179. številka. Ljubljana, v torek 5. avgusta. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vue leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adiriinistrativne stvari. Novi glavi. Kranjska je dobila zadnji čas novega predsednika deželni sodniji in novega škofa. Ni treba poudarjati, da je njiju prepričanie o naši narodni stvari za nas posebne važnosti; dubovništvo posega pred vsem v notranje duševno življenje naroda; urad-ništvo, posebno sodnijsko, ima posla z javnim narodnim življenjem in ima zaradi tega tudi velik upliv nanj. Za glavo našega duhovniatva nam ni tolike Bkrbi, ne toliko, ker smo čuli, da je slovenske na« rodnosti, ker je ud tega in tega društva, nego zato, ker dobro poznamo našo častito duhovščino, da je ne omaje v njenem narodnem prepričanji najhujša sapi', in najhujši vihar. Novemu duhovnemu poglavarju Kranjske torej ne bode treba polagati novega temelja v blagor našega naroda: ako hoče delovati uspešno, mu je zidati le na dosedanji podlagi, vsako drugo vladanje je nemožno, ker je nenaravno. — Drugače je pri glavi večjega dela kranjskih sod ni j. Dosedanji predsednik je zvesto podpiral glavno nakano predsednika višje deželne sodnije: slovenščini, našemu materinemu jeziku, kolikor moč zapirati vrata svete pravice. Ko je miniBter Pražak po dolgem drezanji izdal znano jezikovno naredbo in je bila ista že povsod drugod uradnikom objavljena, samo v Ljubljani ne, drznil so je jeden gospodov vpra-Sati bivšega predsednika: je li res že prišla pravosodnega ministra naredba zaradi jezika. — „Da, da je že tu, dejal je gosp. Grčar, a jaz vam je ne pokažem!" Iz tega vzgleda se vidi, da je mož, kjer le možno, zaviral ravnopravnost. Pri tem zaslužnem delu podpiralo ga je zvesto vse stareje uradništvo in tudi marsikateri mlajši Saulus. Taki spoznavalci bili so namreč, — vzgledov imamo več, — njegovi posebni ljubljenci. Samo da si bil Mvon der Ver-fassungspartei", pa se je večkrat zamižalo z obema očesoma; trebalo se ti je samo parkrat postaviti po robu proti slovenskim ulogam in drugim našim — nepotrebnim zahtevam, pa si po dobri priporočbi o prvi priložnosti stopil za stopinjo višje. Tako se je sicer nuše uradništvo v tem oziru mnogo pohujševalo; ta je imel rodbino, tega je vspodbujala častiželjnost in: upogibali so se očetovi volji. Na ta način se je doseglo, da so objavljenja skoro vseh sodnij, stoječih pod deželnim sodiščem s LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Lovlčnik.) (Dalje.) V. Jedno dobro uro smo se vozili od Mozirja, ko se cesta od jugovzhoda proti severozahodu zasuče in se nam izza ovinka cerkev sv. Frančiška Ksav. „Na Stražah" nasproti zablišči. Ta cerkev, ob nizkem griču nHom" postavljena, bila je v sedemnajstem in osemnajstem veku imenitna, celo od „venčanih glav" obiskovana božja pot, kojo so obiskovalci kne-ževskih rodbin posebno bogato obdarovali. Še sedaj je posebno iz savinjske doline ta božja pot močno obiskovana, ali svojo nekedanjo slavo je izgubila. Utopleni v razgled na resnično lepi, z imenovano cerkvijo ozaljšani holmec, nesmo zapazili v senčnatem kotu na desnej strani ceste ležeče cerkvice „v Okonini", še le voznik nas je na njo spomnil in dostavil: „ Tukaj so umrli Orožen". prav malimi izjemami le nemška; na sodniški deski in v uradnem listu, čitaS ako znaš nemški, kedaj se bode prodalo to ali ono zemljišče, koga iščejo itd. Večini prebivalstva pač taci h stvarij ni treba vedeti?! Doslej se je dalje precej v klici zatrla ne-preklicana želja, da bi se uknjiženja v zemljiščne knjige upisavala v slovenskem jeziku, nego upisuje se vse po nemško B popačenimi, da, rekel bi, večkrat oskrunjenimi našimi krujnimi imeni vred. In pri okrajni sodnij i, ki bi imela biti vsem drugim uzor, pri mestno delegirani sodniji v Ljubljani ne smeš izreka slovenske stranke napisati slovenski in ako si njen zastopnik, ne smeš ga sloveusko nare-kavati. In to ni jedino! Pri vsaki priliki podatavijo ti nogo, o vsaki priložnosti nagajajo ti — ker to ugaja pač višjim. To vse pa se dogaja javnosti uu kvar in vzlic določnim besedam zakona ter njega razvidni volji. Iz tega vidi lahko veak kdor ima oči, koliko nam še treba do ravnopravnosti, koliko je še dela in naporov pred nami, da polagoma korak za korakom priborimo več tal našemu jeziku. V sodnih sobah Ljubljanskih je slovenščina zares še pepeluhu, nekako pisano se gleda, dočim se nemščina na vzvišenem mesta šopiri. Pri t*»cih okolnostih pa stanje predsednika deželne Hodni{6 ni lahko. Odločno mora pokazati, da je minula doba absolutizma in reakcije, da se zakonite naredbe glede ravnopravnosti našega jezika ne dado zvijati kakor trta, nego da je spoluovati na toliko in toliko mestih o tem izrečeno voljo zakona; da lizunstvo in klečeplastvo onih, ki tajo lastni rod, ne velja nič, nego da o zaslugah uradnika odločuje Bamo njega sposobnosti in pridnost. Z jedno besedo mi pričakujemo, da se ne bode nadaljeval regiment bivšega predsednika, nego upamo, da bode novi gosp. predsednik, ki ga kot jako pra-vicoljubnega moža poznamo, z vso močjo odpravljal velike napitke ter nam pomogel do pravice — vsaj druzega rsečemo nič! dr. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) X. Razredba obrtov. 1. Izdelovanje kovanega blaga. Kovači (konjaki, ročni, navadni in verižarji), nožarji, žebljarji, pilarji, ključavničarji, kleparji, bru- Tih in otožen je kraj, kjer je veseli pevec, ki še veduo v spominu prebivalcev doline živi, preživel — omračen na duhu — zadrge ure svojega življenja in kjer je tudi leta 1875 umrl. Pri sv. Frančišku na Stražah počivajo ostanki pesnika toliko priljubljenih pesnij „Kje 30 moje rožice?" nMrzel veter tebe žene" in tam so mu tudi njegovi čestitelji postavili skromen nagrobni spo menik; tužni kot Okouina pa vzbuja v mimogredočih spomin na ^Savinjskega slavca" — narodnega pevca Orožna. Zdaj se cesta zasuče po mostu, ki je na v sredi struge ležečo skalo naslonjen, na desni breg Savinje; urno zdrčimo mimo vasi Rudomirje in dojdemo kmalu do konca goreujosavinjske kotline, na Ljubno. Ljubno jo sicer največji trg gornjesavinjske doline ali vender ima jako skrito lego; stisnen je tako mej gorovje, da se ne vidi skoro poprej, nego da se pride vanj. Mnoge njegove hiše razpeljano so brez vsega reda po precej strmem levem bregu Savinje, ulice slabe, glavnu ulica tako navkreber, du smo morali pred trgom raz voza stopiti, sicer bi sarji, kotlarji, pasarji, kovači živinskih zvoncev, zlatarji in srebrarji, zlatoklepi. 2. Izdelovanje orodja, instrumentov in pre vozf 1. Kolarji, stavbarji mlinov, izdelovalci turnskih ur, optiki, izdelovalci decimalnih tehtnic, orgel, harmonik, glasovirjev, puškarji, izdelovalci gredaš. 3. Industrija zemljin, kamnov in glini n. Apneničarji, lončarji, izdelovalci kapnikovine, opekarji, cementarji. 4. Industrija lesa, kostij in jednakih t v a r i n. BiČarji, rešetarji, sodarji, strugarji, pozlače-valci, stolarji, mizarji, slammkarji, glavntčarji, Žagarji. 5. Industrija usnja, kož, ščetin in dlake. Strojarji, irharji, jarmenarji, sedlarji, žimo-prejci, krtačurji. 6. Tekstilna industrija in izdelovanje knjigoveznih del. Predilnice za volno in tkalnice, vrvarji, izdelovalci cerkvenih paramentov, premarji, nogovičarji, dežnikarji, vuljavci sukna, brivci sukna, tapetarji, knjigovezi. 7. Industrija obleke in lepotnin. Šivilje, krojači, čevljarji, rokovič.arji, krznarji, modistke in izdelovalke lepotnin, cepiču rji, klobučarji, lasopleti in lasničarji. 8. Industrija živil. Peki, medeničarji, količniki, slaščičarji, voje-ninarji, žganjarji, mesarji, klavci drobnice, mlinarji. 9. Kemična industriju. Klejaiji, izdelovalci čistilnega prahu, pepeli-čarji, izdelovalci barv, milarji in lojarji, voščeni-čarji, izdelovalci lunenega olja, izdelovalci koiomaza, stope za čreslo. 10. Stavbeni obrt. Stavbeni podjetniki, stavbeni mojstri, izbni malarji, barvomazniki in lukirarji, zidarji in zidarski mojstri, tesarji, dimnikarji, skriljarji, steklarji, kamnoseki. 11. P o 1 i g r u f n i in umetelni obrt. Cvetličarji, grateVji ali dolbci, podobnrji, fotografi, tiskarne in litografije. II. Trgovina. 1. Trgovina z blagom. Trgovci s pijavkami, čebelami, ribiči, trgovci s perutnino, z živino, s predivom, h sadjem, vrtarji, nam bili konji v Bredi trga opešali. Kavno oudu, kjer so omenjena ulica z obširnejiin prostorom, koji se menda kot gluvui prostor smatra, veže, jo hiše od obeh strani tako ozko stisnejo, da se je čuditi, kako da se morejo po ti j soteski vozovi srečavati in izogibati. Hiše na vsakej strani te soteske pa tudi oči vid nO kažejo, da marsikatero trdo v rebra dobe, kajti jedna stoji že komaj na treh vogalih, četrtega so jej vozovi v pravem pomenu besede odbili. Človek bc, ko pride jedenkrat vrh tega vratolomnega in rogljatega klanca res oddahne in je vesel, da si ni kake noge polomil. Ljubno nema razeu zdravega, Čistega zraka, izborno okusnih postrvij v gostilnah in precej živahne lesne trgovine nika-koršnih posebnih znamenitostij. Ležeč v gorenjem kotu doline, odstranjen od okrajne ceste, ki Mozirje z Gornjim gradom veže, je ta trg čisto osamljen in pozabljen. Samo po letu, kadar hodijo tujci v Solčavo, je tukaj življenje nekoliko bolj živahno. Kadar pa tisti čas mine, povrne se zopet prejšnji mir. Tudi prebivalci so le bolj priprosti, po modi oblečenih t gospođice v" in „frajlic" bi zaman iskal tukaj, Ljubno apinje iti fraka" menda £e videlo ni. Njktr- trgovci z zelenjavo, z žitom, d senom in slamo, s predivom in konopomo, z zelišči, z deželnimi pridelki, z lesom in ogljem (premogom), z ogljem, z mavcem, apnom, oslauni, s svinčeno gladk.no, z železom, železnino, zlatnino in srebrnioo, prodajalci žebijev, trgovci z glasoviri, s šivalnimi stroji, posodami, stekleniuami, z galanterijskim blagom, lesovino, drobnino, s hišno opravo, z norimberskim blagom, igračami, s kožami, z usnjem, žimo iu žimna-timi rešeti, bombaževiuo, s cvetlicami, prejo, proda-jalnice mešanega blaga, trgovci s cerkvenimi para-menti, platnen m blagom, z manufakturnim blagom, somnjarji, trgovci z modnim blagom, pozamentari-jami, ovčjo voiuo, s krojnim blagom, suknom, z belim blagom volno, s klobuki, prodajalci čepic, trgovci z oblačili, dežuiki in uolnčniki, z obutalom, s slamniki, perilom, prodajalci pisne priprave, trgovci z dišavami, s specenj^mi, z južnim sadjem, prodajalci sladorja iu kave, trgovci z delikatesam', in den nauni, sadjem, kislim zeljem, z vojeuinami, maslom, s slanino, z divjačino, s sladčicami, z žganjem, prodajalci Žganja, trgovci z vinom, lanenim oljem, prodajalci petroleja, trgovci s kolomazoui, z voščemnami, barvami, s parfumerijami, jnodajalei kruha, trgovci s kisom, prekupci, kramarji, trgovci z moko, prodajalci soli, trgovc; z vikr.ualijami, branjevci, trgovci s c injami. 2. Trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami, posojilna opravila. Trgovci s podobami, prodcjainice knjig, umetnin iu muzikalij; prodajalci molitvenih knjig, poso-jevalue knjižnice, podajalci šolskih knjig. 3. Trgovina z denarji iu državnimi papirji. Bankirji in meujalci denarja. 4. Spedicijsko i u komisijsko opravilo, trgovinsko posredovalno opravilo. Komisijsko opravilo, odpravniki. 5. Premožni obrti za trgovino. Upravniki, zavodi javu'h tehtnic. III. Promet. 1. B&nkovstvo in upn'štvo. Privatue banke. 2. Prevažanj e. Vozna pošta, hjukurji in najemni vozniki. IV. Prenoće valni in z živili oskrbovalni zavodi. Hoteli in gostilnice, prodajaln ce jedil, točarji žganja, kavurnuiji, restavratčrji, gostilničarji. V. Zdravstveni obrti. Kopeiišea, zavodi za pokopavanje mrličev, konj ederci. (Dalje prih.) Politični razgled. iVotr«iiiJc dežele. V Ljubljani 5. avgusta. Predvčt-raj se je konstituirala Pražka trgovska zbornica. NeiuŠki odborniki se te seje ueso udeležili; vidi se, da hočejo poskusiti tudi tu z abstinenco, kakor so v kulturnem sovetu. Češka večina je izvolila Gottlieba Bondy-ja predsednikom, Aleksandra Ricbterju in Vohauko njega namestnikoma. Jedva je utihnilo po časopisih razjiruvljanje o delitvi Tirolske, že se je začelo razpravljati neko drugo podobno vprašanje. Izražajo se z več Btranij želje, da bi se Bukovina pridružila Galiciji. S tem bi se zagotovil slovanskemu življu obstanek v tej kronov.ni. To, da želje za urugo razdelitev našega cesarstva že tako pogostem prihajajo na dan, nam svedoči, da stara sicer na zgodoviuo oprta razdelitev v kronoviue več ne zadostuje potrebam našega časa, da jo bo treba prej ali slej premeniti. Dolgo se te stare kronovine ohraniti ne bodo dale, naj j.h zagovarjajo zgodovinarji, kakor hočejo. Ta razdelitev je zastarela, in treba bode nove, ki bode zuova oživela vse pokrajine naše države in taka razdelitev bi bila ona po narodnostih. Konservativci na Z|(oriiJeavstrl|«keni in Soliiogradakem so že izdali svoja vol loa oklica, ua poslednjem ie podpisan tudi dvomi svetnik Li'nbacher. V oklici se poudarja, da so konservativci dosegli zaj)retje meje proti Rusiji in Rumumji, kar je jako koristilo našej živinoreji, olajšanje pri šolstvu, iu zmanjšanje stroškov za šole, reformo vanje kmetskega zakonodaj stva in da se je pridržalo dovoljenje za ženitve (Eheconsens.) Hrvatski ban grof Kbuen Hedervarv podal se bode v bivšo vojaško granico v spremstvu pravosodnega šefa Kleina in sekcijskega sovetnika Dav tov.ca. Starčevci so postavili za prihodnje volitve v sabor za mesto Zagreb Folnegovića, I) i vida in Antonu Starčević* za kandidate. % nanje države. Srbske cenilne komisije začno 13. t. m. svoje delovanje z ljudskim števtljeujem in popisovanjem premoženja. Najprej se bodo cenili B-dgrad-ski, Semendriski, Kragujevski n Rudniški okraj, in na podlogi cenitev v teb okrajih bode vlada povprek pretaknila dohodke direktuib davkov po novej davčnej reformi. Francuski listi so objavili načrt novega zakona /a volitve senatorjev. Odstavki 1, 2, 3, 5 in 6 sedanjega volilnega reda so bodo obdržal', odstavek 4 (dosmrtni senatorj ), in 7 (volitev senatu«jev v departamentih) se pa bosta spremenila. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z devetletnimi, koje bosti volili obe zbornici v ločenem glasovanji Sedanji dosmrtni senatorji pa bodo obdržali svoje mandate, samo izpraznena mesta s*; bodo na imenovani način popolnjevala. Dozdaj je vstka občina, bodisi velika ali majhna, volila jednega volilnega moža za volitev senatorjev, sedaj bode se pa število volilnih mož vsnke občino ravnalo po prebivalstvu. Občine, ki imajo do 500 prebivalcev, bodo volile jednoga volilnega moža; Občine j ki imajo od 501 do 1500 dva, od 1501 do 2500 tri, od 2501 do 3500 štiri, od 3501 do 10 000 pet, od 10.001 do 30 000 šest, od 30 001 do 40 000 sedem, od 40.001 do 50.000 osem, od 50 001 do 60 000 devet volilnih mož, občine z nad 60.000 prebivalci volijo 10 volilnih mož. — Par'z pa voli dvajset volilnih mož. Število volilcev senatorjev, ki je dosedaj iznašalo 43.000 se bode s tem povišalo za 27.000. — A*o te številke natančno pregledamo, vidimo, da so večji kraji še ved no v volilni pravici prikrajšani z malimi občinami. Tako v malih občinah pride jeden volilen mož na manj nego 500 prebivalcev, v mestih z nad 60.000 prebivalci pa še na šest tisoč prebivalcev ne, v Parizu pa jeden na 90 000 prebivalcev. A to so postavodajaici zato ukrenili, da republika ne pride preveč radikalnim elementom v roke, ampak le bolj zmernim, kak'ršne volijo navadno kmetske občine. — Včeraj se je sešel kongres v Versaillesu; govori se, da hočejo ekstremne stranke, ako so bode pritiskalo oa njo h predvprašanjeni, izdržati se glasovanja in narediti kongres nesklepčen. — Princ Jeroims Napoleon izdal je nek manifest, v katerem protestuje proti snidenju kongresa in priporoča, da se za to skliče posebna konstituante iz direktno po občnej volitvi izvoljenih mandatarjev. Angleška vlada neki namerava imenovati več novih liberalnih perov, govori se, da kakih petdeset. Kraljica je neki ničelno že v to privolila. Tako bi se odpravilo nasprotje mej vlado in zgornjo zbornico, in odmaknila se reforma ali odprava gospodske zbornice za jedno človeško življenje, ali vsaj tako dolgo, da bi sinovi novih perov se navzeli konservativnega duha zgornje zbornice. Pri poslednjej seji egiptovske konference sti se Italija in Turčija bili izrekli zu angleški predlog, da se urede egiptovske finance provi zoričuo za tri leta iu za ti čas ponižajo obresti od kor pa nemarno v mislih, se sicer jako vrlim Lju-benčanom zato rogati, da v svojem trgu takozvane „nobleae" zastopane nemajo. Skoro bi rekli, da so zaradi tega pred dragimi trgi na deželi na dobrem, kajti žalostne skušnje nas učijo, da se posebno v Bpodnještajerskih trgih takozvana „noblesa" ubogo malo briga za narodno omiko, ampak da vzgoja pijonirje nemške kulture in jauičarje napram sloven-skej narodnosti. Na Ljubnem smo se morali odreči prijetnej vožnji v mehkih sedežih voza, kar posebno Franju nikakor ni bilo všeč. Od tukaj naprej se namreč nobeden pameten človek proti Solčavi ne vozi, kajti vožnja bi zdravemu človeku mnogo več neprijetnostij prouzročila, kakor pes hoja. V krčmi „pri Krulcu" kjer se nam je izvrstno postreglo, kakor v kakem mestnem hotelu, oskrbimo si tudi malo zalogo živeža za daljno potovanje. Kdor je namenjen v Solčavo in nema jednakih potrebnih stvarij že od doma sabo, dobro stori, če se s tem na Ljubuem oskrbi; v Lučab in na Solčavi je kaj tacega le težko dobiti, in kar se dobi, je drago kukor v Parizu. Predno smo odšli, nam predloži krčmar še „Fremdenbucb/, kujigo, v katero se todi potujoči tujci navadno vpisujejo. Ti „Fremdenbucbi", koje neko nemško društvo planinskih gomazačev v te kraje zalaga, so kaj čuden kalejdoskop fantazije raznih osobito pa nemških „Bergfessov". Tem ljudem, kojim je potovanje le strast in koji planine le zato obiskujejo, da bi se ponašati zamogli, da so tudi gori bili, nikakor .pa ne za to, da bi občudovali veličastvo narave, je „Fremdenbuch" nekakov almanah, v katerom se na raznovrstne načine oveko-večiti prizadevajo. Ni jim namreč zadosti, da bi v knjigo vpisali vsak svoje ime, ampak nekateri čudovito na drobno opisuje, koliko je spil in snedel, drugi zopet za minuto na tanko pripoveduje, koliko časa da je rabil od Mozirja do Ljubuega, tretji hvali ali godrnja črez vreme, četrti pak se dvigne na Pegaza, da stlači in vpiše nekaj neslanih verzov, če so le-ti tudi bolj okorni, kakor njegova popotna drenova palica in bolj vratolomni, kakor Ljuben3ke ulice. — — (Dalje prih.) egiptovskega dolga. Francija se pa nikakor ni hotela udati v angleške pogoje in zahtevala je, da naj se vzprejme njen predlog, po katerem bi vsakej vlasti lahko bilo zavreti vsako ponižanje obresti egiptovskega dolga. Avstro-Ogerska, Rusija in Nemčija pa neso glasovale, ker se zapadni vlasti nesti mogli sporazumeti. Dopisi. Iz Smarlja pri Jelšah 1. avgusta, flzv. dopis.] V sredo 30. iu v četertek 31. julija smo imeli volitev volilnih mož za deželni zbor. 30. julija je volila okolica Šmarijska. Udeležba je bila v primeri proti drug m letom zelo živahna; prišlo je nekaj čez 60 volilcev. Od teh so dobili sami vrli, zavedni narodni kmetje in sicer: J. Groblšek 55, Stok las 54, Romih 51, A. Vrešak 51, A. Stum-berger 50, Mancini 49 in J. Šket 47 glasov. — Schulvereinovci so agitovali, kolikor se je dalo in v hvaležnost zato dobili 3—4 glase! — K volitvi za trg Šmarije, 31. julija, je prišlo 37 volilcev. Od teh sta dobila narodna tržuua Adri-nek 27 iu Lešnik 26 glasov in od nasjuotne stranke postavljena kandidata dr. Kreu, v kljub temu, da si je sam glas dal, 10, občinski predstojnik Lorger pa 9 glasov. Voljena sta tedaj prva dva. Naši na-sjirotniki so bili: župan Šmarijskega trga, kateri je zdaj prvokrat iz nevtralnosti stopil, 6 c. kr. uradnikov, 1 odvetnik, 1 beležnik in 1 kočar, ki se tem gospodom ni hotel zameriti s tem, da bi Slovenca volil. S tem pa, da se je g. Lorger našim nasprotnikom pridružil, je tudi njegovemu županovauju nad sedanjo dobo odklenkaio. Mi pa v kljub temu pričakujemo, da se bode pri našem občinskem uradu v kratkem slovensko uradovauje upeljalo, kar ni težko, ker so vsi drugi odborniki, razun jednega nezanesljivega, narodni. Nam v veselje, nemčurjem pa v strah se je 30. iu 31. julija pokazala jedinost slovenske stranke in pa moč Schulvereinovcev, za katere je skrajni čas, da mirujejo in nas s svojimi neslanimi dopisi v „vahterci" ne dražijo. ■ z Šiške 4. avgusta. [Izv. dop.] Veselica pri Kozlerji, katero je priredila Šišenska Čitalnica preteče no nedeljo v praznovanje obletnice navzočnosti Nj. Veličastva vršila ae je pri lepem vremenu, vzvišenemu namenu popolno primerno in uzorno rodno. Nad 800 ljudij udeležilo se je lojalne slavnosti. Počastili sojo: deželni glavar g. grof Thurn, okr. glavar g. M ah k o t, župan Lubljanski g. G ras selil in več drugih dostojanstvenikov, mnogo gospode iz Ljubljane, večina društvenikov, obilo domačega občinstva iz okolice, in deputacija pevskega društva „Lirou iz Kamnika itd. Program besede razvijal so je na prostem. Na odru poleg pav.ljoua stal je kip Nj. Veličastva, okiučan z lavorjevim vencem in cvetlicami. Po ouverturi govorila je gospodičina Zorova prolog nSlovenja svojemu cesarju" s krepkim sigurnim glasom in dobrim poudarkom. Po slavnostnem govoru svirala je vojaška godba cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje in odkrito poslušalo. Zbori peli so se pohvalno. Vodil je petje iz posebne prijaznosti gosp. Justin. Pevke nastopile so v črnih krilih in pečah, a pevci v ličui pevski obleki. Nastop Šišenskega mešanega in moškega zbora v taki opravi je jako prikupljiv. Vojaška godba izvela je svoj del z odliko. „Domovina" Ipavčevo s solo na rogu, katerega tako mojstersko trobi kapeluik g. Nemrava, je izredno priznanje žela. Po razdelitvi dobitkov za streljanje in kegljanje pričel se je ples v salonu in zunaj, kjer koli je bilo prostora, in trajal do Vali- ure. Balon je delal opozicijo. Namesto gori, silil je doli, in raje, kakor da bi bil splaval po zraku, ostal je in — zgorel v zeleni travi. —. Splošni dohodki so dovoljni. Zadostovali bodo za obilne stroške in morda še kaj malega ostane za razrušeno društveno biagajnico. Tacega uspeha sme Šišenska Čitalnica vesela biti. Streljalo seje 1140 strelov, kegljalo 374 serij, Stnlne dobitke so dobili gg.: Gluhi L, Eberl II., Reichman III., Bizjan IV., A. K. V. in VI. Dobitke na kegljišči so dobili gg.: Lipovšek I. in IV., Hribar II., Bergant III., Zorman V. Skupni dohodki veselice bo 213 gold. 59 kr., stroški 177 gold. 11 kr. Čisti ostanek toraj 36 gold. 48 kr. Iz Rudollovega 28. julija. [Izv. dop.] (Mestna godba.) Naša mestna godba začela je zadnji čas hirati in postaja od dne do dne slabeja. Na vprašanje, kaj je temu stanju pravi uzrok, odgovarjam: častilakomno8t in vladoželja dveh nazad-njakov, ki zdij pri godbi zvonec nosita in nobenemu drugemu govoriti ne pustita. Vsled tega ustavili so nekateri mestno godbo podpirajoči gospodje še na-daljno uplačevanje mesečnih doneskov, in jih bo, kakor sem zvedel, še več od podpornega društva izstopilo. Radi tega ni mogoče že več kot polu leta kapelnika vzdržavati in da godba brez dirigenta obstati ne more, razvidno je takoj in bode najbrže ista — ponos Novomeščanov — zaspala. Ker menim, da se še vse rešiti da, hočem nekoliko vrstic temu neznosnemu stanju posvetiti. Pri godbi vladati ni prerogativa ne te, ne one stranke iu imeli bi le podpirajoči udje besedo imeti, a o teh prehaja se po sedanji praksi na dnevni red in samo zgoraj navedena dva nazadojaka gospodujeta. V majhnem mesteci imeli bi se tem bolj vsi elementi združiti, ker je absolutno nemogoče, da bi godbo ta ali ona stranka sama uzdržavala in zato se usojam z nekakim rešilnim projektom na dan Btopiti, in ta bi bil: Poveljstvo mestne garde, ki razpolaga sedaj z godbo, skliče naj skupščino in naj povabi k istej vse tukajšnje faktorje in sicer: ude čitalnične, ka-zinske, požarne straže in svoje. Pri tej skupščiui ustanovi se naj uradno potrjeno „godbo podpirajoče društvo" in sestavijo naj se pravila, po kojih naj ima 1. mestna garda, v priznanje največih zaslug za godbo, pravico tri gospode v odbor voliti, in sicer: poveljnika, ki naj bi tudi celemu odboru predsedoval, in dva (1'Uga, 2. požarna staža, ki bi pa imela še poprej polovični znesek od cenjenih instrumentov v blagajno uplačati, poslala naj bi dva uda v odbor, imela hi pa za to pravico zahtevati, da bo odslej godbi nova firma da in sicer sledeča: „ Meščanske garde in požarne straže godba", v kojej sti obe stranki združeni, in 3. naj bi si dnmi podporni udje tudi dva gospoda izbrali. — Ti odborniki volijo naj si blagajnika in vsakoletni občni zbor zopet revizorje. Le po tem ali jednakem načinu zna se godba — dobra namreč — ohraniti, in poklicani gospodje naj v to delujejo. Najboljši uspeh želi jim pri tem opazovalec. Domače stvari. — (Nemška lojaliteta.) Mej listi, na katere je naročena kazina Ljubljanska, je tudi na Dunaji izhajajoča „Neue Illustiirte Zeitung". Ta list prinesel je nedavuo pod naslovom: „Reise beschreibungen aus Corfu und Albanien" Članek, znamovan s šifro R., kateri se pripisuje Nj. cesarski visokosti ceBarjeviču Rudolfu samemu. Neka neolikana iu zlobna roka napravila je v tem članku razna smesljiva znamenja iu opombe, ki so vzbudile ve'iko nevoljo iu bile povod, da se je v 19. dan julija t. 1. v kazinsko pritožno knjigo upisala pritožba, v katerej se vodstvo kazinsko opozarja, da je omenjeni časopis ua nesramen, nezaslišan način (in unerbbrter VVeise mit Bleistiftmarkirungen verunstaltet) popačen. Pritožbo upisal in podpisal je sam g. F. M. L. baron Rheinlander, bivši učitelj prestolonaslednika Rudolfa. Kazinsko vodstvo je stvar jako strogo preiskavam, a brezuspešno, in v pritožnej knjigi se čita kaminskega vodje gospoda Btirgerja izjava, v katerej se to dejanje proglaša pobalinskim (btibiseh und lappisch) in izraža obžalo vanje na tem činu, ter pravi, da se kaj tacega še ni dogodilo v kazini. Mnogi udje ogledali so si pokvarjeno številko, a vsi opazili so nekako pedanterijo v raznih znamenjih, po katerej bi se dalo do mnevati, da je činitelj tega več nego Čuduega čina nekov profesor. Pri pravej odločnosti bi morebiti ne bilo nemogoče, činitelju priti na Bled. — (Matičarjem v opomin in pojas nilo.) Podpisani odbor „Matice Slovenske" je določil v avojej 62. seji kot konečui obrok za uplače-vanje letošnje udnine dan 1. junija. Ker je tedaj omenjeni obrok že davno potekel in ker je število onih letnikov, ki so udnino Matici letos že poslali vkljub temu neprimerno nizko, opozorja odbor vse dosedanje letnike, ki letošnje udnine še niso plačali, naj blagovole to v kratkem storiti, oziroma naj javijo svoj izstop, če jih ni več volja, društveniki biti. Posebno pa poživlja poverjenike, naj bi blagovolili zaostale letnike svojega poverjeniškega okraja opomniti, da udnino skoro uplačajo, ter ob jednem delovati .na to, da pristopijo društvu novi udje. Čim rednejše je uplačevanje letnine, tem ložje je tudi odboru zadovoljiti društvenike, tem preje lahko dobe društvene knjige. Če društveniki tolikrat poudarjajo, da je, kar odbor sam tudi rad pripoznava, še skrajni 8as, da se jamejo društvene knjige redno in pravočasno razpošiljati, naj tudi oni odboru, ki se resno trudi, po svojej moči ustrezati njihovim za- htevam, ne delajo težav in ovir z nerednim uplače-vanjem. Več Matičarjev je želelo pojasnila zarad letošnje udnine. Bodi jm povedano, da znaša letošnja udnina, kot za druga leta 2 gld. Vprašanje povišanja z 2 na 3 gld. »e je pač obširno pretresalo v zadnjem času v občnih zborih, odborovih iu od-sekovih sejah, vendar se je konečno sklenilo, da ostane stvar še pri starem. Sicer bi bilo pa povišanje, če bi bil nasvet tudi obveljal, itak imelo veljavo še le za prihodnje leto odbor. — (Umrl) je včeraj popoludne gosp. Anton Kersnik, brat deželnega poslanca in slov. pisa telja g. Janka Kersnika na Brdu. Pokojnik bil je pravnik na vseučilišči Dunajskem in po svojej nadarjenosti jako nadobuden mož. L»hka mu zemljica! — („Kres") ima v svojej 8. številki naslednjo vsebno: Kmetski tnumvirat. (Historičen roman.) Spisal Anton Koder. (Djlje.) — Narodne pesni. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. — Da Bog da hajirlil Najdsal R«jko Perušek. — Pergameo. A. Funtek. — Sen. A. Funtek. — Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev. Priobčil J Mnjeiger. — Ob potoku. M. D. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valiavec. (Dalje.) — O novejšem bolgarskem slovstvu. Spisal A. Be-zenšek. ^Konec.) — Razne maler.kosti. Dr. G. Krek. — O kresnicah iu njihovem svet likanji. Spisal J. Ko privnik. (Konec) — Juta. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. — — (Volilni shod v Mak olj ah) dne 8. avgusta t. I. se je pod predsedništvom Č. g. župnika M. L-indovšeka sijajno vršil. Dr. Radej poročal je o svojem delov."nji v deželnem zboru in razlagal svoj program v l Vi ure trajajočem govoru, ki je bil z vel:ko pohvalo od pazljivo poslušajočih volilcev vsprejet Dr. Radej in baron Goie! z navdušenjem za kandidata vsprejeta. — (Zoper sleparske razprodaje), katere napravljajo v Ljubljani tuji trgovci, večinoma židje z Dunaja, z raznim blagom, katerega so pokupili prav ceno pri kakem konkmvu ali pri kakej licitaciji na Dunaji, ustanovili so Ljubljanski trgovci društvo, katero bode to za občinstvo in trgovce jako škodljivo početje kolikor moč zabranjevalo. V prvi vrsti bode društvo delalo nu to, da taki sleparski lazprodajalci ne bodo dobili prodajalnic v Ljubljani, katere slučajno prazne stoje in v ta namen bode j društvo v najem vzelo prazno prodajalntce. Vsak j društvenik plača pristopnine deset goldinarjev. Do-j sedaj je društvu pristopilo 4 1 trgovcev v Ljubljani. Načeluik društvu je gosp. Vaso Petričič, namestnik gosp. Ferd. So u van, blagajnik gosp. Anton Jentl, razun teh so v odboru gospodje: Hugo Fi-seber, F. M. Schraitt, in kot zapisnikar Kari Ti 11. — (Vojaško.) Včeraj popoludne dosjiel jo 27. lovBki batalijon iz Trbiža v Ljubljano k vojaškim vitjam. Moštvo se je nastanilo v bivši eukrar-nici, katera se ravno sedaj v jednem delu za stalno Btanovanje brambovskega polka predelava. Odslej bodeta združena dosedanja batalijouska kadra Ljubljanski in Novomeški oba v Ljubljani. V Novem mestu ne bode več batalijonskega brambovskega kbdra. — (Slovenski napisi) v Gorici začeli bo se, kakor piše „Soča" vsled zadnjih dogodkov množiti, kajti narodno čustvo vzbudilo se je z izredno silo in marsikateri lahon milo pogleda po slovenskih kupcih, ki so prej zahajali k njemu, a zdaj hodijo mimo njega v drugo prodajalnico, kjer prodaja Slovenec 'svoje blago, ali vsaj tak, ki ni zagrizen. — („Dvojnice",) pevsko društvo v (Belo-varu prireja svečan koncert na čast skladatelju gosp. F. S. Vilhar«ju. Pri tem koncertu peli in svirali se bodo samo Vilharjevi glasbotvorici. — Jednak koncert tudi g. Vilharju na čast hoče prirediti tudi pevsko društvo „Jeka" v Samoboru. — (V Kranjsko hranilnico) uložilo je julija meseca 1267 strank 265 025 gold, 1579 strankam sp je 235.036 gold. 35 kr. izplačalo. — (Mozirski d i j a k i ) priredili smo 27. julija lepo domačo veselico v dvoranah Mozirske čitalnice, pri kateri se je jako veliko Mozirjanov in drugih tujih gostov Mozirskih iz Zagreba udeležilo. Čistega zneska imeli smo 17 gld. 85 kr. Zahvalu-jemo se torej za obiluo udeležitev pri tej veselici. Mozirski dijaki. — (Razpisano) je mesto okrajnega rano-celoika za občino Bled. Letna nagrada 600 gold. Dokazati je treba sposobnost in znanje obeh deželah jezikov. Prošnje do 10. septembra 1.1. na okr. glavarstvo v Radovljici. — Razpisana je učiteljska služba na jednorazrednici v Ovčjaku s 400 gold. na leto, stanovanjem in nekoliko zemljišča. Prošnje do konca t. m. na okr. šolski svet v Kočevji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. avgusta. „Wiener-Zeitung" : Cesarjevo ročno pismo Kalnoky-ju odredi, da se odpravijo one določbe v pravilih Štefanovega, Leopoldovega reda in reda železne krone, po katerih je s podeljenjem posamičnih vrst teh redov tudi dana pravica do zvišanja stanu (plemstva) ali pa do obligatnega tajnega sovet-ništva. London 5. avgusta. „Times" poročajo: Pogajanje mej Kitajera in Francosko v Fut-Šeu-u se je razdrlo. Rim 5. avgusta. Listi poročajo: Papež bode Dunajskega nadškofa v prihodnjem konsi-storiji imenoval kardinalom. Razne vesti. * („Sv. geologija".) Iz L»me se poroča, da je te dni v tamošnjej bogoslovskej fakulteti šolski svet ustanovil profesuro za „sv. geologijo". * (Hadži Loja — še zaprt.) Nemški in za temi nekateri slovenski listi so prinesli neresnično vest, da se je Hadži Loja, bivši voditelj upornih ustašev, po prestanej petletuej kazni iz trdnjave v Terezinu 24. ju'ija t. 1. z vojaškim spremstvom vrnil v svojo domovino. V Litomericah izhajajoč list pa poroča, d* to ni res in da je Hadži L^ja še v zaporu. * (Mesečna žrtev kolere.) Od pričetka kolere, t. j. od 11 ure zjutraj 27. junija pa do 27. julija t. 1. tor«j v jednem mesecu je v Marsilji kolera pobrala 1146 osob. Mej t-mi jih je 271 v bolnici umrlo. Mej umrlimi je 798 Francozov, 322 Lahov, 13 Španjcev, 9 Grkov in po jeden Auglež, Avstrijau, Nemec in Amerikan. * (Nadzorstvo tovarn v Rusiji) V državnem zboru določena pravila za nadzorstvo ruskih tovarn je car potrdil. Posla na novo ustanovljene oblastnije bodo izvrševali jeden višji nadzornik, 9 okrajnih nadzornikov in 10 pomožnih uradnikov. Razun Besarabije in Tavrije, kjer bo tovarne nadzoroval okrajui iužener tamošnjih rudokopov, in razen 10 okrajev ob reki VibI', bodo vso evropsko Rusijo (50 gouvernements) razdelili v ta namen v 9 tovarniških okrajev. V vsakem okraji bo posloval jeden okrajni nadzornik in jeden pomožni uradnik. Nadzorovali bodo po pravilih določeno življenje mladoletnih tovarniških delavcev in s pomočjo dotične okrajne šolske oblastnije skrbeli za šole, katere obiskujejo otroci po tovarnah delujočih starišev. * (Redki romarji) „Petrogr. V6domo3ti" j)oročajo, da Rusi pričakujejo meseca avgusta t. 1. v Petrograd karavano huhar.skih inohamedanov, kateri pridejo po težkem in daljnem potovanji v carskej javnej bukvarnici shranjen Koran (turško sv. pismo) častit. Ta Koran je po ustnem mohamelanskem poročilu s krvjo Mohamedovega zet* Alija napojen in so ga Rusi, ko so si prisvojili Iluharo, uplenili in s saboj v Petrograd zanesli. * (Japonski dijaki v Petro gradu.) V ruskih listih smo čitali, da bo prišlo prihodnje dni nekoliko mladih Japoncev iz imenitnih rodbin v Pet rograd na višjo šolo zgodovine, jezikoslovja, računstva in druzih znanstvenih ved se učit. Mladi Japonci žele namreč postati profesorji in tako nadomestiti na domatej višjej šoli tuje evropske profesorje. * (Brzojavno poročilo opevskej svečanosti v Ulmu.) Nek Švab je sestavil kratko, a dobro poročilo o nemškej pevskej svečanosti v Ulmu. „10.000 mark deficita. Vsled solnčarice dva moža umrla. Otroka povozili. Razne soproge došl: soprogi pri svečanosti zasačili. 5 žepnih tatov zaprli, 20 ta-cih ušlo. 6 do 8000 zveuelih vencev. 2 do 3000 v najlepšej rasti posekanih smerek in brez. 65.000 litrov steklo po 3000 žejnih grlih v želodce. 60 milijonov smodk pokadili. 3000 praznih denarnih moš-njic. Ostalo preveč klobas, katere moramo zdaj mi pojesti. Hura!" — * (Za plešce.) Ruski polkovnik Przevalskv, slavno znan je po svojem znanstvenem potovanji v osrednj j Aziji, pripoveduje, da je ua njegovem zadnjem potovanji po puščavi Hamai pripekala silno huda vročiua. Tla so bila, ko goreča žerjavica in toplomer je kazal po dnevr -f 625 0 C. v senci nikoli menj nego -I- 35 0 in zvečer ob 8. uri + 325 0 C. gorkote. V svoje začudenje je polkovnik zapazil, da so vsem potnikom mej potom laBJe in brada posebuo hitro rastli. Največji čudež pa je videl naravoslovec pri mladem Kozaku, kateri je imel pred ustopom v puščavo še otročji obraz. Čez mulo dnij pa je že polnila sveže lice mladega jezdeca polna in gosta brada. To nenavadno in hitro rast pripisuje polkovnik jedino le vtlikej vročini. Mi mu radi verjamemo, ker je resen učenjak in ker vemo, da imajo prebivalci vročih krajev v resnici bolj goste lase in brade, nego oni, v mrzlejih deželah. Kdor nema tedaj brado ali las na glavi, zdaj ve, kje in kako si lahko pomaga. * (Tatvina a la mouehe.) PariSka tatin-rka družba se lahko ponaSa, da ima prav premetene iu izurjene člene, katerim t4 let, za pluČnico. — Urša Pre-dalič, /.uši-1 mi<■;•., 68 let, za srčno napako. 31. julija: Fran Cvajner, delavec, 60 let, za mrzlico. 2. avgusta: Herman Šemrov, kovačev sin, 6 let, bil je umirajoč prinesen in se je po naključbi poškodoval. 3. avgusta: Jožef Lušina, delavec, 28 let, za kroničnim katarom v črevesu. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v trnu. 4. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-90 mm. 739 23 mm. 73890 mm. + 18-7" C + 28 41 C 4-90'8'G brezv. si. vzh. Drezv. megla jao. jas. 0 00 ram. Srednja temperatura -f- 22'6°, za 2*8° nad normalom, XD"CLr3.a,.js"is:cX 100x233. dne" 5. avgusta t. 1. (Izvirni; belegratičnu porodil« .1 Papirna ren a . Srebrna ;enta .... Zlata ren .... . 5°/0 maicna rejnta...... . . Akcij t narodi n1 banke ..... Kreditno ..kcije .... . . London . .... Srebro ........ Napol. ............ C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srećke iz I. IHM 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4% avs- ur>» previden s sv. zakramenti za umirajoče, po tridnevni mučni bolezni, preselil se v boljše življenje. Truplo predrazega pokojnega bode v sredo 6. t. m. ob 10. uri dopoludne v Brdskem gradu blagoslovljeno in potem na pokopališči farne cerkve na Brdu pokopano. Predragi pokojni priporoča se v prijazen spomin. Na Brdu, 4. avgusta 1884. (488) Borta Kersnik, mati. Janko Kersnik, Dr. Josip Kersnik, c. kr. notar, zdravnik, brata. Pekarija v lii h i štev. 23 v S11 mrl u o m pri Litiji se odda o Sv. Mihelu t. 1. v najem pod ugodnimi pogoji. Več se izve ravno tam pri lastniku (487-1) Pr. Kn-ath-u. Št. 10 605. (464-3) Razpis služeb! V me.-tin klavnici Ljubljanski oddajati se službi, in sicer: m ona nadzorni Ua z letno plačo 700 gld., pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10°/0 petletnic in prostim stanovanjem v mestni klavnici; b) ona oskrbnika z letno plačo 500 gld., pravico do dveh v pokojnino vStevnib 10°/o petletnic in prostim stanovanjem v mestni klavnici. Službi se bosta s početka podelili začasno na podlagi službene pogodbe, potem pa, ko se bosta uradnika z dveletnim marljivim, točnim in vestnim poslovanjem za nji kvalificirala, stalno. Služba nadzormkova oddala se bode le izpita-nemu žvinozdravniku, a tudi pri oskrbnikovi službi bode izpitani živinozdravnik imel prednost pred dru-gmi prosilci. Prosilcem za ti službi je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za službovanje v dozdanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika do 14. avgusta 1884. I«»ta izročiti pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gosposke Mestni magistrat v Ljubljani, v 11. dan julija 1884. Župan: Grasselli. Velika partija 1 <788—53< ostankov sukna (po 3—4 metre1, v vseh barvali, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 3 gl. I ^ Storcli v Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjali. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr. Išće se o m 1, kateri je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika in kateri ume potrebno korespondenco in knjigovodstvo za prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: „L. poste restante Pontojin»**. (486—1) g£s h Trsta v Navi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Brltstniiia,", 4200 ton, okolo 3. septembra. „ „G-ermaziist", 4200 „ — — — —-- Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. V BRAZILIJO — SANT0S Itd. Parnik „Teia-toiila.**, 3400 ton, okolo 20. avgusta. Pasaža — Vmesni krov 8© gld. Potniki naj se obrnejo na T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13,|}Toatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano d' Ant. Poglayen9 generami agent. (48o—3) I Marij in celjske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdeoo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnju* in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, koper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato silo. Fj<»lo.-vn«. lojyu.: Lekar C. I1.veiio miainenje iu zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-niajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—1511 I Od visoke vlade šved s k e g privilegirani Njeg. Veličanstva dr. Fr. Lenpl-ov • Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drogi deli polti, ločifo hc že drugi dnu m-y.nu i m- lUHkiue od polti, ki pofttaue VHled tega čiHto i»<■ iiv in trdu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, ziijedoe in druge ncBnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. ♦ : : ♦ ♦ : Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarnarji; na Dunaji pri W. Henn-u. glavna zaloga (231—5) hflatelj in odgovorni urednik: Iva u Železni kar. Lastnina in tisk „Nuroune Tiskarne". 596343 30