00000000404404 t sobot, mM PROSVETA y GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniiki In uprsvniškl proctorl: 1667 South Lawnd«k A v«. -t Offica ot Public« tion: 2607 South Lswnd«l« Ave. Talsphone, Hockw«U 4904 LETO—TEAH XXXV. .......*.........rffffft jfifj Cen« lista j« (6.00 Enur«d m McoodHOMa msttsr Janu*ry it. ISO. al Um pmU(&m •t Chicago. lUlnou. uncUr Um Act ol Cvngnm ol March «. 1171 CHICAGO 23. ILL« ČETRTEK. 1. JUUJA ru§e vesti iz Berlina omenjajo ru«ke napade na nemške I**' 'janko pri Veliki Luki. De-menaku. 70 milj južnorzhodno od Srrv.lrnsŠM, in na severozapadni strani Belforod« Moskva je naznanila uspešne letalske napade ni nemške vojaške koncentracije pri Orlu. Karačrvu in Temenu Bombe •o pedale na letoliAče in železniške proge. Naznanilo dostav lja. da so m vsa ruska letala vrnila v svoje baze po izvršenih napadih. Nacijska radijska poročila o-menjajo rusko priprave za veliko ofenzivo, dočim Moskva molči o tem. Zavezniški «t«n. Avstralija. 30 jun. — Uradni komunike pravi, da so ameriški in avstralski le talci izvršili nove napade na japonske mornarične in letalske baze na otokih, ki leže severno od Avstralije. Ameriški Libera-torji so metali bombe na Nabi-ro, holandska Nova Gvineja, 750 milj severovzhodno od Darvvina, avstralske luke, ki so porušile več japonskih vojaških barak. Ameriški in avstralski letalci so bombardirali tudi Laejo, ja ponsko mornarično bazo na Novi Gvineji. Bombe so potopile dva japonska parnika, štiri pa poškodovale. New Dsl h i. Indija. 30. jun — Ameriški bombniki so izvršili uspešne napade na Thanbyu-zayat in okolico v južnem delu Burme. Tam se nahajajo velika japonska skladišča orožja in municije. Na ta jo padlo čez 20 ton bomb. * " * Bombniki so prileteli nad Burmo iz Indije, kamor so se vrnili po izvršenem napadu. Washlngton. D. C.. 30. jun — Mornarični department poroča, da so ameriška letala napadla japonski konvoj v bližini Solomonovih otokov. Tri parnike so bombe potopile, dva pa poškodovale. Department je naznanil, da so bile japonske pozicije na Kiski, otoku Aleutske grupe pri Alaski, ponovno bombardirane iz zraka. Naznanilo ne omenja rezultata. Čez sto tisoč rudarjev še stavka- i " Jeklarska korpora-cija omejila obrat PitUburgh. P«- 30. junija — Okrog 135,000 rudarjev ac še ni vrnilo na delo. Ti se drže pravila unije, da rudarji ne delajo, dokler ni sklenjena pr »godba. Jones Se Laughlin Steel Corp je naznanila omejitev obrata zaradi pomanjkanja premoga Njeni štirje premogovniki so še zaprti, ker se rudarji nočejo vrniti na delo. Notranji tajnik Harold L Ickes, ki v imenu vlade nadzira premogovnike, je v VVashingtonu razpravljal s predsednikom Rooseveltom o rudarski situaciji. Po aestanku je naznanil, da bo po radiu apeliral na rudarje ki še vztrajajo v stavki, naj se vrnejo na delo. Četniki v ofenzivi na treh frontah Grški gerilci napadajo nemške čete London. 30. jun.—Cetniška armada generala Mihajloviča je začela ofenzivo proti ostščni okupacijski sili v Jugoslaviji na treh frontah, dočim grški gerilci napadajo nemške čete v pričakovanju in veri, da zaveznižki bombni napadi na vzhodno Sredozemlje so uvod v invazijo. Jugoslov&nska ubežna vlada v Londonu je dobila informacije iz Mihajlovičevega glavnega stana, da se četniška armada bori proti osmim nemškim divizijam. Med temi sta dve nacijski napadalni diviziji. Četniki so razbili progo železnice Sarajevo-Užice in most na reki Drini in pognali Nemce v be^ v Hercegovini in vzhodni Bosni. Grški gerilci se bore proti d vem neškim divizijam v hribih v severnem delu države. Delavski voditelji ponovili zagotovilo Podpirali bodo ameriške vojne napore Progresivna rudarska unija podaljšala pogodbo D. C, 30. jun. — Philip Murray, predsedn ik Kon gress industrijskih organizacij, VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in drugi delavski voditelji ao ponovili zagotovilo, da bodo podpirali ameriške vojne napore in Roo-seveltovo administracijo, čeprav je kongres uveljsvil protistav-kovni zakon. Izjavili so, da bodo skrbeli, da delavci ne bodo stavkali, dokler traja vojna. John L. Levvis, predsednik rudarske unije UMVVA, in drugi uradniki, ki so deloma odgovorni za akcijo kongresa, niso komentirali zakona, na čigar podlagi bodo lahko prosekutirani, če bodo rudarji ponovno zastav-kali. Čeprav delavaki voditelji smatrajo sprejetje protlstavkovnegs zakona za represivno razredno akcijo, sta Murray in Green obljubila Rooseveltu nadaljnjo oporo. Oba xta pohvalila predsednika, ker je vetiral načrt. Ako bosta CIO in ADF tirala zadevo lojalnosti protistavkovne-ga zakona pred sodišče, bosta imela podporo s strani članov ameriškega odvetniškega gilda. Podporo je obljubil Martin Pot-ter, tajnik gilda Priziv proti €>dloku apelatnega sodišča Chicago. 30. jun—Federalni pravdnik J. A Wol! je naznanil, da bo vložil priziv proti odloku federalnega apelatnega sodišča, kl je razveljavilo obsodbo šestih Nemcev in odredilo novo obravnavo Vsi so biU spoznani za krive izdajstva, ker so pomagali saboterju Herbertu Haup-tu Prizadeti so Hans lUupt, Otto Wergin, W«lter froehling in njihove lene KONGRES SE IZRE KEL ZA OMEJITEV SUBVENCIJ Program Rooseveltove administracijo zavržen VPRAŠANJE KON TROLE CEN Washington. D. C~ 30. jun.— Upanje Rooseveltove administracije, da ae bo program subvencij nadaljeval, se je izjalovilo, ko so člani Odsekov obeh kongresnih zbornio odobrili načrt, ki določa drastično omejitev trošenja denarja iz federalnih fondov za subvencije, ki naj bi preprečile naraščanje draginje Provizija, nanašajoča se na kontrolo cen meau in maslu, je u-ključena v načrtu, ki določa podaljšanje obstoja Commodity Credit Corp. za dve leti. Člani odsekov so odobrili ta načrt po razpravi, ki je trajala skoro sedem ur. Pričakuje se, da bo načrt danes sprejet v obeh zbornicah. Dasi je zavrženje programa subvencij udarec Rooseveltu, ki je prej izjavil, da kongres ni našel nadomestila zs ta program, akcija ni popoln poraz Rooseveltove administfscije. Kongres ni zsprl vrst plsčevsnju subvencij v bodočnosti. Vlada bo lahko še nadalj# kupovala in prodajala poljsks pridelke v smislu prej objsvljenege programa. Izločitev provizije, ki je določala transferirsnjo oblasti nad teonajni tn substancami is da za kontrolo cen živilski upravi, je zmaga Rooaeveltove ed ministracije, dasi vprašanje kon trole cen še nI rešeno. Senatni odsek za apropriacije je odobril načrt, ki določa vsoto $177,000,000 za financiranje aktivnosti urada za kontrolo cen. To je $47,000,000 več nego je dovolila nižja zbornica. Se nat je vzpostavil notranjo bran žo urada za vojne informacije, katero je nižja zbornica odpravila, omejil pa je njegove aktivnosti. Novinarski in radijski biro tega urada ostaneta in bosta še nadalje funkcionirala Senat je dovolil tri milijone dolarjev v to svrho. Načelnik u-rada za vojne informacije Je Elmer Daviš. Domače vesti Oblaki ln posdravl Chicago.—Dr. Boris Mrmolja iz Clevelanda, ki je poročnik pri zdravniškem zboru v armadi, je 29. junija obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Is Pennaylvanlje Presto, Pa.—Dne 25. junija je umrla za težko operacijo Franca Lesko vee, stara 5H let in rojena v Repentaboru pri Trstu, člani ca društva 166 SNPJ. V Ameriki je bila 27 let in tukaj zapušča moža in štiri sinove, od katerih je eden že korporal pri vojakih in je prišel domov k materi, predno je umrla. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 27. junija je umrl Frank Suhadolnik, znani trgovec, star 75 let in doms iz Kamnika pri laserju. Iz starega kraja je prišel pred 50 leti ln celih 41 let je vodil trgovino z obuvalom, po poklicu je pa bil mizar. Zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Akronu pa brata.— Dne 28. junija je umrla Agnes Pečaver, roj. PoČervina, stara 66 let ln doma od Novega mesta. V Ameriki je živela 41 let in tukaj zapušča moža in sina. Amerika bo imela dovolj živeža Jones apelira za kooperacijo VVashington. D. C.. 30 Juri — Sodnik Murvin Jones, ki Je nasledil Chesterja C. Devisa kot načelnik živilske administracije, je po prevzet ju službe dejsl, da bo skrbel, da bo ameriško ljudstvo imelo dovolj žive>« zaeno pa je apeliral nanj /a kooperacijo. Jones je, ko je položil prlaego, dejal, d« ae zaved«, da je njegova n« 1/iga težka, a jo bo »kot*I izvršiti po svoji najboljši moči Njegov prvi uradni čin je bi i Imenovanje Paula A Porterja z« pomočnika Porter je bil doslej pomožni upravitelj ur«lnet« Je Zakon bole/enakega zavaroVa- l>"v/'"n' "d«t«p njenega prednja ni prvi progresivni korak '',r J"vanovič«. Priaot-storjen v državi Rhode Ialand ' ""T1 dr J»vaiiovire v novi vladi o&kar je McCrath governer On /u ,la ^ vaeh je vodil kampanjo, ki je rezu I l"-vladel« volj« 'OSIŠČE JACl VOJAŠKO SILO NA BALKANU Cez milijon vojakov v Jugoslaviji in Grčiji ITALIJANI ZAPU-STILI OTOK London. 30. jun,—Poročil« ae glsss, da osišče krajša obrambno protiinvasijsko črto in j«či svojo oboroženo ailo na Balkanu v pričakovanju zavezniškega u-d« rea z južno v* hodne strani. O-slščito garnizije so bile odpoklicane z nekaterih otokov in poslane v balkanske države. Vest iz neuradnega vira pravi, da se gibanje osiščnegs vojaštvu razteza od Sardinije do Oodckuncških otokov in ds ims osišče 75 divizij, okrog 1,125,000 vojakov, v Jugoslaviji, Orčljl, n« Kreti in nekaterih drugih otokih na Egejskem morju. Italijanska vojaška posadka ae je umaknila z otoka C««te!roaM,~ ki je izpostavljen zavezniškemu n«p«du. T« leži južno od Tur-čije In izpostavljen je napadu s atrani mogočne zasazniške site. /brane na otoku Cipru in v Siriji. Poroča ae, d« se n«h«j« v IUliji okrog 60,000 nemških vojakov, dasi se je prejšnja vest glasila, da je tam 200,000 nemških vojakov. Hitlerjeve čeU, ki so bile na poti v iulijo skozi Bre-nerskl prelaz, so od Um krenile južnovshodno v smeri Balkana. Vest Iz Ank«re, Turčija, pravi, da osiščno ailo na Balkanu » lmi 37 iUllianakih. 20 bulaar-Jakih ln IH nemških divlsij. Nemški general H«n« Rpledel je dospel v Grčijo, kjer je prevzel poveljstvo treh nacljsklh divizij, ki so prišle tja Iz Rusije. Bern. ftvies. 30 jun.—Popolo D ltalia, Xltisaolinijev list, trdi. da je večji del zavezniške armade koncentriran v Afriki ln da je bila Italija izbrana kot vrata zavezniški invaziji ICvro-I* Ta dalje pravi, d« bodo zavezniki akušali okupirati Sicilijo, Sardinijo in Kreto, ki jim bodo Nluzile kot stopnje za udor v Kvropo. tirala v »prejetju vee drugili zakonov v prilog delaveem Od ikodniriaki zakon in drugi /ako ni Mi bili izboljšani kljub opori tiji reprezenUntov re«kelon«r-nih ^rup Heakeioruirni element Js ao vodili 'wter proti programu governerja MrGrutha. <« on J«- rruu i'al skoro v vaeh fclučajili Njegova /*»lu#a je. da stoji Mhod«-Uland na prvem mestu kot dr žava v /Mt\v\l napredne delav nke zakorval«je Pomočnik nemškega špiona priznal krivdo New York, 10 jun.— Krwin I d«ril. d« km Izvajal žlvilaki pr/»-Springfield. 111., 30 jun — Hsrrv de Spretter je priznal, ds gr«m v a/«la»ju z #eljo pr^lsed Progresivna rudarska unij«, je dajal milJUrtstične informs- nik« R/iosevelta -lede pr/ve<«nj« včlanjena v Ameriški delavski (rije nerr ikemu špionu Eroesto pr«idukrije živeža (h\ )*• aj*li-federaciji, je naznanila podalj- F. Lehmitzu. katere je slednji'ral na uradnike, naj v šai^e veljavnosti pogodbe z ope-' pošiljal v Berlin De Spretterja službi In Midelujejo * njim raterji. Pogodb« krije okrfig so sretirall federslnl detektivi Por^ila kro>ijo, da bt, ve/(vlagateljev na Ulifijske banke 15.0SS članov trn unije Predsed- ns f»bto>bo kršen ta protiipio- uradnikov »ledilo Davuu ln re ' Navali so ae začeli po objavi ve nik Uoyd A. Thru«h )e dej«l. d« n«žnefa zakon« če bo ns ob- fttjrniralo J«-sse Tapp pr^rvzžnl i atl o zavezniških pripravah za val potrudili, da bo vlada mogla je podaljšanje preprečilo usUvt r a vna v i ^ffirnan im krivefa. mu upravitelj, ie že resiamrsl. Iz- invazijo Evr«*pr Poročila o ns /*<«• ti avoje poslelg4jaka ol>ežn« vla ds v Iymd'>nu govore tt navalih /a aodelovarije Največjega |>ornena ps je na-V/'M nost (Jrols |xlj trden, kajti huvil »e Im / urt-ditvijo |sia/unia Baiijartin in liohu »ta imela pr«-j4nji te Vojm /ar«-s uvede f«-«|«-r sliv no m demokratično k'matiturijo pt^ načelu a<«ri«lne eriakosti Hllx;V, Hrvatov in Klovencev S prav |>oaebno vnemo »4» ae Čistka med francoskimi uradniki Boisson odstavljen kot governer zspadne Afrike Ajšlr. Alšerlj«. .10 jun —Od-atavitev generala Plerr« Bois-«ona, grivernerj« francoske z«-p«dne Afrike, ae tu smatra trn dovrši tev člatke med visokimi fiaruonkimi uradniki, kl so direktno pomagali osišču «11 p« ovil ali zaveznike. Za puri n« Afrik« je z odstranitvijo lioiaaon« poatal« integralni del "četrU fiaoroaks repu-bilke" On je bil zadnji izmed generahrV, kl ao |sidplr«ll L«-valovo vlado v Vichyju. Generala Marcel IVvrouton In Au-KUftt Nogues »ts bil« prej od stavljen« 1'rvi je bil govvmer Alžerije, drugi |>a governer franc«Ntke|/s Msrok«. Admiral Je«n Katav«, governer Tunizije, jr pobegnil z Nem-i vre<| tik pred /lomom osiščne »ile v Afriki Nedsvno ust« nov I jen I odltor /« oavobodltev Francije )«* naznanil, d« as bo i«lks nadaljeval« Vsi uradniki, ki so bili kdaj naklonjeni miUu l>odo odfttranjeni. 2ena kitajskega generala v Braziliji Natal, Brazilija, 30 jun.—iona general« ČUng« K«išeks. vr-hovneg« i^oveljruk« ol*oroz»«ne sile, je iapdl iz Amerike na svoji pott ČETRTEK, 1. JULIJA PROSVETA THE ENUGHTEHMEHT GLASILO Ul LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE oJ aad publisbed bj Slovana Nattaaal BeasAl Sodaty Naročnina sa Zdruieae driaee (ireea Chicaga) in na lato. SS 00 so pal lato. fi SO sa četrt latoi m Chkaga iS S7.M aa colo lato. §3.7» aa pol letai aa iaaaamitve M* ftuhacrtption rateei tor the U ni tod Stotoa (except Chicago) aad Canada Si.00 par raar. Chicago and Cioere f7 M pav ogtoaov po Sugororu —RohapM ttoahae aa ae vrači)«. Snkopial literarna drama, peami Ud.) se vrnejo potiljatolju to e »lučaju, te ie pcilaiU Advartiaing ratoa aa agreemeaL—Maaaaorlpta of aad uaaolicitod articlaa vili not be returned. Other each aa atovtoa. playa. poem«. eto~ wili be returned ta by aaii-addraaaed aad »tempe* Nekaj sa farmarje in vrtnarja Port AngeUa. Waab.—Zelo rad bi se bil že prej oglasil in še kaj napisal ali priporočal o "vrtovih zmage". Ali žal mi čas ni dopuščal, ker bil sem precej zaposlen. Obenem sem tudi pričakoval, da ae bo še kakšen drugi farmar oglasil in kaj boljšega priporočal. Danes se vse modernizira in napreduje. Tako napreduje tudi poljedelstvo in vrtnarstvo: bolj moderno orodje, boljša semena in bolj moderno obdelovanje. To je delo poljedelskih inženirjev, izvedencev in uče njakov, ki nas vedno učijo in kaj novaga priporočajo. Dobro vem, da se to učenje in ta priporočila primejo tudi slovenskih farmarjev, ampak nikdo noče, Pričakovali smo, da bo predsednik Roosevelt vetirsl Connally- da bi kaj opisal v Prosveti. Mo-Smithov zakon proti stavkam v vojnih industrijah, nismo pa pri- goče je premalo zanimanja. Res Naa lo* na tm. kar ima atik s PROSVETA 2*67-ftt Se. Lswn4ale Ava.. Chicago 21 MEM BES Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin For VICTORY BUT UNITED STATE S DEFENSE BONDS 9TAMPS Roosevelt ostal zvest delavcem čakovali, da bo kongres Uko urno dobil dvotretjinsko večino za poraz predsednikovega veU. Zgodilo se je, kakor se je že večkrat zgodilo med zasedanjem sedanjega kongresa, da so sc združili burbonski republikanci in damokrstje, dočim mlačnežev, ki včasi pomagajo administraciji, ni bilo navzočih. Na U način so burbonci obeh strank^-ki so vedno složni, kadar je treba udsriti po Rooseveltu v domačih zadevah— Uhko sprsvili skupaj potrebno dvetretjlnsko večino, da so ubili predsednikov veto in uzakonili zmašilo, s katerim mialijo prisili*i delavce k delu za vsako ceno. Izgovor mnogih kongresnikov in senatorjev je bU, da so se odzvali javnemu mnenju, posebno mnenju vojakov, ki so obsodili Lewiaa in sUvko rudarjev ter zahUvali, naj kongres čim prej naredi konec Lewisovemu samopaštvu. V Um slučaju je bilo "javno mnenje" zelo dvoumno in v veliki meri umetno, kajti ustvaril ga je burbonski tisk, kl je demagoško naslikal le Lewlss kot edi-nega zloduha, skrbno pa je prezrl premogovniške magnsU, kl so prsv Uko toliki, če ne še večji zloduhl. Roosevelt je Imel prav, ko je sporočil kongresu v svoji vetnl poslanici, da protistavkovni zakon ne bo preprečil stavk, temveč jih bo še pomnožil—kajti novi zakon sam določa, da morajo delavci v nevojnlh industrijah 30 dni počakati s stavko poUm, ko so ss z večino tajnih glssov izrekli zs štrsjk. S to točko je kongres pljunil ns obvezo delavskih voditeljev, da med vojno ne bo sUvkc v nobeni industriji! Kongres je dsl delavcem pravico, da lahko sUvksjo, če Uko sklenejo z večino ln ko se bodo Mhladili" trideset dni. To seveda velja le za one delavce, kl ne delajo v vojnih in-dustrljsh—toda kje je danes stroga, objektivna meja med vojnimi In nevojniml industrijami? Kaj bodo dosegli s protistavkovnlm zakonom? Green in Mur-ray, predsednika AFL ln CIO, pravita, da nič, kajti njuna obveza, da ne bo sUvke med vojno, velja še dalje. Če bodo lovili krivoe lokalnih divjih sUvk, se bodo lahko blamirall—prav gotovo pa bodo ubili dobro voljo delavcev za vojni napor. je, da nl dosti časa na razpolago, ker farmarji nimamo ure: pričnemo zgodaj zjutraj in končamo pozno zvečer, posebno pa sedaj v poletnem času. Da so letos "vrtovi zmage bolj v zastoju, je več vzrokov. Neprava priporočite in navodila, slaba semena, prezgodnje sajenje, nepravilno obdelavanje in gnojenje. Največ so pa krivi vremenski bogovi, ki so precej nagajivi. To so vzroki in pa na ravna sila, kaUre človeštvo še ne more kontrolirati. Prve dni marca je bilo tukaj zelo gorko in lepo vreme — prava pomlad. Mestni ljudje so hiteli s sejanjem po vrtovih. Meni se pa ni mudilo, ker sem še vedno mnenja, ako marčno vreme ne zvija z glavo, zvija pa z repom. In nisem ae motil, kajti prišla je prava zima. April je bil jako moker — dež vsak dan. Z majem pa je nastopila zima, tako da je bila slana skoro vsak dan. Lokalni list je pisal, da rastline, ki so bile zgodaj saje me ali se-jane po vrtovih, se kar tresejo mraza. Le nekaj dni je bilo bolj mirnih in gorkih, Uko da smo nekaj za silo in v naglici posejali in possdili. Bo pač tako kot sem zapisal v zadnjem dopisu: moča tukaj, suša Um, povrhu pa še povod-nje in pridelki ne bodo tako do- Rooseveltovs politika vseh deset let njegovegs dosedsnjegs predsednlštva je bils, ds s silo se ne opravi ničessr dobrega pri nikomur. Le prostovoljna kooperacije lahko prinese dobro voljo. Organizirani delavci v Ameriki so pokazali, da so pripravljeni ko-operlrsti za zmago Amerike v tej vojni, vztrajajo pu pri svoji knl orno na splošno pričako-zahtevi, da prav Uko morajo kooperlratt tudi delodajalci. De- Sedaj že izgleda tako, ven-lavcl ao pripravljeni žrtvovati s svoje strani krajši delovnlk in dur pa nekateri pridelki kažejo višje plače—a prav tako morajo Industrijski msgnstje žrtvovati dobro, večje dobičke in trgovci morajo žrtvovati višje cene. Roosevelt Je ostal na strani delavcev, burbonski kongres se je pa zdaj postavil na stran onih, ki bi radi le želi, žrtvovali pa ničesar. Žrtvujejo naj se le delavci in mali farmarji!— 0Wl opravlja dobro delo Med oddelki federalne vlade v VVashingtonu, ki so v teku vojne zelo potrebni, je tudi Office of War Informatiki (urad za informacije o vojni) ali na kratko OWl Direktor tega oddelka je Klmer Davl/T, po poklicu časnikar in radiokomenUtor, ki pošteno in zelo dobru vrši svojo službo. NJe-gova naloga je, da zbira objektivne podatke o vi^ni i/ inozemstva tn /alaga z njimi ameriške eamrpiae. prav tako pa poroča fakie o vojnem delu doma To ni lahka naloga, ker Elmer Davia mora skrbno paziti, da njegov urad poroča pjepristransko, torej v interesu vsega ameriškega ljudstva, ne pa v interesu vladajoče politične stranki- Kljub svojemu vestnemu oprsvilu ns čelu ()WI si je Elmer Dsvia nakopal domače sovražnike, ki atreiejo po življenju njegovemu uradu Lahko Je uganiti, kdo so njegovi nasprotniki. Burbonci, kl vidijo v vsakem oddelku vlade Rooscveltovo "zarotnike roper 'free mterprise'" Tem ljudem j<- OVVI— urad propagande za novi deal. Kar je dobra propagand« za Ameriko in demokracijo, to je za burbonce škodljiva propaganda. . . P'ed nekaj dnevi so burbonci v niJji kongresni zbornici črUll iz piotačunn izdatkov administracije vso vsoto r a domači oddelek OVVI. ki je znašala pet milijonov dolarjev Kongresnik Joe Starnes iz Aiabame je rekel, da Amerika nr |>oircbuje Goebbelsa In Gavde, . Klmet Da\i j<- nato izjavil da je precej razlike med njim ln Gnebbelsom (ioebltelsu nl tieba pi«g nemško zbornico beračiti ra denar,'ki> kor moi a on in moi« pri tem požirati ogabne inaulte, dalje je Kinu t l>avt» irjavil. d« Im» resigniral, če mu tudi aenut odreče tinam;it< pripon* /a njegov urad |*> zgledu nižje zbornice Ita/um« m- da nt»>« h . t.t b\v i Ameriško IjmKlv. t*-nebuje dane* L« \ kakršnih ne nv>te dobiti »z privatnih % ir. \ fedtralm urad i* uilormactjc o vojni katen Grah, katerega se tukaj: pridela zelo veliko vsake aorte, kaže zelo lepo ln pričakuje se dober pridelek, in to posebno avstrijskega graha Lansko leto smo tukaj pridelali toliko sena, da nismo vedeli kam z njim. Ker je bila jako dolga zima in pomlad pozna, ga je pa še zmanjkalo, in bilo je tudi zelo drago. Letos gs bo pa jako malo, Uko ds so nekateri farmarji že aedaj v skrbeh, ksj bo prihodnjo zimo. Neksteri fsrmsrjl so ftc pričeli s košnjo. Ker ps je zopet zsčel psdsti dež ln psda vsak dan, pa če je oblačno ali ne, se seno moči in gnije Tako nam nagajajo vremenski bogovi. Naj ae povrnem nazaj k vrtu, ker sedsj smo v nsjlepši dobi. Ako se zemlja rahlja in trebi plevel, je sedaj najboljši čas. ds se obdrži vrt v dobrem pa lepem redu. Kdor hoče imeti lep vrt in dober pridelek, se mora tudi potruditi, da ga lepo obdeluje Vse rsstline nsj se očistijo ple-vela Vsakikrst. ko opazite, da zemlja napravi skorjo, jo pre-rahljajte, p* če je plevel ali ne Tudi ne pustite, da bi bile rastline preveč goste in Jih primerno ittrehite So nekatere rastline. ki morajo biti bolj redke, Ns primer ko- male pa trde glave, ga sadite dvanajst do štirinajst palcev narazen; če hočete imeti velike gUve, ga pa sadite dva čevlja drug od drugega in štiri čevlje vrsU od vrste. Če ga vsm uničujejo črae bolhe ali zelene uši, ga poškrofite z mehkim apnom ali gipsom; nikar ga pa ne škro-fite preveč s tisto strupeno stvarjo, ki jo kupite v lekarni, ker ni preveč zdrava — če strup ni dober za črva, ni dober niti za človeka. Vse pokvarjene in črvi ve rastline odstrsnite. Tudi ne obupajte nad vrtom, vedno ga obdelujte z veseljem in ne imejte samo solate v mislih, marveč "vtctory garden" naj bo prvi. Le naprej do "vrte zmage" in ne bo vam žal. Prihodnjo zimo vam bo mogoče marsikdo hvaležen in tudi trud ne bo zaman. Zadnje čase opazim več novih dopisovalcev oziroma dopisovalk. Ampak se mi vidi, da gredo prehitro na počitnice — en dopis ali dva in že pravijo, da jih ne bo več. Med temi je tudi Tončka Škufca. Ako pravilno razumem, prihaja ona iz moje vasi, in ako se ne motim, se je njen dekliški priimek pričenjal s črko Č. Ako sem v pravem, tedaj je bila Tončka še mala deklica, ko sem jaz zapustil tisto lepo Vas. Ker je od tam jako malo dopisovalcev ali dopisovalk, bi bilo dobro, če bi Tončka obdržala pero, namesto da ga vrže v koruzo. Nsdsljuj, Tončka! Posnemaj Ano Gorenc, ki večkrat napiše kak lep dopis. S tem boš pokazala vsem onim, ki jih imenuješ klepetulje, da si si prido-bils več znanja pri drugih ljudeh kot pri domačih^ Domači ti radi pomagajo, kadar ti : pomoč ni potrebna. Pisal bi še več, sli ura je čez polnoči in zjutraj me čaka dosti dela. , Frank Milavec. - f ■ " Zena trdi avoja Clalrton, Pa«—V Prosveti z dne 15. junija mi Ana Kaferle odgovarja na nekaj, kar je nisem vprsšala. Omenja, da ni dobila nobene odškodnine, ko ji je ubilo prvega moža. To ni moja zadeva, kakor tudi to ne, če Yno-ra njen mož delati do kolen v vodi. Abecede se še tudi malo spominjam In v Prosveti je zame toliko prostora kot za druge, da se lahko oglasim. Brat frank Fink omenja, da mislim, sko je sin zasužnjen, nsj bo še oče. V resnici mislim, sko je sin zasužnjen, je očetova dolžnost, ds gs reši, ne pa še notri potiska. Od vojne bodo imeli proflte kompanijski baroni; čim dalj bo trajala vojna tem več bo profita. Kakšne profite bomo pa imeli mi? Večje žulje, uničenih bo več človeških življenj in več vojakov pohabljenih. To bodo profitl za delavce. Zato je treba gledati, da sc čim prej pokonča mrčes, ki ne spada na zemljo. Za boglonaj so delavci že veliko nsredlll kompanijam in bodo še. Ce delavci dobe par centov po-viška, pa kompanije zahtevajo desetkrat več, ker ne obogate od izgube. Svetovala bi vama, Ana Ka- ferle in Frank Fink, da pogledate v Pittsburgh Press in boste videla pisma premogarskih sinov, ki prihajajo iz širnega sve-U in v kateri oni povedo, kaj mislijo o tem.' Čitaj in boš videl, za kakšnega moža se poteguješ. On še ni naredil nikoli nič dobrega za deUvea. On le smotke kadi za žulje premogar-jev. Tak je vaš delavski bori-telj. Sedaj pa odgovorita, če moreta. Nas je preveč enakega mišljenja kot sem jaz. Blebetanje o vojni tudi ni preveč koristno. To je zaključeno od moje strani in brez zamere. Francea Drnach. 719. m«ii teanice niti o vojni—noče, da bl kakAen kredit za uspehe bodisi ua fron-ne produkcije, ket potem bi publika spo- x najslabši ko nepreatano kritizira \ ladr o pomerjanje Klmer ja Davisa / lioebbe?-e v kongresu m unuenje dobrega fede- <-Nlji\ ih informacij. Zato mora podpreti \ rii dobro delo. renje ne sme biti preveč redko, niti preveč gosto. Če Je preveč redko, zraste predebelo in ni okusno, če Je preveč guato, pa /o|N*t ni okusno, ker nima prostora, da ln ae pravilno razvijalo m raalo. kajti ne dobi dovolj vlage, niti zraka Najboljše Je, ako tma štiri palce prostora, enako tudi pe«a In "parsnlpa". Večje rastline potrebujejo par psleev več Sedaj je najbolj piimcrvn čas za satenje alt oresajsnje bolj poznega zelja Ce hočete imeti Barblč v kinu Cleveland.—V četrtek, 24. junija je bil pri nas v Clevelandu prvi dan, ko so v gledališču Hi podrome pričeli predvajati film "Mission to Moscow." Da brez Bar biča niso mogli predvajati tega filma, se razume. Pa je po-setil gledališče že dopoldne, da vidi, če je pravilno poročal tem filmu. Zdaj pravi, da je bilo poročilo "akuratno". S seboj je imel tudi svojo Ančko. Zdaj je mnenja, da bo na prihodnjem filmu "general Tito s partizani, ker morajo biti vsi generali na slikah, kakor je tudi Barbič, ki ni generalisimo, na slikah SNPJ. Double. Prispevek k narodni obrambi Clavaland. — Neprestano se piše in čita v časopisih — gotovo po vsem svetu — da prihajp čas, ko bodo zavezniške grmade navalile na Evropo, da pokončajo nemško-italijanske nacifa-šistične roparje v Čim krajšem času. Dobro vem, da nihče ne pričakuje tako nestrpno tega zavezniškega vpada na "evropsko trdnjavo" kakor jaz. Da se toliko zanimam za ta naval, je vzrok tudi v tem, ker sem 9. decembra 1942 poslal svoj načrt vojnemu departmen-tu v Washington, D. C. Sedaj pa čitam v raznih časopisih članke urednikov, poročevalcev in drugih časnikarjev, ki pišejo v tekem tonu, da lahko razumevam, da že ali bodo rabili smernice tega načrta. Ampak omenjajo jih tako indirektno, da čitetelji nimajo nobenega pojma o njih. In je prav tako. Kakor je general Arnold, poveljnik zračne sile napovedal, da bo kmahi konec vojne, Uko sem tudi jaz že lanskega novembra trdil, zdaj se mi pa vidi, da sem bil le v zmoti. Prav nič strahu, če malo poročam v javnosti o tem mojem načrtu, ker se mi vidi, da sem v pravem, pa če ga bo vojni department uporabil ali. Vem le toliko, da se lahko ogromna "Schickelgru-berjeva" trdnjava v Evropi zruši kakor da bi bila zgrajena na pesku. Clevelandski župan Frank Lausche, ki je sin slovenskih sUrŠev, Človeško čuteč, čislan med tukajšnjimi narodi in je poročnik ameriške armade iz zadnje svetovne vojne, mi je dal največ poguma z odobrenjem mojega načrta. Na njegov nasvet sem ga poslal predsedtiiku Rooseveltu v Washingtonu. Načrt je za ohranitev življenj in za gotovo zmago zavezniških narodov. Tukaj prilagam dvoje pisem, ki sem jih prejel od vojnega departmenta in bi rad, da jih priobčite v Prosveti — če drugi" u-redniki hočejo, jih lahko ponatisnejo. Prvo pismo je datirano 14. dec. in se glasi: 'Mr. Herman Grebene 670» Edna ave. Cleveland, O. Dear Sir: Receipt is acknowledged of your recent communication sub-mitting a matter which is of primary interest to the National Inventors Council, Department of Commerce Buildjng, Wash-ington, D. C., to which agency it has been forwarded for consideration. The National Inventors Council has been created to examine aH inventions an3 ideas submit-ted for national defense pur poses. The Council, which is comprised of outstanding inventors, scientists and technical experts, evaluates the sugges-tions and inventions received and acts in an advisory capacity to the War and Navy Depart-ments with respect to them. Any further correspondence with respect to your proposals should be addressed only to the National Inventors Council. Very truly yours, (podpis nečitljiv) Major General, The Adjutant General. Referred from the President." Drugo pismo pa je od National Inventors Councila, Wash» ington, D. C., od 23. decembra in naslovljeno kot gornje (ime načrta cenzuriram sam). Glasi se: "Dear Sir: The Council asks me to thank you for the interesting proposal embodied in your letter of recent date, which has been referred to this office by the White House. Our technical staff finds the material you presented interesting and in sufficient detail for evaluation. A thorough analysis of its possibilities has been made„ but we do not believe that its subject matter is an ad-vance on current technical knovvledge or can be used at the present time. We are plac-ing the material in our file& where it will be immediately available should changing con-ditions make a re-axaminatior desirable. The Council appreciates ali you have done and invites other ideas which you feel may be valuable for study. Very truly yours, L. B. Lent, Chief Engineer." Odkar sem poslal ta načrt v Washington, je že preteklo nad Šest mesecev, tako da so se lahko pripravili, če nisp načrta popolnoma ignorirali, kajti male ljudi radi prezrejo, pa četudi imajo najboljše ideje in načrte. Ker je treba, da tak načrt ostane tajnost, nisem delal nobenih pismenih stvari skozi kakšnega odvetnika, ker je bolje, da taka stvar osUne Ujna. Toda naj zadostuje o tej stvari za enkrat. Ker verjamem tudi v šalo, v kateri je dosti humorjs, evo vam Barbičevega izraza, ki se ga poslužuje v svojih dopisih. Ne upal bi ga uporabiti, če bi ue čitel v Prosveti, da je šel na počitnice v Pittsburgh, odkoder je pisal uredništvu, da je zašel v zverinjak in ne ve kako priti ven. Mmilo je že teden dni, odkar se že ni oglasil. Torej smo lahko gotovi, da ga je-kakšna zver pohrusUla brez "ration" znamke na račun "črnega trga". Kar stresa me po živcih, če pomislim, kako je grozno brskalo po njegovih kosteh. Pa ne mislite, da je bila nesreča — nikakor ne. Samo predstavimo si "večnega popotnika" in nekaj drugih rojakov, kako se gotovo zdaj dobro počutijo. Hmms Grebene. Dodatek k "zadnjemu" dopisu BeUiagkam, Waah—Še imam nekaj dodati k mojemu zadnjemu dopisu, ki je bil zadnji, in sicer priporočam vsem Slovencem in Jugoslovanom, da podpirajo našega pisatelja Louisa Adamiča. Posebno pa opozarr jam na njegov zadnji Bulletin za junij in julij, ki je zelo zanimiv za vse Slovane — ne samo za nas Slovence. Se par dni in star bom 63 let. Kaj in kako sem vsa ta leta živel in doživel in se naučil iz življenja, je dolga povest. Iz življenja sem se v glavnem naučil to: Ne zaupaj preveč svojim prijateljem in "prijateljem". Spoznaj samega sebe, da se boš videl kakor te drugi vidijo. Pazi na svoje besede in korake, posebno Še, ako si telesno slabič; kajti če si slabič, bodo tvoji "prijatelji" obrnili tvoje besede in tvoja dejanja narobe, samo da te ponižajo ali osmešijo. Če si pa ustvarjen za tepež in seveda "močan", potem ti je dovoljeno marsikaj. Kolikokrat sem si že želel, da bi bil telesno vsaj tako močan kot je bil moj oče — potem bi pa marsikdo dobil svoje plačilo! To se ne tiče Bellinghama, pač pa mojega nekdanjega bivališča v Montani, kjer sem živel pred 20 leti in kjer so me opravljal^ in celo pisarili moji pokojni že*-ni v stari kraj. Posledice vsega tega so bile jako slabe za moje življenje in vsled tega sem mnogo trpel. V glavnem pa sem zdaj zadovoljen. Imam nekaj prihrankov in svoj dom — lep in čeden dom, kot pravijo drugi, čeprav je majhen, toda nisem odvisen od milosti drugih. Pomagal sera /sej moji rodbini, seveda največ mojima dvema sinovoma. Starejši je gospodar doma na gruntu ln oženjen, mlajšega pa sem dobil k sebi v Ameriko in je zdaj pri mornarici nekje na južnem Pacifiku. Pri meni je bil le leto dni, potem pa je začel •'ronati" po deželi in se izučil za kuha. Kako je s starejšim sinom v starem kraju, pa ne vem. Zdaj je star 33 let in težko, da je doma pri svoji družini. Ima dva otroka, ali vsaj imel jih je pred tremi leti, ko sem od njega prejel zadnje pismo. Glede premorskega štrajka: Pol milijona premogarjev nima niti ene maj ne. Zakaj Stric Sam ne prisili na delo one, ki lastujejo majne?! Če pa lastniki niso sposobni za tako delo, čemu so Jim majne?! Če Stric Sam hoče imeti premog, naj kupi majne in jih proda majnar-jem, potem ne bo tega večnega prerekanja in spora, kajti pre-mogarji se bodo lahko pogodili s Stricem. Čemu vlada sili pre-mogarje, tiaj delajo za kapitaliste in rede pijavke na svojih hrbtih?! Tako bi ae premogarji rešili tudi drugih pijavk. Čc je nekaj ljudi upravičenih do maja, čeprav niso sposobni za to delo, so toliko bolj upravičeni premogarji do lastnovsnjs rovov, ksjti oni znsjo in so sposobni za t" delo. To Je logično tudi po konjski pameti In konj je menda res bolj psmeten kot smo m splošno ljudje. Oaorge Gornik. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladafa svoja pfcbltkacii' la * korUti te članstva tn sa prop* svojih Ida*, nikakor j» pod _ Torti agllnSoričnl dafjj naananUa dragih podpora® " kev aal ČETRTEK, 1. JULIJA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in dragih virov BOJI V JUGOSLAVIJI Zuericher Zeitung z dne 17. maja prinaša naslednje poročilo iz Budimpešte: Madžarsko časopisje prinaša različne vesti, iz katerih je raz videti, da se je v zadnjem času upornost naroda in število ge-1 is kih borcev v Sremu in celo Slavoniji zelo zvišalo. Svoje aze imajo v Daruvarskem, Ora-ovičkem in Našičkem srezu, ajvec pa jih je v Papuk planini. Iz Novega sada poročajo, da e mnoge upornikov tudi v gozdovih okoli Kokočaka. Največ trpi pod napadi gerilcev v Slavoniji tamošnje madžarsko prebivalstvo. Preko 257 mkdžacskih rodbin je pobegnilo iz teh krajev. V...— Paško Kaliterna ustreljen kot talec London, 21. jun. (ONA).—Jugoslovanski krogi poročajo, da so Italijani ustrelili enega od interniranih prvakov hrvaške kmečke stranke, narodnega poslanika Paška Kalitemo, katerega so vzeli za talca o priliki uboja fašističnega podprefekta in tajnika stranke v Splitu Giovan-nija Savoja. Spličani so obračunali s krvoločnim fašistom v mesecu marcu. Kaliterna je bil v internaciji že od začetka italijanske okupacije—za talca pa je bil dolo-' čen takoj po smrti Giovannija Savoja. - V . . . - Boj proti črni borzi v Belgradu Bern, 20. junija (ONA)—.Nacistična oblast v Belgradu se je začela posluževati srednjeveškega sramotnega odra v cilju, da zaduši poslovanje črne borze. Na vseh javnih trgih stare ju goslovanske prestolnice so postavili sramotne odre, na katere z verigami priklenjajo osebe, obtožene, da so se udeleževale prekupčevanja na črni borzi. Nad glavami obsojencev so lepaki z naslednjim besedilom; "Skrival sem ... (tu je navedena vrsta živeža, za katero gre) z namenom prodati to blago na črni borzi in tako napraviti večji dobiček. S svojim dejanjem sem še povečal bedo siromašnega ljudstva". Sramotni odri pa so namenjeni le kaznovanju malih prestopkov proti določbam zakonov proti črnim borzam; težki prestopki so kaznovani skoro vedno s smrtjo, manj težki pa z deporta-cijo ali koncentracijskim taboriščem. • V ... — Hrvatske edinlce isvešbano v rajhu se vračajo domov "VVashington (OWI).—Nacistični vpliv čedalje bolj prevladuje v hrvaških ustaških oddelkih, ki s prevzemanjem nacističnih načel hitro izgubljajo vsako sličnost s samostojnimi in neodvisnimi četami. Zagrebški radio je poročal nedavno v oddaji, katero je zabeležil OWI, da se je moštvo hrvaške armade, ki se je vežba-lo v Nemčiji, vrnilo nazaj v Zagreb. Ti hrvaški vojaki, izbrani iz vrst najbolj fanatičnih pristašev nacistične marionetke Paveliča, so se dolgo vežbali v Nemčiji *n bodo prideljeni raz-|ličnim ustaškim edinicam v čili ju, da širijo nacistične nazore, ki so jim bili vcepljeni pod najstrožjim nemškim nadzorstvom. Hecej jih je bilo tudi določenih vstoD v vrste poglavnikove te-esno straže, katere število se ve-a od dne do dne. V . . . — Ustaška morala pcpušča pod udarci patriotov VVashington. (OVVI).—Silne iz-ube, katere so prizadejali bor-Jugoalovani ustaškim silam. nrisiMe hrvaško marionetno ^ado. da poskuša z obširnim in ogtm nadzorovanjem podpre-padajočo moralo nesrečnih stašev Pred kratkim je obi-al čete na vzhodnem Hrva-em general Simko Begjč. ki lu*i v vojnom- ministrstvu: remljal gn je vladni svetnik iiip Krkmx Na orMu ata <4>a iskala različni ' >**k<- posto- I padov "uporniških tolp in četni kov"—Uko poroča radio Rakovi-ca. Neprestano udarjanje upor-nih gerilcev na te ustaške oddelke je izredno poslabšal vojaško porabnost in učinkovitost teh toliko hvaljenih ustaških čet. V . . . — Nacisti priznavajo, da Jim delalo gerilci hudo skrbi Washington (O W I).—Članek nemškega časopisa Beri in er Boersenzeitung, katerega je prejel Office of War Information, pravi, da je treba "prvovrstnih" nacističnih čet za boj proti jugoslovanskim gerilcem in da mora "veliko" število straž iti moštva "varstvene službe" skrbeti za varnost skladišč in vlakov, ki dovažaio osišču potrebno oskrbo. Članek priznava najprej, da je delovanje gerilcev za čete osišča zdaj "nadležna neprijetnost" in poroča potem, da se je ponovno pripetilo, da pošiljatve živeža, munifcije in pošte sploh niso dospele na "bojišče" ter da uporniki često obstreljujejo nacistična skladišča in utrdbe. Članek pravi, da je treba skrbeti tudi v krajih, ki so daleč proč od ozemlja, na katerem so v teku protigerilske operacije, za ja-ko močne posadke, dočim je treba stražiti železniške proge dan in noč, da jih gerilci ne podmi-nirajo. Članek se zaključuje z opombo, da je protigerilska služba v Jugoslaviji izredno "naporna in neprijetna", ker imajo gerilci navado pojaviti se čisto "nepričakovano". V...— Naciati ao uvedli na bolgrajakl univerzi "posebno" strašo VVashington (OVVI).—R a d i o Budimpešta je javil v neki oddaji, katero je zabeležil OVVI, da je satelitski srbski režim na zahtevo nacistov uvedel na bel-grajski univerzi "posebno" stražo v cilju, da zatre v zavodu "izgrede in poškodbe". Oddaja pravi, da bo straža zavrnila vsakogar, ki nima posebnega dovoljenja za vstop v univerzo, tako da bodo mogli dijaki delati "nemoteno", ter zaključuje s pripombo, da je upati, da bodo dijaki ta ukrep sprejeli z razumevanjem. Kruto zatirano dijaštvo, ki se v bistvu nahaja v ujetništvu marionetnega režima, je sprejelo naredbo s komaj zastrtim od-poropi in mržnjo. Učenje pod neprestano kontrolo vojaštva je bilo mučno in ta ukrep je še bolj poglobil prepad med patriotično navdahnjenimi dijaki in njihovimi nacistom udanimi predstojniki. V ... — Nacisti kličejo lS-letne mladeniče na vašbsnje VVashington (OWI).—Naraščajoče zahteve nemške VVehr-macht, ki je v velikih stiskah glede novih kontingentov vojaških obvezancev, so prisilile nacistične oblasti v Srbiji, da pred pišejo nabore in vojaške vaje za 16-letne Nemce.. Narcdba glede njihovega vojaškega vežbanja je bila pred kratkim objavljena v listu Donauzeitung, ki izhaja v Belgradu pod nacistično kontro lo ter je prišla v roke OVVI. List piše, da se morajo vsi mladeniči nemške narodnosti, rojeni leta 1927 in živeči bodisi v Banatu, bodisi v stari Srbiji, takoj javiti domači oblasti in začeti s svojim vežbanjem. Pismo iz Londona (Isvirno poročilo Prosvetl) 8. junija 1943. Sinoči sem veliko mislila na Prosveto. In na ljubljansko Jutro. Na mladega urednika, dr. Verčona, ki so ga Italijani zaprli med prvimi, ko so prišli v Ljubljano. Kako je zdaj z Jutrom? Izhaja še vedno ali ga je žalost čitati. Ali še večja žalost je čitati Slovenca. Slovenci imamo zdaj svoje časopise le še v Ameriki. Samo tam lahko pišejo, kar in kakor hočejo. Tako sem mislila na naše časopise, ko sem obiskala hišo Daily Tele-grapha. Hiša Daily Telegrapha je veliko, moderno poslopje sredi slavnega Fleet Streeta. Pravijo, da je edino poslopje v Cityju, ki ima trato—angleško "lavvn"-— na strehi. "His Lordship sedi poleti tamle zunaj in ima telefon pri sebi in dela." His Lordship je lastnik časopisa Lord Camrose. Skoraj me je strah imenovati nekoga z "lordom". Ker ne vem zakaj, ali tako je, da živimo tukaj pod vtisom, da v Ameriki ne marate lordov. V mnogih ozirih imate prav, ker praktično res ni, da se g. Berry, navaden Mr. Berry, lepega dne imenuje Lord Camrose, ker je imel veliko uspeha s svojim časopisom. Mislite si, da bi se vaš najbolj poznani čikaški lastnik časopisa jutri začel nazivatl s popolnoma drugim imenom. To mora zmešati ljudi, če govore o njem. In namesto da bi gs sluge nazivali s "Sir", ga nazivajo i "His Lordship". Ali Angleži mi slijo, da bi bila velika škoda, če bi popolnoma opustili svoje zgodovinske nazive, ki so biU v starih časih tako pomembni, pa se jih držijo še danes in na vse ne-prilike, ki so zvezane s tem, so že itak od davnega navajeni. Torej "His Lordship" ima vso zgornje nadstropje bogsto opremljeno kot svoje stanovanje: sprejemnica, jedilnica, delovna soba. V arhivih so debele, vezane knjige letnikov "Time-sa", časopisa vseh časopisov, biblija žurnalistike. Pogledam na hrbet knjige, ki jc ležala prav na vrhu in katero so morali rabiti danes: "Times, 1018". Dobro leto, da ga rabimo za 'pre-cedent'? Pravijo mi, da v teh prostorih lastnik časopisa dela od 10. zjutraj do 8. zvečer. "Ko ob 8. zvečer urednik obišče "his lordshipa" v njegovi sobi in potem oba skupaj odideta, potem vemo, da sta se zmenila o vsem, da je vse odločeno." V kolikor nižje pridemo po nadstropjih, v toliko postaja delo bolj grobo, "rough", ml pravi moj spremljevalec. DokJer ne pridemo naravnost v pritličje med tiskarske stroje, ki so za mojega spremljevalca pravo na^ sprotje onemu najvišjemu nadstropju, kjer dela "his lordship". Zsme je tiskarna pravo čudo božje, posebno ko vidite, kako se ustvarja čaaopis. Alt kaj danes, danes so angleške tiskarne le senca onega,) kar so bile pred vojno. K\i Če hočete, da sem bolj natančna: le četrtina onega, kar so bile pred vojno. Od 16 ogromnih strojev, ki mečejo iz sebe potiskan časopis, jih 12 stoji- na miru zavitih v papir in zagrnjenih kakor mumije. Le štiri delajo Daily Telegraph je imel pred vojno povprečno 32 strani dnevno, danes jih ima 8. Pred vojno jih je bilo uposlenih v njegovi! hiši kakih 1200, zdaj jih je kakih 400. Pred vojno so tiskali dnevno % milijona kopij, zda j le četrtino tega. Danes je v Londonu bolj težko dobiti časopise, kakor cigarete ali bonbone. Cigarete lah ko odbiš povsod za nekaj peni jev, bonbone za nekaj penijev in kupone, časopisov pa ne niti za denar, niti za lepo besedo Jaz se več ne spominjam želez niške postaje, ki bi ne imela na svoji stojnici za časopise tabli ce: "No nevvspapers". Če poskušaš še tako zgodaj zjutraj ne pomaga nič. Moj prijatelj-Slovenec — me vedno vprašuje "Kaj naj napravini, da dobim Times? Ko sem bil v Parizu sem ga čital vsak dan. Ko sem bil v Lizboni, sem ga čital vsak dan. Zdaj sem v Londonu, mestu Timesa, pa ga ne morem dobiti." r- "Poskusite ga naročiti na ime kakega jugoslovan skega ministra, mogoče postane Times naklonjen takim interesentom." Pri nas nimamo papirja za časopise in knjige. Nekdo, ki je prišel iz Amerike, mi je pripo vedoval, da imate pri vas dovolj papirja, zato ae veliko piše < vsem. Tukaj ima vsaka tiskar na, vsako založništvo gotov odmerjen del predvojne uporabe papirja, približno četrtino. Zdaj pa naj gospodari, kakor najbolje ve in zna! Za časopise mora biti trda, ker ao v mirni dobi radi tekmovali med seboj, kdo je imel največjo naklado. Pa še drugače so težave danes pri časopisih. "Prej smo imeli vrsto avtov na dvorišču, kakšno življenje vam Je bilo -r zdaj imamo enega, da vozi stvari Senate Ilouse', če veste, kaj mislim." Kako ne bi! 'Senate House' je oddelek pri angleškem informacijskem minjstru, kjer vam cenzurirajo vsak ita vek, f redno pride v časopise. Mogoče je "cenzurirsti" pretrda beseda, ker v resnici le prečitajo in.odobrijo. V Četrtem letu vojne se čaaopisi nič več ne pritožujejo čez sitnosti cenzure; naučili so se, kako se morajo obnašati. O-boji: časopisi in cenzura. Vsa moja nedolžna pisma morajo preko 'Senate House', predno morejo na pot lz Anglije. In najbrže se jim to nič ne pozna. Le ena stvar je bila v predvojnem atilu: ko ml je stari mož razlagal svoj čudoviti stroj "llnotype", me je vprašal za ime. Eden, dva, tri: pritisnil Je nekaj gumbov, zavrtel kljukico in mi dal v roke vroč svetal ko-vinast stebriček z mojim imenom izbočenim na njem. "Zs spomin." — "Ni to potrsta kovine?" — "Never mind, bomo že nekako opravili brez te malenkosti." Ob pol enajstih Je prišla iz stroja prva izdaja današnjegs Daily Telegrapha. Dobila aem ga en izvod v darilo. Zato pa bo jutri nekdo, ki ga za voglom vsak dan kupi pri istem možu, da ga prav zagotovo hrani zanj — prikrajšan za svoj Daily Tele. graph, ker bo ena številka manj naprodaj. Dolenjka. • Članice uaUe United Offfee It Proleaalonal Workera (CIO), mor narjl in vojaki proalavllala prvo obletnico kantine, ki |o Je usta-novlla ta unija ss vojske v New Yorku. TO IN ONO Piše Zvonko A. Novak K lsjavl lugoslovanake vlade. —Po dolgem cincanju in zavlačevanju je pod angleškim pritiskom prišla Jovanovičeva vlada tik pred njegovo ostavko no sedanja, prejšnja je bila šovinistična in taka je tudi sedanja, ki jI je Miloš Tnfunovič na čelu. Eden izmed tiatih redkih ministrov, ki verujejo vsaj na koliko v. demokracijo, Je že Iz-topil iz nje,. Izjava jugoslovanske vlade ne more biti boljša od njenih članov. One Je zrcalo rijihnih te-> grade utrdbe na vseh okupiranih UKkali.-JlC. , ^ PROSVETA ČETRTEK, 1. JULIJA' SOSESKA ANTON INGOLIČ (S« nadaljuje.) "Predlagam, da pokličemo inženirje, ki naj izmerijo gozdove in jih po pravicah razdelijo. Če naa je dve tretjini zato, zmagamo! Kdo je za?" je nadaljeval Ledinek skoraj kriče in se ozrl po množici« Mnogi so vzdignili roke, ostali pa so vpili: "To ni pravi Ledinek, molči! Kaj pa veš ti, koliko dobrega imamo od skupnih gozdov!" Ledinek pa je govoril še dalje. To je bil njegov načrt že izza svetovne vojne, a takoj po vojni je propadel z njim. Potem je poskusil" še enkrat, a ni uspel. Zdaj se mu je zdela u- J godna prilika. Krjnčno je u-išel tudi Koren do besede. Sprva se mu je glas tresel, potem je govoril vedno bolj odločno: "Možje, tega ne delajmo! Pred svojimi otroki in starši nimamo do tega pravice. Starši so nam izročili to zemljo in njihova želja je, da jo še dalje obdržimo nerazkosano. Otroci jo bodo terjali od nas, kajti zemlja ni naša, marveč last naših prednikov in naših potomcev! In končno, ali mislite, da bi bilo to po volji onih dobrih nun, ki so nam jo dale?" Ljudje so nekoliko utihnili, le tu in tam je kdo oporekal ali glasno pritrjeval. "Poglejte vendar," je nadaljeval, "koliko koristi imamo od skupne zemlje! Vse leto ne rabimo pastirja, živina se nam pase na gmajni. Iz gozdov dobivamo les, listje in hosto! Leto za letom! Samo tri, štiri dni na leto greste na raboto! To je vse!" 4Tako je!" so pritrjevali nekateri. "In kako jih hočete razdeliti, da ae ne bo zgodila nikomur krivica? Tu na Smrcčniku je lep les, tu bi hotel imeti vsakdo! Kaj pa s poseko? Te se bo vsakdo branil! Kdo jo bo dobil, ne bo imel od nje dvajset, trideset let nobenega has-ka! Povejte, kako hočete razdeliti? Ali pe bo tedaj še večjih prepirov? In kaj bi stali inženirji? Ljudje, imejte pameti Lepo se pomenimo, pa bo vse dobro. Samo ne govorimo o delitvi! To bi pomenilo za naa pogubo!" "Vse je lepo, kakor je rekel Koren! Toda, ali naj ml, ki imamo malo, vedno trpimo škodo!" je Godec spregovoril ostro. "Naši očetje so jo trpeli in jo mar naj še naši otroci? Enkrat moramo napraviti temu konec! Čim prej, tem bolje! Naj stane, kar stane!" "Saj to ne bi bila tako težka stvar!" je kačel spet Ledinek. "Gozd se bo natančno premeril, drevje se bo preštelo ln Izmerilo, nikomur se ne bo zgodila krivica. Stalo pa tudi ne bo toliko, ker bo odpadlo na vsakega nekaj!" "Da, Uko Je! Ledinek ima pravj" "Ne, nima! Koren je govoril za vse, ki imajo kaj pameti!" "Kar takoj naj se izkaže, kdo je za delitev in kdo je proti njej!" Je vpil Ledinek. "Kdor je zanjo, naj dvigne roko!" Tedaj je Koren planil proti njemu. "Ledinek, ne hujskaj ljudi ln ne delaj greha! Kdo jc soseskin župan, ki ima pravico odrediti glasovanje? Ti ali jaz?" Med njima Je nastalo divje prerekanje, v katerega ao posegali z vaeh atrani. Soacščan! so se razdelili v dva tabora. Tistih, kl so bili za delitev, je bilo več. toda nasprotniki so imeli več moči, ker so imeli v svojih rokah večje pravice. Vsaka pravica jc namreč štela za štiri glasove. Vendar so prvi vztrajali, naj ae takoj izkaže, koliko jih je za in koliko proti. Ledinek je iztrgal Curku knjigo z imenikom soseščanov ln začel klicati po imenih. "Borlč! Za ali proti?" "Za!" se je glasil odgovor. "Godec, piši! Dva glasova za!" Nastala je takšna tišina, da ni bilo slišati drugega kakor zamolklo šumenje gozda in posamezne klice. Ledinek je klical Uko naglo, da ni imel nihče časa vprašati soseda, kako se bo odločil. Sredi gozda samega ae je porodilo vprašanje in je zahtevalo odločen odgovor. Vendar se vsi niso upali odločiti po svoji želji. Nekateri mladi gospodarji so imeli doma še očeta ali mater in ao dejali "proti", čeprav so bili "za" in bi radi imeli svoj košček gozda. Drugemu je bilo spet težko zaradi žene, ki je bila doma in bi jo bilo treba prej vprašati. Preveč nepričakovano je prišlo. A nič ni {»omagalo. Morali ao se odločiti. Ledinek je klical dalje. "Pišorn!" "Proti!" "Godec, napiši; štirje proti!"-je zaklical Koren kakor na iglah. Pet soseščanov jo odšlo že prej domov. Zato je manjkalo dvanajst glusov. Vendar je vladala napeta tišina, ko ao jih že v mraku preštevali. "Sto in devet za delitev, osem in petdeset pa proti!" je razglasil Ledinek. "To ni veljavno! Kdo je že videl v gozdu glasovanje?" s6 ugovarjali oni, ki so glasovali proti. "Zupan bo vodil glasovanje, Curk pa bo pisal! Ti nimaš nobene besede?" "Sicer pa še ni nobeden zmagal!" je pojasnil Koren z drhtečim glasom. "Za delitev bi bilo treba sto dvajset glasov. Odločilo bi onih dvanajst, ki jih ni tu! Glasovati bo treba še enkrat?" Med srditimi prepiri in ugibanji, za kaj se bo odločilo onih pet, so v trdem mraku zapustili gozd. Koren je odhajal s Pišornom in še z nekaterimi med zadnjimi. Bil je vznemirjen; čutil je, da so se zmajala tla dobri stvari, ki je služila njim in prednikom že skoraj sto petdeset let in bi mogla potomcem ie stoletja. Zdaj bo moral kakor pred leti, ko je Ledinek razburil sosesko, vsakemu posebej razložiti, kakšno zlo bl pomenila delitev. V temi se je vrnil domov: Ko je prišel do razsvetljenih okenj prednje sobe, je zagledal ob peči Veroniko in Tonča, ki' sta se živahno pogovarjala ln smejala. .Za hip mu Je zastal korak, vendar je vstopil, kakor bi ne bil opazil nič posebnega. "Dober večer Bog daj!" je pozdravil ln sedel za mizt>. Veronika Je odšla po večerjo. V očetovem glasu je čutilo hlad. Tonč pa, kl je zadnje čase pogosteje zahajal h Korenovlm, je dejal smeje: , "Dolgo ste se dajali! Nikoli ne gre brez prepirov!" "Ne gre, ker nekateri hočejo v** požreti, drugi pa delajo samo zgago!" "Najbolje bi rea bilo, da bi vse skupaj razdelili!" je nadaljeval Tonč in se ozrl po Veroniki, ki je vstopila z večerjo, da bl mu mogoče tudi ona pritrdila. Veronika je postavila brez besede večerjo pred očeta in sodla na drugi konec mize. "Tudi tvoj eče je teh misli! A to Je greh, hujši kot tatvina!" Te besede jc Koren izgovoril s takim glasom, da si Tonč ni upal nadaljevati pogovora. Veronika Je spoznala, da hc je moralo v gozdu zgi»diti nekaj hudega. Ker Koren ni več spregovoril, je Tonč rekel še nekaj vsakdanjih besed ln se poslovil. (Dalje prihodnjič > AUG. f*39-TOO Pod severnim nebom Pavel Nlsovo) 2 "Majhna, ali zelo ljubka. V njej se bo prav prijetno kopu ti." Prvi teden je Vera samo urejevala hišo in hodila po okolici. Na obalo je hodila. Koliko Ae nikdar videnega, skoro pravljičnega svela je UkI! Saj se kar ne more vrniti v hišo. Morje, njegova plima tn oseka! Hipoma se razširi bteg Zaliva, ki jc poln dt obne se kremenca. Počasi in nrprmtano ae vodu urnika, odteka, kakor da t»e je nekje za ob-zorjem podrl gignnUkl Je* Morje ae je umaknil«* ie /a h in orjaška krilata vojska veselo hlasta dobrot«- moija A mot je ae i** vedno «>tmikn. &cst ur. PoUm |ni zopet zacnc prodirati proti bregu nevzdržno, v sveati si zmage. "Vera, domov Jc treba. Veš, delo se ne bo opravilo aamo." Vera ve. Res Je, v hiši Je polno dela, hitreje Je treba urediti dom. Hiti v hišo, briše posodo, jI določi mesto, pospravi obleko, pritrdi ra/glcdntce na stene. Toda potem- ali ne mora potem ropet brrzpogojno Iti k morju? Ob uri, ko gre sonce preko obzorja rožnato in hiadn«> kakor žaret pravljičen brod, kriče spodaj t»b bregu mladi morski psi. Krče kot mladi otroci. In alt si ne mora na vsak način ogledati semenj na #*edni pečini? Koliko ga T«-l>ov Je tam in kak hrup |*x no! N*č ar ne plašo človeku —tu jim ie nihče ni prl/.allic Kaanejr ao ae v Vi tihem akvatlju ra/prle ti« Retail Food Pričet palke, pograbile košček mesa. ki Jim ga je vrgla, ter ga potegnilo vuse. Množile so se u p«ipki. Tu in tam Jc zrasel ntal hribček—popek, Postajni je vedno večji, dokler ni končno počil. Okrog odprtine Je zrasel venec tipalk. Mlada anefnona ae je potem ločila od materinega te-leaa in začela živeti samostojno' življenje. Nck«'ga dne sta se oba peljala na morje. S kopnega jc pihal lahek veter. Tako sta jadrala proti lovišču. ^Čudovito je daiu?* morje! Tako bi m* hotela v««čno voziti, vedno naprej," Jr Vera navdušeno vzkliknila. Udobno je počivala na široki klopi na zanjem koncu čolna. "In prav nič težko nI krmariti," Je pripomnila, ko J«' videla, kako igraje lahko Je William prevrgel napeto jadro na drugo stran in premikal krmilo. da ae Jr brod obrnil oatro na drsno. "No, smo že tu." Je dejal Wil-Itam, odveza I vrv tn spustil jadro. "Srdaj bomo videli, kakšna l>«met postal norav in se začel vrteti z nosom. "Drži krepkeje! Kot otrok fii\ To boš vendar zmogla!" V Williamovem glasu se je čula razdraženost. Nos čolna je zamešal kavlje in zmedel ravno smer parangala. "Nikolaj! .tfe morem. Nimam moči." Levo veslo je ali plosko drselo po vodi ali se pa skoro navpično potapljalo. "Daj, daj! Sredi dela vendar ne bova prenehala!" "Moje roke so že vse razbole-ne," je tožila Vera s solzami v očeh. Toda mož je bil neizprosen. "Se malo! Hudiča, ne pogre-l zaj vendar vesel tako globoko!" Končno je vrgel zadnji obroč s plavačem. Sedaj sta se utegnila odpočiti. "No, spravi vesla. Konec je." Sedel je poleg svoje žene. "Ne bodi huda! Zamešala si mi skoro vso vrv. Ves lov bi šel k vragu. A roke, to ni nič, bo že bolje." "Nisem verjela, da so vesla tako težka. Nisem še vajena. Prihodnjič bo šlo že bolje," je odgovorila Vera. Hotela je postati svojemu možu pomočnica. Do dviga parangala traja šest ur. William je legel na dno čolna kar na deske, položil glavo na vest in že čez minuto smrčal. Njegovo spanje je bilo zdravo in mirno, vsak dih je bil poln energije in moči. Laskavo in mirno se je zibalo morje v žaru poldneva. Bližnja obala z belo hišo se je zdela kakor mirno pribežališče. A z visoke, žareče modrine je prijazno gledalo sonce. Neprijeten občutek utru jenosti je zapustil Vero, bolečine v rokah so ponehale. Vera je slonela na koncu čolna in gledala v svetlo daljino. Verovala je, da se bo njuno življenje oblikovalo tako, kakor sta si ga zasanjala, da tu ni več nič strašnega in da se »bo izživelo Čuvstvo dolgočasja in osamljenosti, ki je nedavno vzplamtelo v njej. Tako lahko je sedaj dihati, prijetno sanjati in nežiti se na soncu. William se je vzdignil, si po-mencal zaspane oči, pogledal v sonce in na plavač, ki se je belil v vodi. "Čas je, plima se je že pričela. Daj, veslaj!'! Z visoko zavihanimi rokami in široko razkoračen stoji Wil-liam. V desni roki drži ljap — oster kavelj na kratki palici. E-nakomerno se pomika čoln pri pobiranju vrvi naprej. Veri ni treba veslati. Lepo sedi in opazuje. Ze se vidi riba pod vodo. Najprej zamiglja nekaj belega, medlega, kakor da bi vlekel k sebi mesec. Potem postaja srebrno in podolgovato, nekaj se zasuče po zraku in — čof čez krbv na živo, kovinasto bleščečo se gnečo. Polenovka in traka osUneta mirni do zadnjega trenutka, ko jih potegne čez krov. Prav tako malo se brani ploščnati zobec, ki se zdi kot narasel cvrt-njak. Toda glavač in ostrii bijeta okrog sebe in se hočeta rešiti. William jih pograbi s kav-ljem in jih vrže v čoln. Na dnu čolna bijeta dalje okrog sebe in odpirata škrge in krvaveča usta. Včasih sc sliši pridušen hlopa-ječ glas — smrtni krik ribe. Posebno previdno je treba ravnati z morskim robatcem. Skrajno nevarni so njegovi ostri zoblje, ki so razporejeni v nekaj vrsUh. Če premalo paziš, lah ko izgubiš nekaj prstov ali pa ti Irazgrize kapico na čevlju. Koža te ribe Je zelo dragpcena, ker se izdelujejo iz nje lppe ženake rokavice. ' i* - Kakor hitro se prikaže zoba tec ob čolnu, ga William s kav ljem udari po glavi, preden ga vrže na kup. Včasih ga iz previdnosti mahne še z veslom. "Nikolaj, kako strašno! Grozno!" "Nič ne de. Se boš že priva dila! Brcni tega ostriža, če ne, še skoči čez krov. Samo po glavi!" Miren je bil, govoril je stvarno in preprosto. Prepričano je mislil: "Vsega se bo navadila. Vsemu se bo priučila." Včasih so obvisele na kavelj čkih svetlordeče ali rumene morske zvezde. Nekatere imajo namesto pet samo štiri ali tri roke. To se pravi, da ae je na morakem dnu odigrala drama. Nekatere imajo manjkajoče roke že napol zarasle. Te redke živali imajo arečno sposobnost da zopet nadomeate ud, ki ga i* gube v boju za obstanek. Neka." tere vrste morakih zvezd meste celo izgubljeno roko s * lo živaljo. Često ao se ujeli na kaveljčki tudi "morski hudiči". Imajo buljene oči in široke gobce kakor žabe, z gibljivimi zobmi, k oetri kakor šivanke. p^ so spodnjo čeljuato imajo tipalk^ na hrbtu pa šest bodic. (Dalje prihodnjič.) MAKE CYERY PAV DAT BOND DAY JOIN INI MV-ROU * SAVIN98 fUN e Razni mali oglasi Delo dobe moški POTREBUJEMO MEHANIKE IN - WELDERJE za različna dela železa MIDWEST IRON W0RKS 1042 Weat llth Street DVA MLADENIČA 18-21 let stara za pomočnika hišniku. Osem ur na 4pn, šest dni v tednu. Dobra plača, stalno delo. Prilika za bodočnost LINCOLN PARK ARMS HOTEL v 2738 Plne Grove Phone Lincoln 1400—Mr. Bate« Delo aa ienake POTREBUJE ŽENSKO —"Curtain streteher and finisher" A-l. Plača 60c na uro. 328 Harrison AveJ Oak Park, Ili POŠTNA UPRAVA šoli vsled vojnih rasmer smsnjiati delo la samude s preuredbo našlo* vev. Vsak naslov v večjih mestih Ima aaaureč sedaj še posebno številko. kl plsiaonošu pove, v kaierea kraju se aaalevaik nahaja. Naslovite v bodoče vsa pisma: PROSVETA 2887 8. Lavrndale Ave. Chicago 28, Illinois vl f TISKARNA S.N.P.J. » sprejema vsa ^roHE^fiV'! SV.. A-;.?.»jsffil* . -i v tiskarsko obrt spadajoča dela ' * Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUkem, alovaškem, češkem, angleikem jeziku in drugih . ....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAHSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasniU daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrste Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRI N T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4804 naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodne koaveadje se lahko naroči aa list Prosveto ln prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet člsnov la eno družino k eni aarot-BlnL List Prosvete stane sa vso eoeko. sa člaae ali aečteae 88.00 sa eno letno naročnino- Ker pa člaal pe plačajo pri aaeemeata 81.38 sa tednik, se Jim to priitejo k naročtdnL Torej sedaj al vsrohs, rea da Jo Uat predrag aa Člane MfPJ, Liat Proevete Jo vaše lastnina in gotovo Je v vsaki drailal nekdo, ki M rad čitel list vsak dan. Pojaaalloi—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, aU če se preseli proč od družine bi bo zahteval sam svoj Ust tednik, bode moral tisti čUn iz dotlčne družine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, bi obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vaoto naročniku Ceaa listu Prosvete Jot Za Zdrui. države la Kaaado $8JM Za Clcoro bi Chicago Je........87.50 1 tednik la.___Ufl 1 tednik la___8J8 2 tednika la_3 JO t tednika la___»1® 8 tednike la.____ 3 48 8 tednika ka.____3.80 4 tednike la.___IJS 4 tednika la.______________2.78 i tednikov la___ali 8 tednikov te._____148