Poštmna pavšalir&sm.
90.	¥ Ljubljani, dne 3. avgusta 1920.	Letnik II.
KraJjsstvs Srbor. Hmtov ii Slovencev.
deielne wMđe »a Slovenijo.
Vsebina: Objava ministrstva za zunanje zadeve, da naše kraljestvo ni več v vojnem stanju z avstrijsko republiko. — Naredba ministra za aerarno reformo o ustroju agrarne direkcije v Ljubljani in njenih izvršilnih organov. Popravek k odločbi pod št. 265 Ur. 1. — Razglasi osrednje vlade: Razpis služb na pravni fakulteti v Subotici. Razglas o polaganju valut za plačila v inozemstvu. Razpis služb pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. — Razglasi deželne vlado za Slovenijo: Razpust društva „Ortsgruppe Marburg des Vereines der Schuhmacher Oesterreichs“. Razglas o izvrševanju gradb po neupravičenih osebah in o intimaciji stavbnih dovolil. Razpisa: ustanova Jožefa Dullcrja in ustanova Henrika Ničmana. Poziv slovenskim dobrovoljcem. Razglas o odredbah glede zatiranja slinavke in parkljevke v okraju politične ekspoziture cerkniške. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 4. do dne 10. julija 1920. — Razglasi vojaških oblastev: Razglas o ofertalni licitaciji za nabavo kruta, mesa, ovia, srna, slame in drv pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
'■Dne 16. julija 1920. so se v Parizu v tamošnjem ministrstvu za zunanje zadeve deponirali spisi o ratifikaciji mirovne, pogodbe, sklenjene v Saint Germairm med za vez ni mi silami in avstrij-rfco republiko. Potemtakem je stopila tega dne v veljavo saintgermainska pogodba in naše kraljestvo ni več v vojnem stanju z avstrijsko republiko.
Iz pisarne ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu,
dne 23. julija 1920.; P br. 2978.
Naredbe osrednje vlade.
289.
Naredba ministra za agrarno reformo t ustroju agrarne direkcije v Ljubljani in njeni!) izrršilnib organov*
Splošna določila.
Člen 1.
'Na podstavi člena 27. uredbe o ustroju mini-•trstva za agrarno reformo kraljestva Srbov, Hrvatov in/Slovencev se ustanavlja agrarna direkcija v Ljubljani.
Ölen 2.
Ta direkcija je izvrševalni organ ministrstva *a agrarno reformo za področje Slovenije s Prekmurjem ter obenem nadzorovalni organ nad uradovanjem okrožnih agrarnih uradov istega področja.
Haloga agrarni direkciji jc, da v svojem področju izvršuje razdeljevanje zemlje, kolonizacijo, podeljevanje zemlje prostovoljcem, da nadzira izvrševanje državnega nadzora in državne uprave -tad zemljišči veleposestev in da v zvezi s 'tem *krbi za procvit poljedelstva Vobče, da izdeluje načrte in predloge o poslih agrarne reforme.'
Ölen 3.
„ Agrarna direkcija je druga stopnja glede izvrševanja agrarne reforme.
Ta direkcija rešuje v prvi stopnji pritožbe «oper odločbe agrarnih okrožnih uradov.
Pritožbe zoper odločbe agrarne direkcije je vlagati pri tej direkciji v roku osmih dni po vročitvi. Te pritožbe nimajo odložilne moči; rešuje jih v »retji stopnji ministrstvo za agrarno reformo, ki •me vsled njih ustaviti izvršitev odločbe agrarne direkcije.
Pritožbe na ministrstvo za agrarno reformo so ^pustne, ako jili izrečno dovoljujejo sedaj veljavni predpisi, razen tega pa samo, če se odloča:
1.	) o ugotovitvi maksima, ki naj se pusti posameznim veleposestvom;
2.	) o obstanku industrije ali vzorne ekonomije *a veleposestvu;
. 3-) o zadevah principialnega značaja, ki še •’PO jrešene P° sedaj veljavnih predpisih;
Razglašena ▼ „Službenih Hovinah kraljev-, a Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 164, izdanih «tte 29. julija 1920.
4.) o pravem tolmačenju sedaj veljavnih predpisov, oziroma o njih uporabi na konkretne primere zasebnopravnega značaja.
Pritožbe, ki so vložene prekasno, in pritožbe, ki po tej naredbi niso dopustne, mora agrarna direkcija zavračati.
Člen 4.
Agrarna direkcija v Ljubljani se deli na te-le odseke:
1.	) na splošni odseli;
2.	) na odsek za nadzor, upravo in likvidacijo veleposestev;
3.	) na odsek za kolonizacijo, repatriiranje, prostovoljce in zadružništvo;
4.	) na finančni odsek.
Splošni odsek sprejema in odpira pošto, vodi personalije uradništva, izdeluje načrte, predloge in pravna mnenja o vseh poslih agrarne reforme, opravlja administrativne in manipulativne posle vse direkcije in posle, ki jih direktor odreja še posebe.
Odsek za nadzor, upravo in likvidacijo ivele-posestev izvršuje vse povsle agrarne reforme na veleposestvih, in sicer na poljedelskih veleposestvih: oddajanje v začasni zakup, razveljavljanje in revizijo zakupnih in podobnih odnošajev, potem posle razlastitve in končne razdelitve veleposestev, na gozdnih veleposestvih pa: ureditev drvar jenja in paše, posle .razlastitve in prevzema
Člen 6.
Okrožni agrarni uradi so prva stopnja za vse posle, zadevajoče izvršitev agrarne reforme, ki niso s posebnimi predpisi pridržani višjim stopnjam.
Ti uradi izrekajo v prvi stopnji odločbe o izvedbi agrarne reforme po veljavnih predpisih, zbirajo in urejajo potrebni statistični material, osnatvljajo podstavo za definitivno razdeliterv zemlje in kolonizacijo, vodijo evidenco razlaščenih delov veleposestev in skrbe za njih prepis na novega lastnika v zemljiški knjigi, izvršujejo državni nadzor nad veleposestvi ter nadzirajo postopanje državnih sekvestiw v zmislu posebnih predpisov in ukazov ministrstva ža agrarno reformo.
Vse važnejše odločbe, kakor odločbo, kolik del veleposestva naj se pusti veleposestniku kot mlaksi-mum ali kolik dlel naj se pusti za vzdrževanje agrarne industrije ali poljedelskih naprav, izdajajo okrožni agrarni uradi pismeno 'ter jih vročajo interesentom.
Odločbe o začasni nadrobni razdelbi' vele-posestvenih zemljišč na posamezne občine, vasi in na posamezne poljedelce kakor tudi odloke o vprašanjih, ki so s tem v zvezi, izrekajo okrožni agrarni uradi redoma ob uradovanju svojih komisij in odposlancev na licu mesta. Take odločbe se morajo ugotoviti v zapisniku, in sicer v dveh izvodih, od katerih se izroči eden županstvu, da .je na javni vpogled interesentom, drugi pa se v državno last. Ta odsek nadalje nadzira organe, j predloži okrožnemu agrarnemu uradu, ki izvršujejo državni nadzor in državno upravo Zoper odločbe okrožnih agrarnih uradov, ki se na veleposestvih, ter zbira statistični materijal. I izdajajo pismeno, sme vsakdo, ki je prizadet po Odsek za kolonizacijo, repatriiranje, prosto-. njih, vložiti pri okrožnem agrarnem uradu pri-voljce in zadružništvo izvršuje notranje naselje-; tožbo na agrarno direkcijo v Ljubljani, in sicer v vanje v področju direkcije v najtesnejši zvezi s roku 8 dni, ko se mu vroči odločba, komasacijskimi operacijami, podpira priselje- Zoper odločbe okrožnih agrarnih uradov, ki vanje domačega elementu iz tujih dežel, skrbi za se izrekajo ustno ob uradovanju na licu mesta, podeljevanje zemlje prostovoljcem ter se posebno sme prizadeta oseba vložiti pri okrožnem agrarnem briga za ekonomsko ppvzdigo naseljenih poljedel-1 uradu pritožbo na agrarno direkcijo v Ljubljani cev vobee in za pomoč poljedelskim zadružnim j in sicer tekom 8 dni po razglasitvi odloka ' organizacijam posebe.	j Prekasno vložene pritožbe mora okrožni
Agrarno-tebnični odsek vodi in nadzira vsa'agrarni urad odbiti, zemljemerska in stavbna dela, ki so potrebna za j Pritožbe so pravočasno vloženo, ako so v dolo-
izvršitiev agrarne reforme, skrbi za njih pravočasno izvršitev ter izdeluje tehnične elaborate.
Finančni odsek nadzira pobiranje dohodkov ob izvedbi agrarne reforme, ravna z njimi po posebnih predpisih ministrstva za agrarno reformo, nadzira finančno poslovanje veleposestev, ki so prevzeta v državno upravo, ter vodi vobče vse finančno in računovodstveno poslovanje agrarne direkcije.
Ölen 5.
Ustanavljajo se okrožni agrarni uradi kot izvrševalni organi agrarno direkcije, in sicer za ta-le področja:
... T) za okrajna glavarstva v Kranju, Radov-Ijmi, Kamniku, Ljubljani, Litiji, Kočevju, Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Logatcu, Postojni, Istri z Goriško s sedežem v Ljubljani ;
2.	) za okrajna glavarstva v Brežicah, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Ptuju, Konjicah inj Slo-venjgradcu s sedežem v Mariboru; '
3.	) za okrajna glavarstva v.Borovljah in Velikovcu s sedežem v Borovljah;
4.	) za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti.
čenem roku oddane na pošti.
Pritožbe imajo odložilno moč.
Pravočasno vložene pritožbe morajo okrožni agrarni uradi po presoji njih navedb čim prej z vsemi spisi in s svojim poročilom vred predložiti agrarni direkciji v Ljubljani v rešitev.
ölen 7.
Agrarna direkcija kakor tudi okrožni agrarni uradi morajo po potrebi zaslišati mnenje prizadetih agrarnih odborov, preden izdado svoje odločbe.
Ölen 8.
Agrarni direkciji načeluje direktor in tega nadomdšea direktorjev namestnik.
Okrožnim agrarnim uradom načelujejo okrožni agrarni poverjeniki.
Posameznim odsekom agrarne direkcije načelu jejo šefi odsekov.
Razen tega posluje pri pašamejznih odsekih' direkcije in tudi pri okrožnih agrarnih uradih potrebno štetilo pravniško, ekonomsko in tehnično izobraženih oseb.
To osebje se nastavlja po predpisih, ki veljajo za nastavljanje osebja ministrstva za agrarno reformo. Osebe iz privatne službe se imenuj ejjo v državno službo začasno na eno leto. Zri definitivno namestitev je potrebno, da se ista oseba imenuje v definitivni lastnosti.
Pomožno osebje in praktikante imenuje po potrebi direktor, ki jim določa plačoi v okviru proračuna.
Člen 9.
ISTa direktorjev predlog minister za agrarno reformo lahko odredi, da izvršuje dolžnosti direktorjevega namestnika, šefa odseka ali okrožnega agrarnega poverjenika tudi uradnik, kije imenovan v nižjem činu.
Člen 10.
Ako zahtevajo službeni interesi, sme, minister za agrarno reformo tudi brez ukaza postavljati na vsako uradniško mesto one osebe, ki ne bi mogle, bodisi vsled svojega stališa, bodisi vsled posebnih okolnosti, sprejeti ukaznega imenovanja. Ti uradniki so lahko običajni uradniki z naslovi ukaznih uradnikov ali honorarrii ali pogodbeni. Njim sme minister dovoliti tudi večjo plačo nego ukaznim uradnikom; poleg 'tega jim gredo vsi dodatki in povračilo potnih stroškov, kakor da so postavljeni z ukazom.
Člen 11.
Uradniki agrarne direkcije in okrožnih agrarnih uradov spadajo v stalež uradnikov ministrstva za agrarno reformo. Povračila potnih stroškov in dnevnice uradnikov agrarne direkcije in okrožnih agrarnih uradov so urejene v občnih predpisih za j avne nameščence.
Minister za agrarno reformo sme na direktorjev predlog ob posameznih posebnih prilikah, če to zahtevajo važni službeni interesi, dovoliti poseben dodatek na dnevnico iz dohodkov agrarne reforme.
Člen 12.
Pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnico po prejšnjem členu imajo tudi osebe, ki niso uradniki, kadar na ministrov ali direktorjev poziv kot strokovnjaki ali drugače opravljajo funkcijo v poslih agrarne reforme.
člen 13.
Direktor sme pooblastiti direktorjevega namestnika ali šefe odsekov, da po njegovi odredbi podpisujejo izvestne uradne spise.
Prehodna določila.
Člen 14.
Glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo za Slovenijo v Ljubljani in po njem postavljeni organi opravljajo tudi po razglasitvi te naredbe vse posle, ki so jim bili prej poverjeni, ter fungirajjo kot izvrševalni organi agrarne direkcije v Ljubljani in izvršujejo po tej naredbi dolžnosti okrožnih agrarnih uradov svojega področja vse do končne likvidacije njih poslovanja, ki jo odredi minister za agrarno reformo.
Člen 15.
Pristojni minister ali deželni predsednik sme posamezne nameščence po službeni potrebi na prošnjo ministra za agrarno reformo ali direktor-jevo dodeliti agrarni direkciji v I.jubijani, oziroma okrožnim agrarnim uradom, v začasno službovanje.
Doklelr ne bodo imeli okrožni agrarni uradi zadosti lastnega osebja zaj izvrševanje agramo-reformnih poslov, sme minister za agrarno reformo na direktorjev predlog — če je nujno, pa tudi direktor sam — proti naknadni odobritvi ministrovi začasno imenovati potrebne komisije pravniško, ekonomsko in tehnično izobraženih oseh ter jim poveriti izvršitev posebnih poslov v posameznih okrajnih glavarstvih proti dovoljeni nagradi.
Službeno razmerje med agrarno direkcijo in poverjeništvom deželne vlade v Sloveniji za kmetijstvo, oziroma deželno komisijo za agrarne operacije v Ljubljani, glede izvršitve agrarnih operacij, ki so v zvezi z agrarno reformo, se uredi .s poznejšimi predpisi.
Člen 16.
Dokler si okrožni agrarni uradi ne urede lastnih uradov, se smejo nasloniti na že poslujoča kr. okrajna oblastva svojega sedeža, ki jim morajo
dati proti primerni odškodnini na razpolago potrebne prostore,- material, manipulativno in prepisovalno osebje.
Končno določilo.
Člen 17.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
V	Beogradu, dne 16. julija 1920.; št. 10.992.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Križman s. r.
290.
Popravek*
V	odločbi gospodarsko-finančnega komiteta ministrov P br. 38.185 z dne 10. ‘'junija 1920., s katero se izvzemajo od uvozne prepovedi izvestui predmeti in ki je bila objavljena v; št. 136 „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“,** je pogrešno natisnjeno besedilo pod št, 278 splošne carinske tarife, v kateri se govori o žametu za moško! obleko.
Besedilo pri št. 278 splošne carinske tarife se' mora glasiti:
„Iz št. 278: žamet za moško obleko, zvan ,inanchester‘ in ,velvets'“.
Iz generalne direkcije carin v Beogradu,
dne- 10. julija 1920.; C br. 41.054.
Razglasi osrednje vlade.
St, 4125.
Razpis.
Na pravni fakulteti v Subotici so potrebni učitelji:
1.	) za državno pravo;
2.	) za administrativno pravo;
3.	) za mednarodno javno pravo.
Kandidati, ki bi se hoteli prijaviti za posamezne stolice, morajo vložiti svoje prijave pri ministrstvu za prosveto do vštetega dne 31. avgusta 1920. V prijavi naj označijo, za katero vrsto učiteljev sie prijavljajo (učitelji so: redni profesorji, izredni profesorji in docenti) in za katero stolico. Prijavo naj opremijo z dokumenti o kvalifikaciji in s svojimi znanstvenimi in strokovnimi deli.
Iz pisarne splošnega oddelka ministrstva za prosveto v Beogradu, „
dne 30. junija 1920.; P br. 4125.
prejela tujo valuto ali da je korespondentNarodne banke v inozemstvu odobril dotični znesek njenemu računu, se smatra denar za prejetega. Ako je dospelo obvestila do borznega sestanka, se izvrši obračun po borznem kurzu tega dne; če pa je došlo obvestilo po borznem sestanku, se vzame za podstavo kurz tekočega delavnika.
Glede na to, da v poslednjem času niso mogli biti izplačani nekateri čeki z žirom prvih bank. ker ni bilo kritja, centrala za plačila v inozeftn-stvu ne bo kupovala čekov, nakaznic, nalogov za izplačilo akreditivov, nego jih bo samo sprejemala za plačilo.
Istotako se sme nasprotna vrednost ■ tuje valute izplačevati samo po obračunu na podstavi • gorenjega predpisa.
Narodna banka, njene podružnice in državne blagajne, ki prejemajo 'tujo valuto, morajo j najhitreje, brzojavno, obveščati centralo zš plačilo v inozemstvu o vsaki prejeti vsoti.
V Beogradu, dne 7. julija 1920., D E
br. 19.314.	’	'	„
.minister za ti nances:
K. Stojanovič s, r.
Št. 272/pr.
Razpis.
Pri oddelku ministrstva za trgovino in industrij o v Ljubljani se namestijo:
1.	) zadružni nadzornik v IX., eventualno v VIII. činovneinf razredu državnih uradnikov;
2.	) koncipist v X. einovnem razredu državnih uradnikov in
3.	) računski praktikant z adjutom letnih 1200 K in s pripadajočimi draginjskimi dokladami. *•
Prosilci za prvi dve mesti morajo izkazajti primerno prakso v politični upravni službi ter predložiti izpričevalo o opravljenem praktičnem izpitu iz politične uprave, prosilci za mesto računskega praktikanta pa morajo predložiti dokazilo o dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpriče-valom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili v originalu ali v overovljenih prepisih naj se vlože do dne
15. avgusta 19 2 0.
pri podpisanem; uradu, in sicer, ako so prosilci že v javni službi, po službeni poti.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 28. julija 1920.
Dr. Ratej s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razglas o polaganja valat za plačila v inozemstvu.***
Ker se določila uredbel o devizni centrali neenako tolmačijo in uporabljajo in ker se v poslednjem času dogaja, da posamezne banke in privatne osebe polagajo čeke z žirom prvih bank, ki se niso mogli izplačati, ker so bili brez kritja, pojasnjujem na podstavi člena 2. pravilnika za izvrševanje uredbe o devizni centrali, da se smejo valute po uredbi o centrali za plačila v inozemstvu polagati tako-le:
1.	) Efektivni denar se polaga Narodni banki in njenim podružnicam v državi ali pa njenim korespondentom v inozemstvu.
2.	) Pravice do denarja, deponiranega pri kateremkoli denarnem zavodu v inozemstvu, se prenašajo s čekom, nakaznico, akreditivom, nalogom za izplačilo itd.
3.	) Efektivni denar se polaga državni blagajni v državi ali v inozemstvu.
Pri obračunjanju tuje valute za naš narodni denar velja osnovno pravilo: Šele potem, ko centrala za plačila v inozemstvu dobi od Narodne banke ali od državne blagajne obvestilo, da je
* Priobčen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št, 157, izdanih dne 21. julija 1920.
** Uradni list pod št. 265.
*** Priobčen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 152, izdanih dne 15. julija 1920.
Št, 7371/pr.—1920.
Razpast društva.
Društvo „Ortsgruppe Marburg des Vereine* der Schuhmacher Oesterreichs“ je v zmislu § 24. zakona z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št, 134, razpuščeno.
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani,
dne 27. julija 1920.
Poverjenik za notranje zader«: Remec s. r.
Št, 176/praes.
Razglas.
Podpisano poverjeništvo opozarja vsa podrejena stavbna oblastva (županstva, mestne magistrate, gradbene sekcije, okrajna glavarstva, oziroma politične ekspoziture) na določila §§ 10., 71. in 85., točka 4, stavbnega reda za bivšo Kranjsko, zak. z dne 25. oktobra 1875., dež. zak. št. 20, § 33. stavbnega reda za mesto Ljubljano, zak. z dne 25. maja 1896., drž. zak. št. 28, dopolnjenega z razglasom bivše deželne vlade za Kranjsko a dne 17. februarja 1900., dež. zak. št. 7, §§ 19. do 21. in 140. stavbnega reda za bivšo Štajersko, po besedilu razglasa bivšega namestništva za Štajersko z dne 9. februarja 1857.,,dež. zak. II. odd. št 5, in § 34. stavbnega roda za bivšo Koroško, zak. z dne 13. marca 1866., dež. zak. št 12, p<> katerih smejo voditi stavbna dela le take osebe, ki so upravičene po zakonu. Imenovana oblastva S»
pozivljejo, naj nadzirajo! gradnje tudi glede Sodstva po upravičenih, osebah, kakor : določajo stavbni redi, in naj izvrševanje stavb po neupra-'-'ieendh osebah naznanijo pristojnemu obrtnemu oblastvu (okrajnemu glavarstvu).
Da bo moči kontrolirati zavarovanje osebja, zaposlenega pri gradbah, je prepise vseh stavbnih dovolil in kolavdacijskih odlokov (uporabnih dovolil) pošiljati začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 24. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za javna dela.
Poverjenik: inž. Sernec s. r.
St. X 8449/20.	1151 3—1
Razglas.
Podeliti je letni donos Jožefa Dullerja dekliške1 opravne ustanove v znesku trikrat po 1000 K za leti 1918. in 1919.
Pravice do te ustanove imajo zakonske potomke bratov in sestra ustanovitelja, umrlega dne 5. avgusta 1803. v Velikih Škrjančah pri Xovem Jnestu, ki so se tekom leta 1918. in 1919. omožile, «ko so lepe nravnosti in vešče čitanju v deželnem jeziku.
Prosilke za to ustanovo morajo svoje prošnje, opremljene z legalnim rodovnikom, nravstvenim izpričevalom in z dokazilom o znanju čitanja, vložiti do dne 3 p. avgust a 1 92 0.
Po političnem okrajnem oblastvu svojega bivališča pri podpisanem poverjeništvu.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Št. VI 10.732/19.	1163
Razglas.
Henrika Ničmana ustanova letnih 120 K za nbožno, pošteno meščansko vdovo mestne župnije Sv. Jakoba v Ljubljani, in sicer v prvi vrsti za meščansko vdovo iz ustanovnikovega sorodstva, se S tem razpisuje.
Prošnje, opremljene v zmislu teh navodil, ki jim je zlasti tudi priložiti postavno nbožno izpričevalo, naj se vlože pri podpisanem poverjeništvu najkasneje do dne
3 0. avgusta 1920.
V	Ljubljani, dne 22. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Št, 7911/20.
Slovenskim dobrovoljcem.
Da bi ministrstvo zai socialno politiko čim Prej moglo dovršiti legitimiranje dobrovoljcev in jako omogočilo rešitev dobroveljskega vprašanja, .H treba, da se vsi oni, ki reflektiraj p na lastnost dobrovoljcev po uredbi o dobrovoljcih, čim prej obrnejo na ministrstvo za socialno politiko s posebno Prošnjo za potrdilo, da so dobrovoljci. Opozarja Se na to, da ne bo mogel noben dobrovoljce od-■jlej brez tega potrdila okoriščati pravic in dobrot, ki mu jih daje uredba o dobrovoljcih. Vsaka oseba mora prositi zase, ne .sme jih pa prositi po več skupaj. Prošnja mora obsezati vse glavne j še podatke o službi, ki jo je opravljal prosilec kot do brovoljec (čas vstopa, enota, ime komandantovo, čas in vzrok izstopa), ter mora biti opremljena s kolkom za en dinar za prošnjo; kolek za dva dinarja bodi priložen zai potrdilo.
Vsi interesenti se pozivljejo, naj dotične proš-Vle takoj pošljejo podpisanemu poverjeništvu.
V	Ljubljani, dne 26. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Za poverjenika: dr. Dermastia s. r.
• '■t. z: i r. i.
Razglas.
Ker se je doseclaj slinavka in parkljevka polnila že v več vaseh okraja politične ekspoziture cerkniške in se je bati, da se ne razširi še po dm-Sm občinah in zatrosi v sosednje okraje, se zaradi °mejitvc in zatora te kužne bolezni odreja na podstavi členov 2., 10., 23., 24,, 31. in 32. zakona
z dne 6. avgusta 1909., drž. zak. št. 177, in iz- j vršilne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra
1909.,	drž. zak. št. 178, dokler Se ne ukaže drugače :
1.	) Vse občine okraja politične ekspoziture i cerkniške se proglašajo za zakužen okoliš; prepoveduje se vsak promet s parkljarji (govedo, ovcami, kozami, prašiči) iz tega okoliša in vanj.
2.	) Prepoveduje se izdajanje živinskih potnih, listov za goveda, ovce, koze in prašiče v vseh ob-! cinah tega okoliša.
3.	) Promet s parkljarji v notranjosti zaprtega j okoliša je dovoljen le v tolike, v kolikor ga ni i vsled zakužitve posameznih dvorcev, krajev ali j občin z odredbami omejila politična ekspozitura! v Cerknici.
4.	) Hadalje veljajo te-le prepovedi:
a)	Živinski sejmi so prepovedani.
b)	Nakupovati se ne smejo parkljarji od dvorca do dvorca ali od kraja do kraja v trgovske ali izvozne namene.
c)	Prašiči, psi, mački in perutnina ne smejo prosto tekati v zakuženih. dvorcih in zakuženih krajih. Psi in mačke, kakor tudi perutnina, ki se zalotijo zoper te predpise, se bodo dali takoj pokončati brez kakršnekoli odškodnine.
č) Prepovedano je skupno napajati parkljarje pri vodnjakih, koritih, potokih.
d)	'Osebe, ki so omenjene v § 15. zakona o živalski kugi, torej one osebe, ki prihajajo pri opravkih v dotiko s tujo živino, mrhovino ali živalskimi odpadki ali izdelki, ne smejo hoditi v dvorce, ki imajo parkljarje.
5.	) Da bo ob teh omejitvah prometa s parkljarji mogoče dobavljati in »izvažati klalno živino, potrebno za aprovizacijo, se pooblašča politična ekspozitura v Cerknici, da dovoljuje potrebne olajšave ob primernih varnostnih odredbah in posebno samo, oe so dotične živali popolnoma zdrave in nesiurpljive, če izvirajo iz nezakuženih. krajev in če jih ni treba prepel j avati skozi zakužene vasi.
6.	) Prestopki tega razglasa, ki dobi veljavnost z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu, se bodo kaznovali po določilih VIII, oddelka zakona o živalski kugi.
V Ljubljani, dne 26. julija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Paulin si. r., vladni svetnik.
St. 7241.
tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade sa Slovenijo.
(Od dne 4. do dne 10. julija 1920.)
Okraj	Občina	.a •£ O	j Na novo obolelih 1		1 a p	Ostali v nadaljnji oskrbi
K Celje	o z e (Variola). Nova cerkev.....	4		3	i	
	Sv. Ema			3		#		3
Krško	Roginska gorca. . .	1		.		1
	Cerklje			1				1
!	Sv. Križ		5	2	5		2
	Krško		3				3
	Raka		6		3		2
Konjice	Stranice 		2				2
	Ljubnica		3		,	2	1
	Kot		2			,	2
	Zreče 		1	i	,	1	1
	Oplotnica		9	2		1	10
	Skomer		1	2			3
	Grušovje		3	1	3		1
,	Sv. Jernej		7	0	7		.
Ljubljana mesto	Ljubljana		4	5	1		8
Ljutomer	Staneti nci .....	2		2		.
Maribor okolica	Pobrežje		,	i			1
	Šentovec 		.	2			2
Maribor mesto	Maribor		8	1			9
Noto mesto	Ambrus ......	4	1			5
Ptuj	Kostrivnica ....	1	,			1
	Majšperk		1	1			2
	Plat			3			3
	Rogaška Slatina . .	i	,			1
	Stoprce 		.	1		i	
Slovonjgradec	Sv. Ambrož ....	3	.			3
	Velenje		1				1
	Sv. Andraž.....	v	i			1
	Šmartno pri Slovenj-gradcu .....	.	i			1
Pegavica (Typhus exant.).						
Okraj	Občina	-d m O	1 Na novo obolelih |jj	j Ozdravljenih ||	Umrlih	Ostali v nadaljnji oskrbi
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).						
Celje	Laško		9		4		5
	Trbovlje		1	i	,		2
	Sv. Krištof			5			5
Kranj	Preddvor 		i				1
	Tržič			i			1
Ljubljana mesto	Ljubljana		2	6	1		7
Ljutomer	Gorenja Radgona. .	1		1		,
Maribor okolica	Maribor okolica . .	1				1
Maribor mesto	Maribor		2				2
Radovljica	Jesenice 		2				2
	Bled		1				1
Slovenjgradec	Stari trg		3				3
	Legen		1				1
	Podgorje		1				1
	Sv. Andraž			i			1
Griža (Dysenteria).						
Borovlje	Žibpolje		1				1
	Bistrica		2				2
Celje	Petrovče		2	2			4
	Trbovlje		3		i		2
	Tinsko 		1				1
	Žalec			i			1
Kamnik	Krtina		1	9		2	8
Kranj	Tržič			5			5
Ljubljana mesto	Ljubljana		2	12			14
Maribor okolica	Sv. Martin na Pohorju		1			1
Maribor mesto	Maribor		4	1			5
Radovljica	Lesco		1				1
	Kropa		1	i			2
Slovenjgradec	Velenje			i			1
Velikovec okolica	Dobila vas ....	6	5	3		8
	Grabštanj		1				1
	Guštanj			i			1
	Bikarja vas ....	1	4			5
Škrlatica (Scarlatina).						
Borovlje	Žibpolje		2			•j 2	
Ceijo mesto	Celje			i	i	• 1 •	
Kamnik	Mekine		1	4	i		4
Ljubljana mesto	Ljubljana		3				3
Maribor mesto	Maribor		1				1
Davica (Diphteria).						
Kamnik	Kamnik			1	i		' 1
Kranj	Kranj			1			1
Krško	Studenec 		3				3 !
	Šmarjeta			i			1
Ljubljana mesto	Ljubljana		4	i			5 i
Ljutomer	Polički vrh ....	1		i		
Maribor okolica	Studenci		1		i		
Maribor mesto	Maribor ......	2		i		i i
Slovenjgradec	Stari trg		1				■ .
	Slovenjgradec . . .		i	•		i
	Gripa.					
Borovlje	Borovlje		2				2 i
	Kapla		2				2 i
	I otmara vas ....	2				2
Slovenjgradec	Razbor			4	.	i	3 .
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 26. julija 1920.
Za sanitetnega šefa: dr. Bleiweis s. r.
Razglasi vojaških oblaste».
Eks. 142/20. bi.	1147
Razglas.
Podpisana žrebčarna razpisuje in objavlja nastopne ofertalne licitacije za nabavo potrebnih količin kraha, mesa, ovsa, sena, slame in drv za čas od dne 1. septembra 1920. do dne 31. avgusta 1921.
Za kraj	Potreb- ščine	Potreba v kg	Kavcija v kronah	Dan 1 Mesec	
				1920. licitacije	
Selo pri Ljubljani	kruh	dnevno 100	8000	11.	avgust
		24.000			
	meso	dnevno 30	4000	11.	avgust
		720			
	drva za kurjavo	100.000	10«/,	12.	avgust
	oves	200.000	10»/,	14.	avgust
	seno	216.000	10%	16.	avgust
	slama	108.000	10%	16.	avgust
Licitacija se bo vršila ob zgoraj določenih dneh pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani na podstavi pismenih in zapečatenih ponudb.
Ponudbe (oferti) naj se vlagajo v zaprtem zavoju, naslovljenem na vodstvo državne žrebca rne. Ponudbe se bodo sprejemale ob označenih dneh do enajstih. Takoj po enajstih se vselej otvori jo vposlane ponudbe.
Vsaka ponudba mora biti opremljena s predpisanim kolkom za deset dinarjev.
Oene kruhu, mesu in drvom je zapisati v številkah in besedah za en kilogram, in sicer v kronski veljavi, cene ovsu, senu in slami v številkah in besedah za 100 kilogramov, in sicer tudi v kronski veljavi.
Vsak licitant mora, preden predloži ponudbo (ofert), prečitati in podpisati pogoje ter v ponudbi izjaviti, da so mu ti pogoji znani.
Pogoji za nabavo se lahko prečrtajo pri državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani vsak dan med uradnimi urami od osmih do dvanajstih.
Kavcijo je položiti v gotovini (v dinarjih in v kronski veljavi po uradnem kurzu) ali pa v državnih in državno veljavnih vrednostnih papirjih.
Vodstvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani,
dne 26. julija 1920.
Ker je bivališče Josipa Mihelčnika neznano, se mu postavlja za skrbnika! gospod dir. Gvidon Srebre, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 24. julija 1920.
C 94/20—1.	1123
Oklio.
Julija Jerič v Stiški vasi št. 4 je vložila zoper Franca Jeriča iz Stiške vasi št. 4 tožbo zaradi 1160 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 10. avgusta 192 0. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 9.
Ker je bivališče Franca Jeriča neznano, se mu postavlja za skrbnika Janez Pregled v Stiški vasi št. 19, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi 'sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek IIL,
dne 26. julija 1920.
O 314/20—1.	1091
Oklio.
'Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno razpravo na dan
12. avgusta 1920.
ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 5.
V obrambo pravic Ivana Palčiča in Antonije Paičičeve se postavlja za skrbnika gospod Konrad Loschdorfer, kanclist v Sevnici.
Ta skrbnik ju bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njiju nevarnost in stroške, do>-kler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 14. julija 1920.
A 4/20—20.	1103
Oklio, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Anton Žnidaršič, župnik v Dragi, je dne
9.	decembra 1919. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne
15. septembra 1920. ob devetih v sobi št. 4 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek I.,
dne 19. julija 1920.
A I 522/19—9.	1093
Oklio. s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Terezija Č u š, posestnica v Kicarju, je dne 8. decembra 1919. umrla.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
7.	avgusta 192 0.
oh enajstih v sobi št 17 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 13. julija 1920.
A VII 56/20—9.	1099
Oklic, s ksterlm se sklicujejo zapuščinski upniki.
Juri Kmetec, gornik v Berinjaku št. 6, je dne 26. januarja 1920. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
j 17. avgusta 19 2 0. oh devetih v sobi št. 17 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastaralo pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 16. julija 1920.
A 178/20.	1119 3—2
Oklio, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Vinko Widmoser, posestnik in trgovec v Vuhredu, je dne 27. aprila 1920. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do njegove zapuščine, se pozivi je j o, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri okrajnem sodišču v Marenbergu, oziroma pri podpisanem sodnem poverjeniku, do dne
1.	oktobra 192 0.
ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi upniki, ki niso zavarovani s zastavno pravico, imeli nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
V Marenbergu, dne 22. julija 1920.
Otmar Golob s. i\,
notar kot sodni poverjenik-
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Freds. 3048/13/20—7.
Razglas.
Notar dr. Kasto Jože Kunc v Slovenjgradcu je danes položil predpisano prisego.
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 28. julija 1920.
Kavčnik s. r.
Cg I a 217/20—1.	"	-	1077
Oklio.
Zoper odsotnega F ranca Hlebca, posestnika v Idriji št, 269, je podala pri deželnem sodišču v Ljubljani Kranjska hranilnica v Ljubljani, oziroma dr. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, tožbo zaradi 5000 kron.
Prvi narok je določen na dan -12. a v g u sta 192 0.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št, 124.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod dr. Vodušek, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal, dokler se Franc Hlebec ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I a.,
dne 16. julija 1920.
Cg I a 175/20—3.	1125
Oklio.
Odsotnemu Aleksandru N a g e 1 n u, bivšemu tvorničarju na Viru pri Domžalah, je vročiti v pravni stvari Ivana Bartola, mehanika v Domžalah, po drju. Trampužu, odvetniku v Kamniku, sklep z dne 3. junija 1920., opr. št. Cg I a 175/20., I s katerim se je podala pri. deželnem sodišču v Ljubljani tožba zaradi 7450 K s pripadki.
Prvi narok je določen na dan
12. avgusta 1920. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Za skrbnika tožencu se postavlja gospod dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I a.,
dne 26. julija 1920.
Cg I 164/20—1.	1149
Oklio.
Martin Žebelj, posestnik v Bočni pri Gornjem gradu je vložil zoper J osipa M i h e 1 č n i k a, posestnika v Gornjih Pobrežah št, 9, p. Rečica ob Savinji,, tožbo zaradi plačila 805 amerikanskik dolarjev.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. avgusta 1 9 2 0. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Tožeča stranka Antonija Gerlec, rojena Fe-nos, Marija, Josip in Polona Fenos in ležeča zapuščina Lajoša Fenosa je vložila zoper rimskokatoliško župnijo v Cankovi tožbo: 1.) da se ji prizna služnost pešhoje; 2.) da se odpravi jarek, oziroma podzida ta jarek.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
4.	avgusta 192 0.
ob petnajstih (ob treh popoldne) pri tem sodišču v sobi št. 19.
Ker je bivališče tožeče stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Štefan Gutmanu, župan v Cankovi, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 17. junija 1920.
C 213/20—1.	1110
Oklio.
Zoper Konrada K1 a m p f e r j a, posestnika v Partinju, sedaj neznanega bivališča, oziroma njegove neznane dediče in pravne naslednike, sta podala pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Viktor in Terezija Androjna, posestnika v Partinju, zastopana po drju. Andreju Vebletu, odvetniku pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, tožbo zaradi izdaje izknjižbene dovolitve glede terjatve v znesku gid. 1053-70, ali 2107 K 40 v s pripadki, za katero je vknjižena pri vi. št. 249 katastralne občine partinjske zastavna pravica na korist Konrada Klampfer j a na podstavi kupne pogodbe z dne 18. avgusta i891.
Na podstavi tožbe se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
16. septembra 1920 oh devetih v sohi št. 10 podpisanega sodišča.
V obrambo pravic Konrada Klampferja, oziroma njegovih neznanih dedičev in pravnih naslednikov, se postavlja za skrbnika gospod Davorin Polič, odvetniški solicitator pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Ta skrbnik bo zastopal toženca, oziroma njegove neznane dediče in pravne naslednike, v oznamenovani pravni stvari na njega, oziroma njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasi, oziroma ne zglase pri sodišču, ali ne imenuje, oziroma ne imenujejo pooblaščenca, oziroma pooblaščencev.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 19. julija 1920.
Cb II 30/20—1.	1080
Oklio.
Zoper- Ivana Palčiča in Antonijo P a 1 č i -č e v o, stanovnika v Rajhenburgu, katerih bivališče jo neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Sevnici Jožef Mirt, posestnik v Ilaselbaehu, tožbo zaradi 240 kron.
A VI 2995/18—34/V'II.	948 3—2
Okiie, s katerim sa sklicujejo sodišču neznani dediči.
Er an Merz n i k, pisarniški oficiant, rojen dne 1. julija 1873., pristojen v Smerje, okraj postojnski, naposled na Dunaju, X., Knöllgasse 17, je dne 24. avgusta 1918. umrl, ne da bi bil zapustil naredbo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščine se postavlja gospod dr. Ludovik Hauer, notarski kandidat na Dunaju, X., Kepler gasse 9.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznanit j sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče Favoriten, oddelek VIL, na Dunaju,
dne 4. julija 1920.
T 196/20—3.	1108
Amortizacija.
Po prošnji kapetana Viktorja Bunca v Mariboru kot likvidatorja prejšnjega 7. lovskega bataljona se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje iz-jrubil: „Vložna knjižica št. 320.521 Kranjske brani 1 niče v Ljubljani z vlogo 684 K 27 v, glaseča se na ime: Kriegsfonds des k. k. Eeldjäger-bataillons 7“.
Imetnik hej knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, kor bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 14. julija 1920.
T 200/20—3.	1136
Amortizacija.
Po prošnji Ivane Rakovčeve, strojevod-je.Ve žetie v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki je bila prosilki baje ukradena: „Vložna knjižica št, 127502 mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 8000 K, glaseča,se na ime: Ivana Rakovec“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 21. julija ,1920.
T 112/20—6.	1105
Amortizacija.
Po prošnji Eranca Magdiča, posestnika v Mekotnjaku in tajnika okrajne hranilnice v Ljutomeru, se uvaja postopanje za amortizacijo Spodaj navedenih vložnih knjižic, ki jih je prosilec baje izgubil. Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestili mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložnet knjižice niso več veljavne.
Hranilne knjižice hranilnice v Ljutomeru:
a)	št. 16.468 Magdič Alojzij s saldom 527 K 98 v, h) št. 16.469 Magdič Micika s saldom 527 K 98 v, c) št. 16.470 Magdič Elizabeta s saldom 527 K 98 v,i č) št, 16.471 Magdič Mihael s saldom 527 K 98 v, d) št. 16.580 Magdič Matija s saldom 523 K 09 v.
Hranilne knjižice okrajne posojilnice v Ljutomeru: a) št, 4109 Jerebič Vekoslav v Lahonšča-ku za 6000 K, b) št. 688 Magdič Marija v Met-kotnjaku za 3077 K 91 v, c) št. 3449 Magdič Harij a ml. v Mekotnjaku za 223 K 33 v, č) »t. 741 Magdič Matjaž v Mekotnjaku za 2600 K K v, d) št. 2767 Magdič Lizika v Mekotnjaku za 119 K 66 v, e) št. 3448 Magdič Alojzij v Mekot-
jaku za 217 K 17 v, f) št, 1881 Magdič Mihael ^ Mekotnjaku za 367 K 30 v, g) št. 3894 Magdič Marija st. v Mekotnjaku za 1225 K 05 v, h)
0 4072 Kapun Marija v Kamenščaku za 301 K.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 13. julija 1920.
-T 113/20—5.	1104
Amortizacija.
Po prošnji' Janeza Žgajnarja, posestnika v Hudem kotu, se uvaja: postopanje za amortizacijo'nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilefe baje izgubil: „Hranilna knjižica hranilnice v Marenbergu št. 6009 s stanjem 1.132 K 40 v, glaseča se na ime: Rozalija Arih“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica , ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 13. julija. 1920.
Kc 1 329/20—2.	.	1072
Amortizacija.
Xa prošn j o Ivana. V e r t i č a, posestnika v Zgornjem Velovleku, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki jih je prosilec baje) izgubil: Št, 28.567 hranilnega in posojilnega društva v Ptuju za 8000 K, glaseča se na ime: Ivan Vertič; št, 36/345 mestne hranilnice v Ptuju za 1445 K 41 v in št. 41/270 za 113 K 53 v, glaseči se na občino Zgornji Ver-lovlek“.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so hranilne knjižice brez
moči. okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 26. junija 1920.
Xc VII 319/20—2.	1137
Amortizacija.
Po prošnji Jurija Rit on j e, preužitkarja v Sesteržah št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne'knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica št. 152 Kmečke hranilnice in posojilnice na Ptujski gori za 8471 K 75 v, glaseča se na ime: Juri Ritonja“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj tekom šestih mesecev uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da, je hranilna knjižica brez moči. -	‘ ■i
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 22. julija 1920.
Kc I 282/20—3.	1082 3—3
Amortizacija.
Po prošnji Pavla Tschinklna, posestnika v Grčaricah št. 8, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki se je baje leta 1915. na potu v Ameriko izgubila: „Hranilna knjižica mesta kočevskega št. 23.885, kontni list št. 400, o glavnični vrednosti 2000 K“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se, sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 17. julija 1920.
P 75/20—2.	~	1113
Razglas preklica
S tusodnim sklepom z dne 17. maja 1920., opr. št. L 1/20/9, je bila Terezija Tičar, rojena dne 22. novembra 1888. v Podulcah št. 55, pristojna na Rako, samska, posestnikova hči, prej stanujoča v Podulcah št, 55, zaradi mnobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Martin Zupančič, posestnik v Površju.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek L,
dne 20. julija 1920.
Firm. 840, Rg A II 265/2.	1084
Razglas.
Izbrisala se je danes v registru vsled opušta trgovine firma: Lrnak & C0.,
s sedežem v Ljubljani,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 12. julija 1920.
Firm. 194/20, Rg C I 36/1.	1127
Vpis družbe z omejeno zavezo.
V register se je vpisala dne 25. junija 1920. d ružba.	slovensko:
Savinja,
lesna trgovina in industrijska družba z o. z. r Celju,
nemško:
Savinja,
Holzhandels- und Industriegesellschaft m. b. H.
in Celje,
italijansko:
Savinja,
oommercio ed industria in legnami, societa a. g. 1. Celje, francosko:
Savinja,
societe a g. 1. pour le commerce et I industrie du bois ä Celje, s sedežem v Celju.
Oficialno ime družbi je slovensko.
Obratni predmeti: Družba trguje z lesom in lesnimi izdelki na debelo in na drobno, se bavi a lesno industrijo ter se udeležuje obratov lesotržna in industrijske stroke, tako na primer:
1.	) nakupuje, izdeluje, prodaja, eksportira in importira les vsake) vrste, stoječ in posekan, z roko ali s stroji obdelan, drva in oglje in vsakovrstne izdelke iz lesa, na svoj in na tuj račun;
2.	) izvršuje vse gorenje in lesne manipulacijo kakršnegakoli imena, transporte lesa na katerikoli način;
3.	) vrši obrate za izdelovanje in predelovanje lesa in izdelkov iz njega, na primer: žage, obrate za izdelovanje zabojev, sodov, parketov, naoken-skih okvirov, vrat, stolov in drugega pohištvai, tesarskih izdelkov (ostrešja, barak itd.) itd.;
4.	) pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom ;
5.	) postavlja in vzdržuje skladišča za les in lesne izddlke.
Poslovodje: Herman Goli, trgovec in veleposestnik v Velenju; Vinko Kukovec, tesarski mojster in lesni industrijee v Celju; dr. Anton Božič, odvetnik in posestnik v Celju.
Prokurist: Franjo Frangeš, ravnatelj „Savinje“ v Celju.
Pravico namestovanja imajo poslovodje.
Podpis firme;: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva poslovodji ali en poslovodja skupno s prokuristom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 25. junija 1920.
Firm. 934, zadr. VII 13/1.	1093
Razglas.
Vpisala se je v zadružni register dne 15. julija 1920. zadruga:
Nakupovalna in razpečevalna zadruga za klavno živino v Ljubljani,
1*. Z. Z O. Z. j
s sedežem v Ljubi j a n i.
Obratni predmet: Zadrugi je namen, da s skupnim nakupovanjem in razpečavanjem Haine živine vseh vrst utesni prekupovanje in s tem združeno draženje živine ter pospešuje gospodarske interese zadružnikov. Le-te pa pospešuje za-drnga tudi s tem, da ustanavlja in vzdržuje gospodarske naprave, potrebne za racionalno uko-riščanje in razpečavanje vseh postranskih produktov pri mesarskem obrtu.
Svoj namen doseza zadruga tako: Po svojih organih, ki so člani ali pooblaščenci,
a)	preskrbuje članom živo ali zaklano živino vseh vrst ter jo porazdeljuje mednje po njih potrebah in priglašenih zahtevah;
b)	nakupuje in prodaja živo ali zaHano živino za skupni račun tudi nečlanom ter preostaja joče blago izvaža s pritrdilom pristojnih oblastev neposredno, oziroma po za to upravičeni „Osrednji zadrugi za zalaganje in izvoz“;
c)	prevzema od zadružnikov ali tudi nezadrliž-nikov predmete, kakor loj, rogove, kože itd., t ta namen, da jih razpečava za skupni račun, bodisi nepredelane v sirovem stanju ali pa po predelavi v zadružnih napravah;
d)	ustanavlja, vzdržuje in vodi obrat v zadružnih napravah: klalnicah, skladiščih, strojnicah, delavnicah, potrebnih za zbiranje, čiščenje, predelavanje in podelavanje predmetov, ki se redno dobivajo pri izvrševanju mesarskega obrta;
e)	priskrbuje nedostajajoča denarna sredstva * zadružnim kreditom po izposojilih.
Zadružna pogodba z dne v24. maja 1920.
Oznanila se izvršujejo po nabitim na zadruž-»i deski.
Eačelništvo sestoji iz predsednika, podpred-«ednika in šestih odbornikov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.
Člani prvega načelništva so:
1.	) Jakob Jesih, mesar in posestnik v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 88;
2.	) Andrej Marčan, mesar in posestnik v Ljubljani, Rimska cesta št. 21;
3.	) Josip Toni, mesar in posestnik v Ljubljani, Poljanska cesta št. 38;
4.	) Josip Primc, prekajevalec in posestnik v Ljubljani, Delamska ulica št. 8;
'5.) Prane Lavtižar, posestnik in mesar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 83;
6.	) Matevž Krušič, mesar in posestnik v Ljubljani, Rovi Vodmat št. 147;
7.	) Prane Lovše, mesar in posestnik v Ljubljani, Tržaška' cesta št, 47;
8.	) Franc Zajc, mesar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7.
Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da po dva člana pod zadružno firmo postavljata svoje ime.
Občni zbor se skliče vselej vsaj osem dni prej z vabilom, nalepljenim na zadružni deski.
Zaradi prigleda je pristopila zadruga k „Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani“.
Deželno kol trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 15. julija 1920.
1047 Zzpremembe pri že vpisanih zadrugah.
Firm. 142/20, zadr. LE 42/7.
V	zadružnem registru se je vpisala današnjega dne pri zadrugi:
a)	Hranilnica in posojilnica v Trebnjem,
reg. zadr. z neom. zavezo, nastopna izprememba:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Janez Miklič, posestnik v Starem trgu št. 13, Franc Kastelic, posestnik v Št, Lovrencu, in Franc Kužnik, posestnik v Dobrniču; vpisali pa so se novi člani načelništva Franc Šušteršič in Ivan Platiš, oba kaplana, v Trebnjem, in Jožef Pust, posestnik na Vrhtrebnjem št. 7.
Firm. 143/20, zadr. I 116/8.
b)	Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu,
reg, zadr. z neom. zavezo, nastopna izprememba:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Mihael Lisac v Grivaču št. 10, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Martin Briški v Vasi
it. 21. '
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 6. julija 1920.
Št. 24.861/1920.	1074 3—3
Oddaja kolodvorske restavracije v Podroščici.
S tem razpisujemo zatvor jen natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Podroščici (Slovenija).
Uporaba se prične dne 20. avgusta 1920. ter bo trajala tri leta, t. j. do dne 19. avgusta 1923. Omenjena restavracija ima dve sobi, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 jedilno shrambo in 1 zagrajeno verando.
V	restavraciji je tudi uvedena električna raz-ivetljava.
Tisti, ki dobi restavracijo v uporabo, mora potrebni inventar nabaviti ob svojih stroških.
Zapečatene ponudbe v zaprtem zavitku, opremljene s kolkom za 12 kron, s potrebnimi listinami in z nadpisom na zavitku „Ponudba k
št, 24.861/A.—1920. za uporabo gostilničarskega posla na postaji v Podroščici“, naj se do dne
10.	avgusta 192 0.
do dvanajstih pošljejo direkciji državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, Mibanovičeva ulica br. 12, po pošti proti povratnici ali osebno.
Kot odstopnino pa je treba do dne 9. avgusta 1920. do dvanajstih pri blagajni rečene direkcije položiti znesek 250 kron, t. j. dvestopetdeset kron v gotovini.
Natančnejša pojasnila o uporabi te restavracije se dobivajo oh uradnih urah pri splošnem oddelku podpisane direkcije, I. nadstropje, soba št, 49.
Od ponudnikov se domneva, da poznajo vse pogoj e ter jih v vsem obsegu spre jemlje jo za obvezne.
Ponudbe, katerim ni priložena odstopnina ali ki dospejo po zgoraj določenem roku, se ne bodo vpoštevale. Direkciji železnic pristoji pravica, da prosto izbira med ponudniki tudi brez ozira na ponujeno ceno. Obenem se pristavlja, da bo moral tisti, ki se mu odda restavracija, vse najete prostore kuriti in razsvetljevati oh svojih stroških.
Direkcija državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 1. julija 1920.
Objave.
Št, 1390/2—VI—1920.	1153
Avstrijska, ogrska' in bosensko-her-cegovska železniška blagovna tarifa, del I., oddelek B, veljavna izza dne 1. j anuar j a 19 1 8.
Izdaja III. dodatka.
Dne 16. avgusta 1920. se izda k zgoraj navedeni tarifi III. dodatek, ki velja le za železniške proge v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter obseza izpremembe določil in povišbe pristojbin.
V	Ljubljani, dne 28. julija 1920.
Inspektorat državnih železnic
v imenu vseh soudeleženih železniških uprav.
Št. 1390/2—VI—1920.
Državne železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Direkcija v Zagrebu.
Tarifa II. del za prevo.z potnikov, psov, potne prtljage in ekspresnega blaga na državnih železnicah v Sloveni j i.
Dne 16. avgusta 1920. se izda nova tarifa
II.	del za prevoz potnikov, psov, potne prtljage in ekspresnega blaga na državnih železnicah v Sloveniji; 'ta tarifa obseza napram dosedanji tarifi izpremembe in povišbe pristojbin.
Istega dne se ukine tarifa za odpravo oseh, psov, prtljage in pospešnega blaga II. del, veljavna izza dne 16. maja 1919. z dodatkom vred.
Razglas št. 1'390/VI—1920., objavljen v „Uradnem listu“ št. 86 z dne 22. julija 1920., glede lOOodstotne povišbe tarife, navedene v 2. odstavku, izza dne 1. avgusta 1920. se preklicuje.
V	Ljubljani, dne 28. julija' 1920.
Št. 1390/2—VI—1920.
Državne železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ravnateljstvo v Ljubljani.
Tarifazaživad, brzovoznointovorno blago, II. del, v e 1 j a v n a i z z a dne 15. avgusta 1919.
Z veljavnostjo izza dne 16. avgusta 1920. se izda k zgoraj navedeni tarifi II. dodatek, ki obseza izpremembe določil in povišbe pristojbin.
Razglas št. 1390/VI—1920., objavljen v „Uradnem listu“ št, 86 z dne 22. julija 1920., glede lOOodstotne yiovisbe izza dne 15. avgusta
1920.,	se preklicuje.
V	Ljubljani, dno 28. julija 1920.
št. 414 ad/20.	1120 3—2
Natečaj.
Pri mestni občini v Trebinju se popolni mesto mestnega zdravnika, spojeno z letnimi prejemki
IX. činovnega razreda in z draginjsko doklado kakor za državne uradnike.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 8S.
Mestno poglavarstvo v Trebinju,
dne 20. julija 1920.
Št. 1547.	1135
Bazpia službe za strokovno
učiteljico.
Po pooblastilu višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 5. maja 1920., št, 5391, se razpisuje mesto strokovne učiteljice za I. skupino na I, dekliški meščanski šoli.
Prosilke morajo biti usposobljene za slovenski in za nemški učni jezik.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti najkesneje do dne 31. avgusta 1 9 2 0. pri podpisanem šolskem svetu.
V Mariboru, dne 23. julija 1920.
Predsednik: dr. Leskovar s, r.
Razne objave.
Št, 1085/V/5—1920.	1152
Razglas,
Z dnem 15. avgusta 1920. leta se z odobritvijo ministarstva saobraćaja št, 3858/20. M. S. iz leta
1920.,	do preklica, oziroma do proizvedbe v tarifah povišajo sedaj veljavne cene na lokalnih železnicah : od Grobelnega do Rogatca, od Slovenske Bistrice do Slovenske Bistrice (mesto), od Ljubljane do Vrhnike, od Poljčan do Konjic in od Sinče vasi do Železne kaple za potnike, pse, prtljago in ekspresno blago za 100 odstotkov, vozarili ski stavki za brzovozno in sporovozno blago za 125 odstotkov. Za postranske pristojbine za brzovozno in; sporovozno blago veljajo določila III. dodatka k avstrijsko - ogrsko - bosensko - hercegovski tarifi za blago, del I B, ki stopi v veljavo dne 16. avgusta 1920.
Mesečne karte za javne nameščence se povišajo za 50 odstotkov; delavske tedenske karte za 100 odstotkov.
Vse vozne cene in pristojbine se zaračunjajo v dinarjih.
Vozarina za pse, potno prtljago in ekspresno blago se zaokrožajo navzgor za 10 par. Najmanjša pristojbina za vsak odpravek psov ali potne prtljage znaša en dinar, za ekspresno blago pa dva dinarja.
Za vsak odpravek psov in prtljage se pobira še 10 par kolkovine in 50 par manipulacijske pristojbine, za ekspresno blago 20 par kolkovine iu 50 par manipulacijske pristojbine.
Najmanjša vozarina za lastno železnico znaša za brzovoz 2‘50 dinarja, za sporovoz 2‘00, za tuje železnice za brzovojz 1*50 dinarja, za sporovoz 1*00 dinar.
Do izdaje nove tarife bodo nove vozarinske tablice in izpremembe novih tarifnih določil na razpolago pri obratnih vodstvih in objavljene z oglasom 'tudi na postajah navedenih železnic.
Družba južne železnice kot obratujoča upravi.
Ad 1124.	Popravek.
Objavi, priobčeni v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ št. 89, str. 402, je popraviti tako, da veljajo povišane tarife izza dne 15. avgusta (in ne izza dne 16. avgusta) 1920.
Obratno ravnateljstvo južne železnice,
dne 31. julija 1920.
Razid društva.	tlW
Po sklepu občnega zbora z dne 15. aprila 192A se je podružnica „Slovenskega trgovskega društvi ,Merkur’“ v Kranju razšla.
V Kranju, dne 29. julija '1920.
Franc Berjak »•r ?
bivši predsednik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.