Leto X, it. 37 Liublfana. sreda 13. februarja 1929 Rarofaiioa «nate aeastae » Dia. im UMiernifttvo W Din_ Ur*4aiM«ai Uabltaoa, Knallu** ul»r» t Teleta« U »t» it Л »124 8ГД t« «t« Maribar: AlAkaandroea eeaU l* Telet Л 440 Celje; Kučanova altee 1 Taletoa iL 190. gekaptet ее ae *ra«a)a. _ Oglaat pm »rita _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upra*atit*a: LJubljana, Prefternuva ulic» 54 ГеМоь M 3122. 3123, 8124. 81» ia 81 V« laneratai eddelek; Ljubljana Pretor-nova «tliea 4 FeUfon «t 2432 Pedrainira Maribor. Alrksnndnrva ea «ta 1.4 ГеМоц « t» Pedruiiiiea Celje. K r* »mrva ulica l TeMne У 100 ftaftuni fin puÄt fefe ca vodih; LJubljana ti i j M2 Praha fcislo 78.1 tO; Wie« Nr I05.24L v Vsebina rimske spravne pogodbe V politični pogodbi priznava Italija suverenost papeža, vatikanskega teritorija in katoliško cerkev kot državno cerkev, papež pa fašistični režim Italije - Papeška država nevtralna država - Konkordat uvaja mesto dosedanjega izključno civilnega fakultativni cerkveni zakon, slogo do katoliške akcije in ojačanje verskega nouka v šolah - Zaščite narodnih manišin ni nikjer - Papež dobi pet milijard lir Г Ivi j • odškodnine Ljubljana. 12. februarja. Z navdušenimi manifestacijami proslavlja italijanski narod spravo svoje države s papeško stolico. Zvonovi zvonijo. v cerkvah se poje Te deum povsod plapola poleg savojskega prapora belormena papeška zastava m po krasno iluminiranih ulicah velikih mest korakajo bataljoni črnosrajčmkov z navdušeni™ klici Evviva il Duce. evvi-va H Paoa evviva il Re! Italija slavi eno najlepših zmag svoje od nekdaj sposobne in uspešne diplomacije in zadoščenje italijanskega naroda je razumljivo. Instinktivno čuti ta narod, da za-kliučna izjava obeh pogodbenikov v včeraj podpisani politični konvenc ji, kjer se slovesno povdarja, da ie la questione romana za vedno odpravljena. ne izčrpa celega pomena historične pogodbe. Papež se ni spravil samo z Italijo, on se je pobotal tudi z njeno politiko. Priznal je »principe italijanskih državnih temeljev.« z drugimi besedami. priznal je današnji fašistični režim. Prijatelja si nista le Italija in Vatikan temveč tudi Vatikan im fašizem. Široke mase katoliškega ljudstva Italije se sedaj ne bodo mogle več upirati fašizmu, ki ie pred leti tako razantno in temeljito obračunal z bivšo katoliško ljudsko stranko dona Sturze in njegovih popolarov. A še mnogo dale-kosežnejše so posledice za zunanjepolitične aspekte in teorije fašizma. Kakor znano si je fašizem na usta svojega voditelja Mussolinija pred leti nadel naiogo. da dvigne italijansko državo na prvo mesto v sredozemskem bazenu in da vzpostavi nekdanji rimski imperij. Koi po proglasitvi teh zu-nanje-političnih ciljev fašistične države — Francija teh stremljenj ni jemala resno — se je Mussolini vrgel v obsežne kolonijalne akcije. V Tripolisu je Italija osredotočila velike sile in začela prodirati proti jugu in vzhodu, v Tu-nisu in Algiru je zahtevala ponovne konccsije za italijanske izseljence, ki številčno nadkriljujeio Francoze Kasneje se je Mussolini poskusil v Algezi-rasu. proti Egiptu, napram Grčiji. Kmalu pa ie moral fašizem uvideti, da se z diplomatičnimi sredstvi ne dosegajo željeni učinkoviti uspehi Opazil je. da sloni in izha.ia moralna premoč Francije v Sredozemskem morju predvsem na veljavi katoliške ce-kve in katoliških verskih in kulturnih redov. katerih Protektorat ie po 1. 1870. popolnoma prešel v francoske roke. Glavna zapreka za prodiran'e na tem polju je bila za Italijo niena borba in njen spor z Vatikanom in s Sv stolico. Nekoč je zavzemala Italija v Sredozemskem morju in na blažnjem vzlioiu mnogo boljšo pozicijo. »Rimsko vprašanje« je dato premoč v francoske roke. To je bila velika, gospodarsko ne-nadkriljiva škoda, ki jo ie utrpela italijanska država. Zato je stopil v ospredje vse zuna-nje-po!itičrne akcije Italije in fašizma na obalah Sredozemskega morja problem sprave z Rimom. S spravo s katoliško cerkvijo ie fašizem pridobil za svojo veliko zunanje-politično misiio Vatikan. Ni slučajno, ako se je prejšnje dni poročalo, da bo Sv. sto!:ca uporabila odškodnino, ki jo prejme od italijanske države, predvsem za vzdrževanje svojih redov, kar je mišljeno tako. da bo sedaj Sv. stolica s podvodno silo razširila svoje misiiomsko dek) predvsem na obalah Sredozemskega morja, v kolonijah in na bližnjem vzhodu. Francoski primat je s tem najrevnejše ogrožen. Fašizem je zagrabil problem radikalno in ga uspešno rešil v korist italijanske države in niene Ja-našnje imperialistične ideoiogoje. O vsebini včeraj podpisanih pogodb bo še prilike obširneje razpravljati, ko bo objavljeno njihovo popolno besedilo. Iz današnjih službenih izvlečkov pa je že razvidno, da se je sprava izvršila v duhu redke intimnosti, ki pri mednarodnih konvencijah ni običajna. Vatikan je izrecno priznal »principe italijanskih državnih temeljev«, кат je v medsebojnih odnošajih držav dosedaj povsem neznana formula, ker spadajo vprašanja forme vladavine med strogo interne zadeve vsake države. Razumljivo je. da je Italiji na teritorij nove cerkvene države iz praktičn h razlogov ostala policijsko-varnostna in prometna služba, a značilno je. da se je Vatikan odrekel azijskega prava, ko je pristal, da bo Izročal italijanskim obla- Rim, 12. februarja, t. 0 pogodbah, ki so bile včeraj podpisane v lateranski dvorani rn ki urejajo bodoče odnošaje med Italijo in samostojno državo »Cittä del Vaticano«. je bil na merodajnih mestih izdan nasiednji avtentični izvleček: Vsebina glavne pogodbe Politična pogodba, ki je bila sklenjena med Sv. stolico in italijansko državo. obstoja iz preambule (uvoda) вп 27 ' odstavkov. Uvodoma izjavljata obe pogodbeni stranki, da sta spoznali za primemo. izločiti vse dosedanje konflikte in bodoče spore na ta način, da prizna Sv. stolica principe italijanskih državnih temeljev, dočim se na drugi strani kotolška cerkev proglaša za edino državno cerkev v Italiji. Pogodba priznava nato Sv. stolici popolno lastninsko pravico in popolno suvereno oblasl in jurisdik-cijo nad Vatikanom. V to svrho se ustanavlja samostojna država »C.t- tä del Vaticano«. Italijanska vlada izjavlja, da se na noben način ne namerava vtikati v posle te države in da ni upravičena k nobenemu vmešavanju Na ozemlju »Cittä del Vaticano« obstoja samo avtoriteta Sv. stolice Vsaka druga avtoriteta ie na tem ozemlju izključena. Trg sv. Petra postane sestavni de! papeške države in ozemlja vatikanskega mesta. Kljub temu bo odprt in dostopen vsemu občinstvu in ostane pod policijskim nadzorstvom italijanskih oblasti. Državne meje »Cittä del Vaticano« so začrtane v posebnem aneksu k politični pogodbi. Posebna klavzula odreja, da bodo morale Italijanske Javne oblasti skrbeti za vso javno službo na teritoriju papeževe države, vključno železniško posta'o. kakor tudi za direktne stike z ostalimi državami potom samostojne telegrafske. telefonske, radiografske in poštne službe. Vse osebe, ki stalno prebivajo na ozemlju »Cittä del Vaticano«. nreide-jo pod suvereno pristojnost papeške države. Za visoke cerkvene dostojanstvenike, za osobje papeževega dvora in za aktivne funkci onarje Sv. stolice so predvideni posebni privilegiji tudi i za primer, da dofčnl ne stanujejo na ozemlju papeške države. Teritorijalna imuniteta bo razširjena tudi na patrljarhaiič-ne bazi! ke In na neke stavbe Izven ozemlja papeške države, kamor bo Sv. stol'ca spravila razne kon-gregaci'e In druge svoje urade. Italijanska država nadalje priznava Sv. stolici pravo aktivnega in pasivnega dl-plomatičnega zastopstva po mednarodnem pravu. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta da vzposta-; vita med seboj normalne diplomatične sti'ke. italijanska država bo imenovala pri Sv. Stotel svojega posebnega poslanika, Sv. stolica pa pošlje na Kviri-nal svojega apostolskega nuncija. Va- tikanski predstavnik bo po medmarod-nem običaju doven diplomatskega zbora. akreditiranega pri italijanski vladi. Nadalie dnioča pogodba, da ostanejo umetnostni in znanstveni zakladi Vatikana in Laterana še dalje dostopni znanstvenikom in občinstvu. Medsebojna Dravna pomoč Italijanska država se obvezuje. Izročati hudodelce za deianja. ki jih Izvrše na ozemlju papeške države, na vsako zahtevo Sv. stolici. Ravno tako oa bo tudi Sv. stolica izročala italijanski državi vse osebe. k| bi se zatekle na ozemlje papeške države, v kolikor so zagrešile. hudodelska deianja. Nevtralitetna klavzula Sv. stolica se za tem v posebni klavzuli obvezuje, ohraniti strogo nevtralnost v vseh posvetnih sporih med Italijo in drugimi državami In da se ne bo udeleževala mednarodnih kongresov, ki razpravliaio in'odločato o tak h vpra-šanih. Izvzeti so primeri, da posamezne države ареГггјо na mirotvorno misiio papeža. Ozemlje »Citta del Vaticano« je proglašeno za večne čase in za vsak pr'mer kot nevtralen in nedotakljiv teritorij. Kot zaključek sledi Svečana izjava Sv. Stolice s katero proglaša, da ji ie s to pogodbo dana popolna svoboda in neodvisnost, kolikor io potrebuje za izvršsva-nje avoie cerkvene ^Verske misije tako v rimski diocezi in v katol ških cerkvah po Italiji, kabor po ostalem svetu. Sv. stolica Izjavlja končno in пгрге-klicno. da ie rimsko vprašanje urejeno in spravljeno s sveta. Sv. stolica priznava ita'Iiansko kraljevino .pod dinastijo Savojske hiše z Rimom kot glavnim mestom italijanske države. Italijanska vlada od svoje strani pa pristaja na samostojno državo »Cittä del Vaticano« pod suverenosti najvišjega cerkvenega poglavarja. S tema Izjavama ie garancijski zakon razveljavljen. Glavna vsebina konkordata Konkordat obstoja iz 45 članov. Glavne določbe tega konkordata so nastoone: Italijanska' vlada pristaja na preureditev ntei posameznih škofij. pri čemur se naj te meje sklada;o s političnimi me:ami ita'ijanskih provinc. Za postavitev nadškofov in škofov je predviden poseben postopek. Novo-imenovani škofje bodo moral? polagati zaprisego zvestobe italijanski državi v roke predsednika Italijanske vlade. Pri velikih mašah ob nedeljah in praznikih se mora v vsei Italiji vplesti tudi molitve za zdravje In srečo Italijanskega kralja kakor Italijanske države. Končno priznava italijanska vlada cerkveni zakon, ki se sk'ena po kanonskem pravu, za polnopraven z vsemi posied'caml civilnega braka. Verski pouk se razširi tudi na srednje šole po ргоягати. ki bo v to svrho še podrobno določen sporazumno med Sv. stolifco in italijansko vlado. Italijanska vlada priznava vse organizacije In ustanove italijanske kato- stem vse hudodelce, torej tudi politične. Seveda ie orevze-la enako dolžnost tudi Italija na>ra.m Vatikanu, toda to je fraza: stvarno znači izročitvena klavzula: sovražnki fašizma so hudodelci tudi za Vatikan. Poseben poklon Vatikanu vsebuje izjava. ki proglaša katoliško cerkev kot državno cerkev. V stvari znači to predvsem, d>s prevzema država na sebe cerkvena bremena, s čimer pa ne bo prišla v konflikte s principom verske enakopravnosti, kor ie italijanski narod kat eksohen katoliški narod. Ve M o pozornost in mnogo komentarjev bodo vzbudile do'očbe o nevtralnosti nape-ževe države rn njene politike. Papež se odreka oosesraniu v meddržavne spore. Iz česar bi se da^o sklepati, da se od-pka tudi oristoou Društvu narodov, katereea na'oga je m. dr., da vrši vlogo mednarodnega posredovalca. V konkoFdatu. ki je bil podpisan istočasno s spravno pogodbo. je dobila ■ Cenkev v Italiji tri važne koncesije: 1 verski šolski pouk bo sesal sedaj do univerze, tkzv. katoliška akcija, t. j. organizirani ver sik i pokret dobiva svobodo razvoja, je torej postavljen izven neposrednega fašističnega nadzorstva in cerkveni zakon (brak) stopa kot ena-kopravem poleg dosedaj izključno veljavnega civilnega braka. V zadnjih dneh se je mnogo govorilo, da bo s konkordatom urejeno tudi vprašanje versike odn. cerkvene sihužbe in verskega pou'ka med tkzv. allogeni, med narodnimi manjšinami Italije. Kolikor je azvdno iz dosedanjih poročil, je stalo to vprašanje nerešeno... Tudi v materinem vprašanju se je izkazala Italija velikodušna. Papež dobi 5 milijard odškodnine in nič ni zna-;ilneišo za ccemo polit:č.nih in go-spo-d-arskh pos/ledic včera;šnjega rimskega nakta kakor oduš^vl/ena reakc'.ia velikega kairtala. ki shiti nove pridobitve in iz;avl;a. da bo ta ogromna svota. ako jo namerava Mussolini pribaviti potom notranjega posojila čez noč podpisala Iiške akcije, v kolikor se ne bavijo z dnevno politiko. * Vatikan dobi čez 5 milijard dinarjev odškodnine S posebno finančno konvencijo se obvezuje italijanska vlada, da izplača na ime odškodnine 750 milijonov lir v gotovini in I miljardo lir v italijanskih itonzolskih titrili. Veliko navdušenje v Italiji Rim, 12 februaria t. V Rimu, kakor Po vseh ostalih mestih Italije, so se snoči prvič pu letu 1870. pojavile poleg italijanske trobojnice tudi belo rumene zastave Vatikana. V vseh krofih vlada veliko navdušenje Po vseh italijanskih mestih n tudi v najoddaljenejših podeželskih krajih so bile snoči prirejene svečane iluminaeje javnih in zasebti.h zgradb ter so se vršile Pod vodstvom fašističnih organizacij bučne manifestacije. Vsj listi objavljajo dolga poročila o po-gajanjiih med italijansko državo tn Sv. Stolico, o pomenu zgodovinskega dogodka, ki ga slikajo kot politično duhovno zmago fašističnega režima ter prinašajo tudi slike vseh markantnih osebnost;, ki so sodelovale pri tej zgodovinski spravj med italijansko državo in Sv. Stolico. Nekateri list ponatKkujejo tudi topografične karte nov« papeške države. Včeraj in danes so se po vseh cerkvah Itaiiije zamajali zvonovi in oznanjali vsemu narndu z večurram zvonenjem vele-zgodovmski dogodek. Milan, 12. februarja z Sno&; so se vršile po milanskih ulicah svečane manifestacije za predsednika italijanske vlade, za italijanskega kralja in za papeža Piia XI. Desettisočglava kolona fašistov se je napotila pred prefekturo in zaprosi*1 a pre-fekta, naj pošlle predsedniku vlade Musso-finiju povodom njegovega historčnega uspela izraze neomejene vdanosti milanskega prebivalstva Iz Milana se je napotila v Rim posebna deputacija 440 visoko-šolcev k; bo jutri sprejeta od papeža. Napoveduje se, da bo papež imel pri tefl prilik; ve1eva?er< nagovor. R:m, 12. februarja t. Ita'ijanski kralj Je v razgovoru s svojo najožjo okolico ope- tovano naglasü, da se izredno raduje sprave in sporazuma s Sv. Stol со. S tem sta pridobila itaiijanski narod in italijanska država izredno velike ugodnosti m možnosti. Rim, 12 februarja t. Danes se je vršila v cerkvi sv. Petra večana služba božja. Službi, kj je ve да a proslavi 7 obletnice kronanja Piia XI. za papeža, je prisostvovalo v cerkv, i n na Petiovcm trgu nad sto tisoč ljudj Po službi uožji je papež Pij XI. stopil v ložo bazilike in podelil rimskemu DTeb'valstvu, k; mu je prirejale viharne ovacjje. svoj bagoslov. Svečan sprejem v Vatikana Rim, 12. februarja g. Rimski fašisti so danes popoldne v dolgi povorki odšk pred Kvirinal. kjer so kralju priredili manifestacije. Zvečer ie papeški prestofoii asistent knez Colonnb. priredil svečan sprejem, ki so se ga udeležil? zastopniki diplomatskega zbora, cerkveni dostojanstveniki in rimsko plemstvo. Papež zapusti Vatikan še le v maju? Rim, 12. febr. z. Iz poučenih vatikanskih krogov se doznava, da papež Pij XI. ne bo zapustil vatikanskega ozemlja pred majem. V nagovoru na postne pridigarje je papei-Pij XI. namignil, da besedilo pogodb med Sveto Stolico in italijansko državo ле bo objavljeno pred sprejemom v italijanski zbornici, ki pa se sestane šele 20. aprila. Domneva se, da bo vodiia prva papeževa pot s področja novo ustanovljene vatikan» ski države v Milan. Da izplača papeža, bo Italija najela notranje posojilo Rim, 12. februarja t. Glede odškodnine, ki jo bo itaJiianska država plačala novo ustanovljeni državi »Citta del Vatcano«. je bila v borznih krogih razširjena vest, da bo predsednik vlade Mussolini razpisal posebno posojilo. Italfjanska vlada računa s tem. da je spravna porodba z Vatikanom izzvaJa val navdušenja po vsej Italiji in da bo to posojilo v najkrajšem času vplačano. Borzmi krugj priznavajo, da so zadndi dogodki ugodno vplvali na tečaj italijanskih državnih nasiriev. Ledeni dih severa objema Evropo Mraz, viharji, zameti, nesreče na vseh koncih in krajih — Ob Jadranu zamrzuje morje, v Severnem ledenem morju pa kaže toplomer 1 stopinjo nad ničlo — Višek mraza prekoračen, obeta se zbc!jšanje Praga, 12. febr h. Po sibirskem mrazu včeraj m predvčerajšnjim se je temperatu» ra za spoznanje dvignila. Dopoldne je biila temperatura v Pragi in v okolici 28 do 31 stopinj pod ničlo, na jugu in zapadu pa ce» lo pod 36 stopinj. Proti večeru je mraz nekoliko popustil. Po vesteh češkoslova« ških metereologičnih postaj je mraz na Ce» škoilovaškem najhujši v vsej srednji Ev» ropi. Zanimivo pa je, da je v Krkonoših milo in jasno vreme. Zvečer je bil želez» niški promet na nekaterih čsl. lokalnih pro» gah popolnoma ustavljen. Na vseh progah pa se je zek> skrčil oecbni promet. Števi» lo obolelih je zelo veliko. Mnogim ljudem so zmrznite noge, roke, ušesa in nosovi Nekaj vlakov je skočilo iz tira, ker so po« pokale tračnice. Po deželi so šole zaprte. V Pragi vlada velika beda. Mortaliteta se je podvojila. Jutri bo vojaštvo z dinami« tom razstrelilo led na Vltavi. Budimpešta, 12 febr. s. Zaradi izredne» ga mraza se je dovoz živil zelo zmanjšal. Velik del blaga prihaja v mesto zmrznjen. Cene so se v zadnjih dneh močno zvišale. Ravnateljstvo trga je prepovedalo prodajo špinače, ker se je v ceni dvignila na 6 pen» gov V ostalem ni nevarnosti, da bi po» šla najvažnejša živila, ker je dovolj zalog, zlasti krompirja. Varšava, '2. febr. s. Velik mraz, ki бе vedno vlada na Poljskem, je povzročil po» polno desorganrzacijo železniškega prome» ta. Predvsem se opaža pomanjkanje spo» sobnih lokomotiv, tako da je moralo izpasti več rednih vlakov. Na postajah, kjer ča» kajo potniki več ur na odhod vlakov, je prišlo do razburljivih scen. V bližini Var* šave so delavci, ki so hoteli priti v mesto postavili na progi barikade, da bi ustavili brzovlak. Le duhaprisotnost strojevodje brzo vlaka je preprečila katastrofo. Berlin, 12. febr. s. Čeprav je v Nemčiji še vedno temperatura 20 stopinj pod ničlo, vendar izgleda, da je višek mraza že pre» koračen. Zanimiv pojav v temperaturi se opaža v severnih krajih Evrope. Tam so zaznamovali najbrže zaTadi večjega vpliva zalivskega toka temperaturo od 2 stopinj nad ničlo. Celo na Medvedjem otoku, ki leži med Spitzbeigi in Novo Zemljo, je bila temperatura 1 stopinjo nad ničlo. Pariz, 12. febr. s. V Franciji vlada velik mraz. V Parizu so danes imeli —14, v Reimsu —23, v Remiremontu pa —25 sto« pinj. Trst, 12. febr. d. Včerajšnii dan je za« beležil tfeofizični institut v Trstu 17 sto» pinj pod ničlo, kar je najnižja tempeTatu» ra, ki jo pomnijo anali tega irrada. Mraz je bil tem občutnejši, ker je ves dan div« jala huda burja, ki je od časa do časa do» segala brzino 122 km na uro. Silni sunki vetra ao zagnali valove preko obala In vae ceste ob morju эо bile pokrite z debelo plastjo ledu. Burja, ki ima od nekdaj svo» je torišče ob Lloydovi palači, v Poštni uii» ci, pred staro vojašnico in drugod Raz» burk a oo morje je onemogočalo vsak pro» met, ker se nihče ni mogel približati mor* ju, z ladij pa tudi ni bilo mogoče prispeti na breg Pomorščak Dolci iz Pirena, ki je poskušal v čolnu priti na obrežje, je pla» čal poskus z življenjem Silni sunki burje so prevračali ljudi in zdravniške postaje ter rešilni avti so imeli ves dan obilo po» sla. Tudi požarna bramba je bila zaposlena z reševanjem ponesrečenih, morala pa je zadušiti tudi nekoliko požarov, ki jih je povzročila burja. Iz ostalega Primorja poročajo takisto o silnih nadlogah, ki jih povzročata mraz in burja. V Kopru je zamrznil zaliv pod 16. stopinjami mraza. V Piranu so zabeležili 14 stopinj pod ničlo. Celo Goric je imela 14 stopinj mraza Soča je na mirnejših me» stih zamrznila v široke ledene plošče. London, 12 febr. (k).) Nenavadno ostra zima. ki je zajela kontinent, se je včeraj razširila tudi po Angliji, kjer je bil včeraj najhujši mraz letošnje zime. V vsej An» gliji so divjali silni sneženi meteži, ki so mestoma popolnoma onemogočili promet. Na morju se je zgodilo več nesreč, vendar pa k sreči brez izgube človeških življenj. Malo pred Doverom se je potopil belgijski parnik «Ville de Liege», ki je vozil pošto m 48 potnikov. Parnik se je pričel potap» Ijati ob sedmih. Na pomoč so prihiteli re» Silni čolni, ki so skušali zavleči parnik v doversko luka Vsa pomoč je bila zaradi silnega viharja zaman, tako da je parnik ob 11. uri izginil v valovih. Po naporni in raz» burljivi rešilni akciji se je posrečilo rešiti posadko in potnike, ki so zaradi hudega mraza zelo trpeli. Davi pa se je potopil v bližini Plymoutha neki mali obrežni par« nik. Posadko 13 mož so rešili Na južni obali »o divjali silni snežni viharji, ki so močno ovirali cestni promet. Se hujše pa je bilo na Škotskem in v Walesu Snežni viharji so na več mestih zatrpali železni» ško progo m ustavili ves železniški pro» met. Na pomoč so bili odposlani železni» ški plugi za sneg, ki so po napornem delu očistili prego. Piloti letal, ki vozijo med Londonom in Parirom, izjavljajo, da še ni bilo tako hudega mraza, odkar vozijo рте* ko Rokavskega preliva Proračun prometnega ministrstva Beograd, 12. februarja, č. Proračun pro» metnega ministrstva znaša 2.5 milijarde dinarjev. Obstoje še tri sporne točke, gje= de katerih med finančnim m prometnim ministrom io ni dosežen sporazum. Številne premestitve velikih županov General Maksimovič odpoklican iz Zagreba - Reakthri- ranjedr. Goršiča Beograd. 12. fefer. p. Dosedanji veliki župan v Zagrebu, general Maksimovič Je premeščen na svoje prejšnje mesto profesorja vojne akademije v Beogradu. Kralj je odlikoval generala Maksimoviča na predlo« predsednika ministrskega sveta s Karagjorgjevo zvezdo III- reda. Beograd. 12. febr. p. Kralj je podpisal obsežen ukaz o imenovanju novih veHkih županov. Imenovani so: za velikega župana bitoljske oblasti Draigo Todonovič, dosedanji veliki župan raäke oblasti; za vefäkega župana raške oblasti Živa Budimirovič, veliki župan užjške oblasti; za velikega župana sremske ofelasti Janioil M. Krasojevič, veliki žiupan va-Ijevske oblasti; za velikega župana bačke oblasti Do-brica J. Batlkovič, dosedanji veliki župan bito tiske oblasti; za velikega župana užičke oblasti Vladimir M. Jeftič, veliki župan sremske oblasti; za velikega župana valjevske oblasti Nemanja Ljubitsavljevjč, veliki župan vrbaäke oblasti; za velikega župana podunavske Oblasti Radmil Bujevič. ve toki župan ti-mo§ke oblasti; za velikega župana vrbaške oblasti dr. Jovan Zec, veliki župan tuzlanske Oblasta; za veMkega ŽLipana tuzlanske oblast dr. Avda Hasanbegovid, veliki župan mosta rske oblasti; za velikega župana mosta rske oWe-stl Milisij IvaniSevič, veliki župan trav n$ke oblasti; za velikega župana timoške oblasrtl Predrag Lukič, veliki župan podunav ske oblasti; za velikega župana travnBke dblasti Marij M. Hanzekovlč, veliki župan oeje-Ske oblasti; za velikega frmana oefefke oMastl Juran Kučič. velüki župan pronorsko-kraj'ške oblasti; za veBkcna žimana zagrebške oblasti dr. M:lan Zaočič. pravni referent Iste oblasti: za pravnega referenta zagreb-?lke oblasfi je fmenovan dr. Janko Be dekovič. Inšpektor ministrstva notra-nj>lh del: za veliikera župana dübrovnf§ke obla.sit' Ante Perfcovič. veliki žwoan v р.; za velikega župajna prlmorsko-krajl-ške oblasti Andrija Zdravkovič, veliki župan v P. Dalje so imenovani: za inšpektorja ministrstva notranjih del Gjorgje B. Brdakovič, veliki župan v р.; za Inšpektorja ministrstva notranjih del v 3/1. dr. Fran Goršič, bivši načelnik odseka za socijalno politiko pri velikem županu ljubljanske oblasti Li I Nove provizoricne določbe o občinah pojačeno državno nadzorstvo - Redakcija občinskih odborov - Maksimum 45 obč. odbornikov? Beograd, 12. februarja p. Ncc j je krat) na predlog predsednika vlade in ministra notranjih del, generala Pere Zivkovida podpisal zakon o občinah, ki se glasi. Cl. 1. Združevanje občin, ustanavljanje novih občin z razvrščenjem. odvajanjem posameznih krajev od občin in njihovo priključevanje k drugim občinam, kakor tudi doSočantfe nazivov in sedežev občin se vrši ko stopi ta zakon v vetja vo. potoni uredb ministra notranjih de! po pristanku predsednika ministrskega sveta. Vse te izpremembe se morajo objaviti v »Skižbenih Novinah* Cl. 2. Občinski sveti, v kolikor so z zakonom določeni, se ukinjajo in vse njihove kompetente, bodisi po zakonu o občinah aH po specijalnih zakonih, bodo izvrševal! občinski odlbori. Kjer obstojajo na podlagi zakona selške skupščine (krajevni sveti) se Ukinjajo in nadomeščajo s krajevnim odborom. sestoječim lz 5 do 10 občanov dotič-nega kraja, ki Jih imenujejo veliki župani dotične oblasti. Cl. 3. Uprava beograjske občine sestoj iz predsednika, dveh podpredsednikov, enega k m ем s pravno fakulteto in 45 odbornikov. Za pofoovažne občinske sklepe te potreben podpis predsednika in dveh podpredsedni. kov. Ce Je predsednik odsoten, ga nadomešča podpredsednik aK pa n^ov namesbmik, fcmet pravnik. (Sledijo še nekatere podrob- nosti o beograjski občinski upravi. Op. ur.) Cl. 4. V mestih kjer Je na podlagi zako-nov ali statutov mestna uprava budi obče uipravna oblast prve stopnje, morajo biti imenovani za mestne župane le osebe, И so izpolnile pogoje, kakršni veljajo po zakonu za občinske odbornike (svetnike) ia so 30 le< sitari. za vrätev obče upravnih poslov pa mora mesto raapolagati z uslužbencem, ki ima pogoje sreskega poglavarja, kakor so predpisani po zakomu o obči upravi. Cl. 5. Minister notranjih del se pooblašča, da lahko potom uredb izpremenl dosedanje število odbornikov v posameznih občinah. Cl. 6. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. kadar se objavi v »Službenih Novinah«. Beograd. 12. februarja n. Nov4 zakon o občinah je mišljen kot provizorni zakon in bo v glavnem služil v to, da se na njegovi osnovi reduci ra število dosedanjih članov obč. svetov. Kot maksimum se smatra 45, kaikor Je odrejen za Beograd, toda Je verjetno, da bodo vse druge občine imele mani članov v novih obč. odborih. Z novimi zakoni o občinah je v važnih vprašanjih znova uvedeno direktno državno nadzorstvo potom notranjega ministrstva nad občina-mi, ki so dosedaj spadale pod izključno nadzorstveno kompetenco oblastnih samouprav VeSika nesreča beograjskega brzovlaka vlak — Lokomotivi razbiti, zgoreli — 18 ranjenih, med temi potnik Pri Batajnici je trčil v pomožni štirje vagoni pomožnega vlaka samo 1 Beograd. 12. februarja p. Davi okrog pol 1. se je pripetita pri postaji Batajnici pri Zemunu težka železniška nesreča, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. O ne-«reči ie generalna direcija železnic izdala naslednji komunike: ►Danes 12. t. m. ob 0.30 bi moral iz po-•taje Batajnica kreniti v Beograd vlak št. 115/2. sestoječ iz stroga in štirih vozov. Istočasno Je krenil iz postaje Zemunsko polje brzovlak št. 4. Ker ima proga dva tira. Je samo po sebi razumljivo, da je moral vsak od teh vlakov voziti po svojem tiru. to je vsaik po desnem tiru v prav-cu vožnje Strojevodja vlaka 115 pa Je krenil s postaje Batainiee. preden je dobil dovoljenje in proden so bile postavljene kretnice za odhod vlaka. Zato je vlak št. 115 vozil namesto po desnem tiru, po levem, torej po tiru, po katerem je vo- zil brzovlak št. 4. Vlaka sta trčila med Čuvajnicama št. 10. in 11. ^Lokomotivi sta bili težko poškodovani. štirje vozovi vlaka št. 115 so zgoreli. službena poštna voza brzovlaka pa sta bila težko poškodovana. 18 oseb je bilo pri tem ranjenih, od tega ie en potnik, ostali so železniški uslužbenci. Nesrečo so zakrivili prometni uradnik in kretničar na postaji Batajnici. vlakovodja vlaka 115 m čuvai čuvajnice št. U. Krivci .ki jim je bila krivda dokaizana. so suspendiram . Glede ostalih sokrivcev je uvedena preiskava.« Zaradi nesreče je b?'a Proga do opoldne za vsak promet zapria. Iz Beograda in Zemuna je bila odposlana pomoč. Šele opol dne so progo toliko očistili, da ie bil za silo vzpostavljen promet. Strašna smrt štirih malih otrok Grozna družinska tragedija v poslih, otroci pa Beograd 12. februarja č. Dopoldne se Je pripetik strašna družinska nesreča v Ku-mini ir ci. kjer stanju tramvajski sprevodnik Ilič. Doma so biili štirie mali otroci, stari 6. 4. 2 ki pol leta Ob 10 dopo'dne ie mati odšla na trg. Ko se je vrnila, je našla otroke doloma zadušene, de'oma napol izgorele. Otroci so menda hoteli naložiti v peč drva. pri čemer Da je padla žerjavica na f!a. zaradi česar se je vnela slamnja-€a na Meh. Eden izmed otrok Je popolno- Virmani v proračunu finančnega ministra Beograd. 12. februarja t Kralj Je podpisal zakon o virmanih proračunsk i! kreditov. k; se glasi: Cl 1. Porblašča se nvnister financ, da more oo'eg pnoblastfa. določenega v Š. 5. finančnega zakona za iem 1928'29 izvršit virmrme med vsemi po^'avj in p°rt'.iami 10 oddeka proračuna za leto 1928'21 glede na kredite za materijalne ;zda!ke svojeca resora v svrho oživotvorjema uredbe o on5T4tfzacf.fi fn?nčne stroke in službe ter uredbe o do'oöeva.nju S'nov in razvrščanju pokl:cev finančne stroke, 'izdanih na podlag' "oob'astila finančnega zakona za leto 192*'29. Cl. ä Ta zakon stopi v, veljavo in dobi Beogradu — Starši so odšli po so doma zgoreli ma zgorel. Ko Je mati videla strahovito ožgane otroke, se je zgrudila nezavestna na ta. Morali so tudi njo odpeliati v bolnico. tako da Je oče. ko se ie vrnil domov, našel stanovanje popolnoma prazno. OguFn. 12. februarja č. Včerai se le v gostimi Pešut v Plaškem 9!etna hčerka gostilničarja greta pr; ognju, pri čemer se ji je vnela cbleka. Dobila Je si'ne opekline ter so io morali prepeljati v bo'niro. Ni mnogo upanja, da bi ostala pri življenju. ! obvezno moč, nih novinah«. ko se objavi v »SJuibe- Včerajšnje temperature Beograd, 12. febr. p. Metereološka po. staja obia-vlja naslednje temperature: Bco» ffrad —21, Novi Sid —19. Zagreb —15 Sarajevo —30, Niš —19. Kos. M'trovica —17, Skoplje —16. Kramijevac —20, Split -6, Kotor +2, Gruž -1-2. Docela nstavlfen uromet na liški in sušaški progi Zagreb. 12. februarja n. Liška ln suša? k я progo s*a zatrpani s snegom, zaradi česar ie na o2li ustavljen vsak promet. Nočni Celja požar v Celle. 12. februarja V minuli no& Je izbruhnil v Cankarjevi Ulici St. 9. manjši požar, ki k sreči ni zavzel veüjih di-menzij. O polnoči se Je nenadoma prebudi v svoJi postelji pravni prakukant Janko Karlovšcfc. Začul ie močno prasketanje Karlovšek. ki stanuje v pritličju, je skočil iz postelje in pogledal proti stropu, kjer je 2e opazil plamen in gost dim. ki je bruhniti iz nenadoma nastale raizpoke. Obvestil je o nesreči v istem stanovanju stanujočega odvetnika dr. Karlovška. ta Da najbližjega službujočega stražnika. Stražnik Podpornik Je avlrfral celjske gasilce, ki so kma^u prispeJi na krai požara z brizgatno. Med tom pa sta višja stražnika Podpornik in Dintiniana že sama skoraj popolnoma pogasila požar in tako gasilcem ni preostalo več dosti napora. Ugotovili so. da ie nastal požar na ta način. da se Je vnel nosito tram r stropu med pritličnim stanovanjem dr. Karlovška in stanovanjem v prvem nadstropju zaradi hude vročine v dirmrku. ki je zpe'Jan tik trama. Dr. Karlovšek trpi 2000 Din škode, stranka Pogačar v I. nadstropju 400 Dhi, dočim znaša 5koda hBne lastnice nad 3000 Din. Nasa četrta podmornica Brograd, 12. febr. č. Pri N an te*u v Fran. ciji je bila spuščena v morje četrta jugo» slovenska podmornica. Prijateljska pogodba s Češkoslovaško podal jšana Praga, U. lebt. g. CeitaskrvaSlri av- ntster dr. Bend h Viuoslovonsfai x*»i;mak Branko Lizan-Wč sto Uaues podpisala protokol o po-daljiamju бе&мькгуа&ко • iu&fetoveiuike pnjadclj- ske pagotfbe, км Je bil sklenjen te v Ženevi. Gospodarska konferenca Male antai Zaradi zime ustavljeni vlaki Ljubljanska železniška direkcija je za enkrat za tri dni ustavila 36 potniških vlakov v Sloveniji Llite Bukareita, 12. febr. g. Jngustoivensici delegat m goepudarska pogajanj* Mule intatu«. Severov, h It doepd v UukarrcStc tej je včeraj s topi v »tik z jujjoelovonskini poslantkom, t ni-munskini »ита&п ministrom, z rurauasJckn delegatom Oafencom, s za-stoptčki rumun&kee« ferae-vinskeja ministrstva io z delegatom Rumuni.'e na sospodarsl« konfcrenci v 2e^cvi Ridicscom. Seieirw Je nn«.l tudi konferenco i rumunskim trjjovinskim ntkestrom tw г gewaitiini tajnikom ministrstva. Pričakuje se prihod {cSkosio-vaSkeea delegata. Med tem vc j« vrnila izme-п|ал-а m4sH v navzoönoeM ieSkoskn-aSkeza pe-ilamba v ВцЈсагеб^ Kflnil - Jizerskejsa m trso-%insikega atašeja A umerita Icrja. Sečerov Je sporočil fugoslovonski programi glede aospodarsäte konference. CeSkosfovaSitf. poslaiHk bo o poteka teza r.i гтотста poročai s%to.b vladi. Izredno ostra kazen za neprevidnega šoferja Zagreb. 12 februarja t. Danes se Je moral pred sodiščem zagovarjati šofer DTa-gutin Šafar ki ie 10. oktobra lani pri Sv, Ncdelii blizu Samara zavooä z avtobusom v vlak s^nv>(wrske žclcerrce. pri čemer sta bila poškodovana sodn svetn:k ridnert in gospa Majcen soprcea lastnika kina v Zagrebu. Dragutin Šafar ie b'l obsojen na leto dni strogega zapora. Oškodovanci so bili s svoj mi zahtevami zavrnjeni na civilno-pravno pot. Obtoženec mora plačati' zasropnkom oškodovancev na račun sodnih stroškov 3.500 Din. 06'o-ženec Safar je no svoje,m zagovemku prijavil ničnostno pritožbo. Zadnji dnevi Prpičeve tolpe Sarajevo, 12. febr. n. Sarajevski krvnik Hart jc nocoj odpotoval v Zagreb, da iz» vrši justifikacijo Pavla Prpiča in njegovih tovarižev. Zakon o visokih šolah Beograd, 12 febr. d. Z-afcoin o visokih šolah b-э v kratkem gotov. Dooiikivo se, da bodo univerzitetni pTofeswrjd izvzeti iz sriloine uradmižke določbe, da morajo bfti po !oor»čane.m 65. letu sta-rcKSti upakiooerii. Seje odbora strokovnjakov London, 12. febr. (lo.) Davi se je sestal repa racijska odbor strokorvnja&ov. Sklenjeno Je bilo. da bo v bodoče lahko vsaka delegacija prvkli-cala k sejam tehnične strokovnjake, ako bo mu-mla. da je i»}ih prisotjiost potrebna jn koristna. Delegati p&saimoziMh veles.4 so danes prečrtali tajave svojih vlad. Poslanske dnevnice za januar Beograd, 12. fobrunrja. č. Minister linane dr. švrljupra je odredil, n.ij se vsem narodnim poslancem izphčajo dnevnice za mesec januar. Poslanci mroejo dvigniti le dnevnice pri blagajni finančnega ministrstva, in sicer pri komisiji za likvidacijo Narodne skupščine. iiski nemiri Indija pred an^eško zöornfco London, 12. febr. (lo.) V spodnji zborni» ci je odgovoril na interpelacijo o indijskih nemirih državni podrajnik za Indijo, lord Winterton in izjavil, da so organizirali nc» mire komunisti. S prvotne stavke se ie raz» vila ogorčena borba med Indijci in musli» mani. v katero so se jele vmešavati na obeh straneh roparske in morilske tolpe, da je bilo do!»edai "bitih i2f> os:h. ranie» nih pa preko 1700. Ker je bil položaj zelo resen m nevaren, so bile pozvane na po» moč indijske in ar.pleškc čete, ki so stre» ljale v štirinajstih primerih. Stabilizacija rumunekega leja Bukarešta, 12. februarja, s. Pogodba za mmunsko etnbilizacirpko pobilo je bila v ponHeliek donoldno podpisana v rumun-skem po«lani5tvu v Pariza. Občinske volitve v Bolgariji Pofiia. 12. februarja, h. Občinske volitve v Nilg-riji niso prinesle i!o=benih iz^remer"b Vladne stranke so obdri~le svo'e ro -ici'o ker ie orosielVi ?!n v borbo prtv-ej raznrtn. V oroririiondnih strankah je bilo mnogo osebnih sporov. Hmeljski trg Žatee. 1. ffbrtKtria. h. Tendenca zelo mirna. Na deželi povpraševanje po cenah 130O do 1400 Kč. V Žalcu ie bilo rromeb približno 40 meterekJh stoto? po 1350—1660 Ki LJubljana, 12. fetbruarja. Zaradi uvaža zmanjšana produkcija piremoga ni povzročila samo velikega pomanjkanja teuriVa, marveč je zadsije dneve začela katastrofalno vplivati tudi na železniški promet v državi, tudi v Sloveniji. Včeraj je »Jutro« objavilo obvestilo ljubljanske železniške direkcije glede redukcije -potniških vlakov, ki stopi v veflijavo dne 16. februarja t 1. Ta redukcija je bila izvedena v smishi sklepov svoječasne železniSke konference v Beogradu. Danes smo prejeli od direkcije državnih železnic obvestilo o novi redukciji vlakov, ki stopi v veljavo takof danes o polnoči ter bo trajala začasno tri dni, to |e do vSfefesa IS. februarja o polnoči. Ako pa se vremenske neprilike ne ?zbol!š?Jo. nI Izključeno. da bo ta redukcija podalšana бе za nekaf dni. Do skrajnost' je reduc'ran tudi tovorni promet. Vlaki dovažajo samo kurivo, p-emog in najnujnejše živlienske potrebščine. Ukinjeni so naslednji vlaki: Rrkck-LJubijana: vlak »t. 623. ki vozi z Rakeka ob 13.15 in prihaja v L>ukl?ano ob 14.35. Maribor-Ljubljana: nočni vlak St. 511-612. И odhaja iz Maribor« ob 23.25 Jn orhaja v Lhrfi'jano ob 350 zjutraj, ter iif»čn; vlak St. 627-528. ki odha;a iz LJubljane ob 23.08 in prihaja v MariboT ofc 4. zjuDraj. LJubljana-Vrhnika: vlak St 8034. ki odhn|a iz Ljubljane ob 13.25 in prihaja na Vrhniko ob 14.02. ter vlak *ü 8033. ki oJhaia z Vrhnike ob 9 52 ln prihaja v Ljubljano ob 10.30. LJtibl'ana-Jescnlce: vlak $t 913. ki odhata z Jesene ob 9.42 ter prihaja v v Ljufoliano ob 11.35, t er vlak 5t. 916. k< odhaja iz Ljubljane ob 14.40 ter prhala na Jesenice ob 16.54. Liubljana-KranJ: vlak St. 926. ki odihaia tz LjuMjane ob 17.20 ter prihaja v Kran«: ob I8.C9, ter vlak št. 925, ki odhaia iz Kranja ob 18 33 ter prihaja v L.Kibiian« ob 19.23. Ljubl'ana-Kamnik: Ukindena sta tovorna vlaka št. W66 in 84(-5. ZcKrcb-ZiJani most: vlak 619 ki oddaja z Zidancca mosta ob 14^2 in prihaja » Zagreb ob 16.50, dalje vlak §t. 628. ki odhaja iz Zagreba ot. 2246. Id odlika Iz Maribora ob 13.30 jn prihaja v St. Ift ob 13.53, dalje vlak št. 22Al. ki odtjaja iz St. Пја rb 14 38 in prihaja v Maribor ob 15.10 Ma lbor-Ormož: vlak S: 1115-1116. ki odhaja iz Miribora ob 10.40 In priha:a v Ormož ob 12.29. in vlak št. 1125-1126 ki odhaia iz Ormoža ob 12.47 in prihaja v Marionr ob 14.40. Maribor-Fala: vlak St. 9?24- ki od?ie*a iz Mariliora ob 17.70 in prihaja v Falo ob 17.48 dalje vlak 9"?5, ki odhaja iz Pale ob 17.50 in orihaja v Maribor ob 18.41. Ocmož-Murska Sobota: vlak St. 8714. ki odhaja iz Ormoža ob 10.30 in prihaja v Mur-s':o Scb-j-to ob 12.18, daltje vlak St. 8727. ki odhaja iz Murske Sobote ob 14.15 ln prihaja v Ormož ob 16. Celje-Velenje: v'як St. 9133. ki odhaja га Velenja od 12 in prihaja v CeHe ob 14.27, dal je vlak St. 9134. ki odhaja iz Celja ob 13.30 in prihaja v Velenje ob 15.44. Velenje-Dravograd-Meža: vlak St. 9132. odhod iz Velen:a ob 5.45. prihod v Dravograd cb 9.43, delje vlak 5t. 9131. odhod iz Dravograda ob 10.45. prihod v Velenje ob ! 4 22. PoMčane-KonJice: vlak St. 8233. odhod 1г Konjic r,b 13.10. prihod v Poljč:ne ob 14.10, dnlijc vlnk St. 8236, odihod iz Pol'ičan oh 15.45, prihod v Konjice ob 16.34. Kari->v2C-Novo mssto: vlak St. 9216, od-h'd iz Karlove a ob 9. prihod v Novo mesto ob 1' .28. dalje vlak St. 9234, odhod iz Kar-bvca ob 16.47, prihod v Novo mesto ob 2\5f. Ljublana-Novo mesto: vlak St. 9216. odhod iz NпН vI-V :e rb'ičpl v zametih 'n narav-T>st zamnmil STofev^dra. knrač in яте v^dniiki <>o r. nnfvečVm mporom rto^V -š".'5 da bi odkidnli žamete roda brez uspeha. FW!lc°M si ra rr^oč z čr- va'n'ce nrsta'i v P^st^Hi in na Rrkek'i Z obeh p->s'ai sta odr<»"a!i Po dve loVo so razposajeni dnevi kurentovs-uju. In spet it tu sva pcpe>nica. Kakor Is iudoti ves пай čas, je čudna letošnja pe-ponica. Uideden oproda madame Pepeinc« krmižjav maček, je dvoril stoletja le oboževalcem Kurenta. Letos pa j« vst Dostavljeno na glavo. I3edan maček siti vedno ▼ širše mase, ki so s Kurentom skregane ž« doxa leta. In kakšen ie ta maček! To je prezeb.a, garjeva, lačna pošast, ki gleda s vnetimi očnv topo na kavelj v »teni, na pripravno vejo ob poti . Nekaj malt ga je še tudi stare p4emeoit« majkove sorte z mehkim kožuščkom Oči mežikajo prav prijateljsko. Takt pa pozna ta piemenita rasa. Ostala jc lopo v toslo zakurjeni predsob, in že ves dan zaman čaka na svoje gostitelje. — Vsi so se postavili na glavo: pust, maček in pepelnica. Zato je hudo, hudo ★ Vsakdo na svoje mesto! — Je nekoč v Narodni skupščini deia! edem izsned redkih pametn h poslancev. Vsakogar po njegovem pravem ыпепи! —-so pa včeraj dejali pametnj Ljubljančani, kj jih je navziic pusiu še iepo itevii« in ss jim je ziutraj razodclo, da se Je nec« prešem:! v .KrjavUa«. Prosim vas, gospoda' Cclh 57 let ie po. trebovai »Slovenec« za to svojo pošten« metamorfozo. Pa se Je vendar zgodila Dejal bi ceio, da v skladu z manifestacijami za novo vatikansko državo. Da dogodek ne ostane pozab j en, natisnite vendar par klasičnih »Krjavljevlh« dov-t pov: — Nemška vlada ni v Krizi, агтярак Se vedno v Berlinu. — V Bosnj je zmrzni] en žerjav. — Za balkansko nevarnostjo so oblasti izdale tiralico. — In tako dalje. Ljudje, izvolite se danes, na pepelneo, s kurjim peresom ščegetati pod nosom. Pa »Krjavijev* uvodnik o položaju ste čitaJi? Ljubljančani sodijo, da ga je napisal kaplan Klobasa, ki je še nedavno bil v svojem elementu. Nikar pa naj vas bridko ne prešine lopa hinma »Piju enajstemu«, ki so jo njenemu sr/aritelju Silvinu Sardcnku postavili neposredno za umetniškimi proizvodi pustnega torka----st ★ »Svobodomiselsko razumarstvo«, proti kateremu je »Sovcnec« pretekle dni proižii številne puščice brez soli in žela, je ravno zarad treh klerikalcem tako nevšečnib elementov svobode, misli ш razuma, z de-Irkatnim taktom vzelo na znanje dogodek, kii se odigrava ob bregovih Tibcre. Istemu razumarstvu ni prišlo na misel, da Ы historični dogodek spravi! v zvezo s praznikom Kuienra, dasi Je časovna koineš-donca naravnost izzivala vsaj kako skrito namigavanje. Ouod поп feceruot haeretici. Je naprav!! brunmi »Slovenec«, ki je rimsko zgodovinsko svečanost spretno poveizai s Kriav-ijem v burk as t pustni šopek Ne, da bi nas trla bleda zavist, saj se človek maškaradi nasprotnika nasmeje že iz gole škodoželjnosti, fci je najčistejše vesolje tega sveta. Nasmejali smo se, bogi ne. dovolj slavnostni prilogi »Slovenca^, ki je storil, za kar niajo deklarirani »krivoverci« le Se pre-voč takta. Oaazilj pa smo. da Je »Slovenec« našemu ljudstvu že za pustni torek dal nekak predujem na pcpclničneea mačka Tri dni je neprestano poudarjal, da je novi Hali-janevki kfinkordat s sv. očetom vzel v zaščito tud, Jugoslovensko narodno manjšno Morda bj bili deležni take zaščite v časih, ko so nas sv. očetje častili kot »antemu-rale christian tatis«, danes pa, ko nas poznajo kot krotke ultramontanske ovčice, ki so Vatikanu 2e dolgo samo »anticamerale latinitatis«. si katoliški Juxosloven, ne smejo več defati takih iluzij. »Slovenčevo« zatrjevanje, da je konkordat poskrbel za naše rojake, je bilo seveda go'a izm Sljo-tina. na žalost pa ni izmišljena vest. da je dal »neki prelat o tom izmikajoč odgovor.« Človeku, ki Je ® naivnega opt mizma kaj dal na »Slovenčeva« zagotavljanja, Je po-stao bridko prj tem demantiju, ki je t nj m pobožni list izmikaJe se povedal, de je za nas »papež daTjoko n Bog-oče visoko« .. . To smo izvedeli za pust iz Kr-javljeve številke bivšega gJasila samoslo-yenske stranke. asi Eraji in Zimska kriza na višku Zastoj ▼ železniškem prometu Z mrazom nastopajo »Pdaroi mraz. povzroča težke prometne lo gospodarske posledice Pritiska vedno huje. Večina rek in potokov v Slovenji je popolnoma zamrznila Sora je že več dni popolnoma zamrznjena z vsemi pritoki vred Ceste po poljanski dolini so sicer v dobrem stanju. Zorane Da so tako ozko. da je avtomobilski promet zelo težaven, ker se mora vedno s težavo umikati tež-km kmečkim sanem. ki vozilo hlode iz gozdov. Vse vodne žage so tudi zamrznjene. Savinja je od Celja do Zidanega mosta popolnoma v »ledenih okovih«. Sava je na mnogih krajih čez in бед zamrznjena. Tako pri Zagorju in dalje proti Krškem Proti Zagrebu pa vali огготпе sklade ledu Ljubljamoa je zamrznHa od Trnovskega pristana do Orubarjevega kanala Hud mraz je danes pritisnil na Gorenjskem. kjer je temperatura povsod močno padla. Mraz Je za nekaj stopinj odjenial le na Štajerskem, dočim je hujši na Dolenjskem Na Notranjskem besni silovita burja s snežnimi meteži Na progi proti Trstu so na več krajih popokale tračnice. Zato so imeli tržaški vlaki silne zamude. Meteorolog» pravijo, da mraz Se ne bo kmalu pojenjal: ne izključujejo velikih snežnih viharjev Stanje termometra (v oklepajih prejšnjega dne) Je bilo davi naslednje: Bohitriska Bistdca -21 (—18). Kranjska gora -26 (-24). Jesenice -25 (—21), Tr-£1б —20 (—18), Kamnik -22 (-20)- Ljubljana gl. kol. —22 (-19) Celje -19 (-19 . Brežice —19 (-15). Dravograd —20 (—22). Maribor -18 (-22). Ljutomer —17 (—25). Koöoriba -20 (-25). St. Jani -^7 (-20)-Novo mesto -20 (-14), Kočevje —19 (—20) Rakek -^0 (-34). Zastoj v železniškem prometu Mraz Je povzročil zadnje dneve tudi v Sloveniji na železnicah pravo zmedo. Začelo ie železn ški upravi primanjkovati tudi premoga, ker ie zaradi mraza dnevna produkciia silno padla Ljubljanska direk-ciia le bila zato primorana. da je za tri dni omejila tovorni promet na skrajni minimum Tovorni vlaki vozijo saimo pre-Ш07 in najnujnejše življenske potrebščine. Potniški promet ie ljubljanska d rekcija znatno omejila. Za tri dni Je ustavila na progah v Sloveniji 36 potniških vlakov. Zamude vlakov so sedai velike Vlaki prihajajo z vseh stran v Ljubljano z večernimi zamudami Jutranji SOE iz Beograda Je ftnel kar tO ur zamude in le Prišel mesto ob 4. riutral šele ob 4. popo'dne. Jutranji beograjski brzovlak ie zaradi železniške katastrofe Pri Batainic' sploh izostal. Tržaški brzl vlak le imel opoldne 100 minut zamude, potniški vlak lz Trsta pa 140 nrnut. Vsi vlaki prhaia.io v Llub'lano po-ро'пота zamrznjeni Tudi gorenjski vlak! Imajo večje zamude Dolenjski vlaki prihajajo v Ljub'lano s polurno zamudo, večje zamude pa imajo vlaki hz Za®reba in Maribora Ljubljanski vodovod zopet v redu V Llubll anl le zjutraj kazal termometer —22. Popoldne Je mraz zopet pritisnil in Je začelo drobno, a gosto snežiti. Kakor nam uprava mestnega vodovoda javlja, ie danes bil končno ueotovljen pravi vzrok vodovodne nezgode na Karlov-sk cesti. Hud mraz Je povzročil, da ie zcm'ja zmmila 1 m globoko in dvignila hidrant. da je počila cev Enako le bilo tudi ца Dolensjki cesti Delavcem mestnega vodovoda se le danes posreč;lo glavno cev v toliko popraviti, da le zvečer že začela teči voda. ki pa ie zaenkrat še umazana. Tudi danes so se odigravali na šentjakobskem okraju slični prizori borbe za dobro vodo. kakor %'čeraj Gospodinje so hodile s škafi kanglam in drugimi posodami čeiz šentjakobski in opekarski most v Kra-kovo ln Trnovo oo vodo Mnosri so si zopet mora'i poma.gati s snegom, ki so ga taiali na štedilnik h ln pečeh Sneg so zlasti taja'e stranke na dolaniski strani, oso-bHo ob Ižanski m Dolenjski cesti. Z Jutrišnjim dnem bo torej vodovod zopet popolnoma v redu Torej prej. kakor je uprava vodovoda sama pričakovala. — Poslednje zaloge kurjave — novi snežni zameti ški premog tudi iz Trsta. A na tržaški progi vladajo naravnost obupne razmere, ker vlaki na prostih progah zaimrzujejo ia se ne morejo premakniti dalje. Naval strank na ljubljanske tvrdke s рготогот je še vedno velikanski. Telelo-niöna naročila se vrstijo od ranega jutra do poznega večera. Pa tudi stranke osebno letado od tvrdke do tvrdke in prosijo za premog. Po nekaterih uradih je nastopiilo v© :iko pomanjkanje kuriva. Upravi justične palače, ki ji je pretekli teden popolnoma pošel premog, se je sedaj vendar posrečilo dob ti en sam vagon premaga. Na mestno plinarno le tudi danes bil velik naval strank, ki so kupovale angleški premo? PO vrečah po 50 do 100 kg. Nekatere stranke so od plinarne zahtevale kar po več ton! Včeraj in danes Je bilo v plinarni izdanega Pr'bližino 500 strankam nad 26.000 kg premoga Plinarna sil Je sicer zasigurala vagon premoga v privatnem rudniku Pektenici v Murskem središču Vprašanje pa je. kdaj bo prispel v Ljubljano Na železniških postajah se še vedno dogajajo velike tatvine premora Kakor nam Javlja ugledna ljubljanska tvrdka s premogom. Je danes prejela vagon premoga Iz Avstrije hi ugotovila, da je bilo od 12.000 кк pokradenih 2591 kg. Zvečer le v Liubljani navziMc nespremenjeni nizki temperaturi začelo močneje snežiiti. Pod nogami škriplje sveže zapadli sneg. Ulice pa so zarad; rezkega vetra precej mrtve. Pustn' večer — pušče^ien in mrzel. kakor redkokdaj v Ljubljani Smrtne žrtve mraza Iz Maribora nam poročajo: Mraz. ki je pritisni' zadnje dni. ie zahteval v mariborski okolci že svoje žrtve Tako so včeraj lz Poljčan pripeljali v mariborsko bolnico Frana Repeja. ki so ga našli zmrznjenega ob deželni cesti Zdravniška pomoč mu ni več koristila in ie mož kmalu podlegel. Nadalje so v bo'nico pripeljali 70'etneea Janeza Bajca lz Slovenske Bistrice, ki ie drvaril v hudem mrazu in dobil strašne ozebline. Tud niemu zdravniška nega ni več pomagala in starček ie v bolnici umrl V bolnici se nahajata še Ivan Pečenka iz Svečine m ključavničar Jurij Fuks. k le prišel peš iz Liubliane v Maribor in dobil ozebline na nogah, dočm le Pečenka ves ozebel po rokah. Zdravniki so mnenja, da ie amputacija ozeblih delov nujna pri obeh pacijentih. Težka likvidacija Kakor ie znano. Je povodom likvidacije blagaine bivše Narodne skupščine posebna komisija našla primanjkljaj več sto tisoč dinarjev Da se ugotovi pravo blagajniško stanje, je bilo potrebno dolgotrajno pregledovale vseh knjig. Glavna kontro'a le poverila preiskavo komisarju računovodstva Miniču ki le že pred osmimi dnevi začel s podrobnim pregledom vseh knjig hi sploh vsega, kar se Je Še našlo v skupščinski blagajni. Preiskava se le zavlačevala tud: zato. ker ie bivši b'agajnik skupščine Milenko Čabrič bolan in ne zapusti svoje sobe. Komisar Minič na ie sedaj vendarle predložil prvostopnemu sodišču v Beogradu poročilo ki ugotavlja, da znaša pritrmajkljai v blagain bivše Narodne skupščine 415.820 Din. Sklep sodišča v tej zadevi še ni znan Doznalo pa se Je. da je sodišče zahtevajo, nai se predložijo računski zaključki skupščinske blagajne tudi od prejšnjih let. da se bo mosdo ugotoviti, če izdatki zadnje skupščine niso prekoračili običajne mere. Javnost ie radovedna, kako se bodo likvidirali računi bvše skupščfne. radovedna pa ie tudi. kako bo z nekaterimi narodnimi poslanci, ki so si v dobi svojega po-slančevania pridoMi veliko bogastvoi V »Glasu naroda«, ki izhaja v Somboru. či-tamo naslednja zanimiva vprašania: — Radovedni smo. kdaj bo boginia Pravice poslala svojega inšpektorja, da Preceni 500 oralov zemlje v Baranji. katero je kupil v dobi svojeRa poslančevania neki narodni poslanec. Ali ie to zemljišče res vredno 2 in ool miliiona Din in odkod ie Premog Položaj glede premoga je danes v splošnem nenzpremen.ien Vlada še vedno hudo pomanjkanje ln nekatera podjetja se morajo s skrajnim varčevanjem boriti, da ohranijo podjetja v delnem obratu. Kakor nam javljajo, je iz Slezije aviziranih 75.000 ton premoga, ki oa ne bo še hitre prispel v LJubljano. Sukcesfvno bo prihaja! angle- * Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu. slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki. bliuvairu ali driski učinkuje še kozarec naravne »Franz-Josefo-ve« gremčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti! zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz-Josef-ove« vode kot pravi blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. Dobi se v vseh lekarnah. drogerijah in špecerij. trgovinah. dobil ta poslanec toliko denarja in zakaj »i je to zemljišče kupil, ko ni poljedelec? Fevdalizma ni več in zmanjkalo Je tudi begov in grofov. Tudi strank ni več. kj so nekdaj dajale sinekure svojim prvakom. Ce moram jaz — pravi pisec — po 40. letih javnega delovanja živeti s šestero otroki skromno življenje ob krompirju in fižolu, se mi zdi zelo čudno, da za toliko drugih mlajših ljudi ne velja latinsk izrek: »omnia mea mecum porto«. ko so se v javnem življenju komaj pojaviili in naenkrat začeli vzbujati pozornost s svojim bogastvom in razkošnim življenjem Naša pozornost in radovednost glede teh ljudi ne izvira iz zavisti, temveč lz pravico-liubja. To spada v delokrog boginje pravice. Radovedni smo tudi. kako da v dobi bivše Narodne skupščine niso mogti priti do državneea monopola soli dobrovoljci !n invalid, ki so se borili in toliko žrtvovali za to državo, temveč da je ta monopol dobil treovec. brat omenjenega narodnega poslanca Kar ni prav. ni prav in se mora urediti! . . . Pride! Pride! Pride! Volga, Volga ... Momimentadno fttmadoo vetafelo slovitega ruskega reifaerta V. Turžanskega umetnik«, U Je oživel prastaro balado o JunaSkeoi betmaaa ta o ft]e®ovi v«НИ, dbvji ki Ura stri ljube«« do krasne pernlskc princes«. ГНт, U daleko пак&пЩик nieeov vdeftkn »Carjev flaaelk.. Ing . Anton Šivic petdesetletnik Danes sflavi 50-letnico oblastni gozdarski referent pri velikem žtroanu ljubilanske oblasti g. Inž. Anton Sivic. Niegovo delovanje na področju gozdarstva je neprecenljivo. Razen številnih gozdarsko-lovskih strokovnih člankov, ki jih je obelodanil v različrah strokovnih listih, je inž. Šivic nanisal in rzdaJ več gozdarskih knjig. Zadnje njegovo večie delo ie: »Gozdarstvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927«. ki ie izšla lani. S to knjigo smo Slovenci pridobili prvo gozdarsko statistiko. Njegova največja zasluga Je, da je znal pravilno organizirati in zibrati gozidno statistične podatke. Od leta 1924 dalje ie tudi urednik »Lovca«, glasila Slovenskega lovskega društva. Za uspešno in nlodono-sno delovaje je kralj že leta 1923 od№oval rnž. Si-vica т. redom Sv. Save ТИ. stopnje. Odličnemu gozdarskem strokovniaku česitiitamo ofe®a zaročenca nI več naäa. Te dni Je Sa v niegovo stanovanje v Petrovi uäd it. 8 ln ko Je pregledala njegov kovče-g. )e našla notri vse polno tisikovin, glasečih se na razna podjetja, ki pa v Zagrebu sptoh ne elksl-stirajo. Tedaj Je takoj vedela, da se je zaročila s prekanjenim goljufom, ki z obljubljanjem nameščenja Izvablja iz budi denar ln uganja Se drug« prevare. Ko je čitala, da Je v Ljubljani prijet Simon Radin, je takoj uganila, da so prijeto njenega bivšega zaročenca, И Je ogoljufal njene starše ter кшпа. V sliki, И >o Je poslala zagrebšUfl policijski direkciji ljubljanska policteka direkcija. je takoj spozmala prefriganca. Ljubljanska poSlcijska direkcija pričakuje sli črnih ovadb zdaj še iz drugih krajev, ker je popolnoma gotovo, da se le slepar udej-stvoval tadi v Beogiradu ter po raznih mestih v Banatu. Katero je njegovo pravo Ime, doslej še ni ugotovljeno. Slepar se na. haja zaenkrat še v zaporih Bubljanskega deželnega sodišča, vendar pa bo v kratikem najbrže beroč en sodišču v Zagtebu._ Kupujte „Zvezdanko"! sem In naturalizem. Ta entuzijaet umetnosti, vernik srčnega pojmovanja lepote, hud nasprotnik novotari), ki so se mu zdele ne-lepe, je bil vse do svoje katastrofe pravi apostol čuvstvene estetike; nekateri njegovi spisi (študija o beneški arhitekturi, o sred-njeveSti umenosti, uvod v slikarstvo, »Seram m lilija« I. dr.) gredo v vrsto klasičnih del te vrste, čeprav imajo danes ka^ malo pristašev. Ruskin Je bil dolga leta profesor umetnosti na vseučlišču v Oxfordu. Nekaj let pred smrtjo je zbolel na umu in je umrl 20. januarja 1900 v Brantwoodu. Pri nas je pisal o njem in ga prevajal I. Baukart v »Popotniku«. • Minilo Je 125 let, kar je umrl slavni mo-droslovec Emanuel Kant. V boju, ki ga bije človeštvo s skrivnostmi okoli sebe in za resnico o zadnjih vprašanjih sveta in življenja, je bil Kant eden izmed velikih »vojskovodij«, čigar imena ne bo človeštvo na našem planetu nikdar pozabile, kakor ne bo pozabljeno ime Platona in Aristotela, Tomaža Akvinskega in Descartesa. Kant je bil renijalni kritik človeškega mišljenja. Zlasti ю ga zanimali končni problemi modroslovja; i. pr: vprašanje časa in prostora, ki po a!em obetoipta edino-le v nas, ne pa izven ias. Naša čutila, naši možgani niso nič dru-_rega kol organi, torej instrument življenja, zato ne morejo poznati in doumeti sveta, kakršen je sam na sebi. Kantova etika pa izhaja iz premise, da se moralne zahteve ne smejo naslanjati na noben slučajen, lahko i izpremenldiv princip, marveč morajo ve- Domače vesti • Izpremebe ▼ državni službi AbsoMra-4 pravnik ТеххЈот Tominšek i« imenovan za pravnega prafcdkanta v področju višjega dežehiega sodišča v Ljubljani. Premeščena •ta višji pisarniški oficijal Ivan SeBco od okrajnega sodišča v Kamniku k deželnemu sodišču v Ljubljani, kancldst Ivan Soklič pa od okrajnega sodišča v Gornji Radgoni k okrajnemu sodišču v Kranju. • Iz »Uradnega lista«. »Uradni Ust« objavlja r 14. letoS nji številki med drugim: zakon o uredeitvi rednih sodišč га kraljevino Stbov, Hrvatov in Slovencev. nadalje zakon o izprememibi prisege advokatov in Javnih rrotariev; zakon o izrednih duevnloah državnih uslužbencev zakon, s katerim se prevajajo kronske osebne in rodbinske pokojnine uslužbencev bivše Družbe .cžnih ieleznic na dinarske pokojnine, naredbo ministra za finance glede umnega občinskega gospodarstva, odločbo glede zlatega in »rebrnega denarja, ki sluH za nakit in okras ter razglas o prodajanju saharina. • Izpremembe v vojaški službi Kapetan fcorvete Aleksander UMik je imenovan za komandanta kr. torpiljarke »T 1«. Po potreb, ■hižbe so pri deli eni na slnžbovaniie: kapetan korvete Mihael Cangel 3. pomorsiko - zra-lnilovnemu poveijstrvu. ekonomski kapetan t razreda Ivan Dernič na križar ko »Dalmacija«, administrativni podporočnik Janko Türk pa na službo v artilerijsko - tehn Škem oddelku v ministrstvu vojske in mornaric« • Prodaja državnih papirjev na obroke. V «adnjem času se opaža, da zavzema or»-iaja vrednostnih papirjev na obroke, zlasti državnih, po raznih agentih vedno v;čji obseg. Кет se pri tem pogosto dogajajo zlorabe. so državna oblastva sklenila, da se taka prodaja prepreči V ministrstvu za trgovino in industrijo se izdeluje načrt zaki-I». s kateirim se bo tak način prodaje dT-favrrih paipirjev zabrani. V zvezi s tem se bo tudi na splošno uredila trgovina na obroke. • Nov tolmač Italijanskega In nemškega Jezika. Okrajni glavar pri uradu okultnega elavarsfcva v Ptuju Rafael Mahnič je imenovan za tolmača italijanskega jezika pri okr sodišču v Ptuju. • Odškodnina za naše ponesrečene Izseljence. Pred letom dni 'e povodom potopitve Hafijaskega potniškega parobroda »Ptindpessa Mafalda« utonilo več sto potnikov. med njimi tudi šest naših državljanov. Po dolgotrajnem upiranju družbe Na-vigazione Generale Italdana se »e našemu JzsetJemškemu komisarijatu končno posrečilo pripraviti omenjeno družbo do tega- da prizadetim rodbinam izplača zavarovalnino. И je po Izseljeni iSkih pred-pisih obligatorna Vsaka rodbina prejme 20.000 Din. • Razpis natečaja. Razipisuje se slufta pogodbenega poštarja pri novi pošti Sto-piče (IV/2). Jamče^Via 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din. doklada 2400 Din, za prenašanje pošte 3744 Din. za sel-йч'о dostavo 4134 Din. Prošnie s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 25. t. m. • Orijent - ekspres vozi samo do SolIJe. Po obvestilu beograjske železniške postaje orijent-ekspres teden dni ne bo vozil iz Carigrada. Z naše strani vozi orijent-eks-pres samo do Sofije. • Nov železniški vozni red. V -prometnem ministrstvu se zbira materijal za Izdelavo tabel in grafikona novega voznega reda na vseh državnih železnicah, da se morejo pravočasno izdati postajam. Novi vozni red bo stopil v veljavo 15. maja. • Porotno zasedanje v Ljublalnl preloženo. Kakor nam Javlja predsednštvo deželnega sodišča, se je prvo porotno zasedanje, ki bi se Imelo račeti z dnem 18. februarja 1929.. z dovoljenjem predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani preložilo na dan 11. marca. • Pošte Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2 so doslej sprejemale in tedajale denarne in blagovne poštne pošiljke vsak delovnik ve» dan nepretrgoma, torej tndl med 12. in 14. uro. Sedaj je odredilo ministrstvo pošte in telegrafa, da ее mora tudi pri teb poštah v omenjenih dveh poštnih panogah poslovati s strankami le po 8 ur na dan, lako da odpade blagajniška in blagovna služba preko poldne. • Ukinitev škofije na Krka Povodom teenovanja dosedanega Škofa na Krku dr. Srebrniča za dubrovaškega škofa do. znava beograjska »Politika«, da bo škofija na Krku ukinjena in bo Rrk pridružen serijski škofiji Projekt ukinitve krkške škofije izhaja še iz dobe. ko je ta Škofija iagubila svoj prejšnji teritorij, Id je pripadal deloma Italiji. * Informativen, s toplo simpatijo pisan članek o naših rojakih pod I*-sIlio je napisal v »Voükszeitung« v Mainzu 5. t m. znani nemški pubMtist in naš dobri znanec in prijatelj dr Herman Wendel. * Pok r et proti alkoholu. Na poziv Zveze trezne mladine je bila v Beogradu v dvorani Rdečegea križa konferenca zastopnikov raznih društev za pobijanje alkohola Rdečega križa, mnogih zdravnikov, pedagogov in javnih delavcev. Med razpravo so mnogi govornika povdarjali. da je alkoholizem pri nas socijalno zlo. ki prinaša mnogo moralne ln materijalne škode in da od produkcije vina vse koristi ne morejo odtehtati te škode Spre'et a ie bila dolga resolucija z naslednjimi zahtevami: S posebnim zakonom naj se prepove zauživanje alkoholnih pijač vojakom, prepovedo naj se zakoni degeneriranih liud« ln alkoholikov zabrani naj se pitje prometnemu osobju državne uslužbence sploh, ki so vdani pijači. pa naj se najstrožje kaznuje Končno naj se še s posebnim zakonom uvede uporabljanje sadja za brezalkoholne p"afie Posebno važna ln upravičena pa le nasledita zahteva: Doslej velja pijanstvo pred sodiščem kot olajševalna okohrost. Delikti zagrešeni v pijanosti. se kaznuieio večinoma z najimilejtšn in najnižjo mero K«feren-ca je zahtevala naj se s tem preneha in če že ni piianost obtežihta. naj ne služi vsaj za opravičilo. * Razšli lenjc setske dostave pri pošti Starf Lo« pri Kočevju. Pri tei poSU se ie selska dostava tako razširila, da dostavila sedai selski pismonoša pošte Stari Lo« pn Kočevju v kraje Novi Log In Reli kamen in steer ob ponedeljkih sredah In sobotah * Prepovedani listi in knjige. Madžarski list »Deli Hirlap«. ki izhaja v Temešvaru; lista »Narod«, »Ut.ro« in »Nezavisnost«. ki Izha-aJo v Bolgariji; knjige: »The Trage-dy of Triatlon« ki ie izšla v angleškem jeziku in je bila prevedena na madžarščino »Kaiser Kari«, ki Jo le spisal v nemškem leziku grof Polzer - Hodlrz; »Vor dem Sturm«, ki jo Je spisal v nemšikem jeziku Paul N'k'tsch - Boulles. * Prj Javni borzi dela v Linbijanl je v času od 3. do 9- t. m iskalo dela 1016 moških in 402 ženske, skupaj 1418 brezposelnih Prostih mest ie bilo 75 moških in 12 ženskih, skupaj 87 Posredovanj se Je izvršilo 59 moških in 7 ženskih, skupai 66 Odipotovak) je 15 moških in i ženska skupaj 16: odpadi pa so 4 moški in 3 žen-ske, skupaj 7 brezposelnih. Dva seljaka zmrznila. V Май Mlaki ra Hrvatskem je prošlo nedeljo zmrznil seljak Josip Tisanič. šel je s svojim Icumom v klet po vino. V kleti sta menda precej pila Na povratku Tisanič ni mogel hoditi Кет ga kum ni mogel nositi, ga je odložil v sneg its šel po pomoč, ki pa Je prišla prepozne Ti-saniča so naši: mrtvega. Tudi v Popovači je zmrznil neki seljak. ka se je pijan vračal domov. * Rabelj Hart nujno pozvan v Zagreb. Predvčerajšnjim popoldne se je v Zagrebu vršila seja sodnega stola, na kateri so bile določene vse podrobnosti za histifikacijo Pavla Prpiča Malega in njegovih tovarišev Sklenilo se je, da se rabelj Hart mimo po zove v Zagreb ter da se o jusiifikacifi ob-veste vsa županstva oreh občin, kamor so pristojni obsojenci ter rodbine na smrt obsojenih. Dan justifikacije še ni definitivno določen. * Nevaren požar v jajcu. V nedeljo ponoči je nastal v Jajcu velik požar v tovarni Bosansikega delniškega društva za proizvajanje elektrike. Sele ob petih zjutraj se Je posrečilo omejiti požar. Ker se v neposredni bližini tovarne nahaja skladišče kjer se nahaja približno 10 vagonov karbida. Je bila velika nevarnost, da nastane katastrofa za vse mesto Le z velikim naporom je bila nesreča odvrnjena. * Šola Je zgorela. V vasi Jabuka blizu Užic je zgorela ljudska šola. nova velika stavba do temelja. Preiskava še ni mogla ugotoviti vzroka katastrofalnega požara Domneva pa se. da je močan veter zanesel na zgradbo iskre z dvorišča neke bl:žnje hiše, kjer so zažgali veliko grmado, da bi raztopili led okrog vodnjaka. • Uboj zaradi koruze. V SremsW Mttro-vlcl se Je kmet Kovačevič že lam» skregal s svojim sovaščanom Andrijevičem pri pogajanju za kakih 50 kg koruze. Ker Andrije-vič oi ugodil Kovačeviču. je bil tako raz-larjen. da mu je zapretil s budim maščevanjem. Kjer Je le mogel mu ie delal škodo Proti njemu je nahujskal tudi svojega soseda In priiatelja Avramoviča. Sčasoma se }e jeza toliko polegla, da sta se sovražmika samo izogibala Sedaj pa so se slučajno vsi trije sovražni/ki v neki uradni zadevi sestali na občini in t« Je staro sovraštvo zopet vzplamelo. Ko se je Andrijevič zvečer vTačal domov, sta pritekla sovražnika za nJim ter mru rasbila glavo Žrtev Je drugi dan umrla Ubijalca so zaprli. • Prijet in pobegel tat Dne 7. t. m. je bil v Radovljici Izvršen v gostilno Jerice Sihertove drzen vlom. K sreči so domači vlomilce slišali ter obvestili orožnike, ki so enega aretirali Bil Je to neki France I Jobrun. pristojen v Cerklje nad Kranjem. V biS pa Je bil še drugi niegov tovariš, n-.ki lože ki se mu Je posrečilo pobegniti. Ta Jože čigar Drifmka Dobrun noče izdati, je baje doma od Sv Duha aH Iz Škofje i оке. star okrog 27 let. velike postave in bledega obraza Imenovani se le klail Po okolici Radovljice že več dm v družbi še dveh nepoznanih moških • Ohle<^e!e obleke barva v r»z1'čnih bar. vah in pllslra tovarn? los. Reich. 's • Zimski spor» krepi telo. toda Izpostavlja nevarnosti občuti.M vi feint posebno pri damah Pred vetrom in mrazom varujeta naj-bolle: Etida Creme de chaque in Coldcre-atn. 32S Iz Ljub'jane tt— Uradne ure. Pri poštni dlrekclli so v smiski odredbe poštnega ministra uvedene nove uradne ure in s'cer od 8 do 12 dopoldne ter popoldne od 15 do 18 Iste uradne irre so uvedene pri direkciji državnh železnic Pri sodišču so uradne ure neizpre-menjene ln ostane» od 8 do 14 u— Vrtnarsko predavanje ljubljanske podružnice Sadjur-kega in vrtnarskega olitike. — Branimir Cosič je obinvil zelo zanimiv razgovor « srpskim pesnikom M Rnkičem, našim poslanikom v Rimu. Tiče se predvsem Rnkičevega življenja, pesniškega razvoja in nazorov o poeziji. — Pero Slijepčevič poroča o svojih oh isirih v starih srbskih »zadužbinahe in hkrati strokovnjaško analizira srbsko srednjeveško umetnost. _ V članku »Dokument sa Vi dovdan 1914« i)e ^odovinar dr. Gj. 3urmin nanizal celo vrsto novih podatkov o nacionalističnem giban!« med bosenskim di''a »tvom. pri čemer omenja tudi vlogo Sioven«-Rnolicherja — Todor Taranowski skuša » zanimivi razpravi zajeti slovanRtvo kot z«ro lovinsko celoto. — O aoi-ifinfm "ozitiviTm.-Avgusta Comte-n razpravlja M. M Miloševič ločim I)rag<'liub Jovanovlč piše o fr.inco -'kem regionalizmu z ozirom na politične iz kušnje z decentralizacijo. — 0 našib рч>вро darskih zadevah piše VI. Milenkovič. dr Ferdo Nikič pa obravnava desetletno politič- no bilanco v Vojvodini. — Zelo veliko aktualnega gradiva je v raznih pregledih, ki zavzemajo eno tretjino zvezka. Pesmi ie prispeval Rade Drainac, Mileta Jokšič pa je zastopan « povestjo »Stado« Voltaire redivivus. Znano čt-ško založili Sivo I. Laichter je zifelo izdajati v snopi čfh Voltirejev »Filozofski slovar«, ki je im^l nekoč — približno pred poldrugim str ic-, em — uprav revolucionaren vpliv. Voltaire razpravlja tu v abecedni vrsti o raznih vprašanjih cerkve in verstva, kritizira obstoječe oanrave in razvija svojo filczofi'o sreče V« 1 tairejevi ostri dovtipi in duhoviti epigrami še •lat es niso izgubili svojega pcmen.i. znt • tih 'tibivajo Čehi v novi izdaii Tudi v Fr.mci i ima »junak z ostrmi peresom« še vedno občino svojih Častilcev in čitateljev, p. Nemci se ^ak'tto dobili v zadnjem čaasu več »z'in! nje-covih snlso' Crillparzerjeva nagrada, ena nnjvečjih nemSkib literarnih nagrad, ie bili i>ou Mellu. Meli je po rodu iz štajerske: njeLOVo »Apostolsko igro« je pr^d leti urri-zn»ilo v slovenščini mariborski gleialiJče. j ^р:ла1 je več povesti in dram: ^na teh «e j d» :•..«» v srednjem veku °a naših llch, v "r- ' možu. Mrandeliori novi koiradi Naizn.imrniteT »alijanski dramatik L. Pinn i.-*ih. ki biva i< .if kai časn v Berlinu, je »p;s;il novo 1rama! Ло delo: »ftinia« (ali pa tudi nel. ki se br ralprej uprizorilo v Ameriki. Nndal« je .lo vr5M dva koniad*. W sta že sprejeta za neke berlinsko gledališče. Četrti komad pa bo spi «.d za neko nemško r.nložništvo, ki ga je biio ž- nancilo pri njem._ a— Pravljica Iz OrHenta. Snoči se Je vt-Sla reduta Prvega slovenskega športnega kluba Maribor v unionski dvorani pod devizo »Tisoč in druga noč«. Prireditev je poserla elita slovenskega Maribora in svečano pokopala letošnjega pusta. Velik obisk in sijajno uspela prireditev ie dokazala, da si je klub pridobil simpatije Mariborčanov. a— Pralnica • svetlolikainlca Rakuša Slovenska ulica 15. zraven Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. 270 a— Volkovi v okolici Guštanla? Potniki s Koroške, ki so prispeli v Maribor s popoldanskim vlakom, pripovedujejo, da le silovit mraz prignal v okolico Guštanja volkove, ki so baje pri Guštanju raztrgali nekega kmeta, pri Slovenski Bistrici pa nekega poštarja V koliko sta obe govorici osnovani. se zaenkrat še ni dalo dognati. — V okolici Račja in Frama so se pojavili divji merjasci. Iz Ptuja }— Podružnica Kola jugoslov sester v Ptuju bo imela svoj redni občni zbor dne 2П februarja 1929. ob pol 3- uri v risalnici Mladike. Iz Trbovelj t— Umrli so: Dimnik Pavla, hči rudarja, 7 mes.. Dolar Miran, sm rudarja, i in poJ leta: Kastdic Ivana, žena poduradnika, 38 let: Ru> Jože. sin rudarta, 5 dni; PavJič Miha, posesnik. 34 let; Dolmšek Rozalija. zascbnica. 67 let; Potišek Franc, rudar, 46 let. t— Učni tečaj za nemSčlno. V začetku marca se otvori v Trbovljah nadaljevalni učni tečai zn nemščino in sicer za one. ki jo že nekoliko obkladajo Kdor se za. nima za tečai. naj se zaradi podrobneišh mformacij /olasi do konca t m. pri go* podu Ivanu Vozlju. skladiščniku rudniške. zšl« v smislu novih predpisov iz prve strokovne šole za strojevodje, prvi kader po prevratu, ki Je izšel s popolno teoretsko in praktično strokovno tehnično kvalifikacijo. S tem je izpopolnjena velika vrže»!, ki je zijala od prevrata sem in grozila zmanjšati strokovni napredek strojevodij. Komisija zasluži posebno zahvalo za svod trud. Tudi kand dati so zn;vli ceniti vrline svojih učiteljev ter so v zaiak hvaležnosti priredili slavnostni večer v gostim pri •>Nacetu«. kamor so se pri)aiznemu vabiJu odzval vsi. da si v prijateljskem krogu izmenjaio misli in želje Predsednik društva strojevodij g. Dežman se ie zahvalil članom komvsiie za ves trud ki so ga žrtvovali za temeljito izobrazbo strojevod-skega naraščaja, zahvalil pa se ie tudi kandidatom za vztrajno prizadevanje v Soli, poudarjajoč, da morajo duševno ln moralno neutrudno stremeti po izpopolnitvi in praktičnem napredku. V imenu komisije Je g. inž Fran Fine v iznešenih besedah pohvali! vztrajnost in požrtvovalnost kandidatov. opravičujoč strogost komisije, ki je imela en sam namen: bodriti k pridnosti, napredku in uspehu. Vzradoščen nad dejstvom, da ie sodeloval pr prvem tečaju, iz katerega so izšli prvi naši izvoliend Stepiensonove armade, ie obitibii kandidatom na potu v stroievodsko življenje vso moralno in strokovno oporo. V imenu kandidatov se je ganjen zahvalil tovariš Fran Smole. Nato se Je razvija živahna prijateljska zabava, ki ic ob zvokih izvežbanega »šrameljna» izvabila k rajanju prav vse navzoče Tako se ie zaključil prvi strokovni tečaj. Ici je vagojii prvo mlado četo izvežbanih strojevodij. Usoda naj jfen nakloni srečo in uspehe v njihovem težavnem poklicu. REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI Klint bjbo^še najtrajnešje, zate ^ najcenejše! Gripa je tu! Ne čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, dt> boste mogli ie prve znake pobiti izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem in nevralgične bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin tablete у originalnem zamota „®c/e*"» katere se spozna po modro-bell« rdeči varstveni /T\ znamki. Sport Športni drobiž Iz Klingen thala smo dobili od naših smu« farjev prva poročila, ki pravijo predvsem, da organizacija prireditve ni bila nič kaj prvovrstna Smučarji niso bili zadovoljni niti i nastanitvijo, niti s športno organi» zacijo. Smučarji so bili nastanjeni veči» погпя pri privatnikih Naši so slučajno na» leteli na dobre ljudi, drugi so se pa zelo pritoževali Tudi hrana ni zadostovala Za večerjo so n. pr dobili po) safalade krom» pit in zelje Tekmovalna proga jc bila od stanovanja eno uro, kraj zdravniškega ore-gleda pa še več Kaka razlika . lanskim tekmovanjem v Feldbcrgu Informacij »ploh ni bilo dobiti nikjer. Vsi so prav od» krito zabavljali Dne I februarja se je vršil tek ne 18 km. Di je bilo mogoče startat: ob 10 uri, so moral' smučarji ustati ie 5.30 Ma» zanje smuči se je vršilo v zasilni stavbi ob velikem mrazu Efekt je bil: napačno mazanje Tudi proga je bila ч'аЬа, veči» noma je šila no potu in gozdu §e navzdol )e bilo treba delati s palicama. Inž Janša je бе čutil posledice zaradi padca v Ru» muniji Zaradi teea je pognnjal večinoma le z eno roko Naši so pri teku na 18 km imeli naslednic startne Številke: Inž Jan» ia 15. dr Kmet 41 Joško Janša 87 Vsega skupaj ie tekmovale 1'>'-' 'ekm.ivalrev. Glavne rezultate smo že objavili V I. razredu je zmagal kakor znano. Nemec Bauer v času 1:10■ 4R .loško Janša je pri» spel na cilj kot 36 v času 1:27:41 Njegov aspeh je torej ob hudi konkurenci m z oz i» rom na razliko s časom zmagovalca prav časten Inž Janko Janša je prispel na cilj kot 65 v času 1:32 42 V starostnem raz» redu ie zmag-il Donrh z najboljšim časom dneva 1:18:43 Dr Kmet je bil s časom 1:41:40 deseti. V nedeljo se je vršilo na Plješevici smu» ško tekmovanje za dams>ko prvenstvo Hr» vafske in Slavonije Med 6 tekmovalkami sta bili tudi dve Slovenki. sestTi Dol in Sek Iz Maribora Ela Dolmškova je bila favo» ritinja. vendar pa ie s 30:25 zasedla le drugo mesto za Emo Bondyjevo (TK Sli« jerne). ki ic dosegla čas 30:10. Tretje me» sto ie zasedla klubska tovarišica zmago» vilke B isiljka Popovič v 31:36 Ema Bon= dvieva je zmagala tudi v tekmovanju za prvenstvo zagrebškega zimskosportnega podsaveza Кт>бпа klasifikacija pri tekmovanju v skokih za evropsko prvenstvo v Zakopa« nih je bila nastopna: 1. Root (Norveška) 227 3 ročke. 2. Johanson (Norveška) 225 2-3 Kleppen fNorveška) 223.8. 4 Krutzer (Nemčija) 220.5. 5. Viniarepen (Norveška) 220 6 Busterud (Norveška) 218 7 Holmen (Norveška) 213 3. 8 Nuettio (Finska) 210.3. 9 Recknanel (Nemčija) 209.2, 10. Czech (Poljska) 208 7. JNS ie bil prisiljen, da kljub sklepu glav ne skupščine, da se morajo nogometne tekme za drihivnu prvenstvo pričeti v ne« deljo po 15 aprilu, odgod' fe tekme za 14 dni Ta sklep ne bo, ker letos ne bomo sodelovali v srednjeevropskem с upu. ško» doval nobenemu. Nurmi premagan! Ta senzacionalna vest prihaja iz Newyorka V teku na eno miljo (1609 m) v hali ga je premagal Američan Сопеет s časom 4:17 4 Več kot pol leta se je ameriški teniški aavez smešil s suspenzijo Tüdena. Sedaj je ta komedija končana. Iz Bostona nam» reč javljajo, da ie predsedstvo saveza Til» denu zopet priznal amatersko kvalifikaci» 10 Ako bo Tilden zopet nastopil za Ame» riko. in sicer v tekmovanju za Davisov po» kal. ali pa v Parizu in v Wimbledonu, bo letošnja teniška sezona poetala še bolj za» niniivs« Tudi v Pragi so na Moldavi priredili tek» me v hitrem drsanju Na 500 m in 1500 m je zmagal Norvežan Ujdlde v 48.2 ia 2:41.5 na 5000 m pa Prafa/n Rott v 11.-OZ V Avstraliji эо odkrili nov plavalni te» Domen. Sole 131etna mise Cocks je v Sid« neyu postavila na 400 m s 5:55-6 nov av« stralski rekord. Svetovni rekord na to pro» go ima M. Norelius • 5:42.8, evropskega pa gdč. Braun (floiandija) s SMA Razpis drsalne tekme za moško in žensko mladino SK ПтЈЈа razpisuje ы nedeljo 17. t. m. drsalne tekme za moško m iinske mladino. KUsdi-caca se posebej тобка mladina m pc*sebej ženska mladina ia zopet posebej udowiooeä io udeleženke do storoeti '6 let in od 17- 18 tet. Vsak udeleženec mora pred tekmo predrto«« razsodišču na zahtevo dokaz o starosti s Šolsko knjižico ah krstnem listom Prijaviti se morejo cikJü drsalci. bi tiieo včlanjeni v športnih društvih. Pri-javrašne m. Vsi udeleženci ia udeleženk« dobijo darila. Pričete« tekom ob 10. dopoldne; tekmovalo! in tekmovalke se morajo Javiti razsodiišču točno ob 9.30 v garderobi na drsališču, običajna vstopnina sa drsališče se udeležencem tekme povrne. Prijaviti se k treba pismeno na naslov SK Ilirije, Krsnikova ul. 3-11 ali ustmeno na dr-sailiščn načebtvu drsalne sekcij« do nedelje ob 9.30 Razpisane so nasledraje vaje: Za dečke In deklice do 16 let: prestopni korak desno, prestoipns korak levo (po 3 krege); Mri najprej na ven, loki naprej na noter (po možnosti v oemici); korak v trojki na desno ali na levo; trojka desno in levo naprej aa ven (po možnosti v oamaci); prosto drsanje 1 minuto. Za dečke posebej tek dva krosa okoli drsališča. Za moški ia ženski naraščaj od 17 do 18 let: loki naprej na ven, lota naprej na noter; vijuga desno парт, v n + levo naiprej n v; vijuga lervb napr. v n + desno napr. n v; trojka nat>r«j oa ven desno + levc. dvojna trojka naprej na vtm desno + levo (vsi liki se izvajajo v oeimcd); prosto drsanj* 2 minuti. Za dečke posebej tek tri kroge okoli drsališča. Pojasnila ia pouk dajejo člani načelstva drsalne sekcije SK Ilirije na drsališču. Državno prvenstvo v smaškib skokih, ki se vtši v nedeljo v Mojstrani, bo gotovo največje tekmovanje v skokih, kar se iih Je dosedaij vršilo pri nas. Startali bodo gojenci dosedanjih Haassenovib skakalnih tečajev, pa tudi oetaü пай skakači, tako da bo «evedemih skoro 50 skokov v času tekme Vabimo vse smučanje, pa tudi ostalo publiko, da si ogleda najveličastnejšo panogo smuSkega športa, tekmovamje v skokih. Zmagovalec predme naslov državnega prvaka za leto 1929 m posebno nagrado »Jutra«. Ostali plasirani dobe plakete in diplome. Tekmovanje se vrši po prihodu dopoldanskega vlake ob 10.30. Hanssenov tečaj v Ljubljani za ska kače m tekmovalce na daljavo se nadaljuje danes v sredo ob 14. zopet v Kozfi dolinici pod Sršcnškim vt-hom. Kdor še ni prisostvoval tečaju, pa ima Interes zand, se lahko še Juitri pridruži. Prijavtiine rti in tudi ni dolžnosti prijave. Trening se vrši v skakalni tehniki in v tehniki za tekmovanje v smuških tekih. SK Bled objavlja, da Je g- Startko Žirovmfc odstopil kot tajnik m istočasno kot član SK Bled (fosoodarstvo Nazadovanje izvoza živine in mesa Dočim se Je Izvoz lesa lani napram prejšnjim letom znatno dvignil opažamo pri izvozu živine In mesa močno nazadovanje Naš izvoz žive И vi ne se je v zadnjih dveh letih gibal naslednje: v kom. v milij. Din 1927 1928 1927 1928 goveda 132.200 104.800 354.5 283.6 svinje 421.100 220.600 518.0 323.6 konijš 39 500 38.200 91.1 89.5 drobnica 912.600 1.038.700 121.5 139.1 Naj občutneje ie nazadovanje ori izvozu svinj, ki se je Po koKčim zmar.fšal za 200.500 komadov aH ta 47%. po vrednost* pa za 194 4 milijonov Din ali 38% Tudi izvoz goveje živine kaže močno nazadovanje. in sicer po količini za 2" 400 komadov aK 21%. po vrednosti pa za 70.9 milijona Din aH 20% Skupal te Izvoz svbil In gove-da napram letu 1927. nazadoval za preko četrt miljarde Din. Izvoz konj le le za malenkost nazadoval. Izvoz drobnice pa se Je nekoliko dvignil Nadvse občutno }e tudi nazadovanje Izvoza mesa. Dočim sitno 1 1936 izvozili 5e 21.500 ton svežega mesa. je i zvon svežega mesa predlanskim nazadoval na 17.140 ton. lani pa na 14.990 ton. Istočasno pa Je vrednost izvoženega svežega mesa padla od 324 milijonov Din v 1. 1926 na 247.4 milijona Din v 1. 1927. odnosno 220 trilijonov Din lani. Pri nazadovanju Izvoza JRvine le močno prizadeta tudi Slovenija. kar razvidämo Iz ogromnega nazadovanja avstrijskega uvoza mesnih prašičev Iz Jugoslavile. Mesne prašiče Izvaža kakor znano skoro Izključno Slovenija ki nima možnosti za racfjonakro vzgajanje pitanih svinj. Izvoz zaldanlh mesnih prašičev lz Jugoslavije v Avstrijo ie po avstTljski statistiki nazadoval od 7465 komadov 1. 1926 na 3520 komadov 1 1927 in 1525 komadov 1 1928 izvoz JHv!h mesnih prašičev pa od З614 komadov 1 1926 na 963 L 1927 in 199 I. 1928. Izvoz mesnih prašičev Iz .lugoslavlle (odnosno Slovenije) v Avstrijo Je torei fe lani skoro povsem pre-nehsl: letos po uveljavfjenki dodatnega sporazuma k trgovinski pogodbi z Avstrijo, s katerim se Je avstrijska carina na mesne prašiče podvojila, pa bo Izvoz mesnih jwaši-čev v Avstrijo povsem prenehal, бе ne bo Avstrija dosegla znatne omeStve uvoza mesm'h prašičev Iz Poljske. V nedeljskem uvodniku Je »Slovenec« v zvezi z nesorazmerjem med visokimi cenami za Industrij, proizvode in nizkimi cenami za kmetijske pridelke postavil zahtevo, da se morajo živini odpreti me!e odpraviti vsako izvozno carino znižati železniške tarife I stion'tl sploh vse. da bo mogla naša živina na tujih trgih z uspehom konkurirati »Slovenec« očitno pozablja, da le naš izvoz Sivine. predvsem pa mesnih prašičev zaradi zgrešene trgovinske politike nazadoval baš v času. ko Je vladal v naši državi klerora-dikalski režim, pod katerim Je bil dosežen tiudi famozui sporazum z Avstrito. ki je zaradi povišanih avstrijskih carin na govejo živino in mesne prašiče povzročil, da Je sedal avstrijsko tržišče za Izvoz živine ln prašičev iz Slovenije v Avstrijo praktično zaprto. Ko zahteva znižanje carinske zaščite za našo industrijo tudi pozabila, da le baš omenjeni sporazum z Avstrijo pod bivšim kleroradikalnim režimom prinesel na Škodo slovenskega kmetjstva povišane idust-riiske zaščitne carine Dejstvo, da sta bivša oblastna odbora osredotočila svoio skrb kme- VREMENSKO POROČILO Jnhliani. 11. februarja 1929 Višin, Kraj Oa. 5 Bmr vetra SS МиЫ 1 Barom. Тмпрег ia brxtn» l! opuovanj» s- ▼ a ta uk. 0 6 Virt. ▼ am d* T. v. Liubliana 763ч -It-7 79 NE 2 10 snefl 10 Maribor 762-7 —194) 40 VV I 3 sneg sneg 10 Zagreb C 763-3 -17-0 30 NNE 1 10 2i) Beograd 0 76 1 -19-0 90 mirno 10 i псе t-O Sirajevo 5^6 -180 80 NNE 2 9 sneg 16 0 Dubrovnik 0*0 SkopiJe 7 7691 —11-0 90 SE 0 10 sneg 3-1 Split 754-4 -64) 70 NE 3 10 sneg o-o Solnce vzhaja ob 7.7. zahaja ob 17.23; luna vzhaja ob 8.47. zahaja ob 20.22. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —14.5. najnižia —20.6; v Mariboru —21; v Zagrebu —15; v Beogradu —20; v Sarajevu —20; v Skoplju —12; v Splitu —6. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah večinoma oblačno, mogoče sneg, najhen padec temperature. tijstvu, kakor se zatrjuje т Imenovanem uvodniku, pri tem nič ne spreminja, kajti z različnimi podporami dvomljive vrednosti za uspešen razvoj kmetijstva se ne dajo odpraviti napake in eliminirati škoda, ki Jo trpi slovensko kmetijstvo zaradi zgrešene gospodarske in trgovinske politike bivšega režima. «= Prvt redni občni zbor oblastne zadruge za kmetijski kredit v Zagrebu, pod katere območje spada tudi Slovenija, se k vršH predvčerajšnjem v Zagrebu Kmetijsko dmžho za Slovenko in Zvezo sV*v zadrug Je zastopai g. ravnatelj Trček. Iz predloženega poročila o delovanju oblastne zadruge Je razvidno, da Je bilo v njenem področju dosedai osnovamh 53 krajevnih zadrug, in sicer 22 v osješkš oblasti. 19 v primorsko kraiiškj. 10 v zagrebški in le 2 zadrugi v ljubljanski oblasti. Direkuor oblastne zadruge v Cu-priji Je razpravljal o predlogu ustanovitve Zadružne banke, lo pa Je po njegovem mnenju zgrešen = Poštna hranilnica » Ianuarja. Čekovne vto- ge so pri Poštni hranilnici v januarju kaikor vsako leto nekoliko палa«k>vale, in sicer od 666.4 miHtJotia Din na 602.6 milijona Din. Čekovni promet Je znašal 45.M milijonov D« napram 4769 milijonom v decembru. 5103 mrftjooom v mrvwn-bru in 5329 milijonom v oktobru Število čekovnih računov se Je dvtenifo od 16.516 oa 16.634 (v Uubliani od 4914 na 4938). = Rllančm seja Kreditnega zavoda za trgovino In industrijo. Na včerajšni šefi upravnega odbora Kredimega zavoda za №aovimo m industrijo Je bila predložena bi-алса za 1. 1928. ki икавпЈе 3.4 minjooa Drr. čistega dobička (pri-Kno enako kakor predi umskem). 60 mefcjonav Dm vlog na кп!ййсе, 382 milijonov D» vk>g oa čekovnih računih in 358 milijonov Din debitor. Jev. Sklenjeno Je bik), da bo upravni odbor na občnem »boru 28. t. m. predlagaj шй za preteklo leto 10 odstotno (frvidendo. = Stavbna obrt in iuženjerji. Med ■rtavb-nimi obrtniki (stavbeniki in zidarskimi mojstri) in inžen.iterjl vladajo že nekaj lel precejšna nasprotstva glede ureditve in izenačenja stavbnoobrtne zakonodaje. Ta nasprotstva so prišla na površje že 1 1934., ko je bila v smislu člena 119. finančnega zakona za L 1924./25. izdana začasna uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, ki more služiti za primer, kako se ne em^lo na lahko roko reševati vprašania, ki globoko segajo v interese stavbarstva in da smejo zakone sestavljati samo osebe s pravno izobrazbo, a ne strokovnjaki, ki pripadajo enemu stanu, kateremu se hoče dati privihgiran položaj. Pri nas se smatrajo inženjerji kot edini poklicani, da rešujejo vsa vprašanja, ki se tičejo stavbnih strok, pa najsi bodo tudi strogo pravnega značaja. Inženjierska zbornica je predloflai minsitrstvu za zgradbe predlog urdebe o urdeitvi stavbne obrti, ki Ы moral po finančnem zakonu za 1. 1927./28. dobiti zakonsko moč. Ta načrt uredbe dokazuje precejšnjo neznanje zakonskih predpisov, na temelju katerih so razni obrtniki v posameznih pokrajinah dosegli svoje pravice. Poleg pristranosti na korist inženjerjev in arhitektov, pa dokazuje ta načrt tudi očitno nerazumevanje v vprašanjih stavbarstva. Inženir ji so sicer srokoviiiaki slede stavbarstva, toda nikdar ne morejo biti nepristranski pravniki, ki bi bili v stanu izdelati zakonski načrt v skladu e sploSnimi pravnimi načeli 'n glede na že obstoječe pravu« stanje. BivSi avstrjski zakon, ki je izdelan na principu, da se vse stavbne obrti smatrajo za eno celoto in da se za vsako posamezno stavbno obrl zahteva posebno strokovco sj>osobnost. je še danes modern, zato tudi Avstrija in Češkoslovaška nista našli za potrebno, da ga nadomstijoe z drugim, pri ureditvi stavbne ga zakonodaistva ne smemo imeli pred očmi samo stavbnih razmer v Srbiji, poleg tega pa moramo tudi upoštevati, da inženjerjj niso edini noeitelii stavbarstva. Vse visoke zjjradbe v mestih morajo spadati pod kom-petenco stavbenika z dolgoletno prakso in strokovnim izpitom (za inženjerje brez izpita), v manjših mestih pa tudi zidarskega mojstra Ne sme pa s« "lati inženjerjem pri-viligiran položaj, da, skoro monopol clede stavbarstva. Na prvem mestu mora odločati praksa, ki je dala sposobne stavbenike tudi tedaj, ko ni bilo inženjerjev. Med stavbnimi obrtniki se je glede na ogrožene intere-pričelo gibanje za pravično ureditev stavbnoobrtne zakonodaje. Stavbni obrtniki v Splitu so prav te dni poslali tamošnji zbornici pred stavk o, v kateri v smislu gornjih načel prosijo zbornico, da v teh vprašanjih pravilno zastopa njihove interese- = Dobave. Vršile se bodo naslednic ofer-talne licitacije: 25. t. m. pri Intendanturl dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede 12-710 m» drv; 25. t. m. pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v LOg< fco. Liubliana, plač. do prejemu blaga po 420 — 425. koruza: laplatska, promptna, postaja Domžale po 345. baška, času primerno suha, prompt., slov. postaja po "295 do 297.5: ječmen: baranjski, pivovamiški, 68-69 kg 345 —347.5; baški, ozimni. 67-68 kg 330 do 332.5. Vovosadska bl&govaa borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Španska hripa! ijtiujt Г4 I« Uber r*konrai«cea a • «n»i*tT vilu 3000 Hudi. Le srečnemu nakljnčiu se je zahvaliti, da ni bilo žrtev. Sani so se odbile od trdega zidu. za katerega se je umaknilo ljudstvo. Inženler Vab Her je bil zaradi tega zelo konsterni« ran In je onustil noskus z drugim ra. ketnim vozilom, ki je bilo pripravlje» no. da steče takoj za prvim. K zborovanja komisije reparacijskih izvedencev AmeriSld delegat, znani velebacklr Pierpont Morgan. Svečanosti na čast Miss Evropi Gdč. Simonova, Miss Evropa za leto 1929., se je odpeljala iz Pariza v Fon« tainebleu, kamor sta jo pozvali kot gosta znani madžarski kabaretni ple» siki Dolly Sisters. V njuni vili se bo spočila od naporov prošlega tedna. V začetku meseca marca obišče Miss Ev. ropa svojo domovino Madžarsko. Njej na čast se bo vršila velika plesna zabava. V juniju odpotuje v Ameriko, Da najboljši je to znaj f w (СОЮИВОсеуюиса) kjer se bo predstavila odboru za pre» sojanje svetovne lepote v Galvestonu. Danski kralj Kristijan, ki se trenutno mudi v Parizu, jc povabil Miss Evro» po v Kodanj. Gdč. Simonova je tudi dobila ponudbe od ameriških gledali« ških podjetij. Neka institucija ji po« nuja kar 5000 dolarjev tedenske gaže. Madame Froidure, aaistarelia francoska voja&ka kantlaerka. M я i« udcistvovala ie za časa francosko - oemtk* vojne L 1870—71, J« praznovala te dol »vajo osemdesetletnico In so Jo počastili z veselim banketom. Na sUkf Jo vidimo v uniformi, ki Jo Je nosila med obleganjem Pariza ▼ omeejeo! vojni. Nov ruski kronski pretendent Po smrti velikega kneza Nikolaja Ni» kolajeviča je ostala pokojnikova sku» Čina ruskih monarbistov v emigraciji rez pravega naslednika. Zdaj so raz« pečatili testament, v katerem postavlja Nikolaj Nikolajevič za naslednika in pretendenta na ruski prestol svojega 28 let starega sina princa Nikito. Nje» govo pretendentstvo je potrdil tudi najvišji ruski monarhistični svet v Pa» rizu. Princ Nikita se nahaja baš sedaj na potovanju skozi ameriške Zedinje« ne države, in je po poklicu bančni uradnik. Zlato fai solit er у pamirskem pogorju Oerbunov, vodia sovjetsko - ruske in nemške ekspedicije v pamrsko pogorje, javlja, da je e-kspedicij-a v zadrtem času napravila načrt za nove zemljevide proučenih krajev, k; se bistveno razlikuje od dosedanjih ka.rt tega ozemlja. Etospedicija je s posebno natančnostjo proučMa ledenike gorovja Tani-masa. ki leži 4000 m nad morjem. Zabeležila je 27 novih ledenikov. V krajih. ki i:h je prepotovala, je ekspedicija odlkrila tudi zlate žile in najdišča so-liitra. _ Nove železnice, novi predori V Franciji in Italiji se merodajni či« nitelji že dolgo ukvarjajo z novimi že» lezniškimi projekt. Napol sklenjeno je, da se zgradi še en predor skozi Mont Ceniš; podoben načrt obstoji glede sv. Bcrnharda, ki dobi nov. 16 km dolg tunel; mali sv. Bernhard pa dobi kar 23 km dolg predor in za Mont Blanc obstoja načrt 12 km dolgega predora. Projekti so že v toliko dozoreli, da razpravlja o njih glasilo francoskih železniških podjetnikov, «La Cronique de Transport». Geozes Pourcel: Maska Doktor Paul Giloux je bil videti na oko zelo pokojen, le nekoliko bled je bil. Vzel je iz mizmice samokres in roka mu ni niti malo trepetala, ko je ljubkujč pogladil svetlikajočo se cev. Sedel je za pisalno mizo v svejem or-dinacijskem kabinetu. Zdaj pa zdaj se Je zalotil, da se opazuje v zrcalu, ki nru je viselo nasproti; in vsakič se je na novo začudil, da je njegov duh tako bister in jasen. Zdravnikov sklep je bil trden iti neomajen. Življenje se mu je bilo zagnu-silo. Mesec dni ie bilo tega. kar mu je bila žena pobegnila z mladim fičfiri-čem. Ali je bilo res to vzrok, da je sklenil dati življenju slovo? Nezvestni-ca mu je bila jedva še v misli: drama je segala delj nazaj. Dospel je bil v tisto stanje, ko se jame duša počasi razkrajati, ko se ljubezen izgublja v agoniji. Dvignil je oči do Alisinega portreta, visečega na steni: da se ponovi od nje. kakor se je bila ona ponovila od njega. Bila je ljubka in frivolna, on je bil resen in nežen. Zakaj je bilo naključje, ki vlada vse ravnanje in neha- nje v tem zinešaneen karnevalu živ-ljeja. pred leti seznanilo v latinskem okraju nekam okornega študenta z lahkomiselno deklico? O, kako se je morala ta majcena ptičica petnajst dolgih let dolgočasiti v svoji tesni kletki! Ali je zdaj kaj srečnejša, v svoji novi združitvi? Združena z abotnim Ptičkom. z lepoperim pavom brez duha? Prisiljeno se je nasmehnil: proč s temi mislimi! V tej poslednji minuti hoče biti miren, miren in prezirljiv, kakor se spodobi filozofu, ki se je bil otresel vseh iluzij. Zleknil se je udobno na divan in si premišljeno stavil samokres na sence. Mrzli dotik jekla mu je bil neprijeten: instinktivno je umaknil cev. V uho bi bilo nemara bolje . . . Odložil je revolver: od zunaj so mu udarili na uho čudni glasovi . . . Zavijanje februarske burje, je najprej pomislil ... Ne, bili so človeški glasovi, grehot in harmonika . . . »Maška-re!« si je dejal. »Pustne šeme, ki prirejajo mestnim odličnikom serenado. Potrkali bodo tudi na moia vrata, zakaj tudi jaz sem odličnik. v.-aj ta trenutek še . Toda odprl jim ne bom ne bom jim več mogel odpreti . . .« Tedajci se je iz skupine veseljakov začul ženski glas, prečudno sladek glas, ki je zapel staro ljudsko popevko, slovo karnevalu . . . »Kdo je?« Svojega lastnega glasu ni spoznal, tako jasen je bil. Spodaj se je kričanje še povečalo, udarci s pestmi so stresali vrata. »Bolje bo, da jim odprem,« je pomislil, »drugače mi še stanovanje raz-bi.ie.io.« Misel, da bi ga tolpa utegnila najti na tleh hropečega v smrtnem boju, mu je bila mučna kakor disharmonija v akordu. Kakor vihra so se vsuli na hodnik in potem po stopnicah. Bilo jih je kaka desetorica mladih ljudi, preoblečenih v pierrote, klovne in harlekine. Med njimi je bila kolombina v rožnatem kostumu s črno baržunasto krinko. Raz-tepli so se po vseh sobah, nato pa so se vrnili v salon in se strnili okrog ko-lorobine, ki je iela plesati ob pritajenih zvokih harmonike. Iztegnila je roko proti do'ktorju, vabeč ga na valček, toda on se ni odzval. Mrko je gledal, kako se neznanka vrti. in pri tem razmiš'jal: »O, poznam te. i epa maska! To. kar skrivaš pod baržunasto krinko, ti stehtam do grama, natančno ko Hamlet Yorickovo lobanjo. Ime ti ie banalnost. povprečnost, frivolnost. perfidnost nemara in brez dvojbe izdaja ... Ah, kako prav, da se skrivaš pod krinko, zakaj skrivnost je tvoja edina privlačnost . . . Tvoja koketnost je odveč, zaman razkazuješ svoje čare . . . Naveličan som že vseh teh očarljivih Iza-bel . . . Vse je usahnilo v meni, mrtvo je vse. in da se za tvojo masko skriva obraz kraljice Sabe. mi vendar ne bi mogla obudit, v življenje, kar je izumrlo . . .« Kolombina se le še zmerom vrtila, gracijozno in mehko. Zdaj pa zdaj je priplesala do doktorja in se osinuknila ob njem. Vnovič je iztegnila roke proti njemu, vabeče, proseče. Odkimal je. žalostno, a odločno. In tedaj ga Je objela okrog pasu in ga prisilila, da se je zavrtil г njo. — Kdo si, lepa maska? Jo je radovedno vprašal. — Tista sem, ki te ljubi, Je šepnila ko'ombina. Veriga plesaclev se Je sklenila. Na pol upiraje se, na *ol se uklanjajoč. se je priključil, sam člen v tej verigi, razposajeno rajajoči mladini . . . * Odprl Je okno in prisluškoval hrupu sprevoda, ki je tonil v vseobče vrvenje. Iz dalje se je še čul glas, nežen in strasten. »Kdo je ta ženska?« se Je vprašal. »Tista sem, ki te ljubi,« mu je bila odgovorila mehko, malone boječe. — Ah, kako rad bi ti verjel, skrivnostna maska! Doktor Paul GiHoux je zasopel: divji ples mu je bil nagnal kri v srce. Ali mu je bila čaša šampanjca, ki jo je izpil z maškarami. razpalila žile? Z rokami se je pokril obraz in globoko vsrknrl neznani lahni parfum. Ob spominu na njeno prožno telo. ki ga je vzbudi! v njem opojni vonj parfuma, je mislil, da mu je skoprneti . . . Zaslutil je, da stoji na robu prečudne prigode, morda celo nove ljubezni . . . Zaprl je okno »Kaj sem neki hotel še pravkar storiti?« se je vprašal, trudeč se, da bl se domislil. Ni se mogel spomniti Lahen parfum, nedolžna besedica neznane maske je zadoščala, da se je opustošena duša trpkega, vsega naveličanega filozofa mahoma razcvela v novo življenje. Doktor Gillaaux je pogledal na uro. — Ni še polnoči, je rekel na glas. бе je prilika, da poiščem to žensko . „. D/ A .Wände* D.D. Än-Üiclot fi,, v: »IlacYjH л e-Pasti le*-P£štillen Vsakokrat, kadar pridete v dotik s tujimi osebami, Vas najlažje očuvajo opasnosti infekcije Anacot - Pastile dra Wandere. Kaj pripovedujejo o burji in mrazu Ribničan o burji — Pridiga župnika б im na — Madžarski hu- zarji in kraška burja Senožeče. Izkušeni Senožečani so ga svarili, naj nikar ne maha ub tem slabem vremenu čez Gabrk, ker je tam že začeia tuliti neugnana burja Matevže. — Per mej gajžlan! Kar živim, ne pomnim takega mraza m take burje. Se nikdar ni burja tako piskaia po ljubljanskih «gasah». l a pošast kar žge v obraz in laže kosti. Noben Kožuh me ne DOinaga. — Tako ie na svečmco tarnal ljubljanski mehčan P.pe v nek gostilni ko ie gra-vitetično seda! na stol k omizju stalne ln vesele družbe. In razvil se je kmalu živahen pomenek o burji, o njenih dobrotah in strahotah kakor tudi o raznih anekdotah ki so v zvezi z burjo. _ Kakšne nikore pa ste Ljubljančani? Mi Bločam imamo burjo prav radi. je i ogrom^m ba>om prečkal Bioea.ii Miha pomenek o burji. — Ce га gorko kmečko pečjo ždite. mu ie oponašal meščan Pepe. — Tisto ne! Peč ie za starce, ženske tn otroke Mi Bločani se z burjo pošteno pogovorimo, kadar tuli in zavija. Ne boš ti nas na tla nas ne spraviš! 1 i si naše zdravje! Takole govori Bločan. Ce človeka burja pošt.no prepiha, je lačen kakor sestradan vo'k pozimi Stalno omizje >e postajalo vedmo bol' zgovorno Storii o burr ni bi!o konca ne kraja. Naspree so temeljito obravnavali vprašanje ali ima «burja» med Ljubljančani kako spec jaino ime. Meščan Pepe se je spomnil da so «burio» včasi imenovali «ta mrzla saoa s Kamniških planin» Od Kamnika pndrvi m se žene čez Krim in Ljub'iansk; vrh. Svojo muziko pričenja na bloški meni-ševski in logaški p!anoti Od tam zavij) dalje čez Snežnik, J a vorn k in Nanos, oziron* Hrušico. Po brzini in iakosti se od kra;a do kraia ornti nuvm vi dno bolj stopnriie V zd-avstvenem oziru je bura za Kraševce velika dobrotnica. a v lavnem prometu je prava nadloga «Suha bura». ki divja ob jasnih in so'ncnih dneh. ni tako strašna in nevarna. še grcie človeka Hujša ie njena sestra ki razsata ob snežnih dnevih. T ikrat kadi in pometa, da človeku kar vid eml.e, Gabrk — nekdanja grobnica potnikov in voznikov Najhujša burja razsaja od Razdrtega proti Senožečam in Storjam dalje z Nanosa po Vipavski dolini in od Ilirske Bistrice proti Istri Na besnejša in ne-zmaeljiva pa je na slovitem Oabrku, velikem klancu nekdanje glavne ceste l.jti ■ jana — Trst, med Sinožečami in Storjami ob bivši kranjsko-pritnorski de?- Ini m»\i: К'шпес О а ЬтЧ чс vv -nia ra kakih 200 m visoko nad selom Stor-je proti Senožečam Ob hudi burji je nemogoče priti čezenj. V časih, ko se še ni vila proti Trstu železna kača. v časih, ko so se pomikale dolge karavane potniških in tovornih voz iz Ljubljane v Trst in nasprotno po veliki glavni cesti so pozimi vsi potnik; in ko-en.iaški vozniki strahu zatrepetali. ka'or hitro so v Sežani a i Storjah izvedeli da ie bur a na Gabrku pričela svoi divji ples Malokdo se je upal nada'jevati ont, кл iti go tovo je bil zapihan pogubi Na Gabrku je burja nanosi'a velike žamete prevračala težk" tovorne vozove in lahke potniške kočie s katerimi se je poigravala kot s oer> som metala je potnike voznike in živino z vozovi vred v obcestne jarke ali jih zasula s snežnimi zameti. Tisoči so našli v p-ejšnrih stoletilh svo.i grob v snežnih zametih na Gabrku \1rto'/' č13 o < r»5; i' -a ^n o i tr pe'i silne ozebline, tako da so iim odpadi prsti na rokati h nogah Mnogo s'tnosti so ime'i potniki 7 ga-brško burjo. OdnaSa'a jim ic klobtike in drugo prtüaw Snomladi so se p ebi-valci okoli Gabrka. zlasti pretkani in f Vavi Senodfl "i ' ppM- nm/t .-ч,^: . klobuki, odejami ;n drun'mi stvarmi. Tudi marsikatero vrpč:co dobre kave so našli spomladi v k->ki oeradi kamor jo 'e vrela bur a S 'n^do'ci ni -n ha{e n:Vdar kupovali klobukov. OrHnalm očinci so nosi'i včasi c-°1o v;s"ke ci'in-dre Vsa t" st-ari pobirali spomladi po gabrški planoti ko ie skop^el sneg Ribrncan o barji Kot dre"i trdi Ribničan Matevfe je kl ub visoki starost krošn aril ^o Krasu Pravijo da ie iz Trsta prenesel tudi marsikatero vr č:co kave, ki jo v tistih dobrih časih niso smeli nositi iz pristanišča Po nujnih po<^ih n^Vo zimo Matevže mahal v Trst Prišel je v trmoglavec kot je bil. je zagodrnjal: — Preteto bod i Prei bo Ribničan burjo v kozji rog ugnal, kakor pa ona njega. Kako obupno in smrtnonevarno borbo je morai Matevže na Gabrku voditi z burjo, o tem stari ljudje molče, molči tudi kraševska tradicija, pač pa se je ohranila jedrnata Matevžetova karakteristika o gabrški bur.i Ko je po siln h naporih Matevže prikresal v Štorje. je glasno zaklel in pristavil: — Preteta bflrja! Ta vranč enkrat mflče. drugič siiče. nazadnje pa ob tla meče. Župnika Šimna pridiga o burji Bilo ie v on h dobrih časih, ko je župnik Šlmen pastiroval v Martina Krpana rodni vasi pri Sv. Trojici na Notranjskem. Simen. prava konservativna grča ni bil le dober dušebrižnik, marveč tudi umen kmetovalec in živinorejec. Vsako leto te zaklal do net pi-tanih prašičev. Meso ir, sanino ie spravljal pri dveh petičnih kmetih v sušilnice ki so bile napravljene pod slamnatimi strehami Bilo ie neko predoustno, zelo mrzlo nedeljo Bur a je strehe icar odkrivala m škopo dileč naokros razmetavala. Tudi mraz je bil silovit Župnika Sinina je v cerkvi strašno zeblo, /a t p ie ime' na nrižnici nrav kratko in krepko pridigo ki je med notranjskim narodom ohranjena deloma še v verzih. Gospod Šimen ie pridigal: — Danes je zima mraz Zebe mene, zebe vas. B iria tuli skozi va-- Miha in Jaka le pazita da bur a ne oJn se vseh klobas. Danes teden pa bom fnšuo «lamo v škornje djav. pa bom tako prid-gov. da vas bo vse hudič jerr.iv Amen! Od burje premagani madžarski huzarji V onih burnih časih ko so večkrat drvele skozi naše kraje vojne ttume nekdanje Avvtrootfrike v Italijo pred približno 80 leti. so ob najhuiši burji jahali po glavni cesti skozi Postojno dalje — madžarski huzarii. ßilo iih je s trenom vred za en eskadroi Namenjeni so bih najprej v Gorico. Brez večjih naporov so pnjaliaü v slavno tfazi-rio pod Nanosom. Tu je burja že pek! msko muzicirala. V Razdrtem so huzarii raz-iahali in nekaj časa poč'va'i. da so se okrepčali in nakrmili konja. Trdi v borbi proti burji preizkušeni Razlrčan; so svarili komandanta o red nicialjnum uo-hodom češ da ie pot nsi<*~:na in nevarna. Komandant je taioi'a: s sabljo ter se pridušii: — Basama. teremtete! Wir ungarische Husaren fürchten nicht vor die Bora! Eskadron, mar-ch marsch! In eskadron je odjanl dalje oroti Vipavi. Veiikega Napoleona ie premagala ruska zima. o>abnega madžarskega hu-zar a pa kraška buna Ustno tzrrčilo končuje storijo o madžarskih huzarjih: ...in v Gorico so prišli huzarji hrez vsake oprave m opreme Cele tri tedne so čakali, da so se vv zbrali eni brez čake. drugi brez konta tretji brez opreme in tako dalje. Trne huzarji so tudi zmrznili. Ko je burja oonehaia. so vipavski kmetje na H vozovih pripeljali v Gorico od burje oo vipavski dolini razmetano opremo, vo.ašku ropotijo in berači ;o. Tako ie slamnato slavo madžarskih huzarjev odnesla — kraška burja. Uo***«* VIČ. Na pustno soboto «večer )e priredfl viški Sokol, duJa vsesa draSt-venega življenja v nai! vbiini. svojo t radie i iona I no maJkerado SoJtol-ska dvorana ie bila večeru pruuerno »tki окиз-no okrašena v oblifci trikotov, ы kai gre hvala vsemu članstvu, ki ie sodelovalo pn pripravah Kako priljubljena le postala ta prireditev naSeza Sokola, nam i« pričala itevrOna udeležba domačinov in *ostov it Ljubljane. Borov -lice m Orosuplja. tako da ie bila dvorana м medena do tadnjega korička Nekaj mmui pa 21 uri se ie razvil pester sprevod mask. med katr rimi it bilo nekai zebo lepih iu *<• vibudile pokornost Oh neumornem $v»ranju 'pnznanen» Verbičevega iazza »e le vr4il naKi ole» Pavi Ijom «k, t»iF bojjato «aložem Živahno vrvenjt ie vladalo zlasti v baru O imlnoči k t>ib le potna kp4i idč Iva Malaronova n Borovnice ter tU. Vera Rosova i OrosupUa. Žirija )e prisodila prW lapu ibmMHdo. Ifirf pa Po Ikrajicoi odmoru »c I« a*U> karnevalsko ra-јалЈе nadaljevalo, ki J« potekle toio anuniraoo do i^odnjih jutraivib or. Vsa prireditev k potekla brc« najmanjšega incidenta SnoA pa sc )« vriH običajni »Valčkov veter, ob lepi udeležbi občinstva, U J« potekel ravno t*ko celo animtraoo JEZICA, Soko^ko dniitvo aa Ježici k hneV» aa pustno nedeljo svoio običajno maSkera4o. ki k potekla ob itevllai itdekžbi zelo zadovolüvo Na sporedu k Na trodejanka .Trii« ričfci«. po predstavi pa ples in prosta zabava Olede igr« trt vse priznanje Igralcem io icralkam. da to vzdržati pri vajah ob tako hudem mrazu Dvorana k bila prav okusno dekorirana i« godba k zaigrala mnogo kpib komadov. Tndi na Je gasilno druitvo k v nedeljo prtredflo pri »Ruskem carju« maikerado OaSeok k tndi tukaj Wk> oa prvem mestu, seveda s »ladko kapljico. Nikakor ni manjkalo veselefa ra*pok»ženla kn plesa k bilo dovoj]. a tudi itobre ledi m pijače v obilni meri. tako da »o sc enkrat tndi oa£ požrtvovalni gasilci dobro zabavaJL Senzorična afazfja Andrej K. «z ЯсоЦеКАке окойсе Je oženje® posestnik. vendar se Je spoeabi in se stepe, če nanese prilika Lani Jnhja k s Pavlom Z. in Praočetom R odSel ponoči iz vaike gostilne. Neide temed atfh k predlagal, di bi se »a Jalo spoprijel in ree sta se zgrabila Pavk in Andrej. Andreja k ta groba Jata stala 5 mesecev tefte ječe. France se ni hotel z njima metati, кет k vedet, da fe Jak prerada nastane resnica, p« Jc vendar ta revež naK-eč dobil po gtovl. Ko k nekaj čaea Prance mir« tovarüa, ki st« sc metala, se k Andre] tTenutno nje*«, skočil к к ЬМяЯ drvarmoi. pograW poki» ie Mt«< naoail aa bo-S»če Pavel и k medteru umakatt. a Andre) k kar naivaM in nI gledal, koga k aae>adel. S polenom k lopnil po glavi Franceta, da mu k PO-öila lobanjska kost m se k zgrudil nesavestea. France k afcer okrevaj, toda odslej trpi aa »seneoričnf afasiM«. U k nastala zaradi pretresa tnožramrv France mia pretreseno »redfcč* m ožgan, fckr Je sedež seueortönega dela govora, to k tam, kjer te predstava spreeiink v besedo. Nek «d časa France »ploh af mo*el govorili, Jele polagoma se mu k wel vrnil dar govora. Pozabi je tudi öltatl in raÄman tet »e k moraJ znova uöiti kakor Jola r ček. France k tudi pri godbi igral bas, pa jc pc udarcu na «Jaivo popolnoma pozabil, kako se igra. Andre« se k sicer zagovarjal, d» k Ml pijan In da sta ga tovbri&a »m<dnesli proti dolini Utrudili so se Po4i-vaifr so ra neko skalo v ruSev-ju. PiiSko je imeJ samo Paokrac. Ko )e streljal, sta začnla sbrei dva lovska čuvaja in s.icer France UrSič in l-ovrenc Hl-elbanja. Oba sta se takoj Ш шподоћгпјае zelje rraSih klijcntov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figohi. P. a. lekarna dr. S E M E LI C, Dubrovnik t Prosim, poJljite mi Je 3 steklenice Figol-eüksira 2e nad 3 leta trpim na bolečinah v želodcu in vse dosedanjt zdravljenje je bik brezuspešno, toda Vaš Figo' me k privedel v novo življenje Radi tega se Vam srčno zahvaljujem m Vam želim, da Jc nadalje delujete v blasjor 5'nveštva Priporočati ga h .--čem vsakomur, ker k tudi najbolj zdravemu človcfru potreben. S spožtovanjem OS4NNA KOCKA. Kotor, 18. m »ja 1928. Razen za gori navedeno boleeee k Figo' sigurne zdravilo pri neurejenih prebavilih. t j želodcu in črevah ter z njimi v zvezi bolezni ledvic, leter. glavobola, brezspanju tn hemeroidih. Figol proizvaja in ra«po5ilja proti povzetju lekarna dr. Semellč т Dubrovniku 2. Cena: 3 stekiemcam 105 Dm, 8 su*l. 245 Dm. I poskusni steklenici 40 Dim. mvodk t hrib saMedovat «v«e torca. Na aekl poti sta Mila dva dirja koala ustreljena, divjih lovcev pa ni biio nikjer. Mabuma st« sagkdaJa lovca, da m fiblk ridevfc ia proti афта se k obrnila puJkina cev, dočim strelca oiata vid'la. Oba sta se prestrašila ta ustrelila Tisti treoa-tek k Peter skočil v neko kotaalo. Pankrac se k prdtotaU ta obležal »ne», Bošrjan« p« aU lovca zgrabila. Ugotovi* so, da k Pankrac f« mrtev in odik v dobno. Pankrac Klemeošek k knei par reber sdrob-IJeeili ia projektil m« k raztrgal del pljuč, da k mladi, J4-ktni mod vsled okrvavljen Ja umrl ta bi bila tudi UfcodJnJa zdravniška potno« bres-uspeJn«. Bo&tlaa ta Peter, U sta pomagala dKriemu lovcu, sta se morala sagovatjati zav ZAHVALA Za mnogobroflne feraze iskrene^« sodutja ob priffid anuti najine &ubVeee matere ta Mšče Amalije Česarkove se Mrreno gatrvaJMeva. Poaeboa zahvala vsem darovalcem cvetja ta vsem, U so Jo počastili na t^em zadnji poti v Trebnjem ta Ljubljani. Maša zadu&nica se bo brala v četrtek 14. t m. ob pol 8. uri v župni cerkvi v Trebnjem. Dr. Albin češarek In soproga. Z* nd is*ri o se oddajo obsežni prostori rik kolodvora blizu Ljubljane, z vpeljano elektriko, po zelo nizki jen;. 50 KW. Le resni rellekiami naj iavijo svoj naslov i navedbo stroke. na koliko najmanj oziroma največ kv m prostora m električne reflektwajo ter koliko ur bi dnevno obratovali, pod »Industrija 50 KW. na inseratni oddelek ».lutra«. 2751 I Vsem uradom, zlasti občinskim, sod- nim in žandarmerijs-kim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik k temu zakonu, pravilnik o »»lelavi in prodaji oro&ta in komentarji k njim, v izdaji dr. ОТ. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga velja a poStnlno Din G7.50 ter se dobi v knjigarni ▼red R Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica H v Mariboru. Aleksandrova cesta 13. f №cbe| Zčvacot 60 У krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Espinosa Jo je spremil. Ko sta S!a skozi tatfno sobo, kjer so »tali vojniki v špalirju, je šepnila princesa z mrzsftm gilasom: »Nadejam se, da ne pride živ odtod?« Naj je bi'lo srce velikega jnkvizitorja še tako prekaljeno, vendar Je nehote vztrepetal. »Zaradi va«, gospa, je priSe* v ta obupni položaj,« je rekel z osornostjo, ka je bila drugače redka pri njem. »Kaj za to!« je dejala Favsta. »Mar ste tako šibkega duha, da odločajo o vaših ukrepih čuvstveni pomisleki?« »Mislil sem, da ga ljubite?« Espinosa ji je napeto pogledal v oči. Zdaij je bila Favsta tista, ki je vztrepetala. Toda zbrala se je |n dihnMa komaj slišno: »Prav zato pa želim, da umre!« Espinosa jo je pogledal in ni rekel ničesar. Na-to se je cere-monijelno priklonil: »Spremite gospo princeso Favsto z vsemi častmi!« je velel. In ko je Favsta s svojimi ordimarci počasri in veličastveno odkorakala mimo čete, ki je pozdravljala z orožjem, se je Espinosa vrnil k PardaiKanu ter mirno nadaljeval: »Maš nerija kabineta, v katerem stojiva, je delo Arabcev, ki so mojstri mehanične umetnosti. Od trenutka, ko ste prestopili prag, ste v moji oblasti. Ne da bi zbudil vašo pozornost, sem dajal ukaze, ki so jih moji ljudje točno in tiho izvrševali. Samo z roko mi je treba ganiti, da пШ opaariH ne boste, pa Izginete, zakaj tla, ki stojite na njih, so premična kakor vse ostailo v tej sobi... Priznaate, da bi bil vsak odpor z vaše strani zaman.« »Priznam,« je odvrniJ PaTdaiNan s koncem ustnic, »da ste velik mojster v pripravljanju zased.« Espinosa se je drobno nasmehiril. »Zdaj vidite, gospod de Pardaillan, da sem izpolnil vaSi dve želji samo iz spoštovanja do vašega značaja. Stevüo vojnikov, ki sem jih vzdignil zaradi vas, vam tudi priča, kako vi-soko cenim vašo moč in hrabrost. In zdaj, ko sem vam dokazal, da sem odnehal le iz prijaznosti, vas vprašam: aii ste pripravljeni raz-govarjati z menoj?« »Nu, gospod,« je dejal Pardaillan s posmehljivim glasom, »najprej mi dokazujete na vse pretege, da sem ves v vaši oblasti, potlej pa vprašate, ali sem se pripravljen razgovarjatn z vami?... Bcgme zanimivo vprašanje!... Ako rečem ,ne', bodo planili naoie-vaši beriči in me sesekali na drobne kose... razen če bi se vam zdelo bolj primerno, da mi z neopaznim roahljajam roke izpodmak-nete tla pod nogami... In če porečem ,da', ali ne boste mislili, da sem storil to iz strahu?« »To je resnica!« je prostodušno odvrnil Espinosa. Nato se je obrnil k svojim ljudem. »Idite,« je velel. »Ne potrebujem vas več.« Vojniki so tiho odšli in pustili vrata za seboj odprta. Ko je Espinosa v drugo mahnil z reko, so odSli tudi dominikanec in oba meniha. Obenem sta se želean-i steni, ki sta zapirali vrata in okno, vzdignili kakor sami od sebe. Samo odprtina v tajno sobo, kjer so pravkar še stali Espdnosovi možje, je zaznamovala prvotno mesto knjižnice. »Smrt! ml božje,« se je odtfahnfl Pardaillan, »vse kaže, da se bom izmazal!« »Oospod de Pardaillan,« je resnobno povzel Espinosa, »nisem vas hotel preplašiti. Vem, da taka vsakdanja sredstva ne gredo do živoga naturam, kakršna je vaša. Hotel sem vam le dokazati, da se v borbi z vama ne bojim poraza. Ali mi zdaj dovolite razgovor, za katerega sem vas prosil?« »Zakaj ne, gospod?« je mirno odvrnil Pardaillan. »Nisem vaš sovražnik, gospod. Morda bova celo kmalu prija* teUa, če se sporazumeva, kakor se nadejam. Vse to se bo odiočilo v- teku najinega razgovora... A naj bo konec najinega pomonka tak ali tak, z besedo sem vam porok, da boste odšili iz dvorca enako svobodno, kakor ste stopili vanj. Pomnlfte pa, gospod, da je to vse kar vam obljubim... Vaša bodoča usoda bo taka, kakršno sd sami napravite. Nadejam se, da ne dvomite o moji besedi?« »Bog ne datj, gospod,« je vljudno rekel Pardaillan. »Imam vas za plemiča, ki ni zmožen prelomiti dane besede. Na razpolago sera vam, gospod.« A sam pri sebi je pomislili: »Pozor! Držimo se dobro! Ta borba bo vse hujša od mojeg* spopada z rdečebradim velikanom. Jezični dvoboji niso bili nikoli po mojem vkusu.« »Dovolite, da spravim naiprej vse na prejšnje mesto,« je dejal Espncsa. »Ni treba, da bi nepoklicani poslušali najin razgovor.« бе tisti mah so se vrata za Pardai'llanom zaprla, knjižnica se je vrnila na svoje mesto in soba je dobila spet prejšnje lice. »Sedite, gospod vitez,« je adajj velel Espinosa. »Govoriti hoče-va, če že ne kot prijatelja, pa vsaj kot nasprotnika, ki se vzajemno spoštujeta in ne želita, da bi postala sovražnika. hlarocdcu uv vsa, dopisa,. UČ&Časjo. malih. oglasov>, )t> poslat, no* Oglasru, od, cul&k •Juira, I Jj-ubl/asui, VrtJinunta.f. TaL it. г^дъ JLah. oghxsit ki/luiyo v posredovalne иь rocyaL L- гщ. гихтлпл, obchxsLua,. waka. beseda, 30pcu- —Naj тагу's6 TJba-rak дыу 5- РггЉујнла, &а, šifro Dui j- Ujii iruftojbiM^. /t иpOsUjs U, oba/uun. t /uirocJ/rrn, sv елг rt oglasu пл prvobčutr čikovm rcLČoJV p о НАЛ Lra. rulruxzt (рЉЏала. št n 84 2 ИаојЈХМ., uv- o^laxo tryouska^j ah **eJtlajruiag-. - Naj-r!dno. poäteno in zdravo, vajeno vseh hiSnih dal, fprejraem takoj. Ljubljana, Mirje 11Д. 8186 Pletejo dobro iznrjeno u nogavice i55em na dom Naslov v oglasnem oddetku Jutra 8178 Mesar, vajenca poštenih etarjev sprejmem Naslov v oglunem oddelka «Jutra». 8808 Izurjeno pletiljo za nopavie* takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 81S3 Vsakemu zastopniku garantiramo 100 Din dnevnega zaslužka pri prodaji galanterijskega b'aga, potrebnega vsakemu gospo-din>tvu Ponudbo na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Eksistenca in zaslužek». 3192 Mesto trg. potnika ali zastopnika katerekoli stroke prevzame dobro vpeljan mlad trgovee, ki je le potoval. Ponudbe na oglas, odde'ek «Jutra» pod šifro «Agilen in soliden». 3122 Vajenca ea trgovino z rnfSanäm bla-gom, s primer/so šolsko izobrazbo s p r e j m f- Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. ,"i1911 Dekle z dežel® k; želi izuiiti kuhanja, •9 sprejme kot aienfca v večjo lč dobro gostilno v Ljrbljont. — Pismene pc-tn ibe na oglasni oddelek «Jura» pod šifro «Dov* kuharica». 803в Zastopnika za kozmetično robo — ki sta no potuj« pe Sloveniji ter b; mora! vzdrževati *k'adisč9 za Ljubljano — išfcem. Biti mora uveden ttr položiti jamstvo ali banč-во garaacijo. Velika motnost zaslužka. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Garancija 64». 2864 Zastopnika z» Kranjsko ter del Štajerske sprejme kemlfna tovarna t sedežem v Mariboru. Oglasiti se ;e v drn-Hvn trg. potnikov irs zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska с 3t. 2. Pt.-2.raa ura mje samo za iiaae. 3183 Zastopnike sprejme Tečja tavarovil-nica r veeh krajih Slovenija, zlasti za Ljubljano in Maribor. Pc.nndire sa ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Zastopnik». 3169 Miček Tiček n??e In r ?« Ksenija Prunkova. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleSSi-пь, italijanščine, nemščine itd. po p.ofworiih dotičnih dežel Vtak profesor po nčuje ed nole v svoji ma-terinSJini. Prijave samo na Kralja Petra trga St. 8/1 201 Mesto vzgojiteljice išče gospodična, kj zna izdelovati obli-kce. — Prvi meeec gTe brezplaino. Po-nndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Brezplačno». 3104 Pisarniška moč vseetransko verzirana — s večletno prakso in znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, samostojnega knjigovodstva in trg korespondence, želi primer nega mesta т kakem po I jetju v Ljubljani Ponudbe oa oglasni oddelek «Juira» pod šifro «Izvežbana moč». 3029 Gospodinja stara 28 let, ne po lastni krivdj ločena gospa, išče mesta k samostojnemu gospodu. Reflektira le na boljša meeta. k er lahko takoj nastopi. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod šifro «Skrbna iu poštena gospodinja» 3171 Podnatakarica želi mesta 7 boljši gostilni a'i restavraciji. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra» S172 Zato je sklenil, da se najprej odpočije, ßesul je Škornje, sedel stricu na stopalo io bingljal i nogami. Tudi stric Matije je bing-IJai i negami, zato je bilo Шёки lepo kot na giigainici. Visoko ga le znašalo, da je za-vriskal od reselja. Stric Matije pa je mislil, da cvrči cvrček. Z dolgimi prsti je segel pod mizo... Inteligentna gdč. zmožna slovenščine, nemščine, deloma srbohrvaščine v govora in pisavi, kakor tu Din PEUGEOT poltovorni av tomobil. 5/12 k i, prevožen 17 000 km. 19 000 Din; FIAT 501. 8|ort tipe. pet-eedežen. odprt avtomobil neve l?ame, novo Dueo ličan. 82000 Din Informacije daie V L M. ESarešič & čo„ Ljubljana, Dunajska cesta 12 2638 Motocikn Iz svetovno znane tvornice motociklov BSA se ugodno prod» več »кого novih, malo rabljenih moto-ciklov, tipe 1928 Cena in ogled pri- «Avtomobile? motocikles». Mar bor. Trg svobode 6. 8167 Motorno kolo prvovrstne znamke, skoraj novo. poceni naprodaj. — Ponudb« na apravo Jutra v Mariboru pod «Motorno kolo». 8170 Radio - aparat štiricevni. najnovejšega sistema ugodno naprodai — Dopi e na podružnico Jutra v Mariboru pod «Radio 4» S1C9 Trgovino г mešanim blagom na prometnem kraja staro in do b'0 vpeljano, t zalogo in inventarjem prodam Naslov v ogl odd »Jutra« 80(i2 Skladišče vclfko in prostorno, » pisarno oddam t t. marcem v bližini drž. ko'odvora — oddal enu 2—3 minute. — Ponu ibe na na.-lov: R. Velepič. Sv. Jerneja 85. 8164 Lisičje, polhove kože in vseh dragih divjih živali kuj-ujt »talno skozi celo letu D Zdravič. trg u-nja. Ljubljana. Florijan-ska ulica 9 18Sti-a Orehe čista Jederca, luščene. ka-pujem v vsaki množini po najvišji dnevni ceni Intf riwenl.ie. ki jih imajo na prodaj, naj pošljeju takoj vzorec in n:imembnu ceno na tvrriko Z Cvilak Slov Bistrica. Slovenija 2942 Steklenice (balone) cd 31 dalj,, kupm vsako množino Na iov v ogla-, oddeiku «Jutra». 2863 Avtomobil! CHEVROLET, osebni, odprt, petsedežni avtomebil 1927 tipe, v zelo dobrem stanju 35.000 Din; CHEVROLET, e-ebni, odprt, petsedežni avtomobil 1927 tipe, z usnjem tapeciran. dve rezervnp gume, amortizerji, nosai za prtljaeo 40 0(Ю Dta; CITROEN oeebai, odprt, peteedežee avtc^aobil, dobro ohranjen. 10/24 k ».. 36.000 Din; Državni dnevnlčar z družino, trezen io postea pro.M za poeojilo 20(Ki Din proti primernemu jamstvu Vrnitev v manjših." rednih, mesečnih obrokih — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek pod značko »tVo'ia živi je-nj*«. 2979 Družabnika iščem za brezkonkurenčen in dobro idoč predmet. — Ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod značko «Din 20.000». 8173 Gdč. ali gospo Bčem kot drnžabnico. Pogoj slovensko Ponudbe na podružnico «Jutra» v Maribora pod «Djj JO.OCO». 8174 Osebno pravico za gostilno, oddam po dogovoru. Naslov v ogla-nem oddelku «Jutra». 2869 Prostor za rek!amno tablo ua vogalu holo ivoreke in Tavčarjeve u.ice odda najem Deln.tka tiskarna. Večjo žagio oddam v najem na Gorenjskem tik kolodvora v oko lici bogatih jelovih gozdov. Ponudb» poslati na oga-ni oddalek «Jutra» рои ž& Ha» £847 Radi opustitve rilialke na Mestnem trga, prodam vso zalogo en blok ali pa v partijah, event. oddam tudi celo trgovino. Po:a-tnila pri tvrdki Ca-dež. Ljubijana, Stritarjeva ulica. 31S8 Stanovanje 5—6 sob, z vetrni pritiklinami išče solidna stranka v strogem centru meeta za junij aii ke&neje. — Po-nu.lbe na oglßsni oddelek «Jutra» pod centrum 81«. 3082 Stanovanje a- sob in t pritikline, za ordinacijo iščem v centru: na Dunajski, ozir. Aleksandrovi cesti aii v bližini pošte, za maj ali ke«-neje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «St. 100». 8081 Majhno stanovanje sobe in kuhinje, v Novem mestu išče manjSa družina. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod šiiro «Novo mesto». S0S-3 Stanovanje sclnčno. tri ali stlrwobno. e kopalnico in vseroi pritiklinami, v sredini mesta išče s 1. majem zakon ki par bre» otrok. — Cenjene ponudbe na oglasni odde-l»k «Jutra» pod «Velike «obe». 3123 4. ч ti Opremljeno sobo »oliko, при ш či-iu, » puoebuiui vhuiioiu, elektriko iu parketum, v eredini uied uiaui-kuu gleda.iščem, uuiverzo jn obrtuo soio oddam z zajtrkom s 1. marcem samo stalnemu boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Juira» 3151 Opremljeno sobo <> posebnim vhodom in električno razsvetljavo, lepim razgledom, poleg drevoreda oddam s t. februarjem stalnemu gorpodu na Blei-weisovi cest: tt. 27/11 — nasproti muzeja. 8146 Prazno sobo parketirano. « po ebnjm vhodom in elektriko od-uam. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 8161 Sostanovalca sprejmem v «obo s posebnim vhodom, za 100 Dia mesečno. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 3136 Prazno sobo • posebnim vhodom, eredi mesta želi mla «Zračno». 8191 m Prazno sobo v visokem pritličju, event. s kuhinjo, v katero lahko postavi štedilnik, oddam z marcem zakonskemu paru brez otrok Naslov v og. oddelku «Jutra». 8147 Opremljeno sobico s posebnim vhodom io elektriko takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Ju ra 8153 OpremUeno sobo lepo, v bližini glavne pošte oddsm. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 3154 Stalna gospodična išče sob;no z električno razsvet'javo. v bližini gl. pošte, event. tnd| s hrano Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Uradnica». 8150 O prem I'eno sobo s prostim vhodom In elek-trično razsvetljavo, v hli-žini univerze oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 3148 v i Krista Vseh dneb življenja sem s teboj — zaupaj — brezmejno Ivoj. 8141 Dva fanta v Franciji, v «turosti od 27 in 29 let. želita znanja z go-podičnama z n kaj premoien.a. v starosti do 30 let. — Pred no-1 imajo vdov« z enim otrokom. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «2 fanta» 3177 Dopisovati žeil učiteljica z dežeie, v svrho zabave. Cenjen^, ponudbe na ogiasui oddelek «Jutra» pod «Razvedrilo». 8185 XXV Doma Svidenje nemogoče! Več v ptomu D. — Vroče veel — 8184 Industrijalec mlad in ntelige-nten, se žeij poročiti z go-podično od 18—30 !et. s pr može-njem 150 -200.000 D n. — Doj>i-e na podružn со Jutra v Marihorc pod šifro «In-dnstjija». 8168 Žimo cvilh ш druge potrebščine kupujte vedno camo pri strokovnjaka Rudolf Sever tapetništvo. Marijin trg 2, ki va» najbolje is najcenejše postreže. I Razpis Direkcija državn. rudnika Velenje razpisuje na dan' 4. marci 19J9 ob 11. ari | nabavo in Izvedbo Izola-! cije parnih vodov ln armature. Pogoji in špecitika-с i ja cevi so na vpogled pri podpisani vsak delav- i nik med uradnimi arami. [ Iz pl arne Direkcije drž. rudnika, Velenje — broj! 1325/U. 8145 Mar>ja Smole Opekarska cesta 38 ni v nikaki zvezi • preklicom istega imena, ki Je Ы priobčen med malimi oglasi včerajinjeg» «Jutra». — Ogla«, oddelek «Jutra». Zahvala Podpisana «e iskreno zahvaljujem skladišč, osobja gl. kolodvora za prijet.h 400 Din po g. Renku. mesto venca mojemu pokojnemu molu, skladiščniku drt. železnic. Vdova Turel 8179 PREŠERNOVA ■Des. polet tranäifcaaska cerkve 4 H. SUTTNER UltU. OMeMIraw tovaraa UR « S v ta MaJveäa caloz» UR. ZLATNINE te SRERR. NINf NIZKE CENE. eoUDNA POSTREŽBA. tt IN. Knvlna«» tnker»Rosküßt Ol» ««.И &t Iti. Kovlnast» Mker-Kubkupt • radiu» ttevilknnü te kazalo (Мл ИЛ St IU. Budilk, It ea Пайка » prvovrstnim •■kur-«trn|eiB. Di» 44.2* lAl»TEVAjTt ВООАГО IlUSIRIRAMI CE» NIK S KOLEDARJEM. GRATIS IN ГКАЛК01 •4 H. Suttner, Ljub ja n 4 RepeJte iu» KINA SRE YIJ L BRNO IEIXLNO ORODJE Vf lfl Г S PETnESETLETNO TO-VARNISK» GARANCIJO pri H;rš*co pritlično ali enonadstropno, ca 700 m1, na periferiji mtsta kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod «Letos». 3160 Hišo pod Kastvom pripravno za vpokojenca ali obrtrrtka. prodam Naslov: — Maribor, Taborska ulica 4. 3166 Vse vrste moko IZ najboljše banaške pše-nice dobavlja oo najniüilh eenah Fran Juvan val čni mlin Srednje Gameljne — oošta St Vid nad Ljiihlla-no Zahtevajte ceniki So lidna postrežba. 85 Ia bukovih hlodov i 200 m" brez grč, bela bukev, prodani. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» __8142 Drva suha m zdrava — lanjske sečnj» kupimo 4—8 vagonov. Ponudbe pod «Drva» na oglasni oddelek «Jutra» 3112 Kot sostanovalca sprejmem dijaka na «tano-vanje * vso oskrbo, v bližini realke in ohrtne šolo Naslov v oglasnem oddelVn «Jutra». i633 Meblovan kabinet oddam takoj Tavčarjeva ul. 4 levo. 2836 Opremljeno «ohn z elektr. razsvetljavo oddam za Din na Rimski cesti. Naslov v oglasnem Slovenko SO—25 let stare, ki naj pošlje svojo el'ko Droti vrnitvi, bi poroči' ameriški državljan, Slovenec _ Torej dekleta, požurit« sel Katera bo prva? Naslov na ogls°ni oddelek Jntra pod «ženitev». 3170 „r /| 4 »» IJ t W t Kratek klavir modern, z lepim zvokom proda Dobrajc, Maribor — Frančiškanska 21. 3175 Pisalni stroj AEG ie .koraj nov ze'o ugodno ca nrodaj — Naslov v ogljem udl-ika «Jutra» 2959 oddelku «Jutra». 8159 On«-eni'Jenn «oho oddam 1 ali 2 osebama. — Rezalni stroj (Papierbesehneidmaschine) --------- . — _ _ ------ rabljen, kupim Ponudbe Naslov v ogla-nem oddel' a : na oglas, oddelek «Jutra» «Jutra». 8181. pod «Rezalni et,roj». 3180 Radi« aparataf za prlkljulek sa, »jlektr .čni tok In vse rad , o p • trebščlne / Vam aa /«V / Strokovno / podjetje «a • »pioino radlo- tehniko LJUBLJANA Alektan. ruva r. i. Vsakovrstne tiskovine izvršuje najhitreje, solidno in poceni tiskarna «Jadran» Slovenjgradec. MAKULATURNEGA РДРШ1А i f aa ukun I™ 4 Dm Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za '-dustrijo ▼ecja množina na razuofa^o po nrodm ceni Naslov pove oprava »Jutra«. Kupujte „Zvezdanko"! вш po ceni zofo po jto kruh in pecivo iz nje nenadkriljiva. Urejuj« Davorn Ravijin. Udaje м tuozorcu «J^tra» Adoll Ribuikai. U Narmino tLskaruo d. d. Ш tukaruarja tiant Jeaeriek. ~L* iQ>er«tm del je ^govuteo Aiujaij Nuvak. Ve » Ljubljani