288. številka. lijohijana, v ponedeljek 15 decembra XVII. leto, 1884. Ishaja vauk dan ne^er, iziuiSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t ri j sk o-ogers ke dežele za vse leto lf» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 tri'I, i» )eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat In po 4 ar., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.volč frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „filedališka stolba". U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Umešcenje knezoškofa dr. Jakoba Misije. V Ljubljani 14. decembra. Kakor je bil slovesen prihod našega vladika in je Ljubljanskega mesta prebivalstvo novega knezoškofa dr. Misijo radostnim srcem pozdravljajo, iBto tako vršilo se je Bloveuno tudi umeščenje. Radost bila je viditi in slikati v vseh krogih prebivalstva in, kolikor nam znano, ni bilo še tako Bijajnega umeščenja, kakor je bilo denašnje. Že rano v jutro pomik« la se je po ulicah mestnih vesela množica došlih vernikov z dežele, mej njimi veliko število duhovnikov, ki so hiteli proti semenišču, da 8e ondu zbero in uvrste k slovesnemu sprevodu Ob 9. uri nastopala so društva: „Sokol* in veteransko društvo Ljubljansko i zastavama, prostovoljna požarna bramba Ljubljanska in ognjegasci z Iga, iz Šmarija, in z Viča v svojih ličnih opravah. Katoliško rokodelsko društvo, katoliško društvo za Kranjsko itd. itd. Poveljnik požarne brambe Ljubljanska, g. Do-berlet, uredil je špalir od stolne cerkve okolu mestnega vodnjaka pa do škofijskega dvorca. Ob 9'/t ure pričeli so zvoniti v stolni cerkvi, in v frančiski-nski. Stolni kapitelj Ljubljanski z drugo duhovščino, — bilo je gotovo nad sto duhovnikov z dežele, — pride iz bogoslovnice, kjer so se duhovniki zbirali, v škofijski dvor, da novega kneza spremijo v slovesnem sprevodu v stolno cerkev. Mej zvonenjem vseh zvonov Ljubljanskih cerkva in gro-menjem topov z Ljubljanskega gradu pričel se je slovesni sprevod. Na čelu bil je Marijanski zavod, potem Aloj/ijeviščV, s svojima vodjama gg. c. k. profesorjema Zupanom in Svetino, oo. kapucini iu frančiškani iz Ljubljane, Rudolfovega, Kamnika, Krškega in Škofje Loke, (na čelu gvardijan o. Kalist Medic), potem kapiteljski križ, gg. bogoslovci, oo. la anristi, nad 50 duhovnih pomočnikov z dežele in iz mest, župniki z dežele in iz mest, za njimi dekani z dežele, duhovni in konzistorijalni svetniki, kolegijalni kapitelj Novomeški, stolni kapitel Ljubljauski, vsega vkupe nad 200 duhovnih. Pod nebom, ki so ga nosili gg. bogoslovci šel je knez in škof dr. Misija. Na glavi imel je krasno umeteljno izdelano mitro, ogrnen pa je bil z belim bogato v zlatu, vezanim plaščem. Na prsih mu je na težkej zlatej verižici v»sel lep križ, darilo Sekovške duhovščine. LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. III. (Daljo.) — Oprostite, rekla sem hladno in hotela osvoboditi roko, pa čipke mojega rokava bo bo nataknile na njegove gumbe. Nagnil be je k meni, začel spravljati čipke z gumb in njegovi prsti brez rokovic bo se dotaknili moje roke. Nekako novo čuvBtvo, ki ni bilo ne strah ne veselje, me je kakor mraz pretreslo po hrbtu. Pogledala sem ga, da bi s hladnim pogledom izrazila vse preziranje, ki ga Čutim k njemu; pa moj pogled ni izrazil tega, ampak izrazil je le Btrah in nemir. Njegove goreče, mdkre oči, so prav zraven mojega obraza strastno gledale na me, na moj vrat, moje prsi, obe njegovi roki Bta držali moji nad členkami, njegova odprta ustna govorila so nekaj, govorila, da me on ljubi, da sem jaz zanj vse, in /» knezoškofom vrstili so se razni dostojanstveniki: deželni predsednik baron Winkler, dvorni svetnik grof Ghorinsky, deželni glavar grof Thurn z deželnima odbornikoma cesarskim svetnikom Murnikom in Dežmanom, deželne sodnije predsednik g. Kapretz, podpredsednik g. Koče-var, državni pravilnik g. Persche in mnogi deželne sodnije svetovalci, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, podpredsednik g. I. N. Ho rak, finančni nadsvetnik g. Dimitz, finančne prokura-ture načelnik g. dr. Račič, župan Ljubljanskega mesta g. Peter Grassolli iu podžupan V Petri-čič, mestni odborniki: Klein, PakiČ, Ničman, Hribar, dr. Tavčar, Ledenik, magistratni Bvet-nik Vončiua in magistratni tajnik Zamida, mcogo gospodov učiteljev srednjih iu ljudskih šol Ljubljanskih. V cerkvi so pričakovali prevzvišenega g. knezo-škof.v FML. baron Reinlander, polkovnik domačega pešpolka g. Heirovskv, polkovnik gosp. Schwara in mnogo dni/, h častnikov, mej njimi vojaški župnik gospod P r i b o ž i č. Pri vstopu v stolno cerkev zapel je generalni vikiu- g. kanonik Pauke r, ko je podal knezoškofu kropilo „Te deum laudamus", na kar so pevci pod vodstvom g. Fotb terja krepko, in ubrano zapeli zahvalno pestn. Cerkveni obredi vrše se potem po programu, v našem listu že objavljenem. Po skoro pol ure trajajočem titanji cesarskega volilnega in papeževih »postoljskih pisem pozdravil je generalni vikar g. kanonik pl. Puuker kneza in škofa dra. Misijo v latinskem krepkem govoru. G. pl. Pau-ker prevzel je nagovor tako rekoč v zadnjem tre-notku mesto obolelega stolnega prosta Zupana. G. generalni vikar zaklical je noremu knezu in škofu ponovljeno BAve!" Pozdravljal ga je v imenu stolnega kapiteljna, v imenu duhovščine, v imenu vsega vernega naroda na Kranjskem in mu polagal blagor vernikov na srce. Knez in škof dr. Misija odgovarjal je v prelepem latinskem govoru. Naglaš&l je njemu itak že znano toli uspešno versko delovanje kranjske duhovščine, katera po pravici slovi po svetu. Duhovščina naj deluje v tem smislu še nadalje, saj jej olajšuje delovanje pobožni uarod Škofije Ljubljanske. Naloga, katero je prevzel, pravi g. knez in škof je njemu tešita, manjka mu, dasi je kot apostelj od Boga poslan, morebiti potrebnih močij, a upa, da bode v njegova ustna so 86 približevala meni, in njegovi roki sta me vedno krepkeje stiskali in žgali. Ogenj je švigal po mojih žilah, prod očmi se mi je delala tema, trepetala sem, in besede, s katerimi sem ga hotela ustaviti, so mi obtičale v grlu. Pri tej priči sem začutila poljub na mojem lici, vsa sem se tresla, mraz me je spreletal in obstala sem. Nesem mogla ne govoriti, ne dvigati se in želela sem, sama ne vem kaj. Vse to je trpelo samo jeden trenutek. Pa ta trenutek je bil Btrašen! Do dobrega sem ga spoznala ta trenutek. Razumela sem sedaj dobro njegov obraz: to nizko Čelo, ki se je videlo izpod slamnika, in bilo podobno čelu mojega moža, ta lep raven nos, z napetima nosnicama, te dolge, zasukane brke in brado, ta gladka lica in zagorel obraz. Sovražila in bala sem se ga, tako zopern mi je bil; pa to tre-nutje je vendar silni odziv vzbujala v meni strast in nemir tega zopernega, tujega človeka! Nekaj me je silno vleklo udati Be poljubom teh surovih in ob jednem lepih ust, in objetjem teh belih rok s tankimi žilami in s prstani na prstih. Silno me je vleklo v brezdno prepovedanih slastij, ki se je odpiralo pred menoj . . . sjiorazumljenji s toli izvrstnimi sodelavci v vinogradu gospodovem iBto gotovo povoljno izvršil. Škofov govor je napravil velik utis za zbrane duhovnike. Po poklanjanji, pri katerem so duhovniki po-ljubovali škofov prstan, služil je škof veliko sv. mašo, pri kate rej so pevci pod g. Foersterja vodstvom izvrstno peli. Glavne dele maše markiral je strel iz topov na Gradu Po končanej cerkvenej slavnosti vrnil se je škof v svojo palačo, kjer so mu čestitali: stolni kapitelj Ljubljanski in Novomeški, dekani, župniki in drugo duhovenatvo, potem pa načelniki raznih un>-dov, baron W i n k 1 e r, deželni glavar grof Thurn, F. M. L. baron Reinlander, župan Ljubljanski g. Gr a s se 11 i, predsednik kuptijske zbornice gosp Kušar itd. itd. Popoludne ob 2. uri bil je banket v veliki dvorani. Povabljeni so bili razun gg. kanonikov, dekanov, mestnih Ljul)l)auskih župnikov nekaterih bo-rodn.kov in prijateljev g. knezoškofa: deželni predsednik baron W i n k I e r, deželni glavar grof Thurn, deželne sodnije predsednik g. Kap ret z in podpredsednik g. K o č e v a r, državni pravdnik g. Persche, dvorni svetnik grof Chorinsky, kupčijske zbornice predseduik g. Kušar, župan Ljubljanski gosp. Gras8elli, kmetjske družbe predsednik baron "VVurzbach, F. M. L. baron Reinlander, polkovnik domačega pešpolka g. H e i r o v s k y, polkovnik kranjskih brambovcov g Scbvvara, polkovnik in podpolkovn;k topničarskega polka itd. Prvo na-pitnico na prosvitlega cesarja in na sv. očeta papeža napil je knezoškof dr. Misija. (Strel na gradu ) Napilo se je nadalje na g. knezoškofa in deželnega predsednika zdravje. Druga duhovščiua. ki ni bila povabljena v dvorec, bila je pogoščena v bogoslovnici. Tudi tam so se glasile krepke nupitnice na cesarja in sv. očeta, na knezoškofa itd. Ob 6. uri bil je na obeh krajih obed končan. Vsa s'avnost vršila se je v najlepšem redu, za kar gre hvala mestnemu redarstvu in njega načelniku g. Bertolu. Dveletna sodnja praksa. Po cesarski naredbi z 10. dno oktobra 1854 morajo sodniški kandidatje najmanj jedno leto Bodnje prakse opraviti, predno smejo k praktičnemu sodniškemu izpitu. V teh tridesetih letih, od kar je „Tako sem nesrečna, misHa sem, pa še se večje in večje in večje nesreče zbirajo nad mojo glavo." Objel me je z jedno roko in nagnil se k mojemu obrazu. nAli naj se še vedno več sramote in greha zbere nad mojo glavo." — Jai vous aime, rekel je tiho z glasom, ki je bil podoben glasu mojega moža. Moj mož in otrok sta mi prišla na misel, katera sta bila zame še nedavno tako draga, s katerima sem popolnem končala. Pa pri tej priči se je zaslišal izza ovinka glas L. M., katera me je klicala. Prišla sem k sebi, iztrgala svojo roko in, ne da bi ga bila pogledala, stekla za L. M. Seli sva ua voz, in zdaj sem se ozrla nanj. Odkril se je in rekel mi je nekaj smeje so. On ni razumel moje neizrekljive nevolje k njemu, katero sem čutila to trenutje. Življenje se mi je zdelo tako nesrečno, bodočnost tako brez vsega upanja, proteklost tako črna! L. M. je govorila z menoj, pa jaz je nesem razumela. Zdelo se mi je, da govori z menoj iz pomilovanja, da bi skrila zaničevanje, katero vzbujam jaz v njej. V vsakej besedi, v vsakem pogledu sem čutila to rečena naredba v mo*i in v življenji, pa so se za kom neizmerno pomnožili in tolikanj je narastlo gradivo, ki ga bodoči sodnik točno poznati in prav rabiti mora, da jednoletna sodmja praksa že dolgo več ne zadostuje, marveč je dveletno pripravljanje za sodniški i/pit potrebno in pravdno postalo. Zakona osnova t"daj, ki jo je drža-ni zhor sk^ro soglasno odobril v 'J. dan t. m, ne ustanavlja u<0 novega, nego di.je že postoieč^mu stanju zakona pečat Rečen« osnova pa ne podaljša le sodnje prakse nego določuje pravo. Tako se v njej dovoljuje nadaljevanje prakse v m določeni čas, kar se je v sodniških krogih dosedaj močno pogrešali. Ker avauze-ment gre čedalje bolj rakovo pot, dogajalo se je, da sodniški pripravnik celo po doviš-mh treh letih soduie svoje prakse avskultantom ni bd imenovan. To, potem pa okolnost, da še k.m in I tu, če je ne-radovoljuo prekinil prakso, le ta ni umirila zi pokojnino, to dvop* plašilo je mnoge, da neso šli v pravosoinio služba in se je bila bati, da bode pri« mankovilo pripravnikov v tistih okrožjih viljega deželnega sodisea, kjer so avskultantje jiozno imenovani. Zatorej § '6 novega zakona pravi, da se čas sodnje eventuvelno drŽavno-pravdniŠke prakse, izza uživotvorjenega zakona dovrše ie, ako je bila nepretrgana iu je koj za njo prišlo po.stoječitn propisom primerno srbovanje, ušteve; o i dne storjene obljube za primerno pokojnino. Se druga določila bodočega zakona ustannv-ljajo pravi čas za pridudavanje javnih praktikuntov k sodišču prve instancije, k okrajnemu sodu ali k d; • nen n pravdništvu, dalje uravnavajo, koliko ima šteti soduja praksa za službe (as iu povedo tudi, kako je s pravnimi praktikanti ravnati disciplinarno. Za ,e-'o post.vilo *e je načelo, da pravni praktikant ni Hodui.šk uradnik, čeprav se mu praksa njegova more pogojno uštevnti, iu sicer za to in1, ker on .-amoralnih uradnih opravil opravljati ue sme iu ker, ratliČOO od avskultantu, kuteri priseže, samo obljubo stoii. Vrhu tega se je premislilo, da pravni praktikant; »• ne.-o zgolj sodniški kandidatje nejjo tudi pr.p avmki za odvetniški in biležniški stan Neumestno b: torej bilo, če bi se jih postavljalo pod disciplinam« propise za sodniške uradnike, in dal se jm je s oj disciplinarni ustav, ki pozna samo dvojno kazen: opominjanje in odpust. Osuove §. 4 ima v sebi dotična določila in /.a praktikaute tudi pravne pripomofike sklicevanj . ta pravosoduje miuisterstvo. Ako se ima v mislih pripravljanje kandidata za bodoči jui ulični posebu' poklic, potem je zasnovani zakon, ki ga je zbornica poslaucev že odobrila in ga tudi zbornica gosposka potrditi utegne, hvale vreden in dobro došel juristom sploh. V dveh letih se pač vsak pripravnik praktični službi v vsem pravosodji po večjem priuči t»jr osvoji si potrebno bistroumnost za rabo positivnega zakona; zlasti določili) v §, 1 rečenoga zakona, da mu je namreč naj-meuj jedno leto služiti pri sodišči prve iustancije, storilo bode, da, .stoječ pod nepretrgauim, tvornim nadzorom dotičnega referenta in prvosednika sodišču, priuči se vsaj redovitosti, temeljitosti in točnosti uradnega poslovanja. Toda, naj so te intencije zakona še tako dobre iu blagovite, s socijalnega stališča opazovan je ta zakon jeden izmej tistih določil, ki tarejo ubožca iu ga zavirajo v dosezanji namena, za katerega je tudi on ustvarjen iu jedna- kopravne svobode deležen. Zakonodavstvo je ta zakon ukrenilo, ne glede na to, uboštvo kandidatov mu je „dira necessitas" iu neizprosno izvaja in prenaša njegove posledice v življenje! Seveda pravijo, fla z uredbo dveletne sodnje prakse postane kvali-fikaćja M so Iništvo jednakopravna s kval tikanju ?a odvitaišt.o. Tudi v osnovi zakona, katera premeni nekol.ku določil v odvetn škem zakouu z dne 6. julija 1868, je soduja praksa, ki jo ima odvetniški kandi-• i-tlačan opraviti, razteguena na dve leti, in ta O ova, predložena v prošli zborbi, dožene se sedaj v zbornici poslancev. Tako pravijo. Modrijani, ki jedno nepnličnost zagovarjate z drugo, ki zlodeja z Belcebubom izganjate 1 Saj vsakdo ve, da se s to premembo odvetniškega zakona hoče utih.it ■ pit za odvetniški stan stari „numerus clausus" in znamenje nemško-libe-ralnega svobodoljubja, rectius snmopašnosti, mč drugega ni ta ukrep, ki bode le poostril klanec do odvetniškega vrbu, kateri je že sedaj murs komu samo zategadelj bil prev'sok, ker se ni bi v zlatu iu srebru pruibal nasvet! Z dveletno sodnjo prakso odvetniškega pripravnika torej zagovarjati d/t letno sodnjo prakso sodniškega kandidata je nemoralno, a tudi nelogično je. Ako sodniški kandidat prakso opravlja dve leti, opravlia jo z zavestjo bodočega edjuta in pokojniue, ki mu je zagotovljena od dne storjene obljube, advokaturškega kandidata pa urad rabi dve dolgi leti in kaj mu da država za to? Primera mej kandidatom odvetniškim in sodniškim je torej jako šepava. Pritiaek iirAdniflkega naraščaja je tolik, d i uradom ni treba še neradovoline po- j moči odvetniških kandidatov. Državni poslanci bi torej . samo iz o/irov za nekatere nižje-avstnjske odvetnike ne smeli glasovati za trd, ekskluziven, nelibonilen j zakon, kakeršeii se jim sedaj usiljuje za izjir inemb i j odvetniškega zakona. Ako je llohenwartov klub ukrenil, da se je upirati takemu zakonu, to (ta prav naredil. Našim poslancem si domači naši ea-opisi že skušali dopovedati, da bi tak zakon sinom neimovi-tega slovenskega naroda ne hodil v prilog, ue bil v potpalilo njih nezavisnosti, značajnosti. Upati je ; torej, da bodo naši zastopniki po svojih močeh pomagali podirati dveletno sodnjo prakso, namenjeno tudi pripravnikom odvetniškim. M. Politični razgled. v o u Milj«- cfežde. V Ljubljani 12. decembra. Danes pride v drža« iis-in zboru na vrsto zakon o podaliabji i/.imuega stanja za Dunaj in okolico Poročdo poročevalčevo o tej zadevi omeuje, da je pravosodni minister objavil, da vlada misli v januarji preiložiti držnvuerau zboru poseben socialističen zakoo. Ta zakon bode določeval, da anarhističnih zlo inov v naši državi ue bodo več sodili porotniki, ampak sodniki. Pob g tega bode ta zakon imel določila o zasledovanji iu kaznovanji auurhistov. Na dalje misli tudi vlada predložiti državnemu zboru predlogo o uredbi prodaie razstrelbeuih snovij. Kadar bode anarhistični zakon stopil v veljavo, bode vlada odpravila izimno stanje na Spo injem Avstrijskem in zopet vpeljali porotne sodnije. — Vlada ne ki ne mara, da bi se v tem zasedanji državni zbor bavil z obširno volilno reformo, s*mo Dunajska pred mesna naj se uvrste v mestno skupino. Z obširnejšo premembo volilnega reda naj se bode pa bavil prihodnji državni zbor, kajti sedanji nema več časa. Čehi bo pa baje dru/.ih mislij m neki mislijo v zboru predlagati nekatere premembe državnozhorskega volilnega reda na Moravakem in Češkem. — Šolski i. i- k državnega zbora izročil je poročanje o peticiji Tržaškega mesta, d t se osnuje v Trstu pruvua akademija ali pa popolno vseučilišče, poslancu Jireč-ku v porotftnjje, Poslanec Jireftek je poročal o peti* ciji učiteljev srednjih šiol v Trstu, Brnu in Pragi, da bi se njih plače zjednačile s plačami učiteljev na Dunajskih si e Injih šolah. Poročev iles je priporočal, da ne ta prošnja izio i vladi, da »e nanjo o/ara Naučni minister je omenil, da se hitro ne more tej prošnji n t reči. ČJe se tem učtelp-m povišanje plač dovoli, kmalu pridejo drugi z jed nekimi prošnjami, in t »ko bi t& zjedmeenje, vseh srednjih Sol s«- pa sedaj vlada Se ne more izreči. Potem se vsprejme poročevalčev nasvet. Na to je poročal Jin-ček o prošnii češkega kluba v Pragi, da se pomnoži število obrtnih šol in da s-' osnuje komisija za obrtni pouk pri narnestiiištvu v Pragi. Poročevalec priporoča, da se la prošnja izro<"i vladi s priporoČbo, da se b'agovoli na njo ozirati. Kar so tudi vsprejine. Vsled shih- <■ u stanja sladorne industrije prišla je tudi češka zemljiško kreditna banka, prvi denarni zavod ni in v v. liko nevarnost- Najbrž bode prišlo do kraha, ako drživa ne pomore. Levičarji to v svojih listih z velikim veseljem koustatuje, čez zdaj bode pa tudi desnica morala podpirati banke, kakor smo jih mi. Ilrvntslil sabor bode še ta mesec imel dve seji, da dovoli vladi ind< mniteto, ker budgeta z* 1885 ne more več rešiti. Viiiiiijr države. I/ Madrida se poroča v „Diily Novvs", da je mej F m ue IJ ■ » in Ajjmiilju na v stal miijhen s|)or zaradi odškodovanja španskih državljanov, ki so bili pri nemiri b v Saidi v Algieru pred dvema letoma poškodovani. Francoska zbornica je sicer že dovolila odškodovanje, vlada pa tega neće Španiji izplačati, dokler ta ne odškoduje v poslednje j karlistiČnej vojni poškodovamh Francozov. Madridska vlada pa tega ne more stotiti, ker bi so potem utegnile še druge države oglasiti za odškodovanje s -ojih državljanov, ki so vsicd omenjene vojne imeli kodo. Nemški državni zbor bole 17. t. m. volil d i fi:iiti vn>> predsedstvo za to zus danje, pot m pa poide na božične počitnice. 5. januvarja se zopet snule. — Pri posvetovanji o stroških za kolonijalno politiko pride knez Bsmarek zopet v zbor in bode zagovarjal nemško kolonijalno politiko. — Pri na-domestiltnh volitvah sta v BeroHnu Izvoljena v državni zbor jeden svobodnjak in jeden socijalist Socijalisti imajo sedaj v državnem zboru 25 poslancev. V Lizboni se je osnovalo „Portugalsko-afriško akei.sko društvo" z glavnico 500 000 funtov šter-lingov. Namen tega društva bo oživiti portugalsko trgovino v zapadno »frialtili krajih zlasti or-ganizovati redno parobrod ho vožnio. Aivv»list „Portsmouth Times" je na' piosil nail 100 pomurskih častnikov, da se izrečejo, ali zaiostuiejo predlogi admiralitete o povekšauji vojnega pomorstva današnjim potrebam. Vsi razen treh so zan1 kavno odgovorili. Ti častniki so pripadali vsem Mnora od admirali do poročnika. S franco»lio-ltltaj!»lickKa bojišča bomo kmalu slišali o novib večjih bojih. Francozi zdaj samo čakajo, da dojdejo nova podkrepljenja. Kitajci neki nameruvaio z vojnimi parniki napasti francoske privatoe ladij", na katerih se vozijo podkrepljenja. Francoski admiral Couvbet je že storil vse potrebno, da prepreči ta napad. Nemški in ruski zastopnik v Kaiiri sta Nubar paši ponovila svoje zahtevanje, da se imenuje jeden nemški iu jeden ruski član pri blagajnici egip- preziranje iu razžaljivo pomilovanje. Nesramni poljub me je pekel na lici, in misel uu moža in otroka mi je b la neznosna Ko sem ostala s ima v svojej sobi, hotela sem premisliti svoj položaj, pa strašno mi je bilo biti sama. Čaja, katerega so mi prinesli, nesem spila, samo ne vem zakaj? z mrzlično hitrostjo sem se začela pripravljati, da odpotujem z večernim vlakom, v Heidelberg k možu. Ko sva seli s hišiujo v prazni železniški voz, stroj se premaknil, in sveži vzduh popihal name skozi okno, začela sem se zavedati in premišljevati o moji preteklosti in prihod-njosti. Vse mojo zakonsko življeuje od tistega dne, ko sem prišla v Peterhurg, pokazalo se mi je v no-vej svetlobi in grizla me je vest. Prvokrat sem se živo spominjala uajinih prvih dnij ni deželi, najinih načrtov, prvikrat se ml je usililo v glavo vprašanje: Kako je bilo njegovo veselje tedaj ? Čutila sem se krivo pred njim. Pa zakaj me on ni ustavil, zakaj Be je hceraeril pred meuoj, zakaj se je izogibal ob-jasneoju, zakaj me je žalil? povpraševala sem samo sebe. Zakaj ni porab'1 moči svoje ljubezni nad menoj? Ali me morda ni ljubil? Naj bi on bil kriv ali ne, poljub tega tujega Človeka mi je ostil na lici in čutiia &em ga. Čim bolj sem se bližala Hei- delbergu, tem jasnejše se mi je predstavljal moj mož in tem strašnejše se mi ie zdelo predstojeće svidenje. Vse mu bodem povedala vse obplakala s svojimi sulzami, mislila sem in on mi bode odpustil. Pa jaz nesem vedela, kaj tacega nvseJ mu bodem povedala, in sama nesem verjela, da bi mi odpustil. Ko sem stopila v sobo k možu in zagledala njegov miren, četudi začuden obraz, sem precej ču tila, da mu ue morem ničesar povedati, ničesar priznati, ter ga ne morem prositi odpuščenja. Nepo-vedano gorje in kesanje moralo je ostati v meni. Kaj si se izmisl la ? rekel je; — jaz sem jutri hotel k tebi potovati. Ko me je pa bolje pogledal v obraz, se je pa prest:aiH. — Kaj ti je? kaj je s teboj ? rekel je. — Nič, odgovorila sem, in jedva zadrževala solze. — Za zmirom sem ostavila Baden. Pojdiva v Rusijo, četudi takoj jutri. On je precej dolgo molčal iu pazljivo me pogledal. — Nu, povej, kaj se je zgodilo s teboj. Nehote sem zarudela in povesila oči. V njegovih očeh je zableščalo čuvstvo razžaljenja in jeze. Prestrašila sem se, ko sem pomislila, kaj bi on ute- gnil misliti, iu s tako silo, kakeršne nesem pričakovala, skrivajoč svoja čustva, rekla sem. — Nič se ni pngodilo, samo žalostno in dolgčas mi je biti sama, in mnogo sem mislila o našem življenji in o tebi. Že tako dolgo sem kriva pred teboj! Zakaj hodiš z menoj tja, kamor ne maraš? Davno sem £e kriva pred teboj ponovila sem, in prišle so mi solze v oči. — Pojdiva v Rusijo, na deželo, iu za vselej. _ Oh! draga moja, ne nadleguj me s tem, rekel je hladno: — kaj hočeš ti na deželi, sicer bi to bilo prav, ker že imava malo denarja; a za vselej, to je le domišljevauje. Jaz vem, da bi ti ne mogla strpeti na deželi. Le čaja se napij, pa ti bode bolje, iu u -tal je, da bi pozvonil slugi. Predstavljala sera si, kaj je on mislil o meni, in žalile so me te misli, katere sem mu pripisovala, ko je uprl v me svoj nezaupni in, kakor se mi je zdelo, /.a-rami, i vi pogled. Ne, on noče iu ue more me razumeti! Rekla sem, da grem pogledati otroka in šla sem od njega. Ilrepenila sem biti sama in plakati, plakati, plakati .... (Dalje ju ih. > tov«kc»ga dolMa. Podata sta se radi tega tudi k podkralu, ki pa jima m dal nobenega odločnega odgovora. I/govar-il *e je, da j** F^ipet ustavna država, da torej m sam ne more nic za gotovo obljubiti. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 12. decembra. Predseduje podžupan g. Vaso Petričič, na-vzočnih je 18 mestnih odbornikov. G. podžupan vabi mestne odbornike, da se udeleže v ne leljo slovesnega umeščenja prev/viš« nega g. knezoškofa dra. M i s i j e v stolni cerkvi. Overovateljema zapisnika denašnje seje imenuje g. podžupan mestna odbornika gg. G o g a 1 o ti Hribarja. Odbornik g. Bayer poroča v imenu finančnega odseka o izidu občnega skontriranja, ki ja bilo v 13. dan novembra in priporoča, ua se poročilo v tej zadevi vzame na znanje. Nadalje poroča o reviziji blagajničnik knjig in dnevnikov, ki se tičejo šolske priklade za leta 1881, 1882 in 1883 in uosvetuje, da se vzame poročilo n« zutnje n izreče kontro-loriu g. Vojtebu Valenti prizuanje za njegovo delovanje v tej zadevi, čemur zbor pritrdi. Odbornik g. Bayer poroča v imenu finančnega odseka o predlogu magistrat*, da se letna plača 700 gld nadzorniku mestne klavnice, katera 'se je doslej izplačevala iz klavnic nega zaklada, razdeli odslej mej mestno blagajinco, s jmisče in mestno klavnico, čemur zbor pritrdi iu vzprejme tudi dostaven odbornika g. H ibarja, da se to razdeljenje izvrši za tekoče leto. Odbornik g. Žužek poroča v imenu stavbin-skega odseka o načrtu z;«, reguliranje, ceste v mestni log. Dob'rletovi dediči zahtevajo za odstranjuje Bvinjaka in nekoliko vrta, da bi se cesta razširila 1000 gld. in dve parceli v mestnem Jogu, kar je preveč, torej poročevalec predlaga, da se ta ponudba odbije, čemur zbor pritrdi. Odbornik g- K u š a r osipanja v imenu odseka za olepšavo mesta, da isti svoj predlog o odpravi ribujake ali hajarja pod Ti vol« umakne, ker se U istega vodomet pred grudom napam. Potem uasve-tuje napravo nasadov v kuth pri stopu j cah Frančiškanske cerkve. Po daljšem razgovoru se sklene, da ima sUvbeni utad poprej napraviti proračun. Mestni odbornik g. Kusai nasvetuje v imenu odseka za olepšavo mesta napravo ž-lednih pisoarjev pri F«uueiškaiiskej cerkvi iu v Lattermauovem drevoredu Odbornik gosp. Ledenik poudarja nujnost pisoarja blizu gledališča, katerega je on že lansko leto nas Ve to val. Sklene se po daljšem razgovoru, da se napravi pn Frančiškanski cerkvi piBOftT, ki bode stal kakih 500 do 600 gld., zaradi pisoarja v Lattermanovem drevoredu iu blizu gledališča ima še prej poročati stavbinski odsek. O zadnjej seji uara je še dodati, da je poročal v imenu osobuega in pravnega odseka g. mestni od boruik dr. Zarnik, da je mugistratni t-ejnik gosp. M. Zamida napravil z izvrstnim vspehoin izpit, kar mestni zbor z občnim odobravanjem vzame na znanje. Mestni odbornik gosji. Gogala poročal je v imenu šolskega odseka in nasvetuval: Ernestini Kern ovi, učiteljici na mestni dekliški šoli v Ljubljani dovoli se prva petletnica 60 golil, začenši od 1. dne novembra 1883. Vprašanje glede petletnic tistih učiteljev in učiteljic na mestnih šolah v Ljubljani, katerim se je plača povikšala ali ki se naprej pomaknejo na višjo plačo, naj se s tem principijelno reši tako da dobivajo „službeno letno do-klado še le po preteku po postavi določenih let od povišanja plače, oziroma od tega časa naprej, ko s<3 pomaknejo na višjo plačo". Ta sklep naj ne zadeva tistih petletnic, katere so se že prej dovolile. Predlog se vsprejme. Mestni odbornik dr. Derč poroča o računu doUc'je za tukajšnjo c. k. veliko realko za 1. 1883. Se odobri Mestni odbornik gosp. Počivavnik utemeljuje avoj samostalni predlog, da se znižajo tržne pristojbine od konja, bika ali vola od 40 kr. na 20 kr. in za krave, junce ali telice od 30 kr. na 20 kr. Govornik pravi: Jaz ne stavim predloga morda samo v interesu Ljubljanskih mesarjev, nego v interesu Ljubljanskega rne-ta, občinstva, »osebno pa trgovcev in obrtnikov. Tržna pristojbina 40 je na vsak način previboka, to se vidi iz tega, k kako nevoljo so kmetovalci slišali o tfko čutnem povišanji tržne pristojbine in kako ne že kažejo praktični slabi nasledki. Ljubljanski živinski sejmi so bili prej v jako velikem številu od živinorejcev kmetovalcev obiskani in kupci iz druzih dežel so zrn rom gosteje prihajali s Koroškega in Štajerskega, t. Reke, Pulja, Trsta, Gorice, z Bavarskega da tO nakupili na stotine glav ž vin*1 in jo dobro plačali, tudi ljubljanskim mesarjem je bilo mogoče, se vsvj tu in tam oskrbeti z dobro, da si ne ravno ceno govejo živino. To vse se je na nekorist Liubljan keg» mesta in sosebno u-ega obrtnikov, posebno krčmarjev iu trgovcev, nevese'o spremenilo, kar kažejo jako določno zadnji tuje živiusk sejm. Kmetovalec mnogokrat nema 40 kr. v žepu, tem manj 80 k., da bi plači.l za dvojico živine tržno pristojbino in nasledek tega je, da se živinorejci iz-ngib:ijo Ljubljanskih sejmov in gonijo svojo živino raje na živinske trge v okolici, ah pa v Kranj, Meng> š Vrhniko itd., kateri semnji so se nenavadno oživeli, dočim se na Ljubljanski somenj priganja zmirom manj živine. Kaj je uas'edek? Mastna blaga, niča trpi škodo, ker kmet ne plačuje tržne pristojbine, ampak proda kje drugej svojo živino, kjer pa živino proua, t»m kupuje potrebne stvari iu tudi je in pije, in tako imajo škodo vsi trgovci in obrtniki sploh. Ako se tedaj kakor jaz predlagam tržna pristojbina zniža ga navedeno živino, bodu imela mestna blagajnica zrn rom dobiček, ker se bode prignalo pri nizki tržni pristojbini mnogo živine več, ko zdaj, in koristi velikih živinskih sejmov imeli bodo v«i obrtniki in trgovci, sploh vse mesto, Konečao nasvetujem naj se m .»j predlog katerega sem pismeno žl izročil gospodu županu) odda finančnemu odseku v pretres in poročanje. M.stni odbornik g. Ledenik opomni: Tudi jaz rad prUnavain, da so dosedanje tržne pristojbine, kakor skušnja uči, nekoliko previsoke iu da morda ne poapeiujejo trgov ne ntt našem živinskem trgu, toda iste, po nasvetu g. predlagatelja takoj skoro na polovico znižat), se mi vender ne zdi nmeatuo in utemeljeno. Kot član užitninskega d rektorija imam prod seboj Izkaze v tržuib bolet«h izdanih od mesca junija do konca oktobra t. 1. Oddanih je bilo o tem času bolet po 30. 2358 v znesku 707 gold. 40 kr., onih po 40 kr. j 3887 v znesku 1554 gold. 80 kr., tedaj vkup bo-let teh d v« h kategorij 6245, ki so donesle lepo Hvoto I 2262 gld. 20 kr. Ko bi se pa pristojbine teb dveh vsot o I 30 in 40 na 20 kr. znižale, nastane vendar le vprašauje ali m se potem tudi ves promet v toliko povzdignil, v kolikor bi se pristojbine, oziroma njih donesek zmanjševal, jaz vsaj sem tega mnenja, da bi t. tka sprememba jako neugodno vplivala na tržne dohodke Ker j^ torej stvar še muogostranskega pretre sovanja vredna, predlagam da bi se g. Počivalnika nasvet tazun fiuančuemu odseku tudi še klavni ■nemu direktoriju v pietres izročil. Predlog g. Počivavnika izroči se finančnemu odseku. Domače stvari. — (Centralni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe), na čelu predsednik baron Wurzbach in podpredsednik g. J. S e u u i g , predstavil se je danes dopoludne gosp. kuezoškofu dru. Misiji, kateri je odbor jako prijazno vsprejel iu pristopil kot član c. kr. kmetij^kej družki krauj-skej. — (Pevski zbor Čitalnice Ljubljanske) napravil je v soboto zvečer ob 9. uri kuezu in škofu dru. Misiji slovesno aerenado. Pod vodstvom g. Valente peli ao se jako krepko in pre cizno trije zbori. Prevzvišeni vladika je uri oknu poslušal izborno petje, se zahvalil za ovacijo z ue-sedami: „Presrčna hvala za izvrstno petje!" posebe pa će svojo zahvalo izrekel pevovodji g. Valenti, katerega je k sebi povabil in se ž njim jako pri jazno razgovarjal. Občinstvo, broječe par tisoč, pozdravilo je novega vladiko trikratnim živio- in slava-khci. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani) narašča občno za-limarije dau za dnevom; /1 j.-ti Cehi, ne samo possmičniki, temveč različna društva kakor tudi mestna zastopstva pošiljajo svoje doneske temu rodoljuonemu podjetju. Znatno število sieček kupili so naslednji mestni zastopi češki: v Kladneoi, v Beneiovem, v Podebradu, največ pa v Pilznju in sicer petdebet; mestni zabtop v J i činu je daroval 10 gld.; v Smibovem 25 gld.; kar naj bi bilo v vzgled iu pusneino našim mestom ! Na Slovenskem kupile bo dozdaj naslednje posojilnice srečke : Vrhniška in Celjska po petdeset v Rož t* k u pa deset, a Ljutomerska posojilnica je obljubila znaten donesek. — (Osobne veati.) Uradnik južne železnice gospod Ivan Resman premeščen je iz Divače v Trst. — Umrl je na Vrhniki g. Pe t ri Č, vulgo Žitko, znani trgovec in Ijudomil človek. — Lajteuantoin v reservi pri polku nadvojvode Viljema imenovan je g. Alois Franko, pravnik in tačasni prvosednik „Slovenije" na Dunaji. — (Umrl) je včeraj v Testu baron Kom-perle, predsednik nadsodniji primorskoj, tajui svetnik in Man državnega sodišča. Pokojnik porodil se je 1811. 1. v Gorici. — (Časnikarsko.) Duaajski „ V a te r 1 a ndJ, znano glasilo nemških konservativcev in uvtononiistov, imel bode, kakor se nam javlja z Dunaja, že prihodnje leto tudi večerno izdajo svojega lista. Pridobil si je tudi svojo hišo v tretjem predmestji, kamor se kmalu preseli. Sploh se temu listu širi velik upliv in gmotna stran njegova in mi bodemo vse to simpatično pozdravljali, dokler se gospodje pri „Vaterlandu" no bodo v opreko stavili z našimi opravičenimi narodnimi borbami iu zahtevami. — (Šolnina na državnih srednjih S o-lah.) V zmislu §. 9. zakona z 9. dne aprila 1870 je nau'uio naše ministerstvo premenivši nekoliko §. 4. minist. naredbe z 19. dne aprila 1870 ukrenilo, da ima na vseh državnih srednjih šolah, izimši Dunajske, šolnina od šolskega leta 1885/86 naprej znašati za spodnje stri razrede dvajset, za višje razrede štiri in dvajset goldinarjev na leto. — (Ogenj.) 13. t. m ob 6 uri zvečer začelo je goreti v hlevu posestnika J.mez Požaršek-a ua barji na Karolinškem predmestji št. 6. Ogenj je v kratkem čisu uničil hlev in hišo, veliko sena iu slami', kakor tudi skoraj vso hišno opravo. Skoda iznaša 1600 gld. Zavarovan je bil posestnik pri (iraški vzajemni zavarovalnici za 1000 gld. Zaigal je na j bi že desetletni sin posestnikov France Požaršek. — (Tatvina.) Včeraj dopoludne ukral je neznan tat v kavarni uprl Si00tlai [desnemu učitelju Kajetanu Doix-u novo zimsko suknjo vredno 42 gl. — (Arnošt Boha boj Forchtgott-To-vučovskega desetletnica), ki jo priredi slovansko pevsko društvo na D u nuji, bode 16. decembra t 1. zvečer o velikej dvorani hotela „Goldeues Kreni" (Wien VI. Maiiabilf r.itraHse), Sodelovala bodeta umetnika Keller Id T o m h, člana c. kr. dvorne opere. Pevci pojo samo Tova* čovskega zbore; sicer te-le: 1. „Naše piHnč"; 2 „Vlasti"; 3. „Iiužeu , 4. „Kyt ee z narodnich pisni slovanskychu fa) ruska, b) malorusku, c) srbska, d) hrvatska, ej slovanska, f) ruska;] 5 „Češko rno ravskn vanočni (božične) pisne" (v lik mešani zbor) ; 6. „Ticha noč"; 7. „Pf.jde jarou. Gosp. Jahoda-Krtinsky podal bode slavljenčev životop s. — 18. t. m bode v Arnnej cerkvi (I. AnnagaHse) re-(jniem vd pokojnikom ; slovansko pevsko društvo pelo bode Tovačovskega prekrasni requiem. Začetek slav-noiti bode ob 8. zvečer: rerjjuiem pa ob 8. zjutraj. N. B. Pevci, ki ne so bili pri poslednji pevski vaji dobe vstopnice pri g. dr. J. Le-noehu I Braunerstr. 4. — (Akademično društvo Triglav.) Ker je večina gg odbornikov svoje mandate odložila, se je sestavil deloma novi odbor obatojefi iz sledečih gospodov: Predsednik: gospod A Itogina, stud. iur ; podpredsednik: g. T. Novak, stud. iur.; tajnik: g. T. Podgoršek, stud iur.; blagajnik: gosp. P. Defraucescbi. stud. med.; arhivar: gosp. A. Neu-berger, stul med ; sovet: g. T. Mayer, Htud. iur.; knjitoičir: g. A Končan, stud. iur.; namestnik: g. K. Grossmann, stud. iur. — f O-.upnice) v T ratu še vedno razsajaio. OJ sobote do včeraj opoludne jih je 24 na novo zbolelo za osepu cami, 4 pa DO umrli. V vojaskd) bolnicah je 21 vojakov, ki so zboleli za to boleznijo. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Linz 15. decembra. Včeraj zjutraj prijeli so uradniki policije Dunajske v (Jriahr-ii štiri anarhiste ter zaplenili del«* tiskovnega stroja, projektih; in tiskovine, katere BO pii njih našli. Pariz ld. decembra. Senator Kugen Pelletan, 1. 1870 ćlan začasne vladi;, donel umrl. London 11. decembra. Včeraj proti (i. uri zvečer bila je pod obokom London Bridke eksplozija. Lzrok nepoznat, preiskavase je pričela, Kazne vesti. * K « p lanska volilna pravica v občinski za s to p.) Vsled pritožba kaplanov v Buiiejevi-cah razsodilo je 12. t. m. upravno sodiAče, da po češkem občinskem redu kaplani nemajo v prvem, ampak v tretjem volilnem razredu volilno pravico za občinski zastop. * (Velikanske evropske knjižnice) Avstrija, Nemčija in Švica invjo več nego 1000 knjižnic, od katerih jih 20 hroji posamič nad 100.000 zvezkov. V Francoskej je 6 knjižnic, ki imajo po 100.000 knjig in razun teh Ae narodna knjižnica v Parizu, katera je največa na vesoljnem svetu. V AngleSkej se nahaja 9 knjižnic, ki fttejejo posamič nad 100 000 zvezkov fn v Španskej imajo 30 javnih knjižnic s 700000 knjigami. Velika kniižnica v Washingtouu broji 518.000 knjig in 170 000 brošur. A petero knjižnic je 8e večih: Pariška, broječ 2,500 000 zvezkov, Britisch Museum z 1 500 000, Petrogradska z 1 milijonom, knjižnica v Monakovi m z 900.000 in Berolinska knjižnica z 750.000 zvezki. * (Poštni promet v E-ropi 1883 leta.) Vsa Evropa s površjem 9,805 OOCOkm. in 329 000 000 prebivalcev imela je lansko leto 65 500 postnih zavo dov. 225000 poštnih tružic /a nabiranje pisem in 318.500 poštnin osob. Evropci dali bo na poŠto 3683 000 000 pisem, 546.000 000 postnih listnic, 1040,000 000 tiskovin. 1672 000 000 časopisov in listov, vkupe toraj 6947,000.000 poAtnih posiljatev, katere so vrgle vsem evropskim pofitam 58 100.000 gld., dočim so dobili evropski brzojavi za poslanih 116,892 000 brzojavk ni: nulo leto samo 3 573.500 gl * (Večletna velika goljufija) zasledila se je pri carinskem uradu v Lijonu. Prijeli in zaprli so več kupcev in uradnikov. Do sedaj konstatovala je dotična komisija škodo jednega milijona frankov. * (Tatvina dveh milijonov.) Pri pregledu blagajnice uradne hranilnice v Verdenu (na Hanoveranskem) zapazili so ogromen primanjkljaj dveh milijonov mark. Glavni tat je hrandnični ravnatelj sam, grnščak Ernest Voss, ki je dolgo slul za jako bogatega moža. Imel je mnogo posestev v Holsteinu in Meklenburgu, ter obilo hiš v Hano ver ji. Poučeni vsled poloma „Bremenake društvene banke", prisilili bo uekateri člani te hranilnice inero-dajne kroge, da so blagajnico pregledali. Ravnatelj Voss, kateremu ta pregled ni bil zelo ljub, hotel se je komisiji umakniti b potovanjem v tujino. A redarstvo ga je na kolodvoru zasačilo, prijelo in zaprlo. Kar v tolpah dohajajo nunski kmetje dan na dan v mesto, zahtevajoč nazaj svoje krvavo prište-dene novce, katerih žalibože pa nihče ne dobo, ker je blagajna prazna. Pregled, ki je do sedaj konsta-toval d< fioit dveh milijonov mark, se nadaljuje in bpti se je, da se bodo obelodanile Se večje sleparije. Tiijci: 14. decembra. pl. Kubanvi iz Pri Nlona: "VVeinek z Dunaja. Budimpešte. — Schanta iz Kočevja. Pri M »I le i: Strokam, Summer z Dunaja. — Robida iz Reke. — Mlekuš iz Gradca. — Polak, Kvapil z Dunaja. — Lavrio iz Rakeka. Pri avatrijakem cesarji: Verbais iz Domžal. Meteorologično poročilo. Dan ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o o) .—i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _ 74404 mm. 744'2-lmm. 74476 mm. _ — 20° C + 0 6° C — 2-2" 0 __ brezv. si. j z. brezv. megla megla megla 000 mm. o 8 »H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744 08 mm. 742*80 mm. 74230 mm. — 4-8'C + 44"C — 02° C si. vzh. si. svz. si. vzh. jas. jas. jas. 000 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 1*2° in — 0-2°, za 0-3° pod in 0*8° nad normalom. dne 15. decembra t. 1. (izvirno telografično poročile.) Papirna r^nta.......... Srebrna renta .......... Zlata reuta ........... 6°/o marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . • London ............ Napol............. C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/o državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne §rečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/t'Vo ^lati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove Bev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. 81 gld. 70 kr- 82 n 95 n 104 n 05 n 96 n 90 n n — rt 295 B — n 123 n 35 n 9 n 76 °d Ljubljane oddaljena, z lenim sadnim vrtom, jedno njivo in z 4 orali tnladega gozda je iz proste roke lastnikova zaradi premembe obrta pod ugodnimi pogoji na prodaj ali se pa da v najem. Več in natančneje o tem se pozvev prodajalnici gospoda Luckmana, Slonove ulice v Ljubljani. (796 — 1) Pri far] v Slavini na Piv KI Jo hiša št. 43 z jednim nadstropjem, hlevom, skednjem, vrtom in ograjenim dvoriSčenu selo dober kup na proda j. S hišo je združen mali travnik, gozd, pravica v občinskem pašniku in Kalistrova ustanova v znesku 3U0 gld., od katere se dobiva 15 gld. letnih obresti. Hiša jo pripravna za krčmo ali drugo trgovino« Od pogojenega kupa bi se plačalo precej samo 10 odstotkov, ostalo pa v treh ali štirih jednakih letnih obrokih. Kupci naj se pismeno ali osobno oglasijo pri županstvu v Motenji » »»si poleg Frestranka. (789 — 3) m*i------^srui-L—ir——-k^^-^t^- ^ts. tam Za jesenski in lovski čas! Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hočejo jui mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke noge, je priporočali odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepremoeljiva usnje krepilna mast I. Bendik-a v Št. Valentinu kot najboljše fn nuj cenejše usnje ohranjujoče sredHivo za čevlje, konjsko opravo, usnje ia vozove, gonilno jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in lazpokanih kopit in je najbolje priporočati. Cene: V velikih škutljah s ."»kilo i>> 10 gld. in z 2"/, kilo po 5 gld. Nadalje v */, skatljicah /. 40 deka po 1 gld., v V« Skatljicah z 18 deka po 50 kr., v */< skatljicah z 8 deka (43 f.) 25 kr. in v «/B skatljicah z 3 «/, doka 10O komadov 12 gld. 50 kr. Dobiva se v Ljubljani pri Schiisnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martine-i; v Ce^ji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treini-ii; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestih monarhije. Pred ponarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče Imeti usnje trajno in čedno, kupi naj samo Beudikovo ncjireuiočuo mast za usnje. (766—6) r#.a j«'*M>iiMli<> in zimmko Me/ano priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brnski izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.f>0, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Bliigo z» zlumke Huknje v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.50, 3.50, 4, 4.50 do ^Ul. 12 meter. >ii nimjsii podklad ■ za Nuknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. EleKautuo blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški popotni plaidl, ::\ metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in dneju društva. Uzorci zastonj iu franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim iiio|»troiu. — Normalno blago za obleko, normalne poat-eljske in potniške odeje. Niatemn dr. CSuatav» Jttger-ja v sumi m. v bogatej izberi. (/>43—17) P j jo rictv/n v vsen stadijah ozdravi po ■ IJCillolVU desetletnej praksi reelno in vestno, tudi tih da bi dotični prtj vedel, z jamstvom TH. KOJTET2K7, Berlin, Brunnenstrasse 63, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (686—8) ! Priznanje ! 2?roti uDlecinam v olavi in želodci! Gospodu lekarnarju TRNK0CZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kngljice, Skatljica po 21 kr., izredno dobro slazile. Vročina, katero sera čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tja napada-joča me mrzlica, sami nasledki zanretja in želodčnega katarja, ponehali so hvala Bogu popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilne kugljice, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam vnovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. Še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kugljic. Pozdravljajo Vas, sem najudanejša (701 — 7) Iliriju SlilM-r. iV Vsak zavoj kri čistilnih kugljic lekarne Trnkovzjr mora radi pristnosti na zavitku imeti naslednji nadpiB. BIitrUii|ii|i'*FUiii I Rolle I fl. 5 kr. Versendet wird nur eine Rolle. C. kr. priv. kri čistilne kroglice v škatljah .a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljimi 1 gld. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Diese ansgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len sind eeht un ter. ^reu-v-e ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem meBtu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Ceh i: lehar J. Kupferschmied. V Kranj: lekar Drag. Sav ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritsčhel. V Crnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. WkW Svaritev! Ker se v zadnjem Času nafi Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj uavedenih zalogah i u pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene be-sede: Echtc! Mariazeller Magentropfen — Brady & DoBtal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno zimmenfe in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—1651 lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikur. LuBtuioa in tisk -Naroune Tibkarne". 8962