glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE
3.	Spregledane figure
4.	Veplas za vojsko?
6. Menjava ogrevalnega sistema? 9. Plesalci tekmujejo
titovo velenje, 9. marca 1989 številka 9 (965), cena 2.000 dinarjev
h

Da rezerve so, dokazujejo rudarji
Samo z notranjimi ukrepi prihranili 22 milijard dinarjev!
V REK-ovi delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje so lansko poslovno leto sklenili pozitivno in oblikovali tudi minimalne sklade. Ukrepi, ki so jih sprejeli za izboljšanje finančnega položaja in njihovo dosledno izvajanje lani, so temu izdatno pripomogli. Napori tega preko pet tisoč članskega kolektiva so bili usmerjeni v zniževanje porabljenih sredstev in doseganje načrtovane proizvodnje, ki so jo konec leta celo presegli. Prihranke so na Rudniku lignita Velenje ovrednotili na 22 milijard dinarjev, kar je toliko kot sedem odstotkov potrebnega prihodka ali toliko kot znašajo revalozirana amortizacija in stanovanjski prispevki skupaj.
Danes je jasno, da bi bili rezultati brez notranjih ukrepov ob politiki, ki jo je vodil Zvezni izvršni svet lani do te panoge, gotovo negativni. Cene industrijskih proizvodov so se lani v po-
prečju povečale za 203 odstotke
—	v primerjavi z letom '87, cene premoga in električne energije pa so se v istem obdobju povečale za 137 odstotkov. Mimogrede
—	če bi bile lani te cene samo 13 odstotkov višje, bi na Rudniku lignita Velenje sklade lahko do >vrha< napolnili.
Letošnje naloge, ki jih že uresničujejo, začrtali pa so jih lanskega decembra, so podobne tistim iz preteklega leta. V ospredju je doseganje načrtovane proizvodnje ob nadaljnjem zmanjševanju, tam kjer je še možno, porabljenih sredstev. To bodo naredili sami. Drugo pa je cena, ki bistveno vpliva na poslovanje in trenutno so s cenami premoga in električne energije na slabšem, kot so bili ob vstopu v leto 1988. Veliko pričakujejo od politike nove zvezne vlade, saj so prepričani, da bo ta dolgoročna in ne taka, ki bo odvisna od vremena.
M. Krstič-Planinc
V (ponedeljek so se v prostorih družbeno-političnih organizacij v Tittovem Velenju na posvetu zbralii sekretarji osnovnih organizacij ; zveze komunistov. Posvet je sklicaal občinski komite ZKS Velenje,, njegov namen pa je bil oceniiti utrip in dejansko stanje v delownem okolju v sedanjih raz-meralh.
Skcoraj vsi razpravljalci so izrazili re:sno zaskrbljenost zaradi za-ostrernega in nejasnega položaja. Najbcolj jih skrbi, in to upravičeno, kiako bo z gospodarskim so-delovianjem med slovenskimi podjettji in partnerji iz drugih re-publilk. Bojkot ne vodi nikamor,
so poudarili, prav tako pa je v takšnih odnosih nemogoče izpeljati gospodarsko reformo. Nekatere delovne organizacije, Gorenje naprimer, že občutijo' posledice zaostrenih medrepubliških odnosov, obsodili so tudi vrsto drugih neprimernih ravnanj. Na koncu je bilo rečeno, da komunisti sedaj ne bi smeli delovati opozicijsko. So dejanja, na katera lahko komunisti opozarjajo, so pa tudi dejanja, na katera lahko vplivajo, je bilo povedano. Predvsem mora v vseh okoljih vladati strpnost in razsodnost. Ob koncu so se komunisti dogovorili še o nadaljnjih aktivnostih.
B. M.
SKUPNI JU605L0VAK1^IC.» TRG
>7)/7?
Kaj bomo gradili v Stari vasi?
Že Uep čas je znano, da je okoli 7,8 ha površin v krajevni skupnosti Staira vas (med sedanjo stanovanjsko sosesko, industrijsko cesto ob) Interevropi in cesto ob jezeru) predvidenih za gradnjo. Mnogi;i so že »videli« svoje stanovanjske hiše na tem lepem po-dročjuj Titovega Velenja, spet drugi (delavnice. In kaj bo zares mogočče tam graditi? To je še vedno) odprto vprašanje.
Na ; zadnji seji so člani velenjskega izvršnega sveta govorili o treh množnih variantah pozidave na termi področju. Izdelal jih je Zavodi za urbanizem Velenje.
Po [prvi bi lahko na tem področju j zgpadili od 29 do 30 obrtnih deelavnic (predvidena je mirna obnrt, mednjo pa štejejo tudi avtomaehanične dHavnicet. osta-
Gaudeamus igitur
»Veselimo torej se,« pravi štu-dentovska pesem, ki menda izvira iz neke stare spokorne pesmi, pa so si jo prisvojili tudi maturanti. Bila je v mislih in na ustih vseh, ki so se v petek in soboto veselili v Rdeči dvorani na 13. tradicionalnem velenjskem plesu maturantov Centra srednjih šol.
Ni jih bilo malo. V obeh večerih je plesalo kar 140 parov maturantov, z njimi pa so bili profesorji, starši,prijatelji, Za vse je bil to dogodek, prelomen v življenju in zato toliko slovesnejši, saj pravi ta svečana študentovska pesem, ki je v zrelost pospremila že mnoge generacije: »Trajno naj cvetijo.«
(vos)
Odlagališče bodo razširili
INa zadnji seji so člani velenjskega izvršnega sveta sprejeli odlok o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov v krajevni skupmosti Skale, ob velenjskem jezeru. Predvidena je razširitev sedanjega! odlagališča na približno 272 tisoč kvadratnih metrov, sama de-ponijia komunalnih odpadkov pa bo obsegala 108 tisoč kvadratnih metrov. Kljub tolikšni razširitvi, pa bo to odlagališče zadoščalo le za nekajj let, tako da je treba v občini nemudoma začeti iskati novo lokacijo.
(m:)
Posvet sekretarjev ZK
Dražje stanarine in najemnine
Od I. marca, je treba v občini Velenje za stanarine in najmenine odšteti 35 odstotkov več denarja. Tako so odločili delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje na zadnji seji.
To je letošnja prva podražitev stanarin in najemnin v občini Velenje v letošnjem letu in v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, ki so ta korak naredile že v začetku leta, tudi najnižja. Drugje so se odločali za približno 66-odstotno podražitev.
S to podražitvijo bodo občani, uporabniki družbenih stanovanj lahko koristili tudi sredstva namenjena delnemu nadomeščanju stanarin, če seveda izpolnjujejo pogoje. Sredstva zanje namenjamo iz sredstev solidarnosti. Doslej je to socialnovarstveno pomoč v občini Velenje koristilo 424 uporabnikov (od 7500) družbenih stanovanj, ki so za to izkoristili približno 5 odstotkov solidarnostnih sredstev. Na Samoupravni stanovanjski skupnosti računajo, da bo pri vsaki podražitvi iskalo to pomoč več občanov, zato bodo za subvencioniranje stanarin namenjali tudi več sredstev, računajo od 15 do 20 odstotkov. S preostalimi sredstvi, zbranimi s solidarnostjo, gradimo nova stanovanja.
(mkp)
Na Kidričevi se bomo še spotikali
Kidričeva cesta je v Titovem Velenju že dolgo kamen spotike in kot vse kaže to še nekaj časa tudi bo.
Precej časa je moralo poteči, da smo pristopili k njeni rekonstrukciji, ki je bila še posebej zaradi črne točke, nevarnega ovinka pod osnovno šolo Mihe Pin-tarja Toleda, nujno potrebna. Pa kljub tolikšnemu času, očitno na to rekonstrukcijo nismo bili dovolj pripravljeni. Niti strokovno, še manj pa seveda finančno.
Tako se sedaj, ko je del ceste že rekonstruiran, še vedno prerekamo, kako bomo s to gradnjo nadaljevali, saj imamo nič koliko nasprotnikov, ki nastopajo z več ali manj utemeljenimi argumenti. To je seveda znova dokaz, da je treba takšne gradnje celovito načrtovati, da parcialno sprejemanje odločitev ni in ne more biti sprejemljivo.
Člani izvršnega sveta, so bili na zadnji seji v bistvu prisiljeni sprejemati kompromino rešitev
rekonstrukcije Kidričeve ceste od križišča s Tomšičevo in Efen-kovo do Kajuhove ceste. Najbolj sporno je nedvomno to, da ob novi cesti ne bo kolesarskih stez, kar nam bo (v to sicer vsi niso prepričani), nakopalo nove težave, pa najbrž tudi spet kakšno novo črno prometno točko. S tem tudi nismo zadostili zahtevam prometne študije, na katero se sicer načrtovalci močno naslanjajo, čeprav je menda že zastarela, da je treba v prometu dati najprej prednost peščem, nato kolesarjem in šele nato drugim udeležencem v prometu. Slednji imajo tu vso prioriteto.
Različnih mnenj je ob tej rekonstrukciji skoraj toliko kot razpravljalcev, zato seveda ni čudno, da je takšno gradnjo težko uskladiti. Predvsem pa se bo treba nasloniti na mnenja strokovnjakov in jih potem tudi držati za besedo, če rešitve ne bodo najbolj prave.
M. Zakošek
V nedeljo ob Jezeru balkanski kros
Pridejo športniki in športnice vseh držav
V nedeljo bomo v Titovem Velenju gostili na balkanskem krosu športnice in športnike vseh balkanskih držav. Prijavljenih je kar 188 tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo tekli na vzorno pripravljeni progi ob Jezeru. Nastopili bodo v petih skupinah z različnimi dolžinami proge. Tako bodo mladinke tekle na 2.000 metrov, mladinci na 5.000, za mlajše člane bo proga dolga 8.000 metrov, za članice 4.000, najdaljša pa bo proga za člane, saj bodo morali preteči kar 12 kilometrov. Naslove balkanskih prvakov bodo podelili v posamični in ekipni konkurenci. Kdo bodo najboljši je seveda težko napovedati, pričakovati pa je, da bodo po najvišjih mestih segali romunski in bolgarski tekmovalci in tekmovalke, štrene pa jim bodo gotovo skušali mešati odlični posamezniki iz drugih držav. Ljubitelji teka v naravi iz Šaleške doline bomo še posebej bučno navijali za
lo pa bi še prostora za 13 do 14 stanovanjskih hiš. Po drugi varianti je predlagana gradnja 50 do 55 stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami, tretja varianta pa daje več prednosti stanovanjski gradnji.
Člani izvršnega sveta so v razpravi opozorili na pomanjkljivosti in mnoge nevšečnosti, ki jih prinaša kombinirana stanovanjska gradnja z obrtno, predlagali pa so, da razgrnejo vse tri možne variante pozidave tega območja, krajani pa naj sami izberejo najustreznejšega. Pripravili bodo več strokovnih razprav v krajevni skupnosti, pa tudi z vsemi, ki so zainteresirani za gradnjo na tem področju, predvsem obrtnim združenjem.
(mz)
Moje sanje — lepo stanovanje
Vsakdo si želi imeti svoj prostor pod soncem, svoje stanovanje. Žal pa ostaja to mnogim, vse številnejšim, le upanje, le sanje, ki niso uresničljive.
Stanovanjska gradnja je postala tako draga, krediti neugodni, da si človek sam skoraj ne more pomagati. Preostane mu torej stanovanjska komisija v delovnem okolju. Člani teh komisij pa so že dolgo prav tako v nemogočem položaju, saj s tisto peščico stanovanj, ki jih zgradimo v zadnjem času, ne pokrijejo niti tistih najbolj perečih stanovanjskih problemov. To so običajno socialno šibke družine, ki jim dajemo v naših stanovanjskih pravilnikih vso prednost. Tisti, ki mednje ne sodi tako nima pravzaprav nikakršne možnosti, da pride do
svojega stanovanja, pa četudi je sposoben mlad strokovnjak.
Ob vsem tem pa imamo v občini silno slabo evidenco o družbenih stanovanjih. Organi-
Naša tema
zacije združenega dela jih veliko izgubijo, ne vedo, da so njihova, da v njih morda že dolgo nihče ne biva (teh primerov je sicer manj, so pa - saj se mnogi pač sami znajdejo in takšna stanovanja naselijo). Ali pa, tudi teh primerov ni malo, živijo v stanovanjih otroci tistih, ki so se preselili v lastne stanovanjske hiše, za gradnjo katerih so pred leti dobili tiste zelo »sla-
vne« kredite. Pa nimajo zaradi tega čisto nič slabe vesti, če so pridržali še družbeno stanovanje in ga podarili otroku ali komu drugemu. Sicer pa zakaj bi morali imeti slabo vest oni, saj niso edini, saj se je tako delalo in če vsi tako ravnajo, zakaj neki bi bili izjema. Otroku pa je tudi treba pomagati.
In takšnih primerov je menda v občini toliko, da bi lahko, če bi jih razrešili, pokrili vsaj najbolj pereče stanovanjske probleme.
Spopasti se s tem vprašanji, pa bo trd oreh. Mu bomo kos?
MIRA ZAKOŠEK
našo državno prvakinjo med mlajšimi mladinkami zelo nadarjeno tekmovalko, domačinko Natalijo Mraz, ki bo nastopila v dresu naše državne ekipe, žal pa je Romeo Živko zbolel in ne bo mogel nastopiti v naši državni vrsti, v katero se je uvrstil na nedavnem državnem prvenstvu v Svetozarevu.
Prve športnice in športnike bomo lahko v našem mestu pozdravili že v petek. V soboto bo na Rogli kongres zveze balkanskih držav v atletiki, v tem našem sodobnem višinskem športnem središču torej, ki se ponaša tudi z lepo 400-metrsko atletsko stezo iz plastične snovi.
Slovesna otvoritev balkanskega krosa v Titovem Velenju bo v nedeljo ob 9. uri. V imenu našega mesta bo izrekel dobrodošlico vsem nastopajočim in spremljevalcem predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, ki je hkrati tudi predsednik častnega organizacijskega odbora za izvedbo nedeljskega krosa, pozdravne besede pa bo vsem udeležencem izrekla tudi Dragica Kotnik, predsednica domačega atletskega kluba. Pol ure zatem, torej ob 9.30, pa bodo po lepi progi že stekli prvi tekmovalci. Cilj in štart bo za vse skupine na sredini zelene površine Rudarjevega nogometnega igrišča.
Člani organizacijskega odbora vabijo vse ljubitelje teka v naravi, da ne glede na vreme, preživite nedeljsko dopoldne ob kros progi ob Jezeru in s svojo navzočnostjo polepšate ta največji športni dogodek letos v naši ob-
Mi smo za model ^
EJRrojJ
Celjsko območje
Kmalu še eno zdravilišče
Šestim naravnim zdraviliščem na celjskem območju naj bi se kmalu pridružilo še eno. V Zrečah namreč pravijo, da imajo že vse osnovno, da lahko dobijo tudi uradno razvrstitev med zdraviliške kraje. Tako bodo gostje razen v Topolšico, na Dobrno, v Rogaško Slatino, Podčetrtek, Laško in Rimske Toplice lahko hodili po zdravje tudi v Zreče oziroma na širše zreško območje.
emona ekspres-
»Argumenti« vročih glav
Piše: VINKO VASLE
V Zrečah so že pred časom odkrili tri dokaj bogate vire tople vode; ima približno enake značilnosti kot v sosednjih zdraviliških krajih. Unior, kot nosilec razvoja turizma in gostinstva na tem območju, bo seveda izvajal tudi zdraviliško dejavnost. Ob hotelu Dobrava v Zrečah zdaj že gradijo nov zdravstveni dom, prav tako pa že pripravljajo vse, da bi vodo čimprej pripeljali do zteškega bazena. Predvidevajo, da bo v njem že do prvega maja topla voda. To je seveda prvi korak k dokončni ureditvi bazena, saj ga bodo kasneje tudi pokrili.
Ne bomo še pocrkali, dokler bomo po vrtu brkali! S tem reklom dopolnjujemo vse bolj razvijajočo se ekonomsko tezo o sivi ekonomiji in tem, da je za nekatere čisti osebni dohodek le še del potrebnih sredstev za preživetje. Ob tem se sicer razvija tudi nova teorija, da lahko imajo delavci v manjših krajih, kjer so bliže domovom z zemljo ali vsaj vrtom, nižje osebne dohodke — ampak o tem ne bi danes. Res pa je, da je vse večja kriza delavcev pri nas še bolj povezala srp in kladivo: ko človek s kladivom premalo zasluži, mora v prostem času seči še po srpu. Pa tako ni čudno, da je zadnji čas poraslo zanimanje za zemljo. Ne ravno za tista prava polja, ampak za krpe zemlje, kjer se vendarle da precej pridelati. Tako vrtičkodel-
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta SO Mozirje najprej razpravljali o usmeritvah in predlogu zadolžitev izvršnega sveta pri uresničevanju ekonomske in razvojne politike v letošnjem letu. V razpravi so soglasno ugotovili, da je predlog dober, v nobenem primeru pa ne sme ostati zgolj mrtva črka na papirju. Mora biti le izhodišče v katerem bodo svoje konkretne naloge našli ostali dejavniki od gospodarskih do družbeno-političnih in drugih organizacij. Seveda tudi ne pomeni, da ne bo deležen sprememb, saj je načrtovanje in predvidevanje ob stalno se spreminjajočih predpisih in pogojih zelo oteženo, svoje pa prispevajo izredno zaostrene razmere v družbi.
V nadaljevanju so obravnavali elaborat o predvideni združitvi Trgovske delovne organizacije Savinja in Gostinskega podjetja Turist, ki sta oba v sestavu sozda Merx, njuna združitev pa bi morali pomeniti nastanek prvega domačega nosilca turistične in gostinske dejavnosti v občini. Na zunanje namreč ne kaže več ča-
Ob tem se kaže daljnovidnost ob gradnji, ki so jo sicer opravili že pred desetimi leti: že tedaj so bazen gradili namenoma tako, da ga bi bilo mogoče kasneje pokriti.
To sta prva dva zalogaja ob urejanju začetnega zdraviliškega kompleksa v Zrečah. Pred njimi je namreč naslednja večja naložba — ureditev terapije —, ki pa je ne bo zmogel Unior sam.
Upravičeno računajo na združeni denar konjiškega združenega dela, ki se je vendarle odločilo
stvo se je razširilo od Rinke do Sotle. od Hude luknje do Radeč.
Ampak zadnji čas smo slišali tudi nekakšen napad na vrtičko-delstvo: da zaradi tega trpi delo v službi, da je to nelojalna konkurenca pravim kmetom in pravim zelenjadarjem. da je to napad na nekatere upokojence, ki so si doslej boljšali življenje s prodajo povrtnin ali rožic. Predvsem rožic so imeli veliko, saj so jih prihranili od tega. ko so jim nekatero tako dolgo sadili rožice. In pojavita se je tudi neke vrste favšija tistih, ki jim ni bilo do dela na vrtovih, ki so raje sedeli po pisarnah v sivem cigaretnem dimu, kod da bi s polnimi pljuči zadihali ob lopati.
Toda vse to ni tako hudo kot nova vrsta bolezni, ki se vse bolj širi po naši deželi. Najprej je za-
kati. Sprejeli so tudi odredbo o preventivnih ukrepih pri odkrivanju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni v letu 1989 v občini Mozirje, nov odlok o turistični taksi in med drugim določili tudi novo osnovo za odmero davka od gozdnih površin, j. p.
na drug način gledati na razvoj turizma v občini. Večina delovnih organizacij je podpisala sporazum o razvoju turizma in seveda o združevanju denarja za razna dela. Prav tako pa konkurirajo tudi za razvoj in dinar.
V Zrečah bi seveda radi vse uredili tako, da bi bili zanimivi tudi za tujce. Te pa privablja seveda najbolj kakovost: kakovost objektov in storitev. Tako tudi ni čudno, da tudi v ostalih zdraviliščih na celjskem želijo svojo ponudbo čimbolj popestriti in spraviti na višjo raven. Lažje jim je tam, kjer so nekaj že opravili in novosti le še dodajajo, teže pa tam, kjer so v preteklih letih preveč zaostali, pa jim tudi slabše poslovanje otežuje nove naložbe.
Posebno še, če nimajo ob sebi kakšne organizacije ali združenja, ki bi jim pomagal ugodneje, kot lahko to storijo banke.
Tako predvidevajo največje naložbe ta čas na našem območju v Rogaški Slatini. Tu bodo modernizaciji prostorov dodali
jela razvitejše dele, vse bolj pa se širi tudi drugam. In ta bolezen grozi, da bo iztrebila vrtičkar-stvo. ali pa vsaj močno razredčila. In »napad« prihaja prav od tistih, ki še kako zagovarjajo zdravo naravo, gibanje na zraku in ludi zdravo prehrano. In prav zanjo gre. Si lahko mislile, kako se počuti vrtičkar. ki se je še do včeraj hvalil, kako je spremenil način življenja, saj večino zelenjave pridela sam na svojem vrtu. ko zve. da je prav njegova zelenjava močno prizadeta. AH kako drug. ki si je omislil še kakšno kokoš, pa mu odsvetujejo jesti jajca, ki ima zajce, pa naj bi vrgel vstran vsaj vso drobovino.
Oh vsem tem smo kar lahko srečni, da na vsem našem območju še nimamo najbolj delavnih društev za varovanje okolja
V zaostrenih pogojih delovanja postaja tudi vloga sindikalne organizacije vse pomembnejša. Zato je Konferenca ZS Gorenja pripravila enodnevni seminar, na katerem so se člani Konference ZS Gorenje in predsedniki izvršnih odborov OO ZS in konferenc
Gorenje
Praznovanje žena
Letošnjemu praznovanju dneva žena, 8. marcu, so želeli dati v Gorenju novo vsebino. V prihodnje bi namreč radi, med drugim, spregovorili v dneh praznovanja o tistih vprašanjih, ki zanimajo delavke gorenja oziroma vse zaposlene v tem poslovnem sistemu. Letos so tako ob že tradicionalni proslavi, ki je bila včeraj, pripravili tudi zanimiv pogovor z dr. Maco Jogan, profesorico sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Spregovorili so o tem »Kako se jaz uresničujem kot sodobna ženska v današnji družbi.«
Sicer pa so včeraj v Gorenju, v prostorih Gostinske enote, dvakrat, in sicer za dopoldansko in
še nove zanimivosti, med katere gotovo sodi nov veliki golf. V bližnjih Atomskih toplicah končujejo Atomsko vas in se lotevajo dograditve in obnove hotela.
Več načrtov imajo tudi na Dobrni. Pred dnevi sta Merx in Konus podpisala pogodbo, po kateri bo tudi ta konjeniška delovna organizacija pomagala pri gradnji na Dobrni — s tem pa si zagotovila za naslednjih deset let 10 tisoč penzionov za svoje delavce. Tu bodo obnovili depadanso Beograd in jo povezali s sedanjim hotelom, ki ga bodo tudi obnovili. Svoje načrte imajo tudi v ostalih krajih; tako v Topolšici, Laškem in sicer tudi v sicer malo bolj zaprtih Rimskih Toplicah.
Ob kakovostni ponudbi so namreč naša zdravilišča za tujce še vedno zelo zanimiva. Usmeritev na tujce pa je tudi nujno potrebna, saj je domačih gostov, ki prihajajo na zdravljenje z napotnicami socialnega zavarovanja, vse manj.
(~fk)
pa tudi ne inšpekcijskih služb. Pa lahko tako marsikje še v lepem miru uživajo vse. kar pridelajo ali priredijo. In jim še ni treba verjeti, da so jajca ali kokoši s farm bolj zdrava in naravna od tistih iz domačega kokošnjaka. Ali da je ludi vsa zelenjava po tržnicah in trgovinah čistejša od tiste z domačega vrta.
Slišim, da so nekateri resno proti temu. da bi na širšem območju temeljiteje pregledali zemljišče in pridelke. Seveda -— saj bi potem lahko spoznali, da je pridelovanje poljščin in reja živine nevarna na širšem območju. To pa ne bi bilo prijetno. Je pa že boljše malo zatisniti oči.
Boljše? No predvsem ceneje!
(frkj
OO ZS seznanili z nekaterimi zadnjimi zakonodajnimi novostmi in vlogo sindikata v novih pogojih gospodarjenja.
Sindikalnim aktivistom Gorenja je Gregor Miklič predstavil novosti zakona o podjetjih ter osnutek zakona o delovnih razmerjih, Janez Železnik pa je spregovoril o vlogi sindikata v novih pogojih gospodarjenja. Udeleženci seminarja pa so obravnavali še nekatera vprašanja v zvezi z rekreativno aktivnimi odmori.
Na razširjeni seji Konference Zveze sindikatov Gorenja pa so pregledali poslovne rezultate lanskega leta in izhodišča za poslovanje v letošnjem letu.Razpravljali so o prenovi sindikata, predstavljen je bil koncept obveščanja delavcev Gorenja, pregledali so delo samoupravnih organov ter se seznanili z novostmi na področju delavskega turizma in družbenega standarda v poslovnem sistemu Gorenje.
(an)
dneva
popoldansko izmeno, nastopili učenci osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo. Delovne organizacije Elkroj, Labod, Rašica, Alimira, Mik in Krka pa so prikazale najnovejše izdelke. Včeraj dopoldan je bila podobna prireditev tudi za delavke Gorenja Mali gospodinjski aparati v Nazarjah.
V nekaterih delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju, in sicer v Gorenju Commer-ce. Gorenju Eko, Gorenje Raziskave in razvoj in v DSSS Gorenje SOZD, pa so denar, ki bi ga porabili za nakup rož za sodelavke, namenili Univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani za nakup inkubatorja.
(an)
Zadnjič sem po pošti prejel pismo, ki mi ga je pisala kolegica, s katero sem že pet let sprt in nimam z njo nobenih diplomatskih odnosov. Zato me boste razumeli, da se pisma nisem niti dotaknil, kaj šele, da bi ga odprl in prebral! Zanalašč ne — kaj bom jaz bral pisma svojih sovražnikov. Sem pa urno sedel in ji na isti naslov napisal ostro pismo: kaj da si drzne pisati vse tiste laži, neresnice in kontrarevolucije, sem bil odločen. Ali se ne zaveda, da je s tem dejanjem ogrozila moralno-politično integriteto moje malenkosti, s tem pa tudi najino zgodovinsko bratstvo in enotnost. Zapisal sem, da je to oster napad na naše demokratične pridobitve — ker še vedno menim, da sem demokratična pridobitev, pa naj si kdorkoli misli kar si pač hoče. Za zaključek sem ji napisal še nekaj groženj, ker se pač to v teh časih spodobi.
Potem me je čez dva dni obiskala na domu, da me je skoraj kap! Nesramnica je pozvonila na moja vrata, zažgolela, če sme vstopiti (in je smela, kaj pa hočem drugega, če je bila tako prijazna!), skuhal sem ji kavo (ker mi drugega ni preostalo, najraje pa bi ji ponudil navadno vodo) in potem je začela: če sploh vem, kaj sem ji pisal? Vem, sem rekel in nisem pripravljen odstopiti niti od ene besede in tudi nobene vejice, pike ali klicaja ne nameravam preklicati! Tudi, če bi mi grozi-ia s pištolo magnum, ki jo uspešno proizvaja Crvena Zastava in bo morala to proizvodnjo povečati, še zlasti, ker ji je propadla Yugo Amerika.
Delala se je naivno, kot da me sploh ne razume in mi je to tudi povedala. Namreč, da ji sploh ni jasno, zakaj sem ji pisal tisto pismo. A tako! sem zakričal in ji pod nos pomolil njeno pismo. Kaj pa tole?! sem bil razburjen. Kako da si je drznila pisati tako nesramen pamflet o meni, sem jo vprašal. Potem je mirno vzela pismo v roke, ga nekaj časa obračala, ogledovala in sem ostro rekel: Pa menda ne misliš zdaj reči, da tega pisma nisi pisala! In je takoj priznala, da ga je, ker bi vsak grafološki amater spoznal njeno pisavo iz aviona! Zahteval sem, da mi odgovori na vprašanje, zakaj je prekinila najin petletni molk in napisala to strašno pismo. Je rekla, da ne ve v čem je njeno pisanje strašno. Zato ker je, sem bil neusmiljen in sem se rahlo tresel od besa. Potem je mrtvo hladno dodala, da je pismo še zalepljeno in zapečateno, kar ji dokazuje, da ga tudi odprl nisem, kaj šele prebral. Seveda je zapečateno, sem vzkliknil, kako pa drugače! Pa menda ne misli, da bom te svinjarije še bral! Samo nasmehnila se je in rekla, da se mi je zmešalo ter odšla. Potem sem po treh urah globokega premišljevanja ugotovil.
da je v bistvu imela prav. Odprl sem pismo, v njem pa je bil prazen pisemski papir. Niti ene same besede. Nesramnica, sem sklenil, to je šele svinjarija.
Tako nekako odmevajo pisanja na jugu dežele o tem, kaj se je dogajalo v Cankarjevem domu. Do dne, ko so prišli največji pogromi nad slovensko politično vodstvo, namreč nihče (ampak res nihče!) ni objavil besed, ki jih je kdo izrekel v hramu slovenske kulture. To je seveda že stara preizkušena taktika: že ob 57. številki Nove revije so se v istih delih države oglasili kritiki, ki revije še od daleč niso videli, a so že vedeli kaj v njej piše. Jasnovidci, kaj hočemo. Ti isti Slovenijo in Slovence že leto dni obrekuje-jo, da so kontrarevolucionarji in da se na sončni strani Alp dogajajo grozne reči. Pišejo še druge stvari, ki z resničnostjo nimajo nobene zveze, objavljajo pisma »Slovencev«, ki se zgražajo nad lastnim narodom, zraven pa še kakšno fotografijo le-teh, da bo stvar bolj verodostojna. Potem se pa izkaže, da se nekateri od teh Slovencev še rodili niso, nekateri pa sploh Slovenci nikoli niso bili. Niti po političnem prepričanju. Ko je prijazna kolegica, dopisnica Politike ekspres, z veliko mero »občutka« prav na dan gromozanskega mitinga v Beogradu v svojem listu objavila del moje »Izjave« o dogodkih na Kosovu (z bombastičnim naslovom seveda in s stavki, ki so ji najbolj ustrezali), sem najprej iz Novega Sada, potem pa dvakrat iz Beograda na svoj domači telefon prejel prijazno obvestilo, da sem obsojen na smrt.
Ne dam roke v ogenj, da sta bila klica prav iz Beograda, za tistega iz Novega Sada pa vem od koga je bil. Kakorkoli že, odklenkalo mi je, če me v Ljubljani ne bodo zaščitili vsaj toliko kot so Miloševiča v Prištini. Kako bom prišel do blindi-rane limuzine mi pa seveda še ni jasno, ker naši funkcionarji teh avtomobilov v Sloveniji zaenkrat še ne potrebujejo. Pisal bom Slobodanu, če je tako prijazen, da mi ga malo posodi.
Zaradi bratstva i jedinstva seveda.
O tem, kako so se na mitingu v Cankarjevem domu zbrali nekateri Neslovenci, ne bom podrobneje poročal, ker bi to lahko užalilo Slovence, še zlasti pa ne bi bilo v ponos vsem tistim pripadnikom narodov in narodnosti, ki že desetletja in leta dolgo delajo in živijo v naši republiki. Že na tistem »zborovanju« je bilo nekatere od njih odkrito sram zaradi besed in žalitev, ki so odraz politične nekulture in nepripravljenosti na argumentiran dialog. Na srečo takšnih »pogromašev« ni veliko, a o njih v južnem tisku nismo prebrali niti vrstice. Morebiti zaradi sramu?
Sporočilo javnosti številka 1
1.	Javno sporočamo, da je bil v petek, 3. marca 1989, ustanovljen Šaleški pododbor za varstvo človekovih pravic.
2.	Člani pododbora bomo skupno in vsak zase po svojih močeh podpirali delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. To pomeni, da si bomo predvsem prizadevali za obnovo procesa proti Ivanu Borštnerju, Janezu Janši, Franciju Zavrlu in Davidu Tasiču. Vztrajali bomo, da se obnovljeni proces odvija pred javnostjo, v slovenskem jeziku in s civilnimi zagovorniki.
V MIRU NE POTREBUJEMO VOJAŠKIH SODIŠČ! ZA DEMOKRACIJO! ŠALEŠKI PODODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
naš čas
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proiz,vodo(v..	,
Koordinacijski svet ZSM Gorenje
Srečanje mladih Gorenja bo v Gornji Radgoni
Prejšnji torek, 28. februarja, je bila v Titovem Velenju seja Koordinacijskega sveta ZSM Gorenje. Po pregledu opravljenega dela v lanskem letu so člani sveta spregovorili tudi o načrtu aktivnosti za leto 1989.
Osrednja letošnja manifestacija že tradicionalno srečanje mladih delavcev Gorenja, bo junija v Gornji Radgoni, v organizaciji mladih iz Gorenja Elrad. Srečanje mladih delavcev Gorenja bodo združili s slavjem ob dnevu Gorenja Elrad. Prvi dan srečanja bodo, kot je za zdaj predvideno, spregovorili o delu in problemih mladih v posameznem delovnem okolju, podelili pa bodo tudi priznanja najprizadev-nejšim mladim delavcem Gorenja. Drugi dan srečanja pa bodo pripravili srečanja mladih v več športnih panogah.
Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine Gorenje se je na svoji zadnji seji seznanil tudi z načrti za razvoj delavskega turizma v tem poslovnem sistemu, politiko izobraževanja in usmeritvami na področju obveščanja delavcev Gorenja.
(an)
-savinjsko-šaleška naveza
Za ljubi kruhek gre
Izvršni svet Mozirje	Konferenca ZS Gorenja
Zadolžitve za letos Usposabljanje sindikalnih aktivistov
Izvršni svet Sob Mozirje
Spregledana figura, časovna stiska in...
Poenostavljeno rečeno gre v tem prispevku za (znova) predvideno zajezitev Lučnice, se pravi za akumulacijsko jezero v prelepem Podvolo-vljeku. Decembra 1978 so Lučani prvič ostro protestirali zaradi nameravane potopitve Podvolovljeka in vse doslej je kazalo, da se to res ne bo zgodilo. Danes je zadeva spet v ospredju, kri Lučanov se hitro greje, v dokaj nenavadnem položaju pa se je znašel izvršni svet skupščine občine Mozirje. Če želimo naprej lepo po vrsti, moramo najprej povzeti članek, ki ga je »Delo« objavilo 15. februarja 1989, njegov naslov pa je »Polovica vode bo iz Savinje«.
»Po podatkih, ki jih je zbral občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja na podlagi poročil Komunale in Nivoja, so lani naredili tudi študijo o dolgoročni preskrbi Celja in zaledja oziroma primerjave med možnimi rešitvami. Ker kakovostnih vodnih virov očitno ne bo dovolj, naj bi kar polovico pitne vode dobili iz Savinje. Na temelju dosedanje porabe, njene racionalizacije v industriji, zmanjšanja izgub v transportu itd. računajo, da bi iz Savinje dobili 770 litrov vode na sekundo (Celje 370. Titovo Velenje 250, Žalec 110, Mozirje 20, Šentjur 20). Po prvem načinu bi v Zgornji Savinjski dolini severno od vasi Meliše (pri Radmirju) zgradili obrežno drenažo v dolžini 550 metrov in tako pridobili potrebno količino vode prve in druge kakovosti, ki bi jo delno prečistili s precejanjem skozi prodne nanose, delno v čistilni napravi nad Mozirjem, kamor bi jo speljali po približno dvanajst-kilometrskem cevovodu. Od tod bi ustrezno količino prečrpali v zbiralnik in jo črpali v Titovo Velenje oziroma bi po dvojnem cevovodu tekla v Celje (do Medloga nekaj več kot 23 kilometrov), v Vrbju pa v žalski vodovod. Ta zgornjesa-vinjski vodni vir bi morali seveda zaščititi, se pravi zgraditi kanalski koleklor Ljubno-Rečica. preurediti cesto Mozirje— Logarska dolina, da hi preprečili izlivanje odplak in padce avtomobilov v Savinjo. Poskrbetii bi morali za čiščenje odplak v; Lučah in Solčavi, za nemoteno preskrbo celotnega območja pa zgtraditi tudi akumulacijo Lučnice. Po grobi oceni bi stroški za tak prrojekt, ki bi ga lahko uresničili pco etapah, presegli 240 milijard tMinarjev. pri čemer letni stro-
ški obratovanja ne bi bili nižji od 8.66 milijarde dinarjev.
Po drugi inačici bi potrebno količino vode dobili iz Savinje tudi v Spodnji Savinjski dolini — med Belsko in Celjem, kjer naj bi bilo v kvartanih sedimentih vsaj 500 litrov vode na sekundo podtalnice. Problem pa je. ker polovico teh količin že uporabljajo in ker ta vir močno onesnažujeta intenzivno kmetijstvo in industrija. Menijo, da bi se lahko onesnaževanju učinkovito postavili po robu z bogatenjem podtalnice (študija o tem je stara že nekaj let) iz reke Struge. Ta vir bi dajal pitno vodo Celju. Žalcu in Šentjurju. Kot dodaten vir predvidevajo infdtracijo podvinsko žalske struge (to bi morali tudi zaščititi pred onesnaževanjem). Če bi bili pretoki v Savinji zelo nizki, pa bi morah dodajati vodo iz akumulacije. V poštev pride akumulacija Lučnice. ugrezni-na Družmirsko jezero, akumulacija na obrobju Spodnje Savinjske doline. Skupni stroški za to inačico bi po grobi oceni dosegli za akumulacijo Lučnica 172.7 in za ugreznino Družmirje nekaj več kol 129 milijard, letni obratovalni stroški pa 8.35 milijarde dinarjev.
V Nivoju menijo, da je druga inačica ugodnejša, ker terja manjše investicijske in obratovalne stroške (kar ni čisto res), zagotavlja enako kakovost pitne vode. ob popolnem nadzoru postopka (sploh ni res) pa večjo varnost. Lažja bi bila etapna gradnja, vodo bi transportirali po naravnih vodotokih namesto po cevovodih. Sicer bo imel o tem zdaj besedo izvršni svet.«
Članek je prepisan, popravljeno je edino ime reke — v članku piše Ločnica, pravilno je Lučnica. Čla-
nek tudi ni sporen, gre za nekaj drugega — za potopitev Podvolovljeka. S takšnim posegom se družbeno-politična skupnost občine Mozirje ne strinja, če ne bodo prevladali višji interesi, kar preskrba s pitno vodo je.
Na kratko. V lučah in okolici skorajda ni prostora za gradnjo, kakršnokoli. Skorajda edino možnost so našli v Podveži, na začetku Podvolovljeka. Naročili in izdelali so zazidalni načrt za obrtno cono Podveža. Upravni organ je izdal lokacijska dovoljenja in soglasja. Za komunalno urejanje so že porabili od 40 do 50 milijonov dinarjev. Tudi graditelji so v gradnjo že vložili precej sredstev. Med njimi sta dva, obrtnika seveda, ki naj bi za svoje projekte dobila (tudi) razvojni dinar. Torej se mudi. Ne dobita soglasja vodne skupnosti in o tem naj bi odločal izvršni svet skupščine občine Mozirje na svoji zadnji seji. Pa ni mogel. Zakaj?
Zajezitev Podvolovljeka NI BILA predvidena ne v občinskih in ne v republiških dolgoročnih načrtih. Ni bila dokler Celje ni dalo amandmaja za zajezitev Podvolovljeka v obveznih izhodiščih dolgoročnega plana SR Slovenije. V mozirski občini za to niso vedeli do nedavnega, zato so naročili zazidalni načrt Podveža in izdali soglasja, razen soglasja vodne skupnosti, brez njega
gradnje seveda ni. In izvršni svet ga ne more izdati. Obrtnika sta se znašla v časovni stiski (tudi zaradi razvojnega dinarja), izvršni svet pa v hudih škripcih.
Zato, ker so v upravnih organih spregledali pomembno obvestilo iz leta 1985, ko so naročeva-li zazidalni načrt Podveža. Obvestilo iz Celja, ki govori naj počakajo z zazidalnim načrtom dokler ne bo usklajen »planski konflikt« v zvezi z dolgoročnim načrtovanjem in s tem v zvezi tudi z zajezitvijo Lučnice in akumulacijo Podvolovljeka. Zdaj so ga našli, greh pa ostaja. Naj dovolijo gradnjo, kar ne bi smeli, ali naj zanikajo zazidalni načrt in soglasja, ki so jih izdali. Zares nehvaležna naloga, za katero na zadnji seji niso našli rešitve. Spregledali so torej figuro in se znašli v časovni stiski, kaj se v šahu zatem zgodi, približno vemo.
Za konec, pa ne za opravičilo, velja dodati, da se o načrtih za preskrbo s pitno vodo (članek iz »Dela«) Celju ni zdelo vredno dogovarjati z Mozirjem, da občina Mozirje tudi doslej z republiške ravni še ni dobila ničesar uradnega v zvezi z. zajezitvijo Podvolovljeka v obveznih izhodiščih, o katerih pa se na republiški ravni že dogovarjajo.
Janez Plesnik
Skupnost za ceste
Nejasna usoda Partizanske?
Delegati skupnosti za ceste občine Velenje so na seji skupščine te skupnosti, ki je bila prejšnji teden v prostorih občinskega sveta zveze sindikatov, najprej obravnavali osnutek plana skupnosti za letošnje leto. Prav ta točka je pri delegatih vzbudila največ polemike. Najprej je delegat iz Topolšice zastavil vprašanje, zakaj je iz osnutka plana izpadla cesta Šoštanj—To-polšica, ki je v tako slabem stanju, da je nujna obnove. Tudi delegat iz Raven je postavil podobno vprašanje, rekoč, da so pred dvema letoma v Ravnah nekaj postorili, vendar bi morali dela na obnovi ceste nadaljevati. Dodal je, da ga v osnutku moti tako velika postavka 3.336.210.600 dinarjev za ureditev kolesarske steze in pločnika s prestavitvijo obstoječih komunalnih vodov. Rekel je, da bi s tem denarjem, ki bi ga naj skupnost za ceste namenila za omenjena dela, lahko obnovili prenekatero cesto v občini Velenje.
Tretja mladinska politična šola
Z namenom, da t>i bilo delo v osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter v srednje usmerjenem izobraževanju čimbolj kakovostno, bo občinska konferenca ZSMS Velenje organizirala, že tretjo po vrsti, mladinsko politično šolo. Ta b» 17. in IX. marca v Zrečah.
Prvi izobraževalni dan, to je v petek, naj bi udeležencem predstavniki republiške in zvezne konference ZSMS ter mestne konference ZSMS Ljubljana spregovorili o demokraciji, nato pa naj bi delo nadaljevali v treh skupinah. Za prvo mizo naj bi tekla beseda o strankah, za drugo mladinska organizacija v bodoče, volitve in volilni sistem pa je tema tretje okrogle mize. Istega dne popoldne naj bi prisluhnili še razvoju kosovske krize, nato pa temi »gospodarski položaj Slovenije«. Predstavil ga bo Marko Bule. Hkrati s tem pa še svoj program za člana predsedstva SFRJ
Naslednji dan ho udeležence predstavil razvoj občine Velenje zornega kota velenjskih komunistov sekretar občinskega komiteja ZK Drago Hlagus. Ob koncu tret je mladinske politične šole pa bodo izvedli še letno konferenco občinske konference ZSMS Velenje in nadomestne volitve za člane njenega predsedstva.
I lop I
Po teh vprašanjih se je okoli Partizanske ceste razvila široka razprava, na trenutke zelo vroča. Vprašanja so se kar sama ponujala, o tem, kdo je takšno štiripasovno cesto načrtoval, ki je tako-rekoč »odrezala« stanovalce ob njej in je brez kolesarske steze in pločnikov, sedanji prometni režim pa ne zagotavlja varnosti na njej. Bilo je veliko vprašanj in mnenj o tej cesti, tudi odgovorov ni manjkalo. Predstavniki izvajalca dela so dejali, da je bilo v prvi fazi veliko narejenega, ker se je cesta, ki je bila v že zelo slabem stanju, temeljito obnovila. Ker pa je bilo denarja premalo za kolesarsko stezo in pločnik, so ta dela prenesli na drugo fazo ureditve Partizanske ceste, na poznejši čas. Kdaj naj bi to bilo, ni znal nihče odgovoriti. Povedano je še bilo, da so se z Gorenjem pogovarjali o sofinanciranju kolesarske steze in pločnika, kajti veliko delavcev te delovne organizacije se vozi s kolesi in pešači po tej cesti. Zaenkrat iz Gorenja še ni pozitivnega odgovora. To celotno situacijo spravlja še bolj v negotovost in ni jasno kdaj bo Partizanska cesta v celoti gotova. Da pa bi na omenjeni cesti morali končati preostala dela v najkrajšem času in uvesti prometni režim, ki bo zagotavljal kar največjo varnost
vseh udeležencev kaže tudi podatek štetja prometa, saj je cesta Šoštanj —Titovo Velenje v Sloveniji po gostoti prometa med najbolj obremenjenimi. V tem tednu se bodo sestali strokovnjaki za ceste in promet, ki se bodo skupno dogovorili o prometnem režimu Partizanske ceste. Sedanja delna zapora ceste namreč zmanjšuje propustnost prometa.
Delegati skupnosti za ceste so se na seji skupščine seznanili tudi s predlogi izvajalca, vzdrževalca in varstva lokalnih cest v občini Velenje, cestnega podjetja Celje. V teh predlogih je prioritetni seznam lokalnih cest, spisek elementarnih poškodb na teh cestah in spisek črnih točk z grobo oceno stroškov. Na koncu omenjenih predlogov je izvajalec, Če-stno podjetje Celje, zapisal, če ta predlog ne bo upoštevan, bomo morali dati pobudo za omejitev prometa na teh cestah, saj kot upravljalci lokalnih cest ne moremo prevzeti odgovornosti za varni promet na njih. Delegati so dali osnutek plana sisa za ceste za letos v javno obravnavo in to do 15. marca.
Ko so govorili o morebitni reorganizaciji skupnosti za ceste so bili delegati enotni, da skupnost še naprej deluje v takšni organiziranosti kot doslej.
B. Mugerle
Krajinske zasnove območja ugreznin RLV
Kakšna bo jutri naša dolina (3)
Gorenje — seminar o podjetniški kulturi
RAZ VOJ KMETIJSTVA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UGREZNINSKEM POLJU TER ISKANJE NADOMESTNIH ZEMLJIŠČ — POVZETEK
Isk;anje nadomestnih zemljišč sza prizadeta gospodinjstva j je zelo zahtevno in deli-katnoD opravilo, kajti potrebno je temeljito proučiti zem-Ijiškoi-posestne razmere kmetij naa prizadetem območju, zemljiiške potenciale ter njihove llastniške poteze v nepo-srednii, a tudi bolj oddaljeni okolicci, upoštevati pa je v prvi vrssti potrebno ekonomsko pomembnost, perspektivnost in usmerjenost sedanje in prihotdnje kmetijske pridelave.
Za perspektivne kmetije bi veljalto zagotoviti nadomestna zemljišča, upoštevaje seveda ves zapleten spekter zemljiiško-posestne proble-matikie, ki smo ga podrobneje optredelili. Nasplošno je v naših razmerah bistven element velika odpornost in konzervativnost, kar pomeni, da je zemljiške razmere, še poseb»ej za potrebe zasebnega sektorja, zelo težko in dol-gotrajjno spreminjati oziroma ustrezeneje organizacijsko pri-lagajatti.
Kot možna območja pridobivanja rnadomestnih zemljišč smo območ:je občine razdelili na dve coni, bvližnjo in bolj oddaljeno. V obeh jqe potrebno ugotoviti optimalno usmerjenost kmetijske pridelaave in potrebno velikost kmetijsskih obratov, ki bi omogočali meoderno in ekonomsko rentabilno} pridelavo. V prvem, bližnjem obbmočju je mogoče kombinirati ssedanji kmečki dom z na-domesttnimi zemljišči, v drugem pa bi I bilo potrebno povsem na novo ODrganizirali celotne kmetije (bodisi i na današnjih opuščenih domovi/ih in njegovih zemljiščih, bodisi v v na novo zgrajenih objektih in oopuščenih zemljiščih).
Potenncialna nadomestna zemljišča jje potrebno opredeliti z
vrednotenjem zemljišč v okolici, pri čemer se mora izpostaviti: zemljišča ostarelih kmetij, zemljišča kmetij brez naslednikov, zemljišča kmetij, katerih zemljišča niso obdelana s skrbjo dobrega gospodarja, zemljišča v zaraščanju.
Analiza aktivnostne strukture proučevanega prebivalstva v ugrezninskem polju je pokazala, da je le manjši del (11,8%) takšen, ki dela samo na kmetiji. Če pa izvzamemo vzdrževane osebe v starosti do 20 let, se delež že poveča na spoštljivih in nikakor zanemarljivih 16,0 %.
Kljub temu je na kmetijah pri stalno zaposlenem prebivalstvu opazna feminizacija, pa tudi neugodna starostna struktura. Natančno tri četrtine tistih, ki delajo samo na kmetiji, predstavljajo ženske, kar 29,8 % tovrstne delovne sile pa je starejše od 60 let. Pri mlajšem prebivalstvu opažamo tudi povečan interes moških za čisto kmetovanje. Od vse populacije, ki dela samo na kmetiji, je 27,9% mlajših od 40 let.
V zasebni lasti je na območju ugrezninskega polja dobrih 781 ha zemljišč ali 49,24%, v družbene sektorju je 757 ha zemljišč ali 47,74%, preostalih 48 ha ali 3,02 % pa je v takoimenovani kategoriji javno dobro.
Skupno je največji delež ugrezninskega polja prekrit s travniki (23,49 %), sledijo gozdovi (21,37%), neplodna zemljišča (15,54%) in njive (14,70%). Na obdelovalna zemljišča odpade 44,34%, na kmetijska 47,3%, na produktivna 70,95 %, preostalih 29,05 % pa odpade na neproduktivna zemljišča, ki jih tvorijo vodovje (7,68 %), cestišča (2,67 %), stavbišča (1,57 %), dvorišča (1,59%) ter kategorija neplodno.
Nadpovprčeno visoki deleži v zasebnem sektorju odpadejo na njive, ekstenzivne sadovnjake, travnike in gozdove, torej praviloma na bolj intenzivne kategorije.
Znotraj zasebnega sektorja odpade največ — 65,36% na lastnike, ki prebivajo na območju ugrezninskega polja. 31,41 % zemljišč posedujejo lastniki s kmečkim domom na obrobju ugrezninskega polja, prav gotovo je mogoče trditi, da predstavlja tudi zanje proučevano območje pomembno postavko za zagotavljanje hrane za živino in za tržne viške s področja poljedelstva, zato jih je potrebno vključiti v projekt iskanja nadomestnih zemljišč (vsaj večje, perspektivne kmetije).
Pomen kmetijske pridelave za preživljanje smo skušali prikazati z analizo stopnje tržno usmerjene pridelave. Najosnovnejša ugotovitev je brez dvoma, da prevladuje samooskrbno kmetovanje, namenjeno za zadovoljevanje lastnih potreb. V anketirani populaciji ne prodaja kmetijskih pridelkov kar 73,3 % gospodinjstev, 11,8 % jih proda do četrtine celotne pridelave, medtem, ko je le 8'ali 3,6% takšnih kmetij, ki prodajo več kot polovico; lahko trdimo, da so tržno orientirane. Pa vendar število 18-tih obratov ni tako zanemarljivo nizko, da bi ga lahko kar prezrli. Ne smemo pozabiti, da gre le za avtohtone kmetije s kmečkim domom v ugrezninskem polju, da pa je še več tržno usmerjenih obratov z obrobja, ki koristijo zemljišča v ugrezninskem polju.
V anketirani populaciji gospodinjstev je 29 takšnih, ki posredujejo nad 5 ha obdelovalnih zemljišč, 12 od 3,01 5 ha, I I od 2,01 3 ha, 18 od 1,01 2 ha, 25 od 0,51 I ha, preostalih 126 pa manj kol 0,5 ha. Med njimi je brez vsake obdelovalne zemlje 21 gospodinjstev. Zaključimo lahko, da je kmetijska zemlja izrazito razdrobljena, kar pa ni nobena posebnost Velenjske kotline. Prisotna pa ni le velikostna razdrobljenost, temveč tudi prostorska razdrobljenost, saj se posamezne kmetije delijo na množico majhnih parcel, ki ne omogočajo rentabilne izrabe.
(dalje) M. Saiko
V petek, 3. marca, so pripravili v Gorenju seminar o podjetniški kulturi, na katerem je predaval doktor prava Jean Marcel Kobi, diplomirani ekonomist iz Ziiricha.
Med drugim je poudaril, da predstavlja podjetniška kultura pravzaprav skupek vrednot oziroma norm o tem, kako v podjetju delamo, kako medsebojno sodelujemo oziroma se dogovarjamo ter kako se lotevamo posameznih nalog. Gorenje mora
izžarevati v okolje, je med drugim poudaril dr. Jean Marcel Kobi, in mu posredovati svoje vrednote. Sicer pa tudi v najbolj razvitem svetu tisti, ki vedo. kaj želijo, dosegajo boljše rezultate od drugih.
Na seminar o podjetniški kulturi je Gorenje povabilo tudi najodgovornejše poslovodne delavce nekaterih največjih delovnih organizacij občine Velenje.	(an)
Odplačevanje stanovanjskih posojil
Velenjski kreditojemalci protestiramo
V letu 1987 smo prešli na odplačevanje stanovanjskih posojil upoštevajoč revalorizacijo in realne obresti. To je bil drastičen preobrat glede na prejšnje pogoje odplačevanja stanovanjskih kreditov, ki je v zadnjem obračunu novih anuitet prešla meje zdravega razuma in samokriti-čnosti banke pri uporabi metodologije za izračunavanje anuitet.
Kje vidimo te nepravilnosti oz. absurde?
I. V začetku leta 1987, ko smo prešli na odplačevanje revaloriziranih glavnic in realnih obresti, je lahko kreditojemalec pri takratnem povprečnem osebnem dohodku najel 20 mio din kredita, da je bil še kreditno sposoben (obremenitev do ene tretjine osebnega dohodka). Če bi takratno vrednost kredita izrazili v sedanji vrednosti, (kar bi znašala cca 100 mio din), bi pri 15-letni odplačilni dobi predstavljalo mesečno anuiteto cca 1,2 mio din. To pomeni, da bi moral znašati povprečni osebni dohodek najmanj 3,6 mio din, da bi bil posojilojemalec sedaj kreditno sposoben (povprečni neto OD pa je znašal v mesecu decembru 1,337 mio din, v gospodarstvu pa 1,26 mio din). Če pa upoštevamo, da znaša sedaj ur povprečne stanovanjske površine 4 mio din, predstavlja takšna višina kredita finančno pokritje za 25 m! stanovanjske površine (po zakonodaji pa je možno s pomočjo kreditov zagotoviti finančno pokritje za izgradnjo oz. nakup stanovanjske enote ludi do višine 75 % vrednosti 90 m' stanovanske po-
vršine). Pri sedanjem povprečnem osebnem dohodku lahko tako najame kredit (40 mio din) za finančno pokritje manj kot 10 nr' stanovanjske površine (kolikor omogoča obremenitev 1/3 sedanjega povprečnega osebnega dohodka).
2.	Pri zadnjem izračunu anuitet je banka v svoji metodologiji upoštevala osnovo za izračun indeksirano stanje dolga (indeks na indeks), dobo neodplačanega kredita ter pričakovani revalorizacijski faktor. To pa pomeni popolnoma prosto presojo banke o pričakovani inflaciji.
3.	Pravkar sprejeti zvezni zakon o računovodstvu in malo prej sprejet zakon o bankah ni v prid zagovoru banke oz. njenemu predstavniku Ivanu Neradu, ki pojasnjuje v dnevniku Delo, da je potrebno upoštevati zakonske predpise. Še manj pa zagovor, da je takih posojilojemalcev v Sloveniji le 3000, kar pa je nazoren podatek, da so bančni krediti za stanovanjsko izgradnjo pod sedanjimi pogoji nemogoči. _
4.	Banka po vseh sedaj poda-" nih predlogih išče rešitve le za tiste, ki niso sposobni prenesti bremena, ki ga že imajo, pa čeprav so bili ob najetju kredita to breme sposobni prenesti; ne nakazuje pa nobenih sistemskih predlogov, kako zagotoviti reševanje stanovanjskih problemov vseh tistih ljudi, ki sicer kredita iz omenjenih razlogov niso najeli, živijo pa v velikih stanovanjskih stiskah. Kaj pa lahko rečemo tudi za vse tiste mlade ljudi, ki že trkajo na vrata in še dodat-
no poudarjajo sedanjo absurdno situacijo na tem področju.
5.	Z nakupom oz. izgradnjo stanovanjske enote se neposredno ne ustvarja nove vrednosti, njegovo pospeševanje pa omogoča ustvarjanje več nove vrednosti gradbeništvu in z njim povezanim dejavnostim. To pomeni, da bi krediti za stanovanjsko izgradnjo morali biti enostavno povedano taki, da bi stanovanjsko izgradnjo pospeševali, ne pa zavirali.
6.	Namesto, da bi banka upoštevala že v letu 1988 izredno neugodno situacijo na tem področju, počakala na dokončen sprejem zakona o računovodstvu, že prej sklicala svet varčevalcev, pa je pohitela s pošiljanjem novih anuitetnih obračunov.
7.	Istočasno pa Ljubljanska banka napoveduje sodelovanje z OZD, ki poslujejo z izgubo in sicer z odpisom dela realnih obresti, provizij in v nekaterih primerih tudi dela glavnice kreditov. Banka bo ta del pokrivala iz presežka revalorizacijskih prihodkov (glej Gosp. vestnik št. 7 od
24.	2.). Očitno pa so tudi neizterjane terjatve Agrokomerca in podobnih pokrivali iz tega vira.
7. Zatd se velenjski kreditojemalci vključujemo v sindikat kreditojemalcev, ki je bil ustanovljen predprejšnji teden v Ljubljani in se pridružujemo tudi njihovim zahtevam (objavljen v sobotni prilogi dnevnika Delo
25.	2.).
Velenjski kreditojemalci
4. stran naš čas
IZ DELOVNIH OKOLIJ
9. marca 1989
Izvršni svet o Tušu
Prve svetle točke
Šoštanjski tozd tovarne usnja je bil lani predmet mnogih razprav, njegova nadaljnja usoda pa zelo nejasna. Po dolgotrajnih dogovarjanjih je bil sprejet sanacijski program, ki naj bi ta kolektiv dokončno potegnil iz krize.
Uresničevanje sanacijskega programa spremljajo na velenjskem izvršnem svetu, kjer so na prejšnji seji ugotavljali, da so bili v tem kolektivu sicer narejeni pomembni koraki, vendar pa vsega, kar so si zastavili, ne uresničujejo dovolj dosledno.
Predstavnik IVV Brane Jereb je povedal, da je temu kolektivu uspelo v celoti izpeljati programsko prestrukturiranje, količinsko pa so povečali proizvodnjo kar za 5 odstotkov. Izvoz je bil lani v primerjavi s predlanskim letom večji za 45 odstotkov in na ta način so ustvarili kar 2,3 milijona dolarjev neto deviznega učinka.
V celoti so izpolnili tudi zadane planske obveznosti, dosegli boljši izkoristek surovin (še vedno sicer zaostajajo za matično delo-
vno organizacijo), izboljšali pa so tudi delovno in tehnološko disciplino. V celoti pa težav še niso odpravili. To je pokazala tudi kratka prekinitev dela ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov. Načrtovali so, da bodo izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih. Nekaj je bilo na tem področju sicer narejenega, vendar imajo še vedno 65 odstotkov nekvalificiranih delavcev. Tudi števila zaposlenih niso uspeli zmanjšati za 10 odstotkov, tako kot so v sanacijskem programu predvideli, dosegli so le 7 odstotno zmanjšanje.
Brane Jereb in Ratko Stevan-čevič sta kljub vsem težavam, ki še pestijo ta kolektiv prepričana,
da bodo kos zastavljenim nalogam. Te pa niso majhne. Načrtujejo namreč precejšnjo rast proizvodnje, kar 90 odstotkov pa naj bi je prodali na tuja tržišča. S tem bi lanski devizni učinek po-trojili.
V tem letu pa so pred njimi tudi zahtevne naloge ekološke sanacije. Tudi nanje so pripravljeni. Odločili so se, da bodo problem onesnaževanja s sajami za vedno rešili tako, da se bodo priključili na toplovodno omrežje, v izgradnji pa je tudi druga faza čistilne naprave. Ta bo nared do takrat kot centralna čistilna-naprava Šaleške doline, na katero se bodo potem priključili.
M. Zakošek
Gorenje Mali gospodinjski aparati
Novi izdelki
V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, kjer so lani izdelali skoraj 1,200.000, za letos pa načrtujejo izdelavo 1,300.000 malih gospodinjskih aparatov, bodo v tem letu poslali na trg več novih izdelkov.
Konec januarja je tako že stekla proizvodnja novega kavnega mlinčka, ki ga odlikujeta večja zanesljivost delovanja in izboljšana kakovost, kar, med drugim, zagotavljajo tudi nekatere konstrukcijske spremembe na elektromotorju. Na dan naredijo v Nazarjih po 900 kavnih mlinčkov, polovico proizvodnje tega malega gospodinjskega aparata pa bodo prodali na tuje.
Te dni je prišel iz Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje tudi novi, najsodobnejši ročni električni mešalnik. Pri tem velja opozoriti, da je bil že zdaj ročni električni mešalnik eden najpomembnejših izdelkov te Gorenje-ve tovarne v Nazarjah. Novost odlikuje nova, najsodobnejša oblika, nova oblika mešalcev (metlic), ki omogočajo večjo kakovost mešanja in povečana moč (od 130 do 150 W). Omenjene novosti in nekatere konstrukcijske spremembe zagotavljajo večjo zanesljivost aparata in podaljšujejo njegovo življensko dobo. Marca bodo v Nazarjah naredili
25.000 novih ročnih električnih mešalnikov, pripravljajo pa se tudi že na začetek proizvodnje podstavka za to proizvodno novost.
Novemu kavnemu mlinčku in ročnemu električnemu mešalni-ku pa se bo v kratkem pridružila še tretja novost iz Gorenja Mali gospodinjski aparati — kuhalnik jajc. S temi in načrtovanimi drugimi novostmi bo nazarska tovarna Gorenja občutno izboljšala ponudbo malih gospodinjskih aparatov na domačem in tujem trgu.
Osvajanje proizvodnje novih izdelkov in povečanje kvalitete obstoječe generacije malih gospodinjskih aparatov omogoča druga faza naložb v razširitev in posodobitev proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, ki je v teku in ki bo omogočila povečanje proizvodnje za petino. Povečana proizvodnja in novi mali gospodinjski aparati so v glavnem namenjeni za prodajo na tehnološko najzahtevnejše tuje trge.	fek)
Gorenje Fecro — tovarna nerjaveče opreme
za kmetijstvo in živilstvo
Čimprej sanacijski program
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so pred štirinajstimi dnevi, ob obravnavi položaja v Gorenju Fecro, Tovarni nerjavne opreme za kmetijstvo in živilstvo, razrešili dosedanji začasni kolegijski poslovodni organ in imenovali novega. Od 1. marca naprej vodi ZKPO mag. Alfred Božič, ki je bil pred tem pomočnik predsednika PO Gorenje Commerce.
Po 1. juniju 1988, ko je bil v tej Gorenjevi tovarni v Slovenj Gradcu uveljavljen začasni ukrep družbenega varstva, je ZKPO vložil velike napore za ugotovitev stanja v delovni organizaciji in pripravo predloga za razvojno sanacijo. Vendar pa je moral veliko časa nameniti tudi za vzpostavitev reda v proizvodnji, uveljavitev nove organiziranosti, za utrditev sodelovanja s tujimi partnerji in za vzpostavitev novih izvoznih poti. Rezultat teh prizadevanj je, med drugim, tudi 170 % povečanje prodaje na tuje trge, sicer pa so lani z izvozom iztržili 1,6 milijona dolarjev. Letošnji januarski izvoz, na primer, kaže, da je mogoče tudi letos povečati prodajo na tuje za najmanj 160%. Žal pa ZKPO ni uspelo, tudi zaradi razmer, ki so pri nas, poiskati dovolj kupcev za njihove izdelke na našem trgu. Zadnje ocene položaja v Gorenju Fecro so pokazale, da je stanje še vedno dokaj zapleteno, da je še vedno precejšen razkorak med proizvodnjo in dohodkom, prvemu ZKOP pa je pravzaprav tudi zmanjkalo časa za dokončno ureditev vseh perečih vprašanj in pripravo razvojno sanacijskega programa Gorenje Fecro, saj predsanacijski program ni nakazal vseh možnih rešitev za ustalitev razmer v tej delovni organizaciji.
Nov ZKPO Gorenje Fecro bo na osnovi zadnjih ugotovitev o stanju delovne organizacije izdelal predsanacijski program delovne organizacije. To je potrebno zaradi izgube, ki jo izkazuje Gorenje Fecro po zaključnem računu za leto 1988 in ki je nastala, pred uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva in sega celo v leti 1984 in 1985.
Delovna skupnost sis gospodarskih dejavnosti
Konec družbenega varstva
V	delovni skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje so odpravili vse motnje, ki so pred letom dni narekovale izrek začasnih ukrepov družbenega varstva. Tako je skupščina občine na zadnji seji sprejela sklep o prenehanju teh ukrepov. Istočasno pa so priporočili zboru delavcev te skupnosti, da za vršilca dolžnosti vodje DSSS SIS gospodarskih dejavnosti za dobo šestih mesecev, imenuje dosedanjega začasnega vodjo, Toneta Hladina.
V	času od izreka ukrepa, torej od lanskega 25. februarja, so v delovni skupnosti med drugim odpravili vse motnje v samoupravnih odnosih, ugotovili odgovornost in disciplinsko ukrepali, zagotovili pogoje za redno in tekoče delovanje, znižali stroške na katere imajo sami vpliv, izboljšali odnos z izvajalskimi organizacijami in približali odločanje uporabnikom.	(mkp)
Gradbenik Ljubno — poslej le lesni del
Razmere v Vegradovem Gradbeniku na Ljubnem ob Savinji so zaenkrat urejene. Gradbeni del so prenesli v Titovo Velenje, lesni del, ki šteje 60 ljudi, pa ostaja v poslovni enoti Lesna skupaj s šoštanj-skim, vendar s sedežem na Ljubnem. Takšna je trenutna pravno-for-malna rešitev, trenutno zato, ker so se z Vegradom dogovorili, da do 30. junija pripravi razvojni program za novo poslovno enoto.
Na izvršnem svetu občine Mozirje pravijo, da bo po tem roku potrebna nova odločitev, če tega programa še ne bo. Ponuja se namreč možnost, da bi ljubenske zmogljivosti za svoje potrebe koristila nazarska lesna industrija.
j. p.
DO Veplas v pričakovanju beograjske odločitve
Savinja Mozirje in Turist Nazarje
»Poroka« bi morala uspeti
Pravljica o korenjaku, se pravi o močnem nosilcu razvoja turizma in gostinstva v Zgornji Savinjski dolini ni več pravljica, ampak dejstvo. Dejstvo namreč, da tega korenjaka ne bo. To so dokončno spoznali tudi v mozirski občini in se odločili za domačega nosilca. Ne bo sicer tako močan kot Kompas in drugi, ki so Zgornji Savinjski dolini in njenemu turizmu peli podoknice, bo pa. Le majhna različica je možna v njegovi bodoči podobi.
Na zunanjega nosilca ne bodo več čakali, že tako so predolgo. Za začetek želijo postaviti na noge lastnega, shodil pa naj bi z združitvijo Trgovske delovne organizacije Savinja in Gostinskega podjetja Turist, oba sta v sozdu Merx. Savinja stopa po obetavni poti. Turist pa je na razpotju. Znane težave so prehude, da bi mu zagotavljale kolikor toliko uspešno poslovanje, ima pa v svojem sestavu gostinske objekte. Nekateri sicer menijo, da bi Turi-stove objekte lahko »razprodali« posameznim interesentom, vendar to zagotovo ni rešitev, vsaj dolgoročna ne. O vseh nekdaj zanimivih zunanjih nosilcih ne kaže izgubljati besed, nasloniti se je treba na lastnega in mu omogočiti rast in krepitev. Tako je edino prav, tako so se v dolini prepričali, prepričati bo treba še delavce v obeh kolektivih. V Turistu naj ne bi imeli nič proti, v Savinji pa so se že odločili, da se bodo vključili v turistično gospodarstvo, tudi če načrtovani referendum ne uspe. Bistvo torej je, da zaposleni in vsi ostali spoznajo nujo po tej združitvi, predvsem nujo po pravem, domačem nosilcu.
Elaborat o združitvi so sestavili v sozdu Merx, žal pa tako v
Savinji kot Turistu ugotavljajo, da so pri tem bolj malo (ali nič) sodelovali. Kakorkoli že, narejen je bil šele sredi prejšnjega tedna in ga torej v teh dneh obravnavajo. O njem so razpravljali tudi člani občinskega izvršnega sveta, pred sejo časa za podrobnejšo proučitev niso imeli, vseeno pa so sprejeli nekaj stališč, ki naj bi pripomogle, da bi bil elaborat bolj obvezujoč. Prvo je stališče, da zaradi združitve nobeden od delavcev ne bi ostal brez dela. Drugo, česar elaborat ni opredelil, je izenačenje osebnih dohodkov delavcev obeh kolektivov. Za to bo treba po januarskih izračunih zagotoviti 15 milijonov dinaijev. Tretje pomeni zahtevo, da se v letošnjem in prihodnjem letu prenovijo Tu-ristovi objekti na Ljubnem, v Nazarjah in v Mozirju. Prenovijo do te mere, da bodo izpolnjeni pogoji za nadaljnjo širitev kakovosti njihove ponudbe. Brez izpolnitve teh pogojev bo elaborat ostal znova samo elaborat, kakršnih je bilo doslej dovolj in preveč, da se to ne bo zgodilo pa je nujen pogoj sodelovanje sozda Merx. Vse to bo treba zagotoviti v aktivnostih za pripravo referenduma, pri tem pa prav ničesar ne bi smeli prepustiti naključju. J. Plesnik
Zanimiv program — vojaške čelade?
Kako lelo drži misel — tam, kjer je volja in pripravljenost tudi v težkih časih ni nič nemogočega — so v preteklem letu dokazali delavci Veplasa. »Če uspemo odpraviti še nekaj notranjih slabosti, bo poslovanje še boljše, rezultati ugodnejši,« so med drugim zapisali na začetku poslovnega poročila.
Ponovno bo treba prevetriti proizvodni in razvojni program delovne organizacije in določiti tiste programe oziroma izdelke, ki naj bi bili osnova za prihodnji razvoj Gorenja Fecro. Med drugim bo potrebno organizirati proizvodnjo tako, da bodo zaposleni vsi delavci, za odvečno režijo pa bo treba najti produktivno zaposlitev, ali znotraj delovne organizacije ali pa v Slovenj Gradcu oziroma drugih delovnih okoljih Gorenja. Poglavitno vodilo sanacijsko razvojnega programa pa mora biti zagotovitev povečanja proizvodnje in poslovanje v letu 1990 brez izgube. Za uresničitev teh in drugih nalog bo treba spremeniti sistem nagrajevanja. ki naj bi še zlasti spo-dubjal uresničevanje nalog na področju trženja, kvalitete in obvladovanja stroškov, tako na področju nabave kot v proizvodnji.
V razreševanje problematike delovne organizacije Gorenje Fecro pa se bodo morale v prihodnje aktivneje vključiti tudi družbenopolitične organizacije občine Slovenj Gradec. Doslej je namreč pomagal odpravljati slabosti v tej delovni organizaciji le izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec. Ob tem ne gre prezreti podatka, ki je bil izrečen prejšnji teden, da je že decembra 1986 sozd Gorenje predlagal uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v Gorenju Fecro. Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je s takšno pobudo soglašal, občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij (ZK in ZS) pa ne. Posledica tega je, da so se začele kopičiti težave in pojavljati izguba, rahljali pa so se tudi medsebojni odnosi.
(P)
Usmeritve, zapisane v sanacijskem programu, se udejanjajo. Zato bodo začeto pot tehnološke prenove nadaljevali vztrajno in korajžno tudi letos.
Še vedno preširok proizvodni program v tem kolektivu zaposleni temeljito krčijo, vendar se vsega v kratkem času ne da narediti. Sicer pa dajejo delavci v dolgoročnih razvojnih usmeritvah prednost programu kompo-zitnih čelad. Čeprav vsi testi in dokumenti govore v prid njihovega proizvoda, bo najbrž stežka ta mesec v Beogradu »padla«
odločitev, ali bodo v Veplasu kar 60 odstotkov proizvodnih zmogljivosti zapolnili z izdelavo vojaških čelad. Ta proizvodnja terja precejšnja vlaganja v osnovna sredstva, saj bodo v tem primeru morali opremo in tehnologijo uvoziti iz Italije. »Naložbe sami nismo sposobni izpeljati, zato pričakujemo pomoč. Predinvesti-cijska študija namreč kaže, da je ta program za Veplas sprejemljiv,« poudarja direktor Franc Vedenik. Če bodo pričakovanja »splavala po vodi«, bodo v kolektivu program kompozitnih če-
lad obdržali, razvoj pa usmerili predvsem v proizvodnjo specialnih vrst.
Program jamborov za jadralno desko je eden najuspešnejših Ve-plasovih programov že nekaj let. Za ta, povsem izvozni program, proizvodnjo še povečujejo. Ze letos naj bi se tujemu trgu predstavili z novim modelom jambora, ki ga menda ne premore niti konkurenca. Po tej tehnologiji bodo v prihodnje razvijali še druge vrste izdelkov, saj so ob smučarskih tekaških palicah možnosti prav na tem področju velike.
Spremembe bo, kot vse kaže, doživel tudi raznolik program armiranega poliestra. To jim tudi narekuje že lani podpisana po-
godba z nemškim partnerjem. Zanj naj bi Veplas izdeloval povsem madicinsko opremo. V naslednjih dveh, treh letih, pa naj bi prav ta kolektiv prevzel inženiring ter razvil, servisno službo za to dejavnost,
V bližnji prihodnosti bo torej Veplas precej spremenil svojo podobo in po napovedih sodeč postal eden najuspešnejših kolektivov v dolini. Če bodo uspeli prodreti z vojaškimi čeladami, bodo opustili del proizvodnih zmogljivosti. Ta za kolektiv »odpisan« program (sitotisk) bodo ponudili drobnemu gospodarstvu. Povsem iz rok ne bodo spustili le programa gumbov, s katerim so se uspešno uveljavili med proizvajalci drobnih modnih dodatkov.
(tap)
Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje
Zidava pobira zemljišča
Zadnji februarski dan se je v Šoštanju sestala skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje, da bi obravnavala poročilo o delu v letu 1988 ter zaključni račun in program dela v letu 1989 s finančnim planom.
Naloge Kmetijske zemljiške skupnosti določa zakon o kmetijskih zemljiščih, poglavitna pa je skrb za pravilno rabo in izboljševanje kmetijskih zemljišč v občini s ciljem pospeševanja kmetijske proizvodnje. S sredstvi, ki se zberejo iz odškodnine od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, od odškodnin za izkopane rudnine (razen premoga) ter sofinanciranje s strani SIS za pospeševanje proizvodnje hrane smo uspeli v preteklem letu spremeniti v kmetijsko kulturo (travnik, njiva) 9,55 ha relativnih gozdov in zaraščenih zemljišč. Planiranje neravnin in robov je bilo opravljeno na 25 ha slabih zemljišč, vse površine pa so bile tudi založno gnojene in zatravljene, tako da so marsikje že v prvem letu koristili pridelek s teh površin. Seveda gre za sofinanciranje 40- 70% deleža s strani KŽS.
Z nabavo drenažnih cevi in filtrskega materiala smo kooperantom omogočili izsušitev 22 ha
zemljišč. Poleg tega smo uredili dostopne poti v dolžini 3 km na 17 ha travnatih površin, tako da se lahko le-te intenzivneje koristijo. Pogoj za pridobitev sredstev je seveda tržna proizvodnja oz. kooperantsko sodelovanje z ERA-TOK Kmetijstvom Šoštanj.
V preteklem letu smo v naši občini pozidali oz. izvzeli iz kmetijske rabe 8,5 ha zemljišč, kar je 70% več kot leta 1987 oz. 50% več kot leta 1986. Tu niso všteta potopljena zemljišča zaradi rudarjenja, ki jih je bilo v letu 1986 9,8 ha, v letu 1987 5,3 ha, za leto
1988	pa še ni znana površina.
Izvršilni odbor KZS je tekoče spremljal in obravnaval vloge za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ponudbe za prodajo le-teh, odločal o zadevah glede priznanja statusa kmeta in predlaganja najprimernejšega dediča v primerih dedovanja kmetij, ter odločal o ostalih zadevah v skladu s pooblastili skupščine.
Pomembnejše naloge v letu
1989	so še nadalje agrarne operacije pri kmetih kooperantih, skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč ter varstvo kmetijskih zemljišč, predvsem tistih, ki so temelj proizvodnje hrane in so kot taka
uvrščena z občinskim in republiškim prostorskim planom v I. območje kmetijskih zemljišč.
V letu 1989 načrtujemo tudi dokončanje agrokarte, ki bo kot strokovna podlaga omogočila vpogled v razvojne možnosti kmetijstva v naši občini.
Že vnaprej pa vemo, da se bo kmetijska dejavnost primorana
razvijati na obrobju doline, saj vsled rudarjenja in razvoja industrije na eni in izredno nizkega vrednotenja kmetijske zemlje kot trajne dobrine na drugi strani izgubljamo za našo občino velike površine najkvalitetnejših zemljišč.
Strokovna služba
Invalidski šport
Strelska sekcija DI Velenje je, kljub temu, da ni ponovila lanskih uspehov, dosegla na republiškem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Kranju dobre rezultate. Tako je moška ekipa zasedla med dvanajstimi ekipami četrto mesto, ženska ekipa pa je bila druga, vse v streljanju z zračno puško. Med težjimi invalidi je Tone Tratnik v svoji skupini osvojil zlato kolajnd. Tudi Peter Jovanovič je bil najboljši v svoji skupini, a kolajne ni osvojil, ker ni dosegel kvalifikacijske norme, ki je sicer bila predpisana na regijskem tekmovanju.
V streljanju z zračno pištolo, kjer je nastopilo le deset posameznikov in od tega kar štirje iz
Dl Velenje, sta Hinko Bola in Ana Melanšek bila druga. V moški konkurenci sta nastopila tudi Tone Tratnik in Peter Jovanovič. Sicer pa so v ekipnih tekmovanjih nastopili še Franjo Žučko, Milan Burger ter Silva Berlot in Kristina Jehart.
Športniki DI Velenje se pripravljajo še na republiško prvenstvo v plavanju to bo v Strunjanu ter v namiznem tenisu, ki bo v Mariboru. V okviru teh priprav bo v soboto, 11. marca, ob 12. uri, občinsko prvenstvo vseh invalidov občine Velenje v zimskem bazenu ter v petek 17. marca, ob 18.30 uri, na šoli Veljka Viahoviča še občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Vabimo vse invalide, da se obeh tekmovanj udeležijo!
Kdo je predsednik?
Zakaj smo takšni?
Tako se sprašujejo delavci Kajuhovega doma in TD Šoštanj. Vsa njihova prizdevanja so podvržena kritiki, nezadovoljstvu in negodovanju nekaterih posameznikov, na drugi strani pa zadovoljstvo tistih, ki se prireditev udeležujejo. Saj ne vedo več kako. Zato nas je vspod-budilo. da se vprašamo, kaj in kako pripraviti in ponuditi krajanom, pa ne samo domačinom, tudi ostalim prebivalcem Šoštanja in okolice. Kako popestriti življenje?
Pa ne najdemo zadovoljivega odgovora.
Razmišljamo pa takole.
Poskušamo zadovoljiti želje in morda tudi potrebe prav vseh (starih in mladih, domačinov in drugih) torej vsem strukturam. Zato so tudi ponudbe in prireditve različne: turistični teden, koncerti, vinska trgatev, pustni karneval, folklorne prireditve, razstave, domače koline po starih slovenskih običajih itd. Posebej pozorno spremljamo obisk vsake prireditve. Pa o tem kdaj drugič.
Kaj hočemo. Različni so ljudje, različne potrebe in pogledi. Ljudje pa smo vendarle vsi.
In nenazadnje. Življenje ni samo hrana in pijača, je tudi delo, zabava, družabnost, kultura, prav te pa žal marsikomu še manjka, zato naj ne bodo »dnevi srpske kuhinje ali glasbe« kamen spotike.
Mi tako! Kako pa vi spoštovani Šoštanjčani?
Turistično društvo in Kajuhov dom Šoštanj
Seja delegatske skupščine
Pojasnilo k pojasnilu ŠŠK
v Šoštanju
16. februarja so se ob 17. uri v dvorani doma krajevne skupnosti zbrali delegati skupščine KS in delegati KK SZDL na TKK. Po opravljeni TKK, so delegati skupščine nadaljevali svoje delo. Vsem delegatom so bila z vabili dostavljena vsa poročila in programi ter plani za preteklo mandatno obdobje ter za leto 1989. To pa z namenom, da lahko delegati gradivo temeljito pregledajo in se pripravijo na razpravo.
Razpravljalo se je o finančnem poslovanju za preteklo leto, o porabi sredstev samoprispevka, o programu del in nalog za letošnje leto. Poročilo o delu sveta KS v preteklem dvoletnem obdonju, pa je postal predsednik, sveta Matjaž Natek.
V razpravi ni bilo posebnih pripomb na minulo delo prav tako ne na program zastavljenih nalog letošnjega leta.
Tako so delegati na predlog predsedsva K K SZDL Šoštanj ponovno izvolili oz. so podaljšali mandat predsedniku sveta, podpredsedniku in dosedanjim članom sveta KS še za dobo dveh let.
Iz sklepčnosti skupščine (od 34 delegatov kolikor se jih šteje skupščine je bilo prisotnih 20) je razvidno, da so delegati pričeli za usodo in politiko svojega kraja, zato pričakujemo, da bo tako tudi v bodoče in da bomo probleme reševali skupno.
Predsednik skupščine KS: Rudi Baje
Sie splača biti pošten?
Poplnoma se strinjam z vami tov. Janez MRAMOR, dipl. inž. da je v dosedanji polemiki, vsaj kar se tiče dela geodetske uprave, kup laži ter netočnosti in to z vaše strani.
Namesto da vabite na OGLED SPORNEGA MEJNIKA oz. meje, vpijete in kričite, da se vam je zgodila krivica, se delate mučenika in svetnika hkrati, vam predlagam, da vse to uredite po normalni in običajni poti preko sodišča (brez kake publicitete) s strokovnim izvedencem — ne kakršnimkoli šarlatanom.
Običajno je, da v vseh takih primerih kot je vaš, potegne nekdo krajši konec. V tem primeru ste ga pač vi tov. inženir, zato vam verja-merm, da sta prizadeta vaš ponos in dostojanstvo. Neobičajno pa je, da sie sklicujete na že leta 1780 umrlo Marijo Terezijo.
V vaših člankih v NAŠEM ČASU pa ste popolnoma zamolčali, da je vaša parcela ob cesti (kar je najvažnejše in povod spora) še vedno šiiroka 55,10 m, to je toliko, kot je bila ob izmeri, ki jo je opravil naš (delavec B. M., dne 5. 2. 1983. Ker torej za vašo parcelo obstajajo origiinalni merski podatki, ni potreben noben sodoben inštrument, niti vissokokvalificiran strokovnjak — saj skoraj laik lahko mejo pravilno uigotovi.
Imam že preko 35 let delovne dobe, pa se še ni zgodilo, da bi mi kdo oporekal strokovnost, še manj pa natolceval o nepoštenosti in podkupljivosti, kar ste si dovolili vi tov. MRAMOR.
Pomočnik direktorja geodetske uprave obč. Velenje in Mozirje SILVO CEGNAR
V	navidez prepričljivem in korektnem pojasnilu Šaleškega študentskega kluba (iz prejšnje številke Našega časa) man jka temeljna zadeva, ki je že kot dejstvo sicer omen jena v začektu pisanja, vendar so njene posledice (ne)namerno spregledane. ŠŠK namreč govori o tem, da mu je bila obljubljena uprava Stiskar-ne, vendar ga je svet Stiskarne prepeljal žejnega preko vode. Pri tem ŠŠK zamolči, da smo na prvem sestanku, ki je bil namenjen kadrovski obnovi, poskušali odpraviti nesporazume v zvezi s podobnimi neformalnimi obljubami. Tedaj je bilo postavljeno izhodišče, da je Stiskama odprt prostor, ki ga s kulturnimi prireditvami enakopravno zasedajo različne interesne skupine. Pri tem je bilo izrecno poudarjeno, da nobena skupina nima monopola, kajti merilo soudeležbe v tem prostoru je zgolj programska prodornost in angažma posameznikov ali skupin.
Predstavniki ŠŠK so vse to gladko preslišali in v dolgotrajnem prerekanju zahtevali Stiskamo izključno zase. Svojo zahtevo so med drugim utemeljevali s sklicevanjem na lastni program (ki se bistveno ne razlikuje od pred leti sprejetega programa Stiskarne) ter na dejstvo, da ŠŠK nima lastnega prostora, grozili pa so tudi z velenjskimi političnimi avtoritetami.
V	takšnih razmerah je bil sestanek končan z navideznim kompromisom. Kot seje kasneje
pokazalo, bi ta kompromis postavil v neenakopraven položaj ostale skupine. Zato je na drugem sestanku (s pooblastilom sveta Stiskarne) zadeva vrnjena na prvotno izhodišče: vse skupine imajo enake možnosti oblikovanja programa Stiskarne in so v njenem svetu enakopravno zastopane. Pri tem ima katerakoli skupina (torej tudi ŠŠK) možnost prevzeti vodilno vlogo, vendar le na osnovi programske realizacije, nikakor pa ne more zahtevati zase vnaprejšnje monopolne pravice.
Vsekakor v atmosferi ekslu-zivnh zahtev, netolerance in etiketi ranja ni bilo mogoče razpravljati o vsebini in novih programskih konceptih Stiskarne. Cez čas bo verjetno pokazalo, da so nekatere razlike med skupinami samo navidezne in bo mogoče trenutne parcialne interese združiti v izvedbo nekaterih skupnih projektov.
Tako kot demokracija je tudi neostalinizem v vsakdanji rabi prazen označevalec, ki ga priložnostni uporabnik po potrebi napolnjuje z različnimi pomeni. Če si pri tem lasti pravico etiketira-nja v imenu kateregakoli prvega ali celo edinega gibala — četudi je to v našem primeru prozaično »gibalo Stiskarne« — se v resnici giba na predpostavkah, ki imajo nekaj stičnih točk s stalinizmom. Zato kolegom iz ŠŠK predlagam več razsodnosti in manj pritlehnih interesov pri lagodnem opravilu lepljenja etiket.
Silvo Grmovšek, svet Stiskarne
KK SZDL Šoštanj Jelenko Vidic Predsednik SKS Matjaž Natek
Namesto konstruktivne polemike
Vodstvu SSK po neuspelem »puču« na S/tiskarno in za popotnico v demokracijo posvečam pesem Maturantski ples napisano daljnega 1982.
Kot paradni konji, lepo po vrsti,
občudovani! Včeraj v džinsu, danes plešejo v novo življenje.
Zapečateni inovatorji.
Ostane snobovsko hrepenenje, iščejo karto za džetset, od šole ostane le: ŽRET!
Zakaj nož v hrbet?
Kio sem bral izvod Našega časa, šitevilko 7 (963), v katerem je bilo precej zanimivega gradiva, sem se odločil, da tudi sam nekaj napiišem. Razlog je ta, da Naš čas žže dvakrat omenja moje ime. V prvem primeru v zvezi z mojim stanovanjskim problemom videnim s fotoaparatom in očmi vaših inovinarjev, v drugem pa v zvezii s prispevkom bralcem ne-zname osebe, ki svoje identitete ne žieli. odkriti zaradi >strahu od maščevanja tistih, o katerih piše«, (oziroma zaradi strahu, da ne >dob)i noža v hrbet<.
Pr av zato vas, tovariši uredniki prosiim, da objavite tudi moje besede.-, besede človeka, ki je poln notranjih nemirov, bolečin do-bljemih z besedami neznane osebe, Iki se trudi očrniti mene in mojco družino. Najbolj sem prizadet zzato, ker menim, da je vse to lahkto napisala samo oseba, ki je dobrro situirana. V nasprotnem primieru bi namreč morala spo-znatii, da imajo tudi drugi pravico, dJa si ustvarijo nekaj, da imajo drružine, da imajo jutri naslednike in nenazadnje, da jutri vedo zakajj živijo in zakaj so rojeni.
Po moje je sramotno pisati brez dejstev, to dati v javnost in to hbrez poznavanja bistvenih stvarri o katerih pišeš, brez poznavanja vsega bistva in biografije tiistega, o katerem pišeš.
Včasih človek nima možnosti, da bi ostal v mestu, kjer se je rodil. Vzroki so različni. Moj razlog je znan, povedal sem že, zakaj to pri meni ni bilo mogoče in zakaj sem šel s trebuhom za kruhom iskat svoje mesto pod nebom, iskat kotiček, kjer bi spletel gnezdo. Mislim, da imam do tega pravico, tako kot jo imajo drugi. Neznana oseba pa uporablja netočne podatke, saj z mojim položajem sploh ni seznanjena. Ne ve, da sem prišel v Titovo Velenje kot >begunec<, ki je bežal sam od sebe, da sem tukaj jedel nezrelo sadje, ker sem se sramoval zaprositi koga za kos kruha. Danes se sprašujem, kaj bi doživel, če bi v položaju v kakršnem sem se znašel, zaprosil za kruh to neznano osebo? Kaj bi se mi zgodilo? Predpostavljam, da mi ta oseba kruha ne bi dala. Ali pa? Samo vrniti bi ji moral z obrestmi. Po moje gre namreč v tem primeru za osebo, ki živi in pridobiva več in več samo od obresti, obresti tistih, ki so prisiljeni živeti od enega osebnega dohodka do drugega, si ob koncu meseca še sposojati, da bi preživeli sebe in družino. Vračajo pa seveda z obrestmi, ker je vse manj tistih, ki so pripravljeni narediti komu uslugo.
Takšnih primerov je v naši družbi veliko, med nje pa gotovo
sodijo nekateri od tistih, ki oddajajo stanovanja. Njim je družba dala vse: z vsemi mogočimi sredstvi jim je omogočila gradnjo hiš, obrtnih delavnic in vsega, kar so si postavili za cilj. Nekateri od njih to dobroto družbe danes izkoriščajo. Izkoriščajo še dodatno na račun tistih, ki živijo od prvega do prvega, prosijo, da imajo kje prespati in za to uslugo plačujejo visoko ceno. Tako ustvarjajo enim kapital, namesto da bi ta sredstva koristili za graditev svoje prihodnosti. O tem vodimo zelo malo računov, najmanj pa s tem računajo tisti, ki so za to zadolženi. Kaj jih pri tem ovira?
Sam sem prizadet tudi zato, ker je vse več tistega — ti meni, jaz tebi. Vseeno pa moram za konec reči tole: najbolj ponosen je človek, ko se sprehaja po mestu
Svetovalnica za upokojence
Že osmo leto deluje pri društvu upokojencev Titovo Velenje brezplačna svetovalnica za člane tega društva. Ustanovili so jo z namenom, da pomagajo članom z nasveti in pojasnili s področja pokojninskega zavarovanja. V začetku je svetovalnica delovala vsak četrtek, pozneje pa se je pokazalo, da zadostuje, če je odprta le vsak prvi četrtek v mesecu od 9. do II. ure.
Največ upokojencev išče nasvet v prvih mesecih leta, ko je največ novosti in nejasnosti na področju pokojninskega zavarovanja.
Predvsem je pomoč potrebna, poudarjajo, zaradi prehitre menjave predpisov, ki jih marsikdo ne razume. To manjkajoče znanje jim skuša društvo upokojencev nuditi z nasveti in napotki. Seveda prihajajo k njim po nasvete tudi za druga področja in vrata svetovalnice niso za nikogar zaprta.
B. M.
Vaš »neostalinist« in »podlež« Peter Rezman
in drži za roko dečka ali deklico. Dolga leta so me mučile, ko sem to gledal, težke misli, ali bom tudi sam kdaj to doživel. Ko sem to opazoval, sem se lahko, pa čeprav moški, zjokal iz vsega srca, se opil do nezavesti in pri tem delal težke prekrške. Danes sem se iz blata v katerem sem bil, izvlekel. Ponosen sem na svojo družino, borim se, da jo obdržim. Sprašujem pa se: zakaj me hočejo nekateri pri tem ovirati, zakaj mi hočejo preprečiti, da bi moja družina na teh tleh, daleč od moje familije, imela vsaj tisto, najosnovnejše.
Ne bojim se noža v hrbet, ker govorim resnico. Nikomur ne želim zla in vsak lahko do mene pride z resnico.
lzet Huskič, Arnače 2 Titovo Velenje
Katera trgovina je najboljša
Dragi potrošniki!
Ponovno objavljamo anketno listo, s katero bomo tokrat ocenjevali kakovost postrežbe v naših konfekcijskih, tehničnih in vseh ostalih trgovinah. Seznama vseh trgovin posebej ne objavljamo, zato vas prosimo, da v rubriko lokali napišete ime trgovine oziroma oddelka, ki ga ocenjujete. Za večje trgovine navedite tudi ime oddelka, ki ga ocenjujete.
Torej vzemite si nekaj minut časa in ocenite vse trgovine, ki jih večkrat obiščete (tokrat ne špecerijskih — te smo že ocenili). Ocenjujte z ocenami od I do 5 (5 je najboljša). Ne pozabite napisati tudi imena, saj na obljubljeno žrebanje nismo pozabili.
Konferenca svetov potrošnikov pri OK SZDL Velenje
Sredi meseca februarja sem morala na skupnosti otroškega varstva Slovenije obnoviti zahtevo za uveljavljanje otroškega dodatka. Izpolniti sem morala obrazec ASPN, ki so mi ga morali med drugim potrditi tudi v moji krajevni skupnosti. Tu pa sem naletela na tako velike težave, da sem skoraj obupala.
Stanujem v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja in napotila sem se v njihove prostore, kjer pa je na vratih pisalo: »Napišite, kdaj delate, da vas bom lahko našel!« Vrata so bila seveda zaprta. Spomnila sem se, da bi mi lahko svetoval, kam naj se obrnem, Milan Kneževič. Poklicala sem njegovo stanovanje, kjer pa so mi povedali, daje bolan in da je predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Čas. Poklicala sem njega, on pa je povedal, da ni več predsednik, ampak je to Milan Kneževič, torej tisti, ki sem ga poklicala pred tem. Ponovno sem ga poklicala, pa mi je žena povedala, da za to nič ne ve.
Seveda sem bila že hudo slabe volje in spet sem poklicala Jožeta Časa, ta pa me je odpravil, češ, da me ne pozna, naj mi to kar potrebujem napiše predsednik hišnega sveta. Ker nisem vedela, če bo dovolj žig hišnega sveta sem poklicala republiški sekretariat za varstvo otrok, kjer so bili nad mojimi prcihlemi presenečeni, razložili pa so mi, da
Polemika v
'Naš Čas' mi je všeč, ker mislim, da prenaša dejanski utrip življenja v naši dolini v časopisne stolpce. Zato lahko rečem, da uredniški odbor, skupaj z odgovornim urednikom opravlja zaupane naloge na področju informiranja. Vem tudi, da tisti, ki dela, lahko greši.
Za vaš lep spodrsljaj pa štejem v zadnjih dveh številkah objavljene članke okrog notranjih razprtij Šaleškega ekološkega društva (ŠED) (Se malo pa bo postal angleški — shit, kar si tudi sam, ki nisem član društva, ne želim).
Isti ljudje, ki ste tako dvignili našo (občanovo) ekološko zavest, na zelo banalen način podpirate tisto, ki ste zgradili skozi parletno obdobje. V vrhu ŠED pa sedaj na veliko dajo vedeti vsej javnosti, da niso za skupaj. In to z vašo pomočjo! Banalnost!
Kaj ni mesto za pranje 'ekološkega umazanega perila' njihov izvršilni odbor in skupščina kot najvišji organ in ne 'Naš čas' kot podaljšana roka, ki meče rokavi-
potrebujejo mnenje krajevne skupnosti.
Ponovno sem pozvonila pri Jožetu Času in ta mi je zdaj zagotovil, da bo podpisal mnenje, ki mi ga bo napisal presednik hišnega sveta. Torej sem se spet napotila k njemu, in z mnenjem naslednji dan na občinski sindikat k Jožetu Času. Ta je k tistemu kar mi je napisal predsednik hišnega sveta pripisal, da se strinja. Pa ne mislite, da je bilo s tem mojih poti konec. Vse to je bilo seveda treba še overiti s štampiljko, ki pa je Jože Čas ni imel. Najprej me je poslal k tajnici krajevne skupnosti, nato pa k tovarišu Hrovatu, ki je imel žig krajevne skupnosti doma. To me je presenetilo in vprašala sem, kako imajo to urejeno, pa mi je pojasnil, da delajo vse to prostovoljno, da niso za nič plačani.
Verjamem jim, vendar pa vseeno mislim, da smo tudi mi, zdaj > že starejši, marsikaj naredili v življenju prostovoljno. In če so določene naloge v krajevni skupnosti sprejeli, naj jih odgovorno opravljajo, ali pa prepustijo tistim, ki bodo to pripravljeni narediti!
Dodam pa naj še, da še vedno ne vem, kdaj so v moji krajevni skupnosti uradne ure.
Z. D.
Šed
co? Kaj na to poreče nekdo izven naše občine, samo sosedne, kateremu je 'Naš čas' v dojemu roke na izhodu iz tovarne? Vprašanje velja tudi (vele)umnim ekologom!!! Kako si ob tem 'mane-jo' možgane in pridobivajo na času tisti, ki so vestni onesnaževalci naše okolice?
Vas pa vprašam, če ste postali interno glasilO ŠED ali zvodnik posameznikov v tem društvu? ker so vprašanja v prejšnjem odstavku (vsaj kar se mene tiče) retorična, bi rad izvedel odgovor le na tega slednjega!
Brez dlake na jeziku, vas vse, prav lepo pozdravljam!
P. S.: Pismo lahko objavite v časopisu — odpovedujem se honorarju, katerega pošljite raje društvu proti mučenju navadnih občanov — nisem pa pripravljen polemizirati niti z vami, niti z ekologi. Tako kot za celotno družbo (posebej v tem času za partijske vrste), predlagam tudi v tem primeru, da se ozremo v prihodnost in delajmo produktivno.
Jože Čas
Da ne bomo polemiziali le skromen pripis udedništva:
Ugotovitev Jožeta Časa je morda pravilna. Toda, če je tako, veljajo enake misli tudi za njegovo pisanje. Verjetno bi bilo primerneje, če bi stopil v sosednjo pisarno, saj ima Vane Gošnik, kateremu med drugimi oporeka polemiko, na občinskem sindikalnem svetu pisarno poleg njegove. Tako bi torej lahko uspešneje in bolj produktivno razčistil kar ga moti. Če že zaradi drugega ne, pa zato, da ne bi tudi on mučil navadnih občanov.
lokal	zalo-	postr	ežba		urejenost		odpir.
	ženo-	pri	stro	po	loka	izlo	čas
	st	jaz	kov	Ste	la	zbe	
		nost	nost	nost			
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
							
opombe							
							
							
				priimek in ime			
Anketa
Znanje na tehtnici
Seminar za zunanjetrgovinske delavce, ki sta ga organizirala in od 2. februarja do 2. marca letos izvedla v Topolšici Center za usposabljanje iz Radencev v sodelovanju z mariborskim Vek-šem in Izobraževalni center Gorenja, je obiskalo 45 delavcev Gorenja, večinoma iz izvoza, prodaje in finančnih služb. Za udeležbo na seminarju so slušatelje vodili različni motivi, najpomembnejši pa so poglobitev in osvežitev obstoječega ter pridobivanje novega znanja za zunanjetrgovinsko registracijo.
Milena Šumah, izvoz. Gorenje
Commerce: »Za seminar sem se odločila
samoiniciativno, saj je pomenil pravo priložnost za pridobitev novega znanja, ki ga potrebujem za zunanjetrgovinsko registracijo. Na seminarju sem poleg splošnega pridobila še veliko znanja, ki mi bo koristilo pri delu. Vključila se bom še v tečaj tujih jezikov, saj je njihovo aktivno obvladovanje prav tako pogoj za pridobitev omenjene registracije.«
Y V KS Šmartno Titovo Velenje menjava ogrevalnega sistema
Dvocevni sistem - boljše ogrevanje
Bralka Irena Šket iz krajevne skupnosti Šmartno v Titovem Velenju nas je v imenu številnih krajanov Šmartnega zaprosila, da odgovorne v Vekosu povprašamo, kaj je z nameravano spremembo prehoda iz dosedanjega načina ogrevanja na tako imanovani dvocevni sistem. Odgovore so nam posredovali v Vekosovi temeljni organizaciji Toplotna oskrba, pripravil pa jih je tehnični vodja ER-VIN MIKI.AVŽINA.
Interes menjave tega sistema bi naj bil obojestranski — tako distributerja kot uporabnika. Distributer želi s spremembo sistema razrešiti obratovalne težave, ki se pojavljajo v direktnem sistemu, znižati tlačni režim obratovanja in izboljšati nivo kakovosti ogrevanja skozi celo leto ter odpraviti dotrajano omrežje. Interes krajevne skupnosti pa bi moral biti v prehodu na kakovostnejši sistem ogrevanja in izenačenju porabnikov toplote v Šmartnem z drugimi v Šaleški dolini, ki tak sistem že imajo.
In sedaj k vprašanjem, ki jih je oblikovala Irena Šket.
•	Kakšne bodo prednosti tega sistema za stanovalce, glede na to, da je menjava sistema za posameznika precejšnja naložba?
»Izboljšali se bodo obratovalni pogoji, ki bodo imeli za posledico zmanjševanje tlačnega režima v omrežju. Porabniki bodo imeli možnost uravnavanja temperature objekta in vode. Tak sistem predstavlja tudi popoln konfort ogrevanja bivalnih prostorov. Zaradi različnih toplotnih značilnosti objektov prihaja do različne porabe toplotne energije. S plačevanjem merjene daljinske porabe, pa tudi do neposrednega vpliva porabnika na varčevanje z energijo.«
•	Kdo bo naložbo financiral in kolikšna je vrednost investicije?
»Investicija je ocenjena 1 milijardo dinarjev po cenah na dan 1. januarja letos. Za dela na primernih vodih, toplotnih postajah ter prevezavi na obstoječe omrežje je investitor Vekos, tozd Toplotna oskrba, za kar so v planu
Komunalne skupnosti v tem in naslednjem letu tudi planirali potrebna sredstva, delno pa bodo za to namenili tudi sredstva amortizacije temeljne organizacije.«
• Kdo bo pomagal sofinancirati tistim, ki tega ne bodo zmogli sami?
»Financiranje interne toplotne postaje je problem uporabnika. Krajevni skupnosti smo predlagali, da v ta namen vključi referendumska sredstva.«
9 Ali je nujno, da vsi preidejo na ta sistem, ali lahko ostanejo pri obstoječem?
»Prehod na dvocevni sistem bo možen, ko bodo vsi uporabniki, ki so vezani na eno izmed toplotnih podpostaj imeli gotove interne toplotne podpostaje. Ker se krajevna skupnost Šmartno napaja preko več toplotnih postaj, bo možno, da bo del krajevne skupnosti prešel na dvocevni sistem prej kot drugi. Pri obratovanju omrežja preko dvocevnega sistema pa ni možno uporabljati
obstoječega sistema ogrevanja.«
•	Nekateri stanovalci se že pripravljajo na nov ogrevalni sistem in kupujejo potrebno opremo, Vekos pa stanovalcev uradno o tem še ni nič obvestil.
»Uradnega obvestila resnično nismo poslali. Akcija o prehodu na dvocevni sistem teče že nakaj let. Tako potekajo tudi posveti s predstavniki krajevne skupnosti, ki se je obvezala, da od vseh porabnikov pridobi pristopne izjave za prehod na dvocevni sistem. Po pridobitvi izjav bo šele možno natančno določiti datum.«
•	Kdaj je predvidena sprememba ogrevalnega sistema?
»V teku je pridobivanje tehnične dokumentacije za rekonstrukcijo ogrevalnega sistema. S pridobitvijo tehnične dokumentacije in dovoljenj letos, načrtujemo pričetek del na spremembi dvocevnega sistema spomladi prihodnje leto in zaključek do ogrevalne sezone 1990/91, torej oktobra prihodnje leto.«
Milena Krslič-Planinc
Spet keramika v Šaleški 2
Dol hitreje kot gor
Na seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje je bila spet deležna precej pozornosti keramika, ki pada s sten v objektu Šaleška 2 v Titovem Velenju. Z njo se je začelo že kar pri obravnavi zapisnika prejšnje seje, ker delegacija Gorenja, ni bila zadovoljna z uresničevanjem sklepa s katerim je bilo obljubljeno, da bo sanacija sklenjena že do konca lanskega leta.
Delegati Gorenja so bili še toliko bolj neizprosni zato, ker pravijo, da se ta težava kot jara kača vleče že deset let, pospešeno zadnji dve leti in zato, so rekli, bi bilo prav, da se začnemo pogovarjati tudi o krivdi in imenih.
Predstavnik Vekosa, ki ta dela izvaja, se je začudeno vprašal — ne vem, zakaj tak napad, saj med
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
Znova prednost vodooskrbi
Odveč je poudarjenje o pomenu samoprispevka, saj so se o njegovi »vrednosti« prepričali že v marsikateri krajevni skupnosti. Resda tako zbranega denarja ni dovolj za uresničitev vseh želja in potreb krajanov, nekaj pa vendarle je. Sploh tam, kjer krajani s samoprispevkom zbran denar oplemenitijo še z udarniškim delom. Resda zgleda vreden primer prej omenjenega so bili v preteklem letu krajani kraje-ti Šn
delom ni bilo slišati pripomb. Dela že izvajajo, najprej so zamenjali ploščice, ki so bile po seznamu, ki so ga naredili stanovalci, tega najbolj potrebne in za to porabili 30 milijonov 244 tisoč dinarjev. Menjavi keramike pa je bilo namenjenih 40 milijonov dinarjev. S popravili nadaljujejo, je bilo rečeno.
Zaključek te razprave je bil približno takle — zadolži se Samoupravna interesna skupnost, da skupaj z Gorenjam to problematiko razreši takoj. Lahko, je bilo rečeno, za to poiščejo tudi drugega izvajalca.
Samo ostalo je samo še nekaj manj kot 7 milijonov dinarjev. Pa še ti so vsak dan manj vredni. Zato bi bilo najbolj pametno pospešiti delo.
(mkp>
vne skupnosti Šmartno ob Paki.
Kaj bi bilo, če s toliko truda, pripravljenosti in s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti ne bi namenili rešitvi vprašanj z vodooskrbo toliko pozornosti kot so je, bi dodobra občutili v letošnjih sušnih dneh. Tako pa je le malokatero gospodinjstvo v tretjem središču šaleške doline ostalo brez zdrave pitne vode. 4752 udarniških ur so opravili krajani Velikega in Malega vrha ter dela Gavc pri izgradnji 10 kilometrov dolgega vodovoda.
Ena večjih akcij, opravljenih v preteklem letu, je bila ureditev kanalizacije v delu Šmartnega ob Paki. Hkrati z njo pa so uredili tudi strugo potoka. Ob tem naj omenimo še posodobitev več krajevnih cest, odsekov ....
Manj uspešni, kot so želeli, so bili le pri več let načrtovani razširitvi telefonskega omrežja. Pa ne zato, ker so sami premalo naredili, ampak zaradi dokaj neodgovornega ravnanja pristojnih. Prostor za centralo, ki bo ustrezal zahtevam in določilom PTT-ja, so menda našli. Po obljubah naj hi oentraln začeli graditi v začet-
ku prihodnjega leta, ob koncu leta 1990 pa naj bi že zazvonil telefon v okrog 100 gospodinjstvih.
Odraz razpoloženja v kraju je dejavnost društev, klubov, kjer krajanom prav tako ne manjka moči in zagnanosti.
In kaj nameravajo delati krajani šestih zaselkov krajevne skupnosti Šmartno ob Paki letos? Znova je na prvem mestu.vodo-oskrba, tokrat v drugem delu, v Slatinah. Z novim zajetjem v Podgori bodo rešili težave suhih pip krajani spodnjega dela Rečice. Z uresničitvijo prej omenjenega bo kraj v celoti oskrbljen z zdravo pitno vodo. Načrtovana sanacija mostu preko reke Pake v Slatinah, izgradnja mrliške vežice, ureditev kanalizacije v delu krajevne skupnosti, potokov, hudournikov, pa posodobitev cest, varstvo okolja v tem letu niso majhen zalogaj. Toda, s slogo, zavzetostjo se da marsikaj narediti. Tega se krajani dobro zavedajo, zato se bodo tudi v tem letu trudili zadane naloge tako tudi uresničiti.
(lap)
Škale
Mladi in kmetijstvo
Aktiv mladih zadružnikov iz Šaleške doline, ki deluje v okviru temeljne organizacije Kmetijstvo Šoštanj, vabi na regijski kviz na temo Mladi in kmetijstvo. Ta, že vsakoletna tradicionalna prireditev, bo v soboto, 11. marca ob 18. uri v dvorani v Škalah. Pokrovitelj prireditve je DO ERA Titovo Velenje.
Po tekmovanju bo družabno srečanje, za katero bodo kmečke žene pripravile domače dobrote.
V. Kojc
Krajevna skupnost Mozirje
Toplovod velika želja
Dejstvo je, da se Mozirje hitro širi, s tem pa se večajo potrebe kraja samega in celotne krajevne skupnosti. V zadnjem obdobju so veliko postorili in tudi letos imajo zahtevne načrte, kar seveda velja za vsa prihodnja leta. Osnova za uresničevanje pomembnih nalog je uspešno izglasovan samoprispevek in referendumski program, ki so ga izoblikovali in sprejeli. Ob vsem delu in naporih v tej krajevni skupnosti poudarjajo, da krajani niso dovolj obveščeni o vsakdanjiku, da ne poznajo dovolj težav, ki se pojavljajo, niti niso v pravi meri seznanjeni s potekom posameznih akcij, zato tudi zlonamernosti včasih ne manjka.
Najprej velja omeniti lani pričeto razširitev in posodobitev mozirskega kulturnega doma. V novem prizidku bodo zagotovili več prostorov za občinsko matično knjižnico, razširil se bo čitalniški del, svoje posebno mesto pa bo dobil mladinski oddelek. Za celovito podobo bo potrebna še obnova vzhodne stene doma, ki kar krepko razpada. Zanimivi so načrti v zvezi z urejanjem nekdanjega sejmišča ob Savinji. Delno so ga že uredili in ga želijo nameniti živinorejskim razstavam in sejmom, ki jih je bilo
včasih veliko, zgornji del prostora pa bodo preuredili za potrebe komisijske prodaje kmetijskih strojev in naprav, pri čemer bo pomagala Trgovska delovna organizacija Savinja.
Vedo namreč, da je na kmetijah precej starih in rabljenih strojev, ki jih kmetje ne rabijo več, drugim pa bi po primerni ceni prišli še kako prav. Precej načrtov imajo tudi z ureditvijo nekdaj tako priljubljenih Kopelc, ki jih nameravajo letos vsaj temeljito očistiti, za nadaljnja dela pa bo poskrbelo turistično društvo. Po lanski izredno uspeli razstavi rezanega cvetja bodo le-
tos v sodelovanju z društvom slovenskih vrtnarjev pripravili teden tulipanov, kar bo nova privlačnost za kraj in za Savinjski gaj še posebej.
Tudi drugih akcij ne manjka. V Mozirju bosta letos v drugi polovici zazvonilo 202 nova telefona, akcija pa je v teku. Enako velja za kabelski razdelilni sistem, za katerega zlobneži trdijo, da ga ne bo in da je akcija propadla. To seveda ne drži, saj so že decembra Gorenju plačali opremo in kabel, pri čemer so si pomagali s kreditom Ljubljanske banke. Kmalu se bo delo na terenu nadaljevalo, skupaj s polaganjem kabla. Letos želijo dokončno urediti pokopališče s primerno ograjo, parkiriščem in cesto do zgornjega dela.
Poseben odbor so izvolili za nameravano toplifikacijo Mozirja. S povečanjem zmogljivosti v nazarski lesni industriji se namreč obeta možnost ogrevanja Mozirja, ki je velika želja in nuja obenem. Ob vseh prednostih, ki jih takšno ogrevanje ima, je treba posebej poudariti, da je pozimi in ob nizkem zračnem pritisku Mozirje prav toliko onesnaženo kot najbolj onesnažena večja mesta. Upajo, da jim bo uspel tudi ta zalogaj, ki je v interesu vseh krajanov.
J P.
Gasilsko društvo Škale
Vedno bolj učinkoviti
Kot vsako leto so se pred nedavnim na rednem letnem občnem zboru zbrali člani gasilskega društva Škale. Teden dni prej so srečanje in konferenco pripravili najmlajši člani društva — pionirji. Poleg ocene opravljenega dela so predstavili še letošnji delovni program, izvolili svoje predstavnike in v svoje vrste prejeli nove člane. Nazadnje so se pomerili med sabo še v nekaterih športnih igrah. Za takšno konferenco, ločeno od konference odraslih, so se v Škalah odločili zato, ker so zbori odraslih v večernih urah, poleg tega pa so za otroke dolgočasni in nezanimivi. Tudi v prihodnje bodo s takšnim načinom dela nadaljevali.
V gasilsko društvo Škale je nim orodnim vozilom smo precej
vključenih 181 krajanov. V svojem poročilu o opravljenem preteklem delu, je predsednik društva Stane Tepej med drugim dejal: »Ce smo še pred leti, vso energijo namenili izgradnji novega doma, potem smo se sedaj končno lahko nekoliko bolj posvetili svoji osnovni nalogi. O vse večji požarni obremenitvi pričata dva požara v preteklem letu in kar štirje v začetku letošnjega leta. Z novim kombinira-
izboljšali svojo učinkovitost. Seveda pa ne more biti nobena akcija dovolj učinkovita, če v njej ne sodelujejo usposobljeni in iz-vežbani gasilci. Zato smo že lani pripravili vaje enkrat na mesec. Vsako tretjo nedeljo v mesecu pa smo imeli še praktično usposabljanje za vse operativne člane.«
Lanskega občinskega gasilskega tekmovanja so se škalski gasilci udeležili z dvanajstimi desetinami in tako prvič osvojili po-
kal za množičnost. Med drugim so bili še organizator tekmovanja v mokri vaji z zbijanjem tarč ter sodelovali na šestih meddruštve-nih tekmovanjih. V mesecu požarne varnosti so opravili člani društva 39 požarnovarstvenih pregledov, uredili prostore in okolico gasilskega doma, osebno opremo, organizirali dežurstvo in za učence pripravili predavanja ter praktični prikaz uporabe gasilskih aparatov.
Ob osnovni nalogi, skrbi za požarno varnost na svojem področju, so v letošnji delovni program škalski gasilci zapisali čimmnožičnejšo udeležbo na raznih tekmovanjih, skrb za usposobljenost članov, ureditev prostora za prireditve.
Eva Kumer
Letna skupščina lovske družine Velenje
Predvsem varuhi narave
V soboto je bila v prostorih doma krajanov v Pesju letna programska skupščina lovske družine Velenje, ki so se je udeležili člani velenjske družine in predstavniki nekaterih sosednjih lovskih družin. Za prijeten začetek skupščine so poskrbeli tamburaši iz Pesja, ki so zbranim zaželeli tudi uspešno delo.
Vse prisotne je najprej pozdravil starešina lovske družine Velenje Ciril Grebenšek, ki je v svojem uvodnem nagovoru nekaj besed namenil lovski etiki in medsebojnim odnosom. »Zavedati se moramo«, je dejal, »da smo lovci najprej gojitelji živali v naravi, skrbeti moramo za živalsko ravnotežje in naravo, šele nato pride na vrsto odstrel. Ko gremo v naravo pustimo avtomobil doma, saj imamo že dovolj prednosti pred živalmi s puško, z daljnogledom in psom. Ni opravičila, če smo pri odstrelu divjadi zgrešili, če smo odstrelili starša mladičev in podobno. Vse to sodi v lovsko etiko, ki je nikoli ne smemo zanemarjati. Tudi razprave o lovstvu po raznih lokalih in na nepravih mestih največkrat ne prispevajo k dobrim medsebojnim odnosom.«
Poročila so pokazala, da so lovci te lovske družine dobro opravili naloge. Samo pri krmljenju živali na raznih krmiščih so lovci lani opravili preko tisoč delovnih ur. Zaradi prenašanja stekline je bil povečan odstrel lisic, opozorili so, da je premalo učenih lovskih psov, spregovorili o delovanju lovskega doma in srečanjih, ki so jih pripravili.
Po poročilih je sledila razprava. V njej so predlagali, da naj bi inšpektor v Našem času občasno objavljal prispevke o nevarnosti in širjenju stekline. Lovci so se
prav tako dogovorili, da naj bi vsak član, ki bi opazil v svojem revirju kakršenkoli neupravičen poseg v naravo, tudi črne gradnje vikendov in drugih objektov ter podobno, to tudi prijavili. Tudi občasne lovske razstave po osnovnih šolah, ki naj bi jih lovci pripravili, bi bile koristne, saj bi se mladi preko njih seznanili z življenjem v naravi. Predstavnik LS Smrekovec je prisotne opozoril na ekologijo in urbanizacijo. S tem vprašanjem bi se morali lovci dobro seznaniti, saj se njih še kako tiče.
Ko so člani zelene bratovščine obravnavali program dela za letos, so poudarili, da bo ta v precejšnji meri enak lanskemu, o nekaterih nalogah pa so podrobno spregovorili. Obnovili bodo cesto do lovskega doma, v domu zamenjali električno napeljavo in polepšali okolico. V domu bodo uredili tudi redno dežurstvo, organizirali tečaj za vodnike lovskih psov, na področju izobraževanja bodo nadaljevali delo iz preteklega leta, organizirali tečaje, izdali lastno glasilo, se bolj pogosto pojavljali v Našem času in podobno. Vsi člani lovske družine Velenje so prejeli program dela po revirjih za letos. V njem so podrobno opisana dela, ki jih bodo morali lovci opraviti. Gre za izdelavo krmišč, prež, štetje srnjadi, krmljenje in podobno.
B. Mugerle
Programsko-volilna konferenca
upokojencev
V soboto je bila v prostorih Rekove družbene prehrane volilna in programska konferenca društva upokojencev Titovo Velenje. Delegati, ki so jih decembra izvolili na območnih konferencah, so najprej ocenili delo v preteklem letu in spregovorili o vprašanjih, ki so bila postavljena na decembrskih območnih konferencah. Izvolili so tudi nov izvršilni odbor, v katerem je tretjina novih članov.
(b. m.)
^^^^^^ J^ataša Hlaču^
kušenj iz zunanjetrgovinske dejavnosti delovnih organizacij. Vse teme so bile smiselno povezane in podkrepljene z izkušnjami iz prakse. Menim, da bi to snov težko proučili sami. Seznanili smo se tudi s pomembnimi najnovejšimi usmeritvami na carinskem področju. Pridobljeno znanje bom s pridom uporabila pri vsakdanjem delu. Tudi tečaj tujih jezikov bom obiskala in si tako ustvarila pogoje za pridobitev zunanjetrgovinske registracije.«
Milan Jurčič,
Gorenje Elek-^ Wm tronika Široka ■■ - - 'JE. potrošnja: »Za
/J seminar sem se ^^ft^L^r ^ odločil sam. ■RL M Ker delam na H ▼ ^m področju fi-■ S JU nanc menim, da je prav, še bolje spoznati to področje v zunanjetrgovinski dejavnosti, predvsem zaradi uspešnega sokreiranja izvozne politike. Na seminarju je bila podana vrsta koristnih idej tudi za domače tržišče. Sam seminar je odpiral še nove. Pri rednem delu nimam vedno časa za obnavljanje in posodabljanje obstoječega znanja, zato je bil seminar do-- brodošel.« •
tronika ^iro^ta
novega znanja, obogatenega z izkušnjami iz gospodarstva, nam bo omogočilo kakovostnejše delo na tako pomembnem področju kot so finance v delovni organizaciji.«
1 i 'dMlfe, Janez Kumer, JM^^1. prodaja Gore-i« nje Commerce:
■K^L iK »Čeprav Pr' ■K	svojem delu ne
J^^^^E 4,*»* potrebujem zu-V t nanjetrgovin-B ^K1 s'te registracije, H fli V sem seminar H It lH obiskoval zaradi načrtovanih tem, zaradi bližine Topolšice in želje, osvežiti znanje s tega področja. Posebej so me pritegnile teme o bančništvu, blagovnih tokovih, pravnih zadevah, saj so na teh področjih najpogostejše spremembe. Menim, da so bila predavanja zelo kakovostna, saj so izkušeni profesorji teorijo vedno povezovali s šteivlnimi vsakdanjimi primeri iz dela. Seminar je pomenil tudi priložnost, navezati stike z znanimi slovenskimi strokovnjaki, predavatelji, ki se poglobljeno ukvarjajo s problematiko trženja. To pa je naša vsakodnevna preizkušnja.«	Dušanka Založnik
Društvo Šaleških likovnikov
Nič več začetniki
Ustvarjalno delo in zagnanost članov društva šaleških likovnikov sta v polnem razmahu. S pridnostjo in predvsem z dovzet-
nostjo za vse dobronamerne kritike in tudi pohvale, ki jih slišijo od svojih mentorjev in učiteljev na različnih oblikah izobraževa-
Humoristične rože
Tudi žene planinke se vzpenjajo na Mt. Everest; nikakor pa se ne morejo povzpeti do — fotelja.
Ni več nedotakljivih tem, vendar to nekateri težko razumejo. Kaj pa je vprašanje ženski koliko je stara in politiku kdaj bo konec njegovega — mandata?!
Frizerske storitve postajajo takele: namesto škarij strižejo — ceniki.
Tudi za žene je delovna doba velik problem. Težko sprejemajo leta, ki se jim štejejo — dvojno.
Zakon je kot konzerva: za javnost je najpomembnejša — embalaža.
Socialni ni treba preveč skrbeti za zdravje žena. Sosedje pridno dopolnjujejo zdravniške — diagnoze.
Kozmetika se trudi, da bi zmanjšala znojenje, Gospodarstveniki trdijo nasprotno. Edino zdravilo za nas je — znoj.
Televizija se vse manj razlikuje od kuhinje. Tudi v kuhinji je vse preveč — ponovitev.
Tudi žene so dirigentke. V hiši pa je mož še vedno — prva violinia.
Rojen je bil v znaku ovna. Medtem ko je skrbel za sklepčnost, se mui je podrl — zakon.
P. S.
nja, so že zdavnaj prerasli fazo začetništva. Se več. Med njimi so nekateri presenetljivi talenti.
Takšno mnenje ima namreč o članih DŠL akademski slikar Igor Kregar, ki ob četrtkih popoldan uči svoje vedoželjne učence risanja akta po živem modelu.
»Bistvo tega tečaja je bilo izpopolnjevanje risarskega znanja pri komponiranju figure — ženskega akta, s posebnim poudarkom na problematiki figure, ki je značilna za moderno slikarstvo,« je povedal Igor Kregar in dodal, da je bil tečaj resda risarski, vendar pa pri risanju niso uporabljali svinčnika ali oglja (kot je to za risarske tečaje v navadi), pač pa tuš in čopič.
Udeleženci tečaja so prouče-
vali figuro — akt in pri tem spoznavali značilnosti in posebnosti likovnega jezika. Niso se zadovoljili le z opisovanjem tistega kar lahko vidi preprosto, nepoznavalsko oko, v svojem ustvarjanju so se odmaknili od čistega posnemanja in se s pomočjo Igorja Kregarja lotili likovnega razmišljanja in kreativnosti.
Akademski slikar Igor Kregar pa ni hvalil le svojih učencev. Veliko lepih in pohvalnih besed je imel tudi za društvene prostore v Mayerjevi vili. In najbrž je vse to botrovalo odločitvi, da bo — kljub obilici dela, ki ga ima v Ljubljani — vodil tudi začetno likovno šolo ob torkih popoldan.
Tatjana Hudomalj
/T
//z
' >.
Enologinja svetuje
Modra frankinja
Naš zgodovinski krožek
Sva članici zgodovinskega krožka na OS Bratov Mravljakov v Titovem Velenju. Nekoč sva morali iskati podatke iz NOB v vašem časopisu. Morava priznati, da nama je všeč, ker teksti v njem niso komplicirani in razumljivi tudi za naju.
Napisali vam bova nekaj vrstic o delovanju našega krožka. Deluje že sedem let (od leta 1982), vendar člani niso stalni. Vsako leto se vanj vključi veliko mladih željnih novih spoznanj o preteklosti njihovih dedov, pradedov . . . Tako je v krožku veliko čistih začetnikov. Tudi medve spadava mednje. Četudi se pri pouku ne učimo o NOB, naju in mnoge druge ta tematika najbolj zanima.
Na kratko o delovanju našega krožka: enkrat na teden se sestanemo, pregledamo poročila tekočega tedna in razdelimo naloge za naslednji teden,
ohranjamo in razvijamo tradicijo NOB (obiski spomenikov, komemoracije ob Dnevu mrtvih, čiščenje spominskega obeležja NOB v KS Bevče, sodelujemo na šolskih proslavah (29. november, 27. april, I. maj), urejamo svoj pano v šolski avli,
urejamo zgodovinsko dokumentacijo o borcih bratov Mravljakov, po katerih ima naša šola ime,
občasno pišemo v razna glasila (Naš čas, TV-15 itn ...)
Tako sva vam na kratko predstavili naš krožek na začetku našega II. polletja. Če pa ho pri našem delu še kaj zanimivega, vam bova to sporočili.
LEP POZDRAV!
UČENKI VII RAZREDA OS BRATOV MRA VIJAKOV ALEKSANDRA PETROVIČ HELENA STAJA N
čf* J t ms ftMOMCi' MftrtJ
Sinonimi: Moravka, Blaufran-kisch, Blauer Limberger, Fran-konien noir, Franconija nera
Njeno poreklo je neznano. Najbolj je razširjena v Avstriji, pri nas v Sloveniji pa v Posavskem in nekoliko tudi v Podravskem vinorodnem rajonu, nadalje v kontinentalni Hrvaški, v Sre-mu in tu pa tam v Srbiji. Najdemo jo tudi na Madžarskem, v Nemčiji, v Franciji in v Švici.
Sorta je zelo bujne rasti. Vršiček je rdečkast in gladek. Modra frankinja ima med vsemi našimi kultivarji največji list. Preveliko izhlapevanje vode skozi listje in zasenčevanje ublažimo z vršičkanjem. Listje velik, skoraj cel ali pa slabo narezan, bolj okrogel. Pecljev sinus ima obliko črke »V«. Dru-
gače je list mehurjast in temno zelene barve. Cvet je dvo spolen. Jagode so srednje velike in okrogle. Grozd je srednje velik ali velik, valjast in dokaj nabit.
To je srednje pozna sorta — II. epohe. Ima 150 -200 gr težak grozd. Rodnost je obilna in dokaj redna. Zelo dobro prenaša kordonsko vzgojo ter se reže dolgo pa tudi kratko, kadar gre za dosego kvalitete. Za zemljo ni izbirčen ne prenese pa vlažnih tal. Zelo rad ima južne in sončne lege. Srednje odporen je proti boleznim in mrazu. -Sorta — je pri močnem gnojenju zlasti z dušikom robustna in nagnjena k osipanju in gnitju. Afiniteta z ameriškimi podlagami je dobra posebno s Ko-berjevimi podlagami.
Daje rdeča vina dobre kakovosti, če grozdje dobro dozori. V Posavskem vinorodnem rajonu je dosegel 15,5—16,4% sladkorja v moštu. Vsebnost skupnih kislin v vinu pa znaša od 8,9—16,0 gr na liter. Na trgu se pojavlja kot sortno vino, ali pa sodeluje pri mešanih vinih zaradi izboljšanja kvalitete. Veronika Krumpačnik. dipl. ing.
agr.
Največ denarja porabita šola na napakah in šola demokracije; čeprav večina učencev do upokojitve ostane v prvi konferenci prvega razreda.
RUDOLF BLAŽ
vwwwwwuuuiMMWMM»innnnnfvvwwwifi
Iz
Ir' *
y<W
j*j/7 ar/jc? 7 ycjMef/žtftfdjTasrfd \
Pot v Malezijo (3)
Piše: Renata Hudarin
Med potjo v mesto, sem že načrtovala in premišljevala za naslednje dni. Počasi bom morala naprej, proti jugu, proti nekoč inajpomembnejšem mestu na vsem polotoku, proti MALAIKI. Za MALAKO smo slišali skoraj vsi, tako ali drugače, miorda samo v kakšnem gusarskem filmu. Malaka leži približnio 600 km južno od glavnega mesta in je danes prava katastrofa svojega svetovljanskega videza in pomena, ki ga je imela kakšnih 100 let nazaj. Tukaj, kjer seje 1511 leta, ko so prišli Portugalci začelo življenje, je danes le še nekaj umazanih razpadajočih hiš, kjer živijo potomci svojih slavnih prednikov, ki so prvi pripluli v te kraje. Malaka je dobila ime po reki Melaki — umazani, leni reki, ki se vije skozi mesto, dejansko pa ime izvira iz drevesa MELEKA, ki raste tukaj. Mesto in piristanišče je zraslo ob Andamanskem morju, ki je dobilo ime po plemenu ANDAMANI, pranaseljencih teh krajev, ki antropološko pripadajo negritom. Danes so Andama-ni že poivsem izumrli. Zanimiv je podatek, ki je zgodovinsko dokazan, da je bilo v MALAKI slišati 80 različnih vrst jezikov v raizdobju 20-tih let. To dokazuje, kako velik in pomemben vpliiv je imelo mesto. Zelo hitro se je razvilo v cosmopo-litično imesto. Poleg Portugalcev, so imeli najpomembnejšo vlogo Aingleži in Nizozemci. Leta 1521 so zgradili v mestu prvo ceirkev, ki še danes predstavlja eno najstarejših evropskih sta\vb v jugovzhodni AZIJI, to je cerkev sv. Paula, kjer je viden grrob svetega Frančiška Ksaverja, ki so ga tukaj pokopali letai 1553, kasneje pa njegovo truplo prenesli v GOJO v Indiji.
Ceirkev sv. Paula se nahaja na Portugalskem trgu, centru mesta z povsem srednjeveško arhitekturo. Ko se tako sprehajam po stari Malaki, se počasi vzpenjam na hribček, proti trdnjavi PORTA Dl SANTIAGO, ali kot so imenovali FA-MOSA, ki so jo zgradili Portugalci in jim je služila kot obrambini stolp. Prav na vrhu se nam odpre edinstven pogled na oceain in na celino. Danes je Famosa v razpadajočem stanju, vemdar človeka gane njena veličina in njen položaj, ne morem imimo tega, da vsaj kakšno uro ne posedam okoli Fa-mose in se v domišljiji povrnem kakšnih 200 let v preteklost. Kako čuidovito je bilo življenje tukaj.
Kraljicta sadežev — durian.
Čas pa mineva in me preganja, zdi se mi, da je to največji problem na takšnih potovanjih, da mi zmanjkuje časa . . . Odločim se za ogled največjega kitajskega pokopališča izven Kitajske BUKIT CHINA. Kako je pravzaprav nastalo, mi je prava uganka? Vseh 12.000 grobov se nahaja na 25 hektarjih in mnogi nagrobni spomeniki so tukaj še od časa velike dinastije MING. Prava paša za oči. Leta 1459 je obiskal MALAKO veliki admiral CHENG HO, ki je pravzaprav ustoličil princa Paramešvvaro, ki velja kot prvi vladar mesta.
Leto dni kasneje, 1460 princesa HANG LI POH poroči Sultana MANSORA SHAH in za poročno darilo dobita Kitajski grič ali BUKIT CHINA, kjer naj bi si zgradila svojo palačo. Žal do tega nikoli ni prišlo, na kitajskem griču pa so kasneje Portugalci zgradili samostan, ki je bil popolnoma uničen 1629 leta, ko so mesto napadali Nizozemci. Tako je Kitajski grič ostal BUKIT CHINA in postal največje kitajsko pokopališče izven Kitajske.
Začela sem ugotavljati, da bo to potovanje zame ostalo v zelo lepem spominu, kajti že do Malake sem videla tako in toliko različnih stvari, polnih nasprotij v eni sami deželi. Malezijo, še pred nekaj leti nihče ni poznal, slišal za to deželo, danes pa takšen gospodarski čudež, še posebej, če jo primerjam s svojo domovino.
Malezija, posloviti se bom morala, kdo ve, če bom sploh še kdaj tukaj, prevzeme me nostalgija, žalost, vem, da skoraj ni mogoče, da bi se še kdaj vrnila. Še zadnja noč, zadnje kramljanje in že se vozim proti mestu MU AR in Črnim vodam, kjer si pogledam farmo krokodilov. Tukaj mi domačini ponudijo sadje s soljo, kar me spomni na naš običaj. Zanimiva ponudba, sadje in sol.
Neopazno se bližam meji, še malo in brez vseh problemov bom v SINGAPURJU. Na meji dobim vizo za 7 dni, vse skupaj traja minuto. Kako nekomplicirano, že takoj mi je jasno, da sem v državi — mestu, kjer je vse racionalno in kjer je vse na tehnološkem višku.
DOBRODOŠLI V SINGAPURJU, ali kot ga radi imenujejo SYONAN TO light of the south — luči juga, kako fantastično ime, prav za to mesto, kako pravšnje ime prav za to deželo.
Singapur je mesto država, ima 2,5 milijona prebivalcev, na kvadratni meter živi 3800 ljudi, pa vendar nikjer na svetu nisem videla tako čistega, tako fantastično urejenega mesta.
Od severa do juga meri 22 km, od vzhoda do zahoda 41 km, poleg največjega otoka SINGAPURJA, obsega še 50 manjših. Kako malo prostora, pa kako zelo pomembno, tega nihče kdor sam ni videl in doživel nemore razumeti. Singapur je tretja največja luka na svetu, tretja največja rafinerija na svetu za Roterdamom in Houstonom, Singapur je eden največjih finančnih centrov na svetu in industrijska velesila.
Vse skupaj seje začelo, še ne tako dolgo leta 1819, ko je britansko-indijska kompanija ustanovila svojo prvo tovarno, ni največjem otoku Singapurju, ki so ga kupili za majhen denar od sosednje Malezije, od pokrajine JOHOR. Leta 1867 je otok uradno postal Britanska kolonija in glede na geograf-sko-strateški položaj pomembno trgovsko mesto.
(dalje)
Nagradna križanka — Naši pisatelji (11)
Rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI II« pošljite do ponedeljka, 13. marca na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 12.
Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: 1. nagrada 10.000 din, druga in tretja pa 8.000 din.


PoZDSAV
ukRA:iK-DUbSItf Ples
vrsta
VRSTA RAZMETM
lesi
MAR1B. PESNIK. 1H
SAT1IUIC (tUSAHI
SMEiaiA KR.0&LA
ROto-&OR&A
PETER UPAR
SR&KA MEŠANA SOLATA
KIT ENO ROrtc

TEK-STlt
NATO VARNA V KAMUIHU
PRHAJ-KAVI to«
POLDRAG
KAMEH
HE NA
Avsr,fo»s>e
SEzULTtf VRTAN?A V ZEtfEL}
(WRSie
E.EIC.IJ MONOENO
EDEtJ Ob l-ISfE. ČUTOV
PLANIN.
SAMODEJNI SIR03
MUERAL Z AVALE

usmrtitev
S STRELJANJEM
Povelje
ZMIKAVT
DIRKALIŠČE PRI MADRIDU
PHElil-VALtč
CoRAtl
AVTcft
S.Nuč
SKOPIH A PoW0-
6 tU
PUSCAV!
K0N0SU LA-SJe nem.ReH-ISERITRTO
SKDFCV-SVAUAPA
^ESTO
TITO
MESloV
Južni FftAMCOI
(OVINAR. ,TA*.UL
ZA HJUto
POTAOSEM bENAR
MA v y„
KlTE&V
AZOVSKjG MOUE
ČANJA
TUR,&R FdRUMKEi
AVSTRO. alpski smučar (HAHS1
PREUA NJENEc
I? RANE UHAN
,fllt(c.um»'
£A*S0
IVAM TRj)lHA
Avfim-
SKAPA-PKA 3
čoPK.0
niansa 06teneu
DVIGNJENI ZASTOR 118 J
Obeta se lep večer
Verjetno bi bilo lahko za vzor prenekateremu mladinskemu kulturnemu društvu v Sloveniji Šmarško, ki so ga poimenovali z MKUD Oskar Hudales.
Že več let se čuti v kraju, pa tudi v širši okolici, živahen utrip mladih. Tesno so povezani s šolo in tesno tudi s tamkajšnjim kulturnim društvom. V njihovem MKUD delujejo recitatorski, likovni, literarni, folklorni, gledališki in glasbeni krožek. Vsi so aktivni, in menda ne bom krivičen, če od pestrih dejavno-
sti izpostavljam folklorno, glasbeno in gledališko dejavnost. Iz gledališkega krožka se je oblikovalo mladinsko gledališče, ki že nekaj let uspešno nastopa in tako nadaljuje delo tamkajšnjega gledališča Pod kozolcem. Mladi igralci nas vsako leto presenetijo s kako imenitno predstavitvijo, z njo objadra-jo kar nekaj krajev in pristanejo tudi v Ljubljani.
To sezono so za našo besedo 89 naštudirali Thorbjorna igrico Razbojniki iz Kardemone. Z njo se tudi letos vključujejo v občin-
sko prireditev Naša beseda. Z igrico pa bodo razveselili občinski prostor v drugi polovici marca.
Seveda bi bilo narobe, če bi ob gledališki dejavnosti ne naglašali vseh ostalih, zlasti folklorne, ki se spopada z avtentičnimi plesi, ki so v davnini tod pomenili bogato dejavnost.
Mentorice: Anka Verdnik, Vida Mohor, Dragica Pretnič, Draga Primožič, Ida C entrih, Irena Gorogranc, Mija Žerjav, Lidija Novak in Slavica Pečnik so vodje posameznih dejavnosti in hkrati trden porok, da bo kultur-noumetniško življenje kraja še dolgo uživalo sloves najboljših med najboljšimi . . .
Prav te dni so tekle zadnje priprave za prireditev Mladinski kud se predstavi. Ta bo drevi v domu
kulture Velenje, večer, namenjen ženam, materam in otrokom. V več kot uro trajajočem programu se bo zvrstila pisana paleta točk od petja, folklore do odlomka igrice Razbojniki in Kardemone in še kaj.
Želimo, da se publika nasmeji, da bo z vedrino prežeta odhajala iz, dvorane. In ker je režiser tega programa Slavica Pečnik, smo prepričal i, da bo tudi ta njihova prireditev lep rdeč nagelj našim ženam.
Pa še nekaj. V odboru za sodelovanje s šolami so sklenili, da vsak mladinski kud pripravi eno prireditev letno kot dokaz in hotenje mladih, ki bodo stopali v prihodnost z več posluha za vse tisto, kar imenujemo lepo. Primer mladih iz Šmartnega ob Paki pa ne bo osamljen '.Piš
Znani umetniki v Gorenju
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so v Gorenju začeli z novo akcijo približevanja likovne kulture oziroma ustvarjanja delavcem tega poslovnega sistema, ki so jo poimenovali »Znani umetniki v Gorenju«.
Jutri, v petek, 10. marca, bodo v poslovni stavbi Gorenja zaprli razstavo del akademskega slikarja Iveta Šubica, s katero so začeli uvodoma omenjeno likovno manifestacijo »Znani umetniki v Gorenju«. Maja se bodo delavci Gorenja podrobneje seznanili z deli akademskega slikarja Božidarja Jakca, oktobra bodo na ogled dela akademskega slikarja Gabrijela Stupice, decembra pa
bodo pripravili razstavo del akademskega slikarja Janeza Berni-ka.
Razstavo del Iveta Šubica so si v mesecu dni ogledali številni delavci Gorenja in drugi, ki jih je zanimalo ustvarjanje v olju in temperi, prav tako pa tudi grafika, knjižna ilustracija in zidno slikarstvo. »Doslednost in hkratna protislovnost v najbolj žlahtnem pomenu besede sta posebni značilnosti umetnosti Iveta Šubica, slikarja in grafika, tvorca mozaikov in fresk ter umetnika, ki si je s prijazno gesto, polno humorja in prizanesljivosti, privoščil tudi svojevrsten ekskurz v kmečko umetnost.
Mislimo namreč na njegova
znamenja in freske na domovih v Poljanski in Selški dolini. Njegova ikonografija se odvija med tremi zaključnimi krogi, ki se seveda prekrivajo — gre za partizansko tematiko, za prizore iz kmečkega življenja in za krajino. Obenem pa si je privoščil tudi zanimiv ciklus alegorij — pa naj gre za prijazne podobe kmečkih svetniških zaščitnikov ali za alegorijo štirih letnih časov na znamenju v Predmostu«, je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zapisal dr. Ivan Sedej.
Ob otvoritvi razstave likovnih del Iveta Šubica je podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje Peter Petrovič poudaril, da si v tem poslovnem sistemu prizadevajo, da bi ustvarili potrebno vzdušje za kulturne medčloveške odnose in dobre pogoje za delo, za ustvarjanje. »Gradimo takšen
sistem vrednot in odnosov, kjer vlada visoka stopnja medčloveške solidarnosti. Prizadevamo si oblikovati gospodarsko učinkovito, uspešno, gmotno in kulturno bogato okolje, v katerem delovni človek v resnici tudi zavestno odloča.«
»Ponosni smo, da se umetniki, katerih stvaritve krasijo galerije, od Združenih držav Amerike do Japonske, odzivajo našemu povabilu in s svojimi plemenitimi deli pomagajo pri doseganju našega pomembnega namena, torej k humanizaciji ljudi in visoki ravni odnosov med njimi,« je še poudaril Peter Petrovič.
Pričakovati je mogoče, da bo akcija »Znani umetniki v Gorenju«, kar najbolj spodbudila amatersko likovno ustvarjalnost v Gorenju in ji dala novih spodbud.	(ek)
Občina Mozirje
Sklenili mesec kulture
S sobotnimi in nedeljskimi prireditvami so v Zgornji Savinjski dolini sklenili letošnji mesec kulture. Bil je četrti po vrsti in znova se je veliko najrazličnejših kulturnih prireditev zvrstilo prav po vseh krajih, ponekod jih je bilo več,
drugod manj. Za podrobno oceno bo treba malo počakati, velja pa dejstvo, da je mesec kulture dosegel svoj namen. Amaterski člani kulturnih in prosvetnih društev so se predstavili v svojih in sosednjih krajih, kulturni utrip
Iz muzeja Velenje
n
je bil prav živahen, med drugim ga je s čudovito razstavo svojih del obogatil Goran Horvat, s čitalniškimi večeri mozirska knjižnica, s sklepnim koncertom v soboto godba na pihala in še bi lahko naštevali, omenimo pa le vsakoletno prireditev mladih »Naša beseda«.
Ni kaj — dvorana v nazar-skem delavskem domu je bila
polna, gledalci pa navdušeni. Vendar so bilj navdušeni nad
sposobnostjo malčkov iz vrtcev, osnovnošolcev, učencev glasbene šole, seveda tudi nad prizadevnostjo njihovih tovarišic in učiteljev. Nastopov »pravih« mladincev ni bilo in to ni in ne more biti dobro. Nihče ne trdi, da mladi niso sodelovali na vseh prireditvah v mesecu kulture, pa vendarle. »Naša beseda« je (tudi) njihova prireditev, takšna kot je bila v Nazarjah pa tega ne potrjuje.
J. Plesnik
Zgodilo
se je
• • •
9. marca Leta 1921
V	celjskem tedniku nova doba lahko preberemo med ostalim na današnji dan:
»Cene velenjskemu premogu je deželna vlada sklenila znižati in sicer se razdele cene v IV kategorije (po razdalji od premogovnika). V coni I, ki sega med Celjem in Dravogradom, bo stal lignit 42 Kron, kosovec 40 K, zdrob 35 K; v coni II, ki sega do Save odn. do Maribora lignit 39 K, kosovec 37 K, zdrob 32 K 50 vinarjev; v III coni (do Ljubljane odnosno Zagreba) lignit 37 K, kosovec 35 K in zdrob 30 Kron. Kar je preko III cone, spada v IV cono, za katero se bodo cene še določile.«
Verjetno preseneča to, da je bil premog cenejši dalj kot ga je bilo potrebno voziti.
Leta 1961
Kar 40 let kasneje srečamo v Večeru naslednjo novico:
»Na šaleški cesti med stanovanjskima blokoma 1 in 2 v Velenju gradijo shrambe za kolesa. S tem bodo rešili pereč problem velenjskih kolesarjev, ki sedaj skoraj nimajo kam pristaviti kolesa.«
Kratka vestička, ki spada še v »pionirske čase« težav s parkirnim prostorov. Čeprav se sedaj ukvarjamo predvsem s težavo kako in kam parkirati svojega jeklenega konjička se nam, kot kaže, zopet bližajo časi, ko bomo gradili namesto garaž za avtomobile shrambe za kolesa.
Leta 1962
Tudi naslednjo vest smo našli v dnevniku Večer in je turistično obarvana:
»Turistična agencija »Izletnik« je te dni odprla svojo poslovalnico v novem centru Velenja. To je brez dvoma zopet velika pridobitev za pospeševanje turizma v Šaleški dolini. Poslovalnica je v neposredni bližini novega hotela »Paka«.
Turistična agencija »Izletnik« je svoje prostore sicer med tem preselila, vendar na srečo še kar vztraja v Velenju.
V	isti številki Večera pa lahko najdemo še eno vest iz naših krajev:
»V kino dvorani v Velenju bo 12. marca predaval Jože Štirn iz Ljubljane o ekspediciji po deželi sabske kraljice, sedem dni kasneje pa o pravljičnem podmorskem svetu Rdečega morja. Predavanja bodo ponazorjena z barvnimi diapozitivi. Prav gotovo bodo naletela na dober obisk, saj takih predavanj v Velenju pogrešamo.«
Danes ne moremo več trditi, da v Velenju pogrešamo predavanj, saj se v Velenju organizira veliko tovrstnih ali kako drugače zastavljenih predavanj, lahko pa rečemo, da so še vedno dobro obiskana, saj ciljajo na tisto avanturistično-romantično žilico, ki je v človeku. Pogrešamo pa kino dvorano v kateri bo mogoče organizirati takšna predavanja ali prireditve katere druge vrste.
Tudi brez nastopov mladincev je bila »Naša beseda« lepa prireditev. Najmlajši pač ne znajo razočarati
Zdaj gre zares!
»Treba se je organizirano pripravljali na vse vrste odpora, vključno s tistimi, ki hi bile potrebne, če bi prišlo do nasilnega posega zoper Slovenijo«.
'Janez Stanič, Telex, 2. 3. 89)
Glavni in najpomembnejši krivec za dejstvo, da je Jugoslavija danes takorekoč pred razpadom, je najvišji jugoslovanski politični vrh, ki je s tihim soglasjem republiških oblastnih oligarhij mesece in mesece bojazljivo popuščal navalu srbskega nacionalizma in rasizma, ki razbijaško tuli po Kosovu. Najlepši dokaz za to trditev nam je slednjič ponudil sam šef države, Raif Dizdarevič, ki je prejšnji torek pred milijonom razjarjenih Srbov v Beogradu razkril in potrdil to žalostno in bedno resnico: najvišje državno vodstvo je otročje nemočno v želji, da bi fingiralo neodvisnost od militantne in rastistične falange, ki je utelešena v Velikem Srbskem Vodji, conducatore-ju Mi-loševiču. Do konca življenja ne bom pozabil te slike pred palačo federacije v Beogradu: Raif Dizdarevič, ki se nečloveško trudi ugoditi razbesneli množici, se popolnoma preda sufliranju (očitno) srbskega mladca v jean-su. Mladenič, ki verjetno ni član Predsedstva SFRJ, je predsedniku države neprestano šepetal v uho, kaj naj še pove množici. In šef je tega anonimusa gladko poslušal. Mladec je predsedniku svetoval celo tako glasno, da smo lahko tudi nedolžno gledalci slišali: »Ponovite celu rečeni-cu ... nemojte zaboraviti pome-nuti Crnu Goru . . .«. Pa ni vse skupaj nič pomagalo. Šef Dizdarevič je bil na koncu izžvižgan. Groteskno! Sramotno! Neverjetno! »Ena od popolnoma jasnih stvari je, da tako imenovane Titove in avnojske Jugoslavije ni več. Prav tako ni več socialistične in samoupravne Jugoslavije, kajti temu, kar se danes dogaja v tej državi, bi samo še popolen norec lahko rekel socializem in samoupravljanje« (Janez Stanič, Telex, 2. 3. 89).
Jasno, beograjska množica je tistega torka do večera čakala svojega Vodjo, Conducatore-ja, Slobodana-Slobo. Kaj Dizdarevič, kaj predsednik ŽZB NOV Jugoslavije . . . kvečjemu Miloše-vičev najbližji sodelavec, propadli kandidat za predsednika Z1S in predsednik Skupščine SR Srbije, Borislav Jovič, je bil povsem jasen in decidiran, ko je zjutraj istega dne kričal beograjskim študentom: »Naj živi socia-
l'ISE:	4 i iH
VANE GOŠNIK
listična republika Jugoslavija, naj živijo narodi Jugoslavije!« Ali ste
v teh dveh vzklikih opazili kakšen manjko? Seveda! Jovič ni omenil, da je Jugoslavija (po ustavi) še vedno federativna in da v njej še vedno žive tudi narodnosti, ne le narodi! Jovič se seveda ni zmotil nenamerno. Jovič je namreč eksponent velikosrbske-ga šovinizma. In Jovič bo polagal račune predvsem svojemu, srbskemu narodu.
Torej je jasno! Ko govorim o velikosrbskem šovinizmu in rasizmu, ne govorim o (vseh) državljanih SR Srbije. Prav tako vas ne napeljujem na ceneno ločevanje Srbov na dobre in slabe. Opozarjam le na militantno in rušilno jedro srbske oligarhije, ki spretno (to je pač treba priznati) izkorišča upravičeno nezadovoljstvo in srd državljanov SR Srbije. Zato, da zruši Jugoslavijo, takšno, kot je (še) danes. Včerajšnje, avnojske, namreč že ni več! Jutrišnja se nam dogaja pred očmi.
»V Jugoslaviji teče boj za slovensko preživetje in to ne le gospodarsko in politično, ampak tudi nacionalno in človeško. Ta boj se z vso krutostjo, s klasičnimi fašističnimi in rasističnimi prijemi bije proti Albancem na Kosovu, vsa propagandna predhodnica >dokončne rešitve< pa se je zrušila tudi že na Slovenijo« (ibidem). Bojim se, da ta težka in usodna resnica v naši, Šaleški dolini, ni vzeta dovolj zares. Pri polni zavesti trdim, da v večini razpadanje Jugoslavije (SFRJ) opazujemo z nekakšne prizanesljive razdalje. Češ, vse skupaj je res noro, toda nas se to prcveC rvt tiče. Saj je vendar vse normalno: šole so odprte, v trgovinah je dovolj hrane, mestni promet deluje, gostilne obratujejo, časopisi izhajajo, proizvodnja se ni ustavila, tankov ni na ulicah . . . Vse to se lahko v enem dnevu spremeni v preteklost.
Potreben je pokončen državljanski pogum in srčnost. Seveda ne takšen, kot smo mu bili marsikje priča prejšnji teden: mnogi državljani Šaleške doline so izjavo »Proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu« lastnoročno podpisali šele potem, ko so se prepričali, da jih k solidarnosti s kosovskimi rudarji kličejo družbenopolitične organizacije. Ne pa njihova vest in skrb za življenja ljudi. Morda celo lastna življenja. Sfi-žen pojem moralnopolitične (ne)oporečnosti končno dobiva vsebino.
Izbor olj in akrilov iz zadnjega desetletja slikarja Z. Jeraja
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje je še do jutri na ogled razstava akademskega slikarja Zmaga Jeraja. Njegov prispevek k slovenski sodobni umetnosti je prepričljiv, če poznamo njegove številne udeležbe na samostojnih in skupinskih razstavah ter natečajih po vsej Jugoslaviji. Kompletnost tega ustvarjalca se odraža tudi v scenografiji, ilustracijah knjig, predvsem pa v osnovni opredelitvi — slikarstvu. Odprtost in posluh za različne vplive se odraža že zaradi njegovega študija in izpopolnjevanja na različnih evropskih akademijah, ki so mu vsaka zase prinesle nove ideje, ki so značilne v teh centrih kot so Beograd, Anglija, Sovjetska zveza.
V	svojem ustvarjalnem obdobju od sredine šestdesetih let je moč opaziti veliko slikarsko zapuščino, kljub temu, da se ni odločil za status samostojnega umetnika. Imel je veliko samostojnih in skupinskih razstav v Jugoslaviji in v tujini. Njegova dela so bila deležna vsestransko pozitivnih in laskavih kritik, čeprav sam ni odvisem od njih.
Ob kulturnem prazniku je prejel Kajuhovo nagrado za opremo pesniške zbirke Zimska pravljica skupaj z avtorjem Andrejem Br-varjem.
Razstavo, ki jo je pripravil Kulturni center spremlja barvni
katalog. Na razstavi pa je postavljenih 16 olj in 8 akrilov, ki predstavljajo zelo skoncentriran pregled njegovega desetletnega dela. Posebno zanimivi so še akrili, ki so bili doslej redkokdaj predstavljeni na razstavah. Mnoga izmed teh del pa so že prejela mednarodna priznanja in nagrade.
V obsežni in pestri ustvajalno-sti slikarja Zmaga Jeraja realizirane in nastajajoče duhovne poti vodijo k enoviti zapuščini, še zlasti v zadnjem desetletju.
Začetek predstavljajo njegovi akrili na platnu, ki monohromno ali s tonskim izbiranjem ter strukturalno poanto obvladujejo prostor in asociativno vzpodbujajo gledalca. Šokantno preizkušajo osebnost in jo včasih celo podrejajo svoji nemoči, drugič spet zahtevajo intenzivno sodelovanje. Izbor predstavljenih akrilov predstavlja povsem neodvisne izsledke umetnikovih iskanj ali pa celo kontinuiran razplet ene ideje in vprašanj, ki se ob tem porajajo, razkrivajo in sproščajo, vendar v nujnem razmišljanju o delu s katerim se soočamo.
Umetnik je nepopustljiv v odnosu do publike. Je absolutni in-dividualist, ki sicer daje veliko, če je sogovornik sposoben ali pripravljen sprejeti in osvojiti. V kolikor komunikacija ni vzpostavljena, tudi ni komentarja, ki še
naprej tli v posamezniku in ga vleče, da se ponovno sooči s temi deli.
Racionalnost kolorita in linij je vidna predvsem pri akrilu in to dokazuje, da ta faza ni bila le prijetna relaksacija, temveč rezultat skrajne dovršenosti, ki jo je tudi v tem obdobju dosegel.
Obvladovanje ene faze pa mu pomeni impulz k novi, v katero vstopa neobremenjen in poln energije. Neizčrpane ideje in brezkompromisnost sta usmerjevalca, ki mimo vseh veljavnih norm vznemirjata in vodita Jeraja k novim rešitvam.
Tako se v oljih izživlja z ognjevitim koloritom. Črna in rdeča barva ostajata še vedno značajni in prioritetni, vendar se prepletata in pogajata s svežimi efekti in pronicljivo svetlobo. Nočne prizore v navidezni spokojnosti pretresajo osvetljena okna in cestne svetilke, ki opozarjajo, da smo v zmoti. Slika včasib deluje kaotično. Deli slike se med seboj celo izključujejo ali pa so vsaj posledično soodvisni in vezani na časovne zamike. Ne samo v motivu in akciji, slika deluje nasprotujoče tudi v perspektivičnih normah, kjer se hkrati pojavljata pozitivna in negativna perspektiva. Ploskev in linija naivno tvorita obulično os, ki je podrejena ploskvi in ne prostoru. Slika je dvodimenzionalna, iluzija pro-
stora pa negirana. Zaznavna je tudi nuja po zapolnitvi ploskve in težnje prikrite in opozorilne simbolike.
To še posebej potrjujejo vodne površine in svetila, ki dopuščajo ie dvodimenzionalnost, motivno pa gledalca opozarjajo na trpko realnost.
V poskusu dialoga s sliko je prepričanje gledalca že skoraj absolutno, ko spozna, da je ironično zavrnjen. Jerajev subjektivni pristop šele zaživi v pregledu omenjenih karakteristik in je očitno prevladujoč, njegova dela so toliko bolj mikavna. V tem stiku se aktivira teoretični dialog med publiko in slikarjem v katerem pa slednji malokdaj popusti. Jeraj se ne podreja dopadljivosti in ni občutljiv za kritiko, zato je toliko bolj sproščen. Neobremenjeno sprejema nove trende umetnosti in dograjuje predvsem svojo izvirno ustvarjalnost.
Milena Koren-Božiček
Obiskovalcem galerije sporočamo, da smo veseli številnega obiska, predvsem šolskih skupin, vendar pa prosimo, da se predhodno prijavijo za vodstva. Posebej to velja še za čas od 7.-9. ure, ko sta galerija in knjižnica zaprti.
Hkrati sporočamo, da je možen ogled prodajne galerije tudi popoldne od 15.—18. ure. Informacije dobite pri receptorki galerije! Vabljeni!
Šentilj
Beli tek za dan žena
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo tudi letos pripravila »Beli tek za dan žena«. Ker snega ni, se bodo žene in dekleta tokrat pomerile v teku v naravi s smučarskimi palicami. Prireditev bo na tekaškem poligonu v Šentilju, organizatorji pripravljajo tudi prijetna presenečenja, v primeru dežja pa teka ne bo.
Smučanje
Šola za najmlajše
Smo brez telovadnice
ALI VESTE?
Vsak. učenec na naši šoli si želi, da bi imeli telovadnico. Govorijo nam, dajo bomo imeli. Vendar mi ne vemo, kdaj? Nižji razredi jo bodo dočakali. Kaj pa višji? Kaj naj storimo?!
Sem dober športnik in moj najljubši predmet je telovadba. Toda na tej šoli sem vedno slabši in vedno manj me vleče k uri telovadbe. Na naši šoli je veliko dobrih športnikov, toda brez telovadnice ne moremo telovadit'-	Behim
Vsakdo na OŠ Šalek si močno želi telovadnico. V avli, kjer sedaj telovadimo, so pogoji nemogoči. Prostora je premalo, pa tudi igre z žogo ne moremo izpeljati. Igre so dolgočasne.
Gorazd
Vsako uro telovadbe smo bolj žalostni, ko zagledamo avlo in se spomnimo, da smo edina šola v Titovem Velenju, ki nima telovadnice. Vsi upamo, da bo telovadnica zgrajena do jeseni.
Sebastjan
Šole imajo telovadnico, toda mi je žal nimamo. Vemo, da so tako veliki prostori izredno dragi, vendar mi telovadnico potrebujemo.
Matej
Planinske novice
10. februarja je v skupščinski dvorani v Titovem Velenju predavala Ana Seher, ki je prisotne ob glasbi in z diapozitivi popeljala na Tibet in v Nepal. V skoraj polni dvorani je Seherjeva z domiselno fotografijo zbudila v vseh pravi umetniški užitek.
• • •
Člani propagandne komisije so 17. februarja sprejeli naloge, kako se bodo pripravili na osrednjo proslavo ob 40. obletnici društva in oblikovali predlog planincev za zlati znak PZJ, PZS, srebrni in bronasti znak PZS. Velika želja članov te komisije pa je, da bi ustanovili moški oktet pevcev, planincev. Dogovorili so se tudi za planinske večere in predavanje, vse bo še spomladi. Dogovorili pa so se tudi za nekaj drugih nalog.
•
V tem času sta imela občni zbor planinski sekciji v Šmartnem ob Paki in Škalah. Na njih so sprejeli programe izletov in predlagali aktivnosti ob 40. letnici matičnega društva. V Škalah so planinci spremljali predavanje Aleša Lipnika o odpravi na Kilimanjaro. V Smartniem ob Paki bo planince še naprej vodil Borut Cigala, v Škalah pa Stame Lipnik.
• • •
25. Vebruarja so delo pregledali tudi v Šentilju. Bili so zelo uspešni, njihova najbližja akcija pa je bila posvečena dnevu žena. Vsi navzoči na tem zboru so prvič stopili tudi v planinsko sobo, ki jo je odprl pobudnik za ustanovitev sekcije v Šentilju Stane Jamnikar. Sobo bodo delili z mladinci, s katerimi dobro sodelujejo.
8. marec pa so planinke iz Titovega Velenja počastile s pohodom na Paški Kozjak.
Julijana Hočevar
Planinci iz Šentilja na Triglavu, 19. februarja.
Teritorialna obramba
Na seminarju tudi o dogodkih pri nas
V petek, 3. marca, je bil v prostorih doma borcev in mladine v Titovem Velenju seminar za najodgovornejše starešine in politične delavce v teritorialni obrambi občine Velenje. Tovrstnega usposabljanja, ki ga občinski štab TO organizira vsako leto, so se udeležili tudi sekretarji aktivov Zveze komunistov v TO.
Obljubljajo nam, da bo to največja, najboljša telovadnica: Baje bo imela vgrajene sedeže za gledalce. Toda mi se sprašujemo — KDAJ? Zadnjih nekaj dni so pripeljali nekaj peska in opeke. Predvidevajo, da bo telovadnica zgrajena že jeseni. Toda mi menimo, da ne bo! Pač ne verjamemo obljubam!
Peter
Mislim, da ni učenca, ki na naši šoli ne bi pogrešal telovadnice. Vsako uro telesne vzgoje sitnarimo in sprašujemo: »ZAKAJ NIMAMO TELOVADNICE?« Spravimo se na tovariša, kot da je on kriv. K telovadbi ne hodimo radi! Zakaj? Ni pravega orodja, ni dosti prostora!
Nataša
Učenci OŠ ŠALEK Titovo Velenje
Akademac : Velenje 20:20
Znova v zadnjih sekundah
Kaže, da so se velenjske rokometašice že kar navadile reševati točko v zadnjih sekundah ali jo osvojiti, kot seje tokrat zgodilo na gostovanju v Kikindi. Pretežni del srečanja so bile gostje boljše in so tudi dobile polčas z 11:9. Žal so proti koncu popustile in domačinke so povedle z 20:18. V odločilnih trenutkih so se Velenjčanke zbrale, zaigrale na vso moč in le uspele izenačiti. Tako so se trdno zasidrale v sredini lestvice, položaj pa lahko izboljšajo v soboto, ko se bodo v Rdeči dvorani pomerile s predzadnjim Igmanom. Tekmo bodo pričele ob 16-30.
Igrale so: Lakič, Karič 7, Golič 2, Topič, Zidar 3, Omerovič I, Oder 3, Hudej, Vičar 4, Delič, Ikič in Petek.
Odbojka
Granit :TopoIšica 3:0
Tri gostovanja, en sam niz in seveda nič točk, bi bila najkrajša ocena nastopov naših odbojkarskih ekip v slovenskih ligah. Igralci Topolšice so gostovali pri drugouvrščenem Granitu v Slovenski Bistrici in klonili z 0:3 (—12, —8, —4). Srečanje ni bilo slabo, vendar so domačini le boljši, gostje pa so slabše igrali v končnicah posameznih nizov. Naslednji nasprotnik Topolšice bo Železar, ki doslej ni osvojil še nobene točke.
Koper Cimos:Topolšica Kajuh 3:1
Edini niz so torej osvojile Topolčanke na gostovanju pri neposrednih tekmicah na dnu lestvice v Kopru. Domača ekipa je zmagala s 3:1 (9, —15, 7, 4). Topolčanke sedaj čaka težko delo, že v prihodnjem kolu pa se bodo doma srečale z vodilno in še nepremagano ekipo Partizana Tabor iz Ljubljane.
Partizan Tabor:Ljubno GLIN 3:0
Prav vodilna ekipa iz Ljubljane je bila v tem kolu premočna tudi za igralke Ljubnega GLIN. Domačinke so gladko zmagale s 3:0 (7, 8, 7). Bitka za drugo mesto je za Ljubenke bržkone izgubljena, v naslednjem kolu pa se bodo srečale s sosedami na lestvici, igralkami Misli-
nje.
Kegljanje
Z mislimi že v kvalifikacijah
Tudi po 15. kolih so šoštanjski kegljači na vrhu razpredelnice kot edina neporažena ekipa. Tokrat so bili premočni kegljačem Papirni-čarja v Radečah. Slavili so s 5.002:4.987. Tesno vendar zasluženo zmago s 15 keglji razlike so Šoštanju priigrali: L. Fidej 880, S. Fidej 848, Glavič 848, Hasičič 829, Kramer 802 in Križovnik 795.
Srečanje 16. kola bo v soboto s pričetkom ob 15. uri na kegljišču v Šoštanju, v goste pa prihaja druga ekipa celjskega Ema. Šoštanjčani vabijo vse ljubitelje kegljanja in obljubljajo še šestnajsto zaporedno zmago, z mislimi pa so že v kvalifikacijah.
Nogomet
Gostovali na obali
Nogometaši Rudarja so med pripravami na pomladanski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi konec tedna gostovali na slovenski obali. Tam so odigrali dve srečanji s Piranom, srečali pa so se tudi z ekipo Izole. Prvo tekmo s Piranom so igrali neodločeno 1:1, nato izgubili z Izolo 0:1, v ponovnem srečanju s Piranom pa zmagali s 3:1. Za sredo so imeli napovedano tekmo s Steklarjem, v soboto, 11. marca, pa se bo ob 16. uri na igrišču Usnjarja v Šoštanju pričelo srečanje z avstrijskim Rotweissom.
Latinsko ameriški plesi
Državno prvenstvo v Rdeči dvorani
V soboto, 18. marca od 15. ure naprej, bo v Rdeči dvorani zanimiva in nadvse privlačna prireditev — državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih. Na tej prvovrstni prireditvi za ljubitelje plesnih ritmov, gibanja in mikavnosti se bo za naslove državnih prvakov pomerilo približno 100 parov v vseh starostnih skupinah od pionirjev do članov, program pa bodo zaokrožili s skupinskim nastopom velenjskih otroških plesnih skupin in z nekaj vrhunskimi plesnimi točkami.
Vstopnice za popoldanski del, pričel se bo ob 15. uri in za večerni s pričetkom ob 20. uri, so že v predprodaji v poslovalnici Kompasa v Rdeči dvorani.
Najprej so se udeleženci seznanili z letnim programom dela, izvršni sekretar CK ZKS Silvo Komar pa je prisotne seznanil / najaktualnejšimi dogajanji zadnjih dni in stališči Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije o njih. Omenjena stališča so obenem tudi usmeritev nadaljnjega dela komunistov v TO. Na seminarju je sodeloval tudi komam it zahod-
no-štajerske cone polkovnik Ivan Gorenjak, ki je zbranim udeležencem spregovoril o aktualni vojaško-politični situaciji v Jugoslaviji. V nadaljevanju seminarja so se najodgovornejši starešine seznanili s strokovnimi nalogami za izvajanje letnega programa dela, ostali udeleženci pa so sprejeli program idejno-političnega delovanja za letos ter se dogovorili o drugih
nalogah glede na sedanje dogodke pri nas.
Po končanem petkovem seminarju je komandant za-hodno-štajerske cone polkovnik Ivan Gorenjak med drugim dejal: »Seminarje za politične delavce v teritorialni obrambi izvajamo redno s ciljem, da bi bil ta del strukture čimbolje politično in objektivno informiran. Izhajamo namreč iz tega, da morajo biti pripadniki TO kar najbolj prisotni v družbeno-politi-čnem dogajanju, med seboj povezani in pripravljeni sodelovati v sodobnem času, ko gospodarske razmere niso ugodne, moramo varčevati. Zato organiziramo takšne in druge oblike usposabljanja, ki bi bile čimbolj varčne, vendar se zavedamo, da cilj moramo doseči. V sedanjem političnem stanju so razna ugibanja glede namembnosti pa tudi uporabe vojske.
Zanimiva so tudi vprašanja, ki se zastavljajo v Slove-
niji, čigava smo vojska. Ni nobene dileme, da je TO sestavni del enotnih oboroženih sil in da je naše delovanje pod enotnim vrhovnim poveljstvom Jugoslavije. Naj poudarim, da takšna organiziranost TO in tovrstno usposabljanje daje garancijo, da bomo politično delo v naših enotah tudi v najtežjih razmerah, ko bomo morali opravljati prave naloge, bili politično osveščeni. Povem naj, da TO v občini Velenje dobro dela in da so enote dobro usposobljene. Trudimo se, da poteka usposabljanje čimbolj racionalno. Zavedati se moramo, da je največja obramba domovine, da dobro delamo vsak dan na svojem delovnem mestu in ustvarjamo dobiček. Le tako, če bomo bogati, se nas bo marsikdo bal, če pa bomo le grozili z orožjem, je vprašljivo kako bo.«
B. Mugerle
Smučarski klub Velenje vsako soboto in nedeljo na Golteh pripravlja brezplačno začetno in nadaljevalno smučarsko šolo za otroke letnik 1980 in mlajše.
Mladi naj se pred hotelom zberejo vsako soboto in nedeljo med 9. in II. uro. Pod vodstvom inštruktorjev smučanja traja vadba tri ure.
V GORENJU
V planine
Planinska sekcija Gorenja organizira v nedeljo, 12. marca 1989, izlet na Kopitnik, 914 m visok vrh nad Rimskimi Toplicami. Z avtobusom se bodo odpeljali ob 7. uri od Rdeče dvorane, izlet pa je priporočljiv za družine.
Za izkušenejše pohodnike pa so letos prvič pripravili pohod na Snežnik (1796 m). Ta težavnejši zimski pohod letos že 15. zapored organizira Planinsko društvo Ilirska Bistrica. Gorenjevi planinci se bodo na pot podali z avtobusom, ki bo odpeljal od Rdeče dvorane 12.
marca ob 4. uri.
hj
Prvenstvo v malem nogometu
Mali nogomet sodi med športne zvrsti, ki si pridobivajo vedno več privržencev tudi med delavci Gorenja. Pa ne le med njimi, temveč tudi med njihovimi sodelavkami! Tokrat so že drugič razpisali tudi tekmovanje za ženske ekipe.
Prvenstvo delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se bo pričelo 16. marca ob 18. uri v Rdeči dvorani. Turnir bo za tri starostne skupine moških ekip in enotno žensko skupino.
hj.
Tekmovali v badmintonu
V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju imajo zaposleni številne možnosti za športno in rekreativno dejavnost. Najem najrazličnejših športnih objektov pa omogoča tudi pestro izbiro športnih zvrsti.
Eden izmed privlačnih in izredno dinamičnih športov je tudi badminton, ki ima domovinsko pravico v Gorenju že precej časa. Medtem ko se v zimskih mesecih moške dvojice potegujejo za naslov prvaka v ligaškem tekmovanju, je bilo pred dnevi prvenstvo v badmintonu za ženske.
Tekmovanja seje udeležilo 17 delavk delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenja Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Po izločilnem sistemu so se v finalnem delu tekmovanja med seboj pomerile še Irena Forštner, Biserka Poznič, Andreja Cesar in Tončka Škrbič.
Končna uvrstitev prvenstva delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju v badmintonu: 1. Irena Forštner, 2. Biserka Poznič (obe tozd Štedilniki Gorenje Gospodinjski aparati), 3. Andreja Cesar (Gorenje Elektronika Široka potrošnja), 4. Tončka Škrbič (DSSS Gorenje Gospodinjski aparati), 5. Marija Krivec (tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika), 6. Branka Friškovec (tozd Vzdrževanje), 7. Doroteja Jakop (tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika), 8. Marija Oder (Gorenje Procesna oprema) itd.
hj.
Franc Stropnik povedel
Na prvem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal Gorenja je zmagal Franc Stropnik iz Gorenja Eko. Povedel je z 8 točkami, sledijo pa Ivan Kovač (Pralno-pomivalna tehnika), Miki Djordjevič (Vzdrževanje), Peter Poljak (Zamrzovalna in hladilna tehnika) s po 6,5 točke, Robert Podlipnik (Gorenje Eko), Gregor Rupnik (DSSS Gorenje Gospodinjski aparati) s 5 točkami itd.
hj.
Zmaga v namiznoteniški ligi
Kar 12. ekip je januarja in februarja tekmovalo v občinski rekreacijski namiznoteniški ligi v telovadnici osnovne šole v Pesju. Po lepih in zanimivih medsebojnih igrah je bila najboljša ekipa Gorenja I. iz Titovega Velenja, za katero so igrali Zadravec, Gajšek, Tešanovič in Riznar. V zmagovalni ekipi je Spasoje Tešanovič kot edini nepora-ženi igralec zmagal kar dvajsetkrat.
Vrstni red: I. Gorenje L, Titovo Velenje, 2. REK Titovo Velenje, 3. Tempo I., Pesje, 4. Ping-pong Penk, Šoštanj, 5. TES Šoštanj, 6. Gorenje II., 7. Tempo II., 8. Vzdrževanje, Gorenje, 9. Vegrad, Titovo Velenje, 10. Društvo invalidov Velenje, II. ZTKO Velenje, 12. F.RA Titovo Velenje.
hj
Radio Velenje
Šoštanj
Obiski aktivistov RK ob dnevu žena
Mestni odbor Rdečega križa Šoštanj, ki ga že vrsto let vodi Ivan Medved, je tudi ob letošnjem dnevu žena poskrbel za starejše in bolne žene. Ob 8. marcu so jih aktivisti, skupaj s pod-mladkarji Rdečega križa obeh šoštanjskih osnovnih šol, obiskali na njihovih domovih. Z ženami so se pogovorili in jim izročili praktična darila. Podmladkarji so jim podarili šopke prvega pomladanskega cvetja z lepimi čestitkami, ki so jih sami narisali in napisali.
Tako je preko 40 starejših in bolnih žena vsaj ob tem dnevu čutilo, da le niso čisto pozabljene in osamljene. Ta obisk, ki ga aktivisti Rdečega križa opravijo vsako leto, je že zlasti za bolne
prav prijetno presenečenje in doživetje. Tako se tudi mladi uvajajo v ta srečanja, ter tako z dobrimi deli plemenitijo svojo dušo in srce. Kako zelo so pomembna takšna, pa čeprav le bežna srečanja, lahko razberemo tudi iz zahval, ki jih po vsaki taki akciji prejme organizacija Rdečega križa. Ob tej humani akciji je treba izreči vso pohvalo tako aktivistom Rdečega križa kot pod-mladkarjem iz Rockove in Kaju-hove šole v Šoštanju.
Ob tej akciji pa z velikim razumevanjem sodeluje tudi trgovsko podjetje Merx iz Šoštanja, za kar se jim mestni odbor Rdečega križa prav iskreno zahvaljuje.
V. Kojc
Miličniki so zapisali
AVTOMOBILI SO ŠE NAPREJ OGROŽENI
Nepridipravi so se v občini Velenje zdaj očitno spravili nad avtomobile, saj ne mine dan, da ne bi vlomili v katerega in odnesli kar se pač odnesti da.
Med drugim so bili v zadnjem tednu na ta način oškodovani Bojan P. iz Titovega Velenja, Zoran L. iz Šaleške v Titovem Velenju, Brane Š. iz Šaleka, Maks K. iz Šoštanja, Emil Š. iz Jenkove v Titovem Velenju, Miran G. iz Šaleške v Titovem Velenju, Benči-na T., njegov avto je bil parkiran
Srečanje s strokovnjakom
0 cvetju, sadju in zelenjavnem vrtu
Zlati in srebrni znaki
Na nedavni programsko-volilni seji skupščine občinskega odbora Rdečega križa Velenje so med drugim delegati poleg izvolitve novih članov predsedstva znova za predsednika te človekoljubne organizacije izvolili Staneta Žulo. Burno pa so zaploskali tudi dobitnikom zlatih in srebrnih znakov Rdečega križa Slovenije. Za večletno prizadevno delo v tej organizaciji so zlati znak prejeli: Jože Jančič iz Raven, Ivan Medved iz Šoštanja, Franc Jurko — KS Cirkovce, Ivanka Meža iz Podkraja, Karel Koželj — osnovna organizacija RK Rek, Tone Časi — aktiv krvodajalcev Gorenja, Pepca Grobelnik iz Plešivca ter Fanika Harej iz Florjana. Fani Krbavac iz Smartnega ob Paki in Marica Škorjanc iz Plešivca pa sta dobitnici srebrnega znaka RK Slovenije.
(tap)
V četrtek, 16. marca bo v dvorani Skupščine občine Velenje zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka, znanca in svetovalca radijskega vala 202, Slavka ZGONCA, o sadnem in zelenjavnem vrtu ter vzgoji cvetja v predspomladanskem obdobju.
Srečanje s priznanim strokovnjakom organizirata Delavska univerza Velenje in revija Moj mali svet pod naslovom STROKOVNJAK NA OBISKU. Ob gostovanju Zgonca, ki bo predavanje popestril s prikazom barvih diapozitivov, bo priložnost za razgovor in strokovni nasvet, ki je potreben prav v tem obdobju.
Naj navedem še dve zanimivosti. Predavanje bo za vse obiskovalce brezplačno, organizira pa je za nagrado, ki jo je v nagradni akciji pri reviji Moj mali svet prejela občanka Mir-jam Šibanc, članica kolektiva Delavske univerze Velenje.
J. M.
Dobrodelna prireditev
V dvorani Kulturnega doma v Titovem Velenju je bila v četrtek, 2. marca 1989 izvedena kulturno razvedrilna prireditev v dobrodelne namene, ki so jo v trikratni ponovitvi izvedli učenci Osnovne šole Antona Aškerca v sodelovanju s Plesnim klubom Velenje in Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja. Prireditev, sestavljena iz zborovskega petja, recitacij, plesov, glasbenih
pred rdečo dvorano in Franc K. iz Koroške v Titovem Velenju. Iz omenjenih so bili odnešeni avto-radijski sprejemniki, razni deli vozil, orodja, večjih vrednosti, miličniki pa so zabeležili še več manjših vlomov v osebna vozila.
IZ DELAVNICE IZGINILO ZA 10 MILIJONOV ORODIJ
V noči na 25. februarje dosle še neznani storilec vlomil v de lavnico Staneta V. iz Pake. Odnesel mu je različna orodja, vredna okoli 10 milijonov dinarjev.
VLOM V GARAŽO
Iz garaže Ivice K. iz Hrastovca je 26. februarja doslej še neznani storilec odnesel različna orodja in 50 metrov električnega kabla.
TUDI HRANO KRADEJO
V noči na 27. februarje neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Avgusta K. iz Lopatnika. Odnesel mu je meso, bloke za malico in deputatno karto za premog.
OSTAL BREZ AVTOMOBILA
Boris K. iz Slovenj Gradca je bil 2. marca zjutraj neprijetno
Program
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 oddajnik Velenje in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
nastopov ter programa ansambla Šaleški Fantje, je bila namenjena učencem osnovnih šol ter občanom, zbrane prostovoljne prispevke pa so namenili Kliničnemu centru Ljubljana, otroškemu oddelku za rakasta obolenja. Organizatorjem in izvajalcem kulturno-huma-ne prireditve lahko rečemo, hvala za plemenito dejanja.
J. M.
PETEK, 10. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Naš gost (tokrat bo to radi-estezist Osman Hasanpašič — v studiu bo do 17. ure, ob 18. uri pa bo njegovo predavanje in demonstracija v Domu kulture v Titovem Velenju); 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 12. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda po-
trošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 13. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 15. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
presenečen, saj mu je avtomobil Zastava 750 izginil s Šaleške ceste v Titovem Velenju. Vozila z registrsko tablico MB 269 318 še niso našli.
PRETEPAL ŽENO
Vinjeni Brane K. je 2. marca razgrajal v svojem stanovanju. Pretepal je ženo, tako da so morali posredovati miličniki, ki so mu priskrbeli za to noč primernejše bivališče.
M*
LESTVICA VIDEOTEKE M4
1.	COCTAIL
2.	IRON EAGLE II
3.	MIDNIGHT RUN
4.	AIRVVOLF
5.	PLATOON LEADER
6.	BROTHERS IN LOW
7.	LOSI'NT
Videoteka »M4« na Žarovi ulici je odprta vsak dan od 13. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure.
Vabimo vas k vpisu v naš klub, članarine ni!
Koledar
Četrtek, 9. marca — Francka, Danilo, Gaj (Gajetan) Petek, 10. marca — Zmago, Milan, Rastko, Viktor Sobota, 11. marca — Krištof, Zinka (Terezinka), Stane
Nedelja, 12. marca — Dora (Doroteja), Makso, Petra
Ponedeljek, 13. marca — Krista (Kristina), Roza, Boža
Torek, 14. marca — Matilda (Meta), Cveta, Dragica
Sreda, 15. marca — Klemen, Vida, Tadej (Dejan)
1 1	M	M	M	M	1 1			1 1
Prireditve kulturnega centra
Komična opera PRODANA NEVESTA
V domu kulture v Titovem Velenju bo v četrtek, 16. marca, ob 19.30, gostovalo Slovensko narodno gledališče — opera in balet iz Maribora, z opero Bedricha Smetane: PRODANA NEVESTA.
Opero je režiral Jiri Glogar, dirigent pa bo Samo Hubad.
Nobenega dvoma ni, da je Prodana nevesta še danes ena najbolj
komičnih oper. Posebnost mariborske izvedbe bo gotovo izviren češki pristop, saj so zaradi sodelovanja z opero v Olomoucu v to opero pritegnjeni kar štirje češki umetniki: režiser, koreograj, ko-stumograf in scenograf.
Zasedbo vlog bomo objavili v naslednji številki Našega časa. Vstopnice pa bodo po 20.000 din. Šolska mladina in skupine nad 20 oseb imajo popust.
BIKEC FERDINAND
V soboto, 11. marca, ob 11.00 in 16.00, bosta v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju, lutkovni predstavi BIKCA FERDINANDA, ki jo otroci poznajo po slikanici ZGODBA O FERDINANDU. Zgodbo je napisal španski pisatelj Munro Leaf, za lutkovni oder pa jo je priredil Milan Dekleva.
Bikca Ferdinanda bo govorila Alja Tkačev, lutko pa bo vodil Jernej Slapernik. Nastopali bodo še Iztok Jereb, Nina Skrbinšek in Cveto Škorja.
Sicer pa zgodbo poznate: V Španiji je nekoč živel Bikec, ki mu je bilo ime Ferdinand. Vsi drugi bikci, med katerimi je živel, so tekali in skakali in se trkali z glavami. Ferdinand pa ne. Ta je rad sedel čisto pri miru in duha! cveti-
Vstopnice 4.000 din!
Galerija Mozirje
V galeriji Mozirje je razstava svetopisemskih interpretacij iz opusa Biblija avtorja Gorana Horvata odprta še do vključno 19. marca.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 9. 3. ob 18. in 20. uri, ŽRF.LO IV — ameriški, grozljivka. Vloga: Lorraine Gary.
Petek, 10. 3. ob 10. in 18. uri, sobota in nedelja, 11. in 12. 3. ob 18. uri ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA - ameriški hit film. Film, ki je razburil svet, razdelil verne in neverne, šokanten, drugačen! Kako boste reagirali vi? Ne zamudite ogleda!
Ponedeljek, 13. 3. ob 10., 18. in 20. uri, torek, 14. 3. ob 18. in 20. uri, HIŠA II. DEL — ameriški, grozljivka. Vloga: Arye Gross.
Sreda, 15. 3. ob 10., 18. in 20. uri PROGRAMIRANA DA UBIJA — ameriški, akcijski. NOČNI KINO v tem tednu:
DESERT S SMETANO -ameriški, trda erotika. V glavni vlogi: Ginger Lynn. Predstave bodo:
v četrtek in petek, 9. in 10. 3. ob 22. uri V REDNEM KINU VELENJE
—	sobota, 11. 3. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in
-	nedelja, 12. 3. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
NOČNI VIDEO KINO v rednem kinu Velenje:
Sobota in nedelja, 11. in 12. 3. ob 22. uri GREH STRASTI -ameriški, trda erotika.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA!
KINO DOM KULTURE
Oglejte si ameriški hit film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA v četrtek, 9. 3. ob 20.
V naslednjih petkih pa si ravno tako v Domu kulture ob 20. uri oglejte filme iz ciklusa MINI FEST '89. Naslovi bodo objavljeni v rednih sporedih.
Ponedeljek, 13. 3. ob 20. uri,
Filmsko gledališče RADA SE TE SPOMINJAM - angleški film. Scenarij in režija: David Leland. Vloge: Emilly Lloyd, Clare Clifford, Tom Bell.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 12. 3. ob 18. uri, ŽRELO IV — ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 13. 3. ob 19. uri ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA — ameriški hit film.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 10. 3. ob 19. uri, ŽRELO IV — ameriški, grozljivka.
Torek, 14. 3. ob 19. uri, ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA — ameriški hit film — šokanten, drugačen, film, ki je razburil svet.
KINO ŠKALE
Nedelja, 12. 3. o 16. uri, ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA — ameriški hit film.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Kulturni center Ivan Napotnik
Koledar prireditev
Ponedeljek, 13. marca, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija angleškega filma. 1987
RADA SE TE SPOMINJAM scenarij in režija: David Leland
Petek, 17. marca, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje Kulturni večer
MARIN BEROVIČ in DANE ZAJC
slike in poezija
Sobota, 18. marca, ob 19.30
dvorana glasbene šole Titovo Velenje.
Ciklus koncertov W. A. MOZART
komornega ansambla SLOVE-NICUM
3. ciklus: p. GIOVANNI BAT-TISTA MARTINI
Solisti: Dunja Sprunk (sopran), Mojca Žagar (alt), Marjan Trček (tenor), Marcos Bajuk (bariton), Igor Škerjanec (violončelo), AP7. France Prešeren
Ponedeljek, 20. marca, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija angleškega filma, 1986
MONA LIZA
scenarij in režija: Emil Jordan
Četrtek, 23. marca, ob 19.30, za gledališki abonma (7) Petek, 24. marca, ob 19.30, za izven
dom kulture Titovo Velenje
Jean Genet:
BALKON
Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane Režija: Janez Pipan
Ponedeljek, 27. marca, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija jugoslovanskega filma, 1988
DOM ZA OBEŠANJE scenarij in režija: Emir Kusturi-
ca
Četrtek, 30. marca, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje dr. ALEKSANDER BAJT
razgovor o gospodarskih dilemah našega časa Razgovor bi moral biti že 2. marca 1989, vendar je bil zaradi bolezni gosta prof. dr. Bajta odložen.
Petek, 31. marca, ob 10.00
dom kulture Titovo Velenje Gostuje Lutkovno gledališče Maribor
ARMANDO IN JOLI lutke
Petek, 31. marca, sobota in nedelja, 1. in 2. aprila
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
občinska revija
OTROŠKIH, MLADINSKIH IN ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
V petek bodo peli otroški, v soboto mladinski in v nedeljo odrasli pevski zbori po podrobnem programu, ki ga bo pripravila ZKO Velenje.
Petek, 7. aprila, ob 19.00
knjižnica Titovo Velenje TONE PARTLJIČ razgovor o vsem kar danes tare besedne in nebesedne umetnike ter neumetnike. Razgovor bo vodil televizijski komentator Jože Hudeček.
Cetetek, 6. in petek, 7. aprila
dom kulture Titovo Velenje NAŠA BESEDA 89 regijsko srečanje Podroben program bo pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Velenje.
Sobota, 8. aprila, ob 19.30
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
Ciklus koncertov MOZART komornega ansambla SLOVE-NICUM
4. ciklus: MICHAEL HAYDN Solista: Maks Strmčnik (orgle), Aleksander Milošev (viola).
Petek, 14. aprila, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
za koncertni abonma (6) in izven L1TVANSKI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: Saulius Sondeckins Komorni orkester Državne filharmonije iz Rige je bil ustanovljen pred 30 leti. V njem igrajo solisti simfoničnega orkestra, pretežno mlajši glasbeniki, ki so doštudirali v Rigi, Moskvi in Leningradu.
Sobota, 15. aprila, ob 10.00 in 16.00
dom kulture Titovo Velenje
Svetlana Makarovič: SOVIČA OKA
Gostuje Amaterska lutkovna skupina AS Titovo Velenje
Četrtek, 20. aprila, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje za gledališki abonma (8) in izven Dušan Jovanovič ZID, JEZERO
Gostuje SNG Ljubljana — Drama
Režiser: Dušan Jovanovič Igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih, Radko Polič in Aleš Valič
Spoštovani abonenti gledališkega abonmaja. Žal smo morali iz abonmajskega repertoarja izločiti predstavo Drame Ljubljana: VRSTA, avtorja Israela Horovvit-za, ki je ni več na sporedu in namesto te predstave smo vključili najnovejšo predstavo Drame Ljubljana: ZID, JEZERO, kot je zgoraj napovedana. Upam, da boste z zamenjavo predstave zadovoljni.
S to predstavo se zaključi letošnji gledališki abonma, ki je obsegal 8 predstav.
Petek, 21. aprila, ob 20.00
knjižnica Titovo Velenje ŠALEŠKI OKTET koncert
Umetniški vodja: Danica Pire-čnik
Program povezuje: Majda Završ-nik
Ponedeljek, 24. aprila, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Titovo Velenje
za koncertni abonma (7) in izven IRENA GRAFENAUER flavta in
Michael Grandt, klavir
OBISKI V DRUGIH KULTURNIH SREDIŠČIH Nedelja, 21. maja, ob 19.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
izjemen baletni dogodek BALETNI ANSAMBEL GUL-BENKIAN (Lizbona) Koreografija: Vasco Wellen-kamp
OBISKI NA DUNAJU
V mesecih september, oktober in december bomo pripravili ponovno oglede musicalov CATS, NESREČNIKI in FANTOM OPERE na Dunaju. Prijavite se lahko že sedaj. Informacije 854-747 ali dom kulture soba 53/1 Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje.
BARVNI TELEVIZOR PRODAM (Gorenje). Informacije po telefonu 854-409. RABLJENI OBRAČALNIK ZA TRAKTOR, tračni kupim. Telefon 853-790.
HIŠO DVOJČEK z mestnim ogrevanjem, ugodno prodam. Spodnji prostori možni za mirno obrt. Telefon 063-858-205, popoldne.
LOKAL, 34 m', IV faza, primeren za mirno obrt, trgovino ali pisarne prodamo ali damo v najem. Ponudbe pod šifro »dogovor«.
TROSOBNO STANOVANJE,
76 m!, v Celju na Hudinji, prodamo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Stanovanje«.
TOMOS ATX 50 ugodno prodamo. Informacije 853-522. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO, mali format, primerna za učenje, je trivrstna, duri BE, ES, AS, ter 80-basno klavir-ko, Hohner, zelo ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni. Ivan Kardoš, Šlandrova 27, Titovo Velenje.
POLOVICO OD TELETA OD-PRODAM, ekstra kvaliteta, dietno meso. Naslov v upravi lista. TAM 75 T-5, letnik 1984, ter Jugo 87, prodam. Arnače 22, Šentilj, Titovo Velenje. TRAKTOR ŠTORE 504 PRODAM. Telefon 891-177. LAŽJE SAMOSTOJNO DELO NUDIM UPOKOJENCU. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Delo v delavnici«.
KUPIM TELETA V STAROSTI
7-15 dni. Telefon 882-453. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Informacije po telefonu 713-820, od 18. ure dalje. OSEBNI AVTO KADET tip B, karamboliran, z generalno obnovljenim motorjem prodam. Jože Javornik, Šlandrova 2, Šoštanj ali po telefonu 882-775. VVARTBURG, letnik 1982, pre-voženiih 40.000 km, registriran do sepitembra 1989, prodam. Viktor fKršinar, Šercerjeva 17,
Titovo) Velenje.
DVE OTROŠKI POSTELJI in
hladilnik 60 litrov, primeren tudi za prikolico prodam. Gruber, Jenkova 25, Titovo Velenje.
Dežurstva
Dežurni zdravniki:
Četrtek, 9. marca — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Žuber
Petek, 10. marca — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Smonkar
Soboto, 11. marca in nedeljo, 12. marca — glavni dežurni dr. Kočevar, notranji dežurni dr. Le-vak
Ponedeljek, 13. marca — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Vrabič
Totrek, 14. marca — dnevni de-
P-126, letnik 1985, registriran do septembra 1989 prodam. Prevoženih 41.500 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 884-072. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Titovem Velenju. Plačilo vnaprej. Telefon 856-088. D1ANO-6, štiri nove gume Sem-perit (145,13) in športno moško kolo prodam. Telefon 853-272. PO ZELO UGODNI CENI prodam žensko kolo in otroško kolo 5. Telefon 063-853-372. ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, prodam. »ŠIVILJSTVO MALČEK«, Kardeljev trg 10, telefon 857-889, zvečer.
PLETILNI STROJ BROTHER,
dvoredni, na kartice, prodam. Telefon, dopoldan 853-231, interna 441 ali popoldan 884-193. SI UPOKOJENEC, UPOKOJENKA s svojim domom. Če potrebuješ pridno, pošteno gospodinjo srednjih let, se oglasi zelo nesrečni v življenju. Alkoholiki izključeni. Ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »8. marec«.
JUGO 45 AX, star 2 leti, rdeče barve, prodam. Telefon popoldne 857-703.
ZAMRZOVALNO SKRINJO
LTH 280 I in francosko posteljo prodam. Telefon 853-220. POMIVALNI STROJ PRODAM. Garancija do avgusta. Cena po dogovoru. Telefon 853-231, interna 167, dopoldan. TRAKTOR »IMT 542 , star I leto, s kabino in kompresorjem, prodam. Telefon 858-404, zvečer. SONČNA KOLEKTORJA, 2 ko sa 2000 x 1000 m in solarni boj-ler 300 litrov, vse novo, prodam. PEK, Varpolje 49, Rečica ob Savinji.
PLETILNI STROJ BROTHER,
prodam. Kličite po 19. uri na telefon 854-960.
BT PRODAM, dobro ohranjen, dodatno opremljen, dodam novo čelado uvex, možno obročno plačilo. Telefon 854-441. V GORNJEM GRADU prodam stanovanjsko hišo z nekaj zemlje. Informacije vsak delavnik od 6. do 14. ure. Telefon 063-855-321, interna 1456.
MARIJA ŠPEGEL Z MUTE,
obvešča cenjene kupce, da prodaja 3 mesece stare nesnice, krm-Ijene s koruznim šrotom, ki bodo v maju že nesle. Informacije in
naročila po telefonu 062-873-202. Količina je omejena in z nakupom pohitite!
žurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Mijin
Sreda, 15. marca dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. O. Renko
Dežurni zobozdravniki:
V nedeljo, 12. marca je dežurni zobozdravnik dr. Marina Bilj-man, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 10. marca do 17. marca je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, telefon: 891-166.
Gibanje prebivalstva
Porokte:
Otrmar Fijavž, roj. 1962, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Du-šanka Rednak, roj. 1961, ekon. tehnik iz Titovega Velenja, Ha-šim Dižajič, roj. 1962, reskalec iz Slovemj Gradca in Snežana Zla-tarek, roj. 1968, PTT tehnik iz Ti-tovegai Velenja, Joško Tajnšek, roj. 19>65, rudar iz Silove št. 1 in Adela Aberšek. roj. 1965, cvetli-
SVET OŠ MIHA PINTER TO-LEDO prodaja Iskra aparaturo za šolsko ozvočenje in več zvočnikov. Informacije na šoli vsak dan do 14. ure.
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Telefon 856-220. TEŽKO SIMENTALKO, DRUGIČ BREJO, odlično molznico in bika 300 kg, prodam. Šentilj 60, Mislinja pri Matinu. V LOKAH PRI MOZIRJU pro dam parcelo v izmeri 1525 m' s kompletno zemljiško knjižno dokumentacijo. Vsi zainteresirani naj se oglasijo na telefon številka 853-269.
IMV KOMBI, nosilnost 1200 kg, ugodno prodam. Telefon 062-847-252, popoldan.
PRIKOLICO IMV OPTI-MA B2 400, izvozni model, ležišča 3 + I, novo, prodam za 15 % ceneje. Telefon 062-844-147, popoldan.
SAMSKO SOBO, pisalno mizo, ležišče, 2 omari in regal, višine 230, prodamo za 3,5 M. Telefon 858-394.
SLADKO SENO UGODNO PRODAM. Jakob Gregorc, Topolšica 86, telefon 855-820.
MMM ... kako diši, po pravi italijanski pizzi iz pizzerije CIGLER v Šoštanju!!!
Sle si zaželeli, da hi pizzo postregli doma'.' Pridite v pizzerijo Cigler! Hitro ho pečena, zvili jo bodo. . . . mmm že diši! Dober tek! Izberete lahko med 8 vrstami pizz vsak dan od 6. do 22. ure!
mvo
EXTRA M
NAJNOVEJŠE!
Ob cesti Titovo Velenje — Šoštanj smo odprli nov, najmodernejši salon EXSTRA M!
Lepota, urejenost, dobro počutje!
Pridite in se prepričajte o širqki in kvalitetni ponudbi! Informacije po tel.: 063/855-761 od 9. do 14. in od 16. do 18. ure.
IŠ
p: zavarovalna skupnost triglav r mi. ». uubuana
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje. Mariborska cesta 1
objavlja na.podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti
JAVNO LICITACIJO
za prodajo nepremičnin, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št. 75 K.o. Mozirje, ki obsegajo stanovanjsko hišo v Mozirju 188 z garažo in pripadajočimi parcelami, v skupni izmeri (hiša + parcele) 835 m*.
Izklicna cena za navedene nepremičnine, določena na podlagi uradne cenitve z dne 20. 2. 1989, je 155,552.710. din.
Javna licitacija se bo vršila 24. 3. 1989 ob 10. uri v stanovanjski hiši, ki je predmet licitacije v Mozirju 188.
Ogled hiše in pripadajočih parcel je možen I uro pred pričet-kom licitacije. Licitacija se bo vršila po sistemu videno — kupljeno.
Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% od izklicne cene.
Celotna kupnina mora biti poravnana najkasneje v roku 30 dni po potrditvi pogodbe. Kupec prav tako plača vse dajatve v zvezi s prenosom lastništva.
M
Z4IT4V4 M/TO
LJUBLJANA
TOZD AVTOMOTUH CELJE
Miklošičeva 5
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO V CELJU NA ZALOGI NASLEDNJA RABLJENA VOZILA:
Z š	Tip vozila	Leto izdelave	Prodajna cena
			s prometnim davkom
1.	Prikolica Tehnistroj	1972	7.964.000 —
2.	Lada Riva 1500	1986	22.915.000,-
3.	Z-128	1986	20.872.360,-
4.	Z-101 GTL	1986	20.253.960 -
5	Z-128	1986	20.380.000 -
6.	Lada 1200	1985	17.755.000,—
7.	J-55 E	1986	19.733.000,—
8.	Lada 1300 S	1986	21.361.311,—
9.	Lada 1300	1986	22.914.000 -
10.	Lada 1300 S	1985	21.600.000,-
11.	J-45	1985	18.846.750,—
12	J-45	1986	19.571.000 -
13.	Z-101 GTL 55	1987	20.394.310,-
14.	J-55 E	1986	19.949.000 -
15.	Lada 1200 S	1984	17.650.000.-
16	Z-128	1985	17.784.360,-
17	Z-101 GTL	1986	19.950.000,—
18.	J-45	1986	20.078.000,-
19	Lada 1300 SC	1986	25.145.000 —
20	Z-101 GTL	1986	21.326.000 -
21	Lada 1300 SC	1985	24.508.865 -
22.	Lada 2104	1986	18.777.580 .—
23.	Lada 2104	1986	18.777.580,-
24	Z-128	1986	21.618.000,-
25.	Z-101 GTI	1986	19.467.000,-
26.	Z-101 GTL	1987	21.961.000 -
27	Z-101 GTL	1986	21.620.000 —
28.	Z-101 GTL	1986	21.050.000,-
29	J-45 E	1987	20.190.250,-
30.	Z-128	1986	22.187.000,-
31.	Lada 1300 S	1984	21.618.750,-
32.	Z-750 LE	1985	9.250.000 -
33	Riva 1300	1986	. 26.733.000,-
34.	Lada 1300	1985	23.323.500 -
35	J-45 A	1986	19.063.000—
36.	Z-101 GTL	1986	21.618.000.-
37	Z-101 GTL	1986	21.618.000,-
38.	Z-101	1986	21.050.000,-
39.	Z-126 P	1985	12.553.000.-
40	J-45 A	1986	19.627.000,-
41	Z-101	1987	22.188.000 —
42	Lada 1200 S	1986	22,188.000,-
43	Z-101	1985	18.108.000.-
44	Z-101 GTL	1986	21.618.000 -
45.	Z-101 GTL	1984	14.084.000 —
46	Z-101 GTL	1986	21.618.000 -
47	Lada Samara	1986	30.552.000 -
48	Lada 1200 S	1986	23.323.590 -
49	J-45 E	1987	20.190.000,-
50	Z-101 GTL	1983	11.401.990 -
51	Z-101 GTL	1986	22.187.000,—
52.	Z-126 P	1986	15.856.280.-
HKRATI OBVEŠČAMO OBČANE. DA JE PROIZVAJALEC ZCZ DAL V PRODAJO NOVO IZVEDBO VOZILA SAMARA S PETIMI VRATI.
OMENJENO VOZILO SI JE MOŽNO OGLEDATI V OBNOVLJENI PRODAJALNI AVTOMOTOR NA ŠALEŠKI 18 V T. VELENJU. KJER SE SPREJEMAJO VPLAČILA ZA VSA VOZILA PROGRAMA ZCZ, RAZEN ZA JUGO-FLORIDA
KUPCEM. KI IMAJO V LASTI VOZILO DVE LETI IN VEČ (STAROST NI OMEJENA) PRIPOROČAMO NAKUP STARO ZA NOVO, KJER LAHKO KORISTIJO UGODNOSTI PRI DAVČNI OLAJŠAVI NEKATERE MODELE JUGA JE MOŽNO KUPITI S TAKOJŠNJO IZDOBA-VO. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBIJO KUPCI PO TEL ŠT CELJE (063) 24-122. T. VELENJE (063) 853-267
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH
VELENJE IN MOZIRJE
čarka iz Mislinjske Dobrave. Smrti:
Jožef Podbregar, upokojenec iz Podveže št. 7, roj. 1936, Ludvik Polak, upokojenec iz Titovega Velenja, Ul. Janka Ulriha št. 41, roj. 1904, Mihael Gnus, upokojenec iz Vranske gorce št. 33, roj. 1900, Jožef Drev, upokojenec iz Slatin št. 12, roj. 1919.
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NC ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE						
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomist	referent za plan in analize v oddelku				
		sredstev, plana in statistike	3	nč 8	1.800.000	1
GOSTINSTVO						
PAKA	ekonomski tehnik	finančni knjigovodja	2	nč 8	1.080.000	1
GORENJE COMMERCF.	administrator	administ. referent	1	dč 8	1.000.000	1
VEGRAD	gradbeni delovodja	delovodska opravila	3	nč 8	1.700.000	2
ELKROJ ŠOŠTANJ	konfekcionar	konfekcionar	/	nč 8	900.000	10
LEGENDA: DI . delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni doh., ŠT. DEL. = število delavcev
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je zapustil
Mirko Škorjanc
rojen 15. 2. 1936
Vsem, ki ste mu lajšali bolečine v času težke bolezni, mu pomagali in ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Ko je v srcu bolečina prevelika se tudi solza posuši le duša nemo vpije zakaj več tebe ni.
V SPOMIN
Danes 9. 3. mineva 1 leto krute resnice, ko me je za vedno zapustil dragi mož
Franc Viher
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu.
Žalujoča žena Emilija
Faruk Pijukovic rešil življenja
»Zame je že zahvala veliko«
Človek bi dejal, da ni več tistih medčloveških odnosov, kot so bili nekoč. Vse več je primerov, ko človeka pustimo v stiski, ali mu s težavo pomagamo. Sosed soseda komaj še pozna in tako naprej. Takšnih in podobnih primerov bi lahko našteli še več, saj smo jim priča domala vsak dan. Toda vselej le ni tako. Še so primeri, ko ljudje brez pomisleka priskočijo na pomoč sočloveku. Tudi naslednje humano dejanje priča, da so med nami še ljudje, da lahko takojšnja pomoč reši marsikatero hudo situacijo in prepreči tragedijo.
Faruk Pijukovic je iz Črne gore prišel v Titovo Velenje leta 1979 in si tu poiskal delo. Najprej je delal v Gorenju, po odslu-žen ju vojaškega roka pa je zaposlitev dobil na Rudniku lignita Velenje. Nekaj časta sta bila z ženo podnajemnika, pred dobrim letom pa sta dobila rudniško stanovanje na Šlandrovi 25. Ko smo ga pred dnevi obiskali na domu, nam je povedal naslednjo zgodbo.
Januarja je bila pri njem na obisku mama, ki jo je nato pospremil domov v Srbijo. V četrtek, 19. januarja, popoldne ga je stric peljal na železniško postajo v Beograd. Malo pred Gornjim Mila-novcem sta na ostrem zavoju ceste Kraljevo —Beograd, kakšnih deset metrov pod cesto, opazila avto na strehi. Bil je golf z nemško registracijo. »Stric se je takoj odpeljal v Gornji Milanovac iskat rešilca in milico, sam pa sem šel do avta in takoj pričel reševati. V avtu so bili mož, žena in hčerka. Bili so v nezavesti, pomi-
slil pa sem tudi na možnost poškodbe hrbtenice, zato sem se reševanja lotil zelo previdno. Najprej sem izvlekel ženo, ki je kazala znake življenja in jo odnesel na rob ceste. Na vrsti je bila deklica, rešil sem jo tako, da sem razbil zadnje steklo. Na glavi je močno krvavela. Ko sem še njo previdno položil ob cesto, sem se lotil reševanja voznika, ki je ob-visel na varnostnem pasu. Ker pasa nisem mogel odpeti, sem ga prerezal in voznika izvlekel iz avta. Malo za tem, ko sem iz avta rešil ljudi so na kraj nesreče prispeli dva rešilca in milica. Med mojim reševanjem pa se ni ustavil niti en avtomobil, da bi mi pomagal. Zakaj, ne vem. Milici sem povedal kaj sem videl in kako sem ukrepal in tudi reševalcem. Ti so mi dejali, da sem pravilno ravnal in s tem zagotovo preprečil najhujše. Vzrok, da je avto zdrsnil s ceste, je bila mokra in spolzka cesta. Sreča v nesreči je bila, da seje avto pri prevračanju zaustavil ob manjšem dreve-
* '-»A ■
. . * r

Z družino
su, sicer bi se skotalil v prepad. S stricem sva se nato odpeljala naprej v Beograd in še zadnji hip sem ujel vlak za pot proti domu.«
To je bila pripoved Faruka Pi-jukoviča. Sedaj pomislimo kaj bi bilo, če Faruk ne bi brez oklevanja priskočil na pomoč. Bi potniki preživeli? Povrh vsega se vsem mimovozečim ni zdelo vredno ustaviti in pomagati. Na vso srečo se je vse skupaj vendarle srečno končalo. Ko je kasneje Faruk Pijukovic dobil pismo od ponesrečenega Milorada Peruniči-ča, ki začasno dela v Nemčiji, si je oddahnil. Sporočil mu je namreč, da so vsi dobro okrevali, le
Pomladanska dela na pašniku —
brez gnoja
Da bomo spomladi začeli čimprej s pašo, ki je najcenejši vir prehrane govedi, moramo ob koncu zime čim prej opraviti spomladanska dela.
*
hčerka je bila dalj časa v bolnišnici. Prav tako se mu je v pismu iskreno zahvalil za pomoč. Izrazil je tudi željo, da bi se bolje spoznala in vzpostavila stike. To je Faruk že storil in se oglasil.
Na kraju je skromni Faruk povedal, da mu zahvala sedaj znanega voznika veliko pomeni, največ kar je pričakoval. Verjamem mu. Malo daljšo pripoved o tem smo zapisali zato, da povemo, da so še ljudje, ki so pripravljeni pomagati drugim, brez pričakovanja, da bi od tega kaj imeli, obenem pa naj bo to opomin nam vsem, da ljudje drug drugega potrebujemo slej ali prej.
B. Mugerle
Popravljanje ograje na pašni ku je še najmanj odvisno od vremena in se ga lahko lotimo že sedaj. Ker je letošnja zima brez snega (morda pa še boj ne bomo imeli veliko dela zaradi raztegnjenih žic in zrahljanih napenjalnih kolov. Pregledati moramo celotno ograjo in poškodovane kole ali izolatorje zamenjati, preveriti moramo tudi spoje žic, ker drugače ne bo povsod v ograji pravilna električna napetost.
Če v jesenskem času nismo vse pokosili oziroma popasli in so nam ostale oaze s staro, dolgo travo (ob gozdnih obronkih, na strmih predelih čredink) jih moramo očistiti tako, da pograbimo na roke staro travo z ruše, da bo mlada spomladanska ruša lahko odgnala. Take površine najlažje hkrati pa najdražje očistimo z za-žiganjem. Zaradi nepredvidljivih posledic, pa če smo še tako pozorni, nikar zažigati travnih površin. Raje žrtvujemo malo več truda in časa, pa bo ravno tako očiščeno in še bolj varno bo.
Večina kmetov travne površine brana, vendar je bolje, da se prej

Rdeči petelin v Šentilju
V petek 17. januarja se je nekaj po osemnajsti uri v spokojno idilo podeželskega večera zarezal predirljiv glas gasilske sirene. Vnelo seje gospodarsko poslopje, oziroma hlev, last Marije Hrastnik iz zaselka Silova 28.
Po pripovedovanju bratov Romana in Joškota Korena, ki sta prva prihitela na kraj požara se je ta širil z neverjetno hitrostjo. Kot izurjena gasilca sta takoj pravilno ukrepala. Medtem, ko je starejši Joško odhitel do hidran-ta, ki je k sreči v bližini in pričel razvijati in nameščati cevi, je mlajši Roman planil v hlev, da reši živino. Tam pa je našel lastnico, ki je nič hudega sluteč molzla krave, in sprva ni verje-
la njegovim pozivom, da naj zapusti hlev, ki je ves v plamenih.
Kljub požrtvovalnosti sosedov in domačih gasilcev, katerim so priskočili na pomoč tudi gasilci iz Titovega Velenja niso uspeli rešiti ničesar drugega, kot živino, in še to zadnji hip. Zgorela je vsa krma, orodje in stroji, ki so bili shranjeni v poslopju. Kasneje so sicer potegnili iz plamenov traktor in kosilnico, vendar sta oba stroja zelo poškodovana. Sreča je bila, da se niso vnela sosednja poslopja, ki stojijo v neposredni bližini. Iz pogovora / domačini, ki so pred gasilci prihiteli na kraj požara je bilo mogoče razbrati, da bi bilo mogoče še rešiti kakšno stvar iz plamenov, če bi imeli pri roki
vsaj najnujnejšo opremo kot so: šlem, sekira in mogoče še ogrinjalo. Tako pa si ni nihče upal tvegati skoka v ognjeni pekel. Zato bi bilo dobro premisliti o tem, da bi imel vsak izurjen gasilec doma spravljeno najnujnejšo opremo.
Dvainsedemdeset letna Marija Hrastnik živi na posestvu sama, s še starejšo in težko bolno sestro. Sedanjih del, na pred leti obnovljenem hlevu, sedaj ne bo zmogla, in ji bo zato potrebna pomoč. Prvo so ji nudili že naslednji dan sosedje, ki so skupaj i domačimi gasilci podrli zoglenelo ostrešje in vsaj /a silo odstranili posledice požara.
Upajmo, da bodo varnostni organi odkrili storilca in ga kaznovali, saj obstaja sum. da je bil požar podtaknjen.
M. H
prepričamo, kaj se je zgodilo na travniku. Zimska zmrzal, predvsem suhi mraz nam travnato rušo dvigne in tako se potrgajo korenine trav in metuljnic. Tak travnik in pa travnik na lahkih peščenih tleh je priporočljivo in koristneje valjati. Z valjanjem pritisnemo rušo ob zemljo in tako dobijo korenine stik z vlago, poženejo korenine in poškodovane rastline spomladi hitreje poženejo. Z valjanjem izboljšamo rušo.
Brananje priporočamo na zelo težkih in zbitih tleh, kjer je dolgo ležala snežna odeja, zato da pre-prežemo korenine travne ruše, da se prezrači in da razbijemo ostanke organskih gnojil, če smo jih jeseni predebelo trosili.
In še nekaj o pomladanskem gnojenju pašnikov. Če je bilo gnojenje s fosforjem in kalijem potrebno (kemična analiza tal) ste to opravili v jeseni ali pa ga opravite sedaj. Z dušikom lahko »taktizirate«. Če vam grozi zaradi dolge zime pomanjkanje krme, morate čimprej pognojiti (marec) tisti del pašnika, ki ga boste najprej uporabljali. Seveda se bo del dušika zaradi dežja iz-pral (izgubil), vendar bomo kljub temu imeli prvo pašo 10 dni prej kot ponavadi. Ker pa bo ta dušik že v aprilu porabljen, morate na začetku maja zopet dognojiti, da bo ruša tudi naprej hitro poraš-čala. Na pašniku, ki ga boste kosili v maju, pa lahko z dušikom gnojite šele konec aprila. Ko se začne toplejše vreme, ruša hitreje raste in če je v tleh še dovolj dušika je tudi pridelek velik.
Spomladi in za dognojevanje potrebujemo 40—60 kg čistega dušika na hektar (80 kg N/ha — pri veliki intenzivnosti izkoriščanja).
Tatjana Pevec. dipl. ing. agr.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO
IN VETERINARSTVO CELJE
Naslednje vrstice mi je navdihnila nedavna izjava znanega in uveljavljenega zgodovinarja, da bi morali zdaj jugoslovanski zgodovinarji že krepko razmisliti, preden bi lahko odgovorili na vprašanje kdaj je bilo več delavskih protestov in stavk; v »gnili, kapitalistični stari Jugoslaviji« ali »socialistični in samoupravni, avnojski Jugoslaviji«. Vendar je to štvar matematike, seštevanja števila udeležencev in ur prebitih ob ustavljenih strojev, ocenjevanja stavkovnih zahtev in doseženih uspehov. Nikar se ne slepimo, tudi tovrstno matematiko bo(do) zgodovina(rji) nekoč opravila in stvar bo jasna. Za zdaj pa je gotovo najbolj pomembno, da se tako vprašanje lahko sploh zastavi in še bolj pomembno, da brez »matematike«, »na pamet« skorajda ni mogoče več odločiti na kateri strani tehtnice bo teža večja.
Nekaj pa je povsem jasno, »starojugoslovanske štrajke« slavimo, ob njih praznujemo in proslavljamo, izbiramo si jih za občinske in krajevne praznike, nekatere pa so si za svoje stanovske praznike izbrale kar cele poklicne skupine. »Novojugoslo-vanske štrajke« pa smo najprej in najraje zamolčali, jih kasneje sramežljivo označili s »prekinitvami dela« in nazadnje si upamo z njimi tudi že solidarizirati in to z zbiranjem podpisov tudi javno pokazati. Oblast pa je vedno oblast in se ne zmeni za sodbo zgodovine, ki je vendar še daleč in se »bo zgodila« šele čez leta. Zdaj pa je gotovo najbolj udobno stavkajoče delavce in tiste, ki solidarizirajo z njimi razglasiti za »manipulirane« in nazadnje — zakaj pa ne? — tudi za kontrarevolucionarje.
In tako smo že pri vprašanju kaj pravzaprav imata skupnega datuma v naslovu? Tretji julij v Velenju pač poznamo praznik slovenskih rudarjev je, in na ta dan se že desetletja na velenjskem gradu zbirajo »velenjski knapi« in se veselijo do zore. Večina med njimi pa najbrž le ne ve natančno, da praznujejo 3. julija zato, ker se je na ta dan pred 55 leti začela najpogumnejša, naj-odločnejša in hkrati najbolj obupana stavkovna akcija slovenskega delavstva tridnevna gladovna stavka premogarjev v premogovnikih Trboveljske premogo-kopne družbe (TPD).
Dvajsetega februarja 1989 pa so rudarji v Starem trgu na Ko-sovem začeli najbolj brezkompromisen delavski protest »av-nojske Jugoslavije« osemdnevno gladovno stavko, ki je kmalu prerasla v skorajda splošno stavko v tej pokrajini. Osem dni in osem noči smo spremljali dramo kosovskih rudarjev in le brezmočno smo lahko opazovali kako počasi so državni vrhovi reševali tragedijo, ki v zgodovini delavskih gi-
banj nima primere. Vse podrobnosti kosovskih dogodkov so nam še živo pred očmi, zato jih ne bomo ponavljali.
Prav nič pa ne bo škodovalo, če obudimo zgodovinski spomin na podobne dogodke 3. julija 1934, ko so z gladovno stavko začeli premogarji v vseh premogovniških obratih TPD - v Hrastniku, Zagorju, Trbovljah, Hudi jami (Laško), Kočevju in na Senovem. Stavko je povzročil ukrep TPD, ki je sklenila s 15. julijem za 6 % znižati mezde vsem svojim delavcem, za 20 — 25 % znižati količine deputatnega premoga, najhuje pa je premogarje prizadel sklep, da bodo odslej tudi starim kopačem določili višino mezde glede na delo, ki ga bodo opravljali in ne glede na pridobljeno kvalifikacijo.
Že pred stavko je slovenska javnost ukrep sprejela z izrazitim negodovanjem in oba glavna slovenska časnika liberalno Jutro in klerikalni Slovenec sta se z na-
iQ»»tl lil
slovi »Nov udarec rudarjem« in »Nedopustni ukrepi« razpisala o težkem materialnem položaju premogarjev. V Slovencu pred začetkom stavke lahko celo preberemo: »po 14 letnem neprestanem stradanju in kršenju delavskih pravic je delavstvo revirjev danes na tem, da raje umre, kakor pa da bi si pustilo naprej kršiti še ono najskromnejše, kar ima. še te zadnje pravice, saj že danes strada s svojimi družinami.«
V Slovencu je bilo mogoče tudi prebrati, da mesečna plača rudarja doseže le 400 do 500 din, medtem ko so plače visokih uradnikov TPD tudi do 70 krat višje. Kako je bilo mogoče v tem času živeti s tako plačo pa najbolje kaže podatek, da je petčlanska premogarska družina porabila že 600 din mesečno, če je vsak družinski član na dan dobil 1 kg najslabšega kruha, 10 dag govedine in 7 dag sladkorja. Ob takih razmerah je seveda umljivo, da
W
so tudi meščanski časopisi morali zapisati, da v tako težkih časih in ob stradajočih rudarjih divi-dend in dobičkov pri TPD pač ne bi smelo biti.
Tudi po začetku stavke so se na prvi strani Slovenca pojavili naslovi »Trboveljski boj — edinstven primer v evropski zgodovini«, »Orožje obupa proti brezsrčnemu kapitalizmu«. Hkrati so poročali, da v vseh premogovnikih stavka več kot 2500 rudarjev in poročali o številnih dramatičnih podrobnostih npr:
»Med rudarji v rovih gre od moža do moža neštetokrat poudarjeno geslo, da ne sme nihče popustiti in da je bolje če vsi v rovih umro, kakor pa da bi pristali na sramotne zahteve TPD. . .« »Rudarske žene v Hrastniku so poslale v strahu za življenje svojih mož vozičke z živili v jamo, toda rudarji so jih nedotaknjene vrnili in napisali: Samo izdajalci naj jedo. Rajši umremo, kakor da bi se podali. Ljubša nam je smrt, saj umiramo za naše otroke. . . . Proti večeru so se družine zaprle v svoja stanovanja, kjer otroci drhte in molijo za očete, ki gladujejo v rovih, žene pa jokajo . . .« »V četrtek 5.
radio velenje
0 1»iOY»a g t a v le a » r i i t i t i t i i ru«a-r.iev 1.1934 n.u.u	_____—j—4 —i	_____ —C..J—j-
julija (tretji dan stavke) so tudi obrtniki in trgovci zaprli prav vse trgovine in obrate.
Pritisk javnosti, vseh različnih sindikalnih organizacij in nenazadnje tudi oblasti, ki jim je obširno pisanje tujih časopisov povzročilo precej neprijetnosti, je bil tolikšen, da je 5. julija ob 13. uri ravnatelj TPD moral izjaviti, da umikajo vse napovedane ukrepe in redukcije in stavka se je končala. Od tedaj, ko so hrast-niški rudarji prvi 3. julija ob 6 uri zjutraj začeli stavko pa do izpolnitve njihovih pogojev 5. julija je minilo 55 ur!
Komentar in razmišljanje o tem, kaj imata obe tragični in obupani akciji rudarjev skupnega, in kaj ju poleg preteka 55 let ločuje, bi bil seveda potreben, vendar je bilo zapisano dovolj, da lahko presodi vsak sam. Nekaj pa je gotovo; slovenski rudarji si svoj praznik in praznovanje 3. julija krepko zaslužijo, a poslej ga ne bo mogoče praznovati ne da bi hkrati pomislili na 20. februar 1989. Tako dolgo dokler ta dan ne bo postal praznik jugoslovanskih rudarjev.
Jože Hudales
' društvo gradbenih inženirjev in tehnikov
/ ' _ \ / ✓
velenje
l g
g
t/
1's
N/ / •
; Osman HASANPAŠIČ

petek, 10. marca 1989
javna radijska oddaja
od 16.30 do 17.00 ure
vi . \ —.
' ^ kulturni dom
7V predavanje in demonstracija
oh 18.00 uri - ' predprodaja kart eno uro pred prireditvijo