotnosti, ki sta jo utrdila »Izjava« in aprilski zbor aktivistov Osvobodilne fronte, bi takih rezultatov... ne bili dosegli. Popolna notranja enotnost Osvobodilne fronte je bila namreč pogoj borbene enotnosti slovenskih narodnih množic... Neenotnost znotraj Osvobodilne fronte in med l>orbenimi l judskimi množicami bi bila lahko jKivzročila ravno nasprotno.«
la Kidričeva izvajanja docela jasno dokazujejo, da je bila politična enotnost Osvobodilne fronte dosežena pač na edini način, ki je možen v zavezništvu s komunisti: da je Komunistična partija prevzela v njej vse vodstvo in vso oblast in tako Osvob. fronto požrla.
8.	februarja 1943 je >Slovenski poročevalec«, uradno glasilo Osvobodilne fronte, prinesel v imenu Izvršnega odbora OF izjavo vrhovnega štaba nas (Dalje na 4. strani.}
Pisma
nam in vam
Velecenjeni g. uredniki
Čeprav so danes časi mnogih bridkosti in razočaran) in mora človek, slasti begunec, marsikatero krivično požreti, ne da bi se pritoževal in iskal pravice, so vendar prenekateri očitki nam beguncem v tako žalitev, da čutimo dolžnost javno braniti svojo kmečko postenost, kt je bila skozi rodove temelj in vir srečnega in narodu koristnega življenja.
Ko smo bili lansko jesen — pa tudi pozimi — Notranjci m Dolenjci izgnani jz svojih domov in smo se zatekli v Ljubljano, je Kmečka pisarna ljubeznivo in z razumevanjem poskrbela za nas. V vili »lsis* na Vetrarkovi cesti se je začel gospodinjski tečaj za dekleta. Po posredovanju omenjene pisarne so bile nastanjene tam še nekatere najrevnejše družine Okoli devetdeset deklet in žena živi v ni°j. Njih bratje in možje so v domobranci vojski
Od jutra do večera, dan za dnem so Prihajali Janije in možje obiskovat svoje sestre in matere Razmetani so po vsej pokrajini in osamljeni, pa so se prihajati zanimal, kako gre njihovim družinam in znancem iz nekoč tako lepih slovenskih vasi, kako bodo živeli v bodoče in kdaj se vrnejo na svoje drage domove. Srečni 80 bili, da so preživeli kratke trenutke spel med svojimi domačini.
In komu to ni bilo prav? Nekateri Ljubljančani so se zgledovali in — po-
MgI — pohujševali! Kakšna škoda je, da kmetje živijo v tako lepi vili! To pripada samo meščanom, kmetje niso za to {n vsake travice je strašanska škoda, če 3«[ Pripogne kmečka noga! Pa to naj bi še oifo. Nekateri so videli in vedeli več. ,. I stoletja zdravemu in poštenemu 'iJiecfcetnu rodu so očitali nemoralo! Vilo . s*s« so razvpiti kot javno hišo — kar je morda kdaj prej za časa Bneblerja bl‘a — in ge celo pritožili pri oblasteh, nai tem. trede konec, ker oni tega ne Morejo vac gledati!
Mi kmeljc-bcgunci vprašamo one Ljubljančane: Ali smo kmetje po lastni vsiljivosti tu? Ali nismo proti svoji volji tu fato, ker so nas z dotnoo pregnali ljubljanski izkoreninjenci? In ti hudi moralni očitki? Ati niso čislo načrtno zaničevanje in bojkotiranje poštenega kmečkega človeka? Kako je vendar to, da je neka-Jtrim prav kmet tako neznosen zgled pohujšanja, tisti kmet, ki je pred ljubljanskimi izprijenci moral bežali, ker je bil Pošten? Pa od kdaj in po kakšnih načelih le >nemoralno«, če bral-domobranec obišče svojo sestro, sin mater in sosed so-seda? Kdo lahko prepove, da bi sinovi ne trneli vstopa k svoji družini, kjer edino So še toplo sprejeli? Smešno, da ne re-zlobno zapostavljanje kmečkih ljudi! Pa,saj se poznamo* še predobra poznamo!
Mi hpgunci vemo, da nas nekateri težko vidijo, da nam očitajo vsak dar, od ka-Mftga suto trenutno odmsnl, in darte zaradi tega nimamo pravice pritoževati. Če Pa nam kdo krivično ali zlobno blati čast, s>no zadeti v živo, in tega kmelje-poitenja-
nikdar ne pozabimo. Tistim Ljubljančanom, ki se pohujšujejo nad našim iiv-‘jenjem, polagamo na srce zlali nauk, naj Pometejo najprej pred svojim pragom — nesnage je več ko dovolj — in naj ne sodijo nas po sebi! Kotel prav nič ni uPrapičen, da bi se norčeval iz lonca, tei °lei ga, kako je umazan!
Prepričani s mo, gospod urednik, da se strinjale z našim mnenjem, kakor se mora vsak, ki sledi logiki zdrave pameti, in at bo tudi javnost gledala na to trezno in Pametno.	Begunec.
Cenjeni g. uredniki
Prihajam z majhno prošnjo do Fas in vseh tistih, ki so jim te-le moje vrsti-Ce namenjene; do Vas, da bi moje skrom-*o pisemce priobčili, do vseh tistih pa, ki jim ie to pisanje namenjeno, da bi se Poboljšali in imeli vsaj malo ozira do ki morajo v našem trnovskem koncu hoditi v mesto ob lepem ali grdem vremenu peš.
V mislih imam brezobzirne kolesarje, ** zlasti zadnje čase menda mislijo, da je ves svet njihov in da se jim ni treba ozirali na nikogar, ne na ljudi in tudi ne na^ obstoječo predpise glede votnje s
Slaba stran trnovskega predmestja je vsaj v tem, da tod ni oh cestah lepih in suhih hodnikov, kar pešci posebno bridko občutijo ob slabem, deževnem vremenu, ko je vsepovsod blata, da človeku kar lese Pod nogami. Sicer pa smo se Trnovčani loga že povsem privadili, in prav gotovo ne bi zdajle pisal teh vrstic, če me ne bi do tega pripravilo nekaj drugega, namreč kolesarji, ki kakor za stavo švigajo pred Človekom in za njim, da se upravičeno ”°ji, kdaj se bo kdo menda # svojem velikem navdušenju, da se sme spel vosili 8 kolesom, zaletel vanj. Prav res, da jim ne zavidam le vožnje, ne starejšim in tudi mladini ne. Naj se le vozijo, zlasti pa ie f'*<i, ki jim je to resnična potreba, a vo-sijo naj se po cesti, ne pa ob njej.
Dobro bi bilo, če bi prijeli nekoliko ta ušesa tiste mlajše, brezskrbne in breg. obzirne vozače, ki menda mislijo, da se jim morajo pešci ie kilometer daleč pred ni>mi umaknili * stranskega, še kolikor toliko uglajenega in pešcem namenjenega nodnika ob cesti. Kolikor mi je znano, je y°inja po obcestnih hodnikih, čeprav niso "okovani, prepovedana nrav tako kakor sredi mesta po hodnikih.
Zlasti ob večernih urah je človek neprenehoma v nevarnosti, kdaj ga bo kak furjao kolesar, ki očividno ta zabavo ivl-0a sem in tja, podrl.
Pa in hodiš po shojenem hodniku ob sam, se še nekoliko izogneš nepristnemu »srečanju* * podivjanim kole-^jem, dokaj bolj nerodno pa je, te vo-** za roko otroka, ki je ie potreben var-®«. Tako sem te dni videl v prav v naiem ^ novskem koncu, kako se je mlad po-in pripodil « kolesom joo hodniku Qb
»Nova« osvobodilna fronta v stari luči
Nadaljevanje s 3. strani.
rodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in AVNOJa, ki sta jo podpisala dr. Ivan Ribar in Tito. Izjava pravi med drugim naslednje:
»Narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji (katerega sestavni člen je Osvobodilna fronta, op. pis.), ki ga vodita vrhovni štab NOV in FX)J ter Antifašistični svet narodnega osvobojenja Jugoslavije... ima za smoter:
2. Nedotakljivost zasebne lastnine in popolna možnost lastne pobude v industriji, trgovini in kmetijstvu.
3. Nobenih korenitih izprememb v pogledu društvenega življenja in v javnosti.«
Ta izjava je bila AVNOJu in Osvobodilni fronti potrebna, ker je zlasti slovenski Osvobodilni fronti zelo škodilo utemeljeno dokazovanje, da je komunistična, da ima za cilj proletarsko revolucijo in z njo predvsem odpravo zasebne lastnine. Osvobodilna fronta je tedaj morala posebej poudariti, da zastopa stališče o nedotakljivosti zasebne lastnine in da ne misli izvajati nobenih revolucionarnih 6prememb v slovenskem družabnem življenju.
Ta izjava je bila gola taktična laž, potrebna zaradi tedanjega političnega položaja. Svoje resnično stališče do vprašanja zasebne lastnine, katere odprava je poglavitni cilj komunistične revolucije, ki jo ima Osvobodilna fronta v programu, je pokazala z »Izjavo«, sprejeto dne 19. februarja 1944. na prvem zasedanju »slovenskega narodno osvobodilnega sveta«, vrhovnega vodstva Osvobodilne fronte. »Izjava slovenskega narodno osvobodilnega sveta o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva« pravi:
»Slovenski narodni osvobodilni svet na svojem prvem zasedanju slovesno izjavlja:
1. Da je slovensko narodno osvobodilno gibati je... kot sestavni del... jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja zapisalo na svoj prapor... borbo za naslednje pravice slovenskega ljudstva: zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svobodo vesti, besede, tiska, zborovanja in združevanja, nedotakljivost osebnosti in stanovanja, pravico do dela, oddiha in starostne preskrbe.«
Iziavo so podpisali:	predsednik
SNOS Josip Vidmar, sekretar Boris Kidrič ter zapisnikarja Vladimir Krivic in Janez Stanovnik. V tej uradni izjavi zasebna lastnina in njena nedotakljivost nista nikjer omenjeni, navzlic govoričenju o vseh mogočih drugih, bolj ali manj bistvenih človeških in slovenskili pravirah. S tem je Osvobodilna fronta ' požrla poirtrStvo, dano 8. februarja 1943., tn dokarala, da je komunistična in da so komunistični njeni cilji. S to izjavo si je uradno hotela zavarovati hrbet za izvedbo komunistične revolnciie, ki je eefen izmed njenih končnih ciljev med Slovenci.
Že »črne bukve« vsebujejo dolgo vrsto izjav, ki so jih dali prvaki Osvobodilne fronte o tem, da je tako imenovano »narodno osvobodilno (ribanje« pri nas začela Komunistična partija in imela v njem ves čas vodiJno vlogo. V naslednjem naj navedemo še nekaj novih takih izjav:
Josip Vidmar, predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, ie v opravičevanje Komunistične partije, njenih grozodejstev in njenih vodilnih krvo-lokov napisal brošuro »Klevete in dejstvo« (iztfal IOOF 1945). V njej pravi med drugim:
»Dejstvo je, da je bila Osvobodilna fronta ustanovljena na pobudo Komunistične partije... Vennar je res. da imn Komunistična partija... vendarle vodilno vlogo v našem narodno osvobodilnem delu. Zakaj? Na to vprašanje je treba odgovoriti z vso stvarnostjo in točnostjo. Predvsem jo odlikuje iniciativnost, ki ji v naši politični sedanjosti, pa tudi preteklosti ni najti primere. Ze »Društvo prijateljev Sovjetske zveze«, iz katerega se je Osvolio-dilna fronta razvila, je bilo ustanovljeno na pobudo Komunistične partije. Enako tudi Osvolvodilnn fronta sama, v kateri jo dala Komunistična partija neb roj političnih in orgnnicracijskih analiz, nasvetov in zamislckov.
Drugič ima Komunistična partija svojo trdno in znanstveno zanesljivo politično ideologijo, ki je v veščih rokah odlično politično orožje. Sleherno politično obdobje v razvoju našega osvobodilnega gibamja jo bilo s tem izvrstnim sredstvom skrbno preiskano in rnzbrano v zvezi z dogodki na svetovnih pozoriščih. Da je Osvobodilna fronta lahko ti dve burni leti tako ravno zasledovala svoj narodno osvobodilni smoter... je predvsem zasluga povsem točnih analiz, ki jih je podajala Komunistična partija. In samo to stranka z njenim izkustvom v nelegalnem političnem delu je mogla voditi organizacijsko mrežo Osvobodilne fronte...
Samo Komunktična partija Je stala odločno na slovenskih pozicijah, do-
cesti ta gospodom, ki Je peljal ta roko majhnega otroka Ne samo da Je kolesar t>o*iI lam, kjer n« bi smel, po obcestnem hodniku, marveč niti ni pozvonil. Ko Je ivlgnil mimo, te je otrok d strahu, da ga ne bi kolesar oplašil, pognal v nasprotno stran ter se pri lem taletel i glavo v kamnito ograjo in staknil precej hudo buško.
/n ko se je oni goipod talel jezili nad paglavcem, taka) tako dirja in niti ne pozvoni, se je fantalin »adrl nataj: »Tiho bodi, kdo te j* pa kaj vpraiall«
Mislim, da sem s tem vte povedal (n da lahka končam, y	~	Trnovčan,
cela v skladu s svojim programom in ideologijo. Rešitev narodnostnega problema sta svetu prinesla velika ideologa in organizatorja komunizma Lenin in Stalin. Sovjetska zveza je prva država, v kateri je bila dejansko in osrečujoče rešena cela vrsta narodnostnih problemov po načelu o pravici slehernega naroda do samoodločbe, vkl jučno do odcepitve. Ali ni tedaj naravno... da so verniki tega nazora, ki je priboril popolno narodno svobodo tolikim narodom, lahko slovenskemu osvobodilnemu gibanju ogromno koristili...
Končno je Komunistična partija kot stranka avantgardistov, združenih in vodenih v vzorni disciplini, neštetim sklepom Osvobodilne fronte pripomogla do izvršitve in uresničenja. Samo stranka je tako enotna, odločna in udarna, da lahko izvršuje in daje vzgled za izvrševanje tako trdih nalog...
Vsa ta svojstva, iniciativnost, sociološka in politična znanost... in udarnost so vzroki za to, da je Komunistična partija vodilna moč Osvobodilne fronte in vsega slovenskega osvobodilnega gibanja... Partija je postala osrednji faktor naše usode.«
Predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, to se pravi najbolj uradna osebnost tega protina rodnega gibanja, v teh izjavah razločno priznava, da je Osvobodilno fronto Komunistična partija ustanovila, jo vodila, tvorila njeno organizacijsko mrežo in orodje za izvajanje njenih sklepov, da bi brez nje Osvobodilne fronte, zlasti pa kakršnega koli njenega političnega ali oboroženega dela sploh ne bilo :n da je usoda Osvobodilne fronte neločljivo zvezana z usodo Komunistične partije. S Partijo stoji in pade tudi Osvobodilna fronta.
Če je to tako, kakor trdi sam predsednik OF, kdo bi potem še verjel, da Osvobodilna fronta ni komunistična in da ni isto kakor Komunistična partija.
Brošura »Vloga Komunistične partije v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije«, ki jo je izdal Centralni komite KPS, pravi o vlogi Partije v Osvobodilni fronti naslednje:
»Tovariš Tito je v zvezi z razpadom Jugoslavije zapisal naslednje pomembne besede: »lz te narodne katastrofe je Komunistična partija Jugoslavije izvajala dragocen nauk za nadaljnje delo... Komunistična partija Jugoslavije je stavila v službo narodno osvobodilne borbe svoje organizatorske sposobnosti, svoje dragocene kadre. Postavila se je na čelo... borbe... Po neumornem prizadevanju KPS je proletariat v letih 1941 do 1943 v polni meri izpolnil svojo zgodovinsko nalogo in stoji,., na čelu osvobodilne borbe. KPS je za izpolnitev te naloge delavskega razreda organizirala po vseh tovarnah .., odbore delavske enotnosti... Ustvarjajoč bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije je KP organizirala oborožen boj proti okupatorjem, organizirala je partizanske odrede... v Sloveniji in drugod... Člani KPJ se boriijo v prvih partizanskih vrstah...«
V tem smislu je KP tudi stalno delovala zlasti po okupaciji Jugoslavije, ko je prešlo vodstvo slovenskega naroda revolucionarnih demokratičnih sil pod vodstvom KP. KP je v največji meri organizator in hrbtenica sedanje Osvobodilne borbe slovenskega naroda... Jasno je, da tudi v tem primeru veljajo besede voditelja KPS tovariš« Eda Kardelja: »Ni si mogoče misliti tega velikega uspeha brez Komunistične partije Slovenije.«
V brošuri »26. obletnica velike okto-berske revolucije in osvobodilna borba jugoslovanskih narodov«, ki jo je novembra 1943 izdal CK KPS in kt jo je spisal eden najvidnejših voditeljev Komunistične Partije Jugoslavije Mojzes Pijade, stoje besede:
»ludi na našo državo, na vse jugoslovanske narode je imela Velika Oktobrske Revolucije globok vpliv... Herojska borba naše Partije v dveh desetletjih njene nelegalnosti je končno dodelila naši Partiji vlogo organizatorja in voditelja osvobodilne borbe vseli narodov jugoslavije. Ta vodilna borba ji je pripadla zato, ker je zvesto 6ledila Leninu in Stalinu... A potem... je bila spet Komunistična Partija Jugoslavije tista, ki je takoij... pozyala narode Jugoslavije v borbo proti okupatorjem. Ko je pripravljala vstajo, je od prvega dne okupacije začela graditi borbeno vojaško organizacijo rz svojih članov, simpatizerjev ter nnil>oljiih rodoljubnih elementov... To je tudi eden razlogov, da je kmalu, nekaj dni po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo, bila naša Partija sposobna povesti naše narode v oboroženo ustnjo... Mi smo ljudstvu vsadili svojo neomajno vero v zmago rdeče armade... Tudi ta nora zavest naših narodov, ta (komunistična, op. pis.) prevzgojitev ljudskih množic, tudi to je delo Komunistične partije.
Znto so vsi naši prijatelji na zapadu dolžni vprašati, kako so mogli naši narodi doseči uspehe, ki jih danes tako občudujejo* kdo je naše narode povodol na to slavno pot, kdo
jjh^ jo v to l>orl>o organiziral in vodil. Težko ie verjeti, da bi jim to ne bilo znano. Vse bolj izgloda, da jim je ne-
prijetno priznanje, da je Komunistična partija organizator in vodja te slavne ljutkke borbe... Vsak, ki želi, da ga smatramo za prijatelja Jugoslavije, mora to uvideti im priznati.«
Ker veljajo ta priganja vodilnega jugoslovanskega komiinista za vse jugoslovansko »osvobodilno gibanje«, veljajo v prav posebni meri še za Osvobodilno fronto, ki je v poskusu komunistične revolucije na Balkaoiu igrala izredno viduo vlogo.
Pravega programatičnega in idejnega stališča Osvobodilne front« nič ne jjražs tgjka točno kakojr. pesmi, e
katerimi je njeno vodstvo skušalo dvigniti zaves« in bojnega dtiba pri svojih tolpah. Za te je izdalo vrsto pesmaric, med katerimi je po komunističnem značaju svoje vsebine najbolj značilna tista z naslovom »Pesmi«, obilno ilustrirana s programatičnimi risbami in izdana v Ljubljani 1943.
Ta pesmarica vsebuje 36 pesmi. Od tega je po duhu in poreklu slovenska samo ena, pa še tista je potvorjena v komunistično-vsestovanskem smislu. To je »Naprej zastave slave«. Sicer pa vsebuje zbirka 10 komunističnih pesmi v slovenščini, poleg njih prevode Internacionale, boljševiške državne himne in drugih sovjetskih propagandističnih zmazkov, 9 komunističnih pesmi v ruščini, med njimi pesmi: »Rdeči mornarji«, »Rdeča zastava«, »Čapajevka« in podobno. Dalje najdemo štiri komunistične pesmi v hrvaščini, eno v bolgarščini, dve iz španske državljanske vojne v španščini in pa slovito himno laških rdečkarjev »Avanti popolo, bandiera rossa«, v italijanščini.
Ta komunistična internacionalna zbirka je uradni navduševalni priročnik slovenske »narodno osvobodilne« vojske!
Še zanimivejši kakor to naštevanje so programski odlomki iz teh pesmi: Naj navedemo nekatere:
»Za internacionalo
življenje vsak žrtvuji Hajd v boj za praporom rdečim, naj naša pravda obvelja.« (»Internacionala«.)
»Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki, skupni boj oklicali.« (»Partizanska«, ki jo pojejo po napevu boljševiške partizanske himne.)
»Na klic Kominterne, združite se
[v čete,
v boj za svobodo, v boj za Sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, nikdar ne odstopmo od svoje poti.
In duh leninizma nam duh
[razsvetljuje in zadnji udar kapitalu dviguje. Gospoda se trese, fašist trepeta, ker naše je geslo: Sovjeti sveta!«
»Rdeča flota, rdeča flota naša sovjetska rdeča flota.
Kapitan je komsomolec, kurjač je komsomolec, vsi mornarji so komsomolci.
S Kominterno se rdeči mornarji [razgovarjajo Tn nad parnikom leti rdeče letalo, z rdečimi krili.« (»Rdeči mornarji«.)
»Poslušaj delavec, vojna se je
'	[začela
pusti svoje delo in ae pripravi na
[pohod.
Pogumno pojdimo v boj za oblast Sovjetov
in kot eden umrimo v borbi zanje.
Naj živi VeKaPe (Vsezvezna Komunistična partija boljševikov) in Rdeča vojska,
dvignimo v svetu rdeče zastave.«
(»Rdeča zastava«.)
»Marjane, Marjane, što barjak ne biješ, što barjak ne viješ, naš barjak erveni.
Naš barjak erveni mora da se vije...
Na n jemu je slovo, ime Štaljinovo.
A na drugoj.strani:
»Naprijed partizani!«
Na vrhu barjaka
zvijezda petokraka.« (Marjane,
Marjane«.)
»Naj živi rdeča Asturija,
naj živi skala odpora!
naj živi tista, ki ljubi
hrabrega komunista.« (»Asturiama«.)
Nič manj programatična kakor navedeni primeri ni pesem »Hej Slovani«, ki jo je vzdignil uradni poet glavnega štaba NOV in POS Mile Klobčič. Ta vsftbuje med drugim naslednje vrstice:
»Z ruskih step veliki Stalin kliče gromovito.
Z naših se gora odziva mu tovariš Tito.«
In tako dalje...
Ali vsa ta uradna poezija Osvobodilne fronte pomeni kaj drugega, kakor da je OF komunistična do zadnje svoje dlake?
»Oddelek za informacije in propagando pri SNOS« izdaja posebno zbirko z naslovom »Preglea dogodkov« Doslej »o v n jej_ i®šle naslednje brošure:	»Za dvajsetletnico Leninove
smrti«, »Katynska grozodejstva«, »Sprememba ljudskega komisariata Zveze sovjetskih social, republik za obram-
V#6 imate lepih knjig, veB imate prijateljev. Vsaka lepa knjiga vaa obogati. Slovenčeva knjllnica skrbi, da »e vali prijatelji množijo. Se ta mesec bo Izdala novo knjigo, po kateri ie mnogi spraiu]ejo:
BERNINSKI KRALJ
Lepa zgodba in sočni opisi ljudi in krajev vam bodo kojigo priljubili.
Tretji letnik Slovenčeve knjižnice se bliža koncu. Odločite se, da postanete naročnik ta četrti letnik.
bo in zunanje zadeve iz skupnih zveznih komisariatov v ljudske komisariate »veznik republik*. (Spisal boljševi-ški zunanji minister Molotov); »Deseto zasedanje Vrhovnega Sovjeta ZSSR«, »Kam gre Bolgarija«, (»pisal Georgij Dimitrov, glavni tajnik Kominterne); »Maršal Staliu o zmagah rdeče armade«, (brošura vsebuje med dragim tri dnevna povelja Stalinova.)
Če Osvobodilna fronta ni komunistična, zakaj izdaja njeno vrhovuo vodstvo v svojih brošurah izključno boljševiško propagandno blago?
Pri članih »narodno osvobodilne« vojske, ubitih v zadnjih spopadih, so našli več zvezkov z učno snovjo, katero so mladi »aktivisti« obdelovati na tečajih v Mrkopolju in v Dragi. Ta učna snov vsebuje naslednje zanimive odstavke:
Organizacija Osvobodilne fronte:
»Kdo je dal ljudstvu iniciativo in vzpodbudo za OF?«
Komunistična stranka!
Delo in prizadevanje KPS pred zlomom:
1933 Ljudska fronta; 193? Kmetsko delavsko gibanje; 1938 Društvo prijateljev Sovjetske zveze.
Usodo naroda so prevzele v svoje roke nove družabne sile. Hrbtenico novim družabnim silam je dala enotnost delavskega razreda pod vodstvom KPS.
Cilji Osvobodilne fronte:
V mednarodnem pogledu najtesnejša naslonitev na Sovjetsko zvezo.
Vsebina novega programa OF v narodnem vprašanju:
Popolna svoboda narodov, to je pravica samoodločbe vse do odcepitve m do lastne države.
»Po kateri poti pridemo do nove rešitve?«
Potom revolucije. Brez strmoglavljenja buržoazije in brez zmage revolucije ni mogoče rešiti narodnega vprašanja na količkaj zadovoljiv način.
, »Kako se imenuje novi način reševanja narodnega vprašanja?«
Internacionalizem.
»V čem so naloge proletarske revolucije?«
a) Vzeti oblast buržoazije in jo prevzeti v svoje roke.
b) uvesti sovjetsko oblast.
Vprašanje oblasti je vprašanje revolucije... Vrhovni Sovjet je v Rusiji tak predstavnik kakor pri na« Izvršni odbor OF. Partija zastODa vse delovno ljudstvo, ona je edina, ki lahko organizira vojno za osvoboditev narodov... Partija je imela uspeh pri ljudeh, da so šli v vojsko in v enotno fronto (v OF.) Partija je prevzela vso oblast v roke in prevzela OF, ker je bila povezana z jnaeo. .. Ker je Partija prevzela Vodstvo v OF, bomo lahko prešli v proletarsko revolucijo in vzpostavili diktaturo proletariata.
»Kakšno vlogo ima OF v narodno osvobodilni vojski?«
Nobene, ker je narodno osvobodilna vojska podrejena izključno Partiji.
OF je samo predstavnik političnega dela.
S to podobno učno snovjo polnijo od jeseni 1943. glave mladim »aktivistom« Osvobodilne fronte in jim dopovedujejo. da je to njen program. Ali je potemtakem Osvobodilna fronta isto kakor Komunistična partija Slovenije, ali ni?
• •
V gornjih izvajanjih je navedena nova vrsta neizpodbitnih dokazov o tem, da je Osvobodilna fronta komunistična ter istovetna s Komunistično partijo Slovenije ter z njenimi social' nimi in političnimi cilji.
Ali je potem spričo zadnjih dogodkov verjetno in mogoče, da se je Osvobodilna fronta, z drugo besedo Komunistična partija Slovenije, odpovedala svojemu programu in odpovedala ciljem: izvedbi boljševiške revolucije, uvedbi diktature proletariata ter priključitvi slovenskega ozemlja Sovjetski Rusiji? Ali je Osvobodilna fronta, to je, Komunistična partija Slovenije, zdaj — v popolnem nasprotju s svojo ideologijo — postala nacionalna m monarhistična ter sprejela tolikokrat obsojeno politiko in linijo bivše Jugoslavije, kateri je veljal ves njen boj od 1941. dalje?
Ne! Ves razvoj komunizma pri na* in drugod priča, da se Komunistična partija, ki je podrejena bolj še viškemu vodstvu v Moskvi, svojim pravim in edino resničnim ciljem nikoli ne odpove. Lahko spreminja svojo zunanjo taktiko, lahko skače na zunaj v največja politična nasprotstva, dejansko pa ostane vedno zvesta svojemu pra-< vemu programu.
Boris Kidrič, tajnik Centralnega komiteta KPS in sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte je o tem napisal naslednje:
»Naša Partija namreč ni stranka starega politikantskega kova, ki ob vsaki konjukturni priliki vrže v koš svoja načela ter jih... zamenja c novimi. Kakor je znano, sodi mea temelj« ne odlike naše Partije dejstvo, da svoja načela neomajno brani, da je načelna stranka... Ce pa je z načelnostjo naie Partije tako — in da jo tako, vedo razen Partije prav njeni najbolj zagrizeni nasprotniki — tedaj so jamstva, enkrat in še nekajkrat dana, zadostna.<
»Slovenskim duhovnikom«, izdal Propagandni odsek IOOF, avgusta 1943.)
Ti stavki so edina resnica, kar je je kdaj zapisal Boris Kidrič. Zakaj jim ne bi _ verjeli tudi danes, čeprav sb Kidrič in njegovi pripeli na svojq rdeče kape — belega orla?,
Med kmeti na Norveškem
Malokje na svetu se je kmečki živelj ohranil v vsej pristnosti in imenitnem izročilu bolj temeljito kakor na Norveškem, v deželi globokih morskih zajed, razdrapanih i_ .rsirih verig in tesnih dolinic, v deželi otožne pesmi, skrivnostnih pravljic in trdnih, zdravih ljudi.
ni ki precej majhni Če hočejo oskrbeti vso živino, morajo res paziti, da ob ogra-, ah ali na obrežjih ne pustijo niti šopka trave, ki bi lahko šel v izgubo. V hal-lingdalski dolini režejo travo še zmeraj s srpi; s koso si namreč ne bi mogli kaj prida pomagati, vrh tega pa s srpi bolj marljivo spravljajo ves dragoceni pridelek. Da bi imeli dovolj sena za zimo, ženejo živino za vse poletje na višinske pašnike, ki jih kmetovalec ne bi mogel drugače izkoristiti.
Deževje je na. Norveškem kaj pogosto in kdor bi hotel seno na soncu sušiti, bi redkokdaj spravil domov zdrav in suh pridelek. Kmetje" so tu prisiljeni, da na travnikih postavljajo posebne lesene ograde, na katerih tudi zmočeno travo spretno sušijo ter potem ob primernem trenutku vozijo domov.
Ko smo se vračali z dela, smo naleteli na teto Aso, prav za prav staro teto, ki zaradi let ni mogla pri delu pomagati. Pozdravila nas je prav lepo ter nas takoj vprašala, če ne bi hoteli malo kave. Še preden je mogel kdo odgovoriti, je pred hišo na travi sprostrla velik prt. Sedli smo pod divjo češnjo in se zalagali s kavo, domačo potico in divjimi jagodami, ki jih je Magdalena nabrala in nanizala na travne bilke.
Ko smo jedli, sta prišli mimo dve ženski, ki sta bili na poti proti mestu. Prišlo je do kratkega razgovora, ki ga tedaj nisem razumel, a ga pozneje še mnogokrat slišal, ko sem se že bil privadil domače govorice.
»Dober dan!«
»Dober dan Bog daj!«
»Mar ste že Spravili seno?«
»Da, pri nas smo zdaj v kraju. Bodita tako dobri in se malo ustavita, pa po-pijta z nami kapljo kave!«
»Ne moreva. Pot v mesto je Je dolga.«
»Pa bo dobro, da za hip poči je ta. Bodita tako dobri!«
»Naj pa bo, * samo za požirek.«
Tako vabilo sem pozneje še mnogokrat slišal. Zdaj eem mogel od blizu opazovati imenitno domačo nošo iz lepo pretkane domače volne: široka krila z tožami v zelo živih barvah ob šivih in rbbovih, tesne jopiče prepletene s tenkimi pisanimi nitmi ter imenitne naglavne rute.
Norvežan zna kavo zares »srebati«. Najprej vzame v usta košček sladkorja, ki ga spretno drži na jezikovi konici, skozenj pa vsrka vročo kavo. Večkrat sem jih skušal ga tihem posnemati, a sem si pri tem vedijo opekel ustnice.
Imel sem nenavadno srečo, da so me »sprejeli v svojo družbo« na vasi, zakaj že dan po mojem prihodu je bila napovedana domač# veselica. Popoldansko delo smo-brž gjnavili, da smo se lahko v miru priprihdli za večerno slavje. Najbolj oddaljena kmečka rodbina se je najprej opravila na pot v vas, spotoma pa so se po vrsti pridružile še druge rodbine. Moški «o šli naprej in se po-
zavzeli zanje. Postregli so mi z mlekom, sadjem, solato, ribami in z imenitno preprečenimi mlinci.
Šele .aj so me seznanili z ostalimi družinskimi člani: Guttorm je bil Ragnin mož, prijazen mož v dokalenkah, ki se je pravkar vrnil s travnika. Spoznal sem
Norveika kmetija z njenimi značilnimi poslopji: na desni stanovanjska hiša, v sredi hlev, na levi pa iltnlca in shramba za oblačila In krzna. Hlie so lesene ter pokrite z brezovim lubjem, na katero polagajo šoto.
kovanja in obračanja dovolj. Pri tem družabnem vrtenju ni smel nihče izostati, še majhni otroci so napravili svoj krog ter veselo poskakovali in posnemali vse giibe starejših.
Ob treh zjutraj sem bil že toliko utrujen, da sem začel spraševati, kdaj bomo šli proti domu. Vsi so me začudeno pogledali, kakor da me ne bi mogli razumeti, ko so vendar še celo otroci pokonci. Menili so, da mi mora biti slabo. Guttorm in nekaj fantov me je spremljalo domov. Šli srno tiho skozi pokojno rosno jutro, ki nam je polnilo nosnice s težkim vonjem cvetlic in trohnečega lesa. Kmalu se je nad gorami pokazalo sonce.
Kako se mi je godilo, ko sem se zavalil v pernico, a kako nevšei mi je bilo, ko sem pozneje zvedel, da so vsa
Gospodinja valja testo za mllnee, ki Jih aa Norveikem tako zelo cenijo, da sl Jih ■napečejo cele zaloge, ki Jih potem obetajo pod atrop za zimo.
tudi starega Pedra, njegovega očeta, častitljivega osemdesetletnika, ki je bil napravljen v črni obleki iz domačega suk-na s tesnim telovnikom in v široko srajco iz belega platna. Tega je že nosil trideset let, ves čas odkar mu je umrla žena, ki mu ga je sama stkala. Doma je bila še sedemletna Magdalena, plašna, a vendar dobro vzgojena deklica, ki se ni priklonila ter iz nekega strahu pred tujim popotnikom zbežala v hosto.
Tako je naneslo, da sem začel kmetovati še prej, kakor sem mogel upati. Stari Peder je z bistrim očesom ošinil gorske vrhove naokrog ter dejal, da bo še deževalo, preden se bo zmračilo. Seno na visokem obronku bodo torej morali dotlej spraviti domov. Prosil sem, da bi jim smel pomagati.
Ko sem se tudi jaz prikazal na travniku, se je stari Peder nasmihal, ker si ni mogel misliti, da bi bil pri poljskem delu za rabo.
Košnja in spravljanje sena je po teh dolinah hudo važen dogodek v kmetovem življenju, tako važen, da je celo Magdalena .zgubila strah pred menoj ter se spet prikazala na travniku in z majhnim, a zelo ostrim srpom pomagala rezati šopke trave, ki so jih drugi pustili. Vsaka travna bilka je namreč tu prav dragocena. Svet je ves zverižen in trav-
Norveška je dežela močne duhovne omike, a malo jih je, ki bi njeno pravo notranje življenje do dna poznali, tako da nam je norveška , vas še danes v resnici »španska vas«. Na drugi strani pa skriva toliko zanimivosti, da ni čudno, da se je francoski narodopisec Maurice Bo-seaux nalašč odpravil v to deželo, da bi se sam prepričal, kako norveški kmet v resnici živi.
Pot mu je pripravila Norvežanka Ra-gna, ki jo je kot dobro gospodinjo in plemenito vzgojiteljico spoznal doma, a se je pozneje vrnila v svojo domovino, 6e omožila ter pomagala možu pri kmetovanju.
»Potem ko sem nekaj dni prebil v Oslu,« pravi Boseaux, »sčm ■ se odpravil v Nesbyen, v vas na pol poti v halling-dalski dolini, ki je gotovo ostala v spominu vsem potnikom, če so se kdaj peljali iz Osla proti Bergenu.
Poprej sem pisal Ragni, da bom prišel z vlakom ta in ta dan. Na postaji me je že čakala Ragna v lepi črni domači obleki, okrašeni s snežno belimi čipkami. Njen dom je bil od postaje oddaljen kakih šest kilometrov. Ko sva dospela tja, so me prav precej pogostili, še preden sem utegnil svoje kovčege odložiti na primeren kraj. Dejali smo mi, da kovčegi niso lačni in da se bodo že oni
Norvedkl kmet eh globokih moreklh zajedah Je hkrati tadl veU ribi*. Tea aahodna norvefika obal Je allae bocata s zlaatkl, polenovkami ta leeeel.	,