ZA PRAVILEN IN USPEŠEN RAZ- VOJ SOCIALIZMA JE POTREBNO, DA CIVILIZACIJA IN SOCIALI- STIČNA KULTURA GRESTA NA- PREJ, VISOKA STOPNJA MATE- RIALNE KULTURE IN DRUŽBE- NEGA RAZVOJA ZAHTEVA TUDI VISOKO STOPNJO VSESTRAN- SKE DUHOVNE KULTURE (Tito — Iz referata na VI. kongresu ZKJ) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA Celje, sobota, 7. februarja 1953 LETO VL — STEV.5 — CENA 6 DIN ¥reja uredniški »dbor. Odrovornl urednik Tone Mule. UrednUtvo: Celje, Titov trg J. Po«t. pr. 123. Tel. 30-07. Cek. reč. e6M)-T-23i pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letaa 3M din. Izhaja vsako soboto. PoitaiM plačana v eotovini. S FRONTNE KONFERENCE MESTA CELJA Dvig socialistične zavesti množic glavna naloga bodoče Socialistične zveze delovnih ljudi v petek, 30. januarja je bila v mali dvorani doma OF v Celju mestna kon- ferenca OF, na kateri so izvolili štiri delegate za zvezni kongres in 15 dele- gatov za republiški kongres Fronte. Konferenco je otvoril sekretar mestne- ga odbora tov. Pelko Cveto. Kot gostje so bili navzoči: zastopnik lO OF Slo- venije tov. Miško Kranjc, predsednik okrajnega odbora OF za okraj Celje- okolica tov. Vinko Sumrada, zastopnik celjske garnizije JLA podpolkovnik Trbovič in drugi. Obširno jKjročilo o zunanjem in notranjepolitičnem polo- žaju, o razvoju naše demokracije, katere rezultat je reorganizacija in preime- novanje Fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi, ter o bodočem delu OF, je podftl sekretar MO OF tov. Cveto Pelko. Navzoči delegati so enodušno odobravali in sprejeli predlog maršala Tita, ki je na VI. kongresu predlagal preimenovanje OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi ter s tem v zvezi tu- di vsebino dela frontne organizacije. Preobširno bi bilo, če bi v podrobnosti objavili poročilo in potek konfe- rence, zato se bomo omejili le na nekaj važnih misli in ugotovitev navzočih delegatov. FRONTA MORA POSTATI POBUDNIK KULTURNO-PROSVETNE DEJAVNOSTI K razpravi se je prvi oglasil tov. Anton Aškerc, ki je poudaril, da no- ben dogodek ne sme iti mimo frontnih organizacij. Politična in kulturna vzgo- ja našega človeka je eno najvažnejših vprašanj, ki mu mora Fronta posvečati vso pozornost. V Celju so sicer Ijud- sko-prosvetna društva, ki se s tem ukvarjajo. Vendar posvečamo politični vzgoji ljudi premalo pozornosti. — Ni meje, kjer bi prenehalo politično in se začelo le kulturno delo. Zato mora biti Fronta pobudnik in mobilizator kul- turno-prosvetnega prizadevanja in tako bo delo na tem polju dobilo tudi poli- tično vsebino. Lep primer dobrega de- la na kulturno-prosvetnem področju je v Medlogu, kjer člani Fronte sodeluje- jo v kulturno-prosvetnem društvu, ki je prav zaradi tega v naši okolici do- seglo najvidnejše uspehe. Tako naj bi 'bilo tudi v ostalih predelih našega me- sta. Zelje po predavanjih, ki bodo v »Kulturnem tednu« v predmestjih Ce- lja, so prišle s terena, kar je za po- zdraviti. Ce se bo razmahnila kultur- no-prosv,etna dejavnost med ljudmi, bo tudi napravljen politični uspeh. VZROKI SLABEGA DELA FRONTNE ORGANIZICIJE V PRVI ČETRTI K besedi se je oglasil tov. Tone Ma- slo, ki je na kratko orisal delo frontne organizacije v prvi četrti. Dejavnost te organizacije lani ni bila zadovoljiva, ni bilo rednih sestankov, sestanki so bili slabo pripravljeni in slabo obiskanL Takemu stanju je iskati vzrok v tem, da je bila organizacija prepuščena sa- ma sebi. Mnogi komunisti, ne samo da niso pomagali organizaciji pri delu, temveč so organizacijo podcenjevali (misleč, da so frontni sestanki na tere- nu namenjeni le upokojencem in go- spodinjam) in se ogibali sestankov. De- lo se je izboljšalo šele proti koncu leta pred volitvami v ljudske odbore, ko je aktiv komunistov pomagal organizaciji z zgledom in delom. Reorganizacija v Zvezi komunistov pa bo prinesla vse pogoje za še uspešnejše delo v tem letu. TISK USPEŠNO SREDSTVO ZA DVIG SOCIALISTIČNE ZAVESTI Nato je tov. Maslo poudaril vlogo frontnega tiska v današnjem družbe- nem razvoju. Omenil je dolžnosti čla- nov Fronte do tiska, katerega naloga je razširjati, utrjevati in poglabljati socialistično' zavest delovnih množic. Podčrtal je tudi dejstvo, da so celo med funkcionarji Fronte še taki, ki podce- njujejo vlogo lokalnega frontnega ti- ska. Zato je opozoril na članek v pred- zadnji številki Ljudske pravice, ki ob- ravnava važnost tiska ter pozval na- vzoče, da najaktivneje sodelujejo s frontnim tiskom in preko njega prena- šajo izkušnje naše družbene stvarnosti širokim ljudskim množicam. DOLŽNOST FRONTE JE, DA SE BORI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA IN PROTI LOKALIZMU Nato je tov. Riko Jerman razprav- ljal o družbenem planu mesta Celja. Poudaril je, da se morajo frontovci na zborih volivcev boriti proti lokalizmu, ki se bo verjetno tu in tam pojavil. Člani Fronte morajo zlasti v kolekti- vih napeti vse sile, da se akumulacijo doseže in preseže. Kar bomo sami ustvarili, to bomo imeli, na pomoč od drugod se ne smemo zanašati. Sredstva, s katerimi razpolagamo, so omejena, vendar, če bo vsak na svojem delov- nem mestu dal od sebe vse za čim več- ji dvig storilnosti, bomo dali mestu takšno podpbo, ki jo Celje zasluži. FRONTA SE MORA BORITI TUDI PROTI NEPRAVILNEMU NAGRAJE- VANJU V PODJETJIH Tov. Albin Medved je razpravljal o nalogah članov Fronte v podjetjih ter poudaril, da je njihova naloga sedaj, ko delavci sami upravljajo tovarne, ve- lika in odgovorna. Obsodil je slabo aktivnost članov sindikalnih podruž- nic v osnovnih froptnih organizacijah. Za njim je povzel besedo tov. Janez Trofenik o ljudskem samoupravljanju ter o socialistični demokraciji in na- glasil, da se pri tem v nekaterih kolek- tivih javljajo negativni pojavi. Zlasti je to prišlo do izraza v nepravilnem nagrajevanju in pri delitvi presežka plač. Odstopanja, ki gredo v škodo skupnosti, se porajajo zaradi tega, ker vsak kolektiv po svoje vrednoti delo. Dogajajo se primeri, da imajo n«kva- lificirani delavci višje plače od kvali- ficiranih. Člani Fronte se morajo bo- riti, da se takšni pojavi odpravijo ter da se povsod spoštuje socialistično, na- čelo: »Kakršno delo — takšno plačilo!« S PODPORO FRONTE SE BO UTRDILA TUDI SZZ IN MLADINSKA ORGANIZACIJA Tov. Anica Urhančič je govorila o vlogi žene, ki se vedno bolj uveljavlja povsod. Ta konferenca, na kateri je okoli 60 žena, to potrjuje. Dolžnost Fronte je, da vsestransko podpira SZZ (Socialistično zvezo žena) v njenem prizadevanju, da žene svojo vlogo še bolj uveljavijo. Tov. Ljuhan Sega je govoril o sode- lovanju Fronte z mladinsko organiza- cijo. Podčrtal je, da so frontne organi- zacije odgovorne za mladino na svo- jem terenu ter da je njihova dolžnost podpreti mladinsko organizacijo pri uresničevanju njenih načel. Dosedanja praksa je pokazala, da mladino več- krat kritiziramo, pomagali smo ji pa premalo. Takšen odnos izkoriščajo naši sovražniki, ki pravijo, da ne znamo vzgajati mladine. Dobre vzgoje mladi- ne si ne moremo zaxx/isliti brez odra- slih, zlasti staršev. Zato bo nujno, da pride do tesnega sodelovanja med frontnimi odbori in mladinskimi orga- nizacijami. Nato je tov. Tone Gabrič dal odgo- vor tisti peščici reakcionarjev, ki si de- mokracijo predstavljajo v večstrankar- skem sistemu. Frontovci naj takšnim povedo, da je našo demokracijo ustva- rilo delovno ljudstvo na krvi padlih ta- krat, ko so izdajalci naših narodov za- pustili domovino in se predajali oku- patorju. (Nadaljevanje na drugi strani) Naloge nadzornih odborov v kmetijskih zadrugah Pred nami so občni zbori, na katerih bodo zadružniki volili med drugimi tu- di nove člane upravnega in nadzorne- ga odbora. Dočim se o delu upravnega odbora mnogo piše in tudi pretresa na raznih sestankih^in občnih zborih, se običajno prav malo čuje o delu nadzor- nega odbora. Vendar ima nadzorni od- bor važne naloge. Od njegovega dela mnogokrat zavisi finančno stanje in, uspeh zadruge same. Kakšne so te naloge? Da bomo na to vprašanje lahko odgovorili, se poglo- bimo v to, kakšne so pravice in dolž- nosti nadzornega odbora. V marsikateri zadrugi res opravlja nadzorni odbor svoje naloge v redu. Zal pa je pri mno- gih zadrugah stanje takšno, da se nad- zorni odbor ne zaveda vseh dalekosež- nih pravic. in dolžnosti, ki mu pripa- dajo po izvolitvi. Niso redki primeri, da nadzorni od- bor med letom sploh ni imel nobene redne seje, ampak sta kvečjemu prišla eden ali dva člana nadzornega odbora na sejo upravnega odbora. Ker pa mo- ra na občnem zboru tudi nadzorni od- bor podati svoje poročilo, običajno šele tik pred zborom stopi predsednik nad- zornega odbora do knjigovodje ali do poslovodje zadruge, da naj mu le-ta napiše nekaj vrstic, da bo kaj povedal zadružnikom na občnem zboru. S ta- kim delom seveda naloge nadzornega odbora nikakor niso izpolnjene. V nekaterih državah imenujejo nad- zorni odbor revizijski odbor. S tem iz- razom je najbolje zadeta naloga nad- zornega odbora. Člani nadzornega od- bora naj bodo tedaj desna roka revi- zorjev, ki jih pošilja v zadruge OZZ ali kak drug forum. Ne zahteva se od članov nadzornega odbora, da bi bili izvežbani knjigovodje ali celo bilanci- sti, ki bi se razumeli na knjigovodske posle. Od članov se v glavnem zahteva in pričakuje, da kontrolirajo poslovanje nadzornega odbora v-zadrugi kot skrb- ni gospodarji. Kakor mora imeti vsako privatno gospodarstvo red, ta- ko ga morajo uveljavljati člani nad- zornega odbora tudi v zadrugi. Vse morajo videti, slišati o vsem, kaj se dogaja v zadrugi, in pravočasno ukre- niti potrebno. Dobri člani nadzornega odbora zato ne bodo imeli morda le enega ali dveh formalnih pregledov za- druge na leto. ampak bodo prišli več- krat in to povsem nepričakoimno v za- drugo, se zanimali za to, kar so sami opazili ali kar so culi od drugih. Po- vsem zgrešeno je, ako v zadrugi člani nadzornega odbora celo pismeno naja- vijo kontrolo po^^lovodji in knjigovodji. Ravno z nenadnim, nepričakovanim prihodom bodo ustvarili pri u-^lužben- cih prepričanje, da je treba delati vsa- ko stvar točno in v redu, češ saj je vsak čas lahko kontrola tu. Člani nad- zornega odbora živijo v neposredni bli- žini zadruge. Sami vidijo preko vsega leta, kako se v njej posluje. Go^^podi- nje jim povedo n. pr. ali poslovodja strankam posebej zaračuna vrečice (škrniclje), ali prodaja dobro mero bla- ga, zlasti pa jim tudi povedo po kak- šnih cenah so kupile posamezno blago. Gospodinje se zmenijo o marsi- čem že v trgovini, še raje pa potožijo svoje nezadovoljstvo v svojih pomen- kih med seboj. Dober član nadzornega odbora si bo takšno stvar zapisal. Za- pisal si bo tudi ceno, katero je plačala gospodinja za posamezno blago. Ob prvi priliki bo stopil k poslovodji in ga pozval, naj pove po kakšni ceni proda- ja to in to blago in da naj pokaže ustrezno kalkulacijo. Vsak poslovodja mora imeti poleg računa o nakupu blaga tudi ustrezni nastavek prodajne cene. Na tak način bo nadzorni odbor hitro prišel na sled eventualnemu na- vijanju cen poslovodje. Ko pridejo člani nadzornega odbora v poslovalnico, mora njihov pogled za- jeti celotno stanje v trgovini in skla- diščih. V vsaki trgovini mora biti namreč red in vsaka stvar na svojem mestu. Nedavno sem prišel v neko za- drugo blizu Celja; prodajalka je bila za trgovsko mizo, trije fantje — najbrž kavalirji — pa so sedeli široko na mizi. Take stvari seveda niso na mestu. Nd mizo se dajejo živila in že iz higien'ikih razlogov ni dopustno, da bi kupci po- sedali po mizah. V nekem švicarskem navodilu za zadruge sem n. pr. bral, da predvidevajo tam posebne stroške za okras zadružnega lokala (Blumenaus- statung). Zadružna trgovina mora biti 'prikupno urejena, da se zadružniki res prijetno počutijo v njej. Slab vtis na- pravi poslovalnica ali skladišče, kjer si revizor skoraj polomi noge, da pride preko raznih vreč ali zabojev, ki so f>ečkrat razmetani po zadružnih pro- storih. Letos imajo naše zadruge pre- cej dobičkov in je prav, da pomislijo na ureditev svojih lokalov. Ce se jim bo že morda zdelo škoda trositi denar za rože in podobno, kot to predvidevajo zadruge za svoje trgovine v Švici, pa bodo vsekakor zahtevali, da je lokal čist, prebeljen, brez mrčesa itd. Glede kulturne postrežbe se je za- deva precej izboljšala. Danes zadružni uslužbenci že povsem drugače izvršuje- jo svoj posel kot pred nekaj leti. Ven- dar smo imeli v bližini Celja še v pre- teklem letu sledeči primer: Poslovodja si je kulturno postrežbo zamislil ta- kole: v poslovalnico je postavil nekako skledo žganja in poleg »glažek«, češ naj si postrežejo ljudje sami z močno kapljico, saj so je potrebni. Tudi ra- čunal ni nič za tak »glažek«, da to bo že kako »noter prinesel«; ljudem pa je vendar treba nekaj nuditi, da bodo imeli kaj od zadruge. — Mimogrede povedano se je ta način kulturne po- strežbe končal z velikanskim primanj- kljajem. ^ Člani nadzornega odbora se bodo za- nimali za to, ali je blago spravljeno na suhem, ali sodi ne puščajo itd. Nedavno sem bil v neki zadrugi, kjer je aparat za natakanje petroleja tako močno pu- ščal, da je bil zid, na katerem je apa- rat visel, že skozi in skozi prepojen s petrolejem. Ce že poslovodja tega ni videl, bi morali to videti člani nadzor- nega odbora. Naše zadruge pa imajo polno drugih gospodarskih odsekov, kjer še posebno lahko pokažejo kot člani nadzornega odbora, ki so običajno kmetje, svojo skrbnost. Nekatere naše zadruge so že prava podjetja n. pr. (KZ Vransko, .Šentjur, Šmarje itd.). Imajo kamione, traktorje in razne druge stroje. V zad- njem času opažamo veliko število ta- ko imenovanih »Unimogov« (mali ka- mioni, ki so pripravni za vožnje in poljska dela), kako brzijo po cestah v okolici Celja. Vemo, da so jih dobile mnoge zadruge ob približno istem ča- su. Ko katerega zagledamo, takoj opa- zimo, da so nekateri »Unimogi« v bolj- šem stanju in bolj negovani kakor v drugi zadrugi. Nekateri so še kakor novi, drugim pa se že očitno pozna pre- zgodnji zob časa komaj polletne živ- ljenjske dobe. Člani nadzornega odbo- ra bodo pazili tudi na to, kako se de- la s strojnim parkom, ali se stroji red- no mažejo, ali pa morda preko zime pozabljeni rjavijo v kakem kotu. Z vso pravico bo stopil član nadzornega od- bora do šoferja KZ, ki se odpravlja na pot s kamionom, da mu pokaže potni nalog in mu pove, kod namerava vo- ziti. Ce v zadrugi ni kaj v redu, se med ljudmi hitro prične govoriti. Morda je čul član nadzornega odbora, da je po- slovodja kupil kakšno slabo blago, da so v knjigovodstvu priznali »kalo« les- nemu manipulantu. ki ga na noben na- čin ni mogoče opravičiti. Morda je čul o razsipnem življenju poslovodje ali prodajalke. Dobri gospodarji bodo po- stali pozorni ob takih znakih, skrbno bodo kontrolirali prodajalno, ceno in zlasti četrtletno inventuro, ki predstav- lja pravi mejnik poslovanja v zadrugi. Tako imajo člani nadzornega odbora vso možnost, velike pravice in dolžno- sti, da nadzirajo gospodarstvo v za- drugi. Uradni revizor morda pride enkrat na leto za nekaj dni. Nemogoče je, da bi revizor, ki sploh ne pozna krajev- nih prilik, v tako kratko odmerjenem času izvedel podrobno kontrolo cen in sploh vsega poslovanja. Vezan je na suhoparne številke, pred očmi nadzor- nega odbora pa se je preko vsega leta odvijalo stvarno poslovanje z vsemi do- brimi in slabimi znaki. O vseh svojih opažanjih in ugotovi- tvah naj nadzorni odbori razpravljajo na svojih ločenih sejah in pišejo o tem zapisn,ike. Prav je, da pridejo čRani nadzorn'^ga odbora tudi na seje uprav- nega odbora, vendar pa bo njih delo res kritično in koristno le, če bodo imeli tudi svoje lastne seje. Zapisnike naj pišejo v vezane knjige. Naši zadružniki bodo te dni izbirali nove člane v nadzorni odbor. Izbrali bodo le dobre in skrbne gospodarje. Ce nekdo nima v svojem gospodarstvu re- da, zadružniki zaman pričakujejo, da bo tak član lahko koristno delal v nad- zornem odboru. Treba je izkušenih lju- di, ki bodo lahko nastopili kot pravi člani z odločno in resno besedo. Ce bo- do zadruge zbrale v nadzorne odbore dobre in pametne gospodarje, jim bodo le-ti čez leto dni lahko poročali, da so res storili nekaj za dvig gospodarstva v zadrugi in s tem mnogo prispevali za skupnost. P. S KONFERENCE OF CELJE-OKOLICA: V bodoče F pm vrsti ■ Socialistična zveza dclovnili ljudi MIŠLJENJE o DRUGORAZREDNEM POMENU OF JE BILO ZE SEDAJ ZGREŠENO — POSEBNO AKTIVI SINDIKATOV BODO V BODOCE MO- RALI POSVEČATI SOCIALISTIČNI ORGANIZACIJI VEC POZORNOSTI IN TRUDA — KMEČKO PREBIVALSTVO SE JE FRONTE OKLENILO VELIKO BOLJ KOT DELAVSTVO J Pretekli četrtek je bila v mali dvo- rani Doma OF okrajna konferenca OF, ki je imela predvsem volilni značaj. Kljub temu, pa je bil potek konference zelo živahen, razprava je bila bogata in kar je najznačilneje, delegati so go- vorili sproščeno o svojih problemih, tako kot oni nanje gledajo. Tov. Fran- ce Svetek, ki se je konference udele- žil v imenu lO OF Slovenije, je delo konference označil takole: »Konferen- ca je bila koristna, najbolj pa sem bil vesel popolnoma svobodne udeležbe v razpravi. Vsak je povedal vse kar je želel in vsak je besedo tudi dobil, če jo je hotel imetL« Nato je v tej zvezi omenil tudi Ste- pinca, za katerega je bil Vatikan do- bro informiran, koliko nedolžne krvi se ga drži. Italiji sedaj ni všeč niti to, da se je naša država prijateljsko zve- zala s Turčijo in Grčijo. De Gasperi- jev obisk v Grčiji je bil intrigantski, pa le ni uspel, ker naši sosedje dobro vedo, da je Italija slab prijatelj, ki ima zahrbtne misli, sicer pa Grki prav dobro poznajo italijansko politiko — nič manj kot mi. Ko je obrnil besede na Sovjetsko zvezo, je razložil pravi pomen antise^ mitske gonje v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. Ozadje tega je še bolj umazano, kot je bilo Hitlerjevo. Sovjetski mogotci si hočejo s takšno politiko pridobiti simpatije arabskih' narodov, ki so zagrizeni sovražniki ju- dovstva in ki delajo največje skrbi Or- (Nadaljevanje na tretji strani) IZ REFERATA PREDSEDNIKA OO OF TOV. VINKA SUMRADA Po izvršenih formalnostih, izvolitve komisij, je, tov. Vinko Sumrada podal krajši referat, ki pa ni imel namena resumirati enoletnega dela v frontnih organizacijah. Omeiil se je na trenut- rio obdobje, na probleme, ki jih front- ne organizacije rešujejo v tem času in na naloge, ki naj bi jih organizacije sprovaiale v življenje v času do II. kon- gresa Fronte. Po kongresu bodo dele- gati dolžni prenesti vse odločitve in program Socialistične zveze delovnih ljudi na članstvo. Takrat pa bo prili- ka izdelati res delovne sklepe za na- tlaljnje delo. Tov. Sumrada je v prvi vrsti obraz- lo^.ii še enkrat trenutno naš najvaž- nejši zunanje politični položaj v odnosu na Vatikan. Vmešavanje v naše notra- nie zadeve, v voljo jugoslovanskih na- rodov ni nova stvar, ni vzrok za to da- na^nia družbena stvarnost, ki iz ideo- loškega stališča ne more biti v skladu z misticizmom. Vatikan je kot sredi- šče ItaMie postal najbolj ognjena toč- ka sovražnega razpoloženja politikan- tov sosednje države, da nas vseh na Balkanu. Njihovo stališče je bilo tako ob nastanku stare Jugoslavije, ko so nam odtrgali del naše slovenske in hr- vatske zemlje, nič drugačno ni bilo ob zlomu Jugoslavije in vendar je bila to država s čisto drugim režimom. To se pravi sovraštvo Vatikana je sovraštvo italijanskih oblastnikov do naših na- rodov. Podcenjevanje socialističnrga tiska škoduje stvari socialistične graditve »... Nihče ne more tako pomagati pri nadaljnjem razvijanju in izobliko- vanju socialistične zavesti ljudskih množic kot naš socialistični tisk. Naloga socialističnega tiska pa ni samo v tem, da razširja, utrjuje in poglablja socia- listično zavest množic, temveč tudi, da pomaga graditi in oblikovati naše ko- dre kot samo^stojne politične delavce. Socialistični tisk je hkrati najmočnejše sredstvo v boju proti birokratskim ostankom v naši zavesti in proti vsem ti- stim slabim pojavom v našem družbenem življenju, o katerih je govoril tov. Kardelj na koncu svojega referata ob sprejemu novega ustavnega zakona v Ljudski skupščini FLRJ... ...Negativne posledice prvih let po osvoboditvi se v odncu do naš^m ti- ska izražajo na ta način, da se vrsta naših članov in funkcionarjev ZK ne zaveda dovolj, kako veliko in pomembno vlogo ima tisk v vsaki družbi in tudi v socialistični. Posledica tega nezadostnega razumevanja je, da se ne bore dovolj odločno za razširjenje našega časopisa, za dvig njegove kvalitete, da ne objavljajo — vsaj v zadostni meri — v tisku svojih dobrih in slabih izkušenj, kar bi moglo koristiti vsem, ki se v naši deželi iskreno in odločno borijo za socializem... Izredno močno sredstvo, ki pospešuje dokončno izko- reninjenje stare miselnosti, preobrazbo starega v novega socialističnega člo- veka, je poleg graditve materialnega blagostanja neutrudno politično delo, ob uporabi vseh dosegljivih pripomočkov, v prvi vrsti pa tiska...« Iz »Ljudske pravice« — 24. januarja 1953 stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK'. dne 7. februarja 1953 Stev. 5 Zunanja politika je v preteklem ted- nu prinesla nekaj razburljivih novosti. Pomislimo samo na obisk, s katerim sta počastila evropske prestolnice dva ame- riška imenitnika, Foster Dulles in Stassen. Priletela sta v Rim in Pariz, da ugotovita, kakšen napredek je bil dosežen v ustanavljanju evropske obrambne skupnosti, brez katere sta atlantski pakt in atlantska skupnost hiša na pesku, krpa papirja. Ameriška pomoč, ki je zadnja leta dotekala v Evropo, je bila usmerjena predvsem v utrjevanje vojaške moči starega sve- ta. Toda evropsko obrambno skupnost zgraditi na temeljih nacionalnih šovi- nizmov in apetitov ni lahka stvar. Te- žave so bile že pri sestavljanju štaba in vrhovnega vodstva, bile so prestiž- nega in političnega značaja. Prav pre- tekli teden se je pokazalo, da se An- glija nikakor ne more sprijazniti z ob- veznostmi, po katerih bi prišla pod nadzorstvo neke meddržavne evropske oblasti, ker vidi v evropski obrambni skupnosti le realizacijo francoskega na- črta, čeprav so bila tudi Churchillova usta polna Panevrope, kadar je po- zval svoje somišljenike na obrambo pred Vzhodom. Ponovno se je pokaza- lo, da do dejanskega zbližanja med Francozi in Nemci še ni prišlo. Dr. Adenauer je odklonil vključitev nacio- nalnih nemških divizij v evropsko ar- mado. Od razpleta tega zamotanega vprašanja evropske armade je v pre- cejšnji meri odvisna ameriška zuna- nja politika, ki podpira Evropo gotovo z namero, da sama žrtvuje, kolikor mo- re in da sama zgradi'armado, ki se bo mogla braniti. Spričo tega je toliko boij obsojanja vredna popustljivost za- vezniške uprave v Trstu, ki dovoljuje iredentislično gonjo in namiguje na zasedbo cone A po italijanskih četah. V Trstu je bil na obi-^ku nek general iz Rima in karabinjerski višji oficir za beneško provinco. Kako se to sklada s kovanjem evropske obrambne skupno- sti, mi ne moremo razumeti. Zato mimo vseh paktov, ki to skupnost vežejo, ku- jemo močne vezi z Grčijo in Turčijo. Zemljepisni položaj vseh treh držav je takšen, da bi enotne in močne lahko odločilno zajele veter, ki piha v jadra svetovnega poloma. Sredozemlje je prej ko slej eno od ključnih vozlišč zemelj- ske oble, v njem se je in se bo še od- ločala usoda treh kontinentov, ki ga obkrožajo: Evrope, Azije in Afrike. Italijanski apetit, opirajoč se na smeš- no formulo 2.000 letne kulture in rim- skega imperija, se je tu prav zadnje čase tako jasno pokazal, da je bilo to odveč tudi Angležem. Pokazalo se je to ob Sudanu, ki se je odločno naveli- . čal kondominijskega položaja. V Suda- nu utegne priti do podobnega položa- ja kakor v Palestini in Perziji. Chur- chillova vlada bo verjetno sodelovala z Egiptom v reševanju položaja v Khartumu, da reši, kar se rešiti da. Toda Italiji se v tem trenutku zdi po- trebno, da vodi svojo politiko, da v kalnem ribari. Ce drugega ne bo uje- la, bo vsaj ujela kako blamažo, kakor jo je doživela pi-ed kratkim na Bal- kanu. Kaže, da je obrambni minister Pacciardi tisti, ki bi naj imel v Kaiini več uspeha, kakor ga je imel De Ga- . speri v Atenah. Položaj se zapleta tudi na Daljnem Vzhodu, kjer se utegne razširiti vojna iz Koreje in Indokine, če je res Eisen- hower ukinil nevtralizacijo Formoze. V tem primeru bo v zelo kočljivem po- ložaju Indija, ki je podpirala interven- cijo na Koreji, poleg pa priznala pe- kinško vlado. Vsekakor lahko pričaku- jemo v zunanji politiki nove in nove poskuse, kako oplašiti napadalca in mu izbiti grozeče orožje iz pohlepnih rok. Pri tem ne more in ne sme nihče dr- žati križem rok. v Zakaj je v Kmetiiski zadrugi Cret šlo vse po zla ... ? v začetku letošnjega leta so se za- družniki v Cretu razš.li. Privatniki so prevzeli svoje imetje zopet nazaj, le tisti del zemljišč, ki je iz uprave Cin- karne prešla svojčas v zadružno last, je še nadalje Kku^na lastnina in bo priMjučena KZ Celje. Da so Se razšli, vendar ni nič poseb- nega. Človek bi si predstavljali, češ zaidružna zavest je pri ta'm'kaj'šnjih lju- deh premajhna ali kaj podobnega. V resnici pa je bil glavni vzrdk nelcaj drugega. V tej zadrugi je zasmrdelo pri glavi. . . Stanje je slabše, ko/t je bilo i»red ustanovitvijo... Komisija, ki je prevzela bivšo cin- kamiško ekonomijo v setav KZ Celje je našla nepremičnine, zemljo in pre- mičnine v obupnem stanju. V hlevu ni živine, polja so nezasejana, med stroji manjka kosilnica, ne manjika pa pri- manjkljaja ... Predsednik Sotovšck jSkliče občni zbor — sam pa izgrine... V začetku preteklega meseca je pred- sednik upravnega odbora Sotovšek že slutil, da njegovi enoletni grehi ne bo- do ostali prikriti, saj so postali kar pre- več viiidni. Takrat je pciklical tiudi svo- jega najožjega sodelavca Santlja, tako rekoč desno roiko, in ga oklofutal, češ da ga je izda] in mu grozil tudi z ubo- jem. Ko ipa se je pomiril je zahteval, naj skliče občni zbor članov KDZ. Občni zbor, ki so ga vsi željno priča- kovali, je bil stoodstotno obiskan, le predsednika Sotovška ni bilo. Umaknil se je, kdo- ve kam. Na občnem zboru sta bila ludi član OZZ in član revizije pri OZZ. Cela vrsta »lumparij« je prišla na dan ... Občni z.bor, ki je bil ena sama raz- prava, je trajal ves ocpoldan do poz- ne nočne ure. Zadružniki (takrat sio še bili) so iznašali in odkrivali ponever- bo za v"ioneverbo. Preveč bi bilo, če bi opisovali vse, kar bi bilo opisa vredno. Ustavljali se bomo pri najznačilnejših stvareh: Cemii jesenska setev ni bila izvrše- na, živo dokarzuje izjava ^predsednika Sotovška, ki se je svojčas izjasnil, češ, da mu je žal, da je sploh kaj posejal, da je talna voda visoka, da je se+ev jalova stvar, sploh, da se ne izplača kmetovati na tem delu zemljišč. Proti- utež tej izjavi ipa je: lanska žetev .teč- mena in rži je bila prvovrstvna. Žito je bilo določeno celo za semensko žito. Zlanimivo je tudi vprašanje zava.- rovalnine. Predsednik Sotovšek se na opozorilo knjigovodje tov. Lednika ni zmenil. Police pri DOZ so zapadle. So- tovšku so bile dajatve previsoke, češ da je io »proč vržen denar«. Zraven pa je v svinjakih na primer bil »svinjaki Daehau«, kar je dokazovalo ipotreibo po zavarovanju. In res. Prav tiste dni je ipoginila svinja, vredna 13.000 din in 7. njo vred celo gnezdo odojkov. Če- prav je Sotovšek vedel, da je žival v nevarnositi, je ni dal zaklali. Posebno zanimiv je primer prodaje kobile »Zore«. Sotovšek j-o je prodal za nekaj manj kot 8000 din. Od tega kupca jo je potem kupil zadružnik Pi- šek za 15.000 din, ki je Sotovška že prej prosil, naj jo proda njemu. Tako je Sotovšek hote naredil zadrugi 7000 din škode. Kaj ga je do tega privedlo, kakšno je ozadje te »9.rost o voljne« zgutae, bo Sotovšek povedal sodnikom. Podobno je pro^dal tudi kosilnico, ki jo je od Cinkarne prevzel za 51.000 din, za 18.000 din. Krompi«- je zadružni- kom cdprodal po 20 din za kg, med- tem ko so ga privatniki dobili tudi po 18 Ln 16 din. Poceni in pod ceno je prodajal tudi žito, koruzo in druge pri- delke in je sedaj ostalo posestvo brez semena. Kdo je ipil jabolčnik in žganje? Kam so splahneli otrobi? Knjigwodstvo je izkazalo nakup ja- bolčnika za 26.000 din. Namenjen je bil za delavce na polju. Toda ?.adružniki ga niso pili. saj so ga morali plačati vsak liter ali pa so bili zanj obre- menjeni. Tudi priporniki, ki so delali namesto Sotovška in njegove de^ne roke Santlja, zanikajo, da bi dobili pijačo, pač pa trdijo, da je ravno on, Sotovšek, bil vedno pijan. Nobena no- vica ica ni, da je pila jabolčnik njegova ljubica. Velik primanjkljaj Pr» otrobih. Zadružnica, ki je opravljala svinje je trdila, da je imela otrobov komaj za 14 dni, metem ko sta Sotovšek in Santelg iz skLadišiča jemala velike količine otroibov, ki niso bili niti last KDZ, pa so bili uporalbljeni vse drugje prej kot v z^diružnib koritih. Tako manjka več kot 1600 Ikg otrobov. Znano pa je, da je Sotovšek redil svinje zase. Le te so se debelile. Klal je živali, ki so tehtale neprimerno več, koft »sestradanci« v zadružnem hlevu, čeprav so bile iz iste- ga gnezda (?). i* Sotovšek lin SanteOj — neločljiva pi-ij*aitelja spa ta ... Predsednik upravnega odbora Sotov- šek in predsednik nadzornega odbora Šantelj sta bila neomejena gospodarja v zadrugi. Delo v drugi skupini je za- voljo nju šepalo, kajti za delo nista imela časa. Vozila sta se v Store, kjer sta prodajala zelenjavo, pila in pijan- čevala skupaj za zadružni denar in pu- ščala konje z voznikom cele ure čakati na cesti. Zanimivi so nekateri dialogi teh dveh: Ob neki priliki je Santelj laskal So- tovšiku: — Ni mi žal, če s tabo zapijem ka- kega jurja (tu se je šlo le za jurje). Nato i~a. Sotovšek: — Klaj se meniš, saj je itak zadružni denar. Ali pa izjava, ki jo je Šantelj svojčas dal knjigovodji Lednaku: — Ce bi bil ti k ... (neponovljiv iz- raz) in me javil, bi že sedel'- piskru. Tlorej »gospodarja« sta vedela, da na debelo izkoriščata svoj položaj in počenjata nedovoljene reči. Pri vsem tem pa je_važno, da je pro- padala zelenjava, da je gnilo sočivje, da je gnil krompir v skladiLšču in ptrar tako re;a. Manjkajo večje količine če- bule, seno (2 vagona) je zginevalo iz kozolcev in s travnikov, v knjigovod- skih knjigah so zapisana imena dolž- nikov, ki so kupili kako reč od Sotov- ška, pozneje pa se je izkazalo, da so vse plačali, le prodajalec ni dal de- narja tja, kamor bi ispadal. Medtem, ko se je prva skupina txii- dila in garala, je Sotovšek s Šantljem popival z ženskami, v svinjakih pa so crkavale svinje, so povedali zadruž- niki. Za Santlja, ki je bil vrtnar v zadrugi pa pravijo: — Ce bi vsaj vsak dan privezal pet pairadižnikovih stebel, bi škoda na vr- tovih ne bila talco velika. Zdaj pa je bilo to prijateljstvo na mah končano s klofutami. Šantelj trdi, da je spoznal kakšen je Sotovšek že '::ri »lumpariji« z otrobi. Toda takrat - se ni zganil, četudi je bil predsednik nadzornega odbora. Vzroik spora je go- tovo le ta, da je Santelj prej sprevi- del, da dalje ne bo šlo in trdneje ču- til, da se takemu početju bliža nagel konec, medtem ko je Sotovšek še mor- da upal. Morda na gol slučaj rešitve. Vsak začetek ima svoj konec... Dobro se konča z dobrim, slabo s slabim. Vse naštete in še množica ne- naštetih nerednosti bo našlo kazen. So- tovšek je danes tam, kamor je z ne- verjetno slepoto in samovoljo drvel. Odgovarjal bo tudi za pokvarjen trak- tor, za grožnje s pišitolo kmetu Zu- pancu, (ko le-ta ni hoitel svojih konj pustiti v zadružnem hlevu, odgovarjal bo za vse, kar je zadrugo i;irivedlo na rakovo polt. Z njim vred pa bo moral ;iajti zagovor tudi Santelj. Je bivša zadružna skupnost tudi kaj kriva? Bivši zaidružnik lov. Rebov zanika, da bi bili zadružniki v celoti sokrivi pri tem splošnem narobe gospodarstvu v 'čretljanski zadrugi. Dokazoval je, da je nerednosti in napake osebno javil na pristojnih mestih že sredi lanskega leta. Toda Sotovšek je znal, pravza- prav uspel je prikazati vsako oibtoiž)bo kot osebno nasiptrotiovanje. Prav gotovo je bil socialisti&iih »Ibesedi«, obdolževal ljudi protizadružnega delovanja, če- prav danes razumemo, čemu so za- družniki hoteli narazen. Vendar trdim, da vsega le niso poskusili, da bi sipre- menili tok doigodkov, kajti nemogoče je, da nekje ne bi pcnodrli. Zadružna pravila piredvidevajo izredne občne zbore na zahtevo nadzornega odbora in na zahtevo ene tretjine članstva. Nad- zorni odlbor, spričo predsednika San- tlja, tega seveda ni storil. Storili pa bi lahko zadružniki, ki so vendar tako dobro poznali vse te napiake in ki so na letošnjem občnem zboru s tako nuj- nostjo privrele na dan. Minulo je leto Sbtovškovega gospo- darjenja. Dolgo je res trajalo, da je napočil začetku primeren konec. PREBERITE TUDI TO! Našim naročnikom v okolici Celja in Šolanja smo v današnji številki priložili položnice ter prosimo, da nam naročnino nakažete vsaj za pol leta (150 din) naprej. Tisti, ki so na- ročnino že poravtiali, naj položnico prihranijo za naslednje nakazilo, ali pa jO oddajo znancu, ki si želi naš list naročiti. Vsak tak nov naročnik naj na hrbtni strani položnice (spo- ročilo prijemniku) napiše »Nov na- ročnik«. Naročnike iz Celja (mesto) prosi- mo, da plačajo naročnino po mož- nosti pri blagajni Uprave (v domu OF — pritličje, vhod nasproti ka- varne Evropa). Naročniki, ki dolgujejo naročnino še za leto 1952, naj zaostanke naka- žejo NAJKASNEJE DO KONCA FE- BRUARJA, sicer jim bomo brez predhodnega obvestila ukinili poši- ljanje lista, dolg pa izterjali sodnim postopkom. Nekaj podatkov iz zdravstvene statistike okraja Gelje-pkolica v teku lanskega leta je bilo po po- datkih iz ambulant 14.152 pi-imerov obolenj, kar pomeni, da je od približno 14.000 zaposlenih delavcev povprečno vsak od le-teh iskal v teku leta zdrav- niško pomoč. Največ primerov je bilo zaradi po- škodb pri delu, kjer znaša številka 3.181 primerov z 51.070 izgubljenimi dnevi. Spremenjeno v delavce prikazuje to število (če računamo na delavca 283 delovnih dni) izgubo dela 180 delavcev za dobo enga leta, odnosno 2.060 de- lavcev za dobo enega meseca. Na dru- gem mestu so obolenja dihal z 2.389 primeri in 30.174 izgubljenimi dnevi, nadalje obolenja kosti in drugih gibal z 27.931 dnevi, za tem obolenja kože in podkožja z 23.209 dnevi, bolezni preba- vil in jeter z 22.192 dnevi, nakar sle- dijo druga obolenja. Vseh izgubljenih dni je bilo v letu 1952 273.154, kar pretvorjeno v delavce predstavlja izgubo dela 960 delavcev za dobo enega leta ali 11.520 delavcev za dobo enega meseca. Ce računamo- povprečni dnevni zaslužek delavca — uslužbenca brez akumulacije 270 di- narjev, dobimo na ta način precejšnjo vsoto 73,757.580 dinarjev. Te številke nam prav gotovo povedo, da problem obolenj ni samo zdravstve- nega značaja, temveč da je to tudi go- spodarski problem. Prav bi bilo, da ga večkrat analiziramo in da storimo prav vse za izboljšanje tega stanja. Kaj bo s Kajuhovim dijaškim domom v Celju! Kajuhov dijaški dom je bil ustanov- ljen takoj po osvoiboditvi. Pod svojo streho je lahko sprejemal do 140 dija- kov. MLO ga je vsa leta izdatno pod- piral, ker se s ipxispevki dijakov ni mo- gel vzdrževati sam; tem manj, ker je vzdrževal nad četrtino dboje- in eno- stranskih Sirot. Se danes jih gostuje v njem 20. Po načelu samovzdrževanja. s podra- žitvijo živil in s povečanjem režijskih stroškov se je dvignila mesečna vzdr- ževalnina po 3000 din za dijake. Mnogi šibko situiraTii starši-tciko visoke vzdr- ževalnine niso zmogli, zato so njihovi otroci dom zapustili in se večinoma vo- zijo v šolo. Število gojencev se je zni- žalo skoro na polovico. Zaradi tega in ker cene potresnim predmetom deloma ker cene potrošnim predmetom delo- ma še naraščajo, postaja oskrbovanje doma nevzdržno. Kljvib vsestran.ski štednji in sJcrajni racionalizaciji v go- spodarjenju ter izdatni podpori ljud- ske oblasti ni mogoče najti dovolj de- narnih sredstev za n.iegove potrebe. Dam brede v dolgove in mu preti ne- varnost, da bo treba to človekoljubno in vzgojno ustanovo zapreti. Krivično bi bilo MLO očitati, da ni- ma dovolj umevanja za socialne da- jatve; nasprotno: stori vse, kar zmore. Pomisliti moramo, da vzdržuje \-rsto socialnih, kulturnih in prosvetnih usta- nov, ki so namenjene tudi ljudstvu iz- ven mesta. Iz predloga družbenega pla- na za leto 1953 je samo za prosveto predvidenih 69 milijonov dinarjev in iz tega zneska bo črpal dohodke tudi dijaški dom. To je socialna, vzgojna in kultru-na ustanova, ki jo moramo vred- notiti tako kakor ostale; o potrebi do- ma ne morenv> razpravljati. Pač pa nas skrbi, kako dcmu pomagati, da bo lahko opravljal svoje poslanstvo. Da bodo okciiščine dijaškega doma vsakomur jasne, naj navedem.o nekaj podatkov. Vzdrževalni stroški za po- polno siroto, ki jo je treba oskrbovati tudi z obleko, obutvijo in drugimi po- trebščinami, se gibljejo od 30 do 66.000 din letno. Gojenec prejema hrano v petih obrokih, zato je mesečna oskrb- nina 3000 din že sedaj premajhna. Za primer naj pokažejo trije .podatki: Dne 9. I. 1953 so znašali prehranjevalni stroški 6096 din; 10. I. 1953 7524 din in 11. I. 1953 pa 8364 din; povprečno torej 7323 din. Tu pa- ni všcta režija, ki je za vzdrževanje velikega poslopja z raznimi kulturnimi cotrebami zelo visoka. Letno vzdrževanje don^a znaša okrog 4 milijone din. Od tega znesl^a so lani prispevali dijaki 216.000 din. Režija sama pa stane okrog 300.000 din. Samo za socialno zavarovanje odpade na 1 dijaka 9000 din letno. Dom vzdr- žuje brezplačno tudi nekaj dijakov, katerih starši nimajo sredstev niti pra- vice do prejemanja otroških doklad. Pohvalo in priznanje zaslužijo nekatera podjetja, ki so podprla dom v sikup- nem znesku 40.0()0 din. V domu stanuje dve tretjini dijakov iz okrajev Celje-okolica in Šoštanj, ki podpirata le svoje sirote. Celjske sred- nje šole so namenjene tudi široki oko- lici in jih vzdržuje mesto kot kulturni center, zato je kritje tako visokega pri- manjkljaja v dijaškem domu na zgolj mestne stroške skoro neizvedljivo. Ven- dar naši socialistični družbi ne more biti vseeno, če dijaški dom deluje ali ne. Po decentralizaciji gospodarstva od republiške uprave na okraje je malo verjetno, da bi se domovi vzdrževali iz republiških sredstev. S tem so domala izčrpani vsi viri dohodkov, ki bi re- šili dom iz sesdanjih težav. Nastala je ipotreba, da o tem spre- govori naša javnost. Morda bi se na- šla rešitev v tem, da bi Kajuhovemu dijaškemu domu priskočile na pomoč splošne in delovne kmetijske zadruge, ki jih je po statistiki izza kmetijske razstave leta 1962 v okraju Celje-oko- lica okrog 100. Ker zajemajo svoje fi- nančne vire iz širokih plasti ljudskih množic, bi s svojo FK)dporo za dijaški dom izn.olnile veliko socialno in kul- turno nalogo. Prepričani smo, da ne bo med njimi niti ene. ki bi odrekla tako pomoč. S povprečnim .podpornim zneskom v višini 10.000 din bi bil krit ves primanjkljaj in nadalj.nji obstoj doma zagotovljen. Naj bi ta predlog podprla tudi Okrajna zadružna zveza, o kateri vemo, da podpira ipoleg go- spodarskih tudi prosvetna in kulturna stremljenja. Ne dopustimo, da bi za- radi finančnih težav propadla ena Iz- med najvažnejših in najpotrebnejših kulturnih usJapCK^ ___. _^J. JL. (Nadaljevanje s prve strani) S FRONTNE KONFERENCE MESTA CELJA Delo Fronte ne bo uspešno, če ne bomo privabili k sodelovanju tudi vseh delavcev K razpravi se je oglasila tudi sekre- tarka mestnega komiteja ZKS tov. Ol- ga Vrabičeva, ki je poudarila, da so sklepe šestega kongresa ZKJ naši de- lovni ljudje povsod z odobravanjem sprejeli. Pri preimenovanju Partije v ZKJ pa ne gre samo za spremembo imena, temveč ima to globok politični pomen. ZKJ je s tem dobila vlogo idej- nega usmerjevalca. S tem v zvezi do- biva tudi OF, bodoča Socialistična zve- za ogromen pomen. Vse to pa je plod socialistične demokracije, ki je pred kratkim našla svoj odraz tudi v novo sprejetem Ustavnem zakonu. Gospodarstvo upravljajo neposredni proizvajalci pcr delavskih svetih in zbo- rih proizvajalcev. Zato peščica komu- nistov ne more več odločati v kolekti- vu, ker le-ti predstavljajo le majhen del delovnega ljudstva. Pravilno uprav- ljanje je mogoče le takrat, če pri upravljanju sodelujejo najširše ljudske množice, zato tudi na te pada največja odgovornost. Tako bo tudi bodoča So- cialistična zveza prevzela nase ogrom- ne in odgovorne naloge. Delovni ljudje so ta sklep sprejeli z največjim razu- mevanjem in odobravanjem. Vendar frontne organizacije še niso konkretno razpravljale o tem, kakšna naj bi bila njihova vloga in kako jo bodo sprova- jali v življenje. Bodoča Socialistična zveza mora po- svečati veliko pozornost dvigu sociali- stične zavesti, vendar je to premalo določeno rečeno. Da se ne bi naše delo sprevrglo le v nekako šolo ali seminar- je, bo treba povezovati načelne stvari s političnimi problemi, ki se porajajo na terenu. Osvobodilna fronta bo mo- rala najti odgovor na vsa vprašanja, ki se na terenu javljajo. Prva stvarna na- loga članov Fronte bo pri sprejemanju družbenega plana v Celju. Tu bo treba razviti široko razpravo o tem, kako bo- mo uporabili razpoložljiva sredstva, da bomo zgradili najnujnejše za dvig na- šega standarda. Naše delo ne bo uspešno, če ne bomo pritegnili k delu OF tudi naših delav- cev, ki so še ne zavedajo dovolj, kako važno je njihovo delo v Fronti. Na da- našnji konferenci je od 256 delegatov komaj 51 delavcev. Zakaj takšen so- cialni sestav? Zato, ker se delavci iz tovarn še ne zavedajo, da je prva nji- hova naloga delati v OF m da so prav oni tisti, ki predstavljajo vodilno silo v našem družbenem življenju. Da nismo znali še dovolj dvigniti za- vesti našega delavca, so dokaz lokalizi- rane težnje v posameznih podjetjih ter na neupravičen, z raznimi komercial- nimi mahinacijami ustvarjen dobiček iz žepa našega delovnega ljudstva. To je izkoriščanje, kjer mesto bivšega last- nika izkorišča skupnost ves delovni ko- lektiv. Delavski razred, ki se v naši stvar- nosti zrašča v družbeno skupnost, mo- ra biti nosilec v'sega našega gospodar- skega in družbenega življenja in je zanj tudi odgovoren. Naša decentrali- zacija predstavlja tak sistem, kjer je skupni element prišel do najvišjega iz- raza. Decentralizacija ne pomeni nobe- nega cepljenja, ampak predstavlja več-.'; jo delovno skupnost-komuno, ki sta jo napovedala že Marx in Engels. TUDI LJUDSKA UNIVERZA DVIGA SOCIALISTIČNO ZAVEST DELOVNIH LJUDI Tov. Ivo Svarc pa je govoril o potre- bi študija, o delu Ljudske univerze, ki si prizadeva dvigati socialistično za- vest tei- je poudaril, da Je dolžnost vsakega člana OF in frontne organiza- cije, da delo in napore Ljudske univer- ze vsestransko podprejo. K besedi se je prijavilo še nekaj de- legatov, ki so razpravljali o pionirski organizaciji, o Društvu prijateljev mla- dine, za katerega so ugotovili, da lani ni doseglo nobenega uspeha. V razpra- vi je bilo govora tudi o vzrokih mla- dinske kriminalitete ter o pozivu Rde- čega križa, katerega akcijo za dajanje krvi morajo člani Fronte podpreti. Predstavnik JLA pa je v imenu voja- kov in oficirjev celjske garnizije po- zdravil konferenco ter poudaril, da je armada tudi del Fronte, saj dela za obrambo istih ciljev, zato mora biti tudi sodelovanje med ljudstvom in ar- mado tesno. IZVOLJENI DELEGATI ZA ZVEZNI IN REPUBLIŠKI KONGRES OSVOBODILNE FRONTE Med predlaganimi so bili izvoljeni za delegate na IV. kongresu Ljudske fron- te Jugoslavije sledeči delegati: Pelko Cveto, Frece Marica, Trofenik Janez in Grm Anton. Za republiški kongres OF pa so iz- volili sledečih 15 delegatov: Jerman Rika. Colja Vero, Pelko Cveta, Lužar Vero. Gabršček Staneta, Veranič Ivana. Tovornik Franca, Cerjak Slavo, Led- nik Antona, Grm Antona, Medved Al- bina, Svetličič Iva, Pirš Martina. Bo- žič Stanka in Cokan Avgusta. S konference so poslali pozdravno resolucijo predsedniku republike mar- šalu Titu in Izvršnemu odboru Osvobo- dilne fronte Slovenije. Sklepe konfe- rence bomo objavili v prihodnji šte- vilki našega lista. -ma- Stev. 5 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. februarja 1953 Stran 3 Okrajni ljudski odbor Celje-okolica bo na svoji II. redni seji, ki bo 13. februarja 1953 obravnaval važne probleme za bodoče delo in razvoj obširnega okraja. — Na skupni seji bosta oba zbora sklepala o predlogu družbenega plana za leto 1953, o proračunu, o sklep- nem računu za leto 1951 ter še polno drugih važnih vprašanj, ki so pomembna za pra- vilen razvoj našega gospodarstva.. — Odborniki v zboru proizvajalcev in v okrajnem od- boru so po svoji sposobnosti dobro jamstvo, da bodo težke zadane naloge izvršene. (Nadaljevanje s prve strani) S FRONTNE KONFERENCE za okraj Celje-okolica ganizaciji združenih narodov. Tako so Sovjeti pripravljeni žrtvovati in um- žiti svoje ljudi judovskega porekla, prav tiste ljudi, ki so bili že za časa fašizma najbolj izpostavljeni. V preostalem delu referata je govo- ril o bodočih nalogah Fronte. Doseda- nja praksa dirigiranja od zgoraj na- vzdol, časi, ko so frontne organizacije bUe transmisija Partije, čeprav je bilo to takrat pravilno, so zdaj zastareli. Naše gospodarstvo in ljudska oblast sta z decentralizacijo približala Ves raz- voj neposrednim proizvajalcem in vo- livcem. Težišče dela je prišlo na okraj- ne, občinske in mestne odbore. Zato mora tudi bodoča Socialistična zveza imeti slično osnovo. Mimo bodoče So- cialistične zveze ne bo šlo ničesar. Nje- na naloga bo sodelovati pri razvoju gospodarstva, političnega in kulturne- ga življenja. V tem okolju pa mora dosfedanje mi- šljenje o drugorazredni vlogi OF po- polnoma izginiti. Predvsem je važna boljša povezanost z delavskimi sindi- kati, delavskimi sveti in upravnimi od- bori. Spoznavanje obojestranskih pro- blemov, sodelovanje in skupno načrt- no delo mora najti vse oblike združe- nega delovanja. KMEČKI PREDELI SO TOKRAT POSEKALI DELAVSKE CENTRE Občinske konference po okraju so bile mnogo bolj obiskane v popolnoma kmečkih predelih, kot v delavskih sre- diščih. Tako je na primer v občini Pre- bolda od 800 frontovcev prišlo na se- stanek 25 članov in so komaj »določili«, tistega, ki naj bi ne bil delegat za okrajno konferenco. Tudi v Spodnji Rečici je bil le eden udeleženec od 24, ki ni bil izvoljen za delegata. Ta dva primera jasno kažeta, da je treba v industrijskih centrih spremeniti odnos do frontne organizacije. SOTELSKA DOLINA SI 2ELI NAPREDKA Delegat iz Sotelske doline je opore- kal, da bi ljudje tam zagovarjali Ste- pinca. Ce pa so ljudje v tej dolini re- ligiozni, so zaradi velike zaostalosti kraja. Oni hrepenijo po napredku, že- lijo si sodobnega življenja. Ko bo So- telska dolina regulirana in elektrifi- cirana, ko bo s kulturnimi kraji pove- zana z železnico in cestami, ko se bo tudi pri njih razvila industrija, bodo ti kraji, ki so dali dva heroja Gubca in Tita, drugače izgledali in obzorje teh ljudi bo tudi drugo. Ljudje so priprav- ljeni pomagati, le vsega z lastnimi sred- stvi ne bodo zmogli. DOBRA POLITIKA JE DOBRO GOSPODARSTVO Delegat iz Braslovč je postavil pred- sedniku okraja nekatera gospodarska vprašanja. Zelja naših ljudi je danes po boljšem življenju prav taka, kot je bila svojčas v borbi neustavljiva želja, da smo izgnali okupatorja. Danes ne more biti dober politični delavec tisti, ki je slab gospodar in narobe. Dejal je, da njegove tovariše v braslovški obči- ni predvsem' zanima vprašanje toče, ki je tem krajem storila mnogo škode, dalje, kaj bo z umetnimi gnojili, ko so trenutno potrebna, denarja pa ni zanje, in kako je s škropivom za sadje proti ameriškemu kaparju. Predsednik okraja tov. Gvenk je od- govoril, da je odškodnina že nakaza- na, da morajo zadružniki poskrbeti, da bodo trgovski odseki aktivni pri nabav- ljanju potrebnih škropiv, kar se pa de- narja za gnojila tiče, morajo pokazati kreditni odseki zadrug svojo prožnost, kjer jih pa ni, naj jih ustanovijo. IZVOLILI SO 11 DELEGATOV Z A ZVEZNI KONGRES OF V razpravo je poseglo še več dele- gatov, vsi so iznašli tehtne in proble- matične stvari iz svojih krajev, ven- dar ne moramo vsega objaviti. Za delegate na IV. kongres so bili izvoljeni: Franc Svetek, Vinko Sumrada, Jože Žagar, Helena Borovšak, Andrej Sve- tek, Kari Kač, Vinko Drnovšek, Ivan Kovač, Slavko Šket, Leopold Špaca- paA in Tomo Potočnik. Po izvolitvi delegatov so poslali re- solucijo maršalu Titu, iz diskusije in referata pa je komisija za sklepe iz- vlekla nekaj zaključkov konference. Med drugim je naloga frontnih organi- zacij v bodoče utrditi svoje vrste po vseh ostalih množičnih organizacijah, najti boljše oblike sodelovanja s sin- dikalnimi organizacijami in povezavo z ljudskimi odborniki ter sveti proiz- vajalcev. Naloga Fronte je gospodar- sko izgrajevati naše ljudi, da bodo znali gospodariti s sredstvi, ki jih ima- jo v upravljanju, krepiti kmetijsko za- družništvo, zlasti še demokratičnost v zadrugah, še nadalje razlagati ljudem sovražen odnos Vatikana in Sovjetske zveze do naših narodov. To naj bi bile okvirne naloge v bliž- njem obdobju. Sicer pa je Fronta dolž- na vsak čas in v vsakem kraju sprem- ljati vse dogodke, jih voditi in usmer- jati, vsak kraj pa ima svoje značilno- sti, zato je nepomembno govoriti pre- več načelno o nalogah, ker se vsled na- čelnosti kaj lahko izgubijo izpred oči konkretni problemi, ki pa morajo biti Fronti znani. Zato še enkrat: Nič ne sme uiti Fronti, ne da bi nosilo njen pečat (ne štampiljko), da ne bi ta naj- širša socialistična organizacija, ki za- jema veliko večino delovnega ljudstva, o vsakem problemu bila seznanjena. V tem je demokratičnost, ako poznajo probleme vsi in vsi o njih odločajo. Stanovanje za zdravstvene delavte Stanovanjski fond celjske bolnišnice se se- "toji iz dveh lesenih barak in konjskega ■•eva (dobesedno!), ki predstavljajo poleg •stalega, kamen spodtike ne samo za Olep- ševalno društvo, temveč tudi za vsakega kulturno in estetsko čutečega človeka — iz 'I. nadstropja porodniško-ginekološkega od- delka, ki bi moral pripadati v prvi vrsti od- ?»5'ku, skromnega dela upravnega poslopja, •« skromnejšega dela »Doma ljudskega Zdravja«, dela otitoške bolnišnice na Go- »«vcn, »Fazarinčeve hiše«, hiše v 'Ipavčevi ul. *tev. 5 in »Pečarjeve vile«. ,^*gister, ki pri zaporednem naštevanju iz- »leda še kar velik, pa vsebuje le 67 stano- »anjskih prostorov, v katerih domuje 175 arzavljanov. To se pravi, tudi če bi bili pro- ton Primerni, kar v glavnem niso, so le nudo prenatlačeni. Stanovalce ne vežejo namreč nikakšne sorodstvene vezi, ki bi to P"siljeno sožitje olajšale. X, barakah, ki so že davno odslužile in podlegle zobu časa, se v desetih «sobah« dre- ■ja trideset ljudi, ki se ob vsakem količkaj oeževnem vremenu z dežnikom nad posteljo '•'■ijo za miren spanec. Kar gotovo ne vpli- * pomirjevalno, še manj pa razveseljivo, rrebivalcem nad konjskim hlevom delajo po- eti nezaželeno družbo ogromne množine muh, ^* posebni aromi konjskega hleva ne go- ^ • " štirih provizorično urejenih sobah JU ljudskega zdravja« domuje 14 usluž- j>-*<-ev bolnišnice, prikrajšanih za vodovod stranišče in to v dvajsetem stoletju. Po- leg tega, kot je že omenjeno, rabi drugo nad- stropje ginekološko porodniškega oddelka od- delek sam, ker mu občutno primanjkuje bol- niških prostorov in jih le težko odstopa za stanovanja. Bolnišnica bi nujno potrebovala za zado- voljitev svojih najnujnejših potreb deset dvo- sobnih, dve trisobni in pet enosobnih sta- novanj ter 45 samskih sob. Od tega bi bilo le petnajst sob zasedenih z enim stanoval- cem, to se pravi z višjim kadrom, ki rabi prostor za študij, ostale sobe bi pa bile za- sedene z večjim številom osebja, vendar tako, da bi bilo zadovoljeno osnovnim higienskim in humanitarnim zahtevam. Ker stojimo pred pričetkom gradbene se- zone in se velik del gradenj še ni pričel, bi ne bilo odveč gradbeni program MLO, ki je za to leto obširen v toliko korigirati — efekt programa bi ne bil s tem izpreme- njen — da bi se projektiralo in določilo po- sebno stan. zgradbo izključno za uslužbence bolnišnice. Dejstvo je, da stanovanje itak morajo imeti ali tu ali pa tam, vendar pa je za poslovanje bolnišnice veliko bolje, če so uslužbenci skoncentrirani na enem mestu, kjer so tudi ob vsakem času dosegljivi. To delo občutno olajša, kar je v interesu vseh, posebno pa tistih, ki v bolnišnici iščejo po- moči. Če regulacijski načrt mesta Celja dovoljuje, bi bil najprimernejši kraj nove stavbe zdrav- stvenih delavcev bolnišnice na terenu bol- nišnice ob Kersnikovi ulici. DIJAKI EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE SE ZAHVALJUJEJO Vesela skupina dijakov Ekonomske srednje šole si je v zimskem odmoru nadela smuči na rame ter sedla na savinjski vlak. Sonce je sijalo, vlak je sopihal čez zasneženo do- lino proti Šoštanju. Polni pričakovanja smo se smejali in živahno pogovarjali, ko nas je kamion šoštanjske tovarne potegnil iz doline do prelepega Andrejevega doma na Slemenu. Tam je bilo že zelo živahno. Pionirji in njih trenerji so se pravkar vrnili s popoldan- skega smuka, ko smo polni vtisov posedli v jedilnici. Večina ob pogledu na vabljiva smu- čišča ni mogla vzdržati. Nataknili so si smu- či in se popeljali po strmini pod domom. Toda, joj! Marsikdo je imel prvič smuči na nogah in se zato popeljal navzdol v naj- različnejših, največkrat nemogočih držah. Vse to pa ni zmanjšalo navdušenja. Vsak začetek je težak I Kaj zato, če se je treba tako po- gosto pobirati, sčasoma lahko postane člo- vek tudi mojster . . . Podnevi na smučeh in na soncu, po večerih pa ob najrazličnejših igrah, je čas potekal bolj hitro, kakor kdaj koli. Zdi se nam, da so bile /to naše naj- lepše zimske počitnice. Da smo pa bili tega deležni, se moramo predvsem zahvaliti pod- jetjem: Hmezadu, Tovarni emajlirane poso- de. Tovarni tehtnic, Koloniale-živila, Betona in Celei, ki so nam z znatno podporo omo- gočila tako prijeten zimski oddih. Zahvalju- jemo se jim in obljubljamo, da se bomo sedaj okrepčani Ib sveži še z večjo vnem« lotili učenja. Včiteliski pevski zbor Stoveniie (Pripomlbe k celjskerniu boncertu) Učiltdljdki pevsiki zbor, ki je zirasel iz tradicije starega pevskega zbora ena- kega namena je treba brez oklevanj uvrstiti v vrsrto resnih in zahtevnih zborov. V vrsito višinskih kulturnih korpusov. Sila posrečena je zamisel v zboru strniti predvsem pevovodije iz učiteljskih vrst in vse Slovenije. Če- prav se iz tehničnih razlogov vrše vaje in tečaji bolj redko, imajo pa to do- brino, da dajejo dragocene pobude prav onim, ki iso zaradi službenega po- ložaja odtrgani iz kulturnega središča. Koliko pobud dobiva član zbora na strokovnih tečajih in pri študiju kon- certnih iprogramiov pod taktirko .prvo- vrsitnega pevovodje! Ce prenese le del pridobljenih izkušenj v svoj vaški ali podeželski zbor, kakšna porast in po- globitev zborovskega petja Se obeta Slovencem! Še eno zdravo zamisel je treba podčrtati. Imenovani zbor spre- jema v svoie okrilje tudi profesorje- pevce, tedaj ni le ozkogrudno stanov- sko društvo. V program dela si je ta zbor postavil nalogo obiskovati s kon- certnimi nastopi delovne množice si- rom po Sloveniji. Ta naloga je globoko socialistično pogojena, žal pa konse- kventna izvedba terja ogromnih fi- nančnih žrtev, saj je neizvedljiva brez izdatne oodpore oblastnih forumov. Vožnja, prehrana, prenočišča terjajo visoke izdatke, katere tudi napolnjene dvorane ne krijejo, saj se višino vstop- nic ne da vskladiti z realnimi izdatki. Kakšni pa so dosedanji umetnostni dosegljaji? Sodeč po izvedbi v Celju moramo zapisati, da je internacija sko- raj perfektna, glasovna zlitost že v dokajšnji meri dosežena, zvočnost zbo- ra je na akademski višini. Zborovodja Simoniti in Gregorc iz Ptuja sta v kratkem razdobju maksimalno uspela. Ne jacgpoo jpovsemjpravičao ilocelaza-^ jeti zmogljivost tega zbora, če ga so- dimo po celjskem koncertu, saj gleda- liška (bolje bivša kinodvorana) ni pri- merna za vokalne koncerte zaradi aku- sitičnih nedoistatkcv. Na mnogih me- stih zvočnoisit ni dovolj sočna in je akademska nota tu in tam zamorila čustveni zanos. Intenzivno vživetje pevcev in zborovodje je bila v posa- meznih pesmih nakazana in pogrešali smo poglobitve. »Vragovo nevesto« so pa zapeli edinistveno in ker je ta kom- pozicija zahtevna, ima zbior sigurno vse pogoje za vzpon na najvišji vrh zbo- rovskega petja. Na račun celjske koncertne publike pa bi radi pisali eno. Ta večer je bila podnormalnp hladna, ista publika se na koncertih domačih društev razživi pogosto ob petju manj zahtevnih kom- pozicij in ob izvedbi, ki ni perfektna. To ni zdravo. Nočemo podcenjevati delo in uspehe celjskih pevcev, ko imajo republiška in splošna priznanja, toda pričakovali bi trezno, vendar pa objektivno presojo s strani poslušalcev. Toplino koncertnega vzdušja ustvar- jajo pevci in publika. V imenu Sveta za prosveto in kulturo v Celju je po- zdravil zbor tov. Aškerc ter mu ;po- klonil v spomin na gostovanje »Celj- ski zbornik«. Ta gesta je na mestu, zlasti ko se je pisec prepričal po kon- certu, kako so jo 't)ili pevci veseli. A. S. Obiščite maškarado Telovadnega društva „PflRTIZAK" na pustno soboto v L a š l( e m ZdraTstTO v Celju in okolici Celje 1952. Izdala in založila Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko MLO Celje-mesto in OLO Celje-okol. V predgovoru te knjige beremo, da je nastala »slučajno«. No, iz vsebine in iz redakcije vidimo, da je to slučajno delo plod skrbnega zbirateljskega in or- gahizatorskega dela. Predgovor nas in- formira, kdo vse je sodeloval pri publi- kaciji. Uredniški odbor so tvorili prof. Janko Orožen, dr. Stanislava Straus, dr. Gabrijel Hrušovar in Rudolf Fajgelj. Sotrudniki pa so bili profesor Orožen, dr. Strmšek, dr. Strausova, Vera Meli- hen, dr. Leopjold Brenčič, dr. Podpečan,. dr. Planinšek, dr. Hribovšek, dr. Vovko- va, Dalibor Vrankovič, Franko Ravljen, Ivan Rojšek, Rudolf Fajgelj, Janko Ho- čevar ter posamezni vodje za zdrav- stvene in socialne ustanove ter zdravi- lišča na področju OLO Celje-okolica. Redaktorji obljubljajo, da bodo v po- sebni publikaciji obdelali še saniteto iz dobe NOB na celjskem področju, kar bo seveda terjalo še mnogo dela, ki ga za obravnavani zbornik \ ni bilo mogoče izvršiti. Da je zbornik izšel, se imamo zahvaliti vsem tistim, ki so bogato ilu- strirano knjigo finansirali, pri čemer je treba omeniti vodilne osebnosti obeh ljudskih odborov. Vsebina knjige je razdeljena na pet poglavij, od katerih je prvo posvečeno zgodovini celjske bolnišnice od početka do današnjih dni. Dobo do leta 1945 je obdelal prof. Orožen na podlagi litera- ture in doslej nepreiskanih virov v mestnih sejnih zapisnikih, mestnem ar- hivu, v starejši in novejši zemljiški knjigi in v bolniškem arhivu. Razvoj bolnišnice po letu 1945 je izčrpno ob-> delala dr. Strausova. Obdelala je upra- vo, funkcionalno razširitev in tehnično izpopolnitev bolnišnice, osebje, obseg in kvaliteto dela in gradnjo novih poslo- pij. Vsa poglavja so obdelana na pod- lagi letnih poročil in bolniškega arhiva ter prinašajo za vsakogar, *ki ga zanima napredek celjskega področja, izredno mnogo bogatega gradiva. Oba članka sta opremljena z zanimivimi fotografi- jami in poučnimi diagrami. Koliko Ce- ljanov hodi mimo 500 let starih zidov celjskega špitala, pa za to sploh ne vedo. Celjsko zgodovinopisje ima pri vsem tem, da vzbuja v Celjanih smisel za zgodovino našega mesta, tudi odgo- vorno nalogo, da čimprej zaščiti mno- žico pomembnih zgodovinskih spomeni- kov ali da vsaj vzpodbuja merodajne činitelje na potrebe celjskega muzeja. Poglavje o preventivnih zdravstvenih ustanovah govori o šolski polikliniki, o an ti tuberkuloznem in antiveneričnem dispanzerju, o dečjem domu in otroških jaslih; poglavje o ambulantno-polikli- nični službi pa obravnava zobozdrav-' stvo ter zadevne zdravstvene ustanove na EMDdročju obeh okrajev. Poglavje o 0'Stalih zdravstvenih ustanovah opisuje lekarne v Celju in v okolici, pavlinsko apoteko v Olimju, reševalno službo v Celju, enote RKS v Celju in okolici, domove onemoglih in zdravilišča. Tudi ta poglavja so opremljena s sistema- tičnimi pregledi in grafikoni, s foto- grafijami in z zanimivimi historičnimi podatki. Knjigo zaključuje jedrnato po- ročilo o podružnici Slovenskega zdrav- niškega društva v Celju. Omeniti je treba lepo opremo, lep tisk in razme- roma majhno' število tiskarskih napak. Tudi ta knjiga bi spričo zanimive in aktualne vsebine ter popularne cene sodila v knjižnico ne samo knjigoljuba, ampak pKDslovnega človeka, da ne go- vorimo o knjižnicah po naših ustano- vah, šolah, sindikatih in strokovnih društvih. Zasedanje skupščine Zahoda za socialno zaTaroTange Izvršni odbor je pred dnevi položil prvi obračun dela v dobi od prvega zasedanja. Iz poročila je bilo razvidno, da se je zavod v tem času boril z dvema važni- ma problemoma, in sicer: z vprašanjem pomanjkanja prostorov za zavod in po- manjkanjem visoko kvalificiranega strokovnega kadra. Vsak, ki se je enkrat zglasil na za- vodu zd socialno zavarovanje je lahko takoj videl, da v takih pogojih in v takih prostorih res ne morejo oprav- ljati službe uspešno in da tudi odnos do strank, ki zaradi starosti in boleh- nosti zahtevajo posebno pozornost, ne more biti tak, kakršnega bi želeli. 31 uslužbencev je namreč stisnjenih v 4 pisarniške sobe, ki so poleg tega vse prehodne. Sam direktor opravlja svoje posle v sobi, kjer so poleg 5 uslužben- cev dnevno še številne stranke. Po- vprečno je dnevno število obiskov v teh sobah 300 zavarovancev in se zgo- di primer, da je na 20 m2 celo po 15 uslužbencev in strank. V ponedeljkih, ko zaseda izvršni odbor se stanje še poslabša, ker se celotno delo odvija sa- mo v 3 sobah. Takšno stanje je nevzdržno in škod- ljivo in je zato storjeno vse potrebno, da zavod dobi do 1. marca nove pro- store. V zvezi s tem vprašanjem je skupščina sprejela sklep, da bo ukre- nila potrebne korake, da se zavodu vr- nejo zgradbe — njegova last — ki so svoj čas bile dane v upravo Mestnemu ljudskemu odboru. Glede strokovnih kadrov ni imel za- vod v Celju po razformiranju Repu- bliškega zavoda v Ljubljani posebne sreče. Dodelili so mu 5 uslužbencev, od katerih sta 2 zaradi bolezni že odpadla tako, da so službo nastopili 3 usluž- benci. Na zavod je bilo v tem času prene- sena služba pokojninskega zavarova- nja za vse nove primere, dočim bo še vso prevedbo staro-upokojencev izvr- šil Republiški zavod. Prav tako je za- vod prevzel delo glede dokazovanja za- poslitve za aktivne delavce in usluž- bence v zvezi z izdajanjem novih de- lovnih knjižic. Velike težave povzročajo zavodu otro- ške doklade. V preteklem letu je bilo neupravičeno izplačanih 7 milijonov dinarjev in je od tega do danes vrnje- no 6 milijonov, dočim je ostanek v iz- terjavi. Posebne komisije, ki vršijo se- daj kontrolo izplačil so samo v enem mesecu ugotovUe 600.000 dinarjev ne- pravilno izplačanih dajatev. . Izvršni odbor je podal tudi finančno poročilo iz katerega je razvidno, da je bilo v letu 1952 izplačanih iz fonda so- cialnega zavarovanja 770,151.902 di- narjev in da v tej vsoti zavzemajo prvo mesto otroške doklade z zneskom 633,111.778 dinarjev. Člani skupščine so nakazane proble- me podrobneje obdelali in se posebno ustavili pri vprašanju številnih nezgod in obolenj, ki povzročajo našemu go- spodarstvu mnogo škode. Pred skupščino in izvršnim odborom stojijo, kakor je iz navedenega razvid- no, ogromne in odgovorne naloge, ki jih bo mogla izvršiti samo v tesnem sodelovanju in z razumevanjem vseh zavarovancev ter odgovornih državnih organov in organizacij. Iniciativni pododbor Prešernove družbe v Celju Za področje mesta Celja se je kon- sitituiral iniciativni pododibor Prešerno- ve družbe, ki ga sestavljajo: predsed- nica Mihelič Stana, tajnilk Arko Karel, blagajnik Svečnik Alojzij ter ositali od- borniki: Frece Marica, Semrov Stanko, Ferlan Evgen, Zahojnik Florijan, Po- gačar Rudolf in Horvat Izidor. Prva naloga pododbora je, da sprede mrežo marljivih poverjenikov v delovnih ko- lektivih in ipo vsem mesitu, ki naj pre- vzamejo važno posilanstvo nabiranja j rednih članov in naročnikov družbe. j Ravno tako namerava odbor zbrati čim prej in čim več ustanovnih članov med prebivalsitvom našega mesta. Da bi pod- • odboru olajšali delo, naj bi delovni ko- lektivi in sindikalne organizacije sa- moiniciativno lizbrale iz svojih vrst po- verjenike. Prav tako pričakuje podL>d- bor od upravnih odborov podjetij, da Se iz lastne pobude takoj uvrste med uistanovnike družbe. Za morebitne m- formacije se Obračajite na. Svet za pro- sveto in kulturo ipri MLO. PRVI USTANOVNI CLANI V CELJU Te dni so se priglasili prvi ustanovni člani »Prešernove družbe« v Celju z naslednjimi vsotami. (Za ustanovne člane se smatrajo tisti, ki prispevajo najmanj 25.000 din ustanovnine.) ^ Mestni ljudski odbor Celje 100.000 din. Mestni komite Zveze komunistov, Celje, 25.000 din, Mestni odbor OF 50.000 din, »Metka<^ 30.000 din, Celjska zlatarna 30.000 din. Atletsko društvo »Kladivar« 25.000 din. Tovarna emajli- rane posode 25.000 din. Kovinsko pod- jetje 25.000 din, Tovarna tehtnic 25.000 din, »Toper« 25.000 din, Celjska klav- nica 25.000 din in Celjska tiskarna 25.000 din. H gosioTanju Komornega gledališča v zadnjih letih ima Celje le redko priložnost pozdraviti gostovanja naših osrednjih gledališč. Pred leti so nas večkrat obiskali člani SNG iz Ljublja- ne in Maribora, da ne govorim o stal- nem gostu Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. To sezono so nas obiskali le študent- je Akademije za igralsko umetnost, pre- teklo soboto in nedeljo pa eno najbolj- / ših amaterskih gledališč v Sloveniji, Komorno gledališče iz Ljubljane. Pri- kazali so nam dvoje različnih del, in sicer duhovito komedijo Italijana Alda Benedettija »Dva ducata rdečih vrtnic« v režiji Emila Freliha in znano Begovi- čevo dramo ljubezni in ljubosumja: »Brez tretjega« v režiji igralca SNG Ljubljana Maksa Furijana, Celjsko občinstvo je pri obeh delih napolnilo dvorano, kar je za celjske razmere izreden dogodek. Izgleda, da si je gledališče s svojo zadnjo predsta- vo povečalo krog občinstva. Želeti bi bilo, da celjsko gledališče organizira tudi gostovanja naših osrednjih gleda- lišč kakor Drame, Mestnega gledali- šča v Ljubljani in SNG iz Maribora, kajti edino na ta način se bo poživel interes in zanimanje za gledališče ter ga posečal krog gledališke publike. T. Z. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. februarja 1953 Stev. 5 USPEHI 9^^^^^^^ Dne 23. januarja 1953 se je zbral k svoji redni seji delavski svet Trgovske- ga podjetja Okrajne zadružne zveze v Celju. Iz živahne debate navzočih, po- sebno pa iz poročila direktorja je bilo razvidno, da je podjetje v sedmih me- secih svojega obstoja prebrodilo začet- ne težave in si ustvarilo trdno podla- go za nadaljnje uspešno delo. Zaradi obsežnosti dela je odkup raz- deljen na posamezne odseke, od katerih je najmočnejši odsek za les in lesne proizvode. Za njim mnogo ne zaostaja odsek za živino in živalske proizvode ter odsek za poljske pridelke. Tudi od- sek za sadje in zelenjavo je izkazal močan promet kljub temu, da je bila lani izredno slaba letina. Odsek za re- produkcijski material- se še ni popol- noma izkopal iz začetnih težav, toda tudi promet v tej dejavnosti je po- memben. Ako hočemo delo posameznih odse- kov čim pregledneje prikazati, se mo- ramo poslužiti številk, ki prikazujejo blagovno, oziroma finančno naslednji uspeh: Ob ustanovitvi v mesecu juniju so planirali promet z lesom in lesnimi proizvodi v višini 3.500 m'* in vrednosti 28,840.000 dinarjev. Do konca leta pa so dosegali promet v višini 5.842 m'' in vrednosti 43,134.000 dinarjev. Plan je bil torej presežen za 67%. P];omet s poljskimi pridelki so pla- nirali v višini 2.050 ton in v vrednosti 26,650.000 dinarjev. Odkupili pa so 4.943 ton v vrednosti 85,873.000 dinar- jev. Od tega samo krompirja 4.218 ton. Ostalo odpade na seno, slamo, repo, korenje, sončnice itd. Plan je bil pre- sežen za 141%. Odkup živine in živalskih proizvo- dov so planirali na 189 ton v vredno- sti 17,000.000 dinarjev in 89 ton ostalih živalskih proizvodov: jajca, sir, suho- mesnati proizvodi itd. Živine pa so od- kupili za izvoz 430 ton v vrednosti 43,898.915 din in 318 ton v vrednosti 26,630.000 dinarjev za domači trg. Osta- lih živalskih proizvodov so odkupili 55 ton v vrednosti 11,971.000 dinarjev. Tu- di tukaj je bil plan presežen za 165%. Za odsek sadje in zelenjava so plani- rali 1.020 t sadja v vrednosti 16,320.000 dinarjev in 390 ton zelenjave v vred- nosti 4,680.000 dinarjev. Vsled silabe' letine sadja so dosegali naslednji od- kup: 842 t sadja v vrednosti 18,565.000 dinarjev in 419 ton zelenjave v vred- nosti 7,288.000 dinarjev. Kljub temu, da- podjetje še ni bilo pripravljeno za iz- voz je bilo izvoženih 32.000 kg marelic in breskev, kar je edinstven slučaj za ta predel Štajerske. Tudi divjega ko-, stanja so izvozili 35.000 kg. Plan je bil po vrednosti presežen za 23%. Iz tega je razvidno, da so dosegli na področju odkupa lepe uspehe, ki pa pridejo povsem do izraza tedaj, ako upoštevamo, da se je z izvozom ustva- rilo 8,945.444 deviznih dinarjev. Za te devize je podjetje kupilo in dobavilo posameznim KZ naslednje stroje: 4 »Unimog traktorje, 15 »Steyer« traktoi-jev, 1 enoosni traktor Fahr, 7 motornih kosilnic »Austrorapid«, 12 traktorskih škropilnic za sadno drevje in krompir, 19 traktorskih plugov, bran in kultivatorjev. Poleg tega pa so še nabavili snopovezalke, kombinirane vprežne grablje, vprežne kosilnice, mo- torne razpršilce, kompresorje za trak- torje itd. Skupna vrednost nabavlje- nih strojev znaša 25,825.273 dinarjev. Z nakupom teh strojev je vsekakor na- pravljen korak naprej za sodobnejšo tehnično obdelavo v kmetijstvu. Poleg odkupne dejavnosti vrši pod- jetje v Celju tudi predelavo mesa v lastni predelovalnici, katero bo moralo v letošnjem letu preseliti v nove pro- store. Poleg tega ima dve delikat^si in mesnici ter prodajalno za kmetijske proizvode. Res bo potrebno v teh pro- dajalnah še marsikaj izboljšati, da bo dosežen tisti nivo kulturnega trgova- nja, ki se zahteva danes od socialistič- nega trgovca. Z dobro voljo posamez- nikov pa bo tudi to hitro doseženo. Podjetje se dobro zaveda, kako važ- na so skladišča za pravilni razvoj od- kupov in trgovine sploh. Zato so si znali zagotoviti dobra skladišča" za vse vrste kmetijskih proizvodov. Nekatera od teh skladišč sicer trenutno koristijo tudi podnajemniki, toda za primer ak- tivnejšega odkupa ali večjega prometa z reprodukcijskim materialom so na razpolago še skladišča v Šempetru v Sav. dolini, v Celju ob Aškerčevi ulici in v Mestinju. Za obnovo teh skladišč je podjetje vložilo mnogo dela in ma- teriala v skupni vrednosti preko 2,000.000 din. Da je kolektiv pravočasno seznanjen z delom, ki ga čaka v tekočem letu, so na seji sprejeli tudi plan blagovnega prometa za leto 1953 v višini 300 mi- lijonov dinarjev. Za" dosego tega bla- govnega prometa bo moral vsak posa- meznik vložiti vse sile in znanje v de- lo, ki bo našlo hvaležen odmev pri proizvajalcih, kakor tudi pri potrošni- kih. Uslužbenci državnih ustanov v Celju so prvi v Sloveniji ustano^ vili svoj klub v nedeljo, 1. februarja je bila otvori-^ tev Kluba uslužbencev državnih usta- nov v Celju. Otvoritvi so prisostvoval^ zastopnik republiškega odbora sindika-^ ta državnih uslužbencev, zastopnik sin-- dikata državnih uslužbencev iz Mari-^j bora in Celja ter zastopniki nekaterihj političnih ustanov ter gospodarskili podjetij iz Celja. Po otvoritvenem govoru je sledil kratek kulturno-prosvetni program, na-^ kar se je razvilo medsebojno tekmova-^ nje članov sindikalnih podružnic dr-^ žavnih uslužbencev iz Celja v šahu^ sobnem streljanju in namiznem tenisu^ Klub, ki je prvi te vrste v Sloveniji^ je ustanovljen na pobudo mestnega od- bora sindikata državnih uslužbencev^ V njem so včlanjeni člani sindikalni!! podružnic iz MLO, OLO, mestne in okoH liške banke, UDV, DOZ, sodišča, tožiH stva in arbitražnega razsodišča v Celju* Namen kluba bo predvsem, nuditJ svojim članom kulturno-prosvetno in športno razvedrilo. V ličnih in okusno opremljenih prostorih bo na razpolag^ šah, klavir, radio, 28 časopisov in revij^ biljard, namizni tenis in sobno streli- šče. Kluba so še prav posebno veseli tisti uslužbenci, ki stanujejo izven Ce- lja. Tem bo čas do odhodov vlakovi in avtobusov kaj ^itro minil v ^rosto-i^ riV-i IrlnHp Vodstvo kluba namerava ustanoviti tudi mali orkester in pevski zbor. V klubu bo dana možnost članom, da se bodo medsebojno spoznali, prenašali svoje izkušnje in utrjevali medsebojno tovarištvo. V Celju je doslej preko 400 uslužbencev državnih ustanov, ki se med seboj niti ne poznajo, zato jim bo pravkar ustanovljeni klub nudil mož- nost, da navežejo tesne tovariške stike, kakršni med uslužbenci morajo biti. Od Časa do časa bodo prirejali tudi predavanja iz najrazličnejših področij znanosti. Priredili bodo tudi tečaj za strojepisje in stenografijo. S podobnimi predavanji in tečaji bodo dvignili splošno in strokovno vzgojo državnega uslužbenca na dostojno višino. Da so klubski prostori tako lično In okusno urejeni, gre v prvi vrsti pri- znanje OLO Celje-okolica, ki je dal klubu na razpolago prostore in kino- aparaturo z ozkotračnimi filmi, ter nu- dil pri opremi prostorov vsestransko pomoč. Lepo izdelana oprema pa je de- lo Tovarne pohištva v Celju, Juteksa v Žalcu, Tovarne emajlirane posode v Celju ter Tekstilnega inštituta v Ma- riboru. Napore za ustanovitev kluba je finančno podprl Centralni odbor ^sin- dikata državnih uslužbencev v Beogra- du, ki je v to svrho daroval 200.000 din. Ta vsota je po priliki enaka enoletni članarini sindikata uslužbencev držav- nih ustanov v Celju. To je potrebno poudariti predvsem zaradi tega, ker se še najdejo takšni, ki pravijo, da plaču- jejo članarino, od tega denarja pa ne vidijo nobene koristi. Ker vlada za Klub med članstvom že sedaj veliko zanimanje, je pričakovati, da bo opravičil svoj obstoj in pripomo- gel, da se bodo uslužbenci v njem vse- stransko izpopolnjevali ter medsebojno zbližali. Občinska konferenca Osvobo- dilne fronte v Lesičnem Občinske konference OF se je na Pilštanju izmed 32 izvoljenih delega- tov udeležilo 28. Vsi navzoči so soglas- no izvolili za delegata za republiški kongres tov. Sergeja Kraigherja. Tov. Helena Borovšak nas je seznani- la z našo novo gospodarsko politiko in povedala mnogo zanimivega o notra- njih in zunanjih prilikah. Dober del konference so prevladovali razgovori o kreditih za obnovo, o davkih, o težki dobavi gradbenega lesa za pogorelce, posebno o nesprejemljivih pogojih, ki jih nudi gozdna uprava. Vinogradniki so pa želeli, da bi zmanjšali trošarino na vino. S škropljenjem sadnega drevja bo treba pričeti takoj, da nas ne prehiti ameriški kapar, zato se strinjamo s sklepom občinskega LO, ki bo kazno- val zanikrne sadjarje, ki bi škroplje- nje opustili. Tudi o plantažnih nasadih je bilo govora. Čeprav je gradnja ceste Polana—Vir- štanj—Golobinjek zagotovljena in jo je hvalevredno podprl tudi okraj, so zlasti delegati iz Drenskega rebra zno- va prosili, da bi se ta cestna zveza čimprej uresničila. V Straški gorci ra- CELISKI ZBORNIK 'Naš namen ni ponovno kritično pi- sati o vsebini »Celjskega zbornika«. To delo bodo opravili strokovnjaki v stro- kovnih glasilih. Naš tednik je sicer -pri- nesel ob izidu »Celjskega zbornika« ijo- ročilo, vendar p^ je vredno našo jav- nost ponovnj opo/oriii na kniigo, ki je Ob 500-letnici mesta Celja na širdko zajela problematiko celjske kotline. O';ozoriti nameravamo zlasti knjižni- čarje šolskih in drugih knjižnic, Ki si menda radi prvotne previscke cene ni- so mogli knjige nabaviti. Menda ne bo bralca, ki živi" na našem področju, ka- teri bi ne želel natančneje spoznati zgo- govinsko, geografsko isituaciijo, lindu- strijsko gospodarsko dejavnost naše preteklosti, umetnost in (književnost. Mnogo novega gradiva prinaša »Celj- ski ziborniik« z vseh področij. Fran,io Baš piše »O celjskih grofih in nji- hovi dobi«, razgrinja njihove politične in gosiciodarske silnice. Janko Orožen očrt.uje fevdalno omrežje v srednjem in spodnjem Posavju. Modest Golia opisuje »Obrtniško življenije v pretdk- Icsti«, kjer bo čitatelj našel mnogo no- vega iz cehovstva v Sloveniji. O na- stanku rudarstva in industrije v Celju piše Janko Orožen. Opisuje industrij- ske zametke; rudarstvo pa je v naši li- teraturi na splošno za čudo šibko ob- delano, čitatelju, ki želi vedeti kaj več iz tega podiročja, bo Orožnova razpra- va dobrodošla. Hmeljai-.vivo v Savinj- ski dolini opisuje Lojze Kač, vse hme- ljarske zadruge bi že zaradi te razipira- ve morale imeti v hiši . naš »Celjski zbornik«. Postanek in zgradba Celjske kotline je daljnja razprava Dušana Bega. »Sre- brni rimski svetilki ^iz Šentjurja pri Celju« je tema arheološke razprave iz- pod peresa Aljojza Bolte. Iz narodo- pisnega področja prinaša povsem nov priipevek o »Letnicah« in »Potašnici« naš dr. France Kotnik. Delež celjskega okoliša v razvoju slovenskega slovstva je naslov izčrpne razprave, ki jio je napisal Vlado Novak, upravnik Stu- dijske knjižnice v Celju. O delavskih stavkah v naših glavnih premogovnih revirjih piše naš lokailni zgodovinar Janko Orožen. Narodno- osvobodilne borbe na Štajerskem opi- suje Stane Terčak (I. štajerski bataljon v letu 1941 »Borba na Creti in pohod na Kozjansko«).Pri študiju najnovejša zgodovine v šoli in v seminarjih bo pravkar omenjena razcrava dobro slu- žila. O celjskem slikarju Albertu Srrku piše Pran Sijanec, avtor je medtem izdal samostoijno moncgirafijo o Sirku natisnjeno v Trstu. Bogomil Gerlanc in Anton Stupica opisujeta in analizirata kiparja Ivana Napotnika in njegovo delo. Glasibenika dr. Antona Sch\vaba, ki je živel v Celju, opisuje Konrad Fink. Ce je prvi del zbornika pretežko kul- turno znanstven, je drugi del posve- čen leicoslovju. Tu#rečuješ imena celj- skih piscev, a tudi drugih, v kolikor so vezali svoje umotvore na Celje. Vsaj kranistično po vrstnem redu kakor so natisnjeni v Zborniku zalbeležimo nji- hova imena: Janko Moder, Vladimir Levstik, Fran Roš, Stane Terčak, Ksa- ver Meško, Jože Kroiflič, France Frece. V sklepnem poglavju pa so zapisi in krajši kronistični članki sledečih av- torjev: Angelos Baš, Vlado Novak. Pa- vel Strmšek, Gustav Grobelnik, Bogo- mil Gerlanc, Anition Stupiea, ^Alojzij Biolta, Janko Strekelj. »Celjski zbornik« je natisnjen na od- ličnem papirju, vezan v platno. Šte- vilne umetniške ipiriloge oživljajo be- sedilo in knjigo. Ker je bil naitisk drag, naklada pa obsega 150O izvpd'>v in je še znatno število izvodov neraz- prodanih, bi bilo želeti, da si šolske knjižnice ter posamezniki omislijo to monumenitalno publikacijo, saj zniža- na cena 250 din za izvod krije jedva stroške samo vezave. Pisce je vodila vroča želja, da pride »Celjski zbornik« v roke mnogih čitateljev, a ne da so pisali za arhiv. Ce je bila prvotna ce- na mnogim v oviro pri nakupu, sedaj ta razlog odpade. Zato segajte pridno po »Celjskem zboirniku«, ki mora biti v sleherni knijižnci Celja in celoskega obmoCja! A. S. Lep uspeh Žmavčeve drame v sredo zvečer je bila v mestnem gle- dališču prvič uprizorjena drama mla- dega dramatika Janeza Zmavca »Izven družbe«. Ker bo temu poročilu sledila še kritika našega stalnega sodelavca, sporočamo občinstvu in vsem čitate- Ijem le to, da je prvenec našega šo- štanjskega rojaka dosegel lep uspeh. Zanimanje za krstno uprizoritev je bi- lo veliko, saj je privabila vrsto znanih kritikov, režiserjev in sotovarišev mla- dega avtorja iz Ljubljane in Kranja. Delo si je ogledal tudi rektor igralske akademije tov. Koblar, ki se je o Zmav- čevem delu pohvalno iz;razil, češ, da je s tem delom prišel med slovenske dra- matike in da od njega gledališka knji- ževnost pričakuje še več tako uspelih in še uspešnejših del. Kolikor smo mogli preceniti mišlje- nja kritikov, lahko rečemo, da bo delo sprožilo zanimive razprave, zlasti sese- daj, ko so kakor izgleda, slovenski kri- tiki izkopali nekako »bojno sekiro« zo- per vsako domače, na novo porojeno delo. V Svetini ) gori elel(trična luč l Preteklo nedeljo sem se odpravil v majhno na hribu ležečo vasico Zerviše nad Štorami. Urban me je namreč 2^- prosil naj prinesem radijski sprejem- nik, da bi se Zervišani malo razvedrili z glasbo. Z žarečimi oičrrii mi je hitel dopovedovati, da sedaj tudi pri njih gori električna luč. Zelo ipirijetno je bilo opazovati ve- sele obraze na peči sedečih domačinov, ki so napeto prisluhnili zvokom glas- be. Urban in Jaka sta hotela slišati vse jezike in zmajevala z glavo, ko sta zdaj slišala pogovor iz Amerike, Azije in od drugod. »Niti sanjalo se ■ mi ni nikdar, da bo kdaj v tem hribu — kjer moraš precej gristi kolena, ka- dar hočeš priti iz mesta domov, zasve- tila elektrika,« je dejala teta Francka, : »ko sem takole kot danes sedela v moji mladosti na peči in čistila očmeli - valček petrolejke.« . ' Ko so sosedje slišali zvoke glasbe, ki se je glasno razlegala iz Urbanove hiše, so pirišli bliže in že se je razvnel poigovor, iz katerega sem iposnel, da ima velike zasluge za to, da idanes tu sedijo ob eilektrični razsvetljavi in po- slušajo radijski sprejemnik, direktor Železarne Store tov. Svetek tehnično osebje in delovni kolektiv, ki je izve- del do včeraj še skoro nemogoč podvig. Tudi Zervičani in Svetinčani so pri- maiknili svoje. Pomagali so pri trasira- nju, odstopili so sedemnajst kostanje- vih drioigov in slično. Danes gori elektrika že pri sedmih hišah, ki so na poti od Stor do Zerviš, v Svetini je dobila eilektriko tudi šola in počitniški dom. Ko sem se odpravljal domov, so me prosili naj v njih imenu v časopisu javno izrečem zahvalo vseh tamkaj- šnjih koristnikov elektrike, delovnemu kolektivu Železarne Store, tehničnemu osebju in direktorju tov. Sveteku, ki so s tem dejanjem lepo pokazali, kako naj se prenaša misel socialistične gra- ditve iz tovarn na našo vas. S. B. bijo razstrelivo za lomljenje kamenjati pri popravilu krajevne ceste. Razumljivo je, da so razpravljali tu- di o gradnji nižje gimnazije v Lesič- j nem. Delegati so obljubili, da bo pre- ' bivalstvo kar največ prispevalo. Sklenili so še, da bodo do kongresa OF Slovenije pobrali vso članarino za prvo četrtletje in morebitne zaostanke, da bodo skrbeli, da se bodo praznovali državni in delavski prazniki in konč- no, da mora vsak član z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi pomagati mno- žičnim organizacijam in občinskemu ljudskemu odboru. ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR priredi 14. februarja v Narodnem domu tradicionalni ^alckoio večer Umetniški program izvajajo solisti in balet Ljubljanske opere — Plesni orkester Ronny iz Ljubljane — Bar — Srečolov! Vabila bodo razposlana delovnim kolektivom, uradom in ustanovam! Maske niso zaželene] Jezik očistimo peg ali trdovratni ostanki našega hlapčevanja Jezik očistimo peg! To geslo je bilo izgovorjeno, ko so naši zavedni pred- niki pričeli s požlahtnjevanjem naro- dove knjižne in pogovorne besede. Do- kaj let je poteklo od tistih dob. In ko- liko dogodkov je pretreslo svet! Bi ta- kim geslom že dandanašnji sodilo čast- no mesto kvečjemu v narodnem mu- zeju. Tako naj bi bilo. Pa ni! Le nikar se ne prenaglimo z muzejem! Kajti je živa ipotreba in nam ta potreba uka- zuje, da razobesimo rodoljubna gesla na vidnih mestih ljubim Slovencem v spo- min in opomin. Sem neki dan bil očividec in uho- slišec takegale »slovenskega« pogovora: »Stef i, suhe mi spucaj! Jaz moram, ahtati na otroka. Tudi mleko imam v šnelzidru na ognju, zraven pa še prato v pratroru. Vsak cajt je treba tudi ogenj poštohati s šerhaklom, da je več hice. Saj pravim, nikdar nisem fraj šparheta in šefle. Človek mora ge- nau scagati!« »Kaj se boš švarala, Mici! Kdo pa je bolj kšejt od tebe. Povsod me ponu- caš. Ali ne vidiš, da rihtam ta ferda- mani šteker. Na koherju je pregorel drot in tudi peglezen je ferdirban. Se dobro, da ni bil ku.rcšlus! Zdaj pa pe- glaj, če si kos in toliko veša, da se kar štrik trga. Avtobus bom gvišno zamu- dila, potlej pa lahko cufus la/ufam na plac. Navsezadnje pa se še obrišem pod nosom za iputer, žajfo in grincajg. —• Glej ga, tajfla! Glih fura beg.« No alzo! Ali ni to reht rajh vindiS špraha? Potlej se še pa onegavijio ne- kakovi onegavi dinstmani ko furmani nad kljusetom, ki je že gane hin, da jio je treba spucati nekakih flekov. Dolgo je tega, kar je nastala ta špraha. Recept zanjo je enostavnejši od onih v novi izdaji »Slovenske ku- harice«. Kratko in'malo: pol na pol. Vzemi j>ol mernika barbarske sloven- ščine in pol mernika kulturne švab- ščine. Se mešati ni treba in gemiš je tu: dobiš vindiš špraho. Kdor jo go- vori, je * »vindišar«, kakor so to začeli tako kulturno ipogrevati pangermanski šovinisti ponovno po našem lepem Ko- rotanu. Prosim za zamero in ne bodimo uža- ljeni, preljubi Slovenci, itako menim namreč, zaradi nekoliko koničaste be- sede. Saj smo Slovenci, le govorimo ne po slovensko, temveč v žargonu, ki še za federpuš za klobuk ni nič kaj šik. Nikarte pa misldlti, da sem kak iz- vedenec za to špraho, če sem tako zvočno spregovoril v njej. Se daleč ne! Sem si delj časa razibijal z njo čre- pinjo, ko v šoli z žlahtno slovensko besedo. Pa brez uspeha; še danes jo obvladam le — pasivno. In še pasivno je ne bi, če bi ne imel pod kapo toli- ko taijč šprahe, da me ne boste prodali. Torej tako: nekoliko jo že »zastopim«,. govorim pa še ne. Je ne znam, odkrito priznam, pa se je delj tudi učil ne bom, ker me je je — sram! Micin in Stefin klepet sem le zaradi tega repro- duciral tako posrečeno brezhibno, ker sem si ga zapisal. Sem namreč že to- liko pismen in še brihten povrhu. Ampak, uboga moja ušesa! Kamor pogledam in kjer nastavim uhlje, po- vsod pozvanja ta hentana špraha ko počen pisker. Tako hudo me že trga po njih ko revmatizem v kolenih in še grize me huje, ko skisano vino v tre- buhu. Nič ni prav, če človek vse po- trpi mirne duše. Včasih je treba malce tudi zarentačiti in jaz se to pot usajam zaradi milega materinega jezika, ki mu delamo grdo silo povsod, kjer biva naš rod, po Koroškem, po Kranjskem, Šta- jerskem, ali kakor so nas že razdelili dobri gospodarji. Je namreč zgoraj ome- njena špiraha trdovratno zakoreninje- na prav po oni ljudski: stara navada — železna srajca. Prav posebno se je oklepamo po šim in cink tn vseh drugih fabrikah in po- vsod tam, kjer ima naš človek oprav- ka z verkcajgom, kakor so: na ket- njah ps-ivezane mašine in pa po ipankih in podnu razmetane akse, šraiufi, pa hamri, cveki in rašpe in kar je še te potrebne navlake pri šlosairjih in tiš- larjih, šv^tarjih in mojškrah. Na pav- rih pa tudi ne zaostajamo za ipedenj. Me je onokrat zaneslo k podežel- skemu birtu med možake. Besedu- jemo — oni po svoje, jaz po svoje. Te- dajci si me pa izposodi pomfculansfci očanec: »•Gospod in tovariš, je moj sin ko ti; komaj je malo v šole pošnofal, pa že govoiri, kakor je v cajtungah in bu- kvah. Ste šolani ljudje še v šiprahi go- sposki in nobel. Mi pavri jo pa žin- gamo in še brife pišemo po "domače.« Si lahko predstavljate, kako me je požgaokalo po ušesih in me pogrelo, kakor bi se nag sedel v koprive 'ob plotu. »Presneto,« sem vzkliknil, »je pač hudo po domače, ^prijatelj Franček, tak- le tvoj fajercajg na žnorci, ki si ga kaufal od urmaherja na panhofu v Stajnbriku!« Piotem smo se razgovorili o tujem smetju in črnih pegah, ki kaze naš jezik. So mi na koncu možaki daii prav. Le kako, so se potlej zanimali, bi se otresli tuje navlake? I, saj res, kako? Je to res težko! Potem sem se domislil tiste šolske metode z minulo- sti. Za vsako tujko, ki jo je izustil učenec, je plačal dinar. Verjamete, da se je nabralo lepo število dinarjev. »Zdaj pa pomislite, možaki,« sem de- jal vzhičeno, »kakšen bi bil narodni do- hodek in kakšna akumulacija, če bi tatko na kmetih, kakor po tovarnah in delavnicah in drugod, prav povsod vsakdo plačal za tujko 1 dinar narod- nega davka! Knjigo bi laihko kupili za god vsakemai zavednemu Slovencu, da bi se učil pravilne Slovenščine in še šole bi zidali in še marsikaj za našo kulturo in izobrazbo potrebnega. — Mislite, da ne?!« O, da, ti naša nadebudna otročad, kako te pravzaiprav mučimo! Doma žlabudraš takole rrtešanico — gemiš, ko špricer z večjo primesjo vode, šola pa zahteva svoje. Viža pa taka! Saj se moraš učiti v nežni mladosti tako re- koč dveh jezikov: enega za dom, da te bodo »zastopili«, drugega za šolo, da boš obvladala knjige! Me je spričo tega minila šegavost in nos se mi je gLofooko povesil: taki smo! Taki? In še sedaj, 35 let po žalostni tn zaslnaženi smrti germanilzatorske A-v-i strije? Trdovratnost ko na njivi plevel! Cas gre svojo ipot: stari svet izumira, novi se pO|iraja. Se neprijetni spomini na ce- sarske čase polagoma blede. Germaniza- torski kulturtregerji so se v zadnji voj- ni docela razgalili s svojo podivjanost- jo in razgnali z naše zemlje še zadnje skomine po hlapčevanju. Kakopak smo tudi mi sklenili »račune z nemšku- tairskimi purši in stiopamo v vsakem pogledu novim časom naproti. Ampak ljudje slovenski, jezika, ki je ogledalo narodove kulture, našega vsakdanjega pogovornega jezika, pa še nismo oči- stili peg. Naš jezik še nosi vso grdo dediščino sto in stoletnega hlapčevanja in potujčevanja! Nam ni nič kaj v okras in ponos tak jezik. Pa bi bilo dobro in koristno, ako bi sleherni od nas, ki zase reče, da je Slovenec, vzel v roke me'lo in ribarico. Tako mislim, da bi temeljito očedil pred svojim pragom, 'potlej pa še zri- bal svoj jezik, da bo svetel in le o, ka- kor je naša zemlja v vsej svoji pri- rodni lepoti. Smo morda istega mnenja: bi bil to zelo lep in j ako koristen doprinos na- rodovi krr^tu'-! v tednu slovenske 'be- sede in kulture. hiz. Stev. 5 ^SAVINJSKI VESTNIK', dne 7. februarja 1953 Stran 5 VOIJVCI NA J02EK0VEM HKIBL SO BAZPKAVKJAM O MKSTNKM PROKAčlNL V torek ivečer je bil na Joiefovem hribu i^no uspeli zbor volivcev za obe volilni enoti, nhfinska odbornika za Jožefov hrib tov. rof 'ViKerc in Della-Mea Albin sta #olivcem nhrazloi™ mestni proračun ter razpravljala "načrtu dela. ki si ga je za tekoče leto začrtal MI^O na polju komunalne dejavnofiti. Po podanih referatih sc je razvila živahna diskusija. Na razna vprašanja o postavkah nroračuna sta odbornika dajala volivcem po- jasnila V debati so volivci načeli še razne orobleme s terena, tako: nujno ureditev pod- voza pod pošto, ureditev cest, razsvetljave itd. Važno je na terenu tudi vprašanje primerne dvorane, v kateri bi se lahko vršili frontni in drugi sestanki ter zbori volivcev. Na te- renu sta sicer dve dvorani, ena v domu JI.A, ki pa J® povečini zasedena, druga pjv je v Tovarni perila. Tam pa xlelavski svet ne kaže pravega razumevanja, da bi ob potrebi Hal našim organizacijam dvorano na razpo- lago. Odbor Fronte bo storil vse, da se bo to vprašanje rešilo na zadovoljiv način. M. C. PISABNK ODBOllOV ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN OKRAJNEGA ODBORA VOJAŠKIH INVALIDOV SO V CELJU TEŽKO DOSTOPNE V Celju 80 vsi uradi, ki obravnavajo za- deve vojaških vojnih invalidov, vdov in si- rot itd. na zelo »visokih« mestih. Pisarna Okrajnega odbora zveze vojaških vojnih in-' validov je v prvem nadstropju doma OF, kamor se pride po 42. stopnicah. Prostori Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pri MLO Celje so pri zadnji preselitvi MLO na- meščeni v drugem nadstropju nove dvonad- stropne zgradbe, kamor vodi 52 stopnic. Pro- store zdravstva in socialnega skrbstva pri OLO Celje-okolica pa so postavili na »naj- višje« mesto v Celju in to v 4. nadstropje, kamor vodi 86 stopnic. Stavbe z več kakor 4 nadstropji pa v Celju do danes se Ni potrebno poudarjati s kakšno težavo hodijo pohabljeni invalidi po teh stopnicah, za one, ki so pohabljeni ali amputirani na •beh nogah, je to skoraj nemogoče. V te pisarne prihajajo tudi bolehni ljudje in starč- ki, ki tako romanje še komaj zmorejo. Dnev- no srečujemo na teh stopnicah ljudi, ki se a največjo težavo pomikajo navzgor ali na- vzdol po teh stopnicah. Ne moremo trditi, da so bili ti uradi na- menoma postavljeni na tako te7ko dohodna mesta, marveč se je to zgodilo zgolj po naključju, ker se pač nihče ni dovolj po- globil v pokretne težave težkih vojnih inva- lidov in starčkov v visoki starosti. Zato bi bilo prav, da se to nekako popravi, kar bi z menjavo in preselitvijo v istih zgradbah nikakor ne bilo tako težko doseči. Vojni invalidi O GLEDALIŠKEM POSLOVANJU, ABON- MAJIH IN ŠE O REKLAMI POSEBEJ Priporočam upravi Celjskega mestnega gle- dališča, da bi posvečala več pozornosti ob- veščanju Svojih abonentov za predstave. Ve- deti je treba, da gledališče ni namenjene samo Celjanom, ampak tudi delovnim ljudem iz bližnje in daljne okolice ter ni dovolj, obe- siti samo nekoliko plakatov na gledališki stavbi, ampak tudi pravočasno objaviti pr- venstveno v »Savinjskem vestniku« in v na- šem dnevnem časopisju. V časopisju naj bi bila ta obvestila vsaj točna, kar do sedaj ni bilo v vseh primerih. Navajam nekaj pri- merov: Sem abonent za premiere. Za preniiero »Draga Ruth« sem zvedel dva dni po pred- stavi. V časopisju ni bilo objavljeno, vsak dan v Celje samo zaradi tega tudi ne morem. Obiskati sem moral predstavo izven abon- maja in plačati še enkrat. Drugi primer: V nedeljo dne 1. februarja sem se nahajal v Zg. Sav. dolini. Vrniti sem se hot<>l šele v ponedeljek zjutraj. Dobim v roke »Slov. poročevalca« in čitam dobesedno: »Nedelja, dne 1. februarja ob 20 krstna pred- stava Janeza Žmavca »Izven družbe« I. abon- ma. — Posluiil sem se prvega prometnega sredstva, da sem prišel do postaje Šmartno ob Paki, od tam pa z vlakom v Celje. Pred- stave ni bilo in ko sem čakal pred gleda- liščem sem zamudil še večerni vlak ob 20. uri v smeri Zidanega mosta. Tako sem se odpeljal domov šele ob 1,25 ponoči, jasno do skrajnosti besen. Danes pa čitam v »Poroče- valcu« popravek, da je premiera v sredo. >iaj verjamem? Kot tretji primer navajam, da med objavo za gledališke predstave v zadnji številki »Sa- vinjskega vestnika «od 31. januarja 1953 tudi ni bilo za premiere »Izven družbe« objavljeno, čeprav je bilo objavljeno za »Drago Buth» (izven). Sicer je bilo navedeno v kulturni rubriki, smatram pa, da bo to marsikdo i^pregledal. Kot velik prijatelj gledališča sem po vojni obiskal skoro vse predstave v Celjskem mest- nem gledališču. Toda navedeno daje občutek malomarnega poslovanja ali pa občutek, da uprava zastopa mišljenje, češ, gledališče ali Pa vsaj prve predstave so namenjene samo Celjanom, kateri brez škode ali večje za- mnac časa lahko gredo domov, če je pred- stava odpovedana. Resno razmišljam, če naj ostanem abonent celjskega gledališča tudi še -v naprej, ker takšno poslovanje v pogledu Obveščanja prizadetim brez dvoma uničuje z.vce^ K. I. IZGUBLJENI ČAS ... 1 Rogaški vlak štev. 2130, ki ima odhod iz <-elja ob 14,30 ima prav vsak dan red- no zamudo po 20 do 30 minut. Ne spuščamo ?® v to, kako ta vlakovna zamuda nastaja jn ah je upravičena, ker je to vsekakor stvar železnice. Vendar pa je upravičena želja in prošnja nas vseh, naj merodajni urede vozni red tako, da ne bodo potniki, posebno pa še dijaki in delavci iz Celja ter Železarne Store, čakali dnevno skoro po pol ure na ta vlal^. »ver ima omenjeni vlak izhodišče v Celju, nam je nepojmljiva tolika redna, točna, vsa- ; Kodnevna vlakovna zamuda in s tem brez- plodne izgube dragocenega časa potnikov. <-e pa že zamuda mora biti in je neizbežna, Potem premaknite vozni red tega vlaka od 14,30 na 14,60, kakor je bil prej! S tem bo Mstreženo vsem potnikom tega vlaka! . . . SKRAJNO NESOLIDNA POSTKE2BA V PRODAJALNICI JUGOKOMBINATA V prodajalnici čevljev »Jugokombinat« v j^-Plju nimajo ne papirja ne škatelj. Tako mo- *Jo potrošniki kupljene predmete nositi ne- ^avite in nezaprte v rokah. To je posebno cndno, da tako veliko podjetje ne skrbi za ^mbalažo, k« je v Celju vsaka najmanjša trgovinica s tem preskrbljena. ZAHVALA LESNO-INDUSTRIJSKEMU PODJETJU V CELJU *-*sno-industrijsko podjetje v Celju je s prispevkom 145.000 din podprlo delo Ijud- "Kopposvetnih društev. Mestni odbor ljudske prosvete v Celju se za navedeno pomoč LIP najlepše zahvaljuje. Na predlog MO LPS je LIP znesek 145.000 din razdelilo med na- slednja društva: KLD Miloš Zidan:ek v Med- logu 20.000 din, Prosvetno društvo v Tmov- Ijah 25.000 din, SKUD France Prešeren v Celju 25.000 din, SKUD Ivan Cankar 20.01)0 din, .Mestni odbor ljudske prosvete 10.000 din, društvo Ljudske univerze v Celju 20.009 din. Komorni zbor 10.000 din, mladinski zbor I. gimnazije 10.000 din, II. gimnazija v Ce- lju 5.000 din. Društva bodo navedene zneske uporabila za uresničevanje svojih kulturno-prosvetniii nalog. Vesele se ob tem omevauja LIP in njegove pomoči, saj se njegov delavski svet zaveda pomena in potrebnosti kulturnega delovanja za naš napredek. 2elimo, da bi tudi ostali delavski sveti sledili Lesno-inda- Ntrijskemu podjetju v Celju. 60LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA 7. MAREC 1953 IZPRED OKRi\JNEGA SODIŠČA Smolo Ivan si je 26. 7. 1952 na kozolca KZ v Šentjurju prilastil električno stikalo, vredno najmanj 5000 din. Kazen 3 mesece zapora. — Podlesnik Anton je v območju občine Tabor v letih 1951 in 1952 za plačilo zdravil bolnike, dasi zato ni imel potrebnega strokovnega znanja. Obsojen je bil na 6 me- secev zapora in 10.000 din denarne- kazni, pogojno za dobo treh let. — Lahko telesno je poškodovala Belak Marija v Gubnem 8. avgusta 1952 Škobcrne Elizabeto. Obsojena je bila na 2 meseca zapora. — Lombardo Peter je 18. 8. 1951 v Samskem domu v Celju opeharil Belej Štefko za 1700 industrijskih bonov. Ker je bil že prej pogojno kaznovan, bo sedaj skupno sedel 2 leti v strogem za- poru. — Ulaga Franc je 16. sept. 1952 v Brezi ukradel Vodišek Jožetu denarnico s 500 dinarji gotovine. Kazen 2 meseca zapora. Korošec Jože je 20. 4. 1952 v Stranicah z nožem lahko telesno poškodoval Korošec An- tona. Kazen 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. — Maček Franc je 28. 8. 1952 v Zagorju večkrat z lovskim nožem zabodel l^iupše Jožeta in ga lahko telesno poškodo- val. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, po- gojne za dobo treh let. — Proti predpisom je vozil šofer Mali Mihael poltovorni avto po Oblakovi ulici v Celju ter je zaradi toga trčil z osebnim avtomobilom, last veterinar- ske bolnice. Kazen 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — Z motornim kolesom je malomarno vozil Tacer Franc. V Sp. Re- čici je 2. 6. 1952 zadel kolesarko Sušič Ano. Obsojen je bil na 15 dni zapora. — Kristan Alojz je 16. 8. 1952 v Lovniku z nevarnim orodjem lahko telesno poškodoval Pohar Te- rezijo. Sedel bo 21 dni. — Matela Anton je 26. 7. 1952 vozil z motorjem skozi Vojnik. Vozil je neprevidno in hitro, kar je povzro- čilo trčenje s kolesarko Žnidar Marijo. Žni- darjeva je dobila hude poškodbe. Matela je bil obsojen na 6 mesecev zapora. — V jeseni 1952 sta si Štorman Marija in Terček Fran- čiška neupravičeno prisvojili nekaj krom- pirja iz njive KDZ v Čretu. Prva bo plačala 4000, druga pa 3000 dinarjev. — Z motiko je udarila po nosu Vrečer Danica pri okopa- vanju hmelja v Trnavi Franca Vrhoskega. Zaradi hude telesne poškodbe je bila obsojena na 1 mesec zapora, za bolečine pa mora po- škodovancu plačati 3000 din, — Z nožem je grozil v Lesičnem 1. 6. 1952 Krofi Alojz Laznik Štefanu. Sedel bo 20 dni. — Dvoje voznih koles je vzel Viljem Sterleker v Što- rah Martinu Klinarju. Kazen 21 dni zapora. — Preživnine ni hotel plačevati za svojega nedoletnega sina Jožeta Jože Romih iz Št. Janža pri Velenjn. Obsojen je bil na 2 me- seca in 15 dni zapora. _ S hrastovim po- lenom je Stanko Lavrin udaril po glavi 8. avgusta 1952 Štrnkljeca Mirka v Krivici pri l.,esičnem. Zaradi hude telesne poškodbe je bil kaznovan na 4 mesece zapora. — Neu- pravičeno je kupil dvoje telet Preložnlk Stan- ko iz Svetelke pri Dramljah, t«letl je zaklal in meso razprodal. Plačal bo 5000 din. — Košnik Jože je 13. 10. 1952 na Ostrožnem pretepel Žagar Katarino in Žagar Avgusta. Sedel bo 2 meseca. — Žek^r Jože iz Žusma ni hotel plačevati preživnine za svojega izven zakona rojenega sina Turnšek Vladislava. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. — Oblak Evgen je 5. 11. 1953 %zel šivilji Nonenmaher Katarini v Celjn moški usnjeni plašč, vreden okoli 15.0000 din. Kazen 6 mesecev zapor.-!. — Hudina Anton je 16. 11. 1952 v Marija- gradcu pri Laškem brez povoda napadel Mi- helak Viljema in mu zasadil nož v hrbet. Istega večera je tudi blizu vasi Lahomšek napadel in z nožem poškodoval Peklar Oskar- ja. Sedel bo 6 mesecev. TONETOVA KOCA Kdo ne pozna idilo Jožefovega hri- ba? Slišali smo tudi že o ikozjereji in še marsikaj — toda povesit o Tonetovn kioči ipa še niste culi. Popni &e po Plečnikovi cesti do kra- ja, zavij na levo po Večni poti do dra- ge hišice, to je Tonetova koča. Ima lo ime ipo Tonetu, ki je mnoga leta pre- bival v njej, pa jo po svoji zmogljivosti (bil je star in dela nezmožen) tudi po- pravljal. Umrl je, sedaj -prebivajo tam čudne prebivalke, stara žena z odra- slimi hčerkami, ki se preživljajo — od česa? To naj dožene merodajni, mog namen je, opozoriti »Tribuno olepševal- nega društva« na obstoj takega prebi- vališča, ki nikakor ni v sikladu z obe- ležjem tamošnje okolice, še manj pa primemo za tujca, ki kaj raid iposeča ta pre-del našega mesta. Koča je le že ogrodje nekdanje hišice in je tik na tem, da se zruši. Peter NAGRADE ZA NAJLEPŠE NARODNE NOŠE TEŽIiA PROMETNA NESREČA V torek, 27. januarja se je v bližini Šem- petra v Savinjski dolini primerila težka pro- metna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Okrog 23. ure so se vračali iz rudnika Za- bukovca od dela trije rudarji in sicer Randl Mihael iz Šempetra, oče treh otrok, Tičar JFranc iz Doberteše vasi in Artnik Franc iz Brega. Vozili so se s kolesi pravilno po desni strani iz smeri Žalec proti Šempetru. Ko so prišli okrog 400 metrov pred vas Šem- peter na ravni cesti, jih je prehitel osebni avtomobil, last tovarne »Jnteks« v Žalcu, ki ga je upravljal direktor tovarne, Kovač Er- nest. Pri prehitevanju je na polno najprej zadel v kolesarja Tičarja, nato pa v Randla. Randl je obležal nezavesten, dočim je Tičar (lobil le poškodbo na levi nogi. Oba poško- dovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Randl naslednjega dne podlegel po- škodbam. Osebni avto je odpeljal dalje, se v Šempetru obrnil in privozil nazaj na kraj nesreče. Direktor Kovač je zanikal, da bi bil on povzročitelj nesreče, češ. da prihaja iz Oomilskega. Kovač ni imel šoferskega izpita in kakor izpovedo priče, je bil tudi vinjen. Ernesta kovača so aretirali in oddali v celj- ske zapore. OČETA JF. OKRADLA 36-letna Marija Belak iz Dola pri Šmarju je SO. 8. 1952 v sobi stanovanjske hl?e njenega očet«\ Vinder Mihaela v Dolu vlomila v nie<'«v kovček, iz katerega mu je ukradla 20.000 dinarjev. Okrožno sodišče v Celjn jo je ob- sodilo na 4 mesece zapora. NEPREVIDNO RAVNANJE S PETROLEJEM V Šentjurju pri Celju sta 28. januarja zve- čer Gaber Elizabeta in njena hčerka Ivanka v kuhinji hoteli zakuriti s petrolejem. Pri tem se je petrolej vnel in steklenica je ek- splodirala. Obe sta dobili hude opekline po obrazu. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico. IZ ŠENTJUIUA PRI CELJU Tovarišica Mimica Kincl, upravnica pošte v Šentjurju pri Celju je pred dnevi doživela svoj 5U. rojstni dan. Ko je dovršila osnovno šolo v domačem kraju in potem meščansko ter drž. trgovsko šolo v Celju, je kmalu nato vstopila v poštno službo, katero vrši brez presledka vestfio in marljivo že nad 30 let. Njeno prvo službeno mesto je bilo v Bre- žicah, službovala je v Libeličah, Podčetrtku, Zavrču in potem ves čas, celih 25 let na po- šti v Šentjurju. Mimogrede povedano, je bila tov. Mimica Kinclova že v predvojni Jugo- slaviji uslužbenka na mestu, saj ji je bila že takrat od poštnega ministrstva v Beogra- du priznana diploma in zlato odlikovanje za vestno službovanje v poštni službi. Za časa okupacje v letu 1942, pod paševanjem zna- nega nacista, renegata Gilme, ki je bil ta- krat »pirgermeister« v Štentjurju, je morala Gustlnova Mimika, kakor jo Šentjurčani-do- mačini kličejo, zapustiti v 24 urah svoj rodni kraj in službeno mesto, to pa zaradi tega, ker je kot dobra Slovenka uporabljala v ob- čevanju s strankami slovenski službeni jezik z onimi domačini, ki tujega, trdega nem- škega jezika nikakor niso mogli obvladati. Morala je nastopiti službo v tujini v nem- . škem Feldbachu, od koder se je vrnila šele z osvoboditvijo ter takoj popolnoma na novo sama uredila takrat demolirano pošto v Šent- jurju. Kolikor ji le čas dopušča, se udej- stvuje v množičnih organizacijah, je mar- ljiva frontna delavka, ki je povsod, kjer je treba prijeti za delo; je v odboru AFŽ in vodi blagajno tega društva. . Ob jubileju 50-letnega življenja ter nad 30 let njenega vestnega, marljivega in treznega dela na pošti, kateri je posvetila vse svo.je znanje in šile, ji Šentjurčani iskreno česti- tamo in želimo še mnogo zdravih, srečnih let ter vedrih ur, saj je tov. upravnica pošte Mimica Kincl že ob zatonu svojega odgo- vornega službovanja na pošti in so ji dnevi šteti, ko bo stopila v zasluženi pokoj. ALI ŽE VESTE? ... da vodnjak, ki je že »bil v časopisu«, še vedno stoji in čaka, da ga podre zob časa? ... da je pomagala kritika tako, da je po šentjurski cesti zvečer in zjutraj svetlo? ... da je naša telovadnica v šoli brez poda in čaka, da jo popravijo, že pol leta, čeprav bi jo mladina nujno potrebovala? ... da je imela mladina šentjurske občine zabavo, ki je združila mladino v delu in veselju? Druge orgapiizacije, zlasti pa mlinarji, so jim pripomogli s prostovolj- nimi prispevki. Izkazala se je tudi Pre- skrba, Kmetijska zadruga pa ni zaostala za njo. Mladina se vsem, ki so ji pri- skočili na pomoč, prisrčno zahvaljuje. ... da bo šentjurska mladina organizirala Prešernovo proslavo 7. februarja ob 19. uri v Zadružnem domu: Naj ne bo šent- jurčana, ki bi se je ne udeležil! ... da obišče kinopredstavo le nekaj ljudi, navadno mladina? ... da se še vedno lahke pelješ zastonj iz Zgornjega v Spodnj'i trg? ... da je smučarski tečaj za pionirje in pio- nirke, ki bi moral trajati 10 dni, trajal za pionirje le tri dni, dočim za pionirke tečaja sploh ni bilo? Č. T. venski besedni zaklad je dovolj bogat; za vsako omenjeno nemško spačenko imamo lep, čist slovenski izraz, kakor: livarna, valjarna, tehtalec, dnina, gredica, potisna peč, rav- nalna klop . . .; pa za »štal«jekIo ^ jeklo, »lenga« dolžina, »ajnšiegarji« i zabijači itd. Vse omenjene tuje nemške popačenke nas kaj neprijetno spominjajo časov, ko so se tu io- pirili tuji nemški kapitalisti, ki so izmozga- vali naše delovno ljudstvo. Tega pa danes ni več, ker so tovarne last delavcev, ustvar- jeni dobiček podjetja pa se razdeljuje med delavce. Zato naj bi izginila še ta preostala nemška navlaka raznih tujih spačenk po naši tovarni, za kar pač naj bi poskrbeli tovarniški obratovodje, mojstri in predde- lavci ter naši delavci sami! . , . IZ GOMILSKEGA Tudi Kmetijska zadruga skrbi za stro- kovni dvig kmetovalcev. Ob nedeljah prireja predavanja, posebno o živinskih boleznih, na katerih predava živinozdravnik dr. Sočevec. Poleg tega pa je bilo zadnjo nedeljo tudi predavanje o novem ustavnem zakonu. t Na pobudo občinskega odbora OF je bil pretekli teden sklican sestanek vseh mno- žičnih organizacij. Na tem sestanku so se pomenili o delu vseh organizacij, ugotovili pomanjkljivosti in napake. Sklenili se, da bodo odslej koordinirali delo med organiza^ cijami, kar bo omogočilo večjo povezavo med društvi. Sprejet je bil tudi sklep, da se usta- novi KUD, ki bi naj imel nekakšno povezavo med posameznimi društvi in organizacijami. Občinski odbor je predlagal, da se naj na- pelje razsvetljava po vaseh. Tudi na tem se- stanku so uvideli potrebo po telovadnem do- mu in sklenili, da bi začeli .s {izipravami za gradnjo. * Dramatska skupina »Partizana« nam pri- pravlja ljudsko gro »Miklova Zala«. Brez dvoma se bodo igralci tudi to pot potrudili in nam pokazali tisto kvaliteto, ki smo jo doslej vajeni. IZ VRH NAD TEHARJEM Marsikdo bi mislil, da vaška odbora OF in .AFŽ na Vrhah ne delata saj skoraj ni slišati o njih. Nasprotno pa jih lahko prištevamo med najagilnejše odbore, članice AFŽ se s člani OF pridno sestajajo na množičnih sestankih, na katerih proučujejo tekoča gospodarska in politična vprašanja. Pri tem jim nudijo vsestransko pomoč aktivisti občinskega od- bora OF Štore in člani ZKJ. Tudi mladina pridno sodeluje, posebno na prosvetnem polju, saj so v letošnjem letu že trikrat uprizorili igro »Trije vaški svet- niki«, in sicer v Štorah in dvakrat na Te- harjih. V. J. PIONIRJI IZ PREVORJA SO GLEDALI »KEKCA« Naši pionirji so komaj čakali konca seme- stralnih počitnic, da so si šli v Kozje ogledat slovenski film »Kekec«. V spremstvu učitelj- stva so pešačili od 10 do 15 km daleč mali in veliki učenci. To je bilo pravo doživetje. 2e ob čitanju Vandotove knjige »Kekec nad samotnim breznom« so uživali. AH sedaj so Kekca videli in slišali in Mojco, in Tinkaro, dobrosrčnega Kosobrinčka in strašnega Be- danca. Nepopisno je bilo. Hvaležni smo kino- ilpravi v Kozjem, da nam je omogočila obisk. In četudi smo tako daleč, bomo še prišli prav vsi. Kekčev refren »Dobra volja je naj- bolja« pa nas bo spremljal skozi vse živ- ljenje. IZ BOČNE Kuiturno-prosvetno društvo, ki je še v po- vojih (formalno še ni ustanovljeno) je pit nas krepko zgrabilo za delo. Dramatska sku- pina pridno vadi ljudsko igro »Divji lovec«, ki bo na novo opremljenem odru prav go- tovo napravila lep vtis na gledalce. Tudi pevski zbor je v glavnem že priprav- ljen na krstno predstavo in se bo v krat- kem predstavil v novi formaciji. V pevskem zboru sodeluje nad 20 žensk in prav tolike moških. Žalostno je le to, 'da stojijo ob stra- ni prav tisti pevci, ki so svoj čas tvorili jedro našega daleč na okrog znanega pev- skega zbora. Vas Bočna ima vodovod, ki je bil grajen leta 1911 in je svojo življenjsko dobo že pre- živel. Ker sta tudi vas Otok in Kropa brez dobre pitne vode, so danes vsi prebivalci teh vasi močno zainteresirani na gradnji novega vodovoda, katerega bi se posluževali tudi ti dve vasi. Strokovnjaki, ki so ugotavljali vodno ka- paciteto, so ugotovili, da je vode dovolj za 6000 ljudi. Proračun za napeljavo vodovoda v vse tri vasi bo znašal približno 4 milijone dinarjev, kar pa sami pri vsej dobri volji ne bomo zmogli. Prepričani smo, da nam bo priskočil na pomoč tudi OLO. Glavni del pa nameravamo črpati iz najetega kredita, ka- terega upamo, da nam bo NB odobrila. Tudi v občinskem ljudskem odboru v Gor. gradu se je »vreme nekoliko razjasnilo«. Vsaj tako si mislijo nekateri, člani občinske davč- ne komisije (ne vsi) mogoče izjavljajo po gostilniških lokalih, da bodo popravili kri- vice, ki da 80 se nekaterim davčnim zave- zancem storile v preteklem letu. Na neka- tere takšne krivice bi jih lahko slučajno Jaz opozoril: Po službeni dolžnosti se:ii imel priliko ugo- toviti, da so bile storjene krivice, seveda le nekaterim. Tako na primer ima 80% in- valid, ki se je le po malem bavil s slika- njem (ker nima potrebnega obrtnega dovo- ljenja) nad 17.000 din davčne akontacije >a leto 1952, medtem ko jo je imel n. pr. mi- zarski obrtnik, ki zaposluje enega vajenca in je bil seveda član davčne komisije samo 6000 dinarjev. Apeliram na novoizvoljeno davčno komisijo, da pristopi k resničnemu poprav- ljanju napak in zaščiti malega človeka. Po- pravljanje napak, na način, kot si to neka- teri predstavljajo in po gostilnah oznanjajo, pa bi bilo napačno in škodljivo za skupnost, končno pa za člane davčne komisije same, ker bi na ta način izgubili zaupanje pri pre- bivalstvu. P. II. OTVORITEV 65-METRSKK SMUČARSKE SK.AKALNICE NA LJUBNEM OB SAVINJI Dne 8. februarja ob 14. uri bo na Ljub- nem slovesna otvoritev nove 65-metrske ska- kalnice. Skakalnico je pod vodstvom neumor- nega ing. Stanka Bloudeka zgradil SSK Go- zdar. Ta skakalnica je za planiškimi skakal- nicami največja skakalnica pri nas. Ob otvo- ritvi bodo tudi velike skakalne tekme. Na startu bodo Savinjčani videli vse naše »ase«, tako Poldo, Klančnika, Finžgarja in druge. Pridružilo pa se jim bo večje število mladih nadarjenih skakalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi trije mladi skakalcl-domačini. Za to veliko smučarsko prireditev vlada med prebivalstvom Savinjske doline ogromne zanimanje — enako pa tudi po vsej Slove- niji — saj bo to ena največjih skakalnih te- kem v tej sezoni. Športniki in vsi, ki želijo ta dan na ska- kalno tekmo v Ljubno, bodo pravočasno ob- veščeni preko radia in dnevnega tiska, iz katerih mest bo Putnik organiziral izlete na to veliko skakalno tekmo. F. K. FILMSKA KRITIKA Enkrat o tistih, ki filme predvajajo Ko prebiram tednik našega mesta in oko- lice, začudeno pogrešam poleg št«vilnih kri- tik na račun tega ali onega, vrstice, ki bi se dotaknile vprašanja naših kinematografov. Moj članek sem odlašal iz meseca v mesec misleč, da se bo le našel kdo, ki bi se do- taknil stvari, me prehitel ter verjetno bolje obdelal to še za Celje nenačeto poglavje. Iz- gleda pač, da je v najlepšem redu!? ŠTEVILO KINEMATOGRAFOV IN PREDSTAV Gremo nekoliko nazaj. Pred vojno je imelo Celje pri okoli 7000 prebivalcih manj kot danes, tri kinodvorane. Tedensko je bilo igra- nih 63 predstav, poleg 9 matinej. Čeprav so bile vstopnice relativno precej dražje kot da- nes, je bil obisk precejšen. Za matineje so veljale nižje cene din 3__- in 5.—, predva- jali so v glavnem cowboyske in kriminalne filme. Danes predvajajo v Celju v dveh ki- nomatografih tedensko le 30 predstav. Ne razumem, zakaj so se povsem opustile pred- stave ob 10. uri, saj bi bile te zelo primer- ne predvsem v zimskem času za člane delov- nih kolektivov, kateri so zaposleni z delom dopoldne ter za mladino. Da se ne predva- jajo matineje je razumljivo, saj je povpra- ševanje po filmih večje kot je zaloga. Dva kinematografa v Celju sta pa vsekakor pre- malo, potrebno bi bilo odpreti novo kinodvo- rane, katera bi se nahajala v samem delav- skem centru Gaberju ali vsaj v bližini. Sma- tram, da je film dovolj važen kulturni či- nitelj in bo potrebno, da bomo v Celju po- lagali več pozornosti nanj. PROPAGANDA Tu je še precej šibka stran uprave celjskih kinematografov, kako tudi podjetja za raz- deljevanje filmov v Ljubljani. Celjski kine- matografi propagirajo svoje programe preko reklamnih okenc, časopisov, nikjer pa ni razviden program vsaj za meSec dni naprej. Toda na podjetju za razdeljevanje filmov leži največ krivde, če pogledamo organizacijo pro- pagande za prihodnje sporede v sosedni LR Hrvatski, bomo z zanimanjem opazili, da se pred vsakim sporedom izvajajo kratki izrezi s propagiranjem za novi film tako, kot je filmsko podjetje Triglav sedaj storilo za film »Svet na Kajžarju«. Te je zelo uspešna pro- paganda, katera vabi gledalce, da si ogle- dajo prihodnji spored. PREDPRODAJA VSTOPNIC Ta se vrši v glavnem v redu. Želeti pa bi bilo, da bi bila predprodaja tudi ob nede- ljah dopoldne, kot je že organizirano ob de- lavnikih. Smatram za pravilno, da bi se lahko nabavite vstopnice v prijneru velikega zanimanja tudi za naslednje dneve in ne samo za isti dan. Treba je, če je le mogoče ustreči željam gledalcev. Na koncu bi apeliral na Uprave kinopod- jctja, da bi proučila mojo, dobro mišljene kritiko. Upam, da mi ne bodo zamerili, Ce sem se enkrat javno dotaknil vprašanj iz nji- hovega področja. B. V. FRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU ZEUENJARNA IN HIGIENA Priključujem se sodelavcu, ki je v »Savinj- skem vestniku« 31. januarja pisal o higieni v prodajalnah. Vem, da ima sanitarna inšpekcija polne roke dela, vendar bi bilo nujno potrebno po- gledati v prodajalno zelenjave »Marelica« na Mariborski cesti. Prodajalka nabira blaten in še s kemičnim sredstvom proti gnitju posipan krompir z rokami, s katerimi ne- posredno za tem grabi z roke in le eno lopatico ednosno vilicami kislo zelje, repo, solato, izrezana jabolka in ostalo. Umivanje rok je med naglo postrežbo res skoraj ne- mogoče, posebno še, ker v lokalu ni tekoče vode; brez dvoma pa bi se lahko uporabljali po 2 lopatici, vilice ali podobno, da bi uma- zane roke ne prihajale v dotike z zeljem, repo in ostalim. Posebno žene Gaberja emo pri vsem najbolj prizadete in želimo, da bi. se na tem mestu tudi prodajalna večkrat očistila. ŽLEBOVI NA STREHAH Kaj vse se je že uredilo v mestu, imamo priliko videti na vsakem koraku. Kamen spodtike je pa še, sicer na prvi pogled ne- važna zadeva, toda neprijetna predvsem za nas pešce. To smo opazili najbolj sedaj, ko se je odtajal sneg po strehah hiš in je voda curkoma tekla skozi luknjaste žlebove po pešcih. Verjetno še zime ni konec in tudi pomladno vreme najbrž ne bo brez mokrote. Zato se naj hišni lastniki potrudijo, da bodo popravili žlebove svojih hiš. STARI DEI. MESTA KLJUB STAROSTI NE ZAŠLI ŽI SEDANJE PODOBE . . . Če bo nekoč kronist zabeležil, da je bile leto 1952 najbolj plodno v obnavljanju fa- sad, bo moral istočasne zabeležiti, da to ne velja za tisti del Tomšičevega trga okoli farne cerkve, ki skupaj s cerkvijo še vedno demonstrira posledice vojnega nasilja. Doda- ti bo moral, da je ta del mesta zanemarjen tudi v pogledu oglasjuih desk, ki danes kvečjemu dopolnjujejo splošno sliko. Poleg obnovljene ogelne hiše se razteza tja do župniškega zidu slabo očiščen prostor, lii ga zaključuje zbombardirano zidovje. Ali ne bi kazalo zgraditi na tej ploščadi kaj novega? Če ni predvidena gradnja, pa naj se vsaj uredijo nasadi, če je parcela pri- vatna last, je treba od lastnika zahtevati, da sedanjo podobo na ta ali oni način spre-~ meni. (Velja tudi za parcelo na južni strani cerkve). Obzidje, ki zaključuje izložbeno okence »Fotolika« nosi lesene, gniječe ostanke oglas- nih omaric, na katerih se še vidni več let stari plakati. Ob cerkev pa je prislenjena oglasna tabla, ki se je zamerila (ilasheni šoli in je iz dežja odšla pod kap. In resnično, desko in plakate temeljito pere dež, (Kaj pravi k temu organizator reorganizacije desk). NEPOTREBEN NAPIS , . , Stavba v Zidanškovi ulici št. 7 nosi mogo- čen napis preko pročelja »Alojz Mastnak«. Nekdaj je napis služil lastniku podjetja, da- nes pa zavaja ljudi v zmoto in je zato ne- potreben. NOV NEONSKI NAPIS . . . Pozdravljamo iniciative »Potnika«, ki je ostareli napis nadomestil z neonskim in tako dopolnil večerno podobe središča. Po- novno pa polagamo na srce merodajnim, da napisu primerno popravijo tudi fasado ... _ NA PUSTNI TOREK OB 20 Olepševalnega društva Konkurenca mask — Nagrade za najoriginalnejšo masko! \' lovskem revirju okolice Šentjurja pri Celju, posebno pa v Rifniku, se je pojavila močna lisičja zalega. Lovci pridno zahajajo v ta kraj, pa tudi uspeh lovske sreče ne izostane. Znani so lovci Pakar, Gobov Ante, Kocmur, ki imajo že vsak po eno lisico; prejšnjo nedeljo pa sta tov. Kočar Slavko in Vrečar Jurij skupne streljala na okoli 5 do 6 let starega lisjaka. Žrtev, redek in lep primer je padla! Toda, kdo od teh dveh dobrih lovcev je zadal živali smrten strel, bo menda »vedel« le sam nstreljeni lisjak najbolje. Prebivalci tega, po lisicah take ogroženega okoliša, smo prav hvaležni lovcem, ki naj nas večkrat obiščejo in prihajajo na lov v naš lepi Rifnikt . . . IZ ŠTOR PRI CELJU Ko hodiš po tovarni ter opazuješ in po- slušaš naše pridne, zavedne delavce v Žele- zarni Štore, ti neprijetno in trdo udarjajo na uho še stare, iz časa rajnke Avstrije na- stale nemške spačenke: »gisarija, valcverk, abveger, šiht, cagi, štoserca, rihtpank, nider auf, ingot, ajniegati, iberdrukati, štal, lenga, ajnšiegarji, flus abštelati, rund, flah, loze ter še nešteto takšnih in podobnih. Naš slo- stran 6 »SAVINJSKI VESTNIK*, dne 7. februarja 1953 Stev. VšaU švik po napakah... POZOR — SHRANJEVALNICA KOLES ST. 2 V TOČILNICI V PREŠERNOVI ULICI Točilnica v Prešernovi ulici je pri- ljubljena, verjetno pa hoče dvigniti promet tudi s tem, ker edino tam naj- dete cele vrste koles tik ob vhodnih vratih, seveda v točilnici, ne zunaj. Ce «o v tem lokalu tako ustrežljivi, da ra- zumejo strah kolesarjev pred tatovi, (čeprav je v Celju shranjevalnica ko- les kot se spodobi) smo pač radovedni, kaj bodo storili z gostom, ki bi na pri- mer prijahal na konju? NELJUB SPOMINCEK NA »INŽENIRSKI PLES« Obveščamo vse obiskovalce uradov OLO Celje-okolica, da vsa tista »ma- larija« slabo oblečenih žensk v desnem traktu prvega nadstropja ni po volji OLO narejena dekoracija hodnika. Spretni »umetnik« je bil prepričan, da bodo vse tiste figure že s poželjivimi pogledi sobotnih plesalcev zbrisane s sten. Ker pa je na plesu bilo za oči dovolj žive paše, so »revno oblečene ženske« na zidovih dočakale ponedelj- kovega jutra. Opozarjamo vse, ki bi se le v soboto zagledali v te postavice, naj si jih pri- dejo prerisati dokler je še čas, ker po- zneje bodo zidovi prebeljeni na naš Prireditveni odbor PO KAKŠNI CENI DOBITE TURSKO KAVO V CELJU V celjskem baru stane 80 din, prav, naj plača kdor hoče in kdor rine po ti- stih stopnicah navkreber, v kavarni Evropa stane 30 din, ta cena gre, če- prav je v bifeju Ljudskega magazina po 20 din. Da pa ima gostilna »Brani- bor« barske cene, 50 din za turško ka- vo, ki je sicer le »Divka«, je nerazum- ljivo. Hm, še dobro da se dobi, kaj? ... Ljudska univerza v Celju Mestni občinski ljudski odbor v Laškem Predavanje: »Cloveitvo od pracgrodoTine do Rimljanov«, bo v četrtek 12. februarja ob 19,30 v predavalnici učiteljišča. Predaval bo prof. tov. Orožen Janko. Ne samo zanimiv, ampak tudi poučen je vpogled v minula tisočletja in stoletja člo- veške sgodovine. V njih vidimo mnogo žrtev in naporov, smot, zmag in porazov, prek« katerih je človeštvo raslo in napredovalo do današnje razvojne stopnje kulture in civili- zacije. Pri tem spoznavamo pomen dela za človeka, človek je predvsem ob delu zorel in rasel za vedno naprednejše delo in živ- ljenje. Nazorna beseda predavateljeva nas bo popeljala v te minule dobe človeštva, !■ katerih spoznavamo tudi mnogo zakonitosti življenja družbe in njenega razvoja. Zato k udeležbi na predavanju vsi vljudno vabljeni. LJUDSKA UNIVERZA ZA MLADINO v CELJU vabi vso mladino mesta Celja na predavanje prof. tov. Fodjavorška Albina: Pomen samo- vzgoje za mladino. Predavanje bo v pone- deljek, 9. februarja ob 17. uri v predavalnici učiteljišča. Predavanje bo poučno in zanimive za vsa- kega mladinca in mladinko, ki hoče dorasti v pravo, srečno socialistično osebnost. S»- movzgoja je najučinkovitejša pot, ki te do- vede do uresničenja vseh najlepših zamisli. O pravilni in uspešni samovzgoji bomo naj- važnejše slišali na tem predavanju, ki je vredno mnogih mladih poslušalcev. Obširno področje mestne občine Laško bo zahtevalo od novih odbornikov nepretrgano in vztrajno delo. Občani «o izvolili pri zadnjih volitvah v svoj predstavniški organ naj- boljše ljudi, ki bodo svojo nalogo izvršili le takrat, če jim bodo volivci nudili vse- straiuiKO pomoč. ] Telesna vzgoja in šport Mladi drsalci so navdušili Celjane Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek se Je v Celju zbrala elita vseh jugoslovanskih drsalcev na državnem prvenstvu v umetnem drsanju. Za naslove državnih prvakov se je letos borilo kar 30 drsalcev, večina iz mla- dinskih vrst. Kljub težkm pogojem za razvoj umetnega drsanja v naši državi, kjer še tre- nutno ne razpolagamo z umetnimi drsališči, drsalne sezone pa so iz leta v leto krajše earadi čudnih vremenskih razmer prav v zim- skem času, je zadnje prvenstvo pokazalo, da umetno drsanje vendarle pridobiva na kvaliteti obenem pa n£un število nastopajo- čih tudi dokazuje, da gre ta šport tudi že v širino, če se poleg samega prvenstva še kritično ozremo na obe drsalni reviji, mo- ramo dati največ priznanja za kvalitetni na- predek prav najmlajšim drsalcem iz Ljub- ljane. Imena pionirke Nataše Andre-jeve in Fajdigove Staše poleg mladink De7manove, Brleč Marije, Faidiga Mete, Gala Nevenke in mladincev Peršina ter bratov Brlecov pe bodo še dolgo vrsto let uveljavljala na dr- žavnih prvenstvih v umetnem drsanju. Za- grebški mladinci in mladinke so se na pr- venstvu uspešno uveljavili. Odlikuje jih že neka tekmovalna rutiniranost in disciplini- ranost. Nekaterim mladim drsalcem iz Ljub- ljane primanjkujejo prav te lastnosti, saj bi ob večji pazljivosti in objektivnejšem sojenju lahko ostali vsi naslovi državnih prvakov v Sloveniji. Tri Celjankej so prefftale sjvoj »ognjeni krst. kar uspešno. Manjka pa jim strokovne »pilfe«. Razumljivo je, da so se letos uvrstile na zadnjih treh mestih. Rezultati: šolsko drsanje Juniorji: 1. Turkovič (Maraton Zg) — 46.60; 2. Kulr^ar ailadost Zg) — 43,40; 3. Inž. Li- povščak (Mladost) — 41.94. Juniorke: 1. Penkovč (ZTK) — 40.62; 2. Andre (Ljubljana) — 39.42; 3. Audy Ljubljana (TZK) - 37.88. Seniorji: 1. Rozman (Lj.) — 60.20; 2. Res- man (Lj.) — 58.80; 3. Amšel (Marat.) — 55 92. Seniorke: 1. Drašler (Lj.) — 59.42; 2. Bunta (Lj.) — 53.14: 3. Lorger (Lj.) — 49.60. Proslo drsanje: Jnniorji: 1. Peršin (Lj.) — 30.96; 2. Brleč Peter (Li.) — 28.73; 3. Turkovič (Maraton Zg) — 28.44. Juniorke: 1. Benkovič (ZTK) — 27.32 ; 2. Gal-i (Lj.) _ 26.88 ; 3. Fajdiga St. (Lj.) — 36.33. Seniorke: 1. Resman (Lj.) — 4697; 2. Roz- man (Lj.) — 42.32; 3. Amšel (Maraton) — 21.21. Seniorke: 1. Drašler (Lj.) — 46.35; 2. Bunta (Lj.) — 42.80; 3. Lorger (Lj.) _ 41.30. Končni vrstni red: Seniorji: 1. Resman (Lj.) — 105.77 2. Roz- man (Lj.) — 102 52: 3. Amšel (Mar.) — 77.13. Juniorji: 1. Turkovič (Mar.) — 75.04 ; 2. Peršin (Lj.) — 71.54; 3. Brleč P. (Li.) — 67.6S. Seniorke: 1. Drašler (Lj.) — 105 72 ; 2. Bun- ta (Lj.) — 95.94: 3. Lorger (Lj.) — 90.90. Juniorke: 1. Benkovič (ZTK) — 67.94; 2. Anflre (Lj.) — 64.76 ; 3. Gregorič (Mar.) — «2.12. Prireditvam, zlasti obenem revijam na ledu je prisostvovalo preko 1000 gledalcev, zaključ- nemu delu tekmovanja v prostem drsanju pa prepo 2000 šolske mladine. V propagand- nem pogledu so te prireditve dosegle svoj namen in prireditelj lahko pričakuje novega priliva v krog aktivnih drsalcev. PIONIRSKO PRVENSTVO CELJA V UMETNEM IN HITROSTNEM DRSANJU Pretekli teden se je zbralo okrog 30 mladih drsalcev Celja, da preizkusijo prvči v svo- jem življenju svoje znanje in sposobnosti na tekmovanju v drsanju. Klubsko prvenstvo je bilo kot zaključna prireditev drsalne šole, ki jo je vodila v semestralnih počitnicah tov. Jelovškova. Pionirji so bili razdeljeni na 4 skupine. V prvi skupini so še v umetnem drsanju zvrstili takole: 1. Majerič Sašo — 15.4 točke; 2. Zagoričnik Niko — 13.2 in Ro- tar Marko — 12 točk, pri pionirkah pa je zmagala v tej skupini Ajzenbaher Edita s 15.6, druga pa je bila Kancjan Rožica s 13 točkami. v drugi skupini so bili najboljši: Zimšek Anton — 22.4, Orel Boris — 22.2 in Modic Milan — 21 točk, pionirke pa: Grutšrajber — 19.2, Brunšek — 18,4, Golob — 17.6 in Cokan Sonja — 17.1. V III. skupini je pionir Vrač- ko dosegel 38.2, Lisec pa 30.4 točke, pionirke pa Vrtovec Tanja — 65.4, brel Tanja — 46.2, Ajzenbaher Danica pa 35 točk. V IV. skupini je zmagala pionirka Ažman Tinka s 75.2 toč- ki, pri mladincih Kopiiš^r Roman, pri mla- dinkah pa Filač Irena. V hitrostnem drsanju na 150 m je zmagal pionir Zagoričnik z 26.6 sek., pri pionirkah Ajzenbaher Edita z 27 sek., na 300 m pa Orel Boris s 42.3. pri pionirkah pa Grutšrajber s 62.6 sek. SPORT-UNION iz Graza bo gostoval v Celju v sredo je namizno tetaiSko moštvo — prvak Zgornje Štajerske Sport-Union iz Graza gostoval v Beogradu proti tamošnjemu Par- tizanu. Na povratku v domovino pa se bo ta ekipa ustavila v Celju, kjer bo v petek 6. februarja ob 19,30 v bivši Železničarski mciizt — Ulica Tončke Čečeve mednarodni prija- teljski dvoboj. Domačini bodo gostujočemu moštvu, ki ga sestavljajo Rotschaedl Walter in Hermanu postavili nasproti Čoha, Božiča in dr. Rebeuška. Za dvoboj bo odigranih 9 iger posamez- nikov in ena igra dvojic. Prijatelje namiz- nega tenisS vabimo k čim številnejši udeležbi. Hokej na ledn LJUBLJANA : KLADIVAR 13:2 (3:0, 2:0, 8:2) Prejinji petek je Kladivar visoko izgubil proti Litihliani v prvenstveni tekmi za slo- vensko ligo. Celjani »o popolnoma odpovedali v tem srečanju, pa tudi Ljubljančani kljub lepi zmagi niso pokazali modernega hokeja na ledu. Od domačinov je dosegel oba gola Jenko Baldo. Kegljanje__ KLADIVAR : KRANJ — 2225:2091 V prvenstvenem srečanju v mednarodnem slogu je Kladivar dosegel pomembno zm&go na kegljišču Betona. Srečanje je bilo odlo- čeno že pri tretjem paru, kjer je Ambrorič iz Kranja dosegel izredno nizko številko. Ce- ljan Vanovšek pa kar za 70 kegljev več. Na- slednji trije Kranjčani razliko niso mogli več izenačiti. Kegljača Karadjole in Truglas sta razliko še povočala in je Kladivar dosegel zmago kar s 134 keglji razlike. S tem so Celjani dosegli nadaljnji dve vani to'ki, po- pravili so si razliko v kegljih in se trenutno povzpeli na tretie mesto v lestvici. Rezul- tati: Krani — 2091 (Kavčič 367. Debeljnk 355, Ambro ič 319. Valentar 3G9, Stare 339, Mar- tPlanc 342> Klndivnr — 2225 (Hrastnik 377, gkorianc ^35. Vanovšek 389, Gerdina 355, Ka- radjole 388, Truglas 381). Namizni tenis_ 2SD ČETRTE : ŽELEZNIČAR (Mrb) — 15:10 V pri'atf>ljskem sr"'aniu v namiznem tenisu so pretekli teden Colvini doma dosegli po- membno zmago nad Mariborčani. V skupini članov so Cel'ani zmagali s 6:4, pri članicah s 4:1. doi^im je srečane mladincev ostalo ne- odločeno 5:5. Pri članih je bil najuspešneiši Čoh. ki ni izgijbil nobene igre. pri članicah Rebev.šek Bo a prav tako brez izgu )ljene igre, pri mladincih pa je ostal nepremagan Mari- borčan Gojkovič. Smučanje ČEMU ODSOTNOST CEMANOV NA DRŽAVNEM MT.AniNSKEM PRVENSTVU Preteklo soboto in nedeljo je bilo na Sle- menu pri Zagrebu dr avno smu(^arsko prven- stvo v vseh disciplinah za mladino. Čeprav imamo Celjani večje število izvrstnih mla- dih snnčar.ipv. se te^a tekmovanja ni udele- žil nihče iz Celja. Ali res ne bi mogli poseči v borbo za boliša mesta? Kolikor nam je znano je mladinka Beleieva izvrstna tekmo- valka v tekih, saj je osvojila naslov prvaka štajerske pred kratkim na Pohorju tako pre- pričevalno, da je na progi 3 km pustila dru- go plasirano za seboj za polne 3 minute! Smučarska zveza Sloveniie je pozvala SO pri PD Celje, da se naj udelcTi dr?avnega prven- stva — saj jo je bilo prištevati med resne kandidatinje za osvojitev državnega prven- stva. Pa ni šla na tekmovanje! Po čigavi krivdi? Ali se Celjani res lahko tako bra- nimo pridobivanja naslovov državnih prva- kov?! športna javnost si želi pojasnila v zve- zi s tem tekmovanjem in odsotnostjo naše mladine od vodstva smučarskega odseka pri PD Celje. VELESLALOM TD»PARTIZAN« LAŠKO NA ŠMOHORJU V nedeljo, dne 25. januarja .le priredilo TD »Partizan« La5ko dr"štvene tekme v vele- slalomu in teku na Smohorju. Sodelovalo je 66 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: Člani — veleslalom 800 m, 28 vratc: Sipek Stanko 0.50, Firm Frici 1.02.0, Vračun Vlado 1.10.0. Mladinci — veleslalom 800 m, 26 vratc: Er.javfc Marjan 2 08.0, Šinigoj Boris 2..15.5, Vratarič Peter 2.45.0. Pionirji _ 400 m veleslalom: Mlakar Rafko 0.4.5.0, Kocman Rudi 0.50.5, Vavpotič Franci 0.51.3. Mladinci — tek na 5 km: Erjavec Marjan 21.51.0, lirastelj Peter 23.08.5, TršIČ Ivah 24.27.0. Donirji — tek 2.5 [km: lirastelj Pavle 10.49.1, Vidali Pavle 11.16.0, Mlakar Rafko 11.24.0. CELJSKI LETALCI SO SI ZADALI NOVE NALOGE V novih prostorih celjskega Aerokluba je zelo ivahno. Pričeli so z raznimi tečaji: ja- driličarski. padalski in tečaj za motorne pi- Intp. Najaktivnejši med niimi so vsekakor padalci, saj se hočejo dobro pripraviti za sv-«^n"-ir. pr PiTstvo, ki bo letos v PariTu. Za- vedajo se, da bodo šli na to prvenstvo samo naiboljši iz naše dr ave. ?e lani so naši pa- dalci dosegali na raznih prvenstvih v državi zpIo dobre uspehe. Naša padalka tov. Danica Rabuza je dosegla drugo mesto v ženski skupini, dočim so naši fantje dosegli na re- publiškem prven^vu prav tako prva mesta. Zato imajo naii padalci upravičeno mnogo Gibanje prebivalstva v Celju Od 20. do 31. januarja 1953 se Je rodil* v Celju 40 dečkov in 28 deklic. POROČILI SO SE: Delavec Metel}(0 Ciril in bolniška strežnica Fale Bogomila, oba iz Celja; tov. delavec Ambrož Franc in poljedelka Flevčak Eliza- beta, oba iz Celja; logar Jano Karel ix Vr- polja. Novo mesto in knjigovodkinja Vidrajs Aaica iz Vel. Pirešice, Celje-okolica; miner Bratuž Feliks in tov. delavka Zupan Ana, oba iz Celja; klepar Oberčkal Anton iin tkalka Omerzu Ivana, oba iz Celja; obrato- vodja Cesnik Franc iz Kopra in tkalka Pla- huta Angela iz Celja; trg. poslovodja Kos Stanislav in tkalka Gaberšek Franca, oba iz Celja ter trg. pomočnik Justin Viljem ia nameščenka Berger Marta, oba iz Celja. UMRLI SO: Upokojenec Plazi Ivan iz Velenja, star 71 let; gospodinja Kvas Neža, roj. Bah iz Celja, stara 84 let; novorojenček Skoberne iz Celja; hišna pomočnica Kunštek Terezija iz Rog. Slatine, stara 44 let; rudar Randl Mihael iz Šempetra v Sav. dol., star 36 let; upokojenec Čuš Fran jo iz Celja, star 71 let; gospo- dinja Podgoršek Ivana, roj. Čebolak, stara 58 let; strojnik Košnik Jože iz Celja, star 58 let; žel. delavec Penšak Viktor iz Šmarja pri Jelšah, star 45 let; otrok Plahuta Alojz iz Breze, Celje-okolica, star 10 let; kmeto- valec Oahovec Alojz iz Dramelj, Celje-okolica, star 49 let; kmetovalec Križan Anton iz Rog. Slatine, star 51 let; telefonski delavec Herga Franc iz Rogodnice, Ptuj, star 18 let; spre- vodnik avtom. Hodnik Anton iz Celja, star 40 let; otrok Furman Kari iz Lipoglava, star 8 mesecev; upokojenec Koprive Leopold ix Slivnice pri Celju, star 73 let; otrok Zagozda Zdenka iz Celja, stara 5 mesecev ter gospo- dinja Vede Marija, roj Dorn iz Celja, stara 80 let. .... in okolici Od 26. do 31. januarja se je rodilo 9 deS- kov in 12 deklic. POROČILI SO SE: Skrinjar Janez, delavec iz štor in Stojan Marija, poljedelka z Podgradca, obč. Šentjur; Urleb Jakob, mesar iz Hrušovca, obč. Šent- jur in Kolar Pavla, babica, stanujoča istotam; Pirjavec Jožef iz Nove vasi, obč. Šentjur in Vodopivec Amalija iz Ponikve pri Grobelnem; Brglez Anton, kmet iz Dolge gore, obč. Po- nikva pri Grobelnem in Glavač Marija, de- lavka iz Srževice, občna ista; Smeh Anton, nočni paznik iz Jerčina, obč. Pristava in Tra- teški Neža, upokojenka iz Nomna, obč. Rog. Slatina; Juhart Julijan, poljedelec iz Sv. Ane, obč. Makole in Plemenitaš Marija, po- ljedelka iz Tumovca, obč. Rog. Slatina; Hrovat Franc, kmet iz Skomarja, obč. Vi- tanje in Ovčar Marija, kmečka hči iz Hn- dinje, obč. Vitanje; Juršič Alojz, rudar iz Velen.ia in Candir Marija, delavka iz Sela, obč. Dobrna; Frece Karel, kmečki sin iz Po- lane, obč. Jurklošter in Soško Ivanka, poljska delavka iz Paneč, obč. Jurklošter; Mastnak Anton, kmet iz Laz, obč. Dramlje in Rihtar Ana. kmečka hči iz Bovš, obč. Škofja vas; Poglšek Jožef, poljedelec iz Malih Braslovč in Šketa Rozalija, poljedelka iz Orle vasi; Dvornik Alojz, železniški sprevodnik iz Paske vasi, obč. Braslovče in Petrin Angela, ši- vilja iz Podvrha, obč. ista; Esih Franc, polj- ski delavec iz Svetine in Oprešnik Franči- ška, poljska delavka iz Male Breze; Videč Andrej, poljedelec iz Kanjnc in Verbovšek Jožefa, poljedelka iz Sv. Petra; Maši Franc iz Strmca, obč. Dobrna, poljski delavec in Dobovičnik Angela, poljska delavka iz Paro- ža, obč. Dobrna; Arlič Blaž, uslužbenec iz Frelske in Flešnik Ana poljska delavka iz Pirešice—Št. Jani; Novak Jožef, tesar iz Šmartna in Obreza Ana, poljska delavka iz Št. Jungerti, obč. Šmartno; fantej Vid, kmeč- ki sin iz Paneč. obč. Jurklošter in Marki Magdalena, poljska delavka, stanujoča isto- tam; Schmid Miha, kmečki sin iz Lažii, obč. Planina in Zalokar Albina, kmečka hči iz Blatnega, obč. Jurklošter. UMRLI SO: Stojan Marija, gospodinja iz Sv. Rozalije, obč. Suntjur, stara 65 let; Jevšinek Franc iz Uniš, obč. Ponikva, star 25 let; Pompe Jo- žef, preužitkar iz Lahovega grabna, obč. Jur- klošter, star 78 let; Razboršek Uršula, pre- užitkarica iz Trobnega dola, obč. Breze, sta- ra 85 let ter Zolnir Ana iz šmartnega v Kož. doliBi, stara 80 let. upanja, da bodo na izbirnih tekmovanjih do- segli pogoje za svetovno tekmovanje v Pa- rizu. Da bi bilo padalstvo v Celju čim množiC- neje in da bi bilo za bodoči razvoj pa- dalstva pri nas, ker bo vsi pogoji dani, čim več kadra, se lahko vpiše v te tečaje vsak, ki ima za ta sinji šport zanimanje in veselje. Aeroklub prejme že v bližnji bodočnosti več motornih letal, ki bodo na razpolago na- šim padalcem za izvajanje skokov. Na tem mestu je treba ponovno omeniti, da je padalstvo eden najlepših športov in ob sedanji tehniki brez vsake nevarnosti. Vedeti je treba namreč to, da ne pride do redkih nesreč zaradi tehničnih sredstev, am- pak zaradi drznosti posameznikov, če se pa- dalci dr e navo'1i! inštruktorjev, ne more in ne bo nikoli prišlo do kakršne koli nesreče. Teoretični tečaji za padalstvo in pa ostali tečaji, katere prireja Aeroklub, so se že pri- čeli. Vendar se nove prijave za vse te^aie še sprejemajo in to v prostorih Aerokluba vsak torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure. Novi prostori kluba so na Ljubljanski cesti 16 (Beton). Celjski padalci hočejo z intenzivnim de- lom na polju padalstva doseči, da se da padalstvu pravo mesto v obrambi naše so- cialistične domovine. R. R. V Slov. Konjicah so izvolili delegate za republiški kongres OF Po večini dobro iispelih vašikih se- slainikih OF na področju ikoniiške 'ob- čine so se v nedeljo dop>oldne zbrali izvoljeni delegati, da se pomenijo o političnem delu in pa, da si izberejo za- stopnike za republiški kongres OF. Prišli so v zelo lepem številu, in sicer od 55 izvoljenih je bilo navzočih 46. Poleg njih je bilo še ikar p-recej ostalih frontnih funkcionarjev ter tov. Piki Jože, kot tptredstavnik okrajnega OF odbora. Bo kratkih uvodnih besedah sekre- tarja OF tov. Suca je spregovaril tov. Piki. Seznanil je navzoče o nekaterih dogodkih iz naše zunanje politike, po- sebno o odniosih Vatikana do naše dr- žave, se dalj časa zadržal pri nadalj- njem razvoju naše demokracije, dotak- nil pa se je še našega gospodarskega razvoga in nekaterih nalog frontnih od- borov. Seveda je dalo to obilo mai^eria- la za razpravo. Navzoči so pozd^^av- Ijali ipoliitiko našega vodstva do Vati- kana, positavlijali iproblemov. Tako je bilo med drugim postavljeno vprašani e o raz- liki med »socializmom« v SZ, dalje o tem, zakaj naša oblast še sploh pusti na svobodi zločinca take vrste kcit je Stepinac, ki ie nad našimi narodi zgi-e- šiil toliko težkih zljcčinov. Navzoči funk- cionarji so jiim to obrazložili, saj je bilo videli, da celo p>osamezni člani ZKJ o tem niso bili v celoti na jasnem. Precej govora je bilo tudi o davkih, kot o poeobnem gospodarskem pro- blemu. Pri tem pa so ugotovili, da kmelije niso proti visokim davkom, da razumejo njih potrebo, ne gre pa jim v račun, da so aikon'acije tako nesortiz- merno razdeljene. Popolnoma na me- stu je. da se o takih vprašanjih pogo- vore tudi na frontnih setankih, kjer občinski odborniki slišijo mnenje svo- jih volivcev. Prav v tem je konferen- ca načela več vprašanj, ki jih ne kaže zanemarjati, delegati ca so dobili do- volj snjovi, katero bodo morali prenesti med svoje člane. Za delegata na re- publiški kongres OF sta bila izvoljena tov. Piki Jože, tajnik OLO in mali kmet Vinter Henrik. * Na področju KSS Sov. Konjice je večina sinidika"nih podmi^nic že zaklju- čilo svoje občne zibore. Zaradi reorga- nizacije so z občnimi zbori zamudili gozdni delavci in cesitarji, ki jih bodo tudi izvršili do sirede tega meseca. Ude- ležba je povsod bi'a dob^a. pone^Kl pa je bilo razpravljanje nekoliko pre- mrtvo, čeravno člani v medsebojnem pogovoru rovedo o marsika+efi naoaki. Ko bodo občni zbori podnižnic Po-^ovi, bo še v tem mesecu skupščina KSS. L. V. OBJftVE IN OGLASI RAZGLAS Mestni ljudski odbor bo z OTirom na odlok Zveznega izvršilnega sveta z dne 20. 1. 1953, Ur. list FLBJ štev. 4-53, revidiral in poprav- V zvezi s tem bo poprava vointiesra i-"e- Ijal volilni imenik za območje Celje-mesto. nika na Mestnem ljudskem adborn od 1. feb- ruarja do 15. marca 1953. Pozivamo državljane, ki stanujejo na ob- močju Celje-mesto, zlasti one, ki še do sedaj niso bili vpisani v volilni imenik, kakor t"di one, ki bivajo ie več kot 6 me^e^ev na md- ročju Celje-mesto, pa želijo hiti vpisani v tnk. volilni imenik in pa osebe, ki so v pre- tekli dobi dopolnile 18. leto starosti, .ali bod<> dopolnile 18. leto starosti do vštetega 15. maja 1953, naj poskrbe, da bodo vpisane do gornjega roka v volilni imenik pri Mestnem ljudskem odbom. Zahtevek za vpis ali popravek voHlnega imenika lahko noda vsak državljan, kakor tndi vsaka noHtičra ii drn-bei"i "r-a^i^za-ii-* nstno ali pismeno Mestnemu ljudskemu »ii- boru. TTstni zahtevek se lahko poda do 15. mar^a 1953 vsak torek in petek na Mestnem Pud- skem odboru, soba štev. 20, I. nadstropja, Gregorčičeva ulica. Iz tajništva MLO Celje OBVESTI LO Mestna gospodarska nstanova »S^a^a«. Ce- lje obvešča vse stanovalce v strogem centru mesta Celja, da se bo odvoz smeti na nov način z dnem 2. febrnarja pričel ob 14. uri in to po že do sedaj določenih ra'0t'h. Prebivalce opozarjamo, da ne odlagajo t lesene zabojčke žarečega pepela, ker pr<»ti sicer nevarnost izbruha požara, kot je to bi'o ie v nekaj primerih. Uprava OBJAVA V ponedeljek, 9. fehmarja ob 8 zjutraj skli- cuje Trgovinsko-gostinska zbornica T.n rel'e- mesto v stekleni dvorani hotela »Evropac REDNO LETNO SKUPŠČINO Vabljene delegate in goste prosimo za točno udeležbo! Upravni odbor UPRAVA ZA CESTE IN KANALIZACIJE CET-TE razpisuje 8 cestarskih mest, 1 mesto gradbenega delovodje. Prošnje je poslati na gornji naslov. OBJAVA Občni zbor Kluba za konjski šport »"Sa- vinja« v Celju bo v sredo, dne 18 febri- arja 1953 ob 17. uri popoldne v lovski sobi Doma OF. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. diskn- sija-razrešnica odboru; 3. volitfv • o ega od- bora; 4. predlogi, sklepi; 5. slučajnosti. Vabimo vse člane in ljubitelje konjskega športa, da se udeležijo občnega zbora. Če ob napovedani uri ns bo nav7,o"ega za- dostnega števila članov, bo občni zbor eno uro poT.neje. to je ob 18. uri in bo sklepčen «b vsakem številu članov. Odbor UPOKOJENCI Celjska podružnica DU priredi zborovanje v nedeljo, dne 8. februarja 1953 ob 9. uri v dvorami Narodnesa doma. Udeležba obvezna. KUPIM dobro ohrameno imensko kolo. Po- nudbe poslati na upravo lista. PIANINO ali krntek klavir kupim, na me- sečno odplačevanje. Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo 9 arov in gradbeni ma- terial do plošče, v bli=ini bolnice, Celje. Grobler Mirko, Vitanje 63. PRODAM pj^rrele na Lopati ob cesti, naslov v upravi lista. VEČERNO OT^LRKO, dol^o (heli crep satin), za vif^o n^^^tavo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MED CRT.TKM in Rimskimi Toplicami se je v soho*o dn" ^"nuaria izgubil iz avtobusa paket. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v biljeternico SAP Celje. OD IPAVCEVE ULICE 14 do Prešernove uli- ce sem izgubila 'ensko ro^^no uro. Poštrne- ga najditelja naprošam, da jo vrne protJ nagradi. Naslov v upravi lista. V SOBOTO, 31 JANUARJA mi je bila ukra- dena v Ljudskem magazinu torbica z de- narjem in dokumenti. Prosim za vrnitev vsai mojih doku^nentov ln pogo'ibe od ad- vokata, na označen naslov v dokumentih. SPREJMEM Uf-ENT^O in do^^ro frizersko po- močnico. R, Grobelnik, Celje. Uprava Mestnega gledališča v Celju proai vse. ki hranijo kakršen koli zgodovinski ma- terial, tičeč se celjskega gledališča (fotogra- fije, korespondenca, lepaki, časopisi itd.), da ga odstopijo za gledališki muzej proti od- škodnini. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA 8. febniaria 1953 tov. dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. — Nedel