/A
HUCtNA
MlklCCI Iffll ClfTIUt TrtUADKIC ODftDTKjCftJ ADAMIČI IM BPfillM IF Mi ftflP
J_b L
'
1
mi ia
9I
o a
I UPOEMACI JA
s posveta o problemih dokončne igradnje tovarne "Elan" v okviru natečaja Medna^-rodne banke za obnovo in razvoj.
Posvet se je vršil dne 16. 6. 1967 ob prisotnosti vodstvenih kadrov vseh sektorjev.
Na posvetu je bila podana obrazložitev
o	programu investicij in predvidenih virih financiranja. Dokončni investicijski program še ni sestavljen in sprejet, is-delana pa je precej obširna informacija
o	dokončni izgradnji tovarne, ki je bila predložena Mednarodni banki za obnovo in razvoj v okviru natečaja.
Mednarodna banka še vedno zahteva samo krajšo informacijo o investiciji, ki bo dejansko morala biti samo izvleček definitivnega investicijskega programa. V našem primeru pa je taka informacija ztw enkrat edini dokument v zvezi z nameravano investicijo in bo potrebno pospešeno pristopiti k sestavi investicijskega programa. Komisija mednarodne banke, ki bo verjetno v avgustu ali septembru obiskala vsa podjetja, katera so se natečaja udeležila, se bo seveda hotela prepri ča-ti o upravičenosti in smotrnosti inve^
Z =	/	-h
S i J V P
mn,u
sticije in bo zahtevala ustrezno dokumentacijo. Zato bi morali takoj pristopiti k sestavi investicijskega programa, s tem, da bi najosnovnejše gradbene in tehnološke rešitve imeli pripravljene že do prihoda komisije Mednarodne banke, program v celoti pa bi moral biti izdelan približno do konca leta 1967.
Investicijski program ni dokument, ki se sestavlja samo zaradi zahteve bankj ki sodelujejo pri finansiranju investicij, temveč je o&iova, po kateri se investicija tudi izvaja in ki tudi dokazuje upravičenost investicije* Samo od dobro pripravljenega investicijskega programa se lahko pričakuje dobro izvedena investicija in po izvedeni investiciji tudi pozitivne poslovne rezultate.
Investicijski program je dejansko študija, ki nakazuje dejanske	reši-
tve tehnologije, tržišča, surovinske baze, kadrov, organizacije poslovanja in ekonomskih rezultatov. Z detaljno specifikacijo gradbenih objektov, opreme in drugih stroškov investicije, ki so potrebni za realizacijo programa.
Za investicijo moarajo v programu obstojati že tudi dejanske ponudbe izvajalcev dobaviteljev ali predračuni projektantskih organizacij.
Razumljive je, da celotni investicijski program ne more biti sestavljen samo z la stnira strokovnim kadrom. Zaradi naše specifične proizvodnje pa morajo biti nosilci nalog naši strokovnjaki, pri tempa moramo pritegniti vse možne zunanje (v državi ali tujini) sodelavce, podjetja, organizacije in institucije, Nosilci posameznih nalog morajo odgovarjati za strokovno in pravočasno sestavo programa s tem, da imajo možnost pritegniti notranje in zunanje strokovnjake.
1
Kadri, ki bodo morali sodelovati pri se-; stavi programa, morajo biti najboljši ! kadri, ki bodo tudi sodelovali in spre-j mljali pri izvajanju investicije in, ki j bo po končani investiciji tudi nosilec i .proizvodnih nalog. Pri tem ni mišljen samo kader tehničnega sektorja, temveč ! strokovni kadri vseh sektorjev. Kadrom,
| ki,bi bili pasivni pri izvajanju investicijskega programa, se tudi ne bi mog-j lo zaupati vodenja proizvodnje in dru-
l.	gih služb, ne sedaj, še manj pa po kon-| coni investiciji. Vzporedno z izvajanjem i investicije se moramo usposabljati tudi j kadri, vendar bodo najbolj usposobljeni I sigurno tisti strokovni kadri, ki bodo | aktivno sodelovali pri sestavi programa i in pri izvajanju investicije.
I V diskusiji na strokovnem posvetu se je | oblikovalo enotno stališče vseh clisku-I tantov, da je izgradnja in predvsem mo-j demizacija proizvodnje in vsehvzpored-I nih dejavnosti nujna, da pa je potrebno ! najti najustreznejše tehnološke rešitve, i predvsem pa vzporedno z investicijo ob— i likovati ustrezno sodobno organizacijo ! poslovanja, na podili katere bo podjet-| P° končani investiciji tudi sposobno I rentabilno izkoriščati vložena sredstva.
! Vložena osnovna sredstva, ki bodo po j končani investiciji porastla za skoraj I petkrat do sedanjega stanja, ne bodo si-
1 cer omogočila povečanja proizvodnje in
I prodaje v enakem razmerju, vendar pa je I d°kazono, da je z ustreznimi tehnološki-I mi in organizacijskimi rešitvami inves-j ticijske ualožba rentabilna že pri podvo-j jitvi proizvodnje. Povečanje proizvodnje j od 3 na 6 milijard starih din po končani I investiciji, tudi realno odgovarja oceni I razvoja tržišča doma in v svetu.
I Rok za odplačilo kreditov, ki bodo znaša-j li preko 3,5 milijarde Sdin, bo znašal v I povprečju približno 12 let in bodo letne I anuitete znašale približno 350 milj. Sdin kar je pri povečani proizvodnji znosna ob I veznost. Pri tem tudi ni zanemarjeno vlo>-| ganje v družbeni standard, saj se kljub j novi investiciji planira povečanje vlaganj | v družbeni standard, posebno v stonovanj-J sko gradnjo.
• /
2
Mednarodna banka za obnovo in razvoj bi po programi finansirala v celoti donačo in uvozno opremo, gradbene objekte pa domače banke lastni viri. Program zajema vse objekte, ki so potrebni pri dokončni izgradnji tovarne, kar bi bilo za perspektivni razvoj tovarne izredno pomembno,
V	zvezi z nameravano investicijo je verjetno potrebno še tudi naglasiti, da ni nikjer še dokončno rešena odobritev kredita za finansiranje te investicije. Ven dar so realni izgledi, saj je zahtevek preko Splošne gospodarske banke in Jugoslovanske investicijske banke že vložen pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Tudi s prihodom komisije Mednarodne banke še ne bo dokončno rešeno vprašanje kreditov, ker bo posebni odbor Mednarodne banke reševal šele približno cTs koncu leta 1967, na podlagi ocene komisije. Vendar pa tudi v primeru, da krediti za investicijo ne bi bili odobreni, se vloženo delo in sredstva za investicijakl "rvrcr.ine bi moglo ocenjevati kotizgubljena, saj je program za dokončno izgradnjo tovarne v vsakem primeru nujno potreben in koristen.
Za zaključek pa še nekaj najosnovnejših podatkov iz informacije, ki je bila prev dložena Mednarodni bnnkii
realizirano v letu 1966
plan za čas po investiciji (1972)
X. proizvodnja
2.	prodaja v izvoz 3 . prodaj a skupaj
4. ostanek dohodka *a sklade
5, znesek amortizacije 6 • zapadle anuitete
7# povprečno zaposlenih - število 8* povprečno netto OD
9,	proizvodnja lesenih smuči lO« proizvodnja metalnih smuči 11* proizvodnja plastičnih smuči 12 • proizvodnja čolnov
32,629.190 Ndin
1,378.262 $ 33,229.282 Ndin
2,700.680	Ndin 852.023.Ndin
2,300.000	Ndin 548 del. 8Q1 Ndin
114.000	parov 19.840 parov 631 parov
366 kom
Investicija je predvidena v sledečem obsegu:
1. Gradbeni objekti 2« Uvozna oprema
3. Domača oprema
4. Ostali stroški
10,818.900 Ndin 10,266.800 Ndin
7,810.680	Ndin 4,149,780 Ndin
SKUPAJ 33,046.160 Ndin
I
j Finansiranj e investicije bo predvidoma .izvršeno izt
1.	Kredita pri Mednarodni banki 2> Kredita pri ostalih bankah
s
3* Drugi viri - lastna soudeležba podjetja in Inštituta
23,182.860 Ndin 5,863.300 Ndin
'1 (. -
4,000.000 Ndin
SKUPAJ .33,046.160 Ndin
60.000.000 Ndin
2.900.000 $
60.000.000 Ndin
4.822.000 Ndin
3.300.000 Ndin
3.752.000 Ndin 650 del.
1.100 Ndin 160.000 parov
45.000 parov
11.000 parov
3.000	kom
mmm
M
SEDANJOST
Dane Jagodic
Ko analiziramo današnje probleme v svetu, se nam vsem nujno vsiljuje vprašanje/ kako vskladiti resonanco za boljšo in daljšo prihodnost našega gospodarstva. Spričo napetosti v zaostrenju nasprotij mednarodnega položaja, mrramo biti vedno budni in oprezni, sodelovati z ■v^semi narodi, ne glede na njihovo raso ali veroizpov9d.iL.-Za uspešno poslovanje kolektiva "Elan" se tako skrb in naloga mora odražti v vsakem članu kolektiva, ne le poedinca. Uveljaviti se moramo na mednarodnem polju trgovine, da prodremo na svetovni trg ir. r'„ monolitno stabiliziramo. To pa je nemogoče brez sodelovanja z vsemi narodi.r mednarodne koek sistence.
V	zvezi takega sodelovanja pa zadeva tr govina na vedno večje probleme, posebno v današnjem	času, kjer se vnemajo
vojni spopadi v raznih krajih sveta. To nam naloga delo za borbeno enohtnost v slogi, tudi marsikaterega samopreraagova-nja. Angažirati se moramo, za boljši aso» timan proizvodov, gledati na kvaliteto, ne kvantiteto samo po številu, to vodi v depresijo zanjpnjenja gospodarskega poslovanja v pogledu konkurence tudi znižati cene, kar se da na minimum, samo tako bomo lahko obdržali stabilnost trga Poslovanje prodaje artiklov - trgovine, pa s ravnati po šahovskem pravilu, kjer mora.igralec vedeti za več poter naprej. Tako^?udi za podjetje "Elan", trgovina ažurnega poslovanja z več mesti prodajnih trgov, vsaj za dve ali tri leta vnaprej nujna. Pomniti moramo, da nam ne bo^, potem drugi bolj žilavi gospodarsko trgovinski partnerji zbili posla, zato mora mo nekaj žrtvovati. Znano je, nekdaj pred drugo svetovno^vojno Nemčija, sedaj pa že zopet Japonska, plasira svoje artikle na trg z veliko konkurenčno ceno, to je ve-
liko cepsje kot druge države. Kakor je | znano, zbija s tem že marsikje po svetu I tudi ameriški trg.
Trgovia^ z daljnimi svetovi, nam omogo-,i( Če. "Jadransko tnorje", pire ko katerega i- ] mamo prost prehod na druga morja do kon i tinentov. Zahvaliti se moramo trgovins- j ki mornarici za neoviran in nemoten pre-j voz, kajti z najemanjen težjih ladij j | pridejo nepredvidene težave. Osvojiti; ,;;j moramo razne proizvodne surovine iz do- j movine, izvajati take ambicije v Vedno I večjem številu. To nam poceni trgovino in nemoteno stabilno trgovanje ,Z\or mo— j ramo nastopati z vsemi silami. Bolj- bo- I mo močni z lastnimi močmi, večje spošto-j vanje imamo v svetu.	|
aop:
I Delati moramo, kakor da ne ^ nikoli voj_ j ne, misliti in pripraviti pa kakor, da
I	bo že jutri.
O
e
j
Posode, ki so nameščene za odlaganje od- j padkov na več mestih v podjetju, niso za okras, ampak zajfcgdi ta ga* - derfro^'~Yaaje j metali odpadke.
1.
I
Skrbimo za izboljšanje reda in čistove r |. podjetju.	.i
telovadno
ing. Jurij Hočevar
SODOBNO OPREMLJANJE TELOVADNIC, VADIŠČ IN IGRIŠČ ZA TELESNO KULTURO
(Posvetovanje, dne 22», 23; in 24. junija. 1967 na Bledu)
V	Inštitutu smo spoznali problematiko kva litetne izdelave funkcionalnega telovadnega orodja in rekvizitov ter enako problematiko kvalitetne graditve funkcionalno popolnejših telovadnic, telovadišč in igrišč.
Za. učinkovito izboljšanje današnjega stanj a na tem področju ni izgledov in pa, ge nekdo zainteresiranih ne bo pristopil le reševanju, pričakovati, da bi so katera lcoli ustanova ali organizacija bolj uspešno vključila v to delo, kakor prav naš Inštitut, ki bi z zunanjimi sodelavci postavil problemom nasproti najmočnejši strokovni team.
To dejstvo in pa haši smotri, da poživimo in moderniziramo proizvodnjo telovadnega orodja so nam naložili nalogo, da resno pripravimo veliko posvetovanje.
To nam je uspelo. Zbrali smo najvidnejše strokovnjake, pedagoge in tehnike, praktd ke in vrhunske telovadce, ki so v svojih pisanih in ustmenih razpravah razčistili nejasnosti in ki so zgradili temelje za solidno izhodišče reševanju prav te problematike. Dalje so širom Jugoslavije v vseh republikah ponesli idejne zasnove p« svetovanja in pa kar je za nas zelo, zelo važno, spoznali so aktivno vlogo našega Inštituta tudi na tem polju in pa "Elanove" strokovne in proizvodne kapacitete.
Posvetovanja med odmori in v prostem času in iskanje stika z našimi tehničnimi in komercialnimi, nam zagotavljajo, da smo si pridobili ugled in zaupanje strokovnja
□
kov in drugih pedagogov in predstavnikov organizacij, ki so pozdravili idejo Inštituta in proglasili to posvetovanje kot edinstveno za to področje telesno-vzgojne panoge.
Trdno smo prepričani, da bo Inštitut in Elan postal pomočnik in svetovalec pedagogom, investitorjem in graditeljem telovadnih naprav in objektov. To pa posebno zato, ker smo Inštitutu za posvetovalno sodelovanje ponudili zainteresiranim brezplačho.
Posvetovanje je bilo na Bledu v dvorani Gozdnega gospodarstva, razstava opreme in razprava o funkcionalnosti gradbenih elementov pa je bila v novi šoli Gorje.
Delovni redi in referati pa so bili: četrtek 22. junija 1967: dopoldne ob ll*1 - 13,30^
1. Otvoritev.
2. Referati:
- Razvojne posebnoti otrok, mladine in odraslih
Referent: Drago Ulaga, redni profesor in direktor VŠTK v Ljubljani
- Kritična ocena telesnega razvoja naše mladine
Referent: Mata dr. Skeget, Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljublj.I
5
J
- O opremi igrišč in telovadnic Referent; Edi Serpan, pedagoški sve tovalec Zavoda za šolstvo SRS Ljubljana	""	’	.......
- Oprema telovadnic, vadišč in igrišč za predšolske otroke
Referent* Joža Trdina, profesor Vzgojiteljske šole v Ljubljani
- Oprema telovadnic in igrišč za razredni pouk v osnovni šoli Referent: Danci Erbežnik, profesor gimnazije v Ljubljani
- Oprema telovadnic in igrišč v osnov nih šolah s stališča metode telesne vzgoje
Referent*'Miran Pirc, asistent VSTK v Ljubljani
- Oprema telovadnic in igrišč v srecU njih, visokih in višjih šolah in za druge uporabnike
Referent: Alfonz Ledinek, predavajte 1 j na strojni fakulteti v Ljubij.
popoldne ob 16*1 j : r	i
- Odhod z avtobusi v Gorje'pri Bledu
- Ogled razstave orodja in projektov telovadnic (tov. Gregorka)	i
- Ogled in kritičiia razprava o gradbenih elementih nove dvorane (tov. Pavšič)
- Prikaz diapozitivov raznih telovadnic i vadišč in igrišč
- Povratek na Bled
petek 23. junija 1967 dopoldne od 9^ - 13*1 Referati:
- Razvoj telovadnega orodja doma in v svetu
Referent: Boris Gregorka, Partizan	1
Ljubljana - Narodni dom
- Oprema in rekviziti za potrebe odras- I lih prebivalcev za rekreacijo ih šport j Referent; Žika Jovanovič, svetnik Komisije za telesno kulturo SIRJ Beog. 1
- Objekti za telesno kulturo jza razne kategorije uporabnikov
Referenti ing.axh. Aleksandra Ilič,	J
Športni centar Košutnjak, Sovezni za- | vod za fizičku kulturu Beograd
popoldne ob 16,30*1	, . ■	.	•	I
Nadaljevanje razprave in delo komisij
sobota 24. junija 1967 dopoldne ob 8^
- Nadaljevanje dela komisije za sklepe
- 9,30 uri: Sklepni del posvetovanja z udeležbo povabljenih gostov
- Informacija o dosedanjem delu posveto-
-	vanj a
- Sklepi posveta- ■ ; i , ..
- Pozdrav gostov posvetovanja
- Zaključek posvetovanja
- Ogled tovarne "Elan" Begunje
Referate smo v izvlečkih razmnožili in v zadostnem številu posredovali udeležencem. Takoj po- posvetovanju pa so se pojavile organizacije, ki bi želele dobiti v uporabo komplet popolnih referatov in koreferatov. Tudi tem bomo skušali ustreči
Posvetovanje je potekalo v nadvse prijetnem in prijateljskem vzdušju, ter smo uspešno reševali tudi jezikovne razlike. Posebno je tem pogledu široko odjeknilo, ko so sklepe posvetovanja čitali v srbohrvaščini; tov. Živojin Jovanovič
v makodonščini; tov. Petar Aleksovski
v slovenščini} tov. Jelica Vazzar
Posvetovanje je pozdravil tov. Pernuš Jo že, ki je z izbrano pripravljenimi uvodnimi besedami vzpodbudil k resnemu vzdušju posvetovanja.
Tov. Zoran Polič, Marjan Flander, Kiotin -fcer vsi aktivni sodelavci so doprinesli k pomembnosti posvetovanja. Posvetovanje je pozdravil tudi tov. Arigler Adolf.
V	sklepih, ki jih bomo objavili v prihodnji Smučini, boste spoznali daljnosežne naloge, ki nam jih je posvetovanje naložilo in bosteuvadeli da posvetovanje na*« daljuje s svojim delom, ki bo koristno -telesni vzgoji Jugoslavije in pa posebej nosi delovni skupnosti, ki se bo s proizvodnimi silami še bolj vključila v tele-sno-športni rekreacijski razvoj našega ljudstva in predvsem mladine.
Posebnost posvetovanja je bil obisk šole s telovadnico v Gorjah. K uspehu nam je pripomogel direktor šole tov. Jože Bo- | line, ki je s svojim sodelovanjem pomagal I urediti razstavo orodja in ki je po 1 svoji uvidevnosti dal na razpolago pros- j ■fcore šole. Z diaprojekcijami so sodelav- i
, ci prikazali nekatere institucijo te par- j noge v inozemstvu, dalje pa je pregled I našega orodja v telovadnici povzročil mnogo zanimanja in razprav. Prikazali smo tudi nekaj novega orodja in priprav ; ki se bodo tudi uveljavile v naši pro- j izvodnji.
Razpravi, o funkcionalnosti telovadnic^ I je prisostvoval tudi projektant sam. Ze^ J lo pučne so bile kritične ocene o funk— i cionalnosti telovadnice, ki so zadevale poševni strop, neprožna tla, neučinko- i vito razsvetljavo in ventilacijo, nepra^-.1. vilno montirana svetlobna telesa, neza- J varovana okenska stekla, slabo ventila- I cijo sanitarnih-naprav.
Vse pohvale pa so bili deležni ostali j učni prostori, s čemer so prisotni še bolj povdarili pomanjkljivo sodelovanje j arhitektov s strokovnjaki -.pedagogi te_ \ lesne vzgoje.	‘‘ j
i
Vsi prisotni arhitekti so z zanimanjem i
spremljali vse dele posvetovanja.	|
I •
*	l
S posebnim zadovoljstvom povdarjamo dej-i
stvo, da so udeleženci do zadnjega z za-[
nimanjem sledili posvetovanju in da se ;
število 40 tudi zadnji dan ni zmanjšalo.J
:
' '	' ‘	•’	.;;A :y	I
Po zaključku posvetovanja v soboto, dne -j 24. 6. so se udeležo&ši posvetovanja v j polnem številu odzvali povabilu direk- j torja ing. Ostermana in si ogledali še j tovarno* j, j.,..
'' ■	•,.. r ..	'" 1 ' '■' 7 v*?
Polog resnostl''dela in doseženih rezul— j tatov, ter prijetnega vzdušja na posve- \ to ven ju, nam bo ostalo v spominu tudi I prisrčno slovo po ogledu tovarne.
I
Vsem sodelavcem, gostom in delovni sku-. pnosti "Elana" se v imenu Inštituta po tej poti zahvaljujem za prizadevno so- | delovanje	J
I •
Hočevar ing.Jurij J
P.s.: Posamezne podrobnosti s posvetova-tj nja bomo še priobčevali v nasled-j njih številkah
7
Socijalistička federativna republika Jugoslavija
PREDSEDNIK REPUBLIKE
/
Kancelarija ordena Beograd
U v E R E N J E
Ovira se potvrduje da je ....	   „
•	.......................................nosilao
ORDENA RADA SA ZIATNIM VENCE.
koje odlikovanje je dodeli^ ^Predsednik Socijalističke Federativne Republika Jugoslavije svojim Ukazom broj	od	..	196.7. god.
17• inarta	-i 7
• #•••••••••••••••# J-70• • • god«	v	.	.
Sef kancelanje ordena,
Op* Uf/t Visoko priznanje, medalja dela z zlatim vencem, ki jo je dobil ing. Jurij Hočevar, ni samo odraz njegove osebnosti, ki že dolga leta uspesno deluje kot strokovnjak na odgovornih meutih,
temveč istočasno tudi priznanje kot šefu našega tehničnega sektorja, kateremu je zaupano odgovorno mesto pri vodenju podjetja ter direktorju Inštituta tovarne športnega orodja "Elan"
in ne nazadnje kot strokovnjaku lesne industrije ne le Slovenije, temveč cele Jugoslavije.
ČESTITAMO!
8
; PROSTE
, ko	je dar' — _
1 SOBOTA^	2 SOBOTI '
' » 1 967 ni.	VIII. IX* X. XI. ! XII*
42—urni delovni teden
Avgust Veithauser
Na kratko poglejmo nekaj osnovnih zaključkov uv£>-j čin j a 42-umcga delovnega tedna.
Delavski svet podjetja je na 9. redni seji dno 17. marca 1967 sprejel program prehoda na 42-umi delovni teden in pa plan postopnega prehoda.
S prehodom na skrajšani delovni čas se mora zagotoviti po temeljni družbeni zahtevi pot osnovnih pogojev, ki soj	. ... --
1. Obseg proizvodnje se ne sme zmanjšati v razmerju do izhodiščnega obdobja.
Izhodiščno obdobje za naše podjetje je leto 1965
2* Povprečni letni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca ne sme biti hižji kot v izhodiščnem obdobju* .	\
3i Obseg dela v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) se ne sme povečati.	,
•\\ vi* ‘	(
4* Neto produkt ne sme biti nižji kot v izhodiščnem obdobju.	j	••.•«>	'	'	-
S postopnim prehodom ha skrajšani delovni čas, se mora povečati produktivnost dela na sledeči očlnos
trajanje de	število pr.	io zmanjšan.	indeks pove-
lovnega ted	sobot na	delovnega	čanja produ-
na v urah	mesec	časa	kti v. dela
48	..		100
46	1	4,17	105,12
44	2	8,34	110,24
42	3	12,50	115,36
.10 . .10
12 I 12
13 »! 13 4_13 lil 1131
15 .15 jagrn^
16	&	j	16
17	17	.j
is j Hib it 18
..i?. in 20 ) 20 20
19
20
2i i^čl.214.21.
!
22 22 : 22 jCIl 23_ 23j|&i| 23.^23#
24 W
J2p	i - | 25 25 ',56. 26 i
mi	„ T
1-28:	L 28 28 j 1 29 1 29 I 4		 ..... *
	
30	30
:	31'!
O
koledarski dnevi
nedelje
prazniki
—L
plan prostih sobot
delovni dnevi
23
redni letni dopust - kolektivni
plon prostih sobot PO (remonta)
9
5.	Stopnja akomulacije, t.j. odvajanje v lastne sklade ne sme biti nižja kot v izhodiščnem obdobju.
♦
Za dosego navedenega pomeni zelo obs£ žno nalogo, ki jo realno vzeto ni mogoče doseči naenkrat. Obstajajo pa realne možnosti prehoda na 42-urni delovni teden postopno. Plan postopnega prehoda predvideva prehod na skrajšan delovni čas v treh etapah in toj '
-sl« junijem 1966 na eno prosto sobo to oz, od 48 na 46-umi delovni teden ,
-sl. junijem 1967 na drugo prosto soboto oz. od 46 na 44—urni delovni teden in
-sl. junijem 1968 na tretjo prosto soboto oz. od 44 na 42-umi delovni teden (popolna uvedba)
Delavski svet podjetja je na 2. redni seji dne 19. junija 1967 pregledal;dosedanje dosežene rezultate pet mesečnega dela letošnjega leta. Ker izpolnjujemo osnovne pogoje za nddaljno skrajševanje delovnega tedna, je delavski svet podjetje sprejel sklep, da se s 1. avgustom 1967 uvede druga prosta sobota oz. 44-ureni delavni teden 8 pogojem, da vnaprej obdržimo najmanj enake rezultate.
Prehod na 44-umi delovni teden po planu se opravičuje s predstoječimi proizvodnimi nalogami, v mesecu juliju močnimi odpremami izdelkov inozemskim kupcem in pa zaradi kolektivnega koriščenja rednega letnega dopusta.
V	tej zvezi pojmujmo informativni plan, odnosno koledar koriščenja prostih sobot v letu 1967.
Nadalje se seznanja člane kolektiva, da je pri skrajševanju delovnega časa treba obdržati enako razmerje rednega letnega dopusta kot pred skrajševanjem delovnega časa, zato se proste sobote štejejo v redni letni dopust odnosno se število dni rednega letnega dopusta zma^-njša za toliko procentov, za kolikor smo skrajšali delovni čas po naslednji tabelit
delovni teden ur
f« zmanjšanja delov, časa
število dni rednega letnega •	  letnega	dopusta
48	-	14 -	.18	21	24	30
46	4,17	14	18	21	23	29
44	8,34	13 ...	17	20	22	28
42	12,50	13 .	16	19	21	27
Navedeni način obračunavanja števila dni rednega letnega dopusta zanemarja postopni prehod od ene na dve, odnosno od dveh na tri proste sobote med letom, tem^oč se upošteva ®io tisto število prostih sobot, ki so bile proste skozi vse leto. Tako velja za nas v letošnjem
letu uvedena ena prosta sobota skozi vse leto, odnosno 46-umi delovni teden.
V	kolikor zanima posameznega člana kaj več, ima na razpolago celotni program u— ved.be 42-*tmega delovnega tedna.
10
Avgust
leithauser
Iz zapisnika 7. redne seje komisije za izume in tehnične izboljšave tovarne "Elan", ki je bila” dne 19. maja 1967.
Zaključki:	.
1
1,	Za izdelavo osnutka pravilnika o nadgrajevanju izumov in tehničnih izboljšav se postavi nosilca naloge tov.
Finžgar Miha v pomoč tov. I/Iarinšek ing. Bojanu.
2» 'Dopolnilno pripombo UO podjetja na sklep komisije v zvezi nagraditve tov. Janša Stankota je komisija ponovno na široko obravnavala in prišla do zaključka, da na osnovi razpoložljivega gradiva, ki ga komisija ima, ne more spremeniti ali dopolniti svojega prvotnega stališča.
3 • Vloga tov. Jerala Vinkota z dne 29.
10. 1966 v zvezi uporabe tanjših polietilenskih oblog in pa glede spremembe konstrukcije sredic, oboje pri izdelavi metalnih smuči, se je dala v ponovno proučitev tehničnemu sektorju . oz. institutu. Zaključki navedene vloge bodo objavljeni v septemberski smučini.
4.	Tov. Potočnik Pavel je dne 23. 2. 1967 vložil vlogo na komisijo v zvezi izboljšave graviranja modelov za vulkar-nizacijo robnikov, ki je v tem, da se modeli izdelujejo v t*varni - poprej v Kropi z velikimi zamudami in pa da so navedeni modeli trdnejši in trajnejši.
Komisija je navedeno vlogo obravnavar-la in zavzela naslednji
s k 1 e p s
Za samoiniciativno zamisč "t izdelavo in graviranja modelov za vulkanizacijo
J H
\V
//;
robnikov pri izdelavi metalnih smuči pre-
dlaga komisija UO podjetja v odobritev
in izplačilo enkratne nagrade tov. Poto-
čnik Paveljnu v čistem znesku 600 Ndin.
5. Vloga tov. čufer Filipa z dne 15. 3. 1967 v zvezi postopka dimenzioniranja smuči je bila izročena šefu tehničnega sektorja v proučitev.
6. Tov. Čufer Filip je dne 25. 4. 1967
..- pismeno zahteval od komisije, da mu vrne njegove vloge, razen vloge za postopek merjenja temperature v stiskalnicah s tipkali
s k 1 e p s
Komisija ne vrača sprejetih vlog, pa naj si bo osvojila ali ne, razen če gre za razne elaborate.
Navedene in podobne primere mora novi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah točno precizirati.
7. Komisija je nadalje sklenila, da se vse na novo sprejete vloge o izumih in tehničnih izboljšavah takoj dajo na vpogled vsem; članom komisije z namenom da bo zasedanje komisije krajše in kvalitetnejše.
11
8.	Na kratko se je na komisiji pregleda-
lo	število sprejetih in obravnavanih vlog. Komisija je prejela v svoji eno_ letni dobi 14 vlog, 4 jih je nagradila v skupnem čistem znesku 1.971,90 Ndin, 4 se niso osvojile, 4 so še v obravnavi, 2 pa sta na novo sprejeti (danes obravnavani pod tč. 4 in 5)
PREDLOG ZA IZPLAČILO NAGRADE TOV* HOČEVAR ing. JURIJU
•Tov. Hočevar ing. Jurij je vložil dne 28.
10.	1966 vlogo na komisijo o izvirni zamisli prihranka na materialu in delu pri embaliranju smuči. Predlog je v tem, da se namesto današnjih dveh polietilenskih VKČk za en par, uporablja samo ena vrečka in to za zgornjo smučko v paru, '
s k 1 e p j
i. ‘j ;; ......
Na osnovi sklepa 4. redne seje komisije za izume in tehnične izboljšave z dne 5. 12. 1966 točke II/3 in pa stališča tehnične kontrole z dne 26. 6. 1967 predlaga komisija UO podjetja v odobritev in izplačilo enkratne nagrade tov. Hočevar ing. Juriju v čistem znesku 588,51 Ndin v zvezi izvirne zamisli prihranka na ma*-terialu in delu pri embaliranju smuči.
< .
■ 1
\r
OTROŠKI Marta Kolman
DODATEK
V	zvezi z Uradnim listom SRS št. 6 z dne 24. 2. 1967 sporočamo, da je bilo povprečje osebnega dohodka, izplačanega v letu 1966 merilo za izplačilo otroškega dodatka samo za mesec marec 1967. Za naslecU nje mesece mora pa vsak upravičenec otroškega dodatka sam Ugotavljati, če je upravičen do prejemanja otroškega dodatka ali nasprotno. To se pravi, če so se do-
hodki gospodinjstva v tekočem letu tako spremenili, da presežejo ali ne doseže-joi višine 500 Ndin mesečno na člana gospodinjstva, ali 400 Ndin-mesečno, če ima gospodinjstvo tudi dohodke od kmetijstva, se ugotavlja mesečni znesek o-sebnega dohodka na podlagi prejemkov v letu, v katerem uveljavlja pravico do otroškega dodatka, vendar najmanj na po-dlagi povprečja treh mesecev. Na primer če kdo na podlagi lanskoletnega povprečja ni bil upravičen do prejemanja otroškega dodatka, letos pa v prvih treh, štirih ali petih mesecih ni presegal dohodek 500 ali 400 Ndin mesečno na člana gospodinjstva, lahko takoj zaprosi', za izplačilo otroškega dodatka. Za to je potrebno samo potrdilo o osebnem dohodku obeh zakoncev, katero izda knjigovodstvo osebnih dohodkov delovne organizacije, če je bila "Izjava" že predložena. Če p& ni bila, pa mora upravičenec predložiti se "Izjavo v .zvezi š pravico do otroškega dodatka".
Kdor ugotovi, da .v letošnjem letu osebni dohodki članov gospodinjstva'presegajo določeno višino, ki izključuje pravico do otroškega dodatka, je dolžan prg, dložiti Zavodu za socialno zavarovanje potrdi .o osebnega dohodka obeh zakoncev«
Op.ur.: Zapleteno, kaj ne? Sicer pa se.
osebno obračajte na tov. Kolman Marto v knjigovodstvo osebnih dohodkov.
12
PO
DA NE BO PREPOZNO
Bojan Zajc  !
Prav v zadnjem času vedno pogosteje slišimo za katastrofe, ki jih v gospodarskih organizacijah povzročajo požari (pred kratkim je požar skoraj popolnoma uničil lesno industrijsko podjetje "Verd" pri Vrhniki), Najbolj so prizadeta lesno industrijska podjetja zaradi svoje specifičnosti in načina dela. Posledice požarov so največkrat ogromne materialne ško de ter druge pcjsledice, ki jih pusti pozor in ki se ne dajo nikoli več nadomestiti.	.	; ■
'*i •'r,	'■■■..••
Pri vsem tem stanju se lahko vprašamo, kako pa je v našem podjetju? Ali se vsi dobro zavedamo, kakšne bi bile lahko posledice večj,ega požara? Mislim, da to največkrat ne-razmišljamo, oziroma pozabi j juno, ali. si niti ne znano predstavljati. Vsakdo bo dejal, fiaj imamo organizirano požamo-vamostno službo, poleg tega pa je okoli nas veliko gasilcev, ki bi nam ob katastrofi lahki? priskočili na po-tooč. Akcija gašenja naj bo še tbko uspešna, posledice vedno ostanejo, zato moro-m° strmeti za tem, da požari sploh ne’ ira* stanejo.
Ko vidimo te ogromne količine različnih ^letljivih in eksplozivnih materialov od lesa, lakov, topil, mas, smol, itd. ne Pozabljajmo, da ti materiali gorijo z ve— iko hitrostjo, pri gprenju pa poleg ve-ike vročine nastajo še razni strupeni
t.j, dim, ki popolnoma onemogoči ' ^dljivosto	.
^eliko denarja, ki ga ustvarimo, gre za Pozorno—varnostne naprave, predvsem za-^bavo sodobne gasiIste opreme. Veliko je ^di dragocenih ur odtrgano samo zaradi azličnih oblik izobraževanja iz podroo—
| ja požarne varnosti, ki ima v osnovi na— j men, da se pouči o ravnanju z gasilski—
! mi stedstvi v primeru požara ter, da pokaže na nevarnosti, ki jih moramo poznati.
Požarno—varnostna služba ponovno apelira na vse člane kolektiva, da ne požar-bij o na požarno varnost, vsakdo naj se zaveda, kakšne posledice bi lahko povzročil s svojim malomarnih odnosom do požamo-rvamostnjh predpisov.
- <
Ali se kdaj vprašamo, ko hodimo mimo rar-zličnih požamo-vamostnih naprav, predvsem ročnih gasilskih aparatov, ali znamo z njimi ravnati in ali ni naša dolžnost, če tega ne znamo, da vprašamo svojega predpostavljenega ali gasilca, da nas podučil Če več desetinam članov kolektiva, to je vašim-sodelavcem ni ško-j-da ure prostega časa, ki ga posvetijo za delo v prostovoljnih gasilskih društvih, ali je potem dolžnost poznavanja osnovnih požarno—varnostnih predpisov, ter dela z gasilskimi ročnimi aparati prevelika zahteva. ,	 :
!	,	*
Da v vpem ten) tempu za večjo proizvodnjo in-produktivnost, te stvari pozabljamo, oziroma njim ne posvečamo dosti pozornosti, verjetno sb jih pozabljali tudi tisti, ko so jim v zadnjem času pogorela podjetja in so danes brez službe. Nič še ni izgubljeno, sedaj je še čas, da o tem temeljito razmislimo, ta apel pa naj bo povod,, da bo vsak na svojem delovnem mestu poskrbel za zavarovanje pred požarom ,rin to v korist sebe, kolektiva ter skupnosti, da preprečimo uničevanje vsega tistega, kar smo si v dobrih 20 letih težko ustvarili.
o ■
k & gr £>
MAV.',
13
c?
POS KO D BL' v 1.’ POLLETJU
Bojan Zajc
V	prvem polletju tega leta je bilo v podjetju 11 poškodb pri delu. Če odvzamemo težjo nesrečo pri testiranju smuči na Zelenici, je bilo izgubljenih skupno 142 delovnih dni ali 14,2 delovnih dni na eno poškodbo.
Če te podatke primerjamo s poškodbami v prvem polletju za nekaj let nazaj, lahko ugotavljamo zelo pozitivne rezultate, saj se je število poškodb pri delu zmanjšalo več kot za polovico.
Gibanje poškodb v letih 1964 - 1967 v prvem polletju?
				1 f
				L 1
•1 '• *■	*			1
16	24	22	11	i i
1964	1965	1966	1967	
Različni rezultati na področju varstva pri delu so predvsem rezultat dolgotrajnega dela vseh služb, predvsem pa izdar-ja zakonskih predpisov (Zvezni in republiški zakon o varstvu pri delu) .ter sistem strokovnega izobraževanja iz področja varstva pri delu za vodstveni kader v podjetju.
Pridobitev polkvalifikacij ter nadaljni sistem strokovnega izobraževanja za vse člane kolektiva ter ureditev vseh,zahtev ki jih postavlja pred nas nova zakonodaja o varstvu pri delu, je še dolgotrajno delo, zato morajo ti morda trenutni rezultati postati v bodoče trajni in še pozitivnejši.
Razen težje poškodbe pri testiranju smuči na Zelenici, ko je dobil poškodovanec zagradi padca komplicirani zlom noge, ni bilo težtfih poškodb pri delu. Ena težjih poškodb je bila tudi prometna nesreča pred podjetjem predvsem zaradi nepravil-nega pristajališča avtobusov, zato se je uredilo novo pristajališče.
O O
gibljivi del OD
MESECA JUNIJA 1967 ___.	 doseženo	izplačano
Poškodbe ria strojih so nastale v gfavnem zaradi nepazljivosti poškodovancev ali po manjkljive tehnične ureditve strojev. Ena poškodba je nastala zaradi neuporabe za*-sčitnih sredstev, zato komisija za varstvo pri delu to poškodbo ni priznala,kot poškodbo juri delu.
Komisija za varstvo pri delu je raziskala večino poškodb ter na podlagi ugotovitve vzrokov predlaga ustrezne ukrepe.
SMUČARIJA	126 ^	123 i
SLO - TELOV.ORODJE	124 %	122 io
KOVINSKI OBRAT	120 %	118 io
SEDLARSKI OBRAT	130 %	127 ^
OBRAT PLASTIKE	127 Io	124 i
PODJETJE	126 io	123 io
SKUPNO LESNI	126 io	123 i
DO TA CIJE-— o —i
i
I Delavski svet je na 2. rednem zasedanju 19« 6. 1967 sprejel naslednje dotacije v ok-j
I Delavski svet je na 2. rednem zasedanju 19. 6. 1967 sprejel naslednje dotacije v ok-j viru že potrjene skupne vsote 35.000 Ndin in sicer; 1	
1. Sindikalna podružnica	11.300 Ndin
2. Industrijsko gasilsko drušvo "Elan"	4.950 "
3. 00 ZKS "Elan"	1 600 " !
4. Mladinski kolektiv	! 1.000 »
5n Šahovska sekcija z balinarsko podsekcijo	1 1.000 "
6„ Brodarska sekcija	7.500 "
7. Nogometna sekcija	500 »
8. Strelska sekcija	2.500 » .i, '
9J Smučarska sekcija s sankaško podsekcijo	6.500 »
SKOPAJs	35.850	Ndin
■ ■	I
•	|...
Ad 1, Sindikalna podružnica ima planirane sledeče izdatke«
- za pomoč bolnikov in poškodovancev ter njihovim družinam	’ _	|	(
in socialno, ogroženim	—	3.000	Ndin	j
- za ureditev Compinga v Selcah, barvanje, popravilo elek-	j
trike, nabava drobnega inventarja, potni	stroški '	3.000	Ndin	t
- za nabavo strokovne literature, Časopisa, knjig za sindikalno knjižnico in slično-	900	Ndin	jn
- za potne stroške in udeležbo delegatov na občinski zborih v Radovljici, Kranju in Ljubljani ter za udeležbo na raznih sejah ObSS in RS	900	Ndin.	!
- za kulturne dejavnosti	‘i..	'■	3.000	Ndin
- za članstvo prešernove družbe	,.	500	Ndin	]
 ;—;—_■ 1
11.300 Ndin j
" I I I
. • I j
350 Ndin j ., 400 Ndin 1
1.000	Ndin j 300 Ndin j
O ————---------------------------------------——	“
Ad 2. Industrijsko gasilsko društvo ima planirane sledeče izdatke:
- nabava strokovne literat v’;g in drugega vzgojnega materiala
- razna strokovna predavanja in seminarji
- nagrade članom pri udeležbi na vajah
- nezgodno zavarovanje za vse člane
15
- povračilo stroškov pri raznih proslavah, pogrebih,	itd.	600	Ndin
- strokovna ekskurzija v eno izmed le sno-industr i j sitih	podj.	1.200	Ndin
- organizacija občnega zbora društva	700	Ndin
- razni administrativni stroški	200	Ndin
- naročnina gasilskega vestnika članom IGD "Elan"	200	Ndin
O
SKUPAJ 4.950 Ndin
Ad 3« 00 ZK "Elan" ima planirane sledeče izdatke:
-	stroški	seminarjev	200	Ndin
-	stroški	poštnine	100	Ndin
-	stroški	literature	150	Ndin
-	stroški	letne konference	150	Ndin
O
SKUPAJ 600 Mdin
Ad 4. Mladinski koiektiv ima planirane sledeče izdatke:
- stroški sodelovanja na raznih športnih in zabavnih tekmo—	I	'
vanj ih z drugimi mladinskimi aktivi <	300	Ndin	j
- nagrade za udeležence pri tekmovanjih	xi	200	Ndin:	J'*
- organiziranje tekmovanj	300	Ndin
u
“ poštnina, polža!’ stroški in knjige	,,	v,	,	200	Ndin	f
' '	“	I:
O
SKUPAJ 1.005 kdin
r
Ad 5.»Zelo aktivna šahovska sekcija dosega v občinskem merilu zadovoljive rezultate. . Enako lahko trdimo tudi za njeno podsekcijo - balinanje, katera je že takoj * 'j' začetku pokazala, d& morajo vsi favoriti na občinskem prvenstvu, resno računaj ti z njo. Predvideni izdatki šahovske isekcije in balinarske podsekcije v športni sezoni 1967/68 znašaj oj	-	I
šah	650	Ndin	j
r.r/ .	I
 ________________________________________ balinanje	  350	Ndin	I
O-------------------------------------
■ s. y' '
Ad 6. Brodarska sekcija izredno hitro napreduje tako po številu članov, kot po njih0'; vem znanju. Velike težave so ravno v tem, ker vodno smučanje kot glavna dejavnost to sekcije, zahteva velika sredstva. Poleg opreme so tu še izdatki: poro^* | ba goriva, vzdrževanje opreme, strošldL potovanja in stroški bivanja v času tre"! ningov in tekmnvanj, itd	1
000. f
>00.' _ _ _ : ■■■
V	ilustracijo naj navedem, da se tnorajo večine treningov in tekmovanj odvijati j na morju, ker-so jezera noprikladna ali pa je uporaba motornih čolnov na njih j prepovedana. Tega se zavedajo tudi člani sami, saj so za letošnje leto predpis^
li	sami sebi članarino v višini 50 Ndin.
16
1
Potrebe brodarske sekcijo v letu 1967/68*.
- nabava boy, mer in žičnih vrvi za slalom progo
- nabava instrumenta za merjenje brzine
- stroški goriva za minimalno 120 motornih ur
- stroški treningov
- stroški udeležbe tekmovanj
750 Ndin 500 Ndin 3.250 Ndin 500 Ndin 2.500 Ndin
O
SKUPAJ
7.500	Ndin
Ad 7. Nogometna sekcija je edina, katera je v zadnjih letih močno nazadovala ih tudi v letošnjem letu še ni izgledov, da bi ponovno močneje zaživela. Zaradi, tega so predvidene le 4 prijateljske tekme in majhna dopolnitev opreme y skupnem \ '
znesku
O
Ad 8.
500 Ndin
Strelska sekcija je bila.ustanovljena šele v letošnjem letu„ Ekipa "Elana" je tekmovala ze preje in vedno dosegla vidna oz. odlična mesta (tudi v konkurenci posameznikov). V letošnjem letu se bodo udeležili republiškega in občinskega prvenstva ter imeli več medsebojnih srečanj.’’ Za vsa tekmovanja, treninge in na kup najosnovnejšo opreme bodo potrebovali v sezoni 1967/68 sledeča sredstva:
—	nabava opreme
-	stroški tekmovanj in treningov
lo500 Ndin 1.000 Ndin
O
SKUPAJ
2.500	Ndin
Ad 9. Številčno najmočnejša je smučarska sekcija, ki že vrsto let predstavlja enega glavnih 'favoritov na republiških in zveznih sindikalnih tekmovanjih naše stroke. Poraba sredstev v letošnjem letu bo manjša od lanskoletne in predvsem zato, ker je bil vključen v lanskoletno kvoto tudi nakup smučarskih hlač •>
Za treninge in tekmovanja ter manjši dodatni nakup opreme bi namesto 1» milj„ v sezoni 1966/67, v letošnji sezoni potreb.:
6.500 Ndin
ZAHVALA!
Vsem, ki so nam ob smrti dragoga očeta
•	POSAVC MATEVŽA,
izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Sindikatu in sodelavcem za vence ter gasilcem za pomoč.
Y: s\ — I> n tve ter do,—'-jci
ZAHVALA!
Ob smrti dragega očeta, moža
JANEZA PETERMANA
se iskreno zahvaljujer.o vsem za izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo sindikatu za venec, sodelavcem iz inštituta in obrata Fortune pa za denarno pomoč namesto venca na grob,
Mati Marija Sinova: Janez in Prane
junija
Stanje delovne sile na dan 30. 6. 1967
V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 609 delavcev, od tega
moških
žensk
332
277
Boža
Mali
V	Inštitutu pa je bilo zaposlenih skupno 16 delavcev, od tega
moškimi	13
žensk	3
Gibanje delovne sile:
V	podjetju so se zaposlili sledeči novi
delavci*
KUNČIČ Jane*- strojni ključavničar KV,
na delovnem mestu remontni ključavničar v pomožnem ob ratu
ZUPAN Anton — sobni slikar in pleskar KV, na delovnem mestu lakiranje v pomožnem obratu
/
BERGANT Viktor — delavec NI, na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obratu
KOLMAN Janez - delavec NK, na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obratu
KVASNIK Jože — delavec NK, na delovnem mestu ročna mizarska dela v smučarskem obratu
DEBELJAK Ivan - finoraehanik KV, na delovnem mestu vzdolžno Žaganje lesa v razrezu lesa
ERANBJanez - mizar KV, na delovnem mestu ročna mizarska dela ? smučarskem obratu
Iz podjetja pa so odšlit
ARIH Lovro - zaposlen na delovnem mestu rezkanje v smučarskem obratu - po sporazumu
ClGAN Ljuba - zaposlena na delovnem mestu nontažna dela v smučarskem obratu - po spo*'£/' zumu
POROKE !
Poročila se je
RAKOVEC Štefanija - delavka v smučarske®
obratu
Čestitamo in želimo veliko sreče in dovoljstva novi življenski poti!
ROJSTVA I
Rodili so set	
STOJNŠEK Luciji	deklica
GAŠPERŠIČ Petru	deček
SVETINA Alojzu	deklica
ZORAN Alojziji	deklica
ZUPAN Ireni	
18
:
!
| j i. L j
I
I
I
I MORITURI - ameriški vojni film | 13.	7.	1967	ob	20	uri
I 15.	7.	1967	ob	20	uri
j 16.	7.	1967	ob	18	uri
i
J NEUlviNOSTI PARDAILANA — francoski barvni I pustolovski CS film i 14.	7.	1967	ob	20	uri
j 15.	7.	1967	ob	18	uri
J 16.	7.	1967	ob	16	in 20 uri
I MOŠKI ŽENSKE ROD — francoski film j 18.	7.	1967	ob	20	tiri
I 19.	7.	1967	ob	20	uri
I
| 5ESTIVAL CHARLI CHAPLINA — ameriški film j 17.	7«	1967	ob	20	uri
l 19.	7.	1967	ob	18	uri
I
i LABIRINT SMRTI — nemški barvni pustolo— j vski CS film
I 20»	7.	1967	ob	20	uri
! 22.	7.	1967	ob	18	uri
I 23.	7•	1967	ob	16	in 20 uri
I
I ČAROVNIKOV OBRAČUN — zapadno nemški kri— I minalni film
J 21.	7.	1967	ob	18	uri
! 22.	7.	1967	ob	20	uri
j 23.	7.	1967	ob	18	uri
j LONČENI GOLOB — jugoslovanski *Tojni film ! 21.	7.	1967	ob	20	uri
j 22.	7.	1967	ob	16	uri
i ONI BABA - japonski film 25. 7.	1967	ob	20	uri
26* 7.	1967	ob	20	uri
UMRLI SO V ŠKORNJIH - ameriški film 261 7.	1967	ob	18	uri
1
EKSPRES POLKOVNIKA V0N RIANA - ameriški j barvni film
27 . 7..	1967	ob	20 uri
29. 7.	1967	ob	20 uri
30. 7.	1967	ob	16 in 20 uri
I
KAZAN0VA 70 - ameriški barvni film
28. 7.	1967	ob	20 uri
29. 7.	1967	ob	20 uri
30. 7.	1967	ob	18 uri
I
VELIKI POBEG- — ameriški barvni vojni film
1. 8.	1967	ob	17,30 in	20	uri	,
2. 8.	1967	ob	17,30 in	20	uri	j
13 70ČZU..J L1 BOŽ — ameriški barvni za-j bavni film
3. 8.	1967	ob	20 uri
5. 8.	1967	ob	20 uri	i
6. 8.	1967	ob	18 uri
NEPOIvURLJIVI — ameriški barvni vestem j CS film
4. 8.	1967	ob	20 uri
5. 8.	1967	ob	18 uri
6. 8.	1967	ob	16 in 20	uri
GREN-KA TRAVA - jugoslovanski film
8. 8.	1967	ob	20 uri
DRAKULINA HČI — ameriški film
9. 8.	1967	ob	18 in 20 tiri
FURIA V BAHIJA — ameriško — francoski avanturistični barvni CS film
10. 8.	1967	ob 20 uri	
12. 8.	1967	ob 18 uri	
13. 8.	1967	ob 16 in 20	uri
VESELA	DEKLETA~	ameriški barvni	film
11. 8.	1967	ob 20 uri	
12. 8.	1967	ob 20 uri	
13. 8.	1967	ob 18 uri	
KINO RA DOVtJlCA
Pravilna prva pomoč
rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana.
Pomni!
— tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek
■— ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost
— če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval
Ponesrečenec ne diha!
— najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi -— niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem
■— najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS«
1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora pone-srečenčev prsni koš dvigniti.
2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti.
-— prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto
— z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt.
Ponesrečenec krvavi!
-— na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robec in čvrsto povijemo
— če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo
— hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano -— če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo
Ponesrečenec je nezavesten!
— preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom
— zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala
— z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha
Ponesrečencu preti šok!
— zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin
— tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico
— zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT!
— pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov
— leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo
— vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat
Zastrupitev s strupenimi plini
•— nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz •— nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Opeklina je odprta rana
Ne dotikaj se je z umazanimi rokami. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcem — k zdravniku!
Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna
Če ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak!
Tujek v očesu ima lahko usodne posledice
Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku!
Jedkovine povzročajo hude opekline
Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko!
Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti
Na licu mesta stori vse neodložljivo (n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v R^' ŠILNI avto.
VARNOSTNI UKREPI
Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva
— za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise
— požar ima težke posledice!