PoStnlna plačana v gotovini. Leto XX., št. 4 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, éelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.241. Ljubljana, četrtek 5. januarja 1339 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—• Za inozemstvo Din 40.—__ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo Japonska mirovna ponudba Ob prehodu iz starega v novo leto so se delale politične bilance in hkrati tudi prognoze za bodočnost v mladem letu. Enega največjih spornih področij pa so se nekako izogibale, kitajsko-japonske-ga bojišča, kjer preživljajo sedaj drugo vojno zimo. Zdelo se je, kakor da se vsak boji, postavljati kakršnokoli napoved glede bodočega razmerja med tema dvema narodoma, dasi je tudi vzhodnoazijsko področje jako važen del mednarodnopolitičnih odnošajev. Ali ravno med Kitajci in Japonci so se dogodili ob prehodu iz starega v novo leto neki dogodki, ki jih ni mogoče prezreti, čeprav dalekosežnosti njih učinkovanja ni mogoče sedaj še niti približno oceniti. Ne tičejo se bojišč, saj orožje že nekaj tednov v vzhodni Aziji precej miruje in razen majhnih četaških napadov se ne dogaja nič omembe vrednega na bojnih poljanah. Japonci držijo zavzete pasove ob železnicah ter v velikih mestih, ogibajoč se prilike, ki bi jo dajali Kitajcem s tem, da bi oddaljevali manjše odelke od glavnih vojnih sil. Razne vesti so sicer vedele povedati, da pripravlja kitajsko vojno vodstvo veliko, naravnost orjaško ofenzivo zoper japonske armade, toda veliko vprašanje je, ali so te vesti točne, kajti velike ofenzive se navadno ne napovedujejo, marveč kratko malo izvajajo. Od nikoder tudi ni bilo čuti, da bi bili morali Japonci za prezimovanje svoje okupacijske čete kaj prida odmakniti od zavzetih postojank, pač znamenje, da jim ne prede trda v kitajski zimi. To so dejstva, ki jih je dobro imeti pred očmi. Dogodki, ki so pomembnejši od vojaških v kitajski sodobnosti, so s političnega in diplomatskega področja. Za božič je svet doživel japonsko mirovno ponudbo v obliki uradne izjave, ki jo je podal princ Konoje, predsednik japonske vlade, 0 mirovnih pogojih, pod katerimi bi se mogle ustaviti sovražnosti na Kitajskem. Ti pogoji so se z več strani označili kot zmerni. Zdi se, da je pametno počakati z dokončno sodbo, pa jih zaenkrat označiti le kot jako pretehtane. Japonska po izjavi prinoa Ko-noja ne postavlja nikakih teritorialnih zahtev, toda hkrati povsem nedolžno pristavlja, da želi ohraniti posebno razmerje z Notranjo Mongolijo, ki naj ostane na poseben način urejena v smislu antikomunističnega pakta. Praktično vzeto se to reče, da hoče Japonska ohraniti posebno politično stališče v Notranji Mongoliji, torej nekaj podobnega, kakor je »samostojnost« Mandžurije, katere priznanje po Kitajski tudi spada med japonske mirovne pogoje. Konoje je dalje slovesno proglasil, da priznava Japonska popolnoma kitajsko suverenost, ki je ne misli oškodovati s kakimi teritorialnimi prisvojitvami, toda istočasno je mimogrede pristavil, da želijo Japonci ohraniti svoje oborožene sile v nekaterih pomembnih kitajskih mestih. Tudi vojne odškodnine v Tokiu ne zahtevajo, marveč nasprotno želijo izvesti svoj gospodarski obnovitveni program na Kitajskem, pri čemer so pripravljeni se odpovedati vsem dosedanjim privilegijem, kar pa bi seveda morale storiti tudi ostale velesile. Tu j imamo vsekakor oni vzvod, s katerim nameravajo Japonci izriniti gospodarski in politični vpliv velesil, zlasti Anglije in Zedinjenih držav s Kitajske. Ostala je zahteva po izločitvi kuomin-tanga, toda glede Cangkajška namigujejo iz Tokia, da bi bili pripravljeni po neki dobi odsotnosti se sprijazniti celo s povratkom tega na Japonskem tako osovraženega kitajskega reorganizator-ja. Zaključek japonskega načrta je, da tudi Kitajska pristopi k protikomuni-stičnemu paktu in začne izvajati na vsem svojem ozemlju sistematično pro-tikomunistično politiko. Konoje je končno naglasil, da japonski načrt ne stremi v ničemer po omejitvi pravic in gospodarske udejstvoval-ne svobode na Kitajskem. Vendar se dobro vidi, da želijo v Tokiu izrabiti kitajski pristanek v smeri, ki bi omogočila izpodrinjenje neazijskih držav iz Vzhodne Azije. Japonska hoče, da Kitajska prizna njeno vodstvo in njeno varuštvo, pa da ji poveri nalogo, da izvede reorganizacijo njenega gospodarstva; da bi to pomenilo nekako toliko ko izkoriščanje Kitajske za japonske gospodarske načrte, leži na dlani. Japonska mirovna ponudba je prvi pomembni dogodek. Drugi se je odigral pravkar. Pred nekaj dnevi je objavil iz britanskega Hongkonga poslanico na Kitajce Vangčingvej, eden vodilnih či-niteljev v kitajski vladi in v stranki kuomintang, eden glavnih sodelavcev v vodstvu sodobne Kine. Vangčingvejeva poslanica pomeni toliko kot poziv na Cangkajška in sedanjo vlado, naj pristane na japonske pogoje ter skuša s Tokijem skleniti mir. Njegov poziv je pri2el tako nepričakovano, da je bil svet sprva v dvomih, kako naj ga razume; pojavili so se celo povsem konkretni dvomi, če je poziv avtentičen in če ne gre le za ratifikacijo ali celo nov poskus, ria se od zunaj zanese zmeda v kitajske zadele Teda po^g-m-a se je FRANCIJA SE RO UMAKNILA IZ SREDNJE IN VZHODNE EVROPE Poluradno italijansko situacij sk o poročilo — Pred razčišcenjem odnošajev v Podunavju ~ Naraščajoč vpliv osi Rim—Berlin Rim, 4. jan. AA. Diplomatski urednik agencije Stefani je objavil članek o političnem položaju v Evropi. Članek pravi med drugim: »Monakovski mir, ki je zaključil dobo težke evropske krize in napetosti, je dal povod za važne preokrete v mednarodnih odnošajih Ti preokreti postajajo tako v zapadni. kakor tudi v srednji in vzhodni Evropi vedno jasnejši Vsi se še spominjajo, kako je pred dnevi poluradni »Temps« pisal o potrebi da naj Francija ponovno prouči vse svoje mednarodne obveznosti, posebno one napram vzhodnim državam Monakovskemu miru se imamo zahvaliti, če je Češkoslovaška prenehala biti francosko-rusko strateško oporišče proti Nemčiji in če je sedaj jasno, da Rusija nima več nobenega neposrednega vpliva na življenje Podunavja in Balkana Na drugi strani ie Češkoslovaška ustvarila odnošaje lojalnega sodelovanja z Nemčijo in Italijo. Madžarska se je naslonila na os Rim - Berlin. Odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo se bližajo končnemu razčišče-nju. Na ta način je nastal v Podunavju nov položaj, na katerega ima os Rim-Berlin močan vpliv Vpliv Rusije sploh ne obstoja, vpliv Francije pa je zmanjšan. Sedaj napoveduje tudi Poljska spremembe Poluradna »Gazeta Polska« naglaša, da je Francija nezadovoljna in da želi zapusti svoje zaveznike ter se umakniti v obrambo za Maginotovo črto To nas ni presenetilo, pravi poluradni organ poljske vlade, toda treba je imeti odprte oči pred stvarnostjo, kajti Francija se odreka s tem vsem obveznostim napram Poljski Te ugotovitve dokazujejo, da je francoski vpliv že prenehal v Podunavju in da pre-nehuje sedaj tudi na vzhodu To bo z razvojem dojndkov postalo še jasnejše. Vse to je posledica dejstva, da sta dve velesili v srcu Evrope ustvarili močan blok.« Beckov obisk pri Hitlerju Sestala se bosta danes ali jutri v Monakows — Pričetek neposrednih pogajanj o ukrajinskem vprašanju Varšava, 4. jan. h. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je izzvala ogromno pozornost vest, da bo zunanji minister Beck na povratku s francoske riviere prispel jutri v Monakovo, kier se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-porn in ga bo nato sprejel tudi kancelar Hitler v Berchtesgadnu. V poučenih varšavskih krogih zatrjujejo, da pomeni ta sestanek pričetek poljske akcije za rešitev ukrajinskega problema na način, kakor si ga zamišlja Poljska Poljska vlada je v tem pogledu osvojila načrt pokojnega Pilsud-skega, ki določa rešitev ukrajinskega problema v okviru konfederacije pod vplivnim vodstvom Poljske. Vsaki drugačni rešitvi ukrajinskega problema se bo Poljska z vsemi sredstvi uprla. London, 4. jan. h V londonskih političnih kiogih zasledujejo z največjo pozornostjo diplomatsko aktivnost poljske zunanjega ministra Becka v zvezi z reševanjem ukrajinskega problema. Sestanek v Mona-kovu smatrajo v londonskih krogih za pri- četek diplomatskih pogajanj med Poljsko in Nemčijo v zvezi z ukrajinskim vprašanjem Spričo sedanje mednarodne konste-lacije po mnenju londonskih krogov m pričakovati. da bi Beck prodrl s svojimi načrti, ker so v nasiprotju z nemško koncepcijo o bodoči ureditvi vzhodne Evrope. itvinov in Ciano obiščeta Varšavo Budimpešta, 4. jan. AA. List »Magyarszag« poroča iz Varšave, da v poučenih poljskih krogih potrjujejo, da bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov ob koncu januarja prišel v Varšavo in se sestal z zunanjim ministrom Beckom. Pri tej priložnosti bosta podpisala tudi novo poljsko-sovjetsko trgovinsko pogodbo. Rim, 4. jan AA. Včeraj je poljski poslanik obiskal zunanjega ministra Ciana in razpravljal z njim o obisku v Varšavi. Grof Ciano bo obiskal Varšavo v teku druge polovice meseca februarja. Daladier o edinstvu in moči francoskega imperija Političen govor na banketu v Tunisu Tunis, 4. januarja. AA Havas Predsednik francoske vlade Daiad er je imel na banketu, ki se je vršii snoči v njegovo ča*t v hotelu »Majestie« govor, ki ga je prenašal francoski radio Daladier je v svojem go voru naglasil da je Fraicija bila vedno lojalna m da je to dokazala tudi nap am domačemu prebivalstvu v Tunisu. A'žiru in Maroku. Tunis, Alžir in Maroku predstav Ijajo močne osnove francoskega imperija Mi Francozi, je nadaljeval Daladier. nima mo navade upirati poglede p!eko mej. ki jih je določila zgodovina Iz tega mesta vidimo celo severno Afriko do Agadirja z njenimi 18 milijoni prebivalcev, ki so popolnoma duhovno in materialno zedinjeni z nami To je najboljši dokaz edinstva in lojalnosti francoskega impeiija, ki ga je v današnjih časih mogoče ugotoviti. Vidim istotako kakor vsi oni. ki so v mojem spremstvu, da je naše edinstvo stvarno, močno in nerazrušljivo. Mi smo drug drugemu vdani Mi smo odločni svobodni ljudje. ki smo že večkrat dokazali svojo požrtvovalnost braniti neodvisnost in svobodo. Nas navdaja duh bratstva. >vobode in sodelovanja, ki na veličasten način prikazuje edinstvo francoskega imperija Imeti moramo zaupanje ljudi, ki s skupmmi napori v okviru nedvomljive svobode ustvarjajo in bodo ustvarili nov družabni red Ta dolžnost pada na vas Prišli so dnevi, ko bo nujno treba na energičen način potrditi edinstvo francoskega imperija Francoska vlada ima nalogo, da v vseh francoskih pre-komorskih deželah vrši svojo vlogo zedi-njenia. kako' se je to vedno godilo v naši zgodovini ter je meni kot sedanjemu pred sedniku francoske vlade dolžnost vam povedati. da mo.ate vi na vseh poljih delati z največjimi napori in najhitreje izkoristiti vse svoje individualne sile in vsa svoja naravna bogastva. Francija bo neumorno delala v tej smeri ter vas poziva, da s svojim požrtvovanjem dopnnesete k velikemu cilju ter se pokažete odločni proti vsaki brutalnosti in tiraniji. Vi morate vsak dan in povsod dokazati naša splošna načela bratstva in svobode. Na silo odgovarjajte s svojo mirno močjo v zavesti varnosti. Ta del govora predsednika francoske vlade so vsn prisotni burno pozdravili. Nato je Daladier nadaljeval: Vi Tuniža-ni morate vedeti, da so vaši očetje in vaši bratje dali življenje na bojnem polju, da s tem dokažejo odločnost Francije. Vi Tu-nižani morate vedeti da je Francija miroljubna zemlja in da je ona doživela toliko slave, da bodo morale nove generacije zelo požrtvovalno delati, ako bodo hotele tej nesmrtni francoski slavi dodati še svoj del. Toda vi morate pri tem tudi vedeti, da je miroljubna Francija popolnoma prepričana, da je dovolj močna ter se ne bo ustrašila pojasnilo pravo stanje stvari. Iz Cung-kinga, nove kitajske prestolnice, je prišlo poročilo, da je pod predsedstvom maršala Cangkajška zasedala vlada ter enodušno obsodila Vangčingvejevo akcijo. njega samega pa odstavila od vseh odličnih položajev, ki jih je doslej zavzemal, ga izključila iz stranke, proglasila za veleizdajalca ter mu vzela ne le vse funkcije, marveč tudi vse imetje, ki ga je imel v Kini. S tem je Čangkajšek na posebno viden način razglasil vsemu svetu, da ne more biti govora o popuščanju napram Japoncem, marveč da se bo borba nadaljevala brez omahovanja. Kakor napram nepokornim ali omahljivim generalom, tako se obrača odločni maršal sedaj zoper omahljive člane vlade, hoteč nedvomno s tem vplivati na druge, ki bi kazali nagnjenje, da se uda-jo vabam iz Tokia. S tem je Konojeva mirovna ponudba dokončno odbita s strani uradne Kitajske. Treba je še počakati, da se pokaže, ali je Vangčingvejev korak osamljen pojav. ali pa je izraz znatnejše skupine po-litikiv iz kuorrv *">ga, ki bi želeli skleniti kcrv>t ~is t Japonci Ako gre za ta primer, je pričakovati, da bodo Vangčingvej in njegovi somišljeniki svojo akcijo nadaljevali. Morda je njihov namen pristopiti v vrste onih, ki pomagajo japonskim okupatorjem sestavljati »neodvisne« kitajske vlade. Dosedaj si ti politiki niso mogli pridobiti nikakih simpatij in nikake moralne avtoritete med Kitajci niti v zasedenih področjih; s pomočjo odličnih članov kuomintanga bi moglo biti v bodoče drugače. 2e bližnja bodočnost bo pokazala, kako je s stvarjo. Vsekakor ostane Čangkajšek neomahljivo nasproten vsakemu popuščanju. Ta čas se množijo primeri, v katerih Japonci prihajajo v konflikte z velesilami, ki Kitajsko zalagajo z orožjem. Istočasno Rusija ne odneha v svojem odporu zoper japonske ribiče v področju okrog severnega Sahalina, trdeč, da nima garancij, da niso na bornih ribiških ladjah japonski oficirji, ki jim je naloga ogleduštvo v ruskih morskih vodah. Na ta nasprotja očividno še vedno zidajo v / Cangkajškovem taboru, zraven pa seveda na lastno reorganizacijsko silo in na vzbujeni nacionalni odpor. j nikogar, ki bi ji hotel ovirati njeno zgodovinsko nalogo. Francija je v stanju, da se upre vsem napadom, pa če pridejo s katerekoli strani. Nikoli Francija ne bo dovolila. da bi se pod kakršnimkoli izgovorom uničilo delo njenih prednikov v francoskem Tunisu. Potrebno je. da se na tej afriški zemlji ustvari skupnost, podobna francoski državni skupnosti, ki jo bo vedno navdajal ideal človečanstva in ki nikdar ne bo dovolila, da bi sile človečanstva prišle v sužnost Konec govora Daladierja je bil ponovno burno pozdravljen. Po tej slavnosti je Daladier odpotoval v fìabes. Izlet na libijsko mejo Gabes, 4. jan br Min. predsednik Daladier se je v spremstvu generalnega rezi-denta Labonna, generala Vuillemina in več drugih generalov odpeljal na tako-zvano tuniško Maginotovo črto ter si ogledal tamošnje utrdbe. Ko se je davi ob 8.15 izkrcal v pristanišču, sta ga sprejela generala Blant in Berton, nakar je pregledal oddelek sene-galskih strelcev Zbrana množica ga je navdušeno pozdravljala. Iz Gabesa se je Daladier odpeljal do Maginotove črte, nato pa je krenil v Entunin. Poklonitev tuniških Angležev Tunis, 4. jan. o. Francoski min. predsednik Daladier je spiejel včeraj depu^acijo Angležev, ki jih okrog 8000 živi stalno v Tunisu. Deputacija mu je izročila spomenico, v kateri ga prisrčno pozdravlja in poudarja, da v Tunisu nihče ni z večjim navdušenjem sprejel francoskega min. predsednika kakor angleški državljani. Franco-sko-angleško bratstvo se je preizkusilo že v pretekli svetovni vo;ni in je le želeti, da bi postalo v bodoče še tesnejše. Italijanski odmevi Rim, 4. jan. o. Obisku francoskega min. predsednika Daladiera na Korziki in v Tunisu pripisuje italijanski tisk pomen manifestacije francoskega imperializma. Listi naglašajo, da ta manifestacija na Italijo ni niti najmanj neugodno učinkovala. O Daladierovih govorih pravi »Tribuna«, da so napravihi neugoden vtis tako v Londonu kakor v Berlinu. Nemški politični krogi smatrajo: da je Daladier napravil nepopravljivo napako, ker je v Ajacciu in Bastiji potrdil nepopustljivost Francije, o kateri so pričale že Bonnetove izjave na sejah poslanskega in senatorskega zuna-nje-političnega odbora Francija odklanja siej ko prej tudi najmanjšo izpolnitev italijanskih teženj v Sredozemskem morju. »Gazzetta del Popolo« opozarja v posebnem poročilu iz Pariza, da se francoska nepopustljivost opira na napačni račun, da bo namreč Francija svoj spor z Italijo uredila sama. Litva na polnem umiku Velike in pomembne koncesije klajpedskim Nemcem kot priprava za zbližan j e z Nemčijo Berlin, 4. januarja, b. V zvezi s sklica- 1 njem pred kratkim izvoljenega klajped- I skega deželnega zbc je t—/ni od 9. do 13. ura. Uv>'- : =3 'c » • 4, ; io.esirani ministri. Sprememba japonske vlade I Beležke I Program generala Franca Vlada kneza Konoja je odstopila — Novo vlado je sestavil baron Hiranuma, voditelj japonskih desničarjev — Napor vseh moči za pspolno zmago na Kitajskem Tokio, 4. jan. AA. Po dolgih posvetovanjih med knezom Konoyem m cesarjevo okolico je Konoye da;.es podal ostavko svoje vlade. Politični krogi smatrajo, da knez Konoye ne bo prevzel sestave nove vlade. Mandat za sestavo nove vlade je dobil baron Hironuma. Politični krogi računajo, da bo nova japonska vlada sestavljena približno takole: predsedništvo prevzame Hironuma zunanje zadeve Aritagaki, mornarico Hasigava, notranje zadeve Shione. poljedelstvo Sakaj. Admiral Nasigava. ki bo prevzel ministrstvo mornarice, je zdaj komandant pomorske baze v Jokosuki, preje pa je bil glavni zapovednik japonske mornarice, ki je operirala v kitajskih vodah. Novi minister za notranje zadeve Shione je bil v dosedanji vladi pravosodni minister ter vzdržuje zelo ozke zveze z baronom Hiianumom. Vzroki vladne spremembe Tokio, 4. jan. AA. Vlada kneza Konoja je odstopila. Dopoldne je knez Konoje objavil razioge za ostavko svoje vlade. V izjavi poudarja, da je japonsko - kitajski spor dosegel svojo kulminacijsko točko. Ze prej je večkrat izjavil, da se ne čuti kos sedanjim razmeram, ker postaja zunanjepolitični položaj čimdalje bolj zapleten, toda resnost poiožaja ni dovolila, da bi že prej prišlo do preosnove vlade. Prišel je trenutek, ko mora vlada napeti vse siie, da se zgradi novi sistem, ki naj ustvari trajen mir na Daljnem vzhodu. Osnovne črte politike cesarske vlade nasproti Kitajski so določene in jih je cesar že odobril Ob koncu pravi Konoje, da so njegove sposobnosti preskromne za nadaljevanje naloge, ki jo je bil prevzel, zaradi česar je tudi podal ostavko vlade. V političnih krogih navajajo kot glavne vzroke sedanje krize japonske vlade: 1. Desnica in vojaštvo zahtevata energično vlado kot jamstvo, da 22. decembra objavljeni mirovni pogoji ne bodo omogočili zmernim elementom, da bi uredili kitajsko vprašanje s kompromisom, ki bi pomenil umik Japonske. 2. Desnica in vojaški krogi zahtevajo politiko odpora proti drugim državam in proti Rusiji. 3. Zmerni elementi in nacionalisti so proti sistemu totalitarne politike. Pomen nove vlade Tokio, 4. jan. o. Vsi današnji listi pozdravljajo zmago velikega japonskega političnega pokreta, ki ga vodi baron H.ra-numa. Politični opazovalci naglašajo, da ni ostavka vlade n.kogar iznenadila, ker so jo že nekaj časa napovedovali. Vsi poslednji razgovori princa Konoje z japonskimi državniki in politiki so imeli' edino namen, da bi se našle primerne osebnosti, ki bi mogle prevzeti posamezne resore in vod.ti državo v novi fazi spora s Kitajsko. Glavna misel, na katero so se naslanjali vsi načrti, je bila, da je nujno potrebna strnitev vseh japonskih gospodarskih in političnih in vojaških sil v zaključeni enoti, ki bi mogla uspešno končati vojno na Kitajskem ter ustanoviti azijski blok držav. Ta blok naj bi obsegal Japonsko, Mandžurijo in kitajske dežele, že nekaj časa se je v ta namen pripravljal velik pokret, čigar namen je bil združiti vse politične stranke in formacije ter tako pol-tično mobilizirati ves japonski narod. Pokret si je pripravil tudi že svoj povsem konkretni delovni program. Na čelu pokreta je že 73 let stari baron Hiranuma, čigar državniške sposobnosti na Japonskem zelo hvalijo. Po poklicu je pravn.k. že 1907 je bil pomočnik pravosodnega ministra, 1 1923 pa je postal sam pravosodni min ster. Pozneje se je umaknil iz političnega življenja, a že kmalu po svetovni vojni pa ie bil pozvan k sodelovanju v tajnem državnem svetu. L. 1926 je postal njegov podpredsednik, pred tremi leti pa predsednik. Za Kitajce položaj nespremenjen Cungking, 4. jem. a*.. Neka vplivna osebnost kitajskega zunanjega ministrstva je izjavila, da sprememba vlade na Japonskem ni iznenadila kitajskih političnih krogov in da ne pomeni v nobenem primeru, da bi Kitajci zavzeli nasproti Japonski drugačno stališče. Položaj je ostal isti, kakor je bil doslej. Ostavko japonske viade smatrajo v kitajskih vladnih krogih kot znak težav, ua katere je naletel JaponsKa pri svo^i avanturi na Kitajskem. Ostra ameriška nota Tokio, 4. jan. AA. Dames so v Tokiju objavili ameriško noto, poslano 30. decembra japonsKemu zunanjemu ministrstvu Nota je sestavljena zelo odločno. V bistvu pomeni ta dokument, da Zedinjene države odklanjajo priznanje posebnega položaja Japonske na Daljnem vzhodu, obenem pa izrekajo svojo pripravljenost za proučevanje vsakega japonskega predloga za revizijo načela odprtih vrat na Kitajskem, če bodo ti predlogi sloneli na pravični in razumni osnovi in če bodo pri njihovi sestavi sodelovali vsi prizadeti, med njimi tudi Kitajska. Ameriška vlada pa ne more pristati na to, da bi katerakoli država hoiela diktirati določila in pogoje kakšnega novega sistema v krajih, ki niso pod njeno suverenostjo, 'n da bi se v teh pokraiinah proglašala za edinega gospodarja Ameriška vlada pravi dalje v svoji noti, da si Zedinjene države pridržujejo vse dosedanje pravice in ne pristajajo na nobeno njihovo okrnitev. Na prizadete kroge je napravila odločnost te note velik vtis, tem bolj, ker so jo objavili istočasno, ko je padla vlada kneza Konoja. General Hata odstavljen Šanghaj, 3 jan. A A. Uradno objavljajo, da je 'bil general Hata odstavljen kot poveljnik japonskih sil v srednji Kitajski. General Hata je lani februar ia postal naslednik generala Mačuija. Naslednik generala Hate je postal general Otozo Jamada. ki je za dva razreda mlajši in je staT 57 let Ni znano, kje je general Hata sedaj. Po nekaterih poročilih se je že vrnil na Japonsko, drugi pa trdijo, da je bolan v neki bolnišnici v Nankingu. Tokio, 4. jan. br Vrhovni poveljnik japonske vojske v srednji Kitajski general Hata je bil odpoklican. Vrnil se bo v Tokio, kjer bo zavzel važno funkcijo v vrhovnem vojaškem svetu. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Jamada, ki je doslej deloval v Mandžukuu General Jamada je tam dovršil svojo misijo. Njegova naloga je bila organizirati mandžursko vojsko Prav te dni bo v Mandžuriji izdan zakon, ki ga je pripravil general Jamada in po katerem bo v Mandžuriji uvedena obvezna vojaška služba. narodne manjšine na Madžarskem Izvedba dunajske razsodbe — Ustanovitev slovaške stranke in glasila — Odprava izjemnih ukrepov Bratislava, 4. jan h Tiskovni urad slovaške vlade objavlja, da je posebna delegacija slovaške narodne manjšine na Madžarskem izročila ministrskemu predsedniku Imredyju in ministru Jaroszu spomenico, ki vsebuje osnovne zahteve slovaške narodne manjšine na Madžarskem. Slovaki zahtevajo, da jim madžarska vlada za-jamči svobodno nacionalno udejstvovanje, kakor jim je bilo zagotovljeno z dunajsko razsodbo. Na Madžarskem naj se dopusti osnovanje slovaške ljudske stranke kot predstavnice slovaškega življa na Madžarskem. Prav tako zahtevajo, da odobri vlada ustanovitev tedenskega lista pod naslovom »Slovak«, ki bo službeno glasilo slovaške narodne manjšine. Končno zahteva spomenica takojšnjo ukinitev vseh proti Slovakom naperjenih ukrepov, ki so jih pedvzele vojaške in civilne oblasti na zasedenem ozemlju. Predsednik madžarske vlade Imredy je deputaci j i zagotovil, da bo vlada skrbno proučila vse postavljene zahteve ter jim po možnosti ugodila. Obnova Podkarpatske Rusije Chust, 4. jan. AA. Organizacija Pod-karpatske Rusije se pod Vološinovo vlado nadaljuje pospešeno. Vlada je med drugim sprejela zakon o unifikaciji urada za preskrbo dela nezaposlenim delavcem. Gradnja cest se hitro razvija. Promet na veliki novi državni cesti na jugu je že otvorjen. V Chustu organizirajo sedaj železniško ravnateljstvo, ki bo pričelo poslovati prihodnje dni. Več organ zacij ukrajinskih železničarjev je včeraj priredilo shod v Chustu in sklenilo združ.ti se v enotno organizacijo. S konference so poslali vladi pozdravno brzojavko, v kateri ji sporočajo svojo lojalnost. Tudi na področju zdravstva in higene se opaža napredek. Tako so odprli te dni še eno državno bolnšnico. Madžarski demanti Budimpešta, 4. januarja. AA. (MTI) : Slovaška brzojavna agencija in karpat-sko-ukrajinski Uakovni urad *ta razglasila vesti o dozdevni kršitvi meje med Makarijem in Ujfalom. Po teh vesteh naj bi bila neka madžarska teroristična sku-p-lna napadli če?k-s!ova&ke mejne straže ia streljala runj?, nato naj bi pa po teh poročilih prišlo do streljanja z obeh strani. Te vesti so ponovile tudi nekatere tuje radijske pestaje. Preiskava madžarskih oblastev je ugotovila, da v omenjenih krajih ni bilo nobene kršitve meje in nobenega nasilnega dejanja. ' Vesti gori navedene a.gencije in tiskovnega urada so brez sleherne podlage. Sokol bo edina telovadna organizacija Praga, 4. januarja. AA. List »Večer« poroča, da bo od zdaj Sokol edina državna telesnovzgojna organizacija, v kateri se bodo združila vsa druga telovadna društva. Kitajski groze nove poplave šanghaj, 4. jan. w. Po poročilih tujih opazovalcev grozi Kitajski nova strano vita priplava, ki ogroža 12 milijonov ljudi. V pokrajani Kiangsu je Rumena reka na dveh krajih porušila obrambne nasipe ter se je voda razlila s tako brzino, da se ni mogel nihče rešiti. Pri Kajfengu in širši okolici je utonilo blizu 300.000 ljudi. Voda se razliva v enaki smeri kakor ob priliki katastrofalnih poplav L1881 ln 1887, ko je izkopala od Kajfenga proti Velikemu prekopu popolnoma novo strugo ter se južno od Velikega prekopa pretvorila v ogromna jezera, ki so se izlivala v Jangce. Zaradi dolgoletnih naplavin v stari strugi je položaj tem opasnejši, ker je stara struga mnogo višja kakor pa okoliško ozemlje. Ellsworth na Južnem tečaju Washington, 4. jan. AA. Radijska poročila javljajo, da je polarni raziskovalec Lincoln E lsworth prispel v torek do velikih ledenih poljan, ki obdajajo kopnino okoli Južnega tečaja. Z njegove polarne ladje so nato vzletela letala, da poiščejo primeren kraj za pristanek ln za taborišče, odkoder misli raziskovalec prirejati nato svoje raziskovalne po'ete^ »o sta ai in ostani član Vodnikove družbe: Enoletna delovna služba tudi za nemška dekleta Kakor poročajo nemški listi, je nemško gospodarsko ministrstvo z veljavo od 1. marca dalje uvedlo tudi za nemška dekleta izpod 25 let obvezno enoletno delovno službo, ki velja prav tako za delavke kakor za nastavljenke v javnoupravnih uradih. Namen te delovne službe je po uradnem tolmačenju, da se pomaga kmeticam in družinam z mnogimi otroki pri njihovem delu, obenem pa se v mladih nemških dekletih vzbudi zanimanje za poljedelstvo in gospodinjstvo. Doslej se je ta enoletna delovna služba kot predpisana enoletna praksa zahtevala samo za dekleta, ki so bila zaposlena v oblačilni, tekstilni in tobačni industriji, sedaj pa je razširjena na vse ženske delovne moči izpod 25 let, ki do 1. marca lanskega leta niso še bile nikjer zaposlene. Zanimiva izjava dr. Tuke Bratislavski »Slovak«, glavno glasilo vladajoče Hlinkove stianke, objavlja senzacionalno izjavo bivšega slovaškega poslanca dr. Tuke, ki je bil, kakor znano, pred leti obsojen zaradi veleizdaje in je šele po septembrskih dogodkih prišel zopet nazaj na Slovaško. Kakor se vidi iz te izjave, je dr. Tuka radikalno spremenil svoje dosedanje naziranje. V svoji izjavi namreč pravi, da je največja napaka, če Slovaki mislijo, da so si to, kar imajo sedaj, sami priborili. To bi bila največja samoprevara. V resnici je bilo Slovakom vse. kar imajo sedaj, podarjeno. Zaradi tega svoje svobode tudi ne znajo pravilno ceniti Človek zna ceniti le to, za kar se je z žrtvami boril in za kar je dolga dela pri>gmatično delal »Vsa naša prizadevanja — pravi na koncu dr. Tuka — so bila usmerjena na avtonomijo. Pod silo dogodkov pa >mo dobili sedaj mnogo več in celo več, kakor je predvideno po pittburški pogodbi t» kakor je predvideval program pokojnega Hlinke.« Spremembe v budimpeštanskem tisku Kakor poročajo listi, so s 1. januarjem prenehali izhajat- vsi dosedanji ponedeljski listi v Budimpešti, ki so bili v židovskih rokah. Namesto njih je izšel en sam židovski ponedeljski list, v ka«erega so se vsi ostali morali združiti, namreč »Hetfö Reggel«. Samo pod tem pogojem je vlada dovolila obstoj židovskega lista v madžarski prestolnici Pač pa izhajata še nadalje desničarsko usmerjeni ponedeljski list »Virra-bat« in vladi blizu stoječi »Hetfö«, ki ga izdaja istoimenska založba. Obenem poročajo listi o spremembi v vodstvu polslužbe-nega organa madžarske vlade »Pester Lloyd«, ki izhaja v nemškem jeziku. Za novega direktorja tega lista je vlada imenovala dr. Boaranya, predsednika madžarske narodne banke. Francija, Tunis in ČSR Pariški »Temps« objavlja — očividno iz peresa vojaškega strokovnjaka — članek o vojaški politiki Francije s stališča francoskega imperija. Med drugim pravi: »Bolj na pebudo nekaterih genialnih posameznikov kakor po načrtni akciji si je tretja republika ustvarila čudovit imperij Ako bi bili po svetovni vojni posvetili nekoliko več pozornosti njegovi utrditvi, bi bil še neprimerno bolj pro-cvitajoč in zavarovan proti slehernemu napadu. Toda tudi tak, kakršen je, je francosko ozemlje, meso našega mesa. O sudetskem vprašanju se je dalo razpravljati, kolonialno vprašanje pa ne bo nikdar postavljeno. Francoska vojaška akcija se mora odslej usmerjati proti imperialnemu težišču.« Značaj nove rumunske enotne stranke Poročevalec pariškega »Tempsa« v Bukarešti takole označuje značaj novo ustanovljene enotne stranke v Rumuniji: Bilo bi napačno, ako bi »Fronti nacionalnega preporoda« pripisovali značaj totalitarnih političnih strank, kakor obstoje drugod. Ker je prenehanje starih strank, odnosno njih razpust pustil praznino med vlado in državljani, je bila ustanovljena nova stranka, ki predstavlja nekakšno zvezo vseh bivših strank, ker so v njej predstavniki vseh mnenj, vseh poklicev in vseh slojev Gre torej za nekakšno politično, socialno in profesionalno družbo, ki naj pomaga vladi pri izvrševanju njenih težavnih nalog. Tako sé bo mogla vlada opirati na to narodno složnost, a kadar bodo razmere to dovoljevale, bo mogla spet uvesti tudi normalno politično življenje. Organizacija nizozemske narodne obrambe Holandska vlada je predložila parlamentu osem zakonskih osnutkov o organizaciji narodnega gospodarstva in narodne obrambe za primer vojne ali drugih podobnih izrednih dogodkov. V svoji utemeljitvi priporoča vlada parlamentu, naj te zakone čimprej in v največjem soglasju sprejme, da bo vladi olajšana nagla izvedba nekaterih ukrepov, ki jih ti zakonski osnutki predvidevajo. BesedPa zakonov govore predvsem o pripravah za gospodarsko organizacijo v narodno-obrambne namene, o splošni rekviziciii, o poljedelski proizvodnji, o razdelitvi živeža, o ukrenih prrti zvišanju cen in proti zlorabnemu kopičenju živežnih potrebščin ter o pomorskih in protiletalskih zavarovanjih za primer vojne. Nova kitajska pokrajina Te dni je prenehala posebna upravna ureditev pokrajine Sinkang, ki obsega jugovzhodni del Tibeta in ki je približno tako velika kakor Nemčija. Ta pokiajina je bila sicer že doslej pod kitajsko suverenostjo, bila pa je povsem avtonomna, tako da se kitajska nadoblast nanjo dejansko ni raztezala Že pred tremi leti si je kitajska vlada zelo prizadevala, da bi tudi v tej pokrajini pridobila vpliv in nedavno je bila tam postavljena nova pokrajinska vlada. Na dan novega leta pa je končno prevzela osrednja vlada posle doslej avtonomne vlade v Kangtingu, glavnem mestu pokrajine Sinkang. V pokrajini prebiva okoli dva milijona ljivii, ki so po narodnosti Kitajci in Tibetanci. Pokrajina je zelo bogata na rudah in list) napovedujejo, da bo osrednja vlada urabila to naravno bogastvo z« usta- . novitev samostojne kitajske vojne industri- j i«- _________________________________' i General je prepričan, da mu bo sedanja ofenziva prinesla dokončno zma&j — Načrti za bodočnost Pariz, 4. januarja, b. V razgovoru, ki ga objavlja nacionalistični španski list »Diario Vasco«, razvija geneial Franco naslednje misli o svojih vojnih namenih: »To leto bo za vojno odločilno in bo prineslo popoln triumf našega orožja. S potekom dosedanjih faz katalonske ofenzive sem popolnoma zadovoljen. Ta ofenziva nam bo korak za korakom prinesla našo zmago. Sedaj žanjemo sadove bitke ob Ebru, v kateri so bile izgube nasprotnika štirikrat večje od naš. h. V bodoče bo imela Španija majhno stalno vojsko, toda ostala bo narod v orožju. Vsak državljan bo moral biti vzgojen v pogumnega vojaka in biti pripravljen, da lahko vsak hip spet vzame orožje v roke. španska industrija bo mogla sama oskrbovati špansko vojsko, že sedaj lahko z malimi izjemami krije vse naše vojne potrebe, španski narod bo izšel iz te vojne ohra-bren z novimi nadami. Tudi oni, ki sedaj še pomagajo našim nasprotnikom, bodo drugačnega mnenja, ko bodo videli, da vodi nacionalna Španija politiko pravičnosti in narodne veličine. Dv gnili bomo življenjske pogoje revnega ljudstva in od- stranili umrljivost španskih otrok. Napočil bo dan, ko bo Španija štela 40 milijonov ljudi, ki bodo lahko živeli od pridelkov svoje zemlje. Bilo bi nespametno, govoriti o Sredozemlju brez nas, ko pa stražimo vhod v Sredozemsko morje. Kdor bi hotel prezreti v tem vprašanju Španijo, bi moral spremeniti naš zemljepisni položaj.« Ogorčeni boji v Kataloniji • Pariz, 4. jan. br. po poročilih iz Španije se bije ogorčena bitka za utrdbo Arteso de Segre, ki je izrednega strateškega pomena, ker obvladuje vso severno katalonsko fronto. Frankovci so od treh strani obko'ili močno utrjene republikanske postojanke. London, 4. Jan. br. Borbe na katalonski fronti so se danes nadaljevaie še z večjo silo kakor v zadnjih dneh. Po vesteh iz nacionalističnih virov je kolona Maročanov davi docela obkolila Arteso de Segre. Okrog tega mesteca so si republikanci v zadnjih mesecih zgradili močne utrdbe, ob katerih so se doslej izjalovi 4. vsi nacionalistični napadi. Rooseveltova poslanica o svetovnem položaju Otvoritvena deklaracija pred obnovljenim kongresom Naloge in potrebe demokratskih držav Washington, 4. jan. a. Meseca novembra izvoljeni kongres ameriških Zedinjen.h držav se je včeraj sestal k svojemu prvemu zasedanju. Na včerajšnji prvi 3eji je bilo izvoljeno predsedstvo, na današnji seji pa je prečital predsednik Roosevelt svojo poslanico. Za njo je vladalo v vseh političnih in diplomatskih krogih ogromno zanimanje, ker so že prej napovedovali da se bo predsednik Roosevelt v svoji poslanici bavil predvsem z zunanje političnimi problemi. V svoji z napetostjo pričakovani poslanici je predsednik Roosevelt med drugim izvajal: že pri raznih drugih prilikah sem ponovno opozarjal na mednarodno vznemirjenost in poudaril da je v takih okoliščinah neobhodno potrebno, da imamo v lastni hiši red in mir. Sedaj, ob priliki otvortve 76. zasedanja kongresa je potrebno ponovno opomniti na nekatere stvari. Vojni, ld je grozda, da bo s svojim plamenom zajela ves svet, je preprečena, toda s tem je postalo še bolj jasno, da mir ni zagotovljen. Povsod okoli nas bosne nenapovedane vojne, bodisi na bojnem ali gospodarskem polju. Povsod okoli nas se povečava morilno oboroževanje tako v vojaškem kakor tudi v gospodarskem pogledu. Povsod okoli nas se pojavljajo grožnje in nova izzivanja, vojaška in gospodarska. Zunanji viharji neposredno ogražajo tri ustanove, ki so bile vedno neobhodno potrebne za Američane: vera, demokracija in dobra volja med narodi. V moderni civilizaciji se te tn ustanove med seboj dopolnjujejo. Ko je bila napadena svoboda religije. je napad prihajal od nasprotnikov demokratskih držav. Tam, kjer je mesto demokracije nastalo nekaj drugega, je izginil duh svobodne veroizpovedi, tam pa, kjer sta religija in demokracija ustvarjali dobro voljo ter prinesli razumnost v mednarodne odnošaje. je bila odprta pot za odstranitev nasilja. Družabni red, ki potiska religijo, demokracijo ali dobro voljo med narodi v ozadje, se ne more spraviti v sklad z ideali miru. USA zavrača tak red ter ohranja svojo staro vero. Prihaja čas. ko se morejo tudi človeške stvari pripravljati na obrambo ne samo svojih domov, pač pa tudi na obrambo načela vere in človečanstva, na katerem je zgrajena njihova cerkev, njihova vladavina in njihova prava civil'zaciia. Da bi rešili eno teh ustanov, se mora duhovno pripraviti za rešitev vseh Vemo, kaj bi se moglo zgoditi nam v Zedinjenih državah, če bi nove filozofije o sili zajele druge celine in prodrle tudi na naš kontinent. Nič manj kot ostali narodi se niti mi ne moremo izogniti, da nas ne bi obkolili sovražniki naše dobre volje in naše človekoljubnosti Na tej zemeljski polebli nameravamo zvesti svojim idealom sodelovati v obrambi miru pred komurkoli. Naš narod in naša gospodarska sredstva nam dajejo jamstvo, da zagotovimo to obrambo. Tega ni treba razumeti tako, kakor da ameriške republike žele, da se oddalje od držav na ostalih kontinentih. To ne pomeni: Amerika proti ostalemu delo sveta! Stojimo na stališču svojega zgodovinskega poslanstva, da se posvetujemo z vsemi ostalimi narodi z namenom, da se končajo napadalni nameni, da se ustavi tekmovanje v oboroževanju in da se obnovi trgovina. Toda svet je postal tako majhen, a orožje za boj tako hitro, da niti en narod ne more biti varen in ne more obdržati po svoji volji miru tako dolgo, dokler kaka močna država ni za to da bi reševala spore za zeleno mizo Ce katerakoli vlada preti z vojno ter vztraja pri politiki nasilja. nudi obrambno orožje edino varnost. Mi smo se v svojih mednarodnih odnoša-jih iz preteklosti naučili, da one svetovne demokratične države, ki pazijo, da se pogodbe ne kršijo, v odnošajih z drugimi narodi ne morejo biti ravnodušne, če se uvede mednarodna brezpravnost Najmanj, kar moremo in kar tudi bomo storili, je to, da se bomo izognili vsaki akciji ali poskusu, ki gre za tem. da bi podpirali napadalca Možnost napada se v mno?o-čem zmanjša s tem. da se pripravi dobra obramba. Roosevelt je zatem izjavil, da so svetovni dogodki, ki so se vrstili od leta 1931 dalje, prinesli vsem mnogo skušenj, a so vse tudi razočarali. Pristavil je še to, da bo čez nekaj dni poslal kongresu posebno poslanico, v kateri bo predlagal, da se podvzamejo potrebni ukrepi za obrambo Zatem pa je nadaljeval: Močne Zedinjene države bi mogle propasti, če ne bi bile pripravljene na nenaden napad Pa celo tudi dobra oborožitev in dobro organizirani narod more s strogo vojaškega stališča doživeti poraz, če nima zaupanja vase in če ga ogrožajo razredni boji in nesoglasja med kapitalisti in delavci. Ce bi kaka druga oblika vladavine ustvarila enotno fronto za napad na demokracijo, bi ta napad moral naleteti na odpor zedinjenih demokratičnih držav. Takšna demokracija more in mora obstojati v Zedinjenih ameriških državah Ustvarili smo v ameriškem narodu zavest o njegovih medsebojnih odnosih in o njegovi medsebojni odvisnosti. Ameriški narodi imajo smisel za skupno usodo in za splošne potrebe vsakega posameznika Razlike v zemljepisnem položaju, razlike v plemenu in veri ne ovirajo več osnovnega soglasja narodov v misli in delu. Roosevelt se je nato bavil z raznimi notranjepolitičnimi vprašanji in končal z besedami: »Ce je vprašanje rešitve brezposelnosti in vprašanje pridobitve kapitala poeoj za ohranitev naše svobode, se nam ni treba ničesar bati Pri neki priliki sem omenil, da se je sedanji ameriški naraščaj sprijaznil z usodo. To moje prerokovanje se zdaj izpolnjuje Nam je bilo dano več, a več se tudi od nas zahteva.« Motnje zaradi snega v Zagreb u Zagreb, 4. jan. o. V pretekli noči se je pod težo južnega snega vdrla streha zagrebškega umetniškega paviljona. Sneg in voda sta poplavila nekaj sob, v katerih sta nameščena knjižnica zagrebškega mestnega muzeja ter knjižnica znanega zgodovinarja prof. Saaba. Gasilci, ki s> bili takoj pozvani na pomoč, so prenesli knjige in spi«e na varnejša mesta v paviljonu, mnogo knjig pa je bilo kljub temu premočenih in jih od treba zelo skrbno sušiti, da ne bi nastala večja kulturna škoda. Zagreb, 4. jan. o. Zaradi južnega snega je bilo danes v Zagrebu prekinjenih okoli 2.000 telefonskih spojev. , Policijska zbirka za beograjske reveže Beograd, 4. jan. p. Vsi beograjski pcli-cijeki nameščenci, od poslednjega stražnika do upravnikovega pomočnika, so danes po beograjskih ulicah zbirali prostovoljne prispevke za beograjske revežem Občinstvo je bilo zelo radodarno in so policijski organi nabrali prav čedno vsoto, s katero bo mogoče vsaj nekoliko oclpo-moči beograjskim siromakom. Iz državne službe Beograd, 4. jan. p. Upokojen je učitelj Zorko Kotnik v Rečici ob Savinji. Premeščena sta nadzornika proge Blaž Valant iz Delnic v Mariboru, Matej Iva- nuš z Jesenic v Delnice. —--- Vremenska napoved Zemunska: Oblačno z dežjem in snegom v vsej vzhodni polovici države, nekoliko jasnosti z nočnim mrazom pa v severnoza-padnih kraj'h. V vsej državi bo toplota nekoliko popustila. Dunajska: Ponoči mraz, podnevi jasno, le ponekod spremenljivo oblačno, v niži-, _ . - - nah megleno, v višinah nad 1800 m porast Klein 1 m |»1 (1), Sergeant 1, Tylor V«, (1). temperatur®, vzhodni vgtrovi. Turnir v Hastingsu Hastings, 4. jan. br. V IV. kolu je Go-lombek igral proti madžarskemu prvaku Szabu izredno dobro. Dobil je že zadnjega kmeta in bi moral po vseh pravilih zmagati Po prekinitvi n« našel pravega nadaljevanja. docim je Szabo svojo pozicijo znatno popravil in izsilil remis. Euwe je v partiji proti Pircu razvil že pri otvoritvi zelo močno pozicijo. Pire je prišel v hudo časovno stisko, vendar pa je v odločilnem trenutku našel edino pravilno nadaljevanje in £zhod iz kritičnega položaja. Po prekinitvi je bil položaj že popolnoma jasen in je Pire dosegel s ponovitvijo potez remis. Partija Milner-Barry in Landau je bila teoretično v otvoritvi zelo zanimiva. Landau je igral proti svojemu nasprotniku z majsko varianto. Navzlic obojestranskim poizkusom dosoii kako prednost se je partija končala remis. Partija Klein-Tylor je bila prekinjena. Remis se je končala tudi partija Sergeant-Thomaa. Stanje po IV. kolu: Landau io Szabo 3, dr Euwe 2 in pol, Thomas Golombek in Pire 2, Millner-Barry 1 in pol, Siv sneg na Gorenjskem Nekatere pokrajine so bile pepelkasto sive — Zanimive vremenske spremembe Radovljica, 4. januarja Letošnja zima je izredno hudo zastavila in že v začetku vsem preseda, posebno pa tistim, ki imajo opravka v gozdovih in na cestah. Prvi sneg je bil suh in se kar ni hotel sesesti. Tudi z drevja ni hotel. Podeželski vremenski preroki, ki so smatrali to za slab vremenski znak. češ: sneg na drevju čaka novega snega, so imeli prav. Sneg na drevju je počakal na nove žamete! Prvi suhi sneg je bil neugoden za vožnjo. Sani so se prijemale suhe ceste in kar škripalo je pri težki vožnji. Prav zaradi tega vozniki dolgo niso hoteli voziti. Vsak je čakal, da mu drugi ugladi pot. Končno pa so se le ojunačili in cesto izvozili za silo. Več dni potem, ko je zapadel sneg in so bile tudi že stranske ceste, po katerih zdaj vozijo precej lesa, že uglajene, so prišli s snežnim plugom. Pokvarili pa so še to, kar so si bili vozniki, s težkim naporom, sami uredili. Vožnja po prekasno izpluženi cesti je bila zelo neprijetna. Presuhi sneg pa tudi smučarjem ni bil po volji. Pritoževali so se, da niti najboljša maža nič ne pomaga. Sneg se je prijemal in smuči niso hotele drčati. Nekaj nenavadnega je bil zamazan sneg. Na dan novega leta so opazili Kamno-goričani, da je bila kakih 50C0 m2 velika plana hriba Police pokrita s sivkasto-umazanim snegom. Ploskev pobočja, obrnjena proti jugozapadu, se je močno odražala od drugih pobočij in tal pred hribom. Ljudje so se vpraševali, odkod neki to? Čudili so se, ker je bil sneg, ko je zapadel, tudi tukaj bel, zdaj pa je naenkrat siv. Bilo je, ko da je nekdo natresel pepela, kar pa seveda ne drži. Prav tako so se motili tisti, ki so trdili, da je na snegu prah iz kovačnic. Najbolj čudno je bilo pač to, da je bil ta sneg prvotno bel in da tudi ni bilo vetra, ki bi bil mogel prah odkod prinesti. Cim bolj se je jel sneg južiti, tembolj je temnel. Kazalo je, kakor da bi se barvilo v snegu raz-puščalo. O sivem snegu so pripovedovali tudi vozniki, prihajajoči s pobočja Jelov- ce. Na tem pobočju, obrnjenem proti severovzhodu, so videli tak zamazan sneg v višini 800 m. Pravijo, da sneg ni bil siv le na površini, marveč tudi v notranjosti Iz tega bi se dalo sklepati, da je sivi prah padel z neba že med snegom, a se je pokazal šele, ko se je sneg nekoliko odjužil in se je barvilo razlezlo. Lepo vreme pred novim letom je izvabilo tudi mnogo domačih smučarjev v planine. Precej jih je odšlo na Jelovco, kjer imajo Radovljičani lične kočice za poletni in tudi za zimski oddih. Ugodno smuko so imeli na Mošenjski planini, v višini 1.300 m. Prenovljena koča, ki je oskrbovana vso zimo, ima prijetne, tople sobice in je založena z vsem potrebnim. Pa tudi tereni so posebno ugodni za zimski šport. Na Novega leta, ko ni bilo nič vetra, je sonce na planini tako grelo, da so se smučali goloprsL Poseben užitek pa so imeli smučarji pri pogledu na Julijske Alpe in na Karavanke. Dan po Novem letu pa je bil že drugačen: Skozi mogočne jelovške gozdove, ki so izredno lepi pozimi, je jel že ponoči dihati jug. Prihodnje jutro je bilo oblačno, pritisnila je odjuga. Froti poldnevu se je pričelo nebo solziti. Smučarje, ki so bili zapustili pla- nino zaradi neugodne smuke, je odjuga spremljala v dolino. Opazili so, da je bilo prvotno v dolini hladnejše kakor na planini, se je pa počasi odjužilo tudi spodaj. Popoldne je deževalo, zvečer je pričelo močno snežiti. Sneg, med katerim je padal dež, je zelo pokvaril že itak precej slaba pota. Sneg se je pričel topiti kljub temu, da je v torek dopoldne še neprestano snežilo. V mnogih krajih je voda tekla v kleti in veže in povzročila velike neprilike. Delno škodo je povzročil težki mokri sneg na sadnem drevju, ko se je prijel še starega na drevju visečega snega. Kakšno škodo je zadnji sneg povzročil v gozdovih, se bo videlo kasneje. Kakor kaže, bo tudi tam precejšnja škoda, posebno med smrečjem. Težki sneg je polomil strehe nekaterih kozolcev in skednjev. Zaradi izredno slabih cest in potov v torek vozniki niso šli izpod streh; nekateri so sicer poizkušali, pa so obupali in se vrnili. Smilila se jim je živina. Zelo neugodno je mokro zimsko vreme tudi za ptice pevke, ki so se bdle v zadnjih dnevih kar nekam poskrile in niti na krmišča ne prihajajo v slabem vremenu. Ljudje zaskrbljeni gledajo, kaj bo še vse prinesla pusta zima. — Podnevi solnce, ponoči megla Ljubljana, 4. januarja Sneg, ki je snoči padal v gostih kosmih, se je zavlekel pozno v noč. Ljubljana je bila znova pobeljena, zamazane ceste, s katerih se je vsaj deloma umaknila brozga, je pokril moker južni sneg. Težki kosmi so se nabirali na žicah in drevju, tramvaji so se le z veliko mujo pomikali dalje. Ko se je mesto davi prebudilo, je ležala na stari, zmehčani podlagi 8 cm debela sveža plast snega. Delavci so šli znova na posel, ves dan so odvažali sneg v strugo Ljubljanice. Moker sneg je potrgal mnoge telefonske vezi in nekaj sto naročnikov bo moralo potrpeti, da napeljavo po- pravijo. Vode, ki so snoči že močno narasle, so v teku dopoldneva jele upadati. Nebo se je bilo zvedrilo, proti poldnevu se je pokazalo sonce in z drevja je padal sneg na tla. Postalo je nekaj topleje, barometer se je za spoznanje dvignil. Od torka na sredo je lilo v Ljubljani namer-jenih 39.5 mm padavin, v dveh dneh januarja torej že 76.1 mm dežja in snega. Z vzhoda poročajo o novem nastopu sibirskega mraza. Vprašanje je, če bo prodrl do nas, na vsak način bi razvedritev z zmernim hladom prinesla nekaj oddiha v nevšečnih dneh ne le smučarjem, temveč vsem, ki imajo z nemarno odjugo več ali manj neprijetnega opravka. i! ves ter Krajnc obsojen v smrt na vešallh Veliko zanimanje za razpravo proti zakrknjenemu morilcu Petra Korošca Maribor. 4. januarja Dane? se je obravnavala pred mariborskim velikim kazenskim senatom zločinska zgcdba, ki se je dopolnila 25. septembra t. 3. v gozdu v Volinjaku pri Mežici, kjer so našli umorjenega ter izropanega znanega in bogatega posestnika Petra Korošca, starega 73 let. O gnusnem zločinu smo svojčas izčrpno poročali. Orožniki so na podlagi iz-povedb raznih prič ubrali takoj pravo sled. Dve uri po zločinu so že aretirali morilca brezposelnega rudarja SUvestra Kranjca. V teku zasliševanja so zbrali obilo ob-tcžilnega materiala, tako da je siedila tudi aretacija Kranjčeve žene Amalije ter Ivana Kolarja. Vsi trije so sedeli danes dopoldne pred velikim kazenskim senatom v razpravni dvorani št. 53. Za ra,zpravo je bilo veliko zanimanje, zlasti pri prebivalcih Mežiške doline. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, pri-sedniki so bili s. o. s. Lenart, dr. Čemer, Lečnik in Kuder. Obtožbo je zastopa! državni tožilec dr. Hojnik. Obtoženca Silvestra Krajnca je branil odvetnik dr. Mühleisen, Ivana Kolarja in Kranjčevo ženo pa odvetnik dr. M. Šnudorl. Hove izmlf£ìotisse Silvestra Krajnca Obilo zanimivih momentov je nudilo zasliševanje glavnega obtoženca 29-letnega Silvestra Kranjca, ki je prišel danes s povsem novimi izpovedbami. Predsednik: Ste razumeli obtožnico? Kranjc: (v nemščini) Da, toda pro.sim, da «e smem zagovarjati v nemščini, ker ne ob-vlndam popolnoma slovenskega jezika. Predsednik: Povejte nam, kako pa ste pri il i na mi-el, da bi pokojnega Petra Korošca umorili? Kranjc: Gorpod predsednik, Petra Korošca nisem umoril jaz, ampak moj brat Andreas! Predsednik: To je pa popolnoma novo. V preiskavi ste vendar preiskovalnemu sodniku dejali in to iz lastnega nagiba, kakor jc napisano, da ste vi izvršili roparski umor in ste tudi orisali vse podrobnosti tega zločina. Kako io, da pridete šele danes s tem zagovorom? Kranjc: Hotel sem vso stvaT zavleči, da bi brat lahko pobegnil. Predsednik: Kako pa veste, da je brat pobegnil? Kranjc: Tega sicer toóno ne vem, pa si mi?.1 im. Predsednik: Slišite, tega vam živ krst ne verjame. Vi pač znate lagati po vseh pravilih. Nato je Kranjc povedal, kako je 8 dni pred groznim umorom prišel v Žerjav njegov brat Andreas, ki ga že 8 let ni videl, in ki je baje bil v Avstriji, kamor je zbežal. da mu ne bi bilo treba služiti pri nas kadrskega roka. Nekega večera se je brat oglasil pri njem ter ga prosil, da bi mu dal prenočišče in nekaj denarja ter hrano. Bil je ves raztrgan. Ker sem bil blagajnik športnega kluba, tako je dejal Silvester Kranjc, sem mu dal 50 din ter mu sporočil, da žena ne bi privolila, da bi pri njem prenočeval. Kie je potem brat spal, ne ve, najbrže pa na nekem seniku. Predsednik: Kaj ste pa z bratom govorili? Kranjc: Brat mi je potem povedal, da ima v Žerjavu neko dekle in mi je pokazal tudi njeno fotografijo. Predsednik : Čudno, da se brata, ki se 8 let ne vidita, nimata drugega pomeniti ko o deklicah, pa celo v temi vam je pokazal fotografijo I Kranjc: Brat mi je še rekel, da je brezposeln in da se klati okoli s ponarejenimi dokumenti. Predsednik: Naprej, kaj vam je še rekel! Kranjc: Drugega nič. Naslednjega dne sva se zopet srečala ter sem mu ob tej priliki povedal, da mi je Ivan Kolar pred dnevi dejal, da pozrra nekega s*aresa kmeta ki ima vedno pri sebi 15.000 do 20.000 di narjev. Predsednik: Zakaj ste to vašemu bratu povedali? Kranjc: Mislil sem, zakaj bi jaz izvršil zločin, ko imam družino, pa naj to stori brat, ki je brezposeln. Predsednik: Kdo pa vas je silil, da bi izvršili zločin? Vi govorite tako, ko da bi vas kdo silil k zločinu. Na to vprašanje Kranjc ni dal konkretnega odgovora ter se je skušal izmikati z raznimi nevažnimi izgovori. Predsednik: Zakaj ste to bratu povedali, če ste ženi zamolčali. Kranjc: Ker nisem hotel izvršiti umora. Tudi bratu nisem rekel,' naj umori kmeta, ampak je brat sam prišel na to idejo. Predsednik: Kje pa je bil vaš brat v noči pred umorom? Kranjc: Ne vem. Čez dva dni sva se z bratom slučajno zopet srečala nakar sem šel z njim v Volinjak ter mu pokazal starega kmeta, ki ima mnogo denarja. Predsednik: Kako to, saj ste vendar vedno zatrjevali, da kmeta niste poznali. Kranjc: Pač, poznal sem ga, ker mi ga je pokazal Ivan Kolar. ki mi je dejal, da gre stari kmet vsak petek v Prevalje v hranilnico, kjer ima nad 100 000 dinarjev naloženega denarja in da gre vsako nedeljo v cerkev v Mežico. Bratu sem še dodal, da ne bomo tega pred nedeljo napravili Predsednik: Kako ste rekli »ne bomo«, potem sta se vendar točno dogovorila, kako bosta izvršila roparskj umor. Kranjc: Ne tako, hotel sem reči, da je brat dejal da ne bo dejanja izvršil pred nedeljo. Dogovorila sva se samo v tem smislu, da bi jaz stal na straži. Predsednik: Kako pa to Na straži stojiš vendar le takrat, če hočeš izvršiti kakšno tatvino ali vlom. Nisem še slišal, da bi tudi roparji imeli »stražo« Kako pa je brat poznal teren, ko vendar ni živel v tej okolici? „Ali nas hočete še dolgo vleči za nos?u Kranjc na to vprašanje ni dal odgovora in je molčal. Potem je Kranjc povedal, kako sta se z bratom v nedeljo 25. septembra sestala zjutraj pred neko gostilno, kjer je popil tričetrt litra vina. nakar sta se razšla in se ob 7.30 zopet sestala na dogovorjenem mestu. Predsednik: Ali nas hočete še dolgo vleči za nos? Tako nesramnega človeka kakor »te vi, pri nas še ni bilo. S takšnim zagovorom ne boste delali vtisov. Govorite vendar enkrat resnico. Svoi položaj si lahko olajšate samo s polnim priznanjem in s kesanjem. Ste razumeli! Kranjc: Razumem. Vse, kar sem sedaj povedal, je izmišljeno. Predsednik: Bos-te sedaj govorili resnico? Ali vas je Ivan Kolar nagovarjal k dejanju, kakor ste to izpovedali že v preiskavi? Kranjc: Glede Kolarja pa je resi, da me je on nagovarjal. Nato je Kranjc izčrpno povedal, kako ga je baje Kolar nagovarjal, da bi izvršil dejanje. Dejal mu je, da ima pokojni Peter Korošec v hran i,Ina ci 100.000 din in da nosi vedno s seboj 15.000 do ^0.000 dinarjev. Predsednik: Kdo vam pa naj verjame, če ste hoteli lastnega brata obdolžiti groznega dejanja? Kranjc: Ne lažem, Kolar me je res nagovarjal. Predsednik: Pa zakaj ste potem to storili, ko ste imeli po lastnem zatrdilu lep zaslužek 700 dinarjev tedensko? Kranjc na to vprašanje ne odgovori, pač pa pravi: Kolar mi je rekel, naj starega kmeta, ki mi ga je pokazal dva dni pred umorom, kar ubijem, dasi sem jaz rekel, da ga bom samo s palico od zadaj udaril, mu vrgel suknjo čez glavo nato pa ga oropal. Predsednik: Pa zaikaj niste te svoje zamisli izvršili? Kranjc: Kolar je dejal, naj ga kar ubijem, da ne bo uvgel potem pr;?ati. Kako Je moril. • • Predsednik: Kolikokrat pa ste udarili s palico po glavi svoje žrtve. Kranjc: Samo trikrat. Predsednik: Zopet lažete. Obdukcija je dognala, da ima pokojni 9 udarcev po glavi. Od teh pa je padel samo eden po zadnji strani glave, vsi drugi od spredaj. 30 cm od trupla je ležal tudi s krvjo poškropljen kamen. Niste vi z njim udarili po svoji žrtvi? Kranjc: Ne, ne, s kamnom ga nisem. Predsednik: Pa potem tudi ga niste zabodli z nožem! Krajnc: Po daljšem oklevanju* Pač, z nožem, ki je padel iz listnice Koroščeve, sem ga trikrat zabodel v prsi. Predsednik: Pa zakaj nočete priznati, da ste svojo žrtev tudi s kamnom pobili. Najbrže se zavedate, da bi prišla potem v po-štev kvalifikacija okrutnega načina roparskega umora. Krajnc: S kamnom ga nisem. Predsednik: Kam ste pa šli po umoru? Krajnc: Šel sem k potoku, kjer sem si umil roke, ki so bile krvave. Potem sem šel domov ter izročil ženi 2000 dinarjev, ki sem jih našel v kmetovi listnici ter še pristavil, da ne bomo dali Kolarju od tega ničesar. Predsednik: Kaj ste Tekli, »ne bomo nič ctali?« To izpovedbo je Krajnc zopet popravil v tem smislu, da je ženi rekel, da je Kolar nekaj denarja našel ter njemu izročil v varstvo. Predsednik: Kaj 6te pa potem delali. Krajnc: Preoblekel sem se ter se nato odpeljal 9 kolesom v Črno. nato pa sem šel na nogometno igrišče, kjer sem gledal, kako igrajo nogomet. Medtem pa sta prišla r/e dva orožnika in me aretirala. Zasliševanje Krajnca je trajalo dve uri, nakar je sledilo zaslišanje obtoženega Ivana Kolarja: Izpovedbe Ivana Kolarja Predsednik: Kolar, kolikokrat ste že bili kaznovani? Kolar: Petkrat in sicer zaradi tatvin. Predsednik: V kazenskem listu pa je zapisano šestkrat. Kolar: Res, šestkrat Predsednik: Povejte, kakšno je vaše razmerje do Krajnca. Kolar je nato povedal, da je s Krajncem nekaj ča?a skupno delal in da od 12. avgusta ni imel z njim daljših razgovorov. Nekoč meseca avgusta, sta se s Krajncem pogovarjala o življenjskih razmerah ter je govor nanesel tudi na to, da si Kolar namerava kupiti kravo. Ker pa ni imel denarja, je Krajncu dejal, da si bo denar izposodil od kmeta Petra Korošca, ki da je bogat in ima vedno dovolj denarja. Krajnc se je še informiral, kje je ta Peter Korošec, da bi tudi Krajnc njega prosil, da bi mu posodil nekaj denarja. Kolar mu je pokazal Korošca. Nato mu je Krajnc dejal, da bi bilo dobro, če bi kmeta oropal, če ima toliko denarja. To misel pa je Kolar odklonil. Predsednik: Zakaj niste tega takoj prijavili orožnikom. Kolar: Mislil sem, da tega Krajnc ne bo napravil. Predsednik: Kritično nedeljo ste bili s Krajncem skupaj, ali vam je bilo znano, da je izvršil zločin? Kolar: Da, povedal mi je, da je nekaj napravil. Predsednik: Pa zakaj se niste takoj javili kot priča? Kolar: To je bila ravno neumnost od mene. Mi&il sem si, da bom imel preveč poti. Sledilo je soočenje Kolarja in Krajnca, pri katerem je Krajnc vztrajal pri svoji prvotni izpovedbi, da ga je nasnoval k zločinu Kolar. Krajnčeva žena in priče Nato je bila zaslišana Amalija Krajnče-.a, ž&na Silvestra K.ajnca, ki je cdlcinc zanikala, da bi vedela, od kod izvira tistih 2000 din, ki jih je mož prinesel domov ji ki jih je shranila Predsednik: Pa vam mož ni rekel, da izvira denar od ropa. Kiajnčeva: Mislila sem si, da si je mož denar izposodil. Bila sem itak vsa razburjena Predsednik: Če je mož prinesel denar domov, bi ga morala biti vesela! Zakaj ste orožnikom rekli, da izvira denar od prihrankov, ko je bilo vendar znano, da imata precej dolga? Krajnčeva: Saj sem potem itak orožnikom rekla po pravici. Zaslišana sta bili nato še dve priči. Neki Alojz Mlinar je izpovedal, da je teden dni pred umorom videl pri pokojnem Petru Korošcu 6 bankovcev po 1000 dm, druga priča Franc Perše pa jc izpovedal, da jc dan pred umorom videl pri pokojniku le par stotakov in da je pokojnemu dal 1300 din are za kupljene vole. Iz izpovedb zasliša- nega orožnika Alojzija Čeha je bilo razvi-deti. da sta Krajnčeva živela precej razkošno, da sta si privoščila le »specialitete« kakor sardine, sir, salame in druge takšne 6tvari in da sta bila precej zadolžena Pred" sednik je še prečital obdukcijski pregled trupla pokojnega Korošca, nakar sta sledila pledoajeja zagovornikov dr. Mühleisna in dr. Šnuderla. „ V smrt na vešallh" Senat se je nato umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure, nakar je pred?ed-dnik s. o. s. dr. Turato razglasil sodbo, s katero je obsojen Silvester Krajnc v smislu obtožnice v smrt na vešalih ter na trajno izgubo častnih drža\>ljanskih pravic, Amalija Krajnčeva na 2 meseca strogega zapora ter na 300 din denarne globe, Ivan Kolar pa je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen krivde in kazni. Silvester Krajnc je sprejel sodbo mirno, zagovornik pa je prijavil revizijo. Stroga obsodba za umor štirih otrok Sestri ViSnarjevi obsojeni na 12 in 15 let Celje, 4. januarja Na okrožnem sodišču v Celju je bila v torek tajna razprava proti 181etni služkinji Ani Višnarjevi in njeni sestri, 23-letni Mariji Višnarjevi iz okolice Vitanja. Ana Višnarjeva je bila obtožena, da je umorila štiri otroke. Dne 21. oktobra 1937 je umorila na Planini pri Zrečah 6 mesecev starega Mirka Višnarja, sinčka svoje sestre Marije, s tem, da ga je z vso silo stisnila čez trebuh. Dne 5. novembra 1937 je v Koritnem pri Oplotnici na sličen na- čin umorila 4 mesece staro Marijo Vitri-hovo, lani 13. maja na Planini pri Zrečah triletnega Ivana Višnarja, drugega otroka svoje sestre Marije, lani 22. septembra pa na Padeškem vrhu pri Zrečah 4 meseco starega Mirka Črešnarja; slednjega je umorila s tem, da mu je s komolcem zdrobila glavico. Marija Višnarjeva je bila obtožena, da je nagovorila svojo sestro Ano, da je umorila Mirka in Ivana Višnarja. Ana Višnarjeva je bila obsojena na 12 let, Marija Višnarjeva pa na 15 let ro-bije. Medvedji rod je ogrožen Na Javni anketi bodo razpravljali o njegovi usodi Kamnik, 4. januarja Ko je bil letos v juniju ustreljen na Menini medved, je to v sosednji Nemčiji vzbudilo začudenje in Osrednja zveza lovskih društev je koj dobila iz Nemčije vprašanje, ali se v Jugoslaviji ne bi mogel zaščititi, kakor je zaščiten v Nemčiji. To vprašanje iz sosednje države je prišlo vprav v času, ko se je vodila živahna debata med nekaterimi občinami kočevskega sreza in lovskimi zakupniki zaradi zaščite medveda. Z odlokom banske uprave, od 15. marca 1935 je bil namreč medved zaščiten v srezih Kočevje. Novo mesto, Črnomelj, Logatec in Ljubljana do konca leta 1940. V letu 1937. pa je bilo toliko pritožb predvsem iz občin kočevskega sreza o škodi, ki jo povzroča kosmatinec na poljih, da je bila zaščita ogrožena. Občinski odbori so opetovano zahtevali, da se medved izloči iz zaščite ali pa naj se da lovskemu zakupniku nalog, da nekaj komadov odstreli. V Loškem Potoku so baje medvedi prihajali čisto blizu selišč. Po posredovanju banske uprave je bil nato dovoljen odstrel dveh medvedov v občini Loškem Potoku, v območju Prigorice in Rakitnice pa po eden: Vendar pa lovski zakupniki dovoljenja za odstrel štirih medvedov niso izrabili ker se v kočevskih gozdih noben medved ni hotel postaviti lovcu za tarčo. Banska uprava je iz sredstev lovskega sklada plačala v letu 1937 za škodo, povzročeno po medvedu 23.659 dinarjev, ki so bili skoro bratovsko razdeljeni med kočevski in logaški srez. poleg tega pa še 200 dinarjev odškodnine za raztrgane ovce v gornjegraiskem srezu, kjer medved ni užival zaščite. Lani je bilo spet na račun medvedove kože izmenjanih mnogo vlog. pritožb in predlogov med nekaterimi občinami, sre-skimi načelstvi, bansko upravo. Prirodo-slovnim društvom in Zvezo lovskih društev. Banska uprava je zagovarjala stališče, da je treba z odstrelom nekaj škodljivih kosmatincev zmanjšati škodo, da bi se poleglo razburjenje kmetovalcev in se ne bi zaščita napačno tolmačila. Zaščite pa ne bi kazalo dvigniti, ker bi potem nihče ne bil odgovoren za škodo in bi bila nevarnost, da bi se medved. — ta spomenik prirode, popolnoma iztrebil. Skupno je bil določen odstrel 9 medvedov, vendar pa tudi lani ni bila nad nobenim kosmatincem izvršena smrtna kazen, škoda, ki so jo povzročili v teku leta, je bila ocenjena na preko 18.000 dinarjev. Ker se nesrečni medvedji rod ni zmanjšal in tudi ni nehal obiskovati koruznih polj na Kočevskem, se je v pretekli jeseni vnela ostra debata zastran medvedove varnosti. Medtem ko so prizadeti posestniki trdili, da je škoda po medvedu zelo velika in da odškodovanci dobijo le malenkostno odškodnino, večina pa niti škode ne prijavi, je bila Zveza lovskih društev spet mnenja, da kmetovalci pretiravajo in da škoda ni tako občutna, da bi morali število rjavih godrnjačev v kočevskih gozd h zmanjšati. Zatiranje medveda bi poleg tega pomenilo za na9 tudi kulturno sramoto. Nasprotno pa je bila spet Kmetijska zbornica mnenja, naj se osvoji predlog o zmanjšanju števila medvedov, ki povzročajo preobčutno škodo na pičlih poljskih pridelkih malim kmetovalcem. Odškodnina, ki so jo prejeli, ni v nobenem razmerju s škodo. Tako razpoloženje je vladalo, ko je prišlo vprašanje iz sosednje države, če bi se mogel medved zaščititi tudi pri nas. Zveza lovskih društev je na podlagi tega vprašanja predlagala banski upravi, naj se zaščita medveda razširi na vso banovino. Proti temu predlogu je spet kmetijska zbornica, ki smatra razširjenje zaščite za nepotrebno in za kmetsko gospodarstvo škodljivo. Navaja primere iz ozemlja, koder je medved zaščiten in kjer je prišlo do upravičenega izraza nezadovoljstva kmetskih malih posestnikov. Ubogi medvedji rod! Koliko tožb visi nad njim in kol:ko učenih debat se kreše v njegov blagor in pogin! Kakšna bo njegova usoda v prihodnjem letu? Ali naj spet celo leto romajo pritožbe in zagovori od ene instance na drugo? Tej stvari hočejo priti do dna na anketi, ki bo januarja v Ljubljani. Tu se bodo pomerili medvedovi tožniki in zagovorniki v javni debati in skušali doseči sporazum za zadovoljivo rešitev. Medtem, ko bo kosmatinec pokojno smrčal v toplem zimskem brlogu, se bosta obe strani pogajali za ceno njegove kože. V tržiškem novem mestnem domu so imeli prvo občinsko sejo Tržič, 2. januarja Seja mestnega odbora tržiškega, prva v novem mestnem domu. je bila preteklo sredo. V reprezentativni mestni sejni dvorani so bili zbranj vsi mestni odborniki, župan je v uvodu poročal o otvoritvi mestnega doma, o govorih pri otvoritvi in na banketu. Nato je navajal vsote, ki so bile izplačane posameznim tvrdkam na račun adaptacijskih del v celotnem znesku okrog 1.400.000 din. Povedal je tudi, da so opremile občinske uradne prostore sledeče tvrdke: pohištvo Alfred Aman, Tržič, usnje Runo iz Tržiča, kamin in peči Oseli iz Kranja, preproge Majer iz Ljubljane in zavese Štora iz št. Vida. Našteval je dalje, kako so oddana stanovanja in lokali in je izjavil, da bo neslo poslopje letnih 150.000 din. medtem ko znaša letna amortizacija 120.000 din. Mestna uprava je sprejela za dom strog hišni red, za vratarja pa je nastavPa dosedanjega nočnega Čuvaja Gašperja Vuka. Komisija kr. banske uprave si je ogledala stavbišče za Vir jem, da določi prostor za novo poslopje osnovne šole. Za pregled mestnih obračunov bo poslovala odslej mestna kontrola v Tržiču proti nagradi 1500 din. Mestna uprava je dovolila, da zgradi fantovski odsek pri Sv. Jožefu smuško skakalnico. Zgrajena bo po načrtih znanega strokovnjaka inž. Bloudka. prostor in potrebni les bo prispevala mestna občina Končni obračun za les. ki ga je prodala mestna uprava dr. Karlu Bornu, znaša 97.437 din. Ta znesek bo pa komaj kril škodo, ki jo je napravila Bistrica o priliki zadnje povodnji. Po predsednikovem poročilu so se zvrstile naslednje točke dnevnega reda: sprememba tržnega reda v toliko, da bo v bodoče prostor za trg v tržnici v mestnem domu. Predlog trgovskega gremija, naj se trgovcem, ki imajo svoje stalne lokale, ne dovoli prodaja na stojnicah, je Ini odklonjen. Sprememba statuta o honorarjih občinskih funkcionarjev je bila sprejeta v toliko, da se poviša nagrada županu na 18.000 din letno, ker po odredbi kr. banske uprave ne uživa več lovske pravice s?.~::T-t'7. !;.:::* — n.. je to povišanje opravičil s tem, da pride nagrada itak v korist občinskim revežem. Prošnji tvrdke Glanzmann & Gassner za dovoljenje položitve vodovodnih cevi preko občinske parcele je bilo ugodeno. Tvrdka naj bi v času pomanjkanja vode dajala za Presko potrebno množino iz svojega vodovoda. Prošnjo tvrdke I. Razbor-šek za znižanje vodarine je mestni odbor odklonil. V tajni seji je mestni odbor dovo'il nekaj podpor, za razdelitev božičnih podpor pa je pooblastil predsednika, da jih razdeli po lastnem preudarku. Nato je župan zaključil sejo. Na našem mestnem domu se blesti nova uradna napisna tabla: mestna občina Tržič, točno po predpisu v cirTici in latinici. Le barve grba niso po pre^Disu, pa ne vemo, ali je to pomota ali politika, da nosi grb barve hrvatske zastave. V četrtek je bila v telovadnici meščanske šo'e božiän'ca Kola jugoslovenskih sester. Za uvod je uprizorila deca otroškega vrtca ljudsko igrico. Nato je imela ga. predsednica Anka Polakova kratek nagovor. Marljive sestre so razdelile lepa božična darila. Obdarovanih je bilo 85 siromašnih otrok, 45 dečkov in 40 deklic. Dečki so dobili tople nogavice in srajce, deklice pa nogavice in hlačke. Po^g tèga, je dobilo 10 revnih družin živila v vrednosti po 50 din. Celotna vrednost daril znaša preko 6000 din. Človekoljubno delo naših Kolašic, ki zbirajo v sedanjih težkih razmerah in nabero lepe vsote, zasluži vso pohvalo. Veselje, ki ga zbujajo s svojimi darovi, in hvaležnost obdarjencev naj jim bo v izpodbudo za njihovo bodoče de'o. Cu je se, da se branj marljiva predsednica ga. Polakova da bi Se v bodoče obdržala vodstvo, škoda bi bila za društvo, kajti gospa polakova je duša Kola in nobena druga ne bi mogla in znala tate društvene n?^ene. Zato želi vsa trži-ska javnost, nai oe'^ne na svojem mestu in naj vodi Ko'p še nadalje t^ko uspešno ko spretno p' - i i sred-s' . za plemeni- I S» trgovski ples I Heybalova - Wisiakova - „Jožek In Ježek" • Tri godbe dbe I Domače vesti * Ob proslavi 20 letnice narodnega zedi-njenja je društvo rezervnih podčastnikov poslalo svojim vojnim tovar.šem proglas, ki poveličuje boj našega naroda za osvoboditev in zedinjenje in izreka priznanje vsem vojnim tovarišem, ki so darovali svoje življenje in svojo moč za veliko nacionalno delo Da se ohrani veliki spomin na nepozabne boie in prestane voine grozote, poziva društvo rezervnih podčastnikov kraljevine Jugoslavije svoje bojne tovariše. da se združijo v eno društvo, ki bo imelo tole nalogo da se ohran: stoletna misel tudi v današnjih težkih dneh. si je društvo rezervnih podčastn kov zadalo nalogo. da pripravi kader sposobnih ljudi, ki bodo vsak trenutek nesebično žrtvovali življenje, če bo to terjala korist domovine. Društvo želi s svojimi skromnimi močmi pripomoči k mirnemu razvoju življenja naše domovine in se zaveda. da bo z združitvijo vseh rezervnih podčastnikov in poštenih državljanov te države v celoto moglo svojo misel uresničiti v blagor kralja in domovine. (Pei (e prehladu vi/^i Lio.j » c^i.i rav slabo zasedena ter je potovanie z nji-na usodnejše, nego potovanje s katerimkoli drugim brzim vlakom. Pri hemoroidih bolečinah v križu, za- ittoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S. br 15. 485-35 * Kako Angleži voščijo novo ieto. Znana preds-avnica ženskih organizacij v Angliji Dorothy Eckersley, ki je bila že večkrat v naših krajih na letovišču, je poslala neki svoji znanki v Sisku novoletno voščilo. Zanimivo je, da je na kartonu tega voščila v angleščini tiskan ves tekst sporazuma, ki sta ga sklenila Hitler in Cham-berlain lani 30. septembra v Miinchenu. * Smučarska nezgoda na Kofcah? Na Kofcah sta šla v ponedeljek 2 t m popoldne smučarja Stanko Magister in Miro Halik iz Ljubljane proti Velikemu vrhu. Ker je bila gosta meglä in je močno snežilo ter se nista nič poslovila in ne poravnala večdnevnih računov, je upravičena bojazen, da sta se v megli in mraku kje ponesrečila Kdor kaj vé o njih, naj javi podružnici SPD v Tržiču ali najbližji orožniški postaji. * Ugotovitev. Antonija žitnikova, žena posestnika na švepovni v Zagorju nas je naprosila za ugotovitev, da ni istovetna z Ano Žitnikovo, ki je doma iz ljubljanske okolice in je izvršila v zagorski dolini vrč tatvin. Na »Jutrovo« poročilo o tej tatvini je bila slednja žitnikova v Celju aretirana in pripeljana na orožniško stanico v Zagorju. * Ladjedelnica v Kraljeviči ima zdaj zaposlenih nad 200 delavcev, v tej ladjedelnici so v popravilu ena torpedovka, en min-noseč naše vojme mornarice in dva parailka Jadranske plovbe. * Bivši minister fa vie Deni£ umri. V Beogradu je umrl bivši minister prof. Pavle Denič. ki se je rodil leta 1855. v Beogradu, kjer je dovršil gimnazijo in vojno akademijo. Kot podporočnik se je udeležil leta IS76 prve srbsko-turške vojne, ko pa je dosegel kapetanski čin, je zapustil vojaško službo in se podal študirat v Francijo. Po dovršenih študijah se je vrnil v Be:t_rad in postal profesor vojne akademije. Tudi to službo je zapustil ter postal upravnik mesta BeogTada. Pozneje je bil srbski konzul v Skoplju in Solunu in je bil velik zaščitnik nacionalne akcije v Južni Srbiji. V kabinetu Cincar-Markovi-I ča je postal minister za javna dela, zastopal pa je tudi zunanjega ministra Po ! 29. maju 1903. se je Denič umaknil iz poli-j tičnega življenja j Dr. Anton Ocvirk govori v soboto 7. 1 januarja ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) o I PRIJATELJEVI KULTURNI IN POLITIČNI ZGODOVINI SLOVENCEV. * Smrt ug.'edne narodne žene. Po daljši bolezni je v torek zjutraj umrla v 68. letu gospa Marija Mesarjeva, vdova po hišnem posestniku na Jesenicah. Ko je pred dobrimi 42 leti prišla kot zala nevesta iz solnčnih Po jč za gospodinjo na lepo Ratečanovo domačijo, so bile Jesenice še dolga gorenjska vas Gospa Marija je bila priča njihovega razvoja. S pridnim delom je po moževi smrti vodi a posestvo in hišo, v kateri je poleg drugih lokalov tudi podružnica »Jutra« Bila je zelo prikupna in blaga žena, spoštovana pri vsen, ki so jo poznali. Za njo žalujeta dve hčeri in sin ter pet vnukov in vnukinj. Bodi blagi ženi ohranjen lep spomin, hudo prizadetim preostalim pa naše globoko sožaje! * Zashifcnega zdravnica je «grabila Je-tika. V sanatoria v Topoiščici je podlegel v najlepših letih zavratni bolezni zdravnik dr. Mihajlo Stanič, doma iz Novega Pa zara. ki se je več let zelo zaslužno udejstvo-val pri organizaciji zdravstvene službe v Sandžaku in Južni Srbiji V Prokuplju ie uredil bo nišnico in prevzel njeno vodstvo Kot zdravnik je služboval tudi v svojem rojstnem kraju Pokojnikovo truplo so prepeljali v Beograd. * Smrt znanega zagrebškega zdravnika. v zagreoék) kliniki je umrl ugledni zagrebški zdravnik dr. Lav Vrbanič, ki se je rodil leta 1870 v Otočcu ter oa Dunaju dovršil medicinske študije Ko se je vrnil v domovino, je posta) pnmarij, pozneje pa ravnatelj bolnišnice v Vinkovcih kjer je sluzbovai več let in je bil znan po vsem Sremu m Slavoniji Po vojnj je prišel dr. Vrbami v Zagreb in je postal leta 1920 ravnatelj klinik To službo je opravljal do svoje smrti. Dolga leta je bil tudi glavni zdravnik Merkurja Poienovka namočena. — Fr. Eham, Kongresni trg 8. NEKAJ RAZVEDRILA JE VSAK POTREBEN Mesečnik .Prijatelj- Vam krajša čas. Sporočite svoj naslov apravi „Prijatelj, Ljubljana, Dalmatinova 8/J, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. * Iz statistike našega zračnega prometa. Lani so imela pifcko Zagreba leteča letala vsega skupaj 5-703 potnike. 5.160 kilogramov pošte in 4 850 kg raznega blaga. Promet se je nekoiiko zvišal in če bomo tako nadaljevali, se bo polagoma primerno razvil/ Največji je bil promet na zračni progi Bukar-šta-Zagreb—Benetke —Milano—Torino Iz Bukarešte proti Torinu je bile 540, v obratni smeri pa 431 potnikov. Za naši razmere je to uspeh. čeprav je — recimo — v Italiji na piogi od Milana do Torina desetKrat več potnikov v enem mesecu, kakor tukaj v treh mesecih. Na p;ogi Zagreb — Beograd je bilo : 595, dočim je iz Beograda v Zagreb potovalo 920 p:tnikov Iz Zagreba preko Sarajeva v Dubrovnik je potovalo 160 potnikov, iz Dubrovnika v Zagreo pa nad 200 : potnikov. Na {.rog' Zagreb Sušak —Ljub- i ljana je bilo 126 potnikov, iz Ljubljene preko Sušaka v Zagreb pa samo 73 potnikov. Tako izkazuje lanska statistika zračnega prometa najmanj potnikov iz Slovenije in še ti so bili po večini tujcL Na zračni progi Zagreb—Dunaj Brno-Praga je bilo 85 dočim je iz Prage preko Dunaja prispelo v Zagreb 141 potnikov. Pro- j met na tej prrgi je trajal samo poldrugi mesec. Iz Zagreba v Bratislavo je potovalo 258, iz Bratislave v Zagreb pa 251 potnikov. Ako želite razvedrila pridite v kavarno »Centra 1« na koncert in ples. — četrtek, petek, soboto In nedeljo ODPRTO VSO NOČ! ♦ Nezgoda smučarjev na Jahorini. Od večje skupine smučarjev na Jahorini so se ledili profesor Ubavič iz Sarajeva in dve dami iz Zagreba, da bi preizkusili nov teren. Zašli so predaleč in ostali smučarji so jih našli šele prihodnje jutro. Vsi trije imajo hude ozebline in so jih takoj s planine odpremili v sarajevsko bolnišnico. Med zadnjimi ponesrečenci na Jahorini je tudi soproga dr. Buiča. bana primorske banovine Pri smučanju si je zlomila nogo. Zaradi teh nesreč bodo v planinskem domu na Jahorini po odredbi okrajnega glavarstva uredili hišno lekarno. I Veliki dokumentarni film Iz življenja Hollywoods In njegovih sta rov HOTEL HOLLYWOOD DICK 'T^-jS™ KINO MATICA 21-24_Danes ob 16., 19. In 2L ari I i * Velike količine leda na Dunavn. V I naši državi se po vsem Duna/vu led še premika in stoji samo na nekaterih mestih, kakor n. pr. pri zernunskem kolodvoru, kjer je Dunav poooben veuki teaem poljani. Med Galoem in Brailo je Dunav popolnoma zamrznjen in je tam tuoi že nekaj dni najhujši mraz. Pn Braili j« te dni zmrznila petčlanska družina, ki se je s sanmi vozila iz ene vasi v dingo. Zmrznila sta tudi konja Tudi na Dravi so velike ledene plošče, ki se premikajo, na Tisi pa led stoji. Na Savi še ni leau. Naše reke so zelo ruzke ter so celo Dunav, Sava, Drava in Tisa precej pod noi malo. * Snežne proke v planinah: Letošnja zima je boij naklonjena smučarjem. Povsod je zapadel sneg v višali 60 do 90 cm. v višjih legah n. pr. na Komni tud; preko 150 cm. V petek 6. t. m. je praznik Sv. Treh kraljev, sledi sobota m zopet prosta nedelja, torej bodo marsikomu na razpolago trije prosti dnevi za smučanje v planinah. Na Komni bo še prostora, tam je nad poldrugi meter snega, ki tvori ugodno podlago za smučarja. Izhodišče za vse zimske ture v Julijskih Alpah pa je »Zla-torog« ob Boh. jezeru, kjer si more vsakdo nabrati zadostne moči za smuko v planinah. Okoli Erjavčeve koče na Vrš:ču je preko 60 cm snega; vzpon na to točko je bogato plačan z idealnim spustom po cesti v dolino proti Kranjski gori Kamniške planine pokr.va v višini od 1500 do 1700 m 60 do 90 cm debela plast snega. Pot v Kamniško Bistrico je prikladna tudi za smučarja, ker ga vodi med čarobnimi s težkim snegom pokritimi gozdovi. Krvavec ima preko 90 cm snega, iz Ljubljane vozi žužkov avtobus ki daje planincem 309^ popusta od normalne vozne cene. ako je povratni vozni listek opremljen z žigom Doma na Krvavcu Velika Planina ima nad 60 cm snega, najprikladnejši vzpon je pozimi iz Črne. Vse podrobne Informa, cije o zimskih planinskih turah dobite v p.sarni SPD. * Razbremenitev šibenišKe bolnišnice. V bolnišnico v Zemuniku so poslali iz šibe-ničke bolnišnice večjo skupino duševnih bolnikov, ki niso hudo bo mi. Spomladi bodo pri bolnišnici v Zemuniku uredili veliko kolonijo duševnih bolnikov ki so še sposobni za dela na vrtovih in njivah. Na ta način bo šibeniška bolnišnica znatno razbremenjena * Srna se sprehaja po beransKib ulicah. Upravnik banovinske bolnišnice v Beranab v Črni gori dr. Dedovič je udomačil mlado srno, ki je postala tako krotka, da ne sprehaja same po dvorišču in vrtu bolnišnice, temveč tudi po beranskih ulicah Krotka srna se sama približuje ljudem m sprejema od njih razna darila. Najrajši pa se druži z otroci ter z njimi veselo poskakuje. * Zagovor ubijalcev roparskega morilca. Kakor smo že porečali, stojita pred okrožnim sodiščem v Kolašinu kmeta Tomovič in Golubovič iz šahoviike občine, ki sta lani v avgustu ubila morilca Pajiča ki je umoril in oropa' beograjskega podjetnika inž. Baderja, graditelja nove ceste ob reki Tari. Obtoženca sta ponoči morilca Pajiča spremljala iz svoje vasi do glavne ceste ter ga spečega ustrelila in si razdelila njegov roparski plen. Pajič je vzel svoji žrtvi, kakor znano, okrog 250 000 din. Sveženj bankovcev sta si ubijalca »-azdeliia v veliki naglici in se je zgodilo, da si je prilastil eden okrog 180.000 din. drugi pa ostanek. Oba sta denar zakopala blizu svojih hiš. Zdaj pripovedujeta na razpravi da sta morilca po opisu tiralice takej spoznala in da sta mislila, da imata pravico ubiti zasledovanega zločinca Zatrjujeta tudi, da sta hotela dogodek naznaniti oblasti ter vrniti denar, ki sta ga vzela ubitemu morilcu. Ta zagovor seveda ne drži. Ker sta denar takoj po krvavem dejanju zakopala. I? L3ifMia*«e u— Za boljšo zvezo Slovenije z jadranskimi vlaKj. v torek se je v posvetovalnici direkcije državnih železnic pričela velika anketa o takozvanib jadranskih vlakih. s katerimi se predvsem češkoslovaški in madžarski turisti vozijo v sezoii na naše morje. Anketo vodi pomočnik direktorja Hojs . sodelujejo pa poleg referentov železniške direkcije, šefa oddelka za vozne rede pri generalni direkciji VuBviča referenta za tujski promet pri generalni direkciji Popoviča in zastopnika komercialnega oddelka zagrebške direkcije Horvata tudi predstavniki tujsko-prometnih organizacij češkoslovaške Madžarske in Jugoslavije. Anketa ie za razvoj tujskega prometa v r.aši državi brez dvoma velikega pomena — saj so lani pripeljali jadranski vlaki kljub krizi v republiki samo iz češkoslovaške 2ft C00 gostov na naše morje — hkratu pa je združena z velikimi težavami ker je proga od Prage do Splita oziroma Sušska razmeroma dolga. O odhodu jadranskega vlaka iz Prage so se delegatje zedinili tako. da bo odhajal v zgodnjih popoldanskih uran in bo vozi) preko Bratislave. Gjöera in Koprivnice do Zagreba «iato pa v dveh trasah do Sušaka in Splita V obratni smeri bi vlaka vozila tako da bi s Sušaka in iz Splita odhajala okoli poldneva, se na'o v Zagrebu združila v enotno garnituro in okrog 16- nadaljevala vožnjo proti Pragi. Po prizadevanju zastopnikov slovenskih organizacij za tujski promet predvsem direktorja »Putnka« dr. žižka. je zagotovljeno, da bo Slovenija imela čim ugodnejše zveze z jadranskimi vlaki. Soglasno je bii sprejet tudi predlo?, naj vozi v sezoni še drugi par vlakov kakor pred sezono in po njej. u— Odlična češka pianistka Viktorija švihlikova bo izvajala v ponedeljek 9. t. m. na samostojnem klavirskem večeru v veliki filharmonični dvorani naslednja dela; Bach: Partita v c-molu, Llszt: Sonata v h-molu. Po odmoru pa Debussy: Ples delfinov, Ravell: Ondina, Novak: Moj maj in štiri Smetanove sk adbe: Na morskem bregu, Slepička, Cibulička. ter Fantazija na češke narodne pesmi, švihlihova je velika umetnica na svojem instrumentu ter kot taka visoko cenjena povsod, kjer je nastopala. Začetek koncerta ob 20. uri, vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. u— Sokoisko društvo Ljubljana-šišKa ponovno vabi vso svojo deoo, naraščaj in članstvo, še posebej pa starše in darovalce na božičnic0, ki se prične danes ob 17.30 v veliki dvorani Sokolskega doma a— Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba bo 14. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezde«. — Odbor. u— Poflrufn'ca Sadjarskega In vrtnarskega društva na Vlčn ima svoj redni letni občni zbor v petek dne 6 t m ob 10 uri dopoldne v telovadnici viške šole Vse člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo. Uomantična 1 j a b a v n a zgodba po krasni noveli nesmrtnega ruskega lirika POŠTARJEVA HČI ni Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, teL 22-21 _ A. PUŠKINA v dramatizaciji TUR2ANSKEGA V gl. vlogah HARRY BACK. I I u— Predavanje SPD bo v torek 10. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Najvišja gora v velegorju Irana je Demavend (5670 m), ki ima nad 1000 metrov visoko skalnato in raztrgano severno steno. Leta 1936 so to goro okrožili aeroplani ter napravili prve posnetke ogromne severne stene. Leta 1938 se je odloč i nemški alpinist Gorter Wolfgang da se povzpne s tremi svojimi tovar ši od severne strani stene na vrh Demavenda. Navedeni alpinist nam bo predaval o tem vzponu ter s skioptič-n.mi slikami kazal napore, ki so jih morali premagati plezalci. Razen tega bo poseben film kazal doživetja nemške alpinistične eksped cije v Hindukušu. Planince opozarjamo na navedeno zan mivo predavanje. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. u— Razpisane službe pri mestnem poglavarstvu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je razpisalo 4 službana me«ta zaščitnih sester - priprav nie in 1 službeno mesto pogodb nega lovskega in gozdnega čuvaja Prcsilke za službo zaščitnih sester morajo dokazati, da so dovršile 2- oziroma 31etno šo'o za zaščitne sestre (za strežnice) prosilci za službo pogodbenega lovskega in gozdnega čuvaja pa morajo imeli n<žjo gozdarsko šolo Prošnje je trrba vložiti do 20 januaria t !.. vendar pa ni treba več vlagati novih prošenj onim prosilkam ki so že vložile prnšnio na razpis službe zaščitne sestre - pripravnice z dne 31 oktobra 1936 in onim prosilcem ki so že vložili prošnjo za pogodbenega uslužbenca 7a gozdarsko stroko na ra7pis 7 dne 3 marca 1938 — Razpis izide v »Službenem listu« 7 t m u— Ve'iko zanimanje za Navje. čeprav le častno pokopališče zaslužnih za nekda-Ljubljančanl pa manj hodijo na sprehod, rok in norimi I indie ne dela io izletov ter ne prihajajo v skupinah z dežele v mesto Ljubljančani pa manj hodiju na sprehod vendar je na Naviu vedno dosti obiskovalcev. Ker je pokopališke, kjer počivajo najznamenitejši tvorci naše kulture in tudi političnih uspehov slovenskega naroda vedno pod skrbnim varstvom in zastraženo pred z'ikovci. je moeoča tudi natančna evidenca obiskovalcev štetje častilcev naših zaslužnih mož je pokazalo da je Navje obiskalo od 23 novembra do Silvestrove-ga dne 770 oseb Pri tem visokem številu oseb. kt so prišle počastit naše slavne, zaslužne može pa niso vštete šole, ker jih nI bilo, čeprav je Navie najbo'j poučna in najbo'j nazorna, odprta kniiga za pouk zsrodovine našega mesta in vsega slovenskega naroda. Predvsem je Navje namenjeno naši mladini, da spozna dela in zh-shi*n1aki in ga je nekdo z nožem sunil v levico. u— plesna šola na Taboru ima dre v i ob 20. uri zaključno plesno vajo. u— Trgovski ples. Združenje trgovcev in trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani opozarjata naše občinstvo, osobito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto dne 7. t. m. v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples, ki ga priredi klub abso viranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo nudila vsem udeležsncem prijetno in neprisiljeno zabavo. Vabimo na številno udeležbo. | Avtobus na Kurešček odpelje danes ob 20. in jutri zjutraj ob 8. uri s Krekovega trga. u— L elitni ples SK Ljubljane bo nudil obiskovalcem obilo veselja in zabave, zato v soboto zvečer vsi prijatelji sporta in SK Ljubljane v »Kazino«. Iz Celia e— Izjemoma se bo začel koncert akademikov Sloge 7. t. m. točno ob 20.33; po pričetku ne bo dovoljen vstop v dvorano. ZaLo naprošamo cenjene obiskovalce naj bodo točni. e— V zadn'em hipu preprečena katastrofa na celjski postaji. V torek okrog 21. je polnil neki železničar na ce jski postaji blizu hotela »Pošte« svetilni plin za razsvetljevanje vlakov v cisterno, ki je stala na tračnicah. Nenadno se je plin vnel. Vročina je bila tako huda, da so se tračnice razbelile. Obvestili so takoj ce j-ske gasilce. Kmalu sta prispela dva gasilca, ki sta kljub veliki nevarnosti zaprla cislerno in s tem pogasila ogenj, če bi bila cisterna eksp'.odira'a, bi bila nastala katastrofa, ker je bilo v bl!žini več cistern, napolnjenih z nafto, ki bj se bile eotovo vnele in povzročile silno eksplozijo. KINO METROPOL K. P. D. prireja telesno-vzgojna predavanja s filmom »O I- 1 M P 1 J A D A« I dat (Festival narodov v Berlinu 1936) Režija: Leni Riefenstahl Tisoči najboliših telovadcev in atletov iz vsega sveta nastopajo v viteški ponosni borbi. e— Aretacija nevarnega prijatelja tuje lastnine. Oblasti so v zadnjem času s tira ico zasledovale 341etnega, v Nemčiji rojenega in v Kozje pristojnega Karla Cirkovniga zaradi številnih tatvin, ki jih je bil izvršil v okolici Celja Ko sta šla orožniški narednik Letig iz štor in orožniški kaplar Vlajsavlovič v torek dopoldne po Razlagovi ulici v Ce'ju, sta srečala Cirkovniga. ki ga sicer nista po/nala. Ker se je pa njegova zunanjost strinjala z osebnim popisom na tiralici, mu je Letig zaklical: »Cirkovnig, pridite sem!« Cir-kovnig se je naglo okrenil. Orožnika sta era takoj prijela., e:a odvedla v bližnjo vežo, ga tam ukienTa in odvedla v zapore okrožnega sodišča. e— Zaradi južnega vremena, ki ie povzročilo teljenje snega, je začela Savinja s pritoki v torek nevarno naraščati. Ker pa je začelo v torek zvečer po deževju zopet snežiti, je začela voda v noči na sredo upadati. Nevarnost povodnji je zaenkrat minila. e— Letošnji ples akademikov Sloge je predmet splo^ne^a zan im ani a in vse k°že, da bo kakor vedno tudi letos najbolj obiskana celjska prireditev. Najavljene so že skupine akademikov iz Ljubljane, Maribora in dmerod. e— Samo do sobote 7. t. m. ponotdne imate še čas, da obnovite srečke drž razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribtra a— Pros'ava pravoslavnega b"d~«iaka bo 6. t. m. kakor vsako leto. Odhod povor-ke za badnjak iz vojašnice Vojvode Put-nika ob 13.30, sprejem badnjaka v Kani-n| ob 17. a— Sv. Trije kralji na mariborskem odru nam prinesejo dve predstavi: popoldne se ob znižan;h cerah, zadnjič za okoličane vprizori zabavna Nu ši če va komedija »Pokojnik«, zvečer pa se ponovi »Aida«. a— Rotovške novice. Proračunska razprava mariborskefra mestnega sveta bo predvidoma konec januarja. Finančni odsek še razpravlja o novem proračunskem osnutku, pi predvideva za dva milijona din, višji proračun od lanskega. a— Mestna ženska Ciril Metodova po-drržnica priredi v soboto, dne 21. t. m. v veliki dvorani Kazine družabni večer s plesom v prosavo 201etnice Jugoslaviie. Čisti dobiček se uporabi v delno kritje stroškov za gradnjo soškega pos'opja pri sv. Treh Kra/ph nad Marenbergom. a— Policija avtomebilistom. Tukajšnje predstojništvo mestne policije opozarja avtom obli ste. da vodijo po mestnih ulicah z zmerno brzino. Množijo se namreč pritožbe pešcev, da jih po mestu drveči avtomobili škropijo z brozgo in jim na ta način onesnažijo obleke. a— Kradejo kakor srake. V zadniem času se opaža v Mariboru kriminalno delovanje spretnih v'omilcev in tatov, o čemer priča zlasti veMka drzna vlomna tatvina v Tvorniški ulici 11. o čemer smo poročali v včerajšnji številki. V noči na sredo so sadile nove tatvine. V nekem tuk. hotelu je izginil iz earde^obe ženski plašč, vreden okoli 2590 din. P'ašč je last zaseb-nice Roze Prall iz Gradca. Hišni posest-nici Ani Marmel ki stanuje v Kettejevi ulici 7. so izgin'li iz zaklenjenega stanovanja razni predmeti v vrednosti okoli 800 dinarjev. — Tudi pri Vtičevih v Smetanovi ulici 30 so se pojavile tatinske srake, ki n'so prizanesle niti sani-am. V vseh primerih mariborska policija intenzivno p^i^ednie. a— številne nexgode. Delavka Alojzija Erjavec, doma iz Skok. je padla na poledenelih tleh na domačem dvorišču in si zlomila levo n^o. — Po nesrečnem na-k'1učiu je prišel z rnko v stroj tekst'lni prakt'kant M lan Kleme^čič iz Koroške ulice 20. Stroj mu je d esreco zmečkal. — 261etni trgovec Frane Krž'šnik ie padel s stola tako nesrečno, da si ie pri tem natrl več reber in s; poškodoval desno no^o. — V Račah pri Framu pa ss Je znašel pod kmečkim vozom 411etni tesar Franc Pukl. Obležal ie s težfmi po5kodhami po vs°m telesu. Ponesrečene! se zdravijo v tukajšnji splošni bolnišnici. *>osta«ii in osfatti član Vodnikove družbe! SAMO ŠE DANES ob 16., 19., 21. uri In jutri ob 10.S0 film izredno napete in dramatične vsebine v stilu velikih kriminalnih in pustolovnih filmov! Ne zamudite! >POVRATEK IZ PEKLA« Scene nepojmljive napetosti in akcije! Strahovit in krvav upor v temnici, ogorčena borba za dokaz o identiteti ugrabljene tvorničarjeve hčerke, edinstveni upor človeka proti krivičnim predsodkom ln nasilju! — KINO SLOGA, tel. 27-30 ■ Gospodarstvo V lanskem letu se je obtok bankovccv povečal za 18 odstotkov Stanje Narodne banke z dne 31. decembra lanskega leta kaže nasproti stanju 31. decembra 1937 znatne izpremembe, ki pričajo o precejšnjem izboljšanju naše emisijske ustanove Zlata podlaga se je povečala za preko 200 milijonov din ali za 11.7%. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so se pomnožile za preko 30%. Obtok novčanic je zrasel za 1086.7 m lijona din ali za nekoliko več kakor za 18%. V pogledu kreditne politike se je v teku preteklega ieta opažal 1 beralnejši režim Naroune banke glede na dajanje posojil. Tako so se eskontna posoj.la lani povečala za 273.8 milijona din, medtem ko so se lom bardila posojila zmanjšala za 209 milijona din. Razna akt-va so zrasla za 116.Ö milijona d.n. Ooveznosti na po-kazanje so se skrč ie za preko 360 milijonov din Zmanjšale so se tudi obveznosti z rokom in razna pasiva. Stanje Narodno banke ob koncu lanskega leta je bile v pr meri s stanjem ob koncu prcüJa'.sktga leta nastopno v (milijonih din; prve številke so za konec leta 1938., a številke v oklepajih izpremembe nasproti koncu leta 1937.): Aktiva: podlaga 1909 ( + 206), devize, ki se ne štejejo v podlago 643.5 ( + 203.6), kovani denar 320.0 (—29.5), posoj.la: es- ©bcal zfeor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v LjtsMjjani Dne 4. t. m. se je vršil 55 redni občni zbor tega zavoda. Iz poslovnega poročila za leti 1936- m 1937- pc snemamo nastopne podatke: Denarni promet je znašal v letu 1936 826 milijonov din. na ž tare m in 15 milijonov din na novem računu, leta 1937. pa 753 milijonov din na starem in 30 milijonov din na novem računu, članov je bilo ob k:ncu 1. 1937. 6576. Poročilo objasnju-je razloge. zaradi katerih zavod v času zaščite še ni mogel začeti delnega splošnega izplačevanja vlog. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov je moral zaved predvsem poravnati nezaščitene obveze, v teku 1. 1938. so bile te do malega že plačane, zaito je pristopil k delru razveza vi vlog. Za naprej 00 mogel zavod v veliko hitrejšem tempu ugoditi potrebam vlagateljev. Usodne posledice delnega odtajania vlog se kažejo v dejstvu, da je ogromna večina vlagateljev zaupala razvezane vloge kot nove naložbe zavodu Vlog je bilo cib koncu 1. 1937. 135 milijonov din. Izčrpno poročilo uprave in nadzorstva je občni zbor po kratki debati odobril ter vzel izvajanja revizijskega poročila na znanje. Na dnevnem redu ie bila tudi iz-prememba pravil, ki je bila potrebna zaradi prilagoditve novemu zadružnemu zakonu. V novih pravilih je število odbornikov proti dosedanjemu nekoliko povečano. Pri volitvah so bili dosedanji odborniki v celoti spet izvoljeni, izpopolnjeni pa še z uglednimi člani iz vrst večjih vlagateljev. Izvoljeni so bili nastopni gg.: v upravni odbor: Hieng Ernest, vele trgovec in španski konzul v Ljubljani; mr. ph. Hočevar Slavko, lekarnar v Ljubljani; Hrehorič Franjo. veletrgovec v Ljubljani; Juvan Franjo posestnik in župan v Srednjih Gameljnih; inž. Knez Tomo, veletr-govec in danski konzul v Ljubljani; Rus Ivan, veleposestnik v Grosupljem; inž. Sernec Dušan minister v p. v Ljubljani; šumer Hinko. šolski nadzornik v p. v Ljubljani; za namestnike pa gg.: Krek Janez, trgovski zastopnik v Ljubljani; inž. Mar--vt Ivan, trgovec v Ljubljani; Ravnikar Franjo, mestni tesarski mojster in industrijec v Ljubljani; Rebernik Franc pleskarski mojster v Ljubljani. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Kavčič Mihael, gostilničar in posestnik v Zgornji Šiški; Mecen Viktor, industrijec in predsednik Združenja trg:Tnan iz Kovor-ja, ki ga je obtožnica dolžila, da je 27. junija lani v nekem buffetu v Tržiču z žepnim nožem napadel Ivana Kerka, ki je za posledicami poškodb umrl. Rozman ga je z žepnim nožem dregnil v trebuh in mu prerezal trebušno mreno, ranil pa ga je tudi v desno pleče. Obtoženi je dejanje v bistvu priznal, zagovarjal pa se je, da ga je Kerk sam izzval. Trdil je, da ga je Kerk tako močno udaril, da je padel s stola, zaradi tega pa da ga je — v osta'em 4udl popolnoma zmeden od p'1ače — naskočil z nož°m. Nasprotno se je sodišče moglo prepričati, da se je Kerk sicer res oretepal. toda z drugimi in da ni napadel Rozmana, temveč da ga je ta iznenada napadel od zadaj Rozmana so sodniki obsodili na 3 leta robije in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženi je prijavil revizijo in priziv. Nepoštena izdelrvalca kožnih izdelkov Pred malim kazenskim senatom je bila danes zaključena v oktobru zaradi izvedbe novih dokazov prekinjena razprava proti sedlarskemu pomočniku Ivanu Kupcu in usnjarskemu pomočniku Antonu Mertlm, ki sta bila obtožena, da sta v času od 1. 1935. do septembra L 1937. na-kradla na škodo sedlarskega mojstra Franca požar ja za 53.983 din usnja in usnjarskih izdelkov Merteli je bil nadalje obtožen, da je od jeseni 1937 pa do marca 1938 nakra-del še za 1.600 d'n blaga, in Kupac, da je blaero, ki ga je Mertelj kradel svojemu gosnodariu, od ts^a kupoval, dasi je vedel za njegov nepošten izvor. Oba obtoženca sta b'la namreč ushižbe-na pri Požarju, ki je Kuprm že zdavnaj odpovedal, ker je bil onazi! nerednosti. Merteli pa 1e ostai v slnžbi do lani. ko je odčel k vojakom. Po odonstitvi je Kupec na lastno roko začel izdelovati usnjarske predmete in je blago deloma nabavlial pri ram'h l*ub'-'a.".«V:5h trgovcih, zvečine pa preko Me rti Ja iz Pož®,r-»eve delavnice s pomočjo ponarejenega ključa. Kazenski senat je obsodil Kupca na 7 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, Mertlja pa na 4 mesece stroge- T9 1------ * — - s prp'sUova'nlm 7arvorom. Kupec bo mora1 plačati tud« Pož->riu 1 000 din od5kod-n'ne. a solidarno z MertHem še nadali"ih 1.000 din. Mp^o'ì ^e sodbo sprejel, Kupec pa se je pritožil. Marljivo delovanje Sokolov v št. Jerneju Št. Jernej, 4. januarja Letošnjo z'mo ima naše društvo prvič od svoje ustanov.tve streho nad glavo. Posledice so prav razveseljive. Najbolj živahno je seveda v telovadnici, kjer so že takoj jeseni pričeli vsi oddelki z redno telovadbo in bodo tudi preko zime redno vadili. Uspehe svojega dela pa bomo pokazali spomladi Tudi v ostalih odsekih je življenje prav razgibano. Lutkovni odsek je novembra Imel 2 predstavi; dramski odsek Je uspešno uprizoril »Zadrego nad zadrego« in gostoval z njo tudi v sosednji Kostanjevici. Pred božičem pa nam Je uprizoril »Cvrčka za pečjo«. Vse uprizoritve so dosegle prav lep moralni pa tudi gmotni uspeh Mladinski odsek Je na Miklavžev večer pre-skrbel spet veaelje naši marljivi deci in naraščaju. Kakor vsako leto so b'11 tudi letos vsi redni in marljivi telovadci bogato obdarjeni. Skupno beleži naše marljivo društvo v kratki dobi zadnj h 3 mesecev vštevši proslave 11 prireditev. 201etnico Jugoslavije smo prav svečano proslavili. Na sam praznik 1. decembra se je po službi božji udeležilo članstvo, naraščaj hi deca slovesnega zbora. Po pozdravu državni zastavi je bil prečitan proglas saveza. nakar se je izvršila prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. ter zaprisega novih članov. Prisrčno slovesnost smo zaključili z vzkliki kralju in Jugoslaviji. Drugi del proslave je bil Izvršen na nedeljo 4. decembra s svečano akademijo. Na lepo okrašenem odru je ob našem ponosnem praporu, ovita v državno troboj-nico, visela slika namera prvega staroste, kralja Petra II. Občmstvo. ki je do zad-niega kotička napolnlo dvorano, je med 'granicm državne himne stoje izkazalo pozdrav državni zastavi. Prvi del sporeda je bil izpolnjen s slavnostnim govorom in deklamac'jaml Sledil je prav pester telovadni spored, šestorica ženske dece je skladno izvedla proste vaie. Nato je na-ston'la gpntierneiska koniioa. — 6 n?«'h naimla^ših navdušenih sokoličev v pestrih narodnih nošah na gruralnh kon+'h. Marsikomu je od radosti solza stopila v oko ob pogledu na mlade junačke. To bodo nekoč hrabri voišč*ki — konieniki na braniku Jup-osiavite. Strumno je nato izvedla svoi naston četvorica člpnov. za njimi na so nam naraščajoče nrav Hubko rpriipjüile »Potrkan ples«. Oboli so bili deležni ne-dellenera priznala. Devetorca moške dece ie izvedla »Va^'e s nraoorn"« in svojo =klfldno Izvedbo zakl^vč la s slikovito s1ru-nino Ponovno smo videli naše stas'te člane ki so zadivili s s^rnmno izvpden^mi ckiin'nsk'mi vaiami. Sledila ie šestorica žen°ke dece, ki ie m^d petlem naro^'h rv»sm' prav 'eno izvedla va4e z ruticami in slikovito zaVUiičMa s s^unino. v kateri so «se modre, bele in rrute zsrriie v državno K r^VHiičku se ie trn^a vseh sodp'nVf'h 7°TTii1a krr»r kraljeve o1i-ke v veVč*stno skun'^o. S-ce ie za'T^lo navro^m. Vo 1e lz v^eh *r1 Taorm^a nr^po-a- »K^ko nam naroda vitez z O^^n-ca?« »čnrva-He mi .Ti">n«'aviio!« — fSivaii io hočemo» Hočemo! TT0i*proo! se, da so se jim delale sline v ustih že pri samem poslušanju, kako je dražesten ženski glas našteval vse mogoče slastne sestavine še slastnejših jedi. Smrt znanega graditelja dreadnoughtov Iz Londona poročajo, da je tamkaj umrl Edmund John Maginnes, zgraditelj niza dreadnoughtov angleške mornarice. Uča-kal je 81 let. Maginnes si je pridobil sloves posebno kot konstruktor največjih modernih bojnih ladij. Kakor smo na kratko že poročali, je češkoslovaška vlada ob koncu let-i izdala celo vrsto odredb, ki naj bi ji pomagale temeljito znižati perconalne izdatke Grs za likvidacijo presežka državnih nameščencev, ki je nastal zavoljo težkih izgub, ki jih je doživela država v preteklem letu in ta likvidacija se bo izvršila v fcri smeri: 1. bodo premestili del presežnih nameščencev v druge resore, 2. odpust poročenih žena iz službe s potrebnim ozirom na njih gospodarski in socialni položaj, 3. upokojitev starejših ali manj sposobnih nameščencev. Kar se tiče žensk, jim dajejo nove odredbe možnost prostovoljnega izstopa iz službe pod ugodnejšimi pogoji. Če prijavijo svoj izstop do 16. t. m., imajo pravico do višje odpravnine nego po prisilnem odpustu, Odpravnina znaša v prvem primeru za prvih deset let službe 8 odstotkov letnega dohodka, za nadalnja službena leta pa 6 odstotkov. Ženska s petletno službo dobi n. pr. 40 odstotkov letnega dohodka, z desetimi leti pa 80 odstotkov, s petnajstimi službenimi leti 110 odstotkov i. t. d. Poročene državne uslužbenke se do 16. t. m. prijavijo lahko tudi za stalno upokojitev, če imajo že deset službenih let Pokojnino dobe pa šele po 55. letu, v primeru, da se dotlej ločijo ali podobno, in ostanejo z dohodkom, ki znaša manj nego polovico pokojnine, ji država dohodek sama dopolni na polovično pokojnino. Do 55. leta mora bivša uslužbenka plačevati v ostalem majhen pokojninski prispevek. Glede poročenih žensk, ki ne prijavijo same izstopa ali upokojitve, preišče oblast, ali je njih položaj res takšen, da bi bile z izgubo službe s sivojimi diružinami ogrožene. Če te nevarnosti ni, izgube službo s 17. t. m. in dobe nekaj manjšo odpravnino nego tiste, ki so se prostovoljno javile. Lahko pa se odločijo za starostno zavarovanje in dobe potem pokojnino s 55. letom. Od teh odredb so izvzete žene, ki so se ločile ali vložile ločitveno tožbo najpozneje do 1. sept. lanskega leta. Poročenim upokojenkam bodo ustavili izplačevanje pokojnine, za kar dobe kakor likvidirane aktivne uradnice odpravnino ali pa se lahko odločijo za starostno preskrbo, ki jim jo pričnejo izplačevati po 55. letu. Starejši ali manj kvalificirani uradniki se na lastno prošnjo lahko upokojijo, če so stalno nesposobni za službo ali če so dosegli 55. leto, oziroma pri ženskah 54. leto. Z uradne strani se upokojijo nameščenci z več nego 60. leti oziroma ženske po 55. lletu, če niso sposobni za službovanje ali če imajo manjšo kvalifikacijo, v ostalem pa se lahko vsak nameščenec prijavi prostovoljno za upokojitev, če je dosegel 55. leto oziroma nameščenka 53. leto. Oba Imate potem pravico do polne pokojnine. Načelo velja, da državni uradniki ne smejo služiti dalje nego do svojega 60. leta in to načelo velja kakor odredbe, ki smo jih V zadnjih šestih mesecih je imela nju-jorška zavarovalnica Metropolitan Life Insurance Company velikanske škode. Izplačevati je morala dosti več zavarovalnin nego kdaj prej. Vodstvu zavarovalnice se je stvar na zadnje zazdela sumljiva in je uvedlo preiskavo. Uspeh je bil nepričakovan: namesto devetdesetih mrtvecev, za katere so bili izplačali zavarovalnine, je živelo devetdeset ljudi. Nu, ti ni*© imeli od vsega sleparstva nobene koristi in so se dali zavesti le po mahinacijah neke sleparske tolpe. Eden izmed primerov je zadeval n. pr. nekega Henryja Rynuma. Ko so zavarovalniški uradniki prišli k njegovi ženi, so mislili, da bodo videli žalujočo vdovo. Toda ga. Bynumova je bila zelo presenečena, ko je slišala, da je nje mož, ki je bil deset minut prej zapustil hišo, mrtev. In zavarovalnina? Stvar je bila zelo preprosta. Bvnumovi dohodki so bili postali manjši. Kakšen smisel bi imelo v teh okoliščinah skrbeti za zavarovanje za primer smrti: Ko so ga nekega dne obiskali neki možakarji in dejali, da so uradniki zavarovalni- ce ter pripravljeni odkupiti zavarovalno polico za nakupno ceno, sta bila Bynumova zato s tem zadovoljna. Nista ßlutila, da bodo možje to polico izkoristili za veliko sleparstvo. Po tem vzorcu so se izvršile tudi vse ostale sleparije. Zavarovalna družba je izplačane police natančno preiskala, posebno pa njih podpise. In po skrbni primerjavi pisave je uspelo izslediti starega zavarovalnega uradnika kot organizatorja sleparske tolpe. Mož je navedel, da so v vseh primerih res pokopali ljudi, šlo je pa za mrtvece iz province, ki si jih je bila tolpa priskrbela iz tamkajšnjih mrtvašnic. Zdravniki so v dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Perfektna sobarica za gospodo (Herrschafts Stubenmädchen) z znanjem nemškega iezika, dobi stal-no službo. Ponudbe « prepisi spričeval na ogl. odd, Jutra pod »Bled«. 27855-1 Kubarice, sobarice dekleta, otroäke negovalke prodaialke. — vsakovrstno osobie naihitreie namešča dolgoletno beograiskim dre žinam. hotelom trgovinam Biro »Central«, Kolarčeva 10-1.. telefon 26-228 Beo grad. 32692 1 Beseda 1 din, davek 3 din, za éllro all dajanje naslova 5 din Najmanj-61 znesek 17 din. Drogistinja absolventka trgovske šole s 4-letno prakso, želi mesta v večji drogeriji ali parfu-meriii Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sposobna drogistinja«. 210-2 limo "m ;,!!-; Vajenci (ke) i;HlHMMlh'li»nilll«ll,>!iM' ii::!.'. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Brivskega vajenca za takoj išče salon Klopča-var, Resljeva cesta. Prednost imajo oni, kateri so se že učili. 209-44 Dragocenost Vsakovrstno zlat< kupuje fx najviÄjü cenai) CERNE — juvelir Ljubljana. Woitova a INSERIRAJTE V »JUTRO« ! Potniki Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Veliko podjetje išče poštenega in agilnega zastopnika, mesečni zaslužek din 3.000 do 4.500, lahka kolekcija, katera se dobi brez kavcije. Javiti se osebno na Informacijski zavod, Ljubljana, Luciian Florinini, Gosposvetska cesta 13-1. 185-5 Beseda 1 din, davek din, za šifro alt dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din. Klavirsko harmoniko novo, Z 80 basi, registrom poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 182-26 Oblačila Beseda 1 din, davek din, za šifro alt dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din črno moško suknjo novo, prodam. Gledališka 14-V. vrata 18. 193-13 Produm Beseda 1 din. davek 3 din za šUro ali dajanje slova 5 din Najmanj-tttP ti 33S9U2 (S Približno 150 m» jelhovine jrodaja ponudbenim potom Prostovoljna gasilska četa v Stari cerkvi pri Kočevju, Ponudbe naj se stavi po-prečno po komadih ali za komade 25 cm dalje. Rok za vložitev ponudb izteče 15. januarja. Jelhovina je na vpogled na vaškem prostoru v Stari cerkvi. 188-6 Polenovka namočena Fr. Kham, Kongresni 8. Violine kitare in druga glasbi ta. od šolskih dc prvovrstnih instrumentov stru ne ln vse po crebàéine dobüe » veliki izberi __najcenejše pri «AR B I N B a, LJOBLJANA. Miklošičev® cesta 4 pn Frančiškanski cerkvi Prodaja ln usposHanje «J. vir.,'*» G. rh. Rotman : Kapitan Kozlosfrelec gre leve lovit 43 Po kratkem, a nenavadno hitrem zračnem potovanju je kapitan telebnil na tla. Omamljen je pogledal okrog sebe. Sedel je v zamorski vasi, sredi ilovnatih koč, ki so nalikovale starinskim čebeljim panjem- Na vrhu vsake koče je bila luknja za dim, in v dveh izmed teh lukenj sta stala kapitanova nečaka na glavi in brcala z nogami v zrak. Zakaj kupujemo polenovko pri Kovači. Miklošičeva cesta, ker je naiboliša in iato najcenejša. _32797-6 Zmleti deteljni odpadki vsebuieio oelialcovio in tolšče tei o možnosti za kurjenje z esnimi odpadle' uč nka 50 do 100 KS. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28, pod broj »K-4621«. __207-7 Oprane cunje mehke tarkt v »clik no madib kupu,cm (Vmažai losip. Ljubljana. Igriška 6 388 7 r/ Beseda 1 din, davek a din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Poli tvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ai] sa mo dati v obrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjene pohištvo Vso reklame preskrbimo sami. Spore ölte nam na dopisnic, ali ustno Prevoz pohi štva v naš komisijska «Idelek preskrbimo sa ml Ivan Mathian Ljufc ljan% Tyràeva cesta 12 79 12 k tanoianja Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanj šl znesek 17 din Udobno stanovanje dvo ali trisobno, išče tričlanska družina za 1. februar t bližin- kolodvora ali Tabora Ponudbe pod šifro »Učiteljica«- na nel odd. Jutra. 184-2 la Q5$KB5B Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Sobico oddam mladi postrežnici, ki bi opravljala delo do 1. po poldan. Plača po dogovoru Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 208-23 Oddam sobo za sostanovalca, event tud hrana. Gregorčičeva ulica št 7, vrata 13. 196-23 Mirno gospodično spreimem ko' sostanovalko z vso oskrbo v centru mesta. Istotarn sprem-m abo-nent na dobro donnčo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 202-23 Profesorska rodbina sprejme di|aka na stanovanje in hrano CanKarjevo nabrežje 3, II desno 201-23 Beseda l din, davek 3 din, za ŠUro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Enonadstropna hiša zidana, z dobro vpeljano trgovino in zidanim skladiščnim prostorom večjem kraju na Dolenjskem, tik ob železnici, naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Res ugodna prilika«. 187-20 Dve veliki sobi prazni, pripravni za kako pisarno v sredini mesta oddam takoj. Poizvt se pred Škofijo 14. 214-23 Beseda 1 din dasefc 3 din. za šifro aH dajanje naslova 5 din Najman.i Si znesek 17 din Opremljeno sobo strogo separirano v centru, s souporabo kopalnice — išče boliši stalen gospod Ponudbe pod »Takoj s« vselim« na ogl. od ' lutra 216 23a »vi^nit«* » ui»ia>«iei oddelkn dospeli» nnnndbe. Dijaške sobe /saka beseda 50 par davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova S din najmanjši znesek 12 din Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Velika solnčna soba, klavir. Ob tromostovju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 205-22 Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro alt dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din. Pozor! Znan! gospod, <> v sil-vestrovi noči v kavarni »Zvezda«- pr blagajni vzel tuj cilinder, se na; da istega istotarn takoj vrne, ker bo sicer zadeva javljena policiji. 192-28 Sveže najfinejše norveško ribje olje se pripoi oCa Dleuim in slabotnim osebam lz lekarne dr. G. fiCCULXJA v Ljubljani n Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Od Vas je odvisno, da imafe obleko vedno kot novo iato Jo pustite redno kemično Öls ti ti al* barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sverlo^kalou ZHHTEVHDT BRE5PIACMI;P0DUCNI ' ■ : •NA3POPDÌHE35IH ,;, GLASBILA NAJVEČJE DOMAČE 5TRDCNE- T VRT PREPRIČAJTE SE IN SODITE! GIF IBATIE IR IIJ A JE IZREDNO DOLGO UPORABLJIVA IMA NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA IMA ODLIČNO MOŽNOST REGENERACIJE SCNZACUA* INSERIRÀ J V„JUTRU Prvovrstni t r b o v e I j s k I PREMOG brez orahu. koks. snha drva nodi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef 20-59 vsaki priliki se spomnit? da to „JotroTi* .Mali oglasi* > Sloveniji najuspešnejša, naj cenejša in najhitrejša posredovalnica sa sluibe vseh vrst. M prodajo in n&kop »sel stvari, za nepremičnina, lokale, podjetja kapital, te nitve in sa vse drng> Večje število pare» ' Kompleksov, posestev ;ozdov trgovskih in pa stanovanjskih hiš tei vil ima naprodaj grad wmo strokovno tzobra žen posredovalec Kunaver Ludvi' Cesta 29 oktobra 6. Te lefon 37-33 Pooblaščen graditelj ln sodni ceniteli za nasvete brezplat no na razpolago. 25 30 Beseda 1 din, davsk 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. )vosob. stanovanje suho, s krasnim razgledom, Mencingerjevi ul. 41, četrt ure oid centra, oddam solidni stranici s februarjem. Ogled ves dan. 199-21 RAZPIS. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje 2 službeni mesti in sicer: Mesto mestnega cestnega mojstra In Mesto tehničnega uradnika II. kategorije oziroma vsako mesto, ki bi se vsled tega razpisa izpraznilo. Za mesto mestnega cestnega mojstra pridejo v poštev prosilci s strokovno izobrazbo, ki odgovarja nižji srednji šoli in vsaj 5-letno prakso pri zgradbi cest z utrjeno površino. Za mesto tehničnega uradnika EL kategorije pridejo v poštev gradbeni tehniki s končano tehnično srednjo šolo in najmanj 5-letno prakso, ki znajo lepo risati Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu mariborskem do dne 1. februarja 1939 Prošnjam je priložiti izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, domovnico, potrdilo o dotedanjem poklicu in vedenju, zdravniško izpričevalo o zdravju in potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti. «nm Dne 14* januarja 1919 ob 8. uri bo pri okrajnem sodišču v Tržiču, soba št. 2 DRAŽBA HOTELA * nahaja jočega se v Tržiču, Glavni trg, št. 23, s pripadajočim gostilniškim inventarjem. Hotel, ki je v kraju največji ter se nahaja na najbolj prometni točki, je bil sodno ocenjen na Din 1,063.540.—, najmanjši ponudek pa znaša Din 531.770.—. Pred dražbo je položiti varščino v znesku Din 106.354.—b „Morana" daje večno mladost in lepoto Za ženo oa 40 let naprej Hormon aktiv din 60 - vrača ženi aktivnost m mladost. 2a žene >d 30 40 let normon iniSje žleze, din 50. -, za žent >d 18 30 let vitamin Krem visoke ^orja di» 10 tesni normon krem nagubano tn suho kožo din 50.— Vitamin krem za suhe