zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr za trikrat 15 kr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubliani 16. februvarija 1894 odpravil da bi v nemškem Gradci odgajali učitelje za Nemški naeijonalei ali pa mi? slovenski del štajarske dežele. Slovenski poslanci so pa ponižno opomnili, da je ta pripravnica čisto nemška, da jo torej se pa v njej vzgajajo učitelji skoro samo J — r~ r- dolžiti, da bi preveč storila za slovenstvo. Ker slovenske šole, Tudi nemški naeijonalei so pristopili . ker je nabolj značiteljno za njen značaj. Dunajski sedanji ko- bi bilo pač želeti, da bi se nekoliko poslovenila « • • • • aliciji, „Vaterland" liko veselje. Namestnik seveda ni mogel popolnoma ustreči želji nad tem o svojem času izražal svoje ve- Starklovi, ali zagovarjal je z veliko odločnostjo da Nekaterniki so že mislili, da sedaj nemški mariborsko učiteljišče dobro ker slednje leto vzgoji naeijonalei popuste od svojih pretiranih zahtev in posta- največ slovenskih in D uuuiv;^ "vi w ---- nemških učiteljev za Mali Štajar. nejo dobri Avstrijci Mi seveda kaj tacega nismo verjeli tem pač dovolj jasno povedal da vlada ne misli na Če so Steinwender in somišljeniki se odločili podpirati kako razširjenje delokroga slovenščini kneza Windischgràtza, storili so to zaradi tega ker učitelje največ za na zavodu, ki vzgaja slovenske šole. Ta odgovor dovolj jasno pričakujejo da bode boljše podpiral njih težnje, kakor kaže kako malo je upanja da bi vlada zares kaj dala jih grof Taaffe, Da smo prav imeli, kažejo razni dogodki šta jarskem deželnem zboru je poslanec Starkel spregovoril Slovencem, kar jih njih zastopniki podpirajo na Dunaji Dva štajarska poslanca sta pač najvernejša pristaša koa litiji, ali vendar vlada ne misli niti na mariborski pri o zatiranem nemštvu na Dolenjem Štajarskem. Tožil o pravnici razširiti malo delokroga slovenščini ♦ t poslovenjevanju po Malem Stajarju in za tem, da si prisvoje južnoštajarska mesta da Slovenci teže Nemški naeijonalei pa zadnji čas po svojih glasilih Pri tem je opetovalno vlado opozarjajo na nevarnost, ki preti nemštvu, ta plemeniti zastopnik nemštva črnil Slovencem količkaj pravične uradne osebe, zlasti pa učitelje in indirektno poživljal vlado, da naj z vso strogostjo postopa proti od slovenstva v nekaterih južnih pokrajinah države Jeden najveljavnejših nemških listov na Dunaji, je zadnji čas priobčil obširen članek, kako se zatira nemštvo uradnim osebam, ki ne zmatrajo, rekli bi ^ w a* varstva nemštva na južni strani Drave. V Ziljski dolini morajo že Nemci za svojo najvišjo nalogo. Slovenske učitelje je ovajal za boriti za 1 > H k -* 'l obstanek in vse to je največ delo podklošter potitične agitatorje Svoj namen je deloma dosegel Na skega župnika Einspielerja Pisec članka že vidi nevar mestnik' je obljubil, da ne bode trpel, da bi učitelji bili nost za Beljak Svari zatorej Beljačane, da naj nikakor agitatorji. Po dosedanjih skušnjah pa vemo da se nem- ne dopuste, da bi kedaj kako slovensko društvo v njenem škim učiteljem pač ni treba preveč bati, da bi jih vlada jT*k - f 9X ' Tjt* taR áIB- jB }pi Mm .-iBjBBBM*vC&» Rp y ifrjiBťHHWjjuÝ i FI ^yygytlfflifel T^ kaj karala zaradi njih pregorečega delovanja za nemštvo Besede namestnikove veljale so mestu zborovalo. Posebno naj se pa varujejo slovenskih odvetnikov. Če Beljačani ne bodo pozorni slovenskim učiteljem kmalu tako godilo bode se jim kakor Nemcem v Celovci, kateri je in misliti si moramo, da se kmalu v dejanji pokažejo po- nakrat postal dvojezično mesto in mora vsprejemati sledice namestnikove obljube Političnih agitacij se slo- mestni magistrat tudi slovenske vloge venski učitelji ne udeležujejo, ali vlada bode zmatrala za politične agitacijo, kjer bi le slovenski učitelj pokazal svoje narodno mišljenje Pri tej priliki se je tudi govorilo o pripravnici v Gradec, Celje, Ptuj, Konjice, Vitanje Potem je pa pisec naslikal žalostne razmere Nemcev Dolenjem Štajarskem v najživejših barvah. Južno stran Slovenji ( Rogatec- od Maribora ga ni več čisto nemškega kraja Šoštanj Mariboru. Starkel se je izpodtikal nad njo, da Vsako leto Slatina, Vojnik in Laški trg imajo že meševito prebival pošlje več slovenskih učiteljev po Spodnjem Štajarskem stvo Vojniku in Vitanji so celo Nemci že v manjšini Videlo se mu je da najrajši videl 7 da se bi ta zavod Celje je v dvajsetih letih zgubilo svoj čisto nemški značaj Po tem se opisuje, kako se je vse to godilo. Najprej je prišel jeden slovenski odvetnik, po tem se je osnovala postala zbirališče slovenskih mi da so se liberalci kaj premenili, od kar se je skle koalicija. Posebno pomenlj pa da se je baš deželni slovenska čitalnica ki predsednik posebno zanimal za dijakonise kar endar narav- teženj Napadati se je začel nemški značaj mesta pošlo nost dokazuj da pristno liberalen duh h mestih vlada pod koalicijsko vlado Plenerju in tovarišem ni ugodno na Daleč venjila se je notarska zbornica. Mesto je dobilo drug za Dunaji, pa bi gospoda v Celovci drugače postopala drugim dva slovenska notarja. Okrajni zastop je prišel v utegnemo priti, ako bodo konservativci in liberalci v se še dolgo na slovenske roke. Osnovala se je slovenska tiskarna i bu Dunaj vlekli za jedno vrv. Štajarski deželni zbor kvarna, začel izhajati slovenski list. Osnovala se je slovenska posojilnica, kateri je sledila hranilnica in obrtna zveza za Štajarsko, Kranjsko, Koroško in Primorsko in šolah na Dolenjem Štajarskem V tem zboru se letos na- se je s tem udarilo in oškodovalo nemško obrtno društvo. Sedaj delajo za slovenstvo v Cefji opat, 7 odvetnikov s svojimi koncipijenti, solicitatorji in pisarji, dva notarja in tem imajo Nemci nasproti postaviti le pet odvetnikov. Bojevita slovenska mladina se združuje v „Sokolu", zemljiška knjiga se je deloma poslovenila. Mestni magistrat mora vsprejemati in reševati slovenske vloge, dočim se je pred sedmimi leti še vse samo nemški razglaševalo. vadno razprave precej mirno vrše. Le dr. Star kel je nekoč prouzročil daljšo debato, ko je tožil, kako se poslovenjuje po , in priporočal, da bi v Gradci na učiteljišči tudi učilo nekoliko slovenščine, da bi tako dobili pristno nemških učiteljev za slovenski Stajar, ker sedanji učitelji so pravi slovenski agitatorji Zdihoval je, da gre za mesta na Dolenjem Štajarskem, katero si skušajo prilastiti Slovenci. Učitelji in nekatere druge osebe, katere je napadal Starkel dobro zas so ovarjali ki poslanci in temu nemškemu zastop niku marsikatero grenko povedali. Dr. Starkel je pa tudi pred da bi se na deželni realki v Gradci vpeljal kurs za slovenščino, v katerega bi hodili razen učencev tudi drugi ljudje. Namen temu kursu bi bil pač, nekaterim Nemcem pripomoči Pisec končava, če Celje pade, je vse nemštvo na južni do spri$evai o znanju slovenščine, da bi potem ložje dobili kake strani Drave v deželi zgubljeno. službe pri nas. Očividen je namen temu članku. To je nekak apel na vlado, da naj varuje nemštvo na Štajarskem in Koroškem in pred vsem odkloni vse tiste zahteve, katere so stavili do vlade slovenski poslanci. Nemški nacijonalci so Predarelski deželni zbor je dne 9. t m nakrat od ložil svoje zborovanje. Zanimiv je povod, zaradi katerega je vlada nakrat poslala deželne zastopnike domu. Vlada je bila zboru predložila predlogo o novi organizaciji deželnih strelcev, da se bode povsem vjemalo z deželnobrambovskim zakonom v s tem tako rekoč vladi predložili pogoje, pod katerimi druzih deželah so pripravljeni podpirati vlado. Odsek je to predlogo pretre je pa Varovati se mora umetno sklenil, da naj bi se pri deželnih strelcih tudi posvečevala ne- delj da bi tisti ne mogel postati oziroma ostati častnik ali podčastnik mučil vojake ali pa udeležil se kakega dvoboja. Po našem mnenji so ti veti prav pametni, ali vo- nemštvo na južni strani Drave z vsemi silami, drugače pa ne bodo podpirali vlade Nemški nacijonalci imajo tudi veliko upanja, da se bode na njih željo oziralo, Vsaj je sam grof Hohenwart v svojem govoru zagotavljal, pa tudi zdelo, da se konservativci preveč upajo in je torej raz- jaški krogi so pa drugačnega mnenja Koalicijski vladi se je tudi Civilni zakon na Ogerskem da se hoče varovati sedanja narodna posest. Kako umeti to posest, kakor se vrše kaka pogajanja z Nemci, še praviti ni treba. kratkem se bode to jasneje pokazalo. Po Veliki noči se začne budgetna debata in tedaj se bode pokazalo, kako da je vlada nam Slovencem naklonjena. Tedaj bode povedala nova vlada, kakšno stališče misli zavzeti nasproti slovenskim težnjam. Tedaj se bode odločilo, ali vlada porine Slovence ali pa nemškonacijonalce od sebe. Z obojimi vkup hoditi ni mogoče. Za nobenega slovenskega so sklenili, da vsak gl lepo poslala deželni zbor domu, ker to vendar ne gre, da sedaj konservativci na svojo roko delali politiko, ko so v koaliciji. Vprašati bi bili morali poprej liberalne vodje, če to gre. reči Vlada ima s svojega stališča prav, kadar reče a more V ponedeljek začne se v ogerski zbornici poslancev razprava o civilnem zakonu. Razne stranke so že imele posvetovanja, kako stališče, da naj zavzemo. V narodni ali Apponyjevi stranki se niso mogli sporazumeti o tej stvari. Mnogi so odločno zagovarjali civilni zakon, drugi ga pa pobijali iz strankarskih ozirov. Naposled isuje, kakor se mu zdi. Posledica tega poslanca ni mesta in tudi ne sme biti mesta tam kjer je Steinwender Kdor ostal v koaliciji, v kateri bodo sklepalo, da vladna predloga dobi precejšnjo večino in bode vsprejeta celo, če zanjo ne glasujejo skrajni levičarji V go- nemški nacijonalci, ta bi se popolnoma izneveril našemu bode vlada z molčanjem spodski zbornici bode pa pač težavnej šlo. Najbrž bode ta narodu. Mogoče je tudi, da se pride do novih volitev zbornica zavrgla vladno predlogo in katere odločijo o tem, se li Ogerska osreči s civilnim za- skušala pomagati iz zadrege. Tako molčanje bi bilo jako konom ali pa ne. Upati je, da se liberalcem namere ne po pomenljivo. Bil bi dokaz, da se vlada proti nemškim na cijonalcem ne upa zadovoljiti naših teženj in dolžnost srečijo, ker se upirajo nekateri Nemčija Rusija višji kro0*. Nemško-ruska go vinska slovenskih postopanje. poslancev bi bila, da potem vravnajo svoje po še, da jo potrdi nemški dr poročalo, da bo po Politični pregled. Koroški deželni zbor je sklenil, da se vpelje testantske dijakonise v bolnici v Celovcu za postrežniee venski poslanec Einspieler je odločno govoril in godba je sklenena. Treba je žavni zbor. Pričetkoma se je govorilo godbo državni zbor zavrgel, ker je večina poslancev zoper njo zadnj ker čas se pa zatrjuje, da se bo pogodba z večino sprejela baj nemški cesar ves vpliv zastavil v to, da se sprejme. Cesar je pripravljen v slučaji, če bi zbornica pogodbe zahteval pro- Slo- . da ne potrdila, isto razpustiti. Tega so se nekateri nasprotni kon servativci zbali in sklenili rajši glasovati za pogodbo zbornica ne razpusti, ker vedo, da bi bilo to njim v kvar da se se pelj usmilj sestre in njegov predlog zagovarjal Sploh so se pa izučile vse stranke da vladi nasprotovati knezoškof ali nemški liberalci se za vse dokazovanje niso nič Ce vlada kaj hoče, a zbornica ni za to, razpusti se ta in menili. To je pač dovolj pokazalo, kako se motij tisti nove volitve pripomorejo vladi do veČine. To pokazalo se je • C" • jasno pri vojaški predlogi dobila potrebno večino, pogodba z Rusijo vspr magalo ni m Vlada si je z novimi volitvami pri v Gotovo je torej da se bo trgovinska Šibinek od slapov prenese 300 konjskih sil, dveh 7 milimetrov debelih žic (dratov) tako bode treba da se ne večjemu bi se stvar malo ker bi nasprotovanje itak ne po- bode vnanja naprava dosti ločila od brzojavnih žic Ob « » Srbija Razmere v Srbij so lekla sila zamotane Nova širne naredbe se bodo pa storile, da burja ne poškoduje vlada postopa neprav stranki. Odstavljajo in nezakonito proti radikalni nasprotni napeljave. Vzeli bodo jako močni koli, ki se bodo glo se radikalni uradniki adomeščaj z boko postavili v zemljo po 30 metrov narazen Ti koli drugimi Razburjenost mej radikalci elika. Vse te nepos- bodo imeli tudi strelovode, da bodo zavarovani proti vsem tavnosti in zmešnjave je pa zakrival edino razkralj Milan Ta bi se namreč rad zopet okoristil. Zapravil je ves svoj denar imel bi rad zopet par milijonov od Srbije. V ta namen dela celo na to, da naj se v Srbiji prekliče ustava, ustavnim potom nezgodam vremena. Razsvetljava v Šibeniku bode gotovo jedna najboljših m v Avstriji. Sedaj ima mesto kacih 180 petrolejskih itak ve, da ni mogoče doseči tega kar želi Najnovej poročila vedo povedati da hoče Rusij svoj pliv to svetilnic, ali po tem se bode pa postavilo 14 ločnih in zastaviti v 280 močnih žarnih svetilnic. Ta razsvetljava pa ne bode vršba za vodno silo po da Milan zapusti.Srbijo in ne nadaljuje zdražb mej narodom, dražja od petrolejske, ker bode Radikalci so vkljub pritisku nasprotne jim vlade zmagali pri vseh občinskih olitvah so se vršile p^etečene dni « .....................................................- rrsálBfflířS^íiíiíílílfcíSSl : «k i«v>u ^vi*« —— — <» liMHH! Obrtnija...........silo za malo obrt, ko parnik ceni. Tudi zasebnikov ne bode električna razsvetljava dražje stala od petrolejske in se bode oddajala za pavšalno ceno na leto brez ozira na to, koliko časa svetil- Tudi bodo tukaj električna gonila dajala ceno v tem kraji še ni. niča gori Velik del te sile odpeljalo se bode v Zader, Splet, Tro • % * Električna razsvetljava v Dalmaciji. Ker tudi pri nas v beli Ljubljani se ugiblje o tem gir i. • .t i da bi imeli električno razsvetljavo, komu ustreženo, ako ob kratkem spregovorimo bode morda marši- ^ * ^ ' v* v o velicih vsacega Reka Krka je v sredi mej Zadrom in Spletom, od teh mest jo oddaljena kacih 70 do 80 kilometrov sile električnih napravah, ki se pripravljajo v Dalmaciji, namreč za to, da se izkoristijo slavni slapovi Krke ? Gre ki Ta daljava pa ne dela nobenih ovir za prenosnjo ko so vendar na frankobrodski razstavi 100 konjskih sil prenesli 180 kilometrov daleč z malimi izgubami. V Rimu je tvrdka Ganz in drugovi pred dvema se smejo prištevati mej največje slapove na svetu m pri- ^ ^^ podobno napravo, katera 2000 konjskih sil padajo k nainrvim prirodnim krasotam v Dalmaciji. Po- _________ OA ^l«* nrp.skrbuie 20000 sve- najprvim prirodnim krasotam v Dalmaciji Po ložaj teh slapov je jako Mej kraškimi ska prenese 30 kilometrov daleč in preskrbuje 20000 sve lami pada voda Okrog teh slapo so torej ti 40 metrov visoko naravnost v morje. 7 so nasajeni pomerančevci in oljka in ^ i H I ' * V * i HL ^ « vi prava zelenica v kraški puščavi. tilnic Ameriki se je poslednji dve leti zgradilo več tacih naprav in sedaj se mislijo 20000 konjskih sil .. i *- 2 t Kot vodna sila se reka Krka more ceniti najmanj na 8000 konjskih sil. Ta vodna sila je pa pri tem jako zanesljiva suši. vodne sile od Nigare prenesti v razna mesta in tovarne Jasno je, da taka naprava t ki z vodno silo dela Nikdar ne zmrzne, pa tudi nikdar se ne po jako malo stane in njo se ne morejo kosate naprave Voda iz voda ne nosi seboj nobenega pe^ka in blata, se da skoro brez vseh zgradeb izkoriščati, treba je naravnega bazina cev izpeljati v globočjo razino in vodo tako napeljati na turbine. po incijativi državnega poslanca viteza Su s parom. Pri taki veliki napravi se lahko ker se vse umneje vrši lahko nastavijo izobraženi inženerji in mašinisti. Pri nameravani napravi se bode pa tudi storilo vse da se preskrbi da ne bode kaj poškodovalo vodilne žice Lani Poleg vodilne žice se bode postavilo več stražnic, s po- puká inžener in stavbeni podjetnik Meichsner v Sibe niku začel pr delo za izkoriščenje te vodne sile pri polno telefonsko zvezo, rovali napravo Čuvaj i bodo torej vedno nadzo čemer mu je šla na roke znana tvrdka Ganz in drugovi. Ker ni blizu slapov nobenega industrijskega podjetja in nobenega mesta, je potrebno, da se sila kam drugam prenese benik. Pred mesecem je bila v Šibeniku ediktalna obrav Pred vsem so pri tem mislili na Si ki je 12 kilometrov od teh slapov To mesto ima kacih 8000 prebivalcev in bi potrebovalo svetlobe za nava, pri kateri sc nega ravnateljstva vali velik pomen take naprave posebno ni nobene industrije da zastopniki vlade, poštnega in brzojav župani iz interesovanih mest prizna- Dalmacijo, kjer Ker vlada stvar podpira, je upati, kmalu izvrši in da bodo potem še drugod se lotili 3000 petrolejskih svetilnic. Nekaj sile bi se pa lahko tacih naprav, kjer so krajevne razmere za nje ugodne porabilo za razna obrtna podjetja ledu, stiskalnice olja i. t. za stroje za izdevanje Vodna in turbinska naprava ne bode pa takoj gra Obrtnijske raznoterosti dila za 1600 konjskih sil in se misli na to da se bode Najstarši rudnik Bakreni rudnik v Štora Kappaber svetloba in električna sila oddajala še tudi v druga mesta nekaterimi mesti se že vrše pogajanja. getu v Svediji najstarejši rudnik katerem se še seda} dela Že 800 let delajo v njem lepe dohodke. Natančneji podatki o tem, koliko se Leta 1228. je dajal lastnikom že je izkopalo, Električni tok se bode napeljal po znani sistemi imamo od 1663. leta, katero leto se Ganza in drugov z menjalnotočnimi transfomatorji Da se bakra. Največ se je izkopalo 1650 pridobilo 1336 ton namreč 3455 ton. Od * » tega časa pa pojema. Leta 1750. se je izkopalo 750, 1850. socijalni odnošaji niso povoljni. Ozrimo se v južno Italijo leta 734, in leta 1891. najmanj , to je samo 217 ton bakra. Velikanski sod. V Parizu so nedavno naredili sod, drži 850 hektolitrov in je sedem metrov visok. Sod ima šestnajst železnih obrocev. Sod je znotraj razdeljen v pet delov, tako da vanj lahko spravijo pet vrst vina. j in dovolj strašnega slišimo od ondot prav te dni, in uzrok ondotnim prekucijam je nezdravo razmerje glede zem-ljiščnih lastninskih odnošajev. Zal, da se ne upam trditi, da ne bo tudi v naši Posebno železnico zgradili so v mestu Kioto na Ja- državi prišel čas, ko bomo morali razpravljati o reševanju ponskem do nekega precej velicega 10 kilometrov oddaljenega železnici vozijo jedino manjše nalašč narejene jezera. Po parnike iz Kiôta na omenjeno jezero in od jezera v Kioto, odkoder gredo po reki, teče mimo tega mesta dalje. S tem se socijalnega vprašanja. Želim le, da bi takrat vsaj v naši lepi, ljubljeni domovini bili toliko srečni, da bi nsš narod miroval kot zadovoljen in srečen. privaruje prekladanje blaga Skrbimo tedaj o pravem času i da ohranimo naš narod v povoljnem stanji, skrbimo za njegov gospodarski napredek, in ne puščajmo ustvarjati v naši domovini nezdravih razmer: tu velikaš, tu siromak. Ohranimo naš Kmetijstvo. i» = i ............................ » Gorenjski pašniki v deželnem zboru. Govor g. Povšeta. (Konec.) Drugih razlogov za tako nazadovanje živinoreje gledé števila ni mogoče najti, ker tu živi čil, delaven, varčen narod, ki torej ni po zapravljivosti prišel ob toliko živine v zadnjem desetletji, odkar velja nova vravnava. nepristransk ter stvarno sodi, mora pri- srednji stan i ki je če srečen, najzanesljivejša zaslomba naše narodne bodočnosti, pa tudi najzvestejša opora za deželo in državo. Končam s prošnjo, da blagovoli visoka zbornica izročiti moj in mojih tovarišev predlog, katerega sem imel čast s temi besedami utemeljevati, upravnogospodarskemu odseku v posvèt in poročilo. Kdor znati, da tu treba odpomoči, in zato je opravičen f apel na visoko c. kr. vlado. Kmetijske raznoterosti. moj Influenca pri živalih. Ziljski dolini na Koroškem se drugem okraji tržiškem začele so se tudi čudne prikazala influenca pri konjih in pri govedih. Breje krave in kobile povržejo, ako dobe influenco. Vsled tega bodo kmetje prikazni: Tuj milijonar pokupuje na tisoče oral planin dokaj škode. in od kmetov še pašniške pravico. Rad bi tudi to pravico razpravljal, toda prekoračil bi čas in Vašo potrpežljivost, Sajenje dreves. Ce pomladi sadiš drevesa, je dobro, če luknje že pred zimo skoplješ, da zrak zemljo prešine in jo tudi zmrzljina zrahlja. Razpokljine od mraza na drevesih zamaši, da ne vsaj upam, da bo prišel čas, da tudi ta zadeva pride v razgovor v tej visoki zbornici, kateri mora biti mar, da začno še trohneti, Majhne razpoke zamažejo se z drevesn im se za našo domovino tako nezdravi odnošaji pravočasno voskom, večje pa z ilovico, Jesnim pepelom in katranom. Po vrhu še to mažo prevleči s katranom, da je dež ne izpere Poučni in zabavni del. : mg. zajezijo, oziroma zabranijo. Slavna gospoda ! Vsi brez razločka političnega mišljenja smatrate si kot najvažnejšo dolžnost v izvrševanju poslaniškega posla, skrbeti za srečo in za povzdigo gospodarskega blagostanja dežele in njenih prebivalcev. Izda-vajo se velike svote v zboljšanje gospodarskih razmer v deželi, in tu, ko vidimo, da propadajo celi okraji v blagostanji, naj bi molčali? Vestna dolžnost naša je, da posežemo vmes in da ohranimo, kar je dobrega, ter zabranimo propad tako marljivih naših sodeželanov. In ali naj čakamo, da se tudi v pokrajino gorenjsko, katero smo Prve delajo jedino za krajne potrebe; druge pa de- Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) (Dalje.) II. Žage se v Ameriki razdeljujejo v dvojne vrste doslej navadno šteli za premožnejšo v domovini naši krade siromaštvo ? pri lajo jedino za odpošiljatve v središča trgovine z lesom, za potrebe večjih mest in krajev, v katerih ni lesa, Kaj nam pomaga, pa tudi državi, če se bodo iz in za izvoz v inozemstvo. Prve so jako mnogoštevilne prostih kmetskih domov napravila obširna veleposestva i vsako mestice ima svojo žago za zadovoljitev če tudi z zverinjaki? Ali naj prepustimo, da bo ondot krajnih potreb. Ti zavodi se navadno lahko preneso zginil, ali vsaj skrčil se steber naše narodnosti, slovenski iz kraja v kraj, imajo lahke in cene stroje; oratar ? stroj je na kolesih in dva para mul ga lahko Ne, tega nihče ne more in ne sme dopustiti. Pa parni pre- pelje iz kraja v kraj. tudi interes dežele in države zahteva od nas, da vsi, brez pol dne je žaga postavljena razločka političnega mišljenja, a storimo proti tem nameram. vse in v polnem teku. Žaga je navadno okrogla in vsa mogoče in potrebno naprava stane 1500 do 2000 dolarjev. Bruna priva- žajp krajni prebivalci, s štirimi ali petimi delavci se Slavna gospoda! Resen je položaj socijalni v celi lahko naredi štiri do pet tisoč desek na dan. Ko je Evropi t in že se slišijo razni zvoki podobni gromenju, ki les na jednem kraji izrezan, se pa žaga prepelje dru- naznanja hudo nevihto Kdor slep mora priznati » da gam Tak Žagar se vedno seli od kraja do kraja, kakor je potreba desk, večkrat žago prepelje, da nařeže le kacih 10000 do 15000 čevljev desek za kako Večjih žag, ki delajo za izvoz posebno veliko farmo (večjo kmetijo). Stroški za tako žago so jako majhni. Sam gospodar je navadno glavni Žagar in mašinist ter glavni upravitelj, vse ob jednem. Naprava je navadno stara, kajti dela že do 20 do 30 let.} Stroji so rekli bi, vsi v državah Maine, Wisconsin, Michigan, Alabama, Louisiana in Texas. Le malo jih je v rokah zasebnikov, morda kaki dve ali tri v vseh Zjedinjenih državah ; rokah delniških družeb in delajo z jako velikim kapitalom, kakor vsa podjetja v Ameriki. Dvesto do tri sto tisoč dolarjev dandanes ni vse so v v zaplatah leseni deli, katere Žagar naredi sam za- lesno obrtnijo in trgovino zadosti za veliko 9 več družb ima milijon in mene polomljene železne ali pri vsem tem delajo te žage navadno jako dobro in brez ovir. To pa deloma zaradi tega, biti ne morejo. Vse se vidi, vedno lahko zasleduješ kako delajo posamični deli, lahko popraviš in zame več kapitala kacih deset pa ima po 5 milijonov do larjev kapitala. Navadno pokupijo ogromne gozde ker so ti stroji tako priprosti, da bolj mnoge imajo na milijone akrov In če ni rek, da bi plavili ker k žagam, delajo kratke železniške proge na razne strani od zavoda, da po njih dovažajo les. Jedna niš zlomljeni del; največ pa delo zaradi tega gre ker so Amerikanci tako rekoč rojeni mašmisti in jako spretni in premeteni v tem delu. Ni ga tacega kraja, ni tacega zakotja v Ameriki, da ne bi bilo sku šenih in spretnih mašinistov vsake vrste potujejo vedno se premikajo iz kraja v kraj krat sem našel v raztrganem tujci delajočem dninar, jako spretnega specijalista. vedno in več- kot družba v Michiganu ima do 80 milj takih železnic, popolnoma z vsem preskrbljenih, deset lokomotiv in 200 voz za privažanje lesa. iaki zavodi delajo se navadno trdno in solidno, parni stroji imajo tudi 500 konjskih sil. Okrogle žage so popolnoma izpodrinile trakovne žage (band-saw), ki so tako narejene, da se Ta žaga, katere tretjine sem bil kupil ko sem bil prišel v Ameriko delala je že poprej 30 let, kar se je videlo na vliti letnici na stroji dvakrat je bila pogorela, in vendar je zame delala neprestano osem let, dve ali tri leta smo celo delali noč in dan, in ta žaga„dela še sedaj. Glavni Žagarji in delavci menjali se so dovolj pogosto, a jaz ne pomnim slučaja, da bi bili mo brezkončni trak žage, okolo 6 palcev širjave navadno jako tenke, vrača po dveh kolesih napravljenih v stalnem okviru drugo nad drugim. Te trakovne žage pripadajo najnovejšim ameriškim iznajdbam v stvu in hitro izpodrivajo okroglo žago. Poslednji čas začeli so delati tudi manjše, da jih uvajajo že srednji mašin zavodi. Njih prednosti so tako znatne bodočnosti izpodrinejo okrogle žage, povsod tudi v najmanjših zavodih. in da v bližnji se vpeljejo (Dalj sledi ) k » « i raii delo ustaviti, da bi kaj popravljali ali predelovali vse to se je zvršilo samo od sebe, in vselej je bil kdo pri rokah, ki je mogel brez zadržka in skrbi popraviti, kar se je slučajno polomilo ali pokazilo. Kot prehodnja stopinja od teh malih prenosnih zavodov k večjim služijo taki zavodi za potrebe kraj- nega prebivalstva, pri katerih sta se žagi pridružili [n bliŽDje otoke dva ali trije stroji za obijanje, stroji za izdelovanje rodil dne skodel in skukadumih deščic itd stalni, ne gredo več ilr I >,L # r/c* V < i.i Poučni in zabavni drobiž Petstoletnica Henrika pomorščaka. Mesto Oporto i stni kraj Henrika pomorščaka, se pripravlja da dne roj-mar- cija galea preskrbel slovesno poslavi petstoletnico rojstva tega velicega Portu On krbel za izvežbanje mornarjev in slednje leto ladij da so preiskovali zapadno Bil ter Je mai najmlajši sin kralja Ivana 1394 in umri v Sagresu v Afriki v neki Taki zavodi so že vojski dne 13 novembra 1460 lesu, ampak les prihaja k njim Stari srebrni denarji našli Delavci Ko prve vrste zavodi imajo redko nad 15 20 konj najske mestne zidove odpravljajo nasipe podirajo du našli so lonec katerem je bilo 400 komadov srebrnega denarja. Denar bil skih sil, jih imajo ti že 40, 50 ali celo 100, stroji so Leopoldovega časa in ima najvtč letnico 1664. Najbrž dražji in popolnejši, in na dan se na njih nareže 10, zakopan pred drugim jobleganjem p0 15 do 20 čevljev desk, Žaga je tudi okrogla ali je večjega premera do 72 palcev in navadno z ustav zobmi, ki so dražji, ali je ž njimi manj opraviti polnoma dober in čist ohranjen Izročil se je policij Ženske na vseučilišči Na švicarskih vseučiliščih v Curihu, Bernu Baslu Grenfu in Lausannu študira 473 žen nitin skih V Curihu imajo žensko pravnovarsko društvo, katerem Taki zavodi so v valci, kjer se vseh mestih s 3000 do 5000 prebi- čelu zasebna docentinja, doktorica prava Emilij Kempin najdejo kupci za izdelke, stanejo "pogosto do 20000 dolarjev, in zanje je že treba znatnega kapitala, kajti čim večji je mesto, tem raz- ličneje blago mora imeti, imeti mora suhe deske raz- Novice. nih razmerov in množini razne kakovosti in večkrat v veliki ; večkrat imatak zavod po 3 do 5 milj. desek v zalogi. V grofiji Orange, kjer sem jaz začel svoje ame Deželni zbor Kranjski. deseti seji dne 8. iebr. poroča v imenu upravnega riško delovanje prenosni zavodi so leta 1881 bili še trije majhni odseka posl dr. Tavč o letnega poročila dež odbora ali leta 1888. je že bilo 30 manjših glede agrarskih razmer Dež. odbor z ozirom na dobljene in formacije mej drugim v tem poročilu ne more prenosnih in 6 srednjih, izmej po 100000 dolarjev katerih sta dva imela ustanovitve deželne hipotečne banke nasvetovati Posl. Hribar v daljšem govoru razmotruje potrebo in korist ustavitve deželne hipoteône banke in stavi v tem smislu posebne predloge. Posl. Suklje glede na pokritje stavbenih stroškov za novo bolnico v Ljub misli da razmere ugodne ustanovitev hipo- Jjani reasumuje ter finančnemu odseku vrne v novo poročanje tečne banke; tudi posl. Luckmann je istega mnenja in i i1 rXX i ř 4 ' • f fc . ^ ! \ z i . * l • • • ft. v' * ! se Proti temu sta posl. Su kij posebno preudarja preveč stroškov , da Posl dr ustanovitev take banke provzročila Hribarjev se vsprejme « * Vošnjak pojasni stališče dež. g od bora gledé hipotečne banke in pravi, da je isti vse storil da e in baron Schwegel, a predlo Posl. Kersnik utemeljuie obširno tovarišev samostalni predlog glede oddaje živinske soli po znižani ceni ter živinorejci žele cenene ži je dobil potrebne informacije novo stvar prevdarjati o. vinske soli > i imajo premnogo potov sitnostij. Zato naj poizvedovati, bi bilo odveč. Posl. Hribar odgovarja pred- odpravijo sedanje komplicirane določbe ter uvedejo primerne govornikom in ovrguje teh trditve proti ustanovitvi banke Posl. dr. Schaffer je mnenja, da ustanovitev banke ni potrebna, ker upravnemu odseku zadoščajo obstoječe hranilnice. Ko je še poročevalec dr. Tavčar priporočal predlog, upravnega odseka oziroma dež. odbora in se olajšave glede naročanja in razdeljevanja soli. Predlog se izroči poročanje Posl. K lun poroča imenom finančnega odseka o napravi kranjskega zavoda za gluhoneme in slep izrekel v imenu odseka proti ustanovitvi hipotečne banke so se predlogi posl. Hribarja odklonili Županstvu v Vi otroke. Na podlagi izdelanega nacrta znašali bi stroški vsprejme se predlog finančnega 186.000 gld. Po kratki debati odseka. 1) Na5rt zavoda za gluhoneme in slepe pavi dovoli se 15.000 gld. podpore v svrho uravnavanja reke otroke na Kranjskem pripoznava se za pripravno podla ^r tt / fc • » ^ « - ^m - 1 te. . - . . » _ - . novi Vipavšice Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega stavbi, vendar se deželnemu odboru vràèa z naročilom ! % odseka o načrtu zakona o preložitvi okrajne ceste z Vrhnike dà.po vešěakih pregledati ter po mogočnosti predelati tako, da do Podlipe v delni progi při Stari Vrhniki. Dotični načrt ža- se znižajo stavbeni stroški, da bode pa vendar poslopje popol- kona se vsprejme in ob ednem tudi ki gre na to, noma ugajalo svojemu namenu 2.) Deželnemu odboru se na- w J> . * ; i ^è - (TI r - • da naj bi se cestna postava v toliko premenila, da bi ne bilo treba, kakor v tem slučaji, za vsako enako zadevo posebnega • * , •« # * m ib deželnega zakona. Resolucijo je priporočal tudi dež. predsednik volila za odgoj o gluhonemih deklic v zavodu šolskití sester da naj se z vlado dogovori o kolikor mogoče zdatném znesku, katerega bi iz ustanovnih zakladov za gluhoneme do- baron Hein Posl • a ___ _ Po vše poroča'v imenu upravnega odseka Smihelu pri Novem Mestu. Ob enem nadaljuje obravnave o napravi nove okrainè seste v žužemperškem cestnem okraji z omenjenimi šolskimi sestrami ter zlasti prepriča od Smuke čez Hiné do Žvirč. Zadeva se deželnemu od- ; ali bodo * . w » * ' stroški za gluhoneme deklice v Smihelu manjši, kakor v last- boru v pretres in poročanje. Posl. pl Langer poroča v i menu nem zavodu • / » • i i V prihodnjem zasedanju podá naj déž ê v cestnem okraji crno- poročilo deželnemu zboru ki v istega odseka o ustanovitvi 1045 m. maljskem se nahajajoče občinske ceste manovi hiši črnomaljske-adlešiške okrajne ceste odcepi ter drži' oskrbljenja občin Črnomelj, Semič, Kot, Petrov^vas in .Telečji do broda čez Kolpo pri Podbrezju, med okrajne ceste. Predlog vrh z vodo. Stroški za vodovod so , proračunjeni na 89.000 odbor Posl. Hribar poroča imenom. finančnega odseka o predloženem načrtu zakona glede upravnega odseka, da naj se cesta uvrsti med okrajne ceste gld se sprejme, se vzameti na St. I Dežela bo dala 40 %, država 40 » —* * >» m . f i i • * » < » udeležene občino pa r r uvoda letnega poročila dež. odbora 20 o Delo je pričeti spomlaii 1895. 1.'Načrt zakona Istotako poročilo 1 sklepe. Pri poročilu o 3. C ; glede zdrav konske načrte in stvenih rečij,, vpraša posl. dr. vitez Bleiweis, .zakaj sta zadevajoče za- kratki debati z neko malo spremembo « v besedah sprejme Y fl - ** W *"V « "V m « 4 i __- 11 - po Posl nastavila dva okrožna zdravnika, ki nič službovala de odbor Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka glede do predlaga :. Dež 4 za cestne niimejne ______- • u pooblašča, da onim »r •: , cestnim odborom / i želni bolnici. Posl. Ogorelec vpraša, zakaj se za občine Stu- potrebščine odpadajoče na okr. cestni zaklad, leta 1895 ne denec, Iška vas in druge ni ustanovilo samostojno zdravstveno mogli pokriti z 20 % priklado okrožje. Posl. D rag oš stavi resolucijo, ki neposredúje davke, pri dó 5 to. da kazani in podstavi pravilno sestavljenega ukrene potrebno, da dobi Črnomelj < svojega okrožnega zdrav- tega proračuna dovoli v zakonitih mejah za nika. Dr. Vošnjak,. kot poročevalec deželnega odbora, pojasni te od omenjenih treh poslancev sprožene zadeve, na kar se podpr 1895 nad 20 % ter ukrene potrebno' zaradi predpisa in pobiranja teh brez razgovora. Poročilo odseka za vsprejme tudi Dragošova res . 4 o deželnih '.podporah letno poročilo deželnega Odbora tičoče se* davkov, vzame se na znanje. poročilo vzame na znanjè in Letnega poročila dež. odbora §. 4 o deželnih'podporah in; §. znanje. — Posl vGrr,a s sel li .poroča v imenu odseka za letno 5 o občinskih rečeh se vzameta'na knanje in izreče poročevalcu. poročilo o §v7;a B.i Deželni dobrodelni : zavod k Pósl, ;íH ribar Lenarčiču zahvala,- da je izdelal pregled--občinskih přiklad, predlaga ; pri .tej; toùki, dase izbofpemu prjgi.ariju dj\ Šlajmerju letnega poročila v- deželni prisilni delavnici se vzame zdatno znanje in izreče zahvala « visoki - vladi za letpaj plača. Po debati, katere so se udeležili posl 25.000 gld. k stroškom ljani. * 5 • prisilna delavnice v Ljub k, j « . * F .j J { K £ ^ » i 2 A donesek baron Schwegel, Hribar, dr. Tavčar in i a ' < » " î ; ' . "i w bila dr; 'Tavčarjev K .1 i X • A • se da razmotriva ednaj s ti seji dne 10 , vsprefjeta Deželn'emu odboru 1.) Bi kazalo plačo primanju dr. Fr.í Slajmerju. .zdatno povišati1 ; . 2.) bi ne ; Hribar in tovariši nastopna samostalna predloga:- Deželnemu kazalo, bolnike iz vnanjih, posebno tržaških bplnic prepeljati odboru se naroča: 1) Da pri c. kr. deželnem šolskom svetu Ljubljano, da se stroški ziravljenja pomanjšajo; 3.) bi; ne ka neutegoma energijo stori potrebne korake,1 da se bode s šolskim letom 1895/96 na c. kr. državnih v ! u Novem Mestu začelo v petem razredu poučevati in naravoslovje v slovenskem Ljubljani in v verouk, latinščino, matematiko in m L jeziku; da za izdavanje šolskih knji porabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade in založbo slo- zalo, ustanoviti v novi deželni bolnici lastno lekarno — ter o' , « J g^l^p^yAaff J^jP" Çr J-^ir f j J I IIjPW^B^WbH^^^^^^M^BW B^L 1 T^1 tfr jťBWl^yť tf L» & « ^^ » / J^ "'jJSd1, " ^'■^ti^B Ital vsem tem v p rili od u jem zasedanji poroča i 4.) bi ne kazalo, v ; deželni bolnici ustanoviti deloma1 lastno režiio. Poro-/ vzame g dovoljeni doslej režijo, -t .na znanje,. —-:Posl. Stegnar glede ljudskih šol. Pri tej. venskih učnih knjig za peti šesti gimnazijski razred 2 ) Deželnemu odboru se naroča, obrniti se,do trgovinskega mini sterstva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr. poštnem ii brzojavnem nâdravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu je čilo o deželnem muzeju poroča .o § 8. let^ga točki vname , se dolga i S ve tec priporočata, da naj bi se šolski zakon ne izvrševať' glede ustanavljanja ljudskih sol. ;iBremènaN ki sfe*' burna debata Po Po tako strogo ne;, •l <• ona veljava,' katera mu gre # ozirom ohromilo to prebivalstva vojvodine Kranjske, zlasti da napisi ki*, poštnega* in brzojavnega ;nadravnateljstva napravijo -tudi ■ kár bi posebno nakladajo:, dávkoplačevalcemy soi' neznosna • Šole naj bi sě gradile povsod.l Skrbi naj se, za to-, da ljudstvo^ i^e dobi |e večje,, mržnja .do šole, kakor jo 4er ima.; Posl. S v.e tec posebno poudarja,. ^dav naj bi se uvele. šole za. silo in poldnevni pouk slovenskem kmetskemu ljudstvu se v Predloga stavita dnevni red ' čudi 'števila ' izkazanih áeniških "otírok v1 Dragi na Kočévskem if edne prihodnjih sej. — Isti poslanec predlaga,-da naj- se sklep - ki ni v nobeni primeri z naštetimi Nemci, prji ljudskem štetj v Posl. Hribar jako ostro prijema okraj gl kočevskega takoj zdravniška pomoč na mestn, vendar je nesrečnež takoj Thomanna in na podlagi fakt dokazuj postopal pri ljudskem štetji v Dragi da nepostavno umrl. Schwing bil je umobolen, star še 29 let, je še le Travi, pri občinskih prišel s Tirolskega in zapušča mlado vdovo in 4mesečno dete. volitvah na Travi in nekako čudno pri odstavlj nastav Pogreša se že od junija meseca minolega leta zi- krajnih šolskih nadzornikov. Vse kaže, da delovanje dar Matija Fele s Črnega vrha nad Idrijo. Star je bil 61 let. i odločno meri na ponemčenje ondotnih ko- šel je od doma in se ni vrnil. Ker je bil Fele umobolen se okrajnega glavarj čevskih Slovencev gel ugovarjata Poslanca dr. Schaffer in baron Sch deželni predsednik baron je bati, da se kje ponesrečil. Pogreša se tudi Matej pa prosi G-regorec, posest in okrajni cestar iz Zgornjega Kašlja. Zadnji- da se mu potrebni materijal za preiskavo o tej zadevi prepusti, fcrat So ga videli dne 31. januvarija na šentpeterski mit- obžaluj pa da taka stvar prišla pred zbornico, pred koj pada. Vsprejme se konečno resolucij posl. Hrib ki gre niči v Ljubljani, od koder je odšel ob 11. uri po noči rekši, da gre domov. Ker je imel Gregoree nekaj denarja pri sebi, na to da se občini cepljanski v črnomaljskem okraji dovoli se domneva, da ga je kdo oropal in usmrtil, truplo njegovo izvanredno brezobrestno posojilo 1200 gld. za gradnj lastne šole na Poročilo deželnega odbora o obrtnem pouku vzame Dvanajsta seja bila dne 13 februvarija pa kam vrgel. Iskali so ga že povsod, a brezvspesno. Nesreča na železnici. Minoli teden pal je pri Reki tukajšnji sprevodnik France Jakše z brzovlaka tako nesrečno, da je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi Koncert priredi naš rojak, pijanist g. Ant. Foerster Prepeljali so ga v bolnico v Reko, Jakše je bil samec in star 43 let. kjer nesrečnež umrl. ml. iz Lipskeg v četrtek dne 1. marcija t. 1. tu v Ljublj Glasbena Matica priredi dne marcija ve- liki koncert, pri katerem se bode proizvajalo velikansko Hay d novo delo „Stvarjenje". f Rački. V Zagrebu umrl bil predsednik jugoslovanski akademiji in častni član venske" Franc Rački. Rojen je bil dne 25. nov aj pokopan Matice Slo- Dinamitni razpok v Parizu. • % * * Ravno osmi dan po usmrtenju Vaillanta, kateri je vrgel dinamitno bombo v francoski zbornici pripetil se je Roj v Fužinah pri Reki. Gimnazijo bil dne 25. novembra 1829. nov dinamitni napad v Parizu. Nekdo je vrgel bombo v študiral v Varaždinu, bogo- slovj v Senji in na Dunaji posvečen v duhovnika, postal doktor bogoslovj hovniškega semenišča v Senji. venskim slovstvom in zgodovino bil du- Tukaj se je začel pečati s slo Dne 25. avgusta 1852 i in profe hotelu Termius, kjer je ravno igrala godba in je bilo zbranih več ljudij. Bomba je imela obliko pušice za sar- dine in je bila nabasana s krogljami, žeblji kloratnim Nekaj časa bil tudi član smodnikom. deželnega zbora, ali se je zadnji čas dtegnil političnemu živ Dosegel je veliko cerkvenih častij in dostojanstev znanstvenem svetu pa sloveče ime. v Umrla v Lj ubij Koslerjeva roj. Rudeževa v 64 bila soproga grajščaka ta teden blag. gospa Marij letu svoje starosti. Pokojnic starej pivovarja Janeza Koslerj Napadovalec majhen, slab mož, brez brade, jo je hitro pobegnil na ulico. Ljudje so jo udrli za njim ali napadovalec je s streljanjem odganjal ljudij in jih več obstrelil. Posebno je stražnik Poiossn trdovratno preganjal zločinca. Ni se ustrašil streljanja. Ko je prišel blizu, ga Sega niča, miru poči odoljuba Karola Rudeža. Blaga pokoj- je zločinec ustrelil z revolverjem, ali on je, če tudi težko poznana kot velika dobrotnica ubožcem in sirotam naj v ranjen? zložinca vendar prijel in tako dolgo držal, da so sestra umrlega Nov železniški projekt. Konsorciju obstoječemu iz • • dr Schlesinger Goriany-a v Rupertovem dvoru pri ga zaprli. Ta policist je dobil red častne legije je tako junajško obnašal, ali sedaj leži bolan doma ker se Po ; Jož vit. Zavinšeka m je dovolilo izvrševanje tehničnih pripi za lokalno železnico, od postaje Novo Mesto Novem Mestu, Ant. Jersinovica posl. Fr. Suklj Ijalnih del se njegovem osebe, mej zdravji pošiljajo popraševat razne imenitne drugim tudi predsednik republike ozi- roma meje. Straža preko. Čmomlj ali Metlike do kranjske deželne Na celjski gimnaziji letos 365 7 in sicer Zločinec je pri sodišči izpovedal, da se imenuje Lebreton. On pravi, da je anarhist, priznava, da je streljal na ljudij, taji pa, da bil on izvršil atentat. So di 238 slovenskih in 127 nemških, na mariborski gimnaziji pa 399 učencev in sicer 262 slovenskih in 137 nemških. Te številke so preznačilne za nemški (?1) spodnještajarski mesti se pa, da zločinec taji svoje pravo ime, kaj natančnejega tudi ne pove, od kod je prišel. Sploh se pa obnaša precej predrzno. Sodijo pa, da zločinec ni navadni delavec, tem- Novo gasilno društvo osnovali so v Kaplji vasi v veg pripada kakemu boljšemu stanu. kamniškem okraji Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Širij se seveda različne govorice. Nekateri trdijo mestu pod vodstvom ordinarija dr. Defranceschij voljenje, da sme pri dobrotnikih nabirati milodare dobila do da je zločinec prišel iz Anglije, drugi pa zopet da je Ker usmi ijeni bratje sami vzdržuj plačno zdravij se . prišel iz Španije. Pri njem našli so tudi bodalo, katerega bolnico "in se v nji bolniki brez- rezilo je bilo otrovano. Zaprli so več oseb in pri neka-nadejati, da se bodo dobrotniki v obilni terjh našli pisma, ki kažejo, da se je osnovala neka ve- meri spomnili tega potrebnega zavoda. Samomor. Minulo soboto zjutraj se odj kurjačev na tukajšnem južnem kolodvoru Schwing vlegel lika anarhistična zarota. Pri atentatu je v vsem poškodovanih 35 oseb. Je iz vlak den težko poškodovanih je že umrl, drugim so že morali odrezati več udov. Sploh je ta atentat bil hujši, nego pa Ta videč, da se mu je zli namen ponesrečil, atentat v zbornici. V mestu je vzbudil občno nevoljo. samorilnega namena na tir, po katerem je prihajal ravno Zapazilo se je pa Schwinga še pravočasno na tiru in skoraj ustavilo. t . zbegan leti v svojo pisarno in si tam porine svoj žepni nož £ tako silo v vrat da se je nožu klina odlomila Dasi ie bila r 1 * Û • * * I • 1 60 / Velik goljuf. Srbska kraljica Natalija je podedovala veliko pre V moženje po teti Murusi nedavno umrli v Odessi Kralju Te dni dobili smo iz Pariza novico, da so ondu za- Milanu pa neka ruska banka rubi njegovo posestvo v Srbiji prli barona de Soubeyrana, ki je goljufal več milijonov, ker jej je dolžan 2 milijona rublje Bil je več let ravnatelj francoskih denarnih zavodov „Banque de Excompte" in pa „Société de Immeubles". Prvo banko je ta poštenjak popolnoma izpodkopal, poslednjo je pa osleparil za 34 milijonov frankov. Baron Soubeyran Častnik pon enic. V I se je iz- vedelo da tamošnji generalnemu štabu dodeljen lovski nad menic Ta poročnik T. pl. S. ponaredil za nad 20000 gld. častnik živel je jako potratno, veliko zaigral, in imel znanje z je bil sam sin nekega bankirja in se je z mladega pečal nevesta njegova, z raznimi denarnimi špekulacijami Znan je bil tudi dobro na Dunaji, kot upravni svetnik jednega prvih denarnih zavodov, od katerega je dobival 20000 gld. letne plače. francoski finančni minister neko slovečo dunajsko igralko, o kateri se je govorilo da je Tehnično šolo v Gradci so prli V Gradci je b nastal razpor mej rektorjem dijaki na tehniki ker je prvi pustil policijo na dijaške shode. Dijaki so priredili Dvajsetletnega mladeniča torju mačjo godbo ploh precej razsajali, vsled teh dogod kov so jih nekaj izključili. Nedavno je pa izšla v inozemstvu Fouth že bil poklical za načelnika temu ministerstvu in tiskana knj od tega časa je Soubeyran pečal z milijoni. Udeleževal se je vseh mogočih borznih špekulacij. Bil je posebno predrzen, kadar delal s tujim denarjem. Koliko zau pravlj; vladni nostjo žura, v kateri se te stvari na razžaljiv način raz-Na nekem shodu vseh slušateljev tehniške šole je zastopnik vpraš dijakov, kar so se ta brošura izdala z ved pritrdili. Vsled tega tehnična panja je imel o svojem času v vidno iz tega, šola zaključila r - ♦ L Lokomotivo in top Hornwerku v i i . • » » da se je pogajal o načinu, kako se izplača Nemčiji vojna peljali so ravno velik top čez železnico, ko prižvi neka odškodnina in je vodil to izplačevanje. Listi pišejo, da H I^^^^HUQNgitf JHH h f^' v* » jmI jffiSStf * ju flJajH r J />• flEBBBBKđBt Iffžj^B B^B^^^^B^^B bil nenavadno delaven. Ves dopoldne so prihajali odvet- ' ' ' * niki, finančni možje, in borzni agentje in on jim je dajal 11 * " ' L ' •* r* i i " • t - ■ I r ; -i # naročila. komotiva. Železniški čuvaj so dajali znamenje, da naj lokomotivo ustavi, ali strojevodja znamenj ni zapazil. Top je lokomotiva vrgla v stran v neki plot. pri čemer je jednemu konju zlomilo obe nogi in železniškem čuvaju potrlo rebro. Jedno kolo topo voza je odnesla sabo lokomotiva, ker se je na- Ze deset let je pa ž njegovimi podjetji šlo navzdol taknil na njeno ploščo. Trideset korakov proč se je lokomotiva in v Parizu so že pričakovali, kdaj bode konec nje- ustavila . ■ i. 'V ' Strah na bruseljski pošti govim sleparijam. Dolgo let je bil v vodstvu denarnega bruseljski glavni % i zavoda » Credit Foncier". . Ko je izstopil iz tega zavoda, je ž njim imel dolgo katero tudi'dobil. Sklenil je pa da uniči „Credit Foncier" za vsako ceno. Začel je pošti razletel se je neki poštni paket, v katerem je bil najbrž dinamit. Na paketu je bilo naznanjeno, da so v njem vrednostni papirji. Vsi poštni uradniki so od samega strahu pobegnili. K sreči ni nikdo poškodovan, le nekaj gmotne škode je. J-*«*) v* t* uuivi n v v, ---• -—~ j ~ * " ~. ------ r------- proti njemu hud finančni boj, kar je lahko, ker je bil na Sedaj poizvedujejo po odposiljatelji - - - . ^ . , . , _ Umor iz ljubezni. V čelu dvema finančnima zavodoma. Ob jednem je pa bil na Ogerskem k • sklenil povzdigniti italijansko rento y ceni Obe pod dekla Ana Čisan imela dva ljubčka, • L jetji sta se mu posrečili in ga v zapor. Vodje Bun y Ko dekla je Gruto in Toma prijazno pogovarjala v nekem mlinu s prvim, je poslednj skozi okno usti svojega tekmeca, ki je pri D Credit Foncier" so bili previdni možje in se ni spu- bil takoj mrtev stili v nevarne špekulacije, zavod je pa tudi bil trden, ita- Pomankanje v Berolinu. Pred dvema letoma se je lijanski vrednostni papirji so pa že tako zgubili na ve osnovala v Berolinu ljudska kuhinja za šolarje dobivaj ljavi da se niso dali več povzdigniti. Da bi dosegel svoje revni otroci kosilo. Po poizvedbah se je dognalo, da je v Be namene, se tudi ni ustrašil velicih izgub. J Te zgube so naraščale na milijone in milijone to je [porabljal vloge pri njegovih dveh zavodih. nad 7000 otrok, ki zavoljo brez zajutěrka priha jajo v Ljudska kuhinja daje kosilo 3500 revnim učencem u •. i Stekla mačka Knji g ovodja Konig v Londonu šel tem je nekega večera domu kar vidi neko mačko tavati po je prvega popolnoma uničil, poslednjega ravno uničiti ni mogel ker stoji na trdni podlagi ima večji del pre- ima jako rad živali, jo je pogladil. Macka ga je kmalu zacelila, ali v kratkem ga je za- moženja v hišah, katerih ima samo v « • niti moramo, da je Soubeyran tudi bil zamotan ske goljufije, ali se je srečno izmotal. , Ome- panam- Konig, ugriznila. Rana se čela zopet roka boleti in zdravnik je konstatoval steklino 24. m. Dne m . je nesrečnež umrl. Krono požrl. V Zagrebu zaprli so zmikalca Stamila Sertića ko ravno v cerkvi usmiljenih bratov vzel Mož je pa tudi jako potratno živel. Dovoljeval si neki mošnjiček, v katerem je bilo mošnjiček proč vrgel kron njem so našli Ko so ga prijeli je krone. Kam je da je je razne drage zabave, posebno dirkališča. Imel je s svo- 5etrta prešla, bi ne bili vedeli, da ni nikdo bil opazil jim sorodnikom vojvodo Castriesom najlepše konje v Pa- tat ko ga prijeli nekaj požiral rizu. Zmogel je večkrat pri raznih dirkah. Znan je bil tudi potem, da se je z lepimi konji nenavadno hitro vozil po Parizu v strah in jezo policaji. Govori se pa Zaprli so holandskega konzula v Milanu. Emilij Struth Spertofa, ta bil neki banki ki propala î da tudi znanje z raznimi ženskami dvomljive poštenosti Banka ima 2 milijona dolgov, ali mej upniki je mnogo članov iz Struth Spertofove rodbine Ti imajo tirjati milijon lir. Misli katero znanje ga je mnogo stalo se, da ti dolgo izmišljeni, da tako konzul Struth Spertof nedeljo so tega ve- obogati, ko njegova rodbina dobi milijon, drugi upniki pa zgube ljaka odpeljali policijsti iz njegove lepe palače v ječo Tako mine posvetna slava Samomor italjanskega prefekta Parlineru na Sedem- Laškem umoril se je tamošnji prefekt (okrajni glavar), krat se je v prsi sunil z nožem. Zadnji čas je dobil več pre tilnih pisem od anarhistov in je vsled tega zbláznil. 6? Napad na starko Ne dolg je 31etno perico na moženje je zapustil stricnjku, pa v oporoki naznanil, da nima Dunaj nekdo pal v postelji, jo zvezal, in jej kostna oro- v časopisih naznanjati z obžalovanjem njegove smrti, kar bi pal 6 gld. Poskusil je zločinec tudi nravni posrečilo starki, da se je sama razvezala napad Vse Pozneje re to bila laž. Naročil je pa, da se vsem, naznanila ga spremljajo poslednjemu počitku, priredi dobra pojedina, da ne bodo mogli policij Tega hudodelstv je sumen neki fijakar, kateri sta- reči, da sov se dolgočasili ob njegovem pogrebu. nuje pri njej in je malo poprej bil odšel od doma Storiti Železnica, ki se splača. Dne 17. septembra lan namreč moral kdo vse azmere vedel. Zvezal jo j« bil skega leta otvorili so na Napolitanskom železnico iz namreč z vrvmi, na katere ona obeša perilo Fijakarj so ta koj prijeli našli p njem ravno gld Avellina v Paternopoli. Ta železnica je stala 57 milijonov frankov. Po- janu- denarja. Sicer je staja Parolise-Candida je "od otvorjenje železnice do 20. pa omenjeni fijakar znan kot reden in varčen mož ter v ojem kovčeku imel še 50 gld. denarj 72letni starček posvečen za duhovnika varija letošnjega leta imela 57 centisimov, to je blizu toliko naših vinarjev dohodkov. Ta železnica se pa res izplača. se je nedavno zavaroval za 2 seboj Kralj portugalski davno so v kartuzijnskem samostanu Grenoblů posvetili za du- miliona frankov za življenje. To zavarovanje se je med hovnika 721etnega don Tavra. Tavre je sin sodnjiskega pred- razdelilo več bank. sednika in člana višje zbornice z jednakim imenom. Ko mu umrla soproga šel v samostan Najbogatejši mož v Prusiji je italjanski konzul v storil slovesne ob- Dortmundu, kateri ima 15,000.000 gld. letnih dohodkov in ljube, učil se bogoslovj po dovršenem bogoslovji bil posve- plaôa na leto 400,000 mark davka. £en za duhovnika. Pri slovesnem posvečenji bili so njegovi otroci vnuki Smrt lakomnika. V Konigstettenu pri Tullnu obesil se je 431etni posestnik Schreiber, ki je bil jako skop vednem strahu, da ne bi kdaj ubožal in moral beračiti denar, kar ga je imel, nosil edno seboj, da mu ga Bil je Ves ukra-lakom- Velika srečka. Neki prodajalničar v Kaselu se jel domišljati, da je on zadel veliko srečko in postal grozno bogat. Postavil se je v prodajalnična vrata in vabil ljudi v prodajalnico, ker daje zastonj, ko je veliko srečko zadel. Nekatere ženske pa tudi vojaki so se nabrali denarja. Vsakemu kupovalcu je pa prodajalničar po vrhu blaga dal še jeden tolar. Na to je šel na ulico, in kar denarje sejal. Zbralo se je seveda dejo tatje Njegova rodbina je stradala zaradi njegove nosti. Te dni je zbláznil in se obesil. V shrambah našli so veliko ljudij, ali policija je kmalu vmes posegla in blazneca po njegovi smrti polno suhega mesa. V njegovih žepih za 15 odpravila v bolnico na opazovalni oddelek. tisoč rednostnih papirjev, hranilnično knjižico za 10000 gld in mnogo dragocenostij. Za finančne stražnike preoblečeni roparji. Že štiri leta blizu Gibraltarja na Španjskem neka roparska četa, preoblečena za finančne stražnike, čakala tihotapce. Tihotapcem Španjski velikaš — krojač. V Temešvaru je umrl te dni neki krojač veljavne španjske rodbine. Polno njegovo ime se je glasilo : Don Juan Marija Diez de Aux de Forellan. Njegov oče je na Španjskem imel več grajščin, ali je v če- tudi takoj še globo, da ne bodo imeli sitnosti. To so izvedeli finančni stražniki, šli iskat ro- trtem jemala blago in zahtevala desetletji tega p ar je dela kraj in res tri vjeli v sporazum so vsi priznali in povedali, da so z nekateri veljavnimi osebami v tem V Čudna zgodba Neki v Gramblu v Rusiji bivajoči Belgijec poroča v časopisu „Indip. Belgew, da mu je pred lanskem neki Anglež ki nekem hotelu, dal spraviti v Bruselji se ž njim težek kovček, ne da vedal kdo seznanil v bil po- Na- stoletja moral pobegniti. Prišel je v Vršeč na Ogerskem kjer si je kupil majhno posestvo, katero je prišlo na boben Tako je bil sin po očetovi smrti v največji revščini. Vzel ga je neki veršeški krojač, da ga je izučil krojaštva, s katerim rokodelstvom se je živel do smrti. Prizadeval si je, da dobil konfiskovana posestva svojega očeta, ali mu je zato manjkalo denarja. Ponarejevalci denarja. V Marzilju zaprli so dvanajst oseb zaradi ponarejenja denarja na debelo. Zaprli so tudi posled ga Ta Belgijec je dolgo vlačil kovček po svetu. odprl in našel v njem 40000 dolarj dva bančna uradnika, sta bila v zvezi s ponarejalci. v zlatu 75u00 papirji 25000 v zlatu 10000 frankov vredna prsna igla 25000 frankov vreden obešek 12000 frankov vreden prstan. Prosilka za avdijenc cesar vsprejemal ljudij v avdij s prašičkom Ko zadnj kmeti Fota prosit za avdij v Budimpešti, prišla je zaradi neke pravdne stvari Prinesla je sabo prašička, da ga podari ličkom cesarju niso mogli spustiti so dopovedali, da cesar ne jemlje darov sarju. Seveda s pra-Le z največjo težavo ei ni šlo v Bančni krah v Italiji. V Milanu je propala zavarovalnica proti toči Risveglio-Agrario. Zaprli so načelnika upravnemu svetu, tajnika, nadzornika in dva potovalca zaradi goljufije in poneverjenja. Strašen umor. V Mostaru so roparji po noči napali v stanovanji mobamedanca Bireva in njegovo soprogo in ja ubili. Dva majhna otroka so roparji pustili živa. Več sumljivih oseb so zaprli. Roparji na Ogerskem. Obrovci so roparji glavo, zakaj bi ne vladar lepo rej enega prašička, katerega je še nalašč pitala ko bode vendar imel tako dobro pečenko CJesar jo je pozneje vsprejel v avdij bil jako prijazen njo, ali kmetica vendar ni bila posebno zadovoljna, ker je mo rala prašička nesti nazaj domu Eksplozija v dunajski kovnici denarj t. m uradu na Dunaji se je dne delavca aparat za pripravo vodika nevarno poškodovan. Visoka starost. V denarnem razletel po neprevidnosti Delavec je na glavi jako ^Vinašici na Češkem umrl je neki 106 letni starček. Bil je zdrav skoro do zadnjega. Zadnja ustrelili kupca Gartnerja in njegovo ženo, ko sta zvečer prišla ob desetih domu. Roparji so bili skriti v trgovčevem stanovanji. V Moholu so maskovani roparji prišli v neko hišo, prijeli gospodinjo, ki ni hotela povedati, kje je denar. Pekli so z gorečo gobo, dokler ni povedala, kje je denar. Roparji so potem vzeli denar in odšli. Lokomotiva se je razletela. V Bonu na Nemškem se je razletela lokomotiva brzovlaka. Strojevodja, kurjač in štiri druge osebe so težko ranjene. Misli se, da je na ogenj prišla dinamitna patrona, katero je kdo iz hudobije vrgel v premog, in se je razletela. Železni deli lokomotive leteli so leta bil malo oglušel. Bogat posebnež. V Antwerpenu je umrl milij Gonlaken, ki iSave tramv bil itd. protnik vsacega napredka, plinove sve- Ko so mimo njegove hiše proti njegovi volji naredili tramvaj (konjsko železnico), ni hotel več dati hiše popraviti zunaj, tako da je res bila sramota mestu. Svoje pre- daleč okrog in se je le čuditi, da ni več ljudij poškodovanih. Krona cesarice Evgenije. Gospa Vanderbilt, soproga ameriškega milijonarja, je kupila od nekega dragoceni- narja v Novem Jorku krono, katero je bila cesarica Evgenija naročila malo pred vojno 1870. 1. Krona ima 20 centimetrov v obsegu in je sestavljena iz vijolčnih listov. V sredi je vi-jolčni buket, v katerem je 15 karatni brilant. t § () H • f Tisti n a i< M Í K j < J£r> * ♦ ♦ ♦ ♦ antiartristični in antireumatični ♦ v ♦ cai i ♦ od m Franc Wilhelm ♦ lekarja Neunkirchen-u na Spodnje Avstrijskem dobiva se v vseli lekarnah i Ljubljani: pri U. pl. Trnkoczy in With. Mayr j (10) ♦ v zabojih po 1 gld. av. velj. < ffi $$ 4 M » mmmm 4 4 4 4 > ► ► ► ► 4 4 4 4 kaplj ice za želodec « ► ► ► ► 4 4 ► <7. « izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" JBHADY-a y Kromerižu (Moravsko) 4 ► ► < 4 > so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (10) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. gy/^oaAX^ dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Ai Mariiaceljske kapljice < za želodec prodajajo se pr v Ljubljani lek Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec ich ; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani v Ra lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku : lek dovljici 4 4 Močnik; v Črnomlju lek Blažek * Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki