List
31.

Tečaj XLI
i
v
i
F
na
f*
ne
I
Izhajajo vsako sredo po celi poli.
t sferni
z»*'ý
Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiliané©^
fifiio 1 fit ft Ar íTfilfl fin 1zv vu. rini lofa 9	A(\ W	Z^t	1	OA	'	„ tP&k
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
smxi-K-
•V V

V ljublj ani 1. avgusta 1883.
Obseg: Odlikovanje za razstavljena poljedeljska orodja in stroje pri kmetijski razstavi v Ljubljani za čas slavnosti 600-
letnice 1883.
cesarjevo po Kranjskem.
O potrebi večega števila živinozdravnikov po deželi
(Dalje.)
Naši dopisi.
Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim Novičar.
Mlekarske zadeve. (Dalje.)
Potovanje
1881
(Dalj
Podoba (povest).
Odlikovanje
k
za razstavljena poljedelska orodja in stroje pri kmetijski razstavi v Ljubljani za cas
slavnosti GOOletnice 1888.
načelnik
Presojevalci so bili gospodje:
Oton Detela, deželni poslanec in veliki posestnik
11
gosp. Mayfahrt
Comp
na Dunaji (Frank
9
Î
Franc Vičel, deželni inženir, perovodja;
Ludovik vitez Gutmannsthal, deželni poslanec
in véliki posestnik;
Andrej Gyurky, tehnik; Franc Kotnik, fabrikant in posestnik; Karol Neveklowski, oskrbnik.
Gospodje presojevalci zedinili so se pred presoje-
vanjem o tem, da se ozirajo pred vsem na domače izdelke, in spoznali so: *
. Kranjskemu čebelarskemu društvu za zbirko
različnega čebelarskega orodja srebrno državno medalijo; žavno medalijo
furt) za zbirko poljedelskega orodja in strojev bronasto državno medalijo;
12. gosp. Tomažu Bohrerju v Celovcu za zbirko
pripravnih in dobro izdelanih oralov (dreves) bronasto
državno medalijo;
io. gospodu A. Pfanhauserju na Dunaji, katerega
sta zastopala gg. Terček & Nekrep v Ljubljani, za zbirko
pripravnega mlekarskega orodja bronasto državno medalijo;
14
gosp
katere je zastopal gosp
Kleiner & Fleischmann v Môdlingu
Winkl
v Ljubljani
za zbirko pripravnega mlekarskega orodja bronasto dr
?
?
gospodu Mihaelu Ambrožicu v Mojstrani za zbirko čebelarskega orodja srebrno državno medalijo;
gospodu Janezu Drobežu z Brda pri Celji za
zbirko pripravnih in dober kup oralov (dreves) srebrno
državno medalijo;
gospodu Henriku Lanzu na Dunaji za zbirko
strojev, posebno mlatilnic, krmoreznic, čistilnic za žito itd.
srebrno državno medalijo
15. gospodu Francu Omersi v Kranji za zbirko
v deželi izdelanih
5
dober kup in pri gospodarstvu po
trebnih železnih verig bronasto državno medalijo
16. gospodu Albinu Aclitschinu v Ljublj
zbirko pripravnega, doma izdelanega poljedelskega orodj
in strojev bronasto državno medalijo
za
17
nadalj
5. gospodu Juliju Carovu v Pragi za sekove orala
orodje in stroje lastnega izdelovanja srebrno
državno medalijo
stopal gosp
gosp. Umratli & Comp. v Pragi, katere je za
Winkler v Ljubljani, za mlatilnice
ročne in z gonjačo srebrno državno medalijo
. gospodu Edvardu Schlegel-u v Ljubljani za
zbirko podkev za zdrava in bolna kopita in orodje bronasto državno medalijo


sirarski zadrugi Bistrica v Bohinji za zbirko sirarskega orodja bronasto državno medalijo;
gospodu Antonu Planincu v Boštajnu za uri
gospodom Terček & Nekrep v Ljubljani za
zbirko pripravnega orodja in strojev različnih domačih
izdelovalcev bronasto državno medalijo;
18.	gospodu J. G. Wiiiklerju v Ljubljani za zbirko
pripravnega orodja in strojev različnih domačih izdelovalcev bronasto državno medalijo.
Sledečim razstavljavcem, katerih izdelki pa niso v tesni zvezi s kmetijstvom, pripoznale so se priznalne diplome, namreč:
19.	gospodu Albertu Samassi v Ljubljani za izvrstne trombe, gasilnice, cevi in pipe;
. dobro
pravno in prosto sostavljeno smukalnico za grozdje bro- opravo vred
20. gospođu Karolu Hofbauerju v Tržiču za
, umetno in iz najboljšega lesa izdelan pavilon z
j
nasto državno medalijo

10. gospodu Janezu Bregle-u v Buda-Pešti
ka
terega je zastopal gosp. J. G. Winkler v Ljubljani, za iitno čistilnico (trieur) bronasto državno medalijo;
21.	gosp. A. Tschinkelnovim sinovom v Ljubljani za sejalnice lastne rabe;
22.	gospodarju J. Malenšeku s Tacnja za mlatil-
nico in krmoreznico na par.
344
potrebi večega števila živinozdravnikov
po deželi.
pravicah in dolžnostih društvenikov
. 23.
Od vseh strani dežele slišijo se pritožbe o pomanj
kanji živinozdravnikov
to po pravici, če se pomisli
predlo
Društveniki imajo te-le pravice: a) v zborih stav
o njih
5
?
da živina je neprecenljiv dar božji za slehernega kmeta kajti ona mu služi za vprego pri delu in za polje gnoj
nam daje mleko, obuvalo in svoje meso v dober
glasovati, voliti
m
zvoljenim biti
o vsakem času pregledati gospodarjenje v mlekarij
>
c) dogovorno z odborom, oziroma občnim zborom, svoj
dela
živež, živina je tako potrebna kmetijstvo ne moglo obstati
sedež dati v zakup
zakupojemniki imajo v gospo-
da
, vacii ui brez nje nobeno
i^v^j--------^t^c* še podpira kmeta,
da visi na kmetiji. Ker je pa živina uže od narave
darstvenih zadevah enake pravice in dolžnosti, kakor
pravi društveniki, to je njih zakupniki, ki
pravico, glasovati o gospodarstvenih zadevah
pa zg
ubijo
da
mnogim boleznim podvržena, se temu, zdaj unemu gospodarju živina nevarno zboli
ečkrat zgodi
daj
Vsak ud ima pa te-le dolžnosti
ne nasproti
delati tem pravilom, sklepom in sploh koristi društva
naposled tudi pogine, kar bi se dalo s pripomočjo denega zdravnika lahko na tisuče živine še ozdraviti tako prevelike škode se obvarovati. Pa kje hoče bolj
prevzeti vsako volitev, če ni bil
i
bornik ; veljavno prevzete dolžnosti
prejšnje
leto od
dober biti za to, da spolnuje vse po pravilih
kmet v takih slučajih pomoči iskati ? V mesto po
štiri in več ur hoda daleč po zdravnika poslati se mu zdi predrago, ker stane preveč denarja, dostikrat je pa
tudi hitre pomoči potreba, blizo pa ni dobiti nobenega
izvedenega živinozdravnika, razun kakega mazača , ki samo iz kakošnih starih bukev ali pa z vražjim zagovarjanjem živino hoče ozdravljati.
Iz tega se lahko razvidi, kako zeló da je potrebno
(Dalje prihodnjič.)
D
otovanje cesarjevo
po
Kranjskem.
(Dalje.)
Drugi dan.
Program za drugi dan cesarjevega bivanja na Kranj
skrbeti za to, da bi vsaka fara, katera pod en zvon skem, to je, za dan 12. julija t. 1. bil je sledeči
spada, dobila po enega živinozdravnika. Toraj želeti
#	\/ •	i	•	% m m	«
je
î
da naši poslanci delajo na to, da se zopet
ob
zjutraj slovesna sv. maša v stolni cerkvi
dravilsk
šol
ljanah, v kat
ti aj
v Ljublj
na P o
Nikolaja
plač
podučeval
se v tej stroki b
Selske občine po deželi pa naj bi se dogovorile
tako, da bi poslale
ob 10. uri zjutraj poklanjanje na najvišem dvoru
namreč: deželnega zbora, dvornih dostojanstveni
kov, duhovništva, častnikov, oblastnij, zadrug ir poslaništev.
po dve skupaj združeni
po enega
učenca za ta posel sposobnega v to šolo, ter manj premožnim tudi hrano in stanovanje za čas učenja skozi tri leta preskrbovale. Na ta način bi sčasoma dobili
več umnih in dobrih živinozdravnikov in kovačev po
Popoldne ob 3. uri:
c) najvišje ogledovanje kulturno-zgodovinske
razstave v realki, kmetijske razstave, splošne ia
vojaške bolnišnice
deželi
kar Bog pomagaj
it
M
Ilovar
ob ob
uri zvečer obed;
uri zvečer žive podobe v deželnem gledišču

m potem razsvitlja
ljubljanskega mesta
Za slovesno sv. mašo pripravljena
bila šen-
Mlekarske zadeve.
(Dalje.)
O prejemu in izstopu društvenikov.
. 20.
Občni zbor sme dovoliti, da sme kdo brez deleža biti mlekoskladavec. Tak mlekoskladavec nima nikake pravice do premoženja društvenega; vendar mora toliko plačati, kolikor odloči zbor, da s tem pomaga vzdrža-vati poslopje, orodje itd.
klavška cerkev od zunaj in znotraj dostojno pričeti praznovanje zgodovinske 6001etnice in sprejeti visocega gosta. Vstop v cerkev dovoljen je bil samo oseba katere so imele vstopnice za to, in pa povabljenim vde-leževalcem. Po 3/4 8. uri bil je vstop sploh prepovedan, ker ob tej uri pričakovalo je duhovništvo s škofom na čelu presvitlega cesarja v cerkvi pri glavnih vratih, pred glavnimi vratmi pa so ga pričakovali deželni predsednik baron Winkler.
ministerski
Taaffe in minister grof Falkenhay
Pred cerkvijo , po vsem mestnem trgu
predsednik grof
poti od
rskega dvora do
po vsi pričakovalo je presvit-
. uri
§. 21.
Društvenik biti neha vsak, kogar občni zbor izključi zarad tega, da ni izpolnil svojih dolžnosti po obstoječih pravilih. Tako izključbo mora nasvetovati odbor posebno takrat, kedar je kak društvenik mleko slabil, pre-narejal itd.
lega cesarja vse natlačeno ljudstva. Točno ob pripeljali so se presvitli cesar v odprtem vozu do cerkve, povsod na poti pozdravljani z gromovitimi in nepretrganimi živio-klici.
Na vratih sprejeti spremljani so bili potem po cerkvi do vélikega altarja, kjer je bil na onem mestu, kjer je sicer prostor škofov, pripravljen rudečo-žameten stol z
enako klopico za poklekniti, tako, da so gledali na epi-
§. 22.
stelsko stran presbiterja. Blizo tam v presbiterj
bila
Osebe
je postavlj
klop
v kateri sta bila imenovana mini
, ki so obsojene bile zarad dejanja, izvirajo- stra in general-adjutanta cesarjeva. Nasprot od cesarja čega iz nepoštenega hlepenja po dobičku, na pr. zarad bili so sedeži za škofa in druge pri maši deležne du-tatvine, goljufije itd., ne morejo nikdar biti društveniki, hovnike.
nasprotno se morajo udje, ki so zarad tacega dejanja
Pri prvem stranskem altarju sv. Rešnjega telesa kaznovani, precej izključiti. Izključeni ud mora v treh zasedene so bile prve klopi po dvorskih dostojanstvenikih, med katerimi smo videli dednega deželnega pristolnika, tajnega sovetnika grofa Karola Hohen-
mesecih od dneva sodbe prodati svoj delež drugemu ako ne, pripade društvu brezplačno.
»
war t a, generala konjikov kneza Windischgràtza, bar. Apfaltrerna, bar. Schwegelna, bar. Rech-bacha itd.
V	srednjih klopéh bili so c. k. uradniki z deželnim predsednikom baronom Winklerjem na čelu.
Nasproti tem unstran cerkve bilo je vojaštvo v Klopéh, za stranskim altarjem sv. Dizma pa plemenite gospé, in pred temi v posebno nastavljenih klopéh deželni poslanci, za njimi pa mnogo duhovščine z dežele.
Presvitli cesar klečali so med mašo od sanktusa do zavživanja, enako tudi spremstvo.
Med mašo pela se je nova skladba gosp. pevovodje A. F ôr s ter j a. Cerkev bila je polna odličnega ljudstva iz Ljubljane in iz dežele.
Po sv. maši vrnili so se presvitli cesar zopet na svoj dvor in ob deseti uri točno sprejeli so uže deželni zbor, kateri se jim je poklonil prvi ter jim izrekel po deželnem glavarji svojo udanost in ponovil v imenu dežele obljubo večine zvestobe.
Deželni glavar prebral je po deželnem zboru sklenjeno adreso, najprej slovensko in potem nemško.
Presvitli cesar so odgovorili na adreso tako:
„Čutila najzvestejše udanosti, katera mi čestitaje prinaša deželni zbor mojega dražega vojvodstva kranjskega, sprejemam z velikim zadovoljenjem in živo hvaležnostjo.
Ljubezni polna privrženost, katero je skazovalo udano prebivalstvo Kranjske v šeststoletni zvezi z mojo hišo v vseh časih sreči kakor v nesreči in jo zdaj zopet skazuje spodbudljivo po lepi, domoljubni spomenski slavnosti, ki jo praznuje, mi je najgotovejše poroštvo za to, da se bode obljuba nerazrušljive zvestobe, katero mi v
tem slovesnem trenutku ponavlja po postavnem zastopu
dežele, z Božjo pomočjo spolnovala od rodu do rodú.
Skupno delovanje prebivalstva v nekaljeni slogi v skupni namen na temelji ustave bo služilo v to, še bolj utrditi ono vez ljubezni, katera do zdaj obdaja kneza in ljudstvo.
Moja cesarska blagovoljnost ostane Mojim ljubim
Kranjcem , med katere sem z veseljem prišel, vsikdar ohranjena. Pospeševanje njih blagostanja bode vedno Moja posebna vladarska skrb."
Po tem odgovoru obrnili so se presvitli cesar najprej do deželnega glavarja grofa Thurna, in potem spregovorili so skoraj z vsemi poslanci po nekoliko prijaznih besed. Pri tem sprejemu navzoča sta bila tudi ministerski predsednik grof Taaffe in deželni predsednik baron Winkler.
Po končanem razgovarjanji zapustili so poslanci dvorano z gromovitimi živio-klici.
V	imenu plemstva kranjske dežele nagovoril je presvitlega cesarja grof Wurmbrand tako-le:
„Komormki, ki spadajo k vojvodstvu kranjskemu, in oni, ki tukaj bivajo, poprimejo se priložnosti, katero jim podaja praznovanje vojvodstva o sreči, biti uže 600 let pod žezlom hiše Habsburške, približati se podnožju svojega najmilostnejega cesarja in gospoda in Ga vnovič
zagotoviti svoje nepremakljive zvestobe in ljubezni".
Nagovor premilostljivega knezoškofa dr. Poga-čarja v imenu duhovščine glasil se je tako-le:
„Duhovščina ljubljanske škofije vživa danes po svojih zastopnikih visoko čast, da sme priti pred milo obličje Vašega Veličanstva in na dan spominja 6001etnice zveze Vaše visoke dinastije z deželo kranjsKO, katere meje se zdaj vjemajo z mejami ljubljanske škofije, v lastnem imenu in v imenu izročenih ji vernih najudanejše slavljenje in zagotovilo najzvesteje privrženosti in udanosti položiti na podnožje.
Polni najglobokejše hvaležnosti proti Bogu spominjamo se danes obilnosti blagoslova, katerega je prineslo
naši deželi milo žezlo Habsburške cesarske hiše. Kdo bi mogel našteti vse dobrote, s katerimi osrečavala je deželo kranjsko po očetovsko skrbeča, mogočno braneča ven in ven milostljiva roka presvitlih Habsburžanov v veselih in žalostnih dnéh ravno preteklih 600 let ! Globoko udani duhovščini spodobi se v tem slovesnem trenutku spominjati se one dobrote, namreč onega velikega dejanja Habsburžanov, katero je bilo bolj ko vse drugo pripravno pospeševati duševne koristi krščanskega ljudstva na Kranjskem: to je veličastno ustanovljenje ško-fijstva in kapiteljna ljubljanskega.
Po tej ustanovi smo osrečeni, v slavnih dedih svitle dinastije Habsburške in zdaj v presvitli osebi Vašega Veličanstva ljubiti in častiti varuha (patrona) škofijstva v ožjem pomenu. Razsvitljenemu vernemu čutju Habsburžanov imamo se tudi zahvaliti, da se je naši deželi ohranila dragocena edinost vere in zveza s središčem cerkve.
V očigled tako velikih dobrot ne bodo nikdar ugasnila goreča plamena hvaležnosti v naših srcih. Trdno in nepremakljivo, kakor skalnate gore naše domovine, bode se zmiraj ohranila naša udanost in zvestoba do visoke cesarske hiše. Besede spodbude v to donele bodo z vseh prižnic v srca vernih občin. Z vseh altar-jev vzdigovali se bodo proti nebu oblaki globoko-srčne molitve, da bi bival najbogatejši božji blagoslov nad presvitlo drago glavo Vašega Veličanstva, nad njegovo cesarsko visokostjo presvitlim cesarjevičem, tej nadi in prihodnosti države, in nad vso cesarsko družino!"
Na ta škofov nagovor odgovorili so presvitli cesar :
„Napolnuje me z veselim zadostenjem, pri priliki slavnosti dežele kranjske s skupino avstrijskih dežel tukaj zbrane videti zastopnike duhovščine ljubljanske škofije.
Dobro mi je znano, da si tudi duhovščina kranjska pri oznanjevanji zveličanskega nauka in spolnjevanji svojega visocega poklica brez prenehanja prizadeva, svojemu vodstvu izročene verne z domoljubno marljivostjo učiti tudi zvestobe do pridedovane cesarske roio-vine in njihova srca užigati z vročo ljubeznijo do domovine.
Upam, da bodete z božjo pomočjo tudi v prihodnje
Vaš poklic dušnega pastirstva v enakem duhu opravljali, in izrekam Vam za skazano mi udanost z zagotovilom Svoje trajne blagovoljnosti Svojo odkritosrčno zahvalo !"
Nagovor mestnega župana ljubljanskega glasil se je (začetkom nemški, potem slovenski):
„Vaše c. k. Veličanstvo! Deželni zastop vojvodstva kranjskega izrazil je v imenu vse dežele čutila nepremakljive udanosti do Vašega Veličanstva in najviše cesarske hiše, kakor jih živo čuti. — Mestni zastop zvesto-udanega glavnega mesta, sred čegar zidovja se v tekočih dneh slovesno obhaja 6001etnica združenja Kranjske s presvitlo najvišo vladajočo hišo, zahvaljuje se Vašemu Veličanstvu iz globočine srca za milost, da mu je dano, danes svoje posebno spoštljivo slavljenje najponižnejše izraziti in po možéh prve občine v deželi ponoviti slovesno obljubo nepremakljive zvestobe."
(Slovensko :)
„Vaše ces. in kr. Veličanstvo! Naše mesto se imenuje bela Ljubljana. V resnici bela, neomadeževana je ljubljanskega mesta vernost in udanost do presvitle dinastije : skozi vseh 600 let ni te udanosti oskrunila niti najmanjša pregreha. In v tem svečanem trenutji prisegamo mestni zastopniki Vašemu Veličanstvu, da se bele Ljubljane zvestoba do slavnega prestola Vašega Veličanstva in do avstrijskega cesarstva ne bode majala
nikdar.
*
24G
Skozi 600 let je naše mesto prejelo neštevilne do- ljubezni, nepremakljive, mnogokrat skazane zvestobe do
kaze milosti presvitlih svojih vladarjev: z dna svojih našega najmilostljivejšega vladarja, katero nas vse še tesneje veže druzega na druzega in nas navdušuje h klicu :
vernih src se Vašemu Veličanstvu danes udano zahvaljujemo za vse dobrote, ki jih Ljubljana vživa zlasti od Vašega Veličanstva! Edina naša prošnja se glasi: Bog ohrani vedno našemu mestu Vašega Veličanstva očetovsko blagonaklonjenost !"
Bog ohrani, varuj
in blagoslovi Vaše
cesarsko Veličan-
stvo in najviše Vašo vso cesarsko hišo!
Presvitli cesar so odgovorili:
u
n
Zahvaljujem se Vam, gospodje moji, za zagotovilo
Presvitli cesar so odgovorili: „Zvestoba in udanost
glavnega
zvestobe in privrženosti, katero mi prinašate v imenu mesta Kranjske za kmetovalcev kranjskih. Mojemu očetovskemu srcu služi Me in za Mojo hišo mi je dobro znana. Pri vseh ve- v visoko zadostenje, da so se po postavodajstvu kmetij-selih in bolestnih dogodbah se je sijajno skazala ta skemu prebivalstvu kranjskemu, čegar požrtvovalnost udanost, v teh slavnostnih dnevih skazuje se na novo. poznam, podelile polajšave njegovih bremen in pospeše-
Ljubljana bilo je zmiraj pravo avstrijsko mesto, vanje njegovih koristi.
katero je vse živo sočutilo, kar je pregibalo državo.
Ne
Opravičene želje posestnikov zemljišč
dvomim, da bode Ljubljana to svojo lastnost ven in ven našle bodo pri meni zmiraj dobrovoljno pod-ohranila.
Zagotovite meščane Mojega deželnega glavnega mesta Moje cesarske milosti in skrbnosti!"
Predsednik trgovinske in obrtnijske zbornice v
Ljubljani, gosp. Jože Kušar, pozdravil je Nj. Veličanstvo tako-le:
»
Vaše Veličanstvo! Sest sto let je zdaj, odkar pre-
p o r o.
Tudi z veseljem čujem, da kmetovalci kranjski složno delujejo v splošni blagor. Naj se ta blagonosna
setev sloge med nami nikdar ne zgubi.
Moja cesarska ljubezen in milost je Vara in stanu, katerega zastopate, zagotovljena!
Po vsakem nagovoru in odgovoru podali so se
Li
prosvitla hiša Habsburška deželi kranjski skazuje dobrot svitli cesar k posameznim udom deputacij, tako na pr. brez števila.	prašali so vsacega uda trgovinske in obrtnijske zbor-
Med vsemi stanovi in vrstami prebivalstva giba se nice, s čem se pečá, kako se obnaša dotična obrtnija, v tem trenutku samo eno čutje, ono najglobokeje za- ali dela na veliko kupčijo ali samo za krajne potrebe itd.
*
hvale za te dobrote.
enako pa tudi pri kmetijski družbi, kako letos obeta le-
Stan trgovcev in obrtnikov pred vsemi zahvaliti se tina, kaj je z živinorejo itd., na kratko, ni ga bilo pred ima skrbljivosti visoke dinastije in Vašega Veličanstva cesarjem, kateri bi jih ne bil zapustil občudujoč Njihovo
za rast in razvitek.
Naj dovoli Vaše Veličanstvo, da se najspoštljivejše
ljubeznjivost in vljudnost.
Koj po dokončanem zaslišanji podali so se zastop-bliža zvestoudana zbornica trgovinska in obrtnijska kot niki kmetijske družbe v deželno kmetijsko razstavo v glasnik stanu trgovskega in obrtnijskega kranjskega, in vélikem drevoredu tik koroške ceste in Koslerjevega Vašemu Veličanstvu položi na podnožje svojo najsrč- vrta, kjer se je koj po 12. uri opoldne po gospodu mi-nejšo zahvalo in ob enem zagotovilo nepremakljive zve- nistru za poljedelstvo, grofu Falkenhaynu, razstava stobe in udanosti. (Sklepa slovensko:) Naj Bog vsega- slovesno otvorila v navzočosti mnogobrojnega ljudstva mogočni vsliši našo najsrčnejšo željo, katera se izražuje in vojaške godbe.
v besedah: Bog ohrani, Bog blagoslovi in obvaruj Vaše
Veličanstvo!"
Presvitli cesar odgovorili so:
Gospoda ministra spremljevali so gospodje udje odseka za razstavo, M urnik, Lasnik, podpredsednik Se vnik, nadalje dr. P oklu kar in drugi ter so ma
kakor
„^ dopadajenjem sprejemam Vaša dobra voščila in na drobno razkazali enako razstavljene govedi
jih vračam najgorkeje. Pri imenitnosti, katero ima stan kmetijsko orodje in pridelke v pokušalnicah.
5
trgovcev in obrtnikov povsod, posebno pa v deželi, ka
Gospod minister ogledaval je razstavo z velikim
kor Kranjska, katere zemlja je manj rodovitna , z ve- zanimanjem in je večkrat ponovil svojo zadovoljnost in seljem čujem od njegovih poklicanih zastopnikov, da je pohvalo o lepoti razstave sploh, o lepem vredjenji, po-
V razcvetanji in razvitku.
Bodite prepričani, da obračam koristi kranjske tr
sebno pa o lepoti razstavljene živine.
Ob enem z gospodom ministrom bil je navzoč tudi
govine in obrtnije svojo vedno skrb in da bom zeló gospod tajni svetnik grof Karol Hohenwarth, kateri razveseljen videti, da se spolnujejo v to obrnjene nade si je razstavo ogledal z enako velikim zanimanjem in
in želje!
u
Predsednik kmetijske družbe, baron Wurzbach
i
si dal razlagati razstavljene reči.
Skoraj celo uro mudili so se visoki gospodje v raz-
Vaše Veličanstvo ! V imenu kmetovalcev kranjskih po Nj. Veličanstvu.
nagovoril je presvitlega cesarja tudi v imenu navzočih stavi in so le odšli poprej, ker je bilo le še par ur do zastopnikov močvirskega odbora s sledečim nagovorom: one ure, v kateri se je pričakovalo obiskanje razstave
,, T UiûVJ T UllV/OlUOUTU i » 11UUUU IXILIKjLV Y CAX^VJ » IX L U. LIJ O li. A J Lx p x.j. t unv.auo^u.	(Dalje prih.)
prinašam kot predsednik kranjske kmetijske družbe in v imenu močvirskega odbora našemu premilostljivemu cesarju in gospodu naše najponižnejše slavljenje.
Posestniki zemljišč na Kranjskem previdijo in pri-poznajo velike dobrote, katere jim je cesarska vlada podelila po vredjenji zemljiškega davka, po napravi novih zemljiških knjig in po mnogih zemljiško posestvo varo-vajočih in kmetijstvo pospešujočih postavah, katere se
Spomini
še izpeljujejo, in izrekajo zato Vašemu Veličanstvu svojo globoko čuteno zahvalo.
Po vzvišenem geslu Vašega Veličanstva delamo vsi udje naše družbe z združenimi močmi v ljubezni in slogi za to, da bi pospešili in povzdignili blagostanje dežele.
Poleg tega čutja vzajemne dobrohotnosti je pa tudi v srcih kmetovalcev Kranjske živeče čutje najglobokejše
Ako
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levičnik.
(DaJje.)
bi kdo utegnil vprašati: čemu je pa treba sv. Očetu toliko in tako zalo opravljenih stražnikov, naj mu bo v odgovor: Oni so še vedno, in ostanejo papež-kralj, namestnik Kristusov na zemlji in v dušnih zadevah za-povednik čez dve sto milijonov vernikov; obdani pa so vendar vedno okrog in okrog od smrtnih sovražnikov. Ako bi se le-ti ne bali za svojo lastno kožo
i
Bog ve

kaj
se bilo uže zgodilo s papežem in Vatikanom!
Opaznost pa je mati modrosti.
Da
po prevzvisenem gosp. kardinalu Ledochowski-u. *)
bi vsa ta pisma sinovske udanosti bolj na drobno raz
zopet
Po tej pomudbi pri papeževi straži povrnimo se pravljal in ponavljal njihov obse
pač
svojemu predmetu nazaj
bilo preob
znotranje prostore Vatikana, šli smo po mnogih širocih marmeljnastih stopnicah ter dospeli najprej v neko manjšo
Ko smo prestopili Slr?° 111 bi presegalo tudi moj namen. Povem naj le
toliko, da je vsak narod v izbranih besedah izraževal
dvorano; ko smo se pa po večem ondi zbrali
p elj ani
udanost do
glavarj
smo bili v najobširnejši prostor, kar jih šteje Vatikan pa to velikanska dvorana, ki se nahaja ravno nad
vso lopo (predcerkviščem) Št. Peterske bazilike. Iz srednjega okna te dvorane, odkjer je prelep razgled na Št. Peterski trg, delili so navadno papeži na Velikonoc in na praznik ss. Petra in Pavla apostoljski blagoslov pred baziliko zbranemu vernemu ljudstvu. Novi časi, časi
oropanja apostoljskega prestola, odpravili so tudi ta pre- z ek X VI lepi obred. Lastnega imena ta dvorana nima; tudi s po
sv. apostolskega prestola, ljubezen do po-Cerkve, ter zahvalnost za vse milosti, ki jih je sprejemal in jih še sprejemlje ves katoliški svet
od namestnika Kristusovega na zemlji. Poleg pisanih
adres je pozdravil milostljivi gosp. diakovarski biškup Jurij Strossmajer na prestolu sedečega sv. Očeta z daljim latinskim govorom. Besede njegove priličiti bi se bile zamogle tekočemu medu. Tudi ta govor ponavljati ne vtrpim. Ako ga kdo želi brati, najti ga zamore
poslovenjenega v knjižici: „Glasi katoliške družbe. Zve-
Ljubljani 1882, str. 57
62
u
Akoravno jih
sebnimi olepšavami se ne ponaša, toraj sprejemajo sv. vendar
je bilo mnogo med romarji, ki latinski ne umejo
Oce v njej
mil. gosp. govornika pazljivo poslušali
>
so ko
omarje, kedar se jih snide nenavadno ve- pa je, zagotovljaje v imenu vseh sv. Očetu zvestobo in
Ubi
liko število. Za ta dan vravnan je bil na levem koncu udanost, izrekel na podlagi besed sv. Ambroža dvorane prekrasen prestol (tron) za sv. Očeta; ob obeh Petrus, ibi ecclesia" (kjer je Peter, tam je Cerkev) je stranéh stalo je 28 naslonjačev (Armsessel) za preuzvi- zadonel po vsej dvorani gromoviti „živio !" — Govor
sene
kardinale
5
m zraven še nekaj stolov
za drug
svoj skončal
duhovske prvake. Precéj prostora na sprednji strani prestola (na pr. šesti del dvorane) je bilo omejenega kot posebno odločeni kraj za romarske odličnjake ; po
delitev
milostljivi gosp. škof s prošnjo za po
apostoljskega blagoslova
sredi dvorane so stali Švicarji
Koj za tem se vzdignejo sv. oče Leon XIII. od svojega sedeža, da bi (kar je za visoko stališče pape-
v
(Spalier), ter s tem delali prosti pot proti prestolu
dveh gostih vrstah ževe časti pač kaj nenavadnega)
s
Po
ogovor Strossmajerj
tojé
odgovorili na
sicer tudi v latinskem jeziku
obeh stranéh velikanske dvorane pa je bil odločen pro- ^dor hofo ta odgovor sv. Očeta brati, zavrnemo ga na jjtor za nas druge romarje.	~	"
Danico
Ko smo prišli okoli 11. ure v dvorano , hitel je
prisvojiti si tak prostor, ki bi bil najbolj
ki
1881. list 28.; jaz omenim edino le besed
jih izustili kmalu spričetka govora
vsak romar
a
bli
vgajal njegovi vidoželjnosti. Da se je vse gnjetlo žavo prestola, je stvar naravna, s tem pa je rastla vro fina, ki je bila tudi ta dan od zunaj nenavadno huda v dvorani skor do nestrpljivosti. Dolgo nam je bilo ča kati trenutka, ki seje smel imenovati krona našega ro
ličj
potolažil z Vašim prihodom
i
namreč: „Bog
Cez ob
Očeta bila je ves čas razlita neka nadnaravna
?
j
pa še
okoli pol
ure nastane po dvorani
manj a
hipom
kliče Švicarjem: „Pozor!" V tem trenutku jel se je po mikovati od glavnega portala gor vèn veličasten sprevod
ljubeznjivost in prijaznost; glas njihov bil je jasen in čist enako krhko-donečemu zvonu, in imel je nekoliko enakosti z govorom rajncega knezoškofa dr. Jerneja Widmerja. Govorili so bolj počasno, premišljeno, kar nas je zopet nekoliko spominjalo navade ranjc. dr. Jan.
šumenje zavzetja, ko krepki glas poveljnika
Bleiweisa-Trsteniškega
Skoraj 3/4 ure
govorili so
poslušalo; vseh oči bile so obrnj
Oče. Vse jih je molčé
v Nje
prevzvišenih
gor o*
kardinalov korakalo je v počasni
skončali svoj govor, zapojó s krepkim glasom
Ko so pa
hoji gor skoz dvorano, za njimi pa je neslo dvanajst v
n
Sit nomen Domini benedictum!" na kar smo na
višnjevo-rudečo svilo oblečenih mož na visoki nosilnici, vzoči romarji odpeli z gromovito-donečim :
imenovani ..apostoljska
sella
íi
prekrasnem tronu se
*--------77 X ---5	pvuiuouwui UWHUL OV,	;; ^^ J-ivv, , UUUV;
dečega sv. očeta Leona XIII. Ob stranéh korakala je pojó zopet sv. Oče:
Ex hoc, nunc et usque in seculum". Na to za
častna straža
nesli se tudi po šegi jutro-deželni ve-
liki vetro-mahalnici iz velikih in prekrasnih belih (menda
n
Adjutorium nostrum in nomine Domini!"
mi
štrusovih) peres. Na žnablih vseh do 3 tisoč nazočih romarjev in druzih zbranih Slovanov menili smo brati od dna duše in srca prihajajoči slavoklic: „Živio!" toda: globoko spoštovanje vdušilo je glasni izraz neiz-
romarji pa zopet gromovito-doneče:
„Qui fecit coelum et terram". Ko pa so sv. Oče zapeli: „Benedicat vos omnipo
tens Deus!" —zgrudilo se je vse na kolena, prejeti nji
rekljivega navdušenja, vse šinilo je molčé na kolena. hovi apostoljski blagoslov, katerega so nam pevaje po
delili. Poleg mene stoječi gosp. P- Benedičič pa mi je
bi prejelo apostoljski blagoslov, katerega so sv. Oče neprestano delili na desno in levo. Kakih 10 minut je trajal čas velikanskega sprevoda skoz dvorano. Ko do-
dj al :
»
Mnogokrat sem bil uže pri papeževih avdijencah
Oče iz „selle nj, prevzvišeni
spejo na njeni konec, stopij se proti prestolu, se vsedejc dinali in drugi cerkveni odličnjaki priklonij
kansk.
Li
, podajo
kar-
se jim
ter zasedejo svoje prostore. Bil je to res veli-nepopisljiv prizor. Gledati nam
navzoč, pa še nikdar niso podelili tako slovesno apo stoljskega blagoslova, kakor danes."
(Dalje prihodnjič.)
v sredi kardinalskega zbora poglavarja in Očeta
bila sreča
vsega
vesoljnega krščanstva, škofa vseh škofov, ter namestnika Kristusovega na zemlji. Zdaj so se podali sv. Očetu
darovi
5
ki so jih prinesli za
romarji iz dalj
do
Ako kdo to adreso brati želi, najde jo natisnjeno v 28. listu Danice" 1. 1881. — Skazali so bili sv. Oče slovenskim romarjem Čast, da so jim na to pismo verne udanosti
movme; vzročile so se Jim tudi adrese glavnih treh tudi odgovorili, in sicer dne 15. septembra 1881. Došel je
slavjanskih rodov : hrvaška, česka in poljska
Imeli
smo seboj tudi Slovenci svojo lastno adreso, katera Kožuhu, in je
bil odgovor prečastnemu gosp. starološkemu dekanu Mateja
je bila
Očetu vendar še
poznej izročena, in sicer
natisnjen v 41. listu „Danice" 1881.
Pis.
♦



248

Zabavne stvari
#
Podoba.
Umoteljnik se je spomnil, da res uže poprejšnjega
dné ni bilo sveče, torej je upokojil se in molčal je. Dal
se je sleči in del je ná-se svoj močni in jako obnošeni halat.
Povest.
»
Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoričan
» «
bil je tukaj
gospodar
u
Nu, ali je prišel po
9
opomnil je
znam to
u
je umeteljnik in kolebnil z roko
dejal
(Dalje.)
»
Ali ni prišel sam
41
povedal je Nikita
s kom vred je prišel?
u
Ne znam
v '	mII V Là JLi Cií JLUl * O JX \J ULI
__V	"	/
Tako je Cartkov prav nenadoma kupil staro podobo laščencem (komisarjem)
s kom vred, z nekim policijskim poob
u
in to trenotje samega sebe vprašal: „Zakaj sem kupil
jo?
čemu pa mi bode?
u
Ali ni bilo več nika
koršne pomoči. Vzel je iz žepa dvogrivnik, dal proda jalcu ga, podobo vzel pod pazduho in odnesel jo seboj
Na poti se je spomnil, da je bil poslednji dvogriv
„Zakaj pa s policijskim pooblaščencem?"
„Ne znam, zakaj; dejal je, da zató, ker stanovnina plačana,
u
??
Nu, kaj bode iz tega?"
Jaz ne znam, kaj bode iz tega; dejal je, če neče
nik to, ki je imel ga in oddal. Pomračila se mu ie naj Pa ostavi bivališče. Hočeta priti zopet jutri
—	_____i •	•	v v ,	• ,	XT«,' 1 ~	~ ~ ~----: 1	~ Ui „ „
7
«
misel takój ; nevoljna in malomarna puščoba se je tila ga prav ta trenotek. „Da bi hudir pozobal to ! Kako gnjusoben je ta svet!" — opomnil je s čutom
kov
n
Naj
prideta
opomnil je otožno hladno Cart
in žalost je ovladala ga popolnem
Mladi umeteljnik Cartkov je imel spretnosti

ki so
ruskega človeka, ki se mu slabo godi. Da skoro sam mnogo obečale; o mnogih trenotkih je njegov čopič raz-
ni znal, korakal je nehoté brzo dalj
ni imel čuta odeval nazornost (anschauung) in razmernost
do ničesar. Večernega žara rudeča jasnota je še mu- nagib, da se bliža bolj prirodi
>
nagel
dila se na nebnem oboci: še so bili domi
5
stoječi na
n
tej strani, ožarjeni z njega toplo svetlobo; a v tem je	— imate o^giuuou, gicuuua uuuc tu, u
bii vshajajočega meseca hladni sinjkasti blesek jasnejši poguboste; ali nestrpni ste; kedar vas se kaj loti
in jasnejši. Poluprozorne lehke sence trakovi so padali	kaJ priljubi se vam, ovlada vas to, a vse drugo vam je
na zemljo in odbijali se od domov in pešcem od nog.	smet> do druzega vam nič ni, vi sami ne znate, kaj
profesor
Pozorni bodite, dragi moj"
rekel mu je često
vi imate spretnosti; grehota bode to
če
Uže je umeteljnik začel malo pomalo ozirati se v nebo,	radi- Pazite, da naposled ne boste po sedanji navadi
pokrito z nekako prozorno, tenko, sumljivo svetlobo,	živopisec (malar); uže začenjajo presmelo kričati vaše
a skoro te trenotke so mu iz ust prikrilile te-le besede :	barve ? vaši riski niso strogi, zdaj pa zdaj so do céla
•w v « 1 — i r : i -H mL	1 1 • w ■ m % i -m m «« ^ • . * . • m
n
Kako tenek zvuk je to
u
bi vrag vzel to
in besede: „To je zlo, da
slabi, črta ni vidna; vi uže hitite za osvetljenjem se-
in popravljal je podobo, ki je ne
danjega časa
tem, kar o prvem pogledu bij
oči
přestáno vhajala mu izpod pazduhe, in pospešil korake, varujte se, da nevedoma ne zablodite v angleško raz-
Utrujen in vès potan je privlekel se domóv v pet
vado
j
pazite: uže se vas začenja prijemati svét
uže
le-
najsti ulici na Vasiljevskem otoku. Težko in sopeč je	drugič okrog vašega vrata vidim gizclalinsk robec,
lezel po stopnicah, politih s pomijami in odičenih z	letajoč klobuk----Vabljivo je to, če človek more
mačjimi in pasjimi odpadki. Potrkal je na duri, ali ni	títi se> ter za novce malati obraze, podobe po sedanji
se oglasil nihče: žive duše ni bilo domá. Prislonil se	navadi; ali to je spretnostim skaza, ne razvitek.
je
oknu in sklenil je, da bode potrpežljivo čakal
t ~ — v —»	JVJ Vtu. WVUW ^/VUX^/WJAJJL » V \ji*,JX O/Ji , P a
naposled se je za njim sè svojimi koraki oglasil sluga v modri košulji, to je bil njegov kuhar, tri mu je barve, ne zgubode
Potr
pežljivi bodite! Premislite vsakako delo, zavrzite gizda-vost — naj drugi beró novce, kar je vaše, to vam se
u
(Dalj
prih.)
pometal bivališče, ki je sproti nesnažil ga sè svojim obutalom. Mladeniču je bilo imé Nikita; prebil je ves čas za vratmi, kedar gospoda ni bilo domá. Nikita je
dolgo časa trudil se, predno je ključ porinil v luknjo ključavnici, ki je ni videl ni o temi.^
Naposled so duri bile odprte. Cartkov je stopil v prednjo sobo, nestrpno je bila mrzla, to imajo vsi ume-teljniki, česar pa sami ne opažajo. Ni oddal Nikiti
Naši dopisi.
Gorice 23. julija. (Izv. dop
Konec.)
Naši
plašča

temuč kar stopil je v svojo delavnico
Kotno sobo, veliko ali nizko, sè zamrzlimi okni
štiri
zame
tano z vsakojako umeteljniško zmesijo: s kosci raznih
rok iz sadre (gips), z okviri, prevlečenimi s platnom, s krajinami, začetimi in
pohojenimi, z
obleko
razveseno
raz-
--O--~-"^vvwui JL lil J^VAIUJVJUIXUJL j JU \J KJ X\J ÂJ* \J j 1	}
po stoléh. Močno je bil utrujen, odložil je plašč, mišljeno donešeno podobo postavil med dva mala od-
rezka platna in kar paûel je na ozek blazinjak (divan), o katerem bi človek ne bil lehko trdil, da je prevlečen
Brici so prosili brezvspešno za sodnijo na lastnih dih; nasprotniki njih želja so dobro poznani. Ministerstvo bo treba še po drugih potih podučiti o potrebah naših Bricev. Enaka se bo morala zgoditi gledé na vpeljavo učnega jezika v naših srednjih šolah. Te dni namreč je dobil deželni odbor goriški odgovor po tržaškem namestništvu, da naj v tej zadevi ostane vse po starem. Naučno ministerstvo se sklicuje na svoje pre-
, in pri-
pnčanj
na sklepe deželnega šolskega sveta
stavlja celo, da se mora status quo obdržati, ker dose-
danje ;;uredbe
pospešujejo obe narodnosti (slov
ital.)
s kožo, kajti vrsta mednih
čavljičev, ki
so nekedaj pri
peto držali, davno je uže bila samosvojna, a koža je
tudi po vrhi bila sama svoja, da je Nikita za njo za-rival omazane nogovice, košulije in vse nesnažno perilo. Ko je bil sedel in oddehnil se, kolikor je bilo mogoče počiniti na tem ozkem blazinjaku, zahteval je naposled
svečo.
ne da bi katero zavirale, in ker varujejo državne koristi." O svojem času sem poročal, kako je sestavljen deželni šolski svèt, in da od te strani nam ne bodo ni-
kdar pravično in ugodno sklepali, sosebno če se še kak domačinec (zadnjič Lah) zlaga z zagrizenimi Nemci! Deželni odbor, deželni zbor in vsi domači modrijani pa razvidijo, kako jih naučno ministerstvo podučuj
»
?5
n n
ni"
Sveče
Kako je to Saj je uže sinoči ni bilo
povedal je Nikita
da je ni
_________________________ r_______v_, češ
da ne vedó sami, kake uredbe pospešujejo obe narod nosti, slovensko in italijansko. Jaz bi nasvetoval mi nistru Conradu. da bi pogledal v šolske stati
i
tik
U
na
odgovoril je Nikita. lijanskih uč
?
Beneškem, d
bi izvedel, koliko it
s Primorsk
o
se
a
249
Laškem, se nasreba tamo laškega duha in se
povrne potem v Avstrijo vse
to, ker
se Lahi
avstrijski ne marajo ali ne morejo učiti po sedanjem sistemu. Videant consules!
Prem 19. julij a. (GOOletna slavnost
Konec.)
ta veseli in nedolžni otroški truš prenehal
Ko bil
slavnostnih svetinj. Domači imenovani dobrotniki zložili bili so skupaj v gotovini denarni in denarne vred-
s čemur se je mogla veselica dostojno prirediti in pošteno izvršiti.
Vsem tem blago-milim dobrotnikom se kot stari
v imenu razveseljene in obdarovane šolske
nosti skupni znesek s 45 gold. 90 kr
fehtovič
dovršen, zapoje zopet zbrana šolska mladina vse od- Pladine tukaJ enkrat javno prav iz dna srca pre
stavke slavnostne himne: „Kranjska z
Avstrijo- z vso
u
navdušenostjo, sosebno njeni (himne) zadnji del vsakega odstavka, čemur sledi obdarovanje vseh 172 zbranih šolskih otrok. Razdeljenega bilo
raznih predmetov,
iskreno zahvaljujem ter se jim tudi v prihodnje
za
• y
Bog mili Vam
Vaša blaga dejanja tisoč- in milijonkrat v polni meri
dalj
podporo pregoreče priporočam
to je
je vsega skupaj 260
obilno plačaj
povrni
t
Rant
10 kosov slavnostnih svetinj
Skopo na gorenjem Krasu 30
100 knjižic „Habsburški rod", 50 komadov slavnostnih sPlotl govoré, da imajo vsako 7. leto dobro letino
telj.
Primorci
pesem z napevi vred in pa 100 podobic. Svetinje naj- !etina s® ie kazala letos. Sena je bilo obilno več
záslužnějším učencem in učenkam pripenjal, kakor tudi
druga darila po zasluženjiv sporedno oddajal je domači župnik, visokoč. g. Anton Zgur. Po dovršenem obdaro-
Ona
nego
„ . dobro kazalo , posebno pa je vinska trta „teranka" obetala bo-
lani
v žiti je bila srednja letina; sočivj
gato trgatev; a 25
zjutraj
ob
vanji zahvali se podpisani v imenu svoje šolske mla- gorenjem Kraševcem'tužen dan, silna toča
uri je bil nam
dine vsem onim milim dobrotnikom
ali drugi način k slavnosti kakor koli pripomogli na prostoru veselice javno imenuje imena njihova jim bode mladina vedela pri vsaki priliki tudi
hvaležna biti.
kateri so na eni ter uničila nekatere občine deloma, dru
?
ter
da
ste
» w
Sviloprejke so se dobro ponesle
je bila nizka 1 gold. 50 kr. ki
se je vsipala pa vse do či-a cena njim
Gosenice (gobovec
sama
Vso slavnost poveličevalo je tudi 21 strelov z doma nazega obrale, zdaj
svanspinec, liparis dispar) so letos po Krasu črni gaber slive, jabelka, leško, sem ter
hrast
da celó oreh do
nazaj perje pognalo. Bog daj
narejenimi petardami, katere so srednje velikosti mož- večo skrb za naprej v zatiranji te jako škodljive živa
narjem enako prav dobro gromele
Pred sklepom slavnosti se še enkrat z mladino
lice
Da se frišno meso o letnem
, x	----------prav
navdušeno zapojo zgoraj navedeni trije odstavki „cesarske himne"
Francu Josipu trikratni frenetični „slava
obvaruje, se potrosi z zmletim žveplom
času smrdljivosti
A. K
na kar še enkrat presvitlemu cesarju morejo umiriti
Ljubljane. (Nemškutarski nasprotniki naši) se ne
in celi prevzvišeni Habsburški hiši
da so bili prazniki 6001etnice tako si
u
jaj
iz grl vseh navzočih žadoní, in odboru
tudi brez nemškutarske večine v deželnem zboru
Konečno še podpisanega malenkost zbrani šolski mladini na kratko pojasni
ne morejo nam odpustiti, da
vero, dom, cesarja domovine
staroslavno geslo: „vse za po katerem se prebivalci naše lepe Kranjske od najstarejših časov sem vedno
vseh tako velikanskih svečanostih
bil
pri
ljudstva izgled
J
za vse to
da je bilo priznanj
premilostl
pri toliki množici
ar-Vse to
zvesto ravnajo, ter je spominja na veličastno obljubo prisego ravno ta dan pred 600 leti po naših staroslavná pradedih prevzvišeni Habsburški hiši slovesno stor jeno, katera se je do današnjega dné vedno
kot sveta oporoka tudi skoz vse rodove vestno držala
bode hudo naše silne nasprotnike toliko bolj, ker bi bili nekateri mladenčki izmed njih prav radi provzročili nekaj ravsanja, kakoršno je navadno bilo včasih pri „neomi-kanih kmetijskih fantih". — Pa to jim je spodletelo in neprestano mislimo, da ne bode napačno, ako se ona korajža malo
To prisego vsa šolska mladina hoče po geslu: „vse za vero
dom
krepkimi glasovi, da se
ohladi v temni shrambici v Križankih
Tudi dopi
nati, živeti in tudi umreti z besedo: „hočemo" obnovi.
Za sklep opravi se na prostoru veselice pod milim nebom s šolsko mladino še kratka molitev, da bi mili Bog tudi vprihodnje našo lepo deželo
unanjih časnikov trudili so se vse dogodbe kaziti, cesarja" vedno rav- pa tudi to prizadevanje ni imelo vspeha. — Po vsem
tem mislimo, da narod naš zdaj in zmirom, dokler imamo pravično vlado, mirno gleda na vse to nagajanje klike, katera celó v svojem poginu noče sprevideti, da pri nas
valce s presvitlimi Habsburškimi vlada
njene prebi- niso tla za njo. Mi lahko mirno gledamo to početje v
dobrem
»
krščanskem
in domu v prospeh
»
poštenem
vred v vsem zavesti, da smo tukaj mi dom
pravičnem sveti veri jansk
da je
čas
čast in slavo s svojo vsemogočno
čuvati hotel
roko milostno podpirati, varovati, voditi
In tako bila je šolska veselica s praznovanjem oOOletnega združenja Kranjske s presvitlo Habsburško
č
hišo tukaj imenovani dan ob pol 12
enakopravnosti vse prizadevanje nasprotnikov
(Mestni odbor ljubljanski) zboroval je dné 27. u. m.; pri tej seji došlá je rešitev sklepa gledé učnega jezika v mestnih ljudskih šolah od deželnega šolskega
končana, ob katerem času se je šolska mladina
pred poludnem sveta, o kateri se bode še obravnavalo
vdušena
vesela ter duševno
telesno pokrepča
vsa na- spodarskih
potem več go
tovo
občine
a raz — n go-
sakemu šolskemu otroku tukajšnje farne in šolske
zdravstvenih poročil. Začetkom seje pa
šolske veselice prostora na dom odpustila. Ta da
je poročal gosp. župan Gras seli
\
najboljšem spominu skoz celo'življenje ostane! seje od
nega zbora v dnevih praznovanja 6001etnice , _ ____
lostljivi zadovoljnosti presvitlega cesarja. —Pri'koncu
o postopanji mest
o premi
Mili dobrotniki, kateri so
tej veselici
spodob
denj
o
pa je tudi župan, da mu ni neznano ve
nekaterih nasprotnikov
nemu praznovanju slavnega zgodovinskega praznika 600- zadevi prejel uradno poročilo
v „svicariji"
da
o tej
letnice vsak po vsvoje pripomogli, so : visokočast. gospod župnik Anton Zgur, Andrej Frank, Anton Žnidaršič
ga tudi uže oddal do
deželnega predsedstva, katero bo gotovo uvedlo
kar
se soprogo vred, vsi iz Prema; Janez prebivalstvo ne dá dražiti in iznemirjat
France Žnidan
Valenčič, hiš. št. 1, in Anton Posega postaje, oba iz Kilovč: Janez Baša
prav
Konečno opominja g. župan, naj se slovensko
železnične balinskem vedenji nasprotnil
po takem po
Valenčič Jakob
ki hočejo s tem na
iz Bitinja; gospá Franica Kovačič in Miha Kovačič _
Smerij, in pa Valentin Ermacora, opékar pod Premom, Slovenci ter slavni c.
praviti nerednosti, da bi potem mogli po svetu kričati: tako se zdaj godi na Kranjskem, odkar tam gospodarijo
kr. okrajni šolski svet v Postojni, kateri poslal bil je le-sem brezplačno 10 komadov pozlačenih
(Glavni odbor kmetijske družbe) zboroval je pre teklo nedeljo in sklepalo se je deloma o porabi držav
250
nih podpor za tekoče leto
Muricodolske plemenske bil je uže drugič v rotundi v Praterji, kjer bo razstava
j
živine nakupilo se bode nekaj v mesecu septembru tega prepričat se o napredku priprav
podpori za nadaljevalni poduk se sklene pre
leta.
pustiti predloge deželnemu šolskemu svetu.
za napravo vodnjakov, za katere je privoljenih 1400 gl.
Iz Prage
Dne 28. u. m. utemeljil je v dežel
Prošnje nem zboru dr. Rieger svoj predlog, naj se predrugači
volilni red za Česko v smislu pravice
oddati so pri c. kr. deželni vladi, privoljenih 100 gold, obrniti se ima posebno za poduk v mlekarstvu oziroma za nakup holštajnske pinje.
xyv.jv^ e,*.,	^ —. ~ ť........ Krivičnost
Za podučne spise volilnega reda, rekel je. priznali so nasprotniki naši
po-
sami
da Čehi nismo v ničemur zaostali za Nemci
kazali smo v vseh strokah ved , umetnosti in javnega Za šolsko mladino na Premu privoli se vsled pro'šnje uči- življenja, da smo v večini nasproti Nemcem v naši de
telja M. Ranta nagrada 10 gold, za pokončevanje škod
želi
priča statistika, premočni in prezavedni smo

da
Ijivega mrčesa sejo.
Nekaj poročil odloži se za prihodnjo bi se dali tlačiti po komurkoli, enako mogočnost m pra
(Deželne sirotinske ustanove.) Pričetkom prihodnjega šolskega leta 1883/4. se bodo oddale nekatere deželne sirotinske ustanove za sprejem dečkov in deklic v sirotnišnico, slučajno se bodo nekaterim sirotam po
vico neodvisnega narodnega obstanka pa pnpoznamo tudi Nemcem v deželi, tedaj porazumimo se obema narodoma na korist! Živahna pohvala sledila je mojster-
skemu govoru.
Laško. — Grozovita nesreča zadela je preteklo
Do takih ustanov imajo soboto večer ob	uri otok Ischia blizo Neapola
delile ustanove na roko.
pravico edino le otroci z domovinsko pravico na Kranj- Hud potres trajajoč 15 sekund pokončal je skoraj vsa
skem, ki z ubožnim in rojstnim listom
zdravniškim p o s 1 o p j
lepe
otoka in v njih pogrebel več tisoč
spričalom dokažejo svojo starost (vžitek ustanove se more pričeti po 6. letu in trajati do končanega 15. leta), po-
lj udi
Začetkom sodilo se je, da je mrtvih ljudi 1000
f
zdaj se pa kaže, da jih je mnogo
eč
najnovejši tele
polno ubožnost, telesno in duševno sposobnost za šolski grami trdijo nad 5000
Otok ves vulkaničen šteje
poduk, in da so brez očeta ali matere ali brez obeh.	24.000 prebivalcev, ima veliko toplic, katere so ravno
Dotične prošnje naj se oddajo na deželi pri c. k. okraj-	zdaj zeló obiskane. Najlepše teh toplic so v Casa-
nem glavarstvu, v Ljubljani pa pri mestni gosposki, da	micciola, ki šteje 4000 prebivalcev, več lepih gostil
jih ta izroči do 20. avgusta deželnemu odboru.
(„Slovenska Matica") izda meseca septembra t. 1
nic in bogato-okinčanih javnih poslopij za goste. V tem mestu razdejana so vsa poslopja razun enega in število
za
1882
in 1883. troj
knjig
»
Letopis
u
za leto tukaj podsutih ljudi ceni se
1882/3. z Miklošičevo podobo
Lovčeve zapiske
u
del
3. „Spomenik
[lUUUUU , ÍJ.	^cu^AO
Vsak člen, ki naprej plača
?
gld
( ^ ^ ^ j	I j	&	t 9	J il	i J 1 X	^ ' '	J^^X	^ - * ^^^	^^	^^	m^m ^^
letnine za 1. 1882. ali 1883., dobi samo po en iztisek
vsake teh knjig. Kdor plača samo 2 gold, letnine na prej za leto 1882. ali 1883., dobi samo po en iztisek
?
in „Lovčevih zapiskov
„Letopisa" in „Lovčevih zapiskov" , k menika", ki je sam vreden mnogo nad
ker Matica
gld
T)
Spo
nikomur
ne more dati za jenikov, ki do pore za
gold avgusta
Imena tistih členov in pover
ne pošljejo nobene pod
. Mati
1882. in 1883., izbrišejo se po
činih pravil iz imenika Matičinih členov in poverjenikov
leta 1882. in 1883. Na upanje Matica knjig dajati ne
more.
2500 do 3000, v Lacco
ceni se število mrtvih na 1000, v F o rio na 300. Veliko ranjenih prepeljali so v bolnišnice neapoljske lost in strah po vsi Laški je tem veči, ker je pogrebe-nih tam mnogo zeló odličnih oseb. Tudi kmetovalci otoka so večidel podsuti, ker so se bili uže podali k pokoju. Pomoč je došla nesrečnim kmalu, toda pomagati ni bilo mnogo. Zdravih izkopali so do zdaj 15 oseb. Rešitev je
vsled tega težka, ker so vse ceste zasute in ker je te dni neprenehoma deževalo. Zdravnikov in vojakov došlo je na pomoč veliko število. Tudi kralj Umbert podal se
bival v Neapolji, podaril je podpore 20.000 lir, ministerski svèt 20.000, deželni zastop podaril je 100.000 lir, ravno toliko
je vsled nesreče iz Milana, kjer je
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja
Boj za to, ali bode ljudska veselica
mošnja narodna banka, sv. oče 20.000 lir. — Nesreča,
pravijo izvedenci, ni nastala vsled splošnega zemeljskega potresa, ampak vslecl tega, ker se je posedel ves otok Zadnji potres bil je tam leta 1881., pa tedanja je bila primeroma mala.
nesreča
ali ne v spominj 2001etnice, odkar je poljski kralj Sob jeski odgnal Turke, še zmiraj traja med krščanskim in judovskim prebivalstvom; da se na Dunaji dostojno ne
bo praznovala ta svečanost
Egipt
Kolera tukaj še vedno hudo razsaja
je zdaj gotovo, kakor je zadnjih 24 urah
i """j *^ * -— " znano in gotovo, da o vseh večih vprašanjih gospoda
rijo tam judovski listi. S tem pa se Dunaj tudi sam ob sodi.
nekatere dni umrlo jih je samo v Kairi nad 500 oseb telegram od 31. julija naznanja v Kairi 330 mrtvih v
umrlih angleških vojakov je
Število
Velika dogodba tega tedna je odlikovanj
šega ministra vnanjih zadev, grofa Kain oky
i
j na
nem
naznanjeno zdaj nad oO malo oseb za to boleznij
pokazala, samo z AnglešKega naznanili so se pred nekaj
Aleksandriji umrlo je Evropi se do zdaj še ni
dnevi 3 slučaji
pa iz Beiruta
Sploh so novejša
škim redom „črnega
orla
u
Î
najvišim nemškim redom. Iz
da so razmere
tega odlikovanja sklepa politični svet, naše z Nemško zmirom tesno prijateljske strijsko-nemške zveze dokazuje pa še bolj nedvomljivo
a pri
t. m. obiskat našega cesarja
poročila gledé števila umrlih in razširjevanja bolezni
odnejša, nikakor pa še ne dobra. Upajmo, da se po«
in da nas Bog
su razmere u^uuu^ou,	^	—
Trdnost av- sreči, bolezni prestop zabraniti v Evropo
obvaruje še te hude šibe
predstoječe obiskanje nemškega cesarja Viljem
nas. Pride namreč dne v I šel in se bode tam mudil dva dni; bolj kot to ob
iskanje bi ne mogel dokazati noben čin v resnici pri jateljske zveze med našim in nemškim cesarjem boljše poroštvo evropskega mirú
»
naj
Žitna cena
v Ljubljani 25. julija 1883.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr
banaške
8 gold. 93 kr
turšice 5 gold. 40 kr
soršice 6 gold
Električna razstava tukajšnja ni bila gotova v
50 kr
rži 4 gold. 6 kr
ječmena 4 gold
namenjenem času
Dotični odbor sklenil je zdaj doko- prosa 5 gold. 53 kr
ajde 4 gold. 71 kr
. 6 kr. ovsa 2 gold
nečno pričeti razstavo dne 16
m
Cesarjevič Rudolf
92 kr
Krompir 3 goid. 57 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani