LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 0 K vi.ar.amu — xi»jts.rt časopisno enski po.- ilec- v Ljubljani i STO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL, Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 djn, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN prt Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 15 (473) LETO X. NOVO MESTO, 16. APRILA 1959 UREJUJE uredniški odbor UREDNIŠTVA IN UPRA"\ Poštni predal Novo mestc Nenaročenih rokopisov in »Slov šTASLOV a 30 -■ 127 -podjetje je bil edina moč, ki je mogla združiti jugoslovanske narode v skupnem boju proti beli in črni reakciji od začetka delavskega gibanja do zmage v narodnoosvobodilnem boju — bil je tvorec današnje neodvisne socialistične Jugoslavije Devetintrideset leit je minilo, kar so slovenski komunisti 11. aprila 1920. leta na ustanovnem zboru v Ljubljani postavili temelje za svoje organizirano revolucionarno delovanje. Ob tej priložnosti so v soboto popoldne v Ljubljani pred nekdanjo ■»Švicarijo« v Tivoliju odkrili spominsko ploščo; zbrani množici je govoril član Izvršnega sveta ZKS tovariš Ivan Regent, ki je med drugim dejal: »Plošča, ki jo danes odkrivamo na tej stavbi, nam kratko in jedrnato pove, da so slovenski komunisti 11. aprila 1920 na ustanovnem zboru, ki je bil v tem poslopju, postavili temelje za svoje revolucionarno delovanje. Celotna Komunistična partija Jugoslavije oziroma zdaj ZKJ, v katero so sodili in s katero so še danes tesno povezani in •poijeni tudi slovenski komunisti, je imela že ob svojem nastanku 70.000 članov in 59 pn Klancev v beograjski skupščini, njena mladinska organizacija pa 6000 članov. Spričo dejstva, da je štela Jugoslavija 12 do 13 milijonov ljudi, da je bila gospodarsko, posebej pa še industrijsko zelo zaostala dežela in da je bil zato odstotek njenega proletariata minimalen, smemo trditi, da je sodila KPJ med relativno najmočnejše članice Kn-munistifcne internacionale, v katero se je bila priglasila takoj ob svoji ustanovitvi.., Tovariš Regent je nato opisal *pi osno stavko rudarjev leta 1919 v vsej Jugoslaviji in strah buržuazije pred diktaturo pro-letariata. Na podlagi izmišljenih obtožb je bila skovana zloglasna Obznana, vladni odlok, po katerem so prepovedali obstanek KPJ, zaplenili so njeno Imetje in premoženje vseh njenih organizacij in pod. Komunistična partija Jugoslavije je med prvimi komunističnimi partijami postala ilegalna. ... Obletnica, ki se je danes spominjamo z vgraditvijo spominske plošče na tole stavbo, je sila pomembna- Dne 11. aprila 1920 slovenski proletariat ni postavil le temelje za svoje revolucionarno delovanje doma, marveč se je tudi formalno vdružtl z vsem prde tari atom Jugoslavije za skupen boj proti vsej jugoslovanski buržuaziji. Komaj je treba povedati, da je bil tak sklep slovenskih komunistov pravilen. Proti skupnemu sovražniku se je bilo treba skupno boriti. Temu načelu je ostal slovenski komunistični proletariat zvest do današnjih dni. Po tem načelu o potrebi VREME ZA CAS OD 17. DO 20. APRILA Okrog 18. aprila kratkotrajne padavine, okrog 21. aprila pa močnejši dež z ohladitvijo. Vmes izboljšanje. Nekako od 22. do 25. aprila v splošnem lepo vreme, možne so le krajevne nevihte, Približno od 2G. aprila dalje nekaj deževnih dni in hladno. V. M. skupnega boja, ki Je bilo in je ostalo načelo vsega Jugoslovanskega proletariata, se je ravnal slovenski tudi v narodnoosvobodilnem boju in je v tem boju skupaj z vsem jugoslovanskim stične gradnje v deželi ter priznani velepomembni činitelj in propagator miru in enakopravnosti med narodi. »Sodimo med ljudi in narode, ki jim ničesar ne gre gladko Izpod rok in ki vsepovsod naletijo na ovire. Hkrati znamo vse ovire premagati. Premagali smo okupatorja, premagali notranje sovražnike, premagali Informbiro in njegove domače pristaše in bomo s pametno, pravilno politiko Partije in države premagali tudi sedanjo gonjo proti Partiji in njenim voditeljem, gonjo proti našim narodom, ki hočejo ostati neodvisni in samostojni ter so prav zato pristaši miru in samostojno-ti, enakopravnosti in neodvisnosti vseh narodov, malih in velikih. ter pristaši sodelovanja med narodi, posebej še med proleta-riatom vsega sveta.« Tovariš Regent je zaključil svoj govor s pozivom, da naj bi zlasti naši delavci dobro razumeli, da je ljudska oblast po zmagi NOB pod vodstvom Komunistične partije ustvarila vse pogoje, da lahko delovni človek dokaže aH utemelji svoje pravice s tem, da proizvaja. Svojo moč pa more dokazati s tem. da poveča produktivnost in donosnost proizvodnih sredstev. S tem povečuje svojo življenjsko raven in življenjsko raven vsega prebivalstva, se zmerom boU vključuje v upravo države, gospodarstva in kulture ter ustvarja trdno podlago socializmu. Glavna slavnost v nedeljo Vsa domovina se je te dni spomnila smrti velikega revolucionarja, in državnika, nepozabnega partijskega voditelja Ml organizatorja našega gospodarskega razvoja v najtežjih povojnih letih, tovariša BORISA KIDRIČA. Neprestano Uvi v nas njegova svetla podoba; mnoge njegove ideje zdaj praktično urednic najemo pri razvijanju naših družbenih odnosov in utrjevanju socialistične demokracije. ljudstvom prav zato zmagal. Jugoslovanski komunistični proletariat, ki je načeloval narodnoosvobodilnemu boju, ker je bil edina moč, ki je mogla združiti jugoslovanske narode v skupen boj proti okupatorju, je torej tvorec današnje neodvisne socialistične Jugoslavije.« Govornik je nato poudaril, da se je jugoslovanski proletariat četrt stoletja podtalno boril proti domači kapitalistični in vojaško-fašistični reakciji. Med tem časom je do kraja očistil svoje vrste. Sele čista, po marksističnih in leninističnih naukih okrepljena Komunistična partija je mogla postati glavni činitelj NOB, voditelj sociali- Letos se ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije spominjamo pomembnih dnevov iz zgodovine našega delavskega gibanja, obnavljamo spomine na dogodke in ljudi, ki so kneli v tem razvoju pomembno mesto Najbolj slavnostno pa bo v jubilejnem letu proslavljen 20. april, dan ustanovitve Partije in dnevi okoli 20. aprila. Glavna slovesnost bo ,' Beogradu, kjer bo v nedeljo 19-aprila v Domu sindikatov slavnostna seja Centralnega komiteja ZKJ, rta kateri bo generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito govoril o 40-letnici KPJ oz. ZKJ. Na tej seji bodo sprejeli tudi več sklepov v zvezd z .jubilejem Zveze komunistov Jugoslaivitjie. Po seji bo na Trgu Dimitrije Tucoviča veliko zborovanje. Zvečer bo v eni izmed dvoran beograjskega sejma slavnostna prireditev v počastitev 40-letnice Partije. Poseben kulturno*-umetniški pnoglram bo neke vrste kronološko obujanje važnejšiih trenutkov iz zgodovine ZKJ. Besedilo za spoired pod naslovom »Spomni se, tovariš.. •« je napisal književnik Oskar Davičo, izvajalo pa ga bo nad 2000 članov raznih kuiltumo-umetniš-kih kolektivov, posamezni u-gledni umetniki iz države in drugi. Prireditev bodo ponovili v ponedeljek 20. aprila. Veličastna prireditev bo po številu izvajalcev in gledalcev nekakšen partizanski mftting z obsežnim uporabljanjem literarnih, gledaliških, filmskih in drugih umetniških ni tehničnih sredstev Ves program od slavnostne seje CK ZKJ do aLavmostme prireditve bodo prenašali po rai strani pa kaže pretirano samoobčutljivost s pomanjkanjem posluha za občutljivost drugih. Tovrstna kazniva dejanja so proti letu 1956 le malenkostno porastla, nasproti letu 1957 pa kar za približno 30%. Vzroke, ne pa tudi opravičilo, je iskati v večjem osebnem prometu kot posledici izgradnje avtomobilske ceste, v mnogo večji zaposlitvi 6talnih delavcev pri podjetjih, ki so pomagala graditi ta objekt, v ugodni vinski letini z zadržano prodajo vina, kar rodi več priložnosti za popivanje in V primeri javi s prejšnjim le- tom v manj intenzivnejšemu in po službeni dolžnosti nevezanemu prizadevanju članov Ljudske milice pri izdejstvova-vanju poravnave med prizadetimi. Podrobna analiza takoj pokaže, da so večino tovrstnih kaznivih dejanj storili močno alkoholizirani storilci. Za pitje pa je v novomeškem okraju dovolj zapeljivih priložnosti, saj so skoro v vseh njegovih predelih vinske gorice. Učinek metliške črnine, cvi6ka z novomeške in krške Trške gore ter Gadove peči, bizeljčana in sa-morodnice iz Suhe krajine kaže, da je ta kapljica le bolj nevarna kot se to propagira. Ker je vinogradništvo ena močnejših gospodarskih panog novomeškega okraja in ponos šega-vih Dolenjcev in ni računati z gospodarsko-kulturnimi spremembami strukture zemlje, se moramo pač vsi boriti za dvig osebne in družbene kulture. Jasno je, da to ne more biti samo naloga sodišč, ampak predvsem vseh družbenih organizacij; te bi mogle tako preventivno vplivati na zmanjšanje teh kaznivih dejanj. 3. Število pretepov je proti koncu minulega leta žal naraslo, o čemer smo poročali v tedenskih pregledih. Kaj menite o kazenskih ukrepih zoper take pojave in njihovo povečanje? v drugih slovenskih vinorodnih predelih. Pravilnost take kaznovalne politike je delno potrjena tudi s tem, ker so le izjemno preklicane pogojne obsodbe; to pa daje domnevati, da je tudi pogojna obsodba dosegla namen kaznovanja, ki je ravno v tem, da se storilec poboljša. Ne bo odveč, če tu omenim, da predvideva osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika nov varnostni ukrep, ki ga bodo mogla sodišča uprizoriti proti storilcem, ki so podvrženi uživanju alkohola in v takem stanju izvršujejo kazniva dejanja. Omenjeni osnutek uvaja namreč obvezno zdravljenje alkoholikov ter se ga bodo sodišča posluževala tam, kjer bodo imela opravka e storilci-alko-holiki in bo obstojala nevarnost ponovitve kaznivih dejanj. To obvezno zdravljenje bo potekalo v kazensko poboljševalnih domovih ali pa v posebnih zavodih za čuvanje in zdravljenje. Prav gotovo je to ukrep, ki bo doprinesel k zniževanju števila kaznivih dejanj, med drugim tudi zoper življenje in telo. Napačno je mišljenje tistih, ki menijo, da je kazen edino zveličaven ukrep pri uspešnem zatiranju tega kriminala. Praviloma bi morala biti kazen zadnji ukrep, ki ga družba uporablja proti nepoboljšljiv-cem; pred tem je pa treba uporabiti široke možnosti, ki jih ima sociatistčna družba v številnih organih družbenega samoupravljanja. 4. Zanima nas Še problem mladinskega kriminala, v kolikor v okraju o tem sploh lahko govorimo kot o problemu. Ali število prestopkov mladoletnikov narašča ali pada? Ali se mere preventivnih ukrepov, vzgoje in dela organov socialnega skrbstva, naših družbenih in vzgojnih organizacij ter društev kaj močneje poznajo tudi v praksi, ki Jo opravljajo naša sodišča? goslovanskih predelih niti v novomeškem okraju omembe vrednega problema. Vsa tukajšnja okrajna sodišča in okrožno sodišče so obravnavala Res je, da je število pretepov, teh fantovskih »junaštev«, V lanskem letu poraslo. V glavnem sem vam že odgovoril z odgovorom na drugo vprašanje. Tu naj še dodam, da sta tudi nerazumevanje in ljubosumnost med fanti določenih vasi in v zvezi s tem umetno negovana »fantovska čast« so-povzročitelja takih kršitev zdravih družbenih odnosov. Priznati pa spet moramo, da je že mnogo vasi, ki so se svoj-, čas celo postavljale z »junaki nožev«, opustile take neslavne tradicije. Tako se lahko le pohvalimo, če primerjamo današnje stanje s1 stanjem v bivši Jugoslaviji, ko skoro ni minilo »žegnanje* brez krvi. Koliko bolje bi bilo, če bi se taki vro-čekrvneži izkazali kot prostovoljni krvodajalci! Morda je res, da bi mogla-'so-dišča več doprinesti k zmanjšanju tega kriminala z izrekanjem ostrejših kazni. Statistični podatki nam namreč povedo, da so vsa slovenska, in ne samo dolenjska, sodišča pri izrekanju kazni storilcem kaznivih dejanj zoper življenje in telo prej premila kot prestroga. Število pogojno obsojenih oseb za ta kazniva dejanja dosega v Sloveniji približno 75 %, medtem ko je ta odstotek v drugih republikah precej nižji, n. pr. v Srbiji 21%, v Hrvatski 42 %, v Črni gori 10 %, jugoslovanski povpreček pa je 37 %. Tudi pri tej kaznovalni politiki smo vsklajevali gledišča z drugimi slovenskimi sodišči, saj vendar ni moči reči, da bi bili dolenjski vinski bratci bolj napadalni in pokvarjeni kot njihovi kolegi n. pr. v letu 1958 le 67, v 1957. letu 70 in v 1958. letu 53 zadev zoper mladoletne storHce. Ta odstotek je precej pod evropskim povprečjem. Večina kaznivih dejanj so manjše tatvine. Med mladinci-storilci je največ mladincev ciganskega rodu. O tej tukajšnji posebnosti in vprašanju tega življa pa je že pred nedavnim pisal »Dolenjski list« in pravilno prikazal to kot družbeni in ne samo sodni problem. Posebna zakonita določila kazenskega postopka nudijo sodiščem široke možnosti v postopku zoper mladoletnike. Tako se k sojenju pritegnejo kot sodniki-porotniki izključno osebe, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov. Obvezno se tudi pribavljajo poročila skrbstvenih ' organov in šol, zaslišijo mladoletnikovi starši ter tako razčistijo vse okolnosti, ki so potrebne za presojo mladolet-nikove duševne razvitosti in spoznanje njegove osebnosti. Skrbno zbrani podatki omogočajo sodišču, da uporabi zoper mladoletnega storilca najprimernejši ukrep. 2e omenjeni osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika pa uvaja vrsto novih ukrepov mladoletne storilce, ki so prvenstveno vzgojnega značaja. * Nekateri skrbstveni organi in šole z veliko vestnostjo in odgovornostjo sodelujejo v kazenskih postopkih zoper mladoletnike, nekaterim pa bi mogli upravičeno očitati brezbrižnost. Vzorno sodelovanje med mladinskim sodiščem in skrbstvenim organom je le pri ObLO Videm-Krško, drugje pa so večje ali manjše motnje, ki so predvsem v tem, da skrbstveni organi ne pošiljajo poročil o mladoletnikovih razmerah tekoče ampak celo šele na večkratna opozorila; po navadi se zastopniki takih skrbstvenih organov tudi ne udeležujejo obravnav zoper mladoletnike, četudi so povabljeni. Prelah-kotno opravljanje teh nalog prav gotovo ni na mestu, tem-manj, ker sega naloga teh organov še dalje, to je po Izrečenem ukrepu. Zdi se mi, da ne bi smela šele kazniva dejanja odkrivati pereče probleme mladoletnikov in okolice, v kateri živijo, ampak da bi morali za to odgovorni organi že preventivno posegati in zdraviti Prav gotovo pa je, da delo nesebičnih članov zlasti pa Članic raznih družbenih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji mladoletnkov, rodi mnogo uspehov, ki pa seveda niso takoj zaznavni. Štefan Slmončlč ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Dogodek preteklega tedna je brez dvoma novica, da se je zahodnonemški kancler dr. Adenauer odločil, da bo kandidiral za predsednika Zvezne republike Nemčije. Ko bi šlo za katero koli drugo politično osebnost, bi človek dejal, da pomeni funkcija predsednika republike Nemčije slovo od neposrednega upravljanja g političnimi posli. Zahodnonemška ustava je poskrbela za to, da je položaj predsednika republike predvsem reprezentativna funkcija. Toda pri Adenauerju tega ni mogoče trditi. Eno je gotovo: sporočilo 0 kandidaturi je prišlo kot veliko presenečenje ne glede na to, da je Adenauer star 83 let. Prvotno so položaj predsednika republike ponudili Erhardu, ki se je zanj po pre-misleku zahvalil. To je storil — takrat baje proti želji starega kanclerja, predvsem pa Proti želji veleindustrijcev in velelcapitala. Ti bi se namreč radi znebili Erharda, ki je znan nasprotnik kar-' telov in monopolov in zagovarja v nasprotju s tem »svobodo konkurence« v kapitalističnem smislu, seveda. Kljub temu, da Je moral Erhard marsikje popu-. »ti ti, je še vedno neprijetna * ovira za zahodnonemSki velekapiltart, kadar hoče priti na dan le s pregrobimi kartelnimi dogovori. Ko je takrat postalo očitno, da t Er-hardom ne bo nič, so bili krogi v za-hndnonemSki krščanski demokraciji v zadregi. Vsakogar vendar ni mogoče posaditi na položaj, predsednika republike, četudi je to reprezentativna funkcija. Toda tokrat nI ge nihče slutil niti pričakoval, da b| se sam Adenauer potegoval za to mesto. »Potegoval« je morda neprimeren izraz, zakaj po vseh znamenjih sodeč Adenauer le ni tako rade volje sprejel ponujeno mu funkcijo. Po lastnih besedah Je ravnal tako, ker se Je prepričal, da je to v korist stranki in Zahodni Nemčiji. Toda kaj je pravzaprav pripravilo Adenauerja' do tega, da je »prejel kandidaturo za predsednika republike? Samo visoka starost prav gotovo ne, saj je večkrat zatrjeval, đa se čuti dovolj sposobnega in močnega za vodenje državnih no morajo gledati na nemško vprašanje z drugačnega zornega kota, kot je zorni kot kanclerja" Adenauerja. Zdaj pa, ko je zmagalo prepričanje, da se je treba o Nemčiji pogajati, VVashlngton kratko malo ne more vztrajati pri starih konceptih. Tako Je ostal Adenauer sam. Se hujše je seveda z britanskim stališčem. 2e takrat, ko je Macmillan obiskal Moskvo, se je Adenauer kujal. Odnosi z Londonom so se -zelo ohladili in med «bema glavnima mestoma so začele leteti obtožbe In proti obtožbe. Toda to ni PRESENEČENJE IZ BONNA poslov. Notranjepolitični razlogi? Morda deloma, toda ne odločilno. Po mnenju svetovnega tiska je bil odločilni razlog za ta Adenau'erjev korak zunanjepolitične narave. Znano je, da Je bil najtrdnejši zaveznik ameriške politike v Evropi doslej Adenauer. Kazalo je. da je ameriška zunanja politika dolgo Časa zagovarjala stališča, ki so bila istovetna st^'išč em Bonna oziroma stališčem starega kancelrja. Kdo je komu sledil, je tukaj postransko vprašanje, toda dejstvo je, da sta bila glede nemškega vprašanja Bonn in Washington dolgo časa enotna. Zdaj pa kaže, da te enotnosti ni več. ZDA se sicer niso nagnile na britansko stran, ki zagovarja prožno stališče do Sovjetske zveze pri pogajanjih o Nemčiji, a tudi niso ostale na istih policijah kot prej. Predvsem je treba poudariti, da ZDA gledajo in nuj- moglo bHi vzrok za Adenatierjev »odstop«. Glavni vzrok leži gotovo v spremembi ameriškega stališča, doslej najtrdnejšega zaveznika. V potrditev te domneve govrfri dejstvo, da se je 24 ur pred sporočilom o Adenauorjevi kandidaturi vrnil s sestanka zunanjih ministrov NATO v VVashingtonu zunanji minister von Brentano. Ta Je izčrpno poročal Adenauerju o tem zasedanju. Takoj nato Je sledilo »poročilo o kanditurl. Težko si Je misliti, da obe ti dve okoliščini ne bi bili povezani N] dvoma, da bo Adenauer Izvoljen za predsednika republike^ ker imajo krščanski demokrati v parlamentu sicer majhno, a vendar absolutno večino. Tudi nI dvoma, da bo Adenauer tako »pohleven« predsednik republike, kot Je doljtor Heuss. Tako ali drugače bo *e znal vplivati na politiko Zahodne Nemčije. Za urejeno tržišče z lesom Zapiski z občnega zbora Gozdarske poslovne zveze »ZASAVJE v Sevnici Zadnjega dne v marcu Je upravni odbor polagal obračun dela za preteklo leto- Na] nam nekaj naslednjih ugotovitev da vsaj bežen prerez skozi pestro ln plodno delo te zadružne gospodarske organizacije. GPZ »Zasavje« Sevnica združuje v svojem sestavu 20 kmetijskih zadrug v Spodnjem Posavju. Obsega površino 34.000 hektarov gozdnih površin privatnih lastnikov. Kdo bo potrošnikom v Žužemberku prodajal bencin Kar so v Žužemberku združili obe trgovini v trgovsko podjetje »Suha krajina«, ne čutijo potrebe, da bi nudili motoristom bencin, ki si ga morajo sedaj nabavljati kjer pač vedo in znajo. Morda se bo stanje izboljšalo takrat, ko si bo kdo v podjetju nabavil motorno vozilo. Da bi si ga vsaj, £rr»alut Na splošno so potrošniki mnenja, da jim je bila storjena medvedja usluga, ko so združili podjetji. Danes ni več čutiti tiste prizadevnosti in potrebe, oskrbeti potrošnika z vsem, kar bi želel po izbiri. Potrošniki pogrešajo konkurence, ki1 bi bila nujno potrebna in bi vse stvari postavila na pravo mesto in v korist potrošnika. Med najpomembnejšimi uspehi v preteklem letu Je predvsem pogozdovanje. V letu ju.)u je bilo posajenih okrog 347.000 sadik rajnih drevesnih vrst. Udeležba šolske mladine pri tej akciji Je vrednost tega dela dvignila za približno •m;.,, kar Je lep dokaz, da Je moč koristno združiti s prijetnim, v prid obeh strani. Posebno je treba omeniti načelo, da se za vsako posekano orehovo drevo posadijo vsaj tri nova. V ta namen je GPZ razdelila kmetovalcem nad 2-000 sadik oreha. Zelo pomemben Je bil tudi tečaj za nego bukovega mladja v gozdovih. Zvezi je uspelo v precejšnji meri urediti tržišče z lesnimi sorti-menti. V glavnem se to odraža pri redni oskrbi osnovne lesne industrije s surovinami. Glede urejanja gozdov so izdelani elaborati za nad 3000 ha gozdov splošnega ljudskega premoženja, za tolikšno površino pa tudi za gozdove privatnih kmetov. Pri urejanju gozdnih komunikacij so bili doseženi manj vidni uspehi, ker so se sredstva v te namene preveč drobila. VeUk uspeh so dosegli prt zatiranju kostanjevega raka. ki posebno ogroža ,les divjega kostanja. Pri tem so največ dosegli pri kostanju na Topolovcu pri Sevnici. V izkoriščanja gozdov so pomembni uspehi pri reševanju vseh prošenj za sečna dovoljenja, seveda le Naj Živi ZKJ, zvesta pobornica internacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi! onih. ki so bile vložene pravočasno. V zvezi z odkazovanjem drevja so lani logarji odigrali že bolje svojo vlogo kot svetovalci in goji telji v privatnem gozdu, med kmeti pa jih Je tudi vedno več, ki sami prosLjo za take nasvete. Razprava po poročilu se je Zal le preveč usmerila na čisto finančna vprašanja. Prisotni so že- Cestltkam delovnih kolektivov OB 40-LETNICI KPJ se pridružuje SPLOŠNO MIZARSTVO, Dvor pri Žužemberku Takozvani mladinski kriminal, ki je pred leti sprožil vrsto Člankov in neutemeljenih tarnanj nad slovensko mladino, ne predstavlja niti v drugih ju- Novomeška opekarna ZALOG POZDRAVLJA OB 40-LETNICI KPJ VSE KOMUNISTE V VRSTAH JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, KI POD VODSTVOM ZKJ KREPIJO OBRAMBNO MOČ NAŠE DEŽELE. teli največ pojasnil glede sredstev, ki so se nabrala kot posledica razlike med lastno ln prodajno ceno lesa. Vse premalo pa kažejo naši kmetje zanimanja za gozdno-gojitvene ukrepe pri gospodarjenju z gozdovi. Prej ali slej Jim bo le moralo postati jasno, da Je važno najprej gospodarjenje z gozdom! Od tega bo namreč imel najprej korist kmet sam, nato pa seveda tudi skupnost. Poseben poudarek v razpravi je bil na vlogi gozdarskih odborov pri KZ, ki so vedno bolj poklicani, da tolmačijo gozdnogospodarsko politiko svojim članom — zadružnikom. Ti morajo postati najbliinjl svetovalni organ kmetu. Zato naj bi Jih že prihodnje leto vodili po možnosti šolani logarji. Za letos so sprejeli sklep, da za člane teh odborov in za kmetovalce, ki se zanimajo za napredno gojitev gozdov, organizirajo tečaje. TO bi izvedli po KZ. Sklenili so tudi, da bodo začeli z novim načinom pogozdovanja. Ne bodo več pogozdovali le posameznih krp in jas. temveč se bodo lotili dela na bolj široki osnovi. Pri sečnjah Je posebno važna strokovnost in z njo tesno povezano krojenje podrtih -drevea. V ta namen so razpravljali, da bi kmetijske zadruge nastavile logarje že v letu 1960, katere imajo za to pogoje. Ti bi potem lahko skrbeli za dolgoročnejšo gozdno politllko. Kritika pa je padla na posamezne prevzemalce nekaterih KZ, ki zaradi večjega prometa prt svoji KZ še vedno posegajo preko svojih meja in tako ustvarjajo nezadovoljstvo in zmedo na tere- nu. Po KZ bodo v tem letu za kmete ln člane gozdarskih odborov organizirali tudi tolmačenja zakonov xa predpisov s področja gozdarstva, Zl sreastva za gozdne prometne poti so sikienili, da Jih ne bodo več drobili. Sestavili so prioritetno listo del ter bodo na ta način dosegu učinkovito izboljšanje na najslabših mestih. Za letos je sprejet sklep, da se izdelajo investlc. programi in Idejni projekti za ceste Krmelj — Kal, Gdobočdce — Stoj draga, Križe — Železno ln Anže — Kostanj ek. Vsako leto bodo tako Usto objavili ln skupno sklepali o njej. Za boljšo ureditev prometa z lesom so sklepah tudi o izgradnji čimveč centralnih skladišč. Dalje so namenili več sredstev tudi za goz-dno-gojitvena dela ln za varstvo gozdov ln gozd. »klada. Eno leto poslovanja te mlad« organizacije Je preteklo. Uspehi so tu in so vidni. Strokovnost v gospodarjenju z gozdovi je jamstvo za vsakega posestnika, da bo iz gozda v svojo korist ln v korist skupnosti dobil čimveč. Pripomba, da so hitre in nezadostno pripravljene reorganizacije med letom vse prej kot koristne, je vrni fit\ mMt« m u^a^t... pričakujejo, da Jih Je sedaj konec, saj je zastavljeno delo lepo steklo, kmetje pa so se preko zadrug že navadili na novo ln izboljšano poslovanje s Poslovno zvezo. Le utrjeno in urejeno tržišče z lesom bo dalo kmetovalcu vzpodbudo, da bo dobrohotne nasvete vedno bolj upošteval. To pa je eden od glavnih ciljev: Izobrazba proizvajalca — kmeta. -©K tem tednu nabiramo Cvet črnega trna (oparnlce, tr-nulje), (450 din). Rastlino plešca (45 din), kopitni ka s korenino (75 din). Lubje česm Inovih korenin (320 din), česmino vih palic (65 din). Korenine trobentic (150 din), sladke koreninice (150 din), bodeče neže — kompave (115 din), regrata (125 din). Opozorilo! Pri sladkih koreninicah je treba odstraniti drobne stranske koreninice, pri sušenju pa paziti da ee jih ne prežge. Suhe koreninice morajo imeti če Jih prelomimo, lepo svetilo - zelenkasto barvo. OB STIRIDESBTLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE 15 REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKE! *Krajevna politična organizacija komunistične stranke Jugoslavije v Novem mestu otvarja zopet prekinjene večere predavanj, diskusij in poročil, ki se vrše vsak četrtek ob 19.30 v društvenem lokalu pri g. Mliller odnosno v sredo ob isti uri, ako je četrtek praznik.* Buržoazna oblast je hotela imeti točno evidenco nad komunisti in njihovim de-lovanjem. Zato je moral Svajger kot predsednik sporočiti okrajnemu glavarstvu sestav krajevnega odbora KPJ, kar je storil 28. julija 1920 z naslednjim dopisom: »Javljam okrajnemu glavarstva v Novem mestu, da se je na prijateljskem sestanku v stanovanju spodaj podpisanega v Novem mestu h, št. 19 v ponedeljek dne 26. julija t. 1. ustanovila krajevna politična organi/arija »Komunistične stranke« s sledečim odborom v smislu strankinega statuta: predsednik: Stanko Svajger, pravnik v Novem mestu, V LETIH 1918 DO 1941 francek saje tajnik: Josip Koršič, priv. uradnik v Novem mestu, blagajnik: Anton šepetauc: kurjač v Novem mestu, pregledniki računov: Rihard Twrdy, skladiščnik v Novem mestu, Anton Bo-škin, skretnik v Novem mestu, Josip Hvala, strojevodja v Novem mestu, nadomestni odbornik: Josip Muhar, strojevodja v Novem mestu. Z ozirom na priloženi dopis sekretarijata »Komunistične stranke Jugoslavije« smatram nepotrebnim, priložiti strankina pravila.*- V priloženem dopisu je centralno vodstvo KPJ naglasilo, »da ima KPJ popolno koalicijsko pravo v celi kraljevini kakor vse druge politične stranke* in da je zato zahtevta krajevnih političnih oblasti, da jim morajo krajevne organizacije KPJ predložiti tudi statute, nasprotna društvenim zakonom. Okrajni glavar dr. Vončina je Svajgerje-vo vlogo predložil na znanje poverjemištvu za notranje ziadeve deželne vlade v Ljubljani, ko jo je po vpogledu vrnilo. Sedaj ta dokument hrani arhivski oddelek Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Hiša s številko 19 v Novem mestu je bila takrat v ulici brez imena, ki se je kasneje imenovala Dolga ulica in zdaj Vrhovčeva ulica, hišna številka pa je sedaj 6. Čeprav je Svajger v svoji vlogi zapisal, da se je 26. julija 1920 ustanovila krajevna organizacija KPJ, je bila v resnici ustanovljena že prej, kot sem že omenil. Svajger je glavarstvu na njegovo zahtevo sporočil sestav že prej izvoljenega, toda še neprijavljenega krajevnega odbora komunistične Delavske socialistične stranke. Sele 19. avgusta je bil v gostilni pri Mullerju občni zbor krajevne organizacije KPJ v Novem mestu po novem strankinem statutu, kot je razvidno iz.obvestila v »Rdečem praporju* 18. avgusta I920. ki pa ni ničesar poročal o poteku občnega zbora. Verjetno je bil ponovno izbran prejšnji odbor. Pred tem občnim zborom je krajevna organizacija KPJ sklicala 1. avgusta shod v Novem mestu, ki je vsestransko uspel. O shodu je »Rdeči prapor*1 4. avgusta 1920 objavil naslednje poročilo: »V nedeljo dne 1. avgusta se je vršil v Novem mestu na Glavnem trgu velik javen shod, ki ga je sklicala Komunistična stranka Jugoslavije. Shod se je vršil pod milim nebom, kjer se je zbrala velika množica (čez 1500 ljudi) v veliko jezo In obup nekih elementov, ki so nam ponoči strgali vse lepake z zida, samo da se ne bi zvedelo, da bo shod. Na njihovo razočaranje so se pojavili drugo jutro novi lepaki in tako je ljudstvo zvedelo, da bo shod. Navzočega je Wlo zlasti veliko Število kmečkega ljud- stva. Shod je otvoril sod rug Muhar v imenu kraj. pol. org. Kom. stranke JugosL, nakar se je prešlo k volitvi predsedništva. Izvoljen je bil sodrug S. Svajger, kot zapisnikar pa sodrug Herman. Sodrug Svajger je v kratkem govoru opozoril na naloge Komunistične stranke ter pobil laži, ki jih sovražniki ljudstva širijo o komunistih. Nato je sodrug PetriČ pozdravil zbo-rovalce v imenu ljubljanske strankine organizacije ter v obširnem govoru razpravljal o notranjem in mednarodnem političnem in gospodarskem položaju. Očrtal je razvoj iz predvojnega socializma v komunizem, govoril je o atentatu, ki ga pripravlja buržoazija proti 8-umem delavniku, o fiarnoznem zakonu »o redu in delu*, ki si ga delavstvo v nobenem slučaju ne bo pustilo vrniti. (Tako je!) Naglasil je odločilno krizo, v katero je zabredla kapitalistična družba. Nihče drug ne more rešiti človeštva iz pogube, ki mu preti, kot mednarodni komunistični proletarijat po vzgledu, ki so ga pokazali delavci in kmetje Rusije. Dolžnost delavcev in revnih kmetov v Jugoslaviji je, da se organizirajo pod rdečim praporom Komunistične stranke v močnih bojevnih strokovnih organizacijah. Komunistična stranka ne obljubuje ljudem ničesar, ona jim ne laže kot druge stranke. Ona pove ljudskim množicam, da je rešitev proletarijata v njem samem. (Veliko odobravanje.) Sodrug Fabjančič je široko govoril o programu Komunistične stranke in je posebej razgalil zvite laži, s katerimi hočejo kapitalistične stranke na-hujskati kmečko delovno ljudstvo proti mestnemu delavstvu. Posebno je s citatom iz strankinega programa dokazal, da je neresnična in bedasta trditev, Češ da hočejo komunisti vzeti kmetom zemljo. Pobil je tudi meščanske laži, češ da so komunisti razbojniki in tatovi. Pokazal je, da je ravno komunistični program program reda. dela, pravice, enakosti, svobode, prosvete. napredka. Komunizem bo zanesel luč znanosti med najširše mase ljudstva, tja, kjer je doslej vladalo neznanje, slepota, kjer je to v korist zatiralcem ljudstva, da so lahko delali z ljudstvom, kar so hoteli. Interes komunizma pa je, da se vsem ljudem odipro oči, da spoznajo, da se ves svet deli na dva dela: na ono ogromno večino, ki dela in proizvaja vsa bogastva te zemlje, in na ono neznatno manjšino, ki uživa sadove tujega dela. Rešitev delovnega ljudstva je v njem samem, v delavskih in kmečkih sovjetih, ki bi vodili in organizirali vse javno in gospodarsko življenje po komunističnih načelih v korist širokih plasti ljudstva. Sodrug govornik se je dalje dotaknil tudi vprašanja duševnih delavcev in ženskega vprašanja in je pokazal, da tudi njihova pot moro biti prava le pod rdečim komunističnim praporjem. (Živahno odobravnnje.) Ker se nI nihče več oglasil k besedi, je sodrug zaključil ta lepo uspeli veliki ljudski shod. Med shodom so se prodajale brošure »program Komunistične stranke' ln .Rdeči prapor'.* Ta shod Je imel velik pomen za propagando revolucionarnih idej v Novem mestu in okolici. »Rdeči prapor* je 21. avgusta pisal, da novomeška gospoda še po treh tednih ni mogla prebaviti mogočnega zborovanja. Nato je napadel Stemburja: »Kan-dijski klerikalni župan Zurc, po domače Stembur, šikanira kmetsko ljudstvo in uradno preganja male obrtnike, jim odpoveduje stanovanje in jih moti v njihovem posju.* Na koncu ga je spomnil, da je enkrat že »skoraj prejel zasluženo plačilo.. .* — ob uporu delavcev in kmetov decembra 1M8 v Kandiji. 007883 Ne stelje, več kruha! V Dragatušu krčijo steljnike. 56 hektarov steljnika, ki je.na njem do zdaj v senci brez jelš Ln hrastov uspeva le stelja, je že skoraj popolnoma skrčenih. Kmetje sproti spravljajo podrto drevje. Na že ozeleneli okolici Je videti temnorjavo področje nekdanjih stefljnikov skoro neobičajno. Toda še iletos bodo na tej površini rastli oves, lupina, detelja ln travna mešanica. Kaj pravijo na vse to Draga-tuše i? Upravnik zadruge Janko Banove« je rad odgovarjal na moja radovedna vprašanja: »Pri Dragatušcih nismo imeli posebnih težav. Le vasčanl Podloga so nasprotovali. Pričel \ smo prepozno. Morali bi 26 liani v jeseni, pa ni bilo sredstev. 5. marca sta zaorala dva buldožerja. Slo je v redu. Nato nas je zmotil sneg. Potem se Je pokvaril en buldožer. Zdaj imamo težave s pospravljanj*«! skrčenega lesa, ker so vsi kmetje na polju in nimajo časa za to. Slo bo kljub temu, še ta mesec bo vse zorano ln posejano Sejal,j bomo oves, deteljo ln travno mešanico, ter lupino, ki jo bomo uporabili kot zeleno gnojilo. Ko bo zrastla jo bomo podorall.« Pohiteli sem proti steljnikom. Tja sem jo ubral, ker so se majala drevesa. Vedel sem, da je tam buldožer. Buldožerlst Matija Prijatelj iz Agroobnove Ljubljana mi je salutlral in prijazno pomežlkniG. Sonce je posijalo skozi oblačno nebo ln dež, ki ga je nosil veter. Hitro tem naredil nekaj posnetkov. Matija je medtem ustavil stroj, ke,r se zarad j hrupa nisva mogla pogovarjati. Koliko naredite na dan? —-Ee in pol do dva hektara. Najhujše so jelše, te je težko iz-ruvati iz zemlije, breza gre mnogo lažje. — Kako so vas sprejeli kmetje? — Slo je kar v redu. Le kmetje iz Podloga so nagajali. Niso podpisali pogodb. Zato smo se morali umikati DRAGATUŠKE STELJNIKE SPREMINJAJO V POLJA nj Ihovim parcelam, Cudnl So ti lljudje. Ponuja* jim kruh, pa ga ne marajo! Se marsikaj sva se pomenila z buldožeristom Matijo. Ponosno je povedal, da ima stroj že 5700 delovnih ur brez najmanjšega popravila. Ze leto dni deia z njim. Oba se selita 1" kraja v kraj in pomagata kmetom, da bi več prideflall. Miho Tomca, gospodarja iz Dragatuša, sem dobil doma pred hišo. Buldožer mu je skrčil 4 hektare steljnika. — Kaj pravite, Tome, ste zadovoljni? Nasmejal se je ln odgovoril: —Odkrito povem, skrbi me za nastelj, ker stelje ne bo več, gozd pa imam daleč. Ce bodo to reših bo šlo. Bolj ko bomo delali, več ko bomo gnojili, več bomo pridelali. Pritrdil sem mu. — Kaj pa pogodbeno sodelovanje z zadru_ go? Ste že podpisali pogodbo? sem bil Se radoveden. — Nisem, jo odvrnil na kratko. — Rad' bi poizkusil sam. Umetna gnojila so malo predraga, toda vseeno se izplača gnojiti z njimi. Kolikor več jih dam v zemljo, toliko več pride- Nobena se ni mogla upirati telesnemu orjaku motranjepolitiCni tedenski pregled tam). n Posamezne orga- n| J nlzaclje Zveze komu- ■ !Wb*Ih8 nistov pa tudi posamezni kraji so že pro- U| UI nlavljall Jubilejno leto ■ i C- if i Zveze komunistov Ju-| IH QJ| goslavije. V ponedeljek, 20. aprila pa bo v spomin na ustanovitev revolucionarne Partije državni praznik, V mnogih kolektivih ln organizacijah bodo obujali spomin na pomembni dogodek, ko je bil pred 40 leti Ustanovni kongres Komunistične partije Jugoslavije, že v nedeljo. Kongres v Beogradu je trajal od 20. do 23. aprila. Osrednja jugoslovanska proslava bo v Beogradu. V Domu sindikatov bo v nedeljo dopoldne svečana seja Centralnega komiteja ZKJ, na kateri bo govoril generalni sekretar tovariš Tito. Po seji bo pred Domom sindikatov na trgu Marxa in Engelsa javni miting, zvečer pa bo v eni izmed dvoran beograjskega sejmišča velik miting, na katerem bo sodelovalo dva tisoč umetnikov, glasbenikov in drugih Izvajalcev. Tudi v drugih krajih se pripravljajo na proslavo tega dogodka. V Ljubljani bo na velikem mrtlngu govoril tovariš Frano Leskošek-Luka, drugje zopet bodo v teh dneh odkrili plošč« padlim in umrlim revolucionarjem aH pa bodo spomenici opozarjali na pomembne dogodke iz zgodovine naše Partija, Med dogodki v preteklem tednu moramo »meniti tudi' podelitev Kidričevih nagrad. Te nagrade podeljujemo vsako leto znanstvenikom za Iznajdbe, Izpopolnitve ln znanstveno delo v spomin na velikega revolucionarja Borisa Kidriča, ki je po hudi bolezni umrl 11. aprila 1953. Ko je predsednik upravnega odbora Kidričevega sklada tovariš Viktor Avbelj ocenjeval letošnje nagrade, je med drugim dejal, da je uporabljanje znanstvenih dognanj in neposredno sodelovanje visokokvalificiranega strokovnega dela zelo pomembno za uspešen gospodarski razvoj. Za nadaljnji gospodarski razvoj je zlasti pomembno racionalno Izkoriščanje obstoječih .zmogljivosti, pa tudi uspešno Izvajanje rekonstrukcij in tehničnega Izpopolnjevanja zastarelih obratov. Od tega je namreč odvisno povečanje "proizvodnosti dela. Pri teh* nalogah je neposredno medsebojno sodelovanje gospodarstva z znanstvenimi dognanji še celo važno. Znanstveno delo lahko v mno-gočem vpliva na izpolnitev nalog, ki smo si jih zadali. Sklad Borisa Kidriča naj bi spodbujal znanstvenike k takemu sodelovanju z gospodarstvom. Letošnje nagrade je med drugimi prejela tudi ekipa kirurške klinike, ki Jo vodi profesor dr. Božidar Lavrič. Nagrado so dobili za prvo operacijo srca z uporabo tako imenovane ek^trakorporealne cirkulacije. To pomeni, da so zdravniki, ki jih je vodil dr. Božidar Lavrič, operirali notranjost srca pacienta, ki je imel prirojeno napako v srčni pregradi, tako, da so kri iz aort izpeljali v poseben aparat, ki je obnavljal kri za časa operacije. Aparat, ki je bil potreben za to operacijo, je bil nacejen po temeljitem študiju ln mnogih posvetovanjih. V celoti so ga naredili doma. Preden f.& se lotili operacije na človeku, so naredili mnogo preizkusov na živalih — na psih. Za vse to obsežno poizkusno delo in še posebej za uspelo operacijo v notranjosti srca, je dobila ekipa 600.000 dinarjev nagrade. Drugo nagrado je dobil ing. Leopold Andree. Njegov izum oziroma njegovo delo bo omogočilo veliko boljše izkoriščanje toplote v kuriščih. Tako na primer so poizkusi pokazali, da je toplota termoelektrarne Trbovlje z napravo, ki jo je izumil Ing. Andree, večja za 2.8 do 7.5%>. Naslednjo nagrado je dobila skupina inženirjev za iznajdbo, s katero je omogočena uporaba poroznega betona pri gradnji predorov in podzemnih galerij. Dr. Ing. Ervin Prelog je dobil nagrado za vrsto strokovnih izračunov, ing. Karel Kranjc pa za proučevanje •lektrlčne frekvence in moči v jugoslovanskem električnem •mrežju. Ob tej priložnosti so bile razpisane tudi nagrade fc* teme za prihodnje leto. M lam. Ce prištejemo še nova semena, je uspeh tu. Le denarja manjka. Lani sem pridelal blizu 80 odstotkov krompirja več in 40 odstotkov več koruze in pšenice] — Zakaj ne poizkusite z zadru_ go, če nimate denarja, da bi zmogli sami? — Ne vem, raje bj sam, je odvrnil Tome. Name je naredil vtls naprednega kmeta, vendar tiste vrste »napredneža«, ki še stoji ob strani m čaka, kako bo »ratalo« ostalim. Jože Brodarič se je odpravljal v vinograd. Kljub temu je bil pripravljen za razgovor. Je član zadružnega sveta. Zasul sem ga z vprašanji: kaj mislite o steljnikih, 0 vlogi zadružnih svetov in kaj o pogodbenem sodelovanju. Preudarli je in počasi odgovoril; »Od kraja ljudje za , vsak0 novost godrnjajo. Ko jim lepo poveš in razložiš, popustijo. 2ele si vzgledov, predno prično sami, češ, če bo ta ln če bo oni, bom tudi jaz. Spominjam se kaj vse so govorili ko smo gradili zadružni dom. Zadružne kašče delajo, so rekli. Zdaj, ko je zgrajen jn so v njem pošta, šola, pisarne, 2 trgovini, kino dvorana in ko se tudi njihova mladina rada zateka vanj na razne prireditve so zadovoljni. Ko se je od zadruge odcepila trgovina »o bili v skrbeh, da bo zadruga propadla brez nje. Da je imela vedno trgovino, »o trdili. Zdaj vidijo, da odkup ln kmetijstvo veliko boljše potekata, ker v zadrugi ni trgovine. Tudi s steljniki je tako. Kje bomo dobili stal jo, skrbijo. Jaz pravim: še nikdar nas ni oblast pustila na cedilu, pa nas tudi zdaj ne bo. Po vojni, ko je blia vsa vas porušena, so nam dali na razpolago gozdove in opeko ter vse kar smo potrebovali za obnovo. Tudi neprizadeti so na ta račun marsikaj popravili in pozidali. Včeraj smo podpisali pogodbe za steljnike. V pogovoru nato so kmetje spraševali, kje bodo dobili »teJjo. Vstopila je »tara ženica In povedala; le tiho bodite, eem slišala, da bo vse dobro. Saj bo vendar več kruha, če bomo tam orali! Pogodbeno sodelovanje gre bolj počasi. Ljudje govorijo, da hibridna koruza ne uspeva. Kdor se je ravnal po navod ilih, j a Imel lep pridelek. Jaz sem je pridelal skoro enkrat več, Katarina' Kuzma, kmetica iz Pustega gradca, j« prišla k meni in povedala; lotos imamo lep pridelek koruze, ker nas je izrezala hibridna. — Ko sem prišel k sosedu Držaju, Je ružil koruzo. Pohvalil se je: Hibridna Je leiPa in 'težka. Iz enega stroka J« naružlm veliko več ko domače. V začetku je kazalo, da jo bo vzela suša, pa je bil pridelek vseeno zelo lep. Vse bo slo v redu ln Uepo, če bomo odborniki krajevnega odbora in člani zadružnega sveta dajali ostalim vzgled. Zadružni svet je nekaj novega ln dobrega. Preko njega bomo morali usmerjati kmetijsko proizvod, njo in kmetom pomagati do spoznanja, da je vse odvisno od njih samih. Čimprej moramo razumeti: bolj ko bom0 šli s časom naprej, več bomo pridelali in to bo dobro za nas vse.— Vesel sem bil odgovorov tovariša Brodarica. Ko sem se poslavljal, je prosil, naj ne objavimo njegovega imena, ker -bodo Dragatušci rekli, češ, kaj bo Brodarič... Po krajšem prigovarjanju je pristal tudi na to. Saj je bilo vse kar je povedal pošteno in prav. Po dragal uskih njLvah raste hibridna koruza, hmelj se bo kmalu začel vzpenjati po žicah v novih nasadih In buldožer bo kmalu izruval zadnje jelše in breze v steljnikih. Italijanka bo pripogibala v vetru težko klasje. Več kruha bo v jeseni, zato bodo vsi zadovoljni. Miloš Jakopec OB 40-LETNICI ZKJ SE DELOVNI KOLEKTIV PRIDRUŽUJE VELIKI MANIFESTACIJI PROLETARIATA S PREPRIČANJEM, DA BO DOSEGEL POD VODSTVOM ZK SE VEČJE DELOVNE USPEHE IN NA TA NAČIN DOPRINESEL SVOJ DELEŽ K ZVIŠANJU ŽIVLJENJSKE RAVNI DELOVNEG^. LJUDSTVA. Industrija motornih vozil Novo mesto Breze so izruvane in pospravljene, veje požgane. Naš orjak bo zasul še kotanje, da bodo plugi lahko zarezali prve brazde v spočito novo pridobljeno zemljo. Na dragatuških steljnikih nastaja nova podoba... (Foto: Jože Skof) Družbeni plan občine Novo mesto Novomeški taborniki v počastitev obletnice SK0J V nedeljo, 19. aprila, bo Partizanski odred gorjanskiih tabornikov po končanem prenosu slavnostnega govora generalnega sekretarja CK ZKJ Josipa Broza-Tita iz Beograda odprl v novomeškem Domu JLA razstavo o dejavnosti taborniška organizacije na Dolenjskem. Razstava je prirejena v počastitev ^40. obletnffce, ustanovitve SKOJ in bo pokazala v slikah, ročnih delih in maketah v*o pestro dejavnost te čedalje bolj priljubljene mladinske organizacije. Razstava bo odprta do 25. aprila vsak dan od 14. do 20, we, v nedeljo 19. aprila pa v&s dan. Zabojčke in cvetlice zastonj 1 • V želji, da bi imelo nai« Kot smo zvedeli, bo družbeni plan novomeške občine sprejel Šele občinski odbor, ki je bil izvoljen na volitvah 12. apri-&a. Družbeni plan občine je bil pripravljen za sprejetij* v prvi polovici aprila; ker se je rok za pripravo precej podaljšal, bo plan pripravljen temljiteje, kar mu bo sarro v korist. Oglejmo si nekaj okvirnih številk, ki nam bodo pomagale vsaj do bežne slike, kakšne naloge čakajo letos nase gospodarstvo in tudi nas občane. Plan predvideva, da se bo Stenografi in strojepisci med seboj V nedeljo, 12. arila, je bila v Zagrebu skupščina Zveze steno_ grafov in strojepiscev Jugoslavije, na kateri so razpravljali o izmenjavi in dopolnitvi pravil zveze, o plačah stenografov in strojepiscev, o enotni stenografiji srbohrvatskega jezika ter organiziranju zvez v LR Makedoniji ln LR Crni gori. Gasilci o sebi bruto proizvod povečal za 5%, narodni dohodek Pa za 6%. Industrijska proizvodnja bo večja (vse številke so primerjava z lanskim letom) za 11%, kmetijska za 2%t gozdarstvo za 7%, gradbeništvo na področju občine za 24%, promet bo za 11% manjši kot lani, trgovina enako kot lani, gostinstvo tudi kot lani, obrt pa bo za 2% višja kot lani. Kmetijska proizvodnja bo letos večfja le za 2%, spričo izredno dobre lanske letine, padec v prometu bo posledica ukinitve železniške vc— zovne delavnice v Straži, trgovina ln gostinstvo pa ostaneta na enaki realizaciji kot lani-zato, ker je bil lani dosežen promet res rekorden, predvsem posledica gradnje avto ceste. Družbni plan predvideva 1% dvig storilnosti dela pri enakem številu zaposlenih. Družbenemu planu bo priložen nadrobni seznam dviga storilnosti po posameznih gospodarskih organizacijah za 'leto 1959. Slika v investicijah je takšna; skupne Investicije v gospodarstvu bodo znašale blizu milijardo dinar- jev. Od tega bo za investicij« v industriji uporabljenih 50%, v kmetijstvu 19%, v gradbeništvu 4%, v gozdarstvu 4% v prometu 6%, v trgovini 8%' v gostinstvu 7% in v obrti 2%. Za negospodarske investicije je predvidenih 300 milijonov dinarjev aH skupno 21% vseh Investicijskih sredstev. Od teh 300 milijonov bo uporabljenih 37% za ceste, 4% za Elektrifikacijo, 42% za stanovanjsko izgradnjo in 17% v ostale namene. • • • • • • : • • • mesto in bližnja okolica čim lepšo podobo, je Turistično društvo Novo mesto sklenilo, da bo dalo izdelati primerne zabojčke za cvetlice. .Zabojčke dob« lahko lastniki m najemniki stavb ob cestah v mestu in okolici zastonj. Prav tako dobe tudi primerne sadike cvetlic. Kdor žeti dobiti zabojčke in cvetlice, naj se prijavi v pisarni komunalne uprave v pritličju Magistrata druga vrata levo. Ljudska tehnika tekmuje Ze tako živahno udejstvova-nje Ljudske tehnike v okraju, ki je bilo posebno vidno v prvih treh mesecih letošnjega leta, je pred nedavnim vzpodbudilo še nekaj novega. Občinski odbor Ljudske tehnike Brežice je v počastitev III. kongresa Ljudske tehnike ter v obdobju, ko proslavljamo 40-letnico ustanovitve KPJ in SKOJ, napovedal tekmovanje vsem občinskim odborom Ljudske tehnike na »bmočJu okraja novo mesto in njihovim organizacijam. Tekmovalni program Ljudske tehnike Brežice je bogat, saj obsega vrsto dejavnosti v pionirskih odredih, tehničnih krožkih in klubih mladih tehnikov, napoveduje ustanovitev novih organizacij LT na vasi, obljublja predavanja na vasi o elektrotehniki, o cestnem prometu ln posega še v ostala področja. V nedeljo 5. aprila Je zasedal v Novem me9tu plenum okrajne gasilske zveze Novo mesto, ki sta se ga razen članov in vabljenih gasilcev udeležila še Matevž Ha-ce — predsednik Republiške gasilske zveze, in Roman Ogrin — sekretar okrajnega odbora SZD-L Novo mesto. Po poročilih se je razvUa živahna razprava, ki je zajela razne probleme gasilstva. V našem okraju je bilo v preteklem letu 106 polarov, ki so povzročili nad 43 rrtMdoniov dinarjev ocenjene škode — dejanska je seveda še večja. To dokazuje, da je bilo glede preventivne službe narejenega* premalo. Se vedno Tekmovanje pionirjev na Mirni V nedeljo 19. aprila bo na Mirni v domu Partizana ob 15. uri popoldne tekmovanje pionirjev šole Mirna ln Sent-rupert pod geslom »Pokaži, kaj znaš!« Pionirji tekmujejo na čast 40-letnlce KPJ ker tudi oni želijo, da bi k veUlčastnim proslavam po vsej naši domovini tudi onj prispevali svoj delež. - Z novomeškega sejmišča V ponedeljek 13. aprila, so pripeiljall na živinski sejem 978 prašičev, za katere so zahtevali od 3.500 do 18.500 din. Prodanih je bilo 897 repov. namreč nimajo vse občinske gasilske zveze požarnovarnostiub komisij, katerih delo je, opozarjati lastnike večjih zgradb in drugih objektov na izvajanje varnostnih ukrepov. Podobne komisije pri gasilskih društvih pa naj bi opozarjale na izpolnjevanje varnostnih ukrepov Po naših vaseh. Več pozornosti pa je treba posvetiti tudi požarno-varoostni vzgoji mladine in odraslih. Poudarili so tudi, naj bi vse občine predpisale v svojih družbenih planih, da se steka 2V» od doklad na dohodnino iz kmetijstva v občinski gasilski sklad. Nekatere občine so to že storile. Precej gasilskih društev še nima svojih podčastnikov, do prihodnjega leta si Jih morajo društva priskrbeti. To je mogoče izvesti tako, da pošljejo sposobne člane v podčastniško šolo v Medvode. Razpravljali so tudi o razdeljevanju denarnih sredstev posameznim društvom. V bodoče J'Lh ne bodo dajali več vsem enako, ampak bodo popolnoma opremili nekaj društev. Se vedno se dogaja, da društva ne poravnavajo svojih obveznosti do republiške gasdlslke zveze. Glede odvajanja teh sredstev so gasilci našega okraja v republiškem merilu precej na koncu. Razpravljali so še o gasilskih uniformah, tekmovanjih, vzgoji pionirjev, ženskah - gasilkah in drugem. Za zaključek Je povabljenim aktivnim dolgoletnim članom podelil v imenu Republiške gasilske zveze njen predsednik Matevž Ha-ce odlikovanja. Z diplomo pa je Okrajna gasilska zveza rCagradila za dosežene uspehe na tekmovanjih Prostovoljno gasilsko društvo Draslčl. Naši delegati za 4. kongres sindikatov Občinske sindikalne svete bo zastopalo na 4. kongresu Zveze man, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju; Ludvik Kebe Janko Kastelic Kurcl Jerman sindikatov Jugoslavije, kj bo konec aprila v Beogradu 7 delegatov. Izvoljeni so bili: za Novo mesto; Ludvik Kebe, predsednik OSS; Janko Kastelic, predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto; za Črnomelj In Metliko: za oba občinska sindikalna sveta je Izvoljen delegat Karel Jer- Silvo Gorenc za Brežice; delegat Silvo Gorenc, predsednik občinskega sveta v Brežicah; za Sevnico ln Senovo: za oba občinska sindikalna sveta j« izvoljen delegat Anton Klako. čar, delavec v sevnlški Kopitarni ln član predsedstva občinskega sveta v Sevnici; za Trebnje in Žužemberk: za oba občinska sindikalna sveta je izvoljen delegat Kvlro Pe-trač, gradbeni tehnik podjetja Remont z Mirne, član plenuma OSS Novo mesto; za Videm-Krško; delavce t« občine bo zastopal na kongresu delegat Rado Barovič, tehnik v tovarni celuloze m papirja Dju-ro Salaj na Vidmu ln predsednik občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško. Sedem delegatov lz našega okraja bo zastopalo na kongresu 20.500 članov sindikatov vseh panog z našega področja. Želimo jim prijetno potovanj« v Bepgrad, kamor bodo odSll prihodni teden, po vrnitvi p« jih bomo' na sestankih ln zborovanjih radi poslušali, ko nam bodo govorili 0 svojih vtisih ln delu kongresa. OB 40-LETNICI NAŠE SLAVNE KPJ POŠILJAMO TOPLE POZDRAVE VSEM KOMUNISTOM, KI POSVEČAJO IDEJNI RASTI MLADINE IN PRIPRAVLJANJU MLADIH LJUDI ZA POLITIČNE IN DRUŽBENE FUNKCIJE SVOJO NAJVEČJO SKRBI Tapetništvo in dekoraterstvo NOVO MESTO Kvlro Petrač Rado Barovi' K^+%%/E%+//%$%%%$$$^+$^^$%^^Y/O+$^%%//++NR 14 1 Tončka Majcen SPOMINI NA BORBO Ker seje v istem času pričakovala Otvoritev druge fronte, ki bi olajšala položaj NOB, so žene to še posebno zahtevale z dolgim skandiranjem. JJobro se spominjam, da so med drugim zahtevale otvoritev druge fronte tudi s temi besedami: »Dajte nam orožje, me slovenske ž«r>e bomo odprle drugo fronto!« Bil je en sam val borbene navdušenosti. Ko je med kongresom pozdravil slovenske žene tudi zavezniški oficir Jones, je med drugim rekel: »Narod, ki ima take žene, ne more propasti.«. Na svoje domove so odhajale v borbenem razpoloženju in večina teh žena ni klonila tudi pod najtežjimi nasilstvi okupatorja in belogradistov. Na I. kongresu sem bila med drugim Izvoljena v plenum GO SP2Z. Okrog 15. oktobra 1943 je bilo razpisano narodno posojilo. Iz tehničnih razlogov se je zavlekla dobava obveznic, tako da smo jih dobili na okrožje ob prodiranju Nemcev v Novo mesto. Jože Penca-Dečko, ki je vokrožnem odboru OF odgovarjal za finance, je imel nalogo, da organizira po rajonih zbiranje posojila. Tovariš Dečko bi moral dobiti prevozno sredstvo — motorno kolo pri komandantu voznega Skupina aktivistov novomeškega okrožja leta 1943 na Runčecu: 1 — ing. Jože Levstik, 2 — Bogdan Osolnik, 3 — Angelca Jeršin, 4 — ■ Majcen Tončka, 5 — Mara Rupena, 6 — Jože Penca, t — Angelca Ooepek, 8 — stara mama i Runčeca s hčerinima , otrokoma parka za novomeško okrožje Zanu Moretu v Novem mestu, da bi se odpeljal v Skocjan, Smarjeto, Belo cerkev in Trebnje. Na srečo je bilo motorno kolo pokvarjeno, drugega prevoznega sredstva pa ni bilo, ker bi bil padel pri Beli cerkvi Nemcem v roke, ki so že prodirali proti Novemu mestu. Tako je odšel s kolesom proti Mirni peči in Trebnjem. Zaradi tega je rajonski odbor OF Trebnje tudi med prvimi zbral 250 tisoč lir narodnega posojila, katerega je sprejel tovariš Dečko že med nemško ofenzivo na Brezovi rebri. Ker je med tem časom bil na Brezovi rebri Bogdan Osolnik, ki je odgovarjal za narodno posojilo pri 10 OF, je izročil Dečko 210 tisoč lir njemu, 40 tisoč je pa obdržal za potrebe okrožja. Ljudje so vedeli, da bo razpisano narodno posojilo, saj se je že prej politično pripravljal teren. Ko sta bila pri bombardiranju Novega mesta ubita Sedejeva oče in mati, je hčerka Angela Sedej, ki je bila že v partizanih, zvedela, da sta starša namenila 40 tisoč lir za narodno posojilo, zato ga je po njihovi smrti ona izročila tovarišu Dečku. Tako je imel okrožni odbor OF potrebna denarna sredstva. Angelo Sedej je februarja 1944 ubila bela garda na Novi gori nad Stražo, kjer je ležala bolna v neki hiši. V tem času so nas Nemci večkrat bombardirali, posebno so se vsak Čas pojavile »štuke*, ki so pregledovale teren, obenem pa spuščale svoj smrtonosni tovor. Prodor Nemcev v Novo mesto je bil tako nepričakovan, da-kar nismo mogli verjeti. Stanovala sem pri družini Mirtič v Cegelnici pri Novem mestu, ko je začelo pokati. Gospodinja me je vprašala, kaj" je, če je nevarno. »Gotovo se naši vadijo,* sem rekla. Cez nekaj minut priteče okrožni kurir Hans Blatnik in pove, naj bežim, ker gredo Nemci že proti Prečni s tanki. Bilo je nevarno, ker je bila na eni strani Krka, na drugi cesta. 5 tov. Tonetom Mišičem, članom OO OF, sva stekla čez polje, spremljana od »štuk«, Čez cesto na Kal nad Prečno, kjer je bila vsa vas naša. Za to vas bi pripomnila, da so se partizani stalno zadrževali v nji tudi drugače je mnogo pomagala. Mnogo fantov ,e bilo v partizanih; ker ni bilo med njimi izdajalca, vas ni utrpela nobene škode. Na Kalu smo se dobili in skupno z drugimi člani okrožja in neko partizansko enoto odšli na Brezovo reber. -Ker je od vseh strani bežala vojska in aktivisti na Brezovo reber, sc Nemci hajkali. Okrožni komite se je po nekaj dneh ločil od enote, in smo se sami zadrževali na Brezovi rebri. Spominjam se, da je bil neko noč na straži Član okrožnega komiteja Iko, čez čas se je v njegovi neposredni bližini postavil nemški stražar tako, da se Iko vso noč ni upal premakniti; končno so Nemci proti jutru odšli. Večkrat smo za las ušli Nemcem. Nemci so v tej ofenzivi po zaslugi belogardistov pobili precej naših zavednih ljudi. Tako so v tej ofenzivi ubili v Zagradu pri Šempetru tudi Beceletovega očeta in mater. Ustreliti so hoteli samo očeta, kot ljudskega odposlanca; ko pa je mati videla, da je mož mrtev, je rekla: »Ustrelite še mene«. Tako so ustrelili še njo. Beceletova sta bila kljub temu, da sta 1942 izgubila hčerko Mari, 1943 sina Viktorja in 90 jim požgali domačijo, z vsem srcem za našo borbo. Značilen je odgovor Beceletove mame: ko jima je nekdo rekel, zakaj tako delata, saj ni otrok doma, je mama odgovorila: »Vsi partizani so naši otroci, moramo skrbeti, da ybodo imeli kaj jesti«. * Kljub siloviti nemški ofenzivi, izdajstvu bele garde in terorju na Dolenjskem niso mogli zatreti vse večjega poleta NOB. Po končani nerrški ofenzivi se je delalo na organizaciji, utrjevanju in izpopolnjevanju političnih forumov. Mislim, da je bilo v novembru 1943, ko smo imeli konferenco aktivistov na topliškem terenu, ki je trajal tri dni. Na konferenci se je razpravljalo o novi upravno teritorialni razdelitvi. Ukinila so se podokrožja in rajoni, organizirali so se okraji. Novomeško okrožje je bilo razdeljeno na 24 okrajev. Kako so se vsi imenovali, ne vem. Od okrožnega komiteja smo šli na konferenco sekretar Klemen, organizacijski sekretar Kamilo in jaz. Razen nas je bilo na konferenco poklicanih še mnogo aktivistov iz podokrožja in nekaj iz rajonov. Povečani so bili povabljeni na konferenco aktivisti, ki so bili že nekako predvideni za sekretarje novih okrajrih komitejev ali za člane. Konferenco je vodila oziroma imela referat članica CK KPS tov. Lidija Sentjurc. Vračajoč se iz konference, smo imeli nekje nad Stražo sejo s Člani mirno-peškega podokrožja. Za sekretarja Mirna peč je bil določen po prihodu na 'okrožje dosedanji član OK KPS Avgust Jaz-binšek-Iko. — Tov. Ervin Frfolja in je bil določen, da gre na Trebelno, kjer je bil že ves čas zadolžen od KP KPS, da izpelje organizacijo. Dne 15. decembra je bil Frfolja imenovan za sekretarjr okrajnega odbora OF Novo mesto. Za okraj Smarjeta je bila določena za sekretarja komiteja Mica Vido-vič, za okrajni komite Šempeter pri Novem mestu pa Jože Kačar-Kantor. V novembru 1943 je bil postavljen okrožni komite SKOJ. Za okrožnega sekretarja je bila imenovana Marjeta Vasic, poročena Pirjevec, člani pa so bili Zdenka Houbek, Roža Piščanec in Lojze Terpin. Prva seja je bila na Novi gori nad Grčevjem, kateri sem prisostvovala kot član OK KPS. Prav tako gmo v novembru postavili okrožni odbor SP2Z. Razen mene, PRED OSEMNAJSTIMI LETI Načrt letošnjih prireditev in svečanosti, namenjenih počastitvi 40. obletnice ZKJ, ki ga je na Senovem sestavil pripravljalni odbor, izpričuje, da bodo letos v tej občini praznovali veliko zgodovinskih dogodkov, pomembnih za te kraje in za vse Spodnje Posavje. Ze v začetku maja bodo praznovali obletnico prve konference spodnjeposavsklh komunistov, ki je bila 5. maja 1941 v Penku med Rožnim In Brestanico. Ker bo tudi naše bralce zanimalo, kako je ta posvet potekel in ker so bili njegovi sklepi močno pomembni za razvoj ljudske vstaje in splošnega upora proti okupatorju na področju današnjih občin Sevnica, Senovo, Krško in Brežice, smo se obrnili na udeleženca tega zborovanja, tov. Karla Sterbana, starega revolucionarja in predvojnega člana Partije. Na našo prošnjo je opisal zborovanje takole: »Celotna organizacija priprav za konferenco v Penku je potekla v največji tajnosti, saj smo lahko na vsak korak naleteli na sovražnika, Id je bolj in bolj čutil mržnjo iin odpor ljuidistjva. Naša partijska celica mi bila številna, toda člani Partije so biili dobro seznanjena z boijem, ki nas je čakal, bili pa so v svoji predanosti za ptevično stvar Partije in ljudstva pripravljeni dosiki.UK> uresniči -ti sleherno nalogo, najsi je biLa se tako nevarna. Večina so to bila mladi ljudje, toda v izkušnjah do tak ratnog a boja že dokaij zreli. Se danes, ko se spominjam teh fantov, sem ponosen nanje in jih često postavljam komunistom in mladincem za vzor. O konferenci, ki je bila določena za 5- maj 1941. leta, me je obvestil tovariš Slavko Slander en dan prej. Sestala sva se na Senovem. Naša partijska celica je dobila določene naloge. Predvsem smo se morali v največji tajnosti zbrati na mestu, kjer je bilo zborovanje določeno. Misdiim, da pripraivneišega kraja kot je Penk res "ne bi mogli izbrati. To je zapuščen, z grmičevjem obdan kraj skoraj tik ob Savi med vasjo Rožno in Brestanico. MaLo nad njim teče cesta, ki povezuje Brestanico in Blanco pod železniško progo, toda prostor je miren in pripraven in ravno toliko odmaknjen, da smo bdi vairni pred nepoklicanimi. Menim, da se nas je tistega dne zbralo 30 ali morda še nekaj več tovarišev — komunistov iz Spodnjega Po-savja. V Penk so prišli čimbolj neopazno iz različnih smeri in krajev, iz Krškega, Brežic, Dobove, Sevnice, Senovega in Brestanice- Danes se mnogih imen že več ne spominjam, precej udeležencev pa takrat tudi še nisem mogel poznati, ker smo delali na različnih terenih. Razen Tratarja in Jeriča so bili tU še fantje, Pepi Omerza, Sin-kovič. Zidarič, Hlebčeva fan- že od prej. Njegova pot revolucionarja in borca je bila vseskozi junaška. Kot sin obrtniika — krojača je bil že v mladosti vzgojen v revolu-cilonamem duhu. Savdmijčan ničeval naloge partijskega vodstva in oeuttr&lfafcjtA ko.ni-teja, katerga član je postal leta 1941. V Penku nam je najprej govoril o političnem položaju v svetu, nato pa ie opisal stanje pri nas in razložil položaj, v kakršnem smo se znašli. Tedaj se je živo razmahnilo ustanavljanje OF in osvobodilno gibanje v posameznih delih Slovenije. Opisal nam je dosežene uspehe na tem področju in naloge, ki so čakale komuniste in vse zavedne ljudi naše domovine v tistih u-sodnih dneh. Po nalogi CK je bilo treba začeti ustanavljati ne samo OF, temveč tudi organizirati bojne trojke z dolo- fronte, ustanavljali smo bojne trojke, zbirali najpotrebnejša sredstva kot orožje, hrano, in drugo za borbo. Konferenci so sledile še druge, vendar ie bil glavni začetek v Penku S te konference smo odnesli vsak na svoj teren nove izkušnie in navodila, ki nam Zapisek ob spominih na partijsko konferenco v Penku po rodu je že zgodaj spoznal trpljenje delovnega ljudstva ki proletariarta. Leta 1933 je bil od režima obsojen na 3 leta rotorje v Sremski Mitro vici-Po vrnitvi iz zapora je bil sekretar celjskega okrožnega komiteja, leta 1940 pa je odšel v ilegalo. Ko je okupator pričel strahotno terorizirati naše ljudi in še posebej komuniste, je Slavko Slander neustrašeno organiziral fitn pripravljal komuniste, ustanavljal oganizaciie OF ter ures- čenimi nalogami v boju proti okupatorju in izdajalcem. Konferenca komunistov v Penku, cfc posvetovanje posavskega okrožja, kot se je odslej imenovalo to področje, je sprejela na podlagi smernic in nalog CK sklepe, ki so bii! i zelo pomembni. Po konferenci,, ki je bila znanil-ka začetka oboroženega upora našega ljudstva, so se tudi pri nas začele prve akcije poti sovražniku. Začelo se je organizirano delo Osvobodilne Slavko Slander, narodni heroj, je govoril na konferenci v Penku jih je tovariš Slander podal nadvse prepričljivo in na borben, njemu svojski način* Slavko Slander je postal naš vzor, kakšen mora bitd komunist — revolucionar. Ni mu bilo dano, da bi uresničil vse nadaljnje naloge, ki jih je narekoval boj proti okupatorju. Toda prve enote štajerskih partizanov so bile njegovo delo, ki mu ga je naročila Partija s CK na čelu. V avgustu 1941 je v Mariboru, ko je iskal zvezo s partijsko organizacijo, padel v roke gestapa. Čeprav ga je sovražnik v zaporu na vse načine trpinčil, ni povedal fašistom niti svojega pravega imena. Ustrelili so ga pod imenom Franc Veber. Bogati sadovi konference v Penku so se pokazali v časih, ki so sledili- Po sklepih so prišla dejanja in sovražnik je tudi v tem delu Spodnjega Posavja iz dneva v dan slabel, dokler ni moral za vedno napustiti slovensko zemljo. Konferenca komunistov v Penku, na kateri so bili v tistih usodnih dnevih tudi v tem delu Slovenije sprejeti Lako važni sklepi in zastavljene zgodovinsko pomembne naloge, naj ne gre v pozabo, □b 40. obletnici naše Partije ie prav, da med drugim obudimo spomine tudi na te dogodke. K. Srečanja z novim svetom Ko sem služil vojsko Franca Jožefa, mi je moj znanec iz vasi, ki je bil tik pred vojaščino pobegnili v Ameriko, večkrat poslal v Celovec izvod , slovenskega tednika »Glas svobode«, ki je izhajal v Chicagu. Ta časopis je bil Jože Fortun pisan v socialističnem duhu in je bil tudi hudo protiav-strijski. Franca Jožefa si je tudi včasih privoščili s karikaturo in nekoč je za las manjkajo, da ga'Al stotnik ob nenadnem pregledu kovčkov opazil. To je bilo za mene prvo glasilo idej, ki osvajajo in bodo nekoč osvojil« vesoljni svet. nemški vajini ujetniki vrniti nazaj in po nekaj tednih dopusta smo bili že pri marš-kompaniji- Zaradi upora v Judenburgu so kader 17. peš-polka premestili noter v Tol-meazo v Furlamiji. V lokalih, kjer smo se shajali pied odhodom na fronto, so se na zidovih pojavili razni napisi, ki so naše poveljnike hudo prizadeli. Podpolkovnik Motnitz je ukazal vsem iti mimo njega ter ga je vsak pri tem moral gledati v oči. Mislil je, da bo na ta način dognal, kdo je tisti, ki mu kali vodo, im ruši disciplino, toda ni se mu posrečilo. šljejo v Slovenijo ter da se odpovedujemo nadaljnjemu vojevanju na tujih tleh- Jaz sem dotični spis, ki ga so so-p odpisali številni »Janezi«, nesel h komandi »Divisions-gruppe«. Ze drugi dan je prišel podpolkovnik in poklical vse predse, do zadnjega moža. V roki je imel »Dinstzettel«, kjer so bili naši podpisi z odpovedjo nadaljnjega vojevanja. Toda vse se je dobro izteklo, rekel nam je samo to: »Potrpite še in izpolnjujte povelja svojih oficirjev, ker jo mir že blizu- Avstrija bo sklenila mir v itnrinalsbilh dne- Med tem je izbruhnila vojna in kot mnoge avstrijske vo-ta, Hlai, Slamič in drugi, ki jake je tudi mene privedla v so spadali na naš teren. Rusijo, kjer srno °b Prevratu Zborovanje je vodil tova- imel'i dovoljj prtijožnosti, da riš Slavko Slander, narodni smo se seznanjali z komuni-heroj, član CK KPS in sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko. Se danes mi je pred očrni lik tega ne- Prišll smo v rezervo blizu Bozna na Tirolskem. Med nami je raistel odpor proti vojni in nekega dne v oktobru smo se zmenili, da bomo od stično idejo, zlasti tteti, kf smo znali braitd cirilico. Ko so spomladi leta 1918 PriŠilev Kijev, kjer sem takrat bil, ustoašenega borca in hrabre- nemške in avstrijske čete, smo višje komande rezervnih sku se morah vsi avstrijska jn pm zahtevali, da nas naj po- Člani ZK v prvih vrstah Karel Sterban, eden izmed ude-leženoev partijskega posvetovanja v Penku ga revolucionarja, 'ki je tako požrtvovalno obnavljal in krepil partijske organizacije na terenu ter organiziral osvobodilno giibanje in ustanavljanje prvih partizanskih enot v naših krajih. Poznala sva se Okrajni komite Zveze komunistov je v soboto, 11. aprila, sklical posvetovanje sekretarjev aktivov komunistov gospodarskih organizacij ln tovarn, ter tovarniških komitejev- Razprava je pokazala, da so osnovne organizacije ZK v podjetjih že našle stik z življenjem ln ni«0 več zaprte vase. Komunist j živahno razpravljajo o gospodarskih vprašanjih, o tarifni politiki, o zaključnih računih, o storilnosti dela ln uresničevanju plana v podjetju- Ponekod je že močno čutiti težnjo in zahtevo proizvajalcev Po vplivu na politiko občine, kar je zasluga komun is I tov. P110* ok°li tovarne in podjetja se t0reJ že podira, v delovanju komunistov Pa Je čutiti napredek. Na posvetovanju so ugotovili, da se morajo komunisti še naprej truditi razširiti in povečati politični vpliv organizacije ZK znotraj kolektiva, na organe delavskega upravljanja, na sindikat in se posebno na okolico, ki v njej živijo. Zveza komunistov bo sposobna uresničiti to nalogo le s stalnim nekampanj-skim sprejemanjem mladih lju-dl-delavcev v svoje vrste. vih, četudi bi Nemčija hotela nadaljevati vojno.« Po nekaj dnevih smo nekateri kar na svojo pese krenili na pot proti domu, ostalo moštvo 17. pešpolka so pa ujeli Italijani. Doma se le po vaseh pojavil strah pred »zelenim kadrom« in župani so hiteli ustanavljati »narodne straže«, ki pa niso imele kaj delati. Razen ttsoih zapeljancev, ki so dali večje vsote za vojno posojilo, le bil vsak vesel konca vojne in Avstrije ter je vladalo prepričanje, da gremo sedaj v novi državi, ki bo gotovo republika, boljšim časom nasprotri- Veliko ie bilo razočaranje po 1. decembru 1918, ko ie bi!o proglašeno zedi'njen;f3 Ui monarhija. Znani so dogodki v aprilu Dragatuš se pripravlja Poleg obilice poljskega dela 40-letnice KPJ, posebno pa se prebivalci s področja kra- praznovanje krajevnega praz- jevnih odborov in krajevne nika v okviru katerega ^ bo pisarne Dragatuš skrbno pri- večje število svečanih prire kot sekretarke, so bile članice' Mica Vidovič, Martina Petrič, Francka Aleš-Dunja. Sredi novembra 1943 je prišel za sekretarja okrajnega komiteja Novo mesto Matija Maležič-Ciril. Franc Cerne-Klemen je bil Imenovan za sekretarja okrajne izpostave, ostal je še nadalje član OK KPS. Za člane OK je prišel Anton Sagadin-Boštjan, ostali so še Kamilo. Franko, jaz, Marjeta Vasic, od 23. decembra 1943 dalje še Jože Hribar. Sestave OO OF v tem času se ne spqminjam. Razen reorganizacije, imenovanja novih okrožnih komitejev, okrajnih odborov OF in izpopolnjevanja okrožnih forumov se je po nemški ofenzivi mnogo delalo na utrjevanju nižjih političnih organizacij. V tem času smo organizirah tudi več uspelih mitingov. Med njimi se spominjam mitinga v Sahovcu pri DobrniČu na katerega je prišlo vse mlado in staro. Tega mitinga se spominjajo tamkajšnji ljudje še danes. Navzoči smo bili od okrajnega odbora OF Dečko, Dunja in jaz. Drugi je bil za božič 1943 v Klenoviku. Mitingi so ljudi zelo razgibali in združevali. Na Štefanove* 1943. leta sem zvedela od okrajnega sekretarja Matije, da sem določena za politično delo na Štajersko in da moram takoj na pot. Sestanek aktivistov, ki smo bili določeni za Štajersko, je bil pri Kralju na Verdu pri Vršnih selih. Na sestanek je prišla članica CK KPS tovarišica Lidija Sentjurć. Sestanka pa ni moglo biti zaradi prodiranja Nemcev od Vršnih sel. Umakniti smo se morali za nekaj dni v Semič. Končno smo imeli sestanek ,v Crmošnjicah; vodila sta ga tov. Sentjurčeva in -Vito Kraiger. Od aktivistov smo bili navzoči Miha BerčiČ, ki je bil določen za sekretarja Kozjanskega okrožja, Anton Sagadin-Boštjan, določen za sekretarja Celjskega okrožja, jaz pa za člana OK KP Revirje in za okrožno sekretarko SPZZ, Meta Košir za sekretarko PO SPZZ za Štajersko. Ob tej priložnosti je šlo na Štajersko tudi nekaj voj. funkcionarjev, med njimi Ivan Kovačič-Efenka. (KONEC) pravljajo na slavlje svojega praznika, ki ga praznujejo že več let 5. maja kot spomin na petomaaske volitve v stari Jugoslaivilji, ko je padel kot žrtev orožniške krogle F. Gor-še, doma iz Sel pri Dragatušu, in na strašen 5. maj leta 1944, ko so nemška in ustaška letala bombardirala Dragatuš, predvsem po zaslugi izdajalskega dekana iz Kočevja Petra Flajnika. Temu je nekdo v aprilu 1944 povedal, da je v Dragatušu. Glavni štab NOV in POS ter SNOS in Centralni komite KPS Dekan, misleč, da je to res, je to izdal Nemcem, oziroma vodstvu sovražne postajanke v Kočevju. Nemci so poslaili letala, ki so mirnemu prebivalstvu te vasi, prizadejala neprecenljivo škodo. Prebivalce tega področja veže mnogo spominov na 40-letmo delo Partije in zaradi tega bodo vsa praznovanja v tem letu v znamenju proslav Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije, organizirana politična sila delavskega razreda in delovnega ljudstva Jugoslavije! ditev, na katerih bodo sodelovala domača in okoliška društva in organizacije lz Bele krajine. D. 1919 na Vinici, ki lahko letos proslavi 40 - letnico svoje »boljseviske republike«, kipa je žal trajalo malo časa. Ljudstvo si je dalo duška, ker se je čutilo osleparjeno in prevarano. Tiste dni »e bila ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije. Njen vpliv je prišel do vidnega izraza pri prvih volitvah v novi državi 11« novembra 1920, ko je bila druga najmočnejša stranka v parlamentu. Vilada se je ustrašila ter že 30 decembra 1920 partijo prepovedala- Vlade so se pogosto menjaval«, fntmln JUa. ^m.JaiHa An Ittfa 1929 ka dva ducata, toda ena bolj kot druga je preganjala člane KP in po žandarjih oudnp pazila nanje. Precej simpatije je imel pri aas Radić in njegova stranka do leta 1924; ko ie pa opustil republikanski program in šel v vlado, je te simpatije izgubil. Stika z vodilnimi člani Partije pri nas na Dami j u ob Kolpi nismo imeli vse do leta 1940. Pokojni F. Spehar me je obvestil v maju 1940, da pride k nam neka tovarišica, ki je komun istka in za njeno bivanje in gibanje oblast ne ve. (Konec prihodnjič) VABIMO vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter organizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več poverjenikov Prešernove družbe, obstoječim pa nudite čim več pomoči. Naslove novih poverjenikov pa javljajte svojim občinskim odborom Prešernove družbe ali pa upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14-a — telefon: 21-048. POZDRAV DELAVSKEMU RAZREDU JUGOSLAVIJE, KI JE ZMEROM DOSLEDNO IZPOLNJEVAL SVO.JO INTERNACIONALISTICNO DOLŽNOST TER HKRATI ISKRENO POMAGAL IN PODPIRAL BOJ DELAVSKEGA GIBANJA IN NAPREDNIH SIL V SVETUl AVT0PR0MET - TUZEM. ŠPEDICIJA »GORJANCI« NOVO MESTO - STRAŽA . KULTURA IN PROSVETA NAŠA KNJIGA V PARTIZANIH Zelo vroče je bilo julija 1942. Naše čete im bataljoni so se prebijali proti Travni gori nad Ribnico. Noč za nočjo so borci nosili ranjence v bolnišnice, ki 60 bile v temnih gozdovih Travne gore in Kočevskega Roga. Po zraku so brnela italijanska letola in bombniki ter trosila letake, češ predajte se, vaša banditska vojska je uničena. Vasi so gorele. Notranjska je bila polna italijanskega vojaštva. V vseh četah in bataljonih so govorili: »Cas je, da bi začeli drugo fronto*. Po strmih stezah sva šla z aktivistom Načetom Vialčem (Fricem) obiskat naše ranjence. Julijsko sonce je žgalo po naših gozdovih. Bolnišnica je bila na zelo skritem kraju. Ko sva se plazila skozi gosto grmovje, si je Nace raztrgal hlače. Soje so kljuvale po trhlih smrekah, ptiči so peli, ne meneč se za goreče vasi, aa streljanje mitraljezov in topov. »Noben vrag ne bo našel naših ranjencev,« je rekel moj znanec. Pri vhodu bolnišnice je stal zdravnik Peter, kadil pipo in godrnjal, češ le kaj hudirja iščeta podnevi v bolnišnici. »•Tobaka in cigaret sva prinesla * pravi aktivist Fric. Nh trdih pogradih so ležali mladi partizani, ranjeni v noge, roke, glavo, v obraz... V nizki baraki je bilo vroče. Ranjenci so komaj dihali. Spraševali so: »Kaj ste prinesli? Kako je na tujih in domačih frontah?« Fric je delil cigarete. Na zasilnih posteljah so ležale štiri knjige: Gorkega »Mati«, Finžgarjeva »Strici«, »Ana Ka-renina« II. del in Marxov »Kapital«. Trije mladi fantje so se hkrati oglasili: »Kaj pa knjige? Sta jih kaj prinesla?« »Pozabila sva,« reče Fric. »Taki ste torej terenci,« se je oglasil težko ranjeni komandir čete, mlad kmečki fant, ki je ležal nn koncu dolge barake. »Mi tukaj dolg čas prodajamo! Dnevi teko. Ali naj slamo štejemo? Vasi gore, prosim te, koliko knjig bo zgorelo in nobenega vraga ni, da bi nam prinesel kaj čtiva! Knjige, knjige prinesite, siaj ran imamo tako še dovolj,« so kričali vsi vprek. »Bosta že videla, če bosta vidva kdaj ranjena, kaj se pravi biti brez knjig. Ti Peter « je kričal zdravniku dolg, suh mi-traljezec, ki je bil ranjen v obe nogi, »nobenega "fte pusti k nam, če nam ne prinese knjig!« »Se nocoj jih boste dobili!« sva obljubila ranjencem pred odhodom. Po stenah so visele slike in risbe Su-bica, Jakca, Langusa in reprodukcija neke slike Rembrandta. »Te sem rešil iz goreče hise, nakar sem bil ranjen v glavo« se je oglasil mali bombaš Zvonko. »Vredne so,« je dejal zdravnik Peter, »pokazal si, da si kulturen človek«. Mali bombaš se Je grenko nasmehnil. Ko sva s Fricem odhajala, je v baraki nastala tišina. Sonce je vroče pripekalo, ko sva se spuščala po zelenih senožetih v dolino. Dolge vrste Sižkovega bataljona so prihajale z Bloške planote. Se tisti soparni večer so trije kurirji nesli težke nahrbtnike v bolnišnico. Vasi pa so tiste dni gorele kar naprej. rt Burja je pihala okrog lesenih koč na Mokrcu. Zavijali smo se v raztrgane plašče. Precej tovarišev je imelo z vrečami ovite noge in z žico pritrjene slabe podplate. Sercerjeva brigada se je tolkla na Bloški planoti. Z bataljonom notranjskega odreda smo prišli iz krimskih gozdov v mokrške koče. Bilo je tiste dni, ko so bili Nemci tepeni pri Sta-lingradu. V našem odredu je bil slavist Martin. Nekega mrzlega dne pribiti bataljonski* kurir k meni in reče: Tovariš komisar, pojdi pogledat v kočo. Martin je menda znorel, kar naprej kriči o neki trojki, da jo je naredil nek kmet.« Sel sem s kurirjem k razbiti koči. Okrog vrat je stalo petnajst borcev in poslušalo Martina, kako je rohnel. Vsi so kazali s prstom na čelo, češ znorel je. »Preveč je učen,« se je potiho oglasila mala Nataša. Ko smo stopili v kočo, je ležal Martin na pogradu, mahal z rokami in deklamiral cele odstavke Gogo- Matevž Hace ljevih -Mrtvih duš«: »O, trojka, ptica trojka, kdo te je naredil?« ... »No, Martin,« sem ga ogovoril, »vsi mislijo, da si znorel, ko takole sam recitiraš Gogolja.« »Eh, kaj bodo kmetje, ki ne raeumejo literature!« V koči se je nabralo polno partizanov. Pa se oglasi starejši borec, doma nekje z gorenjskih hribov: »Hej, ti Martin, učen si, pravijo, in celo profesor si bil, pravijo. Mi vsi skupaj pa bi radi vedeli, zakaj zaklepaš svojo učenost vase. Šestnajst let, praviš, si drgnil šolske klopi in na tisoče knjig, praviš, si prebral in nič nam nisi še govoril o njih. Te dni je obletnica Prešerna. Povej nam kaj o Prešernu!« »Saj bi,« se oglasi Martin, »pa nimam pri rokah gradiva o Prešernu« Toda *— hočeš nočeš, je moral naš Martin govoriti o Prešernu. »Samo po domače in razumljivo pripoveduj, ker mi nismo študentje,« so ga prekinjali borci. Zunaj je brila mrzla burja. »Zdaj nam govori pa še o Cankarju,« so silili vanj nekateri tovariši, ko je končal o Prešernu. Dolgo v noč so govorili o naših knjigah in o pisateljih. Od takrat naprej je moral Martin, kadar je imel čas, vedno pripovedovati o knjigah. * V oktobrski ofenzivi 1943 leta smo bili na Primorskem, v Brkinih. S komandantom brigade Jaketom, starim Sercerjevcem, sva ves popoldan pregledovala bataljone. Sneg, pomešan z dežjem, je padal ves dan. Bilo je zelo mraz. Hodila sva po blatni poljski cesti. »Potrpi, Jaka, kmalu prideva v vas, v dobro brkinsko vas,« sem ga dražil, ko je venomer godrnjal zaradi slabe steze. Ko sva stopila v veliko kmečko hišo, nama pravi bataljonski kuhar: »V sobi se prepirajo zaradi nekih knjig.« Soba je bila res polna borcev. Ob veliki mizi je stal četni komisar in kričal: »Tovariš, ne sme se več zgoditi v moji četi, da bi borci nosili »šunt romane« s seboj. To ni častno za borce naše hrabre vojske!« »Tovariš, ne kriči tako,« ga prekine komandant Jaka. Vprašaj ga, koliko časa je pri nas. Zakaj pa ga niste že prej poučili?« »Eh, od doma sem prinesel,« se oglasi mlad fant, »komaj tri tedne sem v brigadi.* »Tako je, tovariši,« nadaljuje četni komisar. »Aktivisti so nam preskrbeli mnogo knjig. Tukaj so. Vsak si lahko izbere, kakršno hoče. Potem jih boste zamenjavali med seboj. »Ampak rečemo ti, tovariš komisar,« se oglasi intendant, -knjig, ki so jih napisali pisatelji, ki so danes belogardisti, ne bom bral!« Vsi borci so se zasmejali. »Takih je zelo malo v Sloveniji!« je pripomnil četni komisar. Ko so Sercerjev bataljon v Tratah napadle močne nemške sile in so se borci prebijali skozi obroč, se je mitralje-zec Mirko vrnil v vas, čeprav so bili Nemci že tam. Štirikrat ranjen v roko je prišel v vas Celje. »Zakaj si šel sam nazaj,* sem ga vprašal. »Pozabil sem tole,« je odgovoril in vrgel na mizo knjige: »Vprašanje leni-nizma«, Prežiha »Samotrastniki«, Marxa in Tavčarjevo »Visoško kroniko« in »Maske«. Samo zaradi teh knjig sem raje dobil štiri rane, kakor, da bi ostale v nemških rokah.« Vsi v sobi smo občudovali mladega mitraljezca. »Taka vojska ne more propasti,« je rekel pesnik Kajuh, ki je slonel ob mizi in si ogledoval okrvavljene knjige. Ob veliki ofenzivi leta 1944 smo se tolkli s štirinajsto divizijo po Štajerskih hribih. Nahajali smo se za Konjiško goro in Lindeško grapo. Štirikrat je bataljon Tomšičeve brigade napadel Nemce iz Lindeškegn gradu, toda -kljub temu so silili naprej. Rili so spočiti in dobro oboroženi. Minometalci in artile-rija so jih podpirali. Snežilo je kar naprej. Proti večeru smo se prebijali proti, Socki. Na Linde-škem gradu je stala trojka mitraljezcev z desetarjem Pepetom. Mračilo se je in komisar čete je šel k razvalinam, da potegne ostale borce s položaja. Ob zi-dovju je našel komandir dva tovariša mrtva, tretji pa je težko ranjen stiskal k svojim krvavečim prsim knjigo Gor-. kega »Mati«. »Tega mi ne smete vzeti, to moram imeti, da se bom učil,« je mrmral umirajoči. ' Umrl je in še vedno stiskal 'cnjigo k sebi. , ,/>r Da, borci, ki so branili našo svobodo, so globoko ljubili svojo materino besedo in zanjo umirali... (Matevž Hace: Partizanske slike, GOZB Slovenije, Ljubljana 1951) Vlado Lamu t: POKRAJINA OB KRKI (tuš, 1958) ANTON MELIK: POSAVSKA SLOVENIJA Slovenska Matica je pred kratkim Razposlala tretji del geografskega opisa Slovenije, ki ga je pisatelj dr. Anton Me-Uk izdal pod naslovom »Posavska Slovenija*. Ko bo izšlo še »Slovensko Primorje«, bomo imeii v rokah celotni geografski opis Slovenije. Pravkar izišlo delo ima za Dolenjsko izrazito važnost, saj je skoro polovica obsežne knjige (595 strani) posvečena Dolenjski v širšem smislu. Pod tem pojmom je namreč obdelana Krška dolina z Gorjanci, srednja Dolenjska (z Mirensko dolino in Suho krajino), Zahodna Dolenjska (Lašče, Ribnica ter Kočevsko), Slovensko porečje Kolpe in Bela krajina. Prva polovica knjige vsebuje Gorenjsko z Ljubljansko pokrajino ter Zasavje, zaključuje pa se z Notranjsko. Tako ima Dolenjska tudi s sosednjimi pokrajinami vsestransko zvezo in pregled. Razume se, da je knjiga pi- zvezami, surovinskimi viri, sana strokovno in da zahteva klimatskimi i^goji, pokra\jin- za popolno razumevanje dolo- sko razčlenitvijo in celo vrsto čeno geografsko in geološko drugih vprašanj, znanje. Povsod, kjer se zdi po- trebno, /e na kratko zajet tudi zgodovinski razvoj krajev. — Vendar bo gospodar stvenik-politik našel v delu predvsem tiste dospodarsko-geografske podatke, ki jih je treba pri vsakem dolgoročnem gospodarskem planiranju upoštevati. Stopnja in pomembnost krajev in pokrajin je namreč u najtesnejši zvezi z naravno lego, vodami, g prometnimi Heroj je samo tisti, ki kljub smrti ustvarja življenje, ki premaguje smrt... MAKSIM GORKI Nova serija romanov v časopisu »ROMANI« V preteklih letih Je Posavskii muzej v Breilcah pokazal vrsto večjih ln pomembnejših zgodovinskih ln etnografskih razstav, kJ Jih rad« obiskujejo Sole ln prebivalstvo iz Posavja. Letos pa bo muzej razen nalog, ki jih Je uspe-6no opravljal do sedaj, posredoval svojim obiskovalcem tudi več likovnih razstav. Upravičeno sme mo reči, da prj tem svojem plemenitem delu pač orje ledino, saj doslej Likovnih razstav v Brežicah skoraj se ni bilo. Zato bo šlo verjetno v začetku, dokler se prebivalstvo ne nauči obiskovati dn opazovati tudi tovrstne razstave, nekoliko težko. Z veoimi razstavami v letošnjem ln v prihodnjih letih pa bomo pri večiinl obiskovalcev lahko dosegli nas poglavitni namen, da bodo le-tl spoznali in znaii vrednotiti današnjo in polpreteklo slovensko likovno umetnost. Kot prva Je bila v soboto, j aprila v dvorani Doma JLA v Brežicah odprta umetnostna razstava olj mladih slovenskih slikarjev Mirota Cetina in Marka Suštarši-ča Oba sta po vojni absolvirala Akademijo upodabljajočih umetnosti v LJubljani im sta prvič razstavljala s svojimi mladliml kolegi kot »Skupina 53« v Modemi galeriji v Ljubljani, kmalu pa tudi v drugih naltih večjih umetnostnih srediSčlh — Zagrebu, Beogradu, Sarajevu. Reki, Dubrovniku in Mariboru. S svojimi deli pa sta umetnostna razstava v brežicah vzbudila zanimanje tudi inozemstvu, kjer so bila njuna platna razstavljena že v Rbnu> Milanu, Varšavi. Livornu, Pragi, Bratislavi ln Haagu. Clanl »Skupine 53« danes sicer ne nastopajo več skupino, samo Cetln ln Suštaršlč sta letos februarja razstavljala skupaj v Jakopičevem paviljonu svoja dela iz pre- Vlado Lamut: Koncentracijsko taborišče Monigo _ 20. febr. 1943 teklih dveh let. Umetnostna kritika, ki Ju želi označiti kot slikarja sureaUsta, je ob tej razstavi o njunih delih vedela zapisati mnogo pohvalnega. Dela obeh umetnikov se na razstavi lepo dopolnjujejo. Oba privlačujejo podobni motivi, vendar jih umetniško poolnoma različno izpovedujeta. Sustarsicevl »interieurl«, »pokrajine«, »črne hiše« in »trdeče mize« so zavite v tajinstvon mrak, Cetlnove pokrajine, hiše aiu n > slikani s toplimi, svetlimi barvami. Oba sicer mehka ldrika, vendar se iz njunih del takoj vidi, da vsak po svoje opazuje naravo in i- Umetnostna tort/tika Je zato ob njuni razstavi upravičeno zapisala, da je Cetln tipičen »juž-njak«, Suštaršlč pa skoraj prav tako značilen »severnjak«. V Brežloah sta mlada umetnika poleg del. ki so bila letos razstavljena v Jakopičevem paviljonu, razstavila nekaj olj tudi iz svoje mlajše dobe. Tako obiskovalci te razstave lahko spremljajo njuno umetniško rast ln razvoj, obenem pa lahko spoznajo del sodobne slovenske likovne umetnosti, saj v obeh avtorjih že danes umetnostna kritika doma im v tujini vldii marljiva ln obetajoča umetnika. Ze nekaj časa zadovoljujejo slo-, venske bralce, ki Imajo radUlepo slovensko besedo, zanimive pove stl in pravlačnl romani v časopisu »ROMANI«, ki ga izdaja Mariborski literarni klub. List, ki bi ga lahko imenovali tudi neke vrste družinski časopis, si Je že pridobil ugled ln ga bralci zelo cenijo. Zdaj »o v listu zaključili s prvo serijo romanov. Z 20. februarjem so pritegnili bralce zopet novi romani, ki so tokrat Izbrani ie bolje in so namenjeni res prav vsakemu. Uredništvo Je po dolgem preudarjanju ln upoštevajoč okus bralcev izbralo izmed svetovnih del znani roman o padlem dekletu, ki pa se dvigne lz nižin s svojo čisto ljubeznijo, s trpljenjem lp končno s smrtjo. To Je Dumasova »DAMA S KAMELI-JAMI«, znana tudi po nesmrtni operi »La Travlata« in istoimenskem filmu s slavno Greto Gar bo v naslovni vlogi. Divja ln neobrzdana narava francoske pisateljice George Sand Je znana. Taka Je tudi v svojem pisateljskem ustvarjanju. Njecno prvo samostojno delo, roman »TNDIANA« bodo »ROMANI« prvič predstavili slovenskemu občinstvu. Ljubezen, ljubosumje, tragika m med vsem tem sreča so glavni motivi te čudovite zgodbe Naposled bo v drugi seriji »ROMANOV« Izhajal Se Izredno na pet detektivski roman »ZLOCrN v GRADU«. Med številnimi detektivskimi zgodbami, ki krožijo danes po svetu, Je »Zločin v gradu« gotovo med najboljšimi. 2e ime pisatelja Emila Gaboriauja to dokazuje. Razen tega. da Je pisan napeto ln živahno, so njegove osebe izdelane mojstrsko in za dovoljujejo še tako zahtevnega bralca. Nova serija romanov v »ROMA- NIH« bo razen tega bogato Ilustrirana ter tiskana tako, da bo lahko vsakdo vezal posamezni roman v knjigo, če bo to želel. Ob koncu Je treba povedati še NVVvseh ;^rs ves ^^'i^^ Pouk Pa tudi za nestrokovnjaka je knjiga mikavna, saj nudi obilico zanimivih ugotovitev in pogledov. Odpira mu celoten pregled na velik del slo-venskega ozendja, ki je — kakor ugotavlja pisec — ie vse premalo natančneje raziskan. Zato ie ob nekaterih problemih edini izhod začasna domneva in verjetnost. Odgovornim faktorjem se torej nalaga trajna naloga, da kakor koli skrbe za sistematično obdelavo vsega doslej premalo raziskanega domačega sveta. Za ves nadaljnji gospodarski razvoj je pač osnovnega pomena, da razpolagamo z naj-važnejšemi potrebnimi podatki. So predeli na Dolenjskem, ki se zaradi odseljevanja ljudi še nadalje praznijo odnosno absolutno tako počasi napredujejo, da t? resnici relativno nazadujejo, zlasti kjer se industrializacija ne uveljavlja. Pregled gospodarske strukture srednje Dolenjske pač ni razveseljiv (stran 428-9). Ob izidu te knjige je treba opozoriti naše šole, da si jo oskrbe. Geografski izleti in porterjih. ce pa naročijo najmanj 3 izvode pa Jim uprava dostavi časopis tudi na dom. Naslov uredništva m uprave »ROMANOV« pa je: Maribor, poštni predal 152 bo dobil s podatki iz knjige resno in solidno zasnovo, učitelju pa bo knjiga nudila bogat vir za krajevno in širšo geografsko orientacijo- Peter Leveč: v pomladi tej (Aprila 1945) Samoten stopam v pomladanski čas. Na tratah vrtnih češnje so odevele — steze pred mano kakor prt so bele. Tovariši, zdaj v mislih sem pri vas! Pri vas, ki tiho ste od nas odšli, pri vas, ki z nami skozi vihre šli ste] Težko mi je, ker zdaj med nami niste — v pomladi tej, ki čez obzorja rdi. A padli mladi v vihrah ste jeklenih... V bolesti stopam v dalje rosnih leh — in z mano gre vaš žalostni nasmeh blesteč se v lesku trav in solz vodenih. In s češenj pada, pada čar cvetov v otožni slutnji maja ln plodov. (Iz zbirke »Koraki v svobodo«) Maksim Gorki Mati je sedla k vhodu, da bi Jo bilo videti, \ čakala. Kadar so se vrata odprla, j,e udaril vanjo oblak hladnega zraka; to ji je do-vi-o delo in globoko, na vse prsi, ga je vlekla vase. V čakalnico so s svežnji v rokah prihajali težko oblečeni ljudje, ki so se nerodno zatikali med vrati, preklinjali, nato pa vrglj svoje reči na tla ali na klop in je!i oprhavati suho ivje z ovratnikov in rokavov svojih sukenj ter si ga stokaje brisati z- brkov in brade. Vstopi; je mlad človek z rumenim kovčkom v roki; bistvo se ju ozrl ln stopil naravnost k materi. »V Moskvo?« je polglasno vprašal. »Da. K Tanji.« »Nate!« Postavil le kovček zraven nje na klop, hitro vzel cigareto, jo prižgal, privzdignil kuimo in molče odšel skozi druga vrata. Mati je z roko pogladila mrzli usnjeni kov-ček, se s komolcem naslonila nanj in se jela zadovoljno ogledovati po ljudeh. Ccz minuto je vstala ln se presedla na drugo klop. ki Je bila bližje pri izhodu na postajni hodnik. Kovček je lahno držala v roki saj ni bil ve-'ik; z vzdignjeno glavo Je stopala po čakal- ATI niči in ogledovala obraze, ki so Švigali mimo nje. Mlad moški v kratkem vrhnjem suknjiču je zadel obnjo; molče j,c odskočil in ponesel roko h glavi. Nekaj na njem se ji je zazdelo znamo, ozrla se Jo in videla, da Jo z enim očesom svetlo gleda izza ovratnika. To pazljivo oko j,o je zbodlo, roka, ki je v nji držala kovček, se ji je stresla, in breme je mahoma postalo težko. »Nekje sem ga videla!« S to mislijo je zabrisala mučni in nejasni občutek v prsih, braneč se drugih besed, da bi nc opredelila čustva, ki ji je rahlo, a oblastno in mrzlo stiskalo srce. Toda čustvo je raslo, se dvigalo v grlo in polnilo usta s suho grenkobo: zgrabila jo je nestrpna želja, da bi se obrnila in ga Se enkrat pogledala. Storila je tako in Tibeta, da stoji neznanec Se vedno na prejšnjem kraju ln oprezno prestopa z noge na nogo. Podoba ie bila. kakor da nekaj hoče, pa se ne more odločiti. Desno roko .t'f Imel zataknjeno med gumbe na suknji, drugo pa je držal v žepu. zato Je bila desna rama na oko višja od leve. Brez naglice je stopila h klopi ln sedla, previdno in počasi, kakor bi se bala, da hi se v nji nekaj ne utrgalo. Spomin, zbujen od ostre slutnje, da je nesreča blizu, je dvakrat postavil tega človeka pred njo — enkrat na polju za mestom, po Ribinovem brtegu, drugič pa včeraj na sodišču. Tam je stal zraven nJega revirni nadzornik, ki mu je bila krivo pokazala Riblnovo pot. Poznali so Jo ln Jo zasledovali — to je bilo jasno. »Torej me imajo?« se je vprašala. In v'na-slednjem trenutku si Je drhte odgovorila: »Mortebltl 3e ne...« A takoj se je premagala in strogo rekla: »(Imajo me!« Gledala je okrog sebe, ne da bi kaj viđala, a misli so se ji kakor iskre druga z d ruso ukresavale in ugašale v možganih. »Naj pustim kovček in - odidem . ■ •« A ie bolj svetlo je blisnila druga iskra: »Sinovo besedo naj zavržem? V take roke...« Stisnila Je kovček k sebi »Naj odidem z njo?... Zbežim naj?.. « Te misli so se jI zdele tuje. kakor da bi jih nekdo šiloma vlival vanjo. Zgale so jo, njih opekline so jo okrutno skelele v možganih ln Ji bičale srce kakor ognjene niti. In vtem, ko so jI zbujale bolečino, so ženo žalile in jo odbijale od sebe, od Pavla In vsega, kar je bilo že zraščeno z njenim srcem. Čutila je, kako jo trdovratno stiska sovražna moč, kako ji tlači ramena in P*pl, kako Jo ponižuje ln jo pogreza v smrten Urah. t Silah na sencih ji je jelo burno razbijat i in pod lasmi ji je postalo vroče. Tedajci pa, z enim samim velikim, rezkim naporom srca, ki jo je vso pretresel In zdramil, je uplhnila te zvite, majhne, slabotne plam e tu" ke ln zapovedujoče rekla sama Nuj: »Sram te bodi!« Takoj ji J« odleglo, in vsa moč se Ji Je vrnila, ko je dodala: »Ne sramoti sina! Nihče se ne boji.« Njene oči so srečale neznan, žalosten in plašen pogled. Nato se je za trenutek pokazal v njenem spominu Ribinov obraz .. Teh nekaj sekund omahovanja je vse utrdilo v nji. Srce jI je jelo mlrneje utripati. »Kaj bo zdaj?« je mislila ln pazila. Vohun je bil poklical čuvaja; šepetal mu je nekaj in t očmi kazal nanjo. Čuvaj ga je ogledoval in se zadenski odmikal. Pristopil Je drug čuvaj, poslušal, se nasmehnil ln na-mrščil obrvi. Ta Je bil star, zajeten mož, sivolas in neobrit. Glej, zdaj je poklmal vohunu in krenil proti klopi, kjer je sedela mati, vohun pa je jadrno nekam zginil Starec Je stopal počasi in z jeznimi očmi pazljivo otipaval materin obraz. Pomaknila se je globlje v klop. »Samo, da bi me ne tepli ...« Obstal Je vltric nje. pomolčal ln zamolklo, strogo vprašal: »Kaj gledaš ...« »Nič...« »Seveda — tatica! Tako stara s! že, pa kradeš...« Zazdelo se ji je, kakor da bi jo bile te be-sede udarile po obrazu, enkrat in še enkrat: zabolele so jo, te hudobne, hrlpave besede, kakor da bi ji trgale lica in zbijale oči... »Jaz? Nisem tatica, lažeš!« je na vse Prsi zavpisa, In vse okrog nje se je zavrtinčilo v burji njenega ogorčenja, ki je z grenko ra*-žaljenostjo upijanjalo srce. Srdito Je poteg nila za kovček, in kovček se je odprl. »Ne, glej! Vsi poglejte!« je zakričala, vsta la, vzela Iz kovčka sveženj okllcev ln za mahnila z njimi nad glavo. Skozi šumenje v ušesih Je slišala vzklike ljudi, ki so drli na kup, in videla, kako so hitro tekli — vsi. od vseh strani. »Kaj Pa je?« »Tu, policijski vohun...« »Kaj je to?« »Ukradla je. pravijo.. .« »Tako poštena je videti ... aj, aj, aj!« »Nisem tatica!« je z močnim glasom rekla mati, nekoliko pomirjena ob pogledu na ljudi, ki so se z vseh strani zgrinjali okrog nje. »Včeraj so sodili politične, moj sin je bil tam — Vlasov — in je imel govor — tukaj jel Hotela sem ga nesti ljudem, da bi ga bral] in premišljevali o resnici...« Nekdo ji je previdno potegnil papirje lz rok; mati Jih je zavihtela v zraku ln jih vrgla med množico. (Roman Maksima Gorkegra »Mati« je posvečen dogodkom v času. ko se Je razmahnilo delavsko gibanje, to Je čas okrog prve ruske revolucije leta 1905 Pisal ga le v tujini, kamor se je bil zatekel po zlomu revolucije Po sodbi sovjetskih znanstvenikov in kritikov 1e Gor-ki z njim utemplUl socialistični realizem ki Je bil proglašen za vodilno smer v sovjetski literaturi Namen romana je bil vliti delavcem pos;um in borbenost v težkih dneh po zlomu revolucije leta 1905.) 16999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 34^29450926791^857914373153857^701^064 V nedeljo smo volili V občinah Novo mesto ln Trebnje so v nedeljo, 12. aprila volili nova občinska ljudska odbora. Oglejmo si volilne rezultate: Od 26.245 volilnih upravičencev v občini Nov© mesto je volilo 21.879 upravičencev ali 83.36 odstotka. Od 11.467 volilnih upravičen- Proizvajalcem v občinah Novo mesto in Trebnje! V soboto, 18. aprila in v nedeljo, 19. aprila bodo proizvajalci občin Trebnje in Novo mesto volili svoje predstavnike v zbor proizvajalcev. Prepričani smo, da bodo tudi te volitve proizvajalcev potekle z visoko udeležbo. Kmetje zadružniki bodo na volitvah svojih predstavnikov za kmetijsko skupino zbora potrdili pripadnost novemu, boljšemu načinu kmetijske proizvodnje s pomočjo kmetijske zadruge, ki jim pomaga s sortnimi semeni, umetnimi gnojili, kmetijskimi stroji in agrotehničnimi ukrepi. Z volitvami bodo potrdili dosedanje pomembne uspehe, ki so jih na ta način dosegli v kmetijski proizvodnji In svojo željo po še večjem napredku. Enakih želja bodo v soboto volili proizvajalci vseh drugih panog našega gospodarstva svoje predstavnike v industrijsko skupino zbora proizvajalcev. Obširne naloge SZDL v Novem mestu V sredo 8. aprila je bila v Novem mestu seja predsedstva občinskega odbora Socialistične »veze. Plenum je zadolžil predsedstvo, naj ustanov; razne komisije za delovanje Socialistična, zveze, ker je doslej delovala le komisija za družbeno upravljanje. Na seji so ustanovili štiri komisije: za družben0 upravljanje, za družbene organizacije, za delo med ženami ter komisijo, ki se bo ukvarjala s prireditvamj in propagando. Vprašanje stanovanjskih skupnosti v Novem mestu so na tej seji dokončno rešili. Sklenili so, naj bodo v Novem mestu tri stanovanjske skupnosti državljanov; ena v Kandiji, ena v Bršljinu 1"- ena v središču mesta. Socialistična zveza bo osnovala iniciativne odbore za ustanovitev teh skupnosti. Poudarili so, da je naloga stanovanjskih skupnosti reševati razna vprašanja, ki teže državljane v vsakdanjem življenju. Glede statutov so se dogovorili, da bodo skušali uporabiti izkušnje drugih občin v Sloveniji, ker predlog novomeškega statuta stanovanjski skupnosti ni primeren. Ko bodo dobili na vpogled statute ostalih občin, bodo na skupnem posvetovanju komisije in članov Iniciativnih odborov izbrali najprimernejšega. Nato si bo posebna delegacija ogledala delo stanovanjske skupnosti državljanov v tisti občini. Razpravljali so tudi o ureditvi mesta v okviru stanovanjske Atletsko tekmovanje v Novem mestu Novomeški atleti bodo imeli prvi letošnji nastop v soboto 18. aprila ob 16, url. Na tem tekmovanju bodo poskušali svoje sposobnosti za otvoritveno tekmovanje, ki bo naslednjo nedeljo v Ljubljani. Tekmovalci bodo nastopili v naslednjih panogah: 60 m, 400 m, 1000 m, višina, daljina, troskok, kroglo, disk. kopje; ženske: 60 m, 400 m,, višino, daljino, kroglo. Ker so nekateri atleti v letošnjem letu redno vadili, pričakujemo lahko dobre rezultate. Vabimo tudi začetnike, ki imajo veselje do atletike, saj Je tudi na zadnjem krosu v Novem mestu nastopilo večje število mlajših, posebno vajenske mladine, katero pogrešamo v naših vrstah. O. skupnosti. Novo mesto se 2 gradnjo novih stanovanjskih blokov hitro širi. Nujno je treba skrbeti pri tem tudi za vprašanje turističnega flika dolenjske metropole. cev v občini Trebnje je vodilo 10.048 upravičencev alii 87,60 odstotkov. Vreme je bilo v nedeljo lepo in torej volivcev nI oviralo Rezultat je zadovoljiv, če upoštevamo, da so bilie to lokalne volitve v dveh občinah, da je bil rok za pripravo volitev sorazmerno kratek m še to, da je mnogo kmetov v nedeljo zaradj lepega vremena delalo v vinogradih, ker je dosedanje siiabo vreme precej zavrlo spomladanska kmečka dela. Volilni rezultati bj bili tudi boljši, če bi voilili vsi volilni uravičenci, ki začasno ne prebivajo na področju občine. Jutri: plenum SZDL Črnomelj Sestati se bo prvič po Izvolitvi 17. aprila v Črnomlju. Razpravljali bodo o številnih nalogah. Predvsem nameravajo določiti naloge Socialistične zveze pri delu za uresničevanje družbenega plana, ki ga je sprejela občina. Določili bodo konkretne naloge osnovnih organizacij Soči artistične zveze po občinski konferenci. Ustanovili bodo 5 komisij za razna področja; za ženska vprašanja, komisijo za Prešernovo družbo, komisijo za tisk ln propagando in komisijo za delo na vasi. BRIGADIRJI VII. NOVOMEŠKE MDB VIL novomeško MDB »Milan Majcen« bo odšla na avto cesto v četrtek, 23. aprila. Zbor brigade bo isti dan ob 9. uri zjutraj pri osnovni šoli v Novem mestu. Brigada odide v Makedonijo, v kraj Dubrovo na odseku avto ceste Negotin—Demfr Kapija. OKRAJNI KOMITE LMS NOVO MESTO Mladinski aktivi pred kongresom ZKS Za Elan - samo ena točka ELAN (N. m.) : PARTIZAN (Škofljica) 1:1 (lit) Nogometaši so v vrtincu prvenstvenega tekmovanja. Njihove lige so navadno velike — imajo po deset, dvanajst In več članov, zato se Je njihovo prvenstveno tekmovanje pričelo že pred štirinajstimi dnevi ali Pa še prej. Nogometne enajstorice iz našega okraja sodelujejo v treh različnih 11- ŠAH Pionirsko prvenstvo, ki se vsako leto prireja v počastitev Dneva mladosti, se bliža zaključku. V šolah že pripravljajo posamezne ekipe, kj bodo igrale na bližnjih občinskih in okrajnih prvenstvih. Datum) obeh prvenstev so že določeni. Občinska prvenstva se morajo izvesti do 26. aprila, ko bo v Novem mestu finalno tekmovanje za naslove okrajnih pionirskih prvakov. Pionirji bodo tekmovali v dveh skupinah: starejši (letniki 1944— 194B) in mlajši (letniki 1949— 1952). enako tudi pionirke. Najboljše ekipe se bodo udeležile prvenstva v Ljubljani. gah. Črnomaljska »Bela krajina* igra s spremenljivo srečo v I. razredu ljubljanske podzveze in se drži v sredini lestvice, brežiški nogometaši tekmujejo v celjski podzvezi, novomeški Elan pa v II. razredu ljubljanske podzveze. Medtem ko so ostala moštva preteklo nedeljo Igrala že drugo ali tretjo prvenstveno tekmo v le-tospnjl sezoni, so Novomeščani tokrat prvič nastopili v borbi za točke. Moramo reči, da njihov start ni bil reveč uspešen, čeprav so iz Škofljice, kjer se zaradi zelo težkih pogojev za Igranje (kratko, močvirno in Jamasto igrišče) navadno težko osvajajo točke, prinesli domov eno točko, k! bo prav gotovo precej pomagala v borbi za prvo mesto v tej ligi. Igra novomeških nogometašev je bila v prvem delu prav dobra in vse je kazalo, da bo Elan slavil zmago. V drugem delu pa se je zataknilo. Elanovci so popustili (pozna se slaba kondicija!) In namesto, da bi število golov v svojo korist povišali, je Škofljica Izenačila. Tu je domačim precej pomagal sodnik, ki je nepričakovano dosodil enajstmetrovko. Predkongresno tekmovanje, ki sta ga organizirala Okrajni komite LMS jn Okrajna zadružna zveza Novo mesto, je naletelo na široko zanimanje na terenu. Nekateri aktivi dosegajo lepa uspehe, o katerih bomo poročali. Danes nekaj o delavnosti nekaterih aktivov lz novomeške občine, prihodnjič pa iz brežiške občine. aktiv lms o semletka- Šentjernej S prostovoljni m detlom so si zgradili igrišče za mali rokomet, pomagajo pri delih na šolskem vrtu; na zadružnem polju so pomagali saditi hmelj, Igrali so »Zaloške fante«, zdaj pa vadijo igro »Dve Marički«, ki jo bodo v kratkem igrali. Za lz-boljšanije učnih uspehov so organizirali več krožkov; sodelovali bodo na II. razstavi Ljudske tehnike v Novem mestu ln na republiškem tekmovanju. Prirejajo oddaje »Pokaži kaj znaš« ln »Spoznavaj prirodo in družbo«. AKTIV LMS — STRANSKA VAS Mladinci so zelo delavni pri izgradnji gasilskega doma, v katerem bodo dobili tudi evo j prostor, kjer bodo lahko imeli mladinske sestanke, predavanja in razne igre. Pri tem tekmujejo, kdo bo Imel največ delovnih ur. Na delavski praznik 1. maj bodo sodelovali pri skupnem programu s folklorno točko, pomagali bodo krasiti prostore. Ustanovili so aktiv mladih zadružnikov. AKTIV LMS BIRCNA VAS Sestavili so odbojkarsko ekipo ln imeli že prvo srečanje. Sedaj študirajo 'igro »Zupanova »Micka« v režuiji tov. Lilije. Skupno z aktivom Stranska vas bodo sodelovali s folklorno toč- ko na prvomajski proslavi. Pomagajo pri dograditvi gasilskega doma dn ureditvi odbojkarskega igrišča, priredili bodo mladinski izlet. Na vseh sestankih imajo tudi redne politične preglede, ki jih majo Člani Obči nskega komiteja LMS Novo mesto. AKTIV LMS OSNOVNA ŠOLA — MIRNA PEC Mladinski aktiv V že ustanovljen in dela kljub temu, da še ni bilo slavnostnega sprejema v mladinsko organizacijo, ki bo 26. aprila. Do sedaj so študirali statut LMJ in vlogo Ljudske mladine. Ob sprejemu bodo priredili svečanost, na katero bodo povabili mestni aktiv iz Novega mesta. AKTIV LMS — MIRNA PEC Člani aktiva so sodelovali s kulturnim programom ob dnevu žena ln krajevnem prazniku 16. marcu. Imeli so zelo dobro organizirano sektorsko konferenco, na kateri so se pogovorili o nalogah, ki so pred mladino. Za prvo izmeno MDB so dali tri mladince. AKTIV LMS — JABLAN Komati nekaj mesecev je tega, kar je bil ustanovljen ta mladi aktiv. Prva naloga je bila ureditev mladinske sobe, tako da imajo sedai prostor za sestajanje in za vaje. Pomagali so s prostovoljnim delom pri ureditvi vaške poti. ki Je bila skoraj neprehodna. Pripravljajo kratek zabavni večer, učiteljica Milka pa pripravlja predavanje lz gospodinjstva. AKTIV LMS — BOLNICA NOVO MESTO Hočejo sodelovati v predkongresnem tekmovanju. Pri proslavi za 1. maj bodo naštudirali nekai.1 recitacij ln pevskih točk ln jih vključili v skupen program. Prvo predavanje bodo imeli o potovanju maršala Tita po afriških in azijskih državah. Priredili bodo krajši Izleit v zgodovinski kraj lz NOB. AKTIV LMS — MESTO NOVO MESTO Mestni aktiv je v zadnjem čp.su razgibal jsvojo dejavnost. Vsak teden imajo redne televizijske predstave, kjer debatirajo o mladinskih nalogah. Imeli so že več predavanj s področja zdravstva in tehniko ter vet političnih pregledov. Skupina mladincev pripravlja kulturni program, s katerim bodo sodelovali no vaških aktivih v ofečini. AKTIV LMS — TOVARNA ZDRAVIL »KRKA« Vise mladince so sprejefll v mladinsko organizacijo in SZDL. Ustanovili so kulturno skupino, ki študira program, e katerim bo sodelovala na proslavah. Ustanovili so odbojkarsko ekipo. Priredili bodo izlet. Predlagali so mladince za sprejem v Zvezo komunistov. sd. šminkarski tečaj v Črnomlju Dvodnevni šminkarski tečaj v Črnomlju 4. in 5. aprila je lepo uspel. Udeležilo se ga je 25 članov iz vseh gledaliških skupin v občini. Predaval je igralec Delavskega odra republiškega sveta Svobod iz Ljubljane tovariš Tone Kralj. Udeleženci tečaja so 4. aprila preizkusili svojo znanje, ko so Šminkali igralce za prem i ero uprizoritve »Dežurne službe«. Igralci amaterji si žele še več takšnih tečajev, saj so morali ob tej priložnosti zaradi prevelikega števila prijav marsikoga odkloniti. SPORT IN TELESNA VZGOJA • SPORT IN TELES Nil VZGOJA • SPORT IN TELESNA VZ5I0JA Športno življenje VI. novomeške MDB Skoraj ves prosti čas prebijemo ob športu. Čeprav se dopoldne borimo «a odsotke, za uspehe na trasi, nas to nič ne ovira pri športnem udejstvovanju. Marsikateri mladinec n« gre popoldne po- čivat, ampak odide z žogo«tia igrišče. Vsi mladinci, kar jih je v brigadi, se zelo zanimajo za šport. Organizirali smo že številna tekmovanja v vseh disciplinah. Prve uspehe smo doživeli v Pojatah pri DAVEK M ALKOHOL še ena mesnica v Metliki našem dnevnem časo- Metllka, w je imela pred vojno pet mesnic je pretekli mesec vendarle dobila se drugo mesnico. Vsa zadnja leta Je bila namreč v mestu ena sama prodajalna mesa, kar je zlasti ob sobotah in nedeljah, ko je bil v mesnicah naval, vzbujalo pri gospodinjah mnogo kritike in slabe volje. Z novo mesnico, ki je v Badovlnčevi hiši na Cestj bratstva in enotnosti, bo ustreženo številnim gospodinjam, saj bodo zdaj lahko poljubno izbirale in tudi postrežba v obeh mesnicah bo hitrejša in kultur, nejša, Podmladkarj i Rdečega križa na osemletni šoli v Metliki eo 7. aprila, to je na svetovni dan zdravja, izkazali lepo pozornost zdravstvenim delavcem ln vsemu osebju v zdravstveni službi, ki dela na področju metliške občine. S Šopki cvetja so vsa-kemu od njih Izrazili svoje spoštovanje in zahvalo za njihovo požrtvovalno, nesebično zdravstveno delo, ki ga opravljajo med belokranjskim ljudstvom. Podobno zahvalo vsem zdrav, stvenim delavcem naše domovi, ne so metliški pionirji objavili tudi v pisju. Ponoči 7. aprila se je okoli' osmih zvečer po popoldanskem hudem viharju tudi v Metliki in okolic} usula debela toča. Nekaj škode je bilo na sadnem drevju, ki je že v cvetju. Na srečo očesa na trtah še niso toliko pognala, da bi jih ledena zrna huje prizadela. Naslednji dan opoldne so tu ln tam še ležali kupi toče, ar— Največ denarnih sredstev pri -nabiralni akciji za zgraditev te-lesnovzgojnih naprav, ki se je pričela po vsej naši državi, bodo nekateri občinski ljudski odbori zbrali i dodatnim davkom na alkoholne pijace. O davku na alkoholne pijače smo že veliko govorili. Kakor kaže, pa ne bomo z njim uspeli niil v eni obč:ni v okraju Novo mesto. Na vseh na&a občinskih ljudskih odborih zatrjujejo* da so alkoholne pijače do skrajnosti obdavčene. Malo čudne so te izjave; mislim, da 80 tudi drugod v Sloveniji alkoholne pijače močno obdavčene, pa so le še uspeli, saj bo to velik vir dohodkov in marsikateri športni objekt bi se lahko zgradil. V našem okraju nI posebnega navdušenja za nabiralno akcijo, nekateri občinski ljudski odbori še vedno niso poslali niti potreb za število blokov in znamkic. DrugI zopet menijo, da bo »lavna naloga Štaba samo prodaja blokov in znamkic in še niso pričeli zbirati drugih prispevkov In sredstev. Zadnji čas je, da pričnemo delati, da ne bomo med najslabšimi kraji v Sloveniji 1 Clčevcu, kjer smo premagali L Podrinsko MDB v odbojki, nogometu in namiznem tenisu. V reprezentanco naselja so se plasirali tudi naši mladinci. V namiznem tenisu sta se dobro Izkazala Ber-I ožji i k in Popovič ter premagala močna nasprotnika iz Paračina. V odbojki sta pokazala svoje sposobnosti Medle in Turk, Tudi v nogometu je pokazal svoje znanje dolgoletni član »Elana« Janez Turk. Ko smo se odselili v Tekijo pri Paračinu, se je naše športno življenje še povečalo. Začela so se tekmovanja v rokometu, odbojki, nogometu, namiznem tenisu, ko- šarki ter atletiki. Z gimnazijo iz Paračina smo pripravili dvoboje v odbojki in rokometu. Zelo vneto smo zastopali barve naše brigade in se izkazalr* kot dobri športniki. Tudi z Ekonomsko šolo smo tekmovali. Se mnogo bi lahko napisal o medbrigadnih in medčetnlh tekmovanjih, pa ni potrebno. Taki, kot smo na trasi, taki smo tudi v športu. Za vse ta športna udej-stvovanja se lahko zahvalimo našemu iizkulturnemu referentu Janezu Turku. Sretan Popovič novomeška MDB VI. Črnomaljski taborniki spet na Mirni gori Zgodaj Je letos dahnila v deželo pomlad — ln menda se je prav posebej vesele še taborniki. Hoteli smo pozdraviti Vesnin prihod, pa smo predlagali: igre. izlet... VELIK USPEH REPREZENTANCE SLOVENIJE »MLADOST NA AUTOPUTU« o naših »Po prvi put se specialno pohvaljuje VI. novomeška ORB Katja Rupena iz omladinskog naselja Branko Krsmanovlć u Tekiji, koja je vanrednim zala8anJem postigla posebne rezultate u udarnoj dekadi, P°svečenoj Prvom aprilu — Danu omladinskih radnih brigada.« Tako poroča »Mladost na autoputu« v zadnji številki o naši brigadi, kl je zdaj trikrat udarna in specialno pohvaljena, s čimer se do sedaj ne more pohvaliti nobena brigada na avto cesti. Ponosni smo na naše brigadirje in jim želimo, da bi še dosegali podobne uspehe in da jim bomo 26. aprila (v nedeljo), stisnili roke ob vrnitvi na železniški postaji v Novem mestu. iPretekli petek, soboto in nedeljo je bil v Beogradu tradicionalni • odbojkarski turnir republiških reprezentanc za »Pokal republik«. Slovenska ekipa pred odhodom ni Imela skupnega treninga, zato ni nihče pričakoval kaj več kot tretje mesto — za Srbijo ln Hrvatsko. Zato so bile vesti, da je slovenska reprezentanca, v kateri sta igrala tudi Novomeščana Miran Sirmč in Janko Goleš, premagala favorlzi- GODNJAVEC — PRVAK SK TREBNJE Poročali smo že o poteku prvega dela šahovskega turnirja za prvenstvo Šahovskega kluba Trebnje. Pred kratkim Je bil turnir zaključen, zato lahko že postrežemo s končnimi izidi prvenstva: Prvo mesto Je osvojil Franc God-njavec, ki je izgubil samo eno partijo. Zbral je 10 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Franc Kle-menčič z 9 točkami, na tretje Anton JanžekovLč z 8 točkami in na četrto Viktor Poljanšek, ki je zbral 7 ln pol točk. Sledijo Pavle Mlkjlč, Matija Sila. Slavko God-nja^fec, Saša Bončina, Dare God-njavec, Bukovec, Gričar in Rodelj Prvi štirje na turnirju so dosegli ITI. kategorijo. rano srbsko reprezentanco, veliko presenečenje. Vsi opazovalci so enotno ocenili slovensko reprezentanco kot najbolj borbeno ln požrtvovalno. Ce ne bi prvo tekmo igrali s kasnejšim zmagovalcem Hrvatsko (takrat so se šele vigra-vall) bt bilo morda presenečenje še večje. F. M- Pred plavalno sezono v Vidmu-Krškem 20. aprila, na obletnico ustauv,-vltve KPJ, bodo v Vidmu-Krškem odprli bazen in s tem letno plavalno sezono. Ker Je vedno večje število plavalcev ln kopalcev, primanjkuje kabin, zato se je upravni odbor bazena odločil, da bodo letos zgradili še več shramb za obleke. M. maja bo velika plavalna prireditev, ko bodo na dan mladosti nastopili vsi plavalni klubi Slovenije. Waterpolo reprezentanca Jugoslavije bo -prišla 10. maja v Videm-Krško na redni spomladanski trening. Tople spomladanske mesece bodo izkoristile tudi bližnje šole, ki bodo otrokom nudile prijetno razvedrilo v bazenu, kjer se bodo učili plavanja. M. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Dr. Franc Novak: 3 Spočetje po naši volji ali o kontracepciji V Sloveniji je število novorojencev zelo nizko. Na to vplivajo poleg že omenjenih še razni drugi činitelji. Naj omenimo le, da po podatkih iz leta 1931, 1948 in 1953 ostaja povprečno vsaka peta odrasla Slovenka neporočena. Brez dvoma ne smemo prezreti vsega pravkar omenjenega in podtikati znižanja števila rojstev sodobnim kontracepcijskim sredstvom, za katera pri nas večina žena niti ne ve. PREDNOST KONTRACEPCIJE Od kontracepcije pričakujemo več dobrih posledic. Upa- mo, da bo sčasoma celo več otrok. V zelo razvitih deželah so namreč opazil, da se je precej majhna rodnost začela razveseljivo večati. Ker se ženskam, ki uporabljajo kontracepcijska sredstva, ni treba več zatekati k splavom, ostanejo zdrave, take da kasneje, ko hočejo imeti otroka, lahko zanosijo in rode. Ker so otroci bolj zaželeni, starši tudi bolj pazijo nanje in jim jih tudi manj umre Vprašanje nezaželenih otrok ima tudi s stališča duševne higiene važno mesto v zaščiti otroka. Saj danes ne moremo več dvomiti o tem, da je zdravo družinsko okolje nujno potrebno za pravilen duševni in telesni razvoj otroka. Otrok, ki je bil spočet po naključju, »po nesreči«, ki je nošen ob negodovanju matere in očeta, prav gotovo ne more pričakovati tega, kar imenujemo zdravo družinsko okolje. Če velja to že za zakonce, velja seveda še bolj in predvsem za neporočene matere. Tak otrok je v veliko večji nevarnosti, da se bo du-ievno nepraviln« razvil. Marsikateri umetni splav bo mogoče zaradi kontracepcije preprečiti še iz sledečih razlogov: sedanje izkušnje nas uče, da se ženska, ki ji prvostopna komisija odkloni splav, •brne na drugostopno komisijo in trmasto zahteva, da ji t« dovoli umetni splav. Ko pa Ji svetujemo, naj tega otroka Še rodi, in ji obljubimo, da ji bomo dali potem kontracepcijska sredstva, se kaj rada sprijazni z nosečnostjo, saj si v srcu želi otrok. Dokler je mislila, da je obsojena na to, da bo morala kar naprej roditi, pač ni videla drugega izhoda kakor splav. Masikatera žena si pa tudi želi nekoliko večjih presledkov med posameznimi porodi, in to iz zdravstvenih razlogov ali pa zato, da se ji med tem popravijo socialne razmere. Prav je, če damo kontracepcijsko sredstvo ženi. saj le prepogosto zanosi, ko je mož pijan. Najboljši rod smemo pričakovati tedaj, če sta oba zakonca zdrava. Znanost nam daje v roke vrsto dognanj, ki jih na primer živinorejci zelo uspešno upoštevajo. Tudi o človeku vemo s tega področja marsikaj, izvajamo pa vendarle ne. Naj navedemo le nekaj ohčevel javnih pripomb. Zakonca naj bosta ob občevanju čimbolj zdrava. Vemo, da je dobro, če od zadnjega poroda do ponovne zanositve preteče dve leti. Tako rojenih otrok umre veliko manj kot pa tistih, ki si sledijo drug za drugim, in to deloma zato, ker so v večjih presledkih rojeni otroci močnejši in odpornejši, deloma pa zato, ker so tudi njih matere bolj zdrave in posvečajo otrokom lahko več časa in pozornosti. Po morebitnem splavu naj preteče najmanj 6 mesecev do ponovne zanesitve: drugače je nevarnost, da je maternični, sluznica še slabotna in ne nudi oplojenemu jajčecu, ki se vanjo vgnezdi, vsega, kar potrebuje. Izčrpana njiva daje slabši pridelek. Zato moramo omogočiti ženi, da sama določa ča i za svoje nosečnosti oziroma presledke med njimi. Pri ženskah z malenkostnimi srčnimi boleznimi so presledki med porodom še važnejši: drugače se srčna napaka lahko poslabša, da ženska umre. Otrok brez matere često prav tako umre. Jetične ženske se morajo varovati nosečnosti vsaj dotlej, dokler se popolnoma ne pozdravijo, zakaj v nosečnosti se ta bolezen poslabša. Z otrokom pa dobi družba še enega Jetičnega bolnika več, ki ga mora oskrbovati itd. Kontracepelja pomaga odkrivati ženske bolezni. Tako ob prvem pregledu, preden da zdravnik ženski sredstvo proti spočetju, kot tudi pri nadaljnjih pregledih, ki so v določenih presledkih potrebni, se večkrat odkrijejo začetki raznih bolezni, ki jih lahko preprečimo »11 pozdravimo. H kontracepcijski dužbi spada kot njen sestavni del spolna vzgoja žene in moža. Veliko zakonov je neuravnoteženih in marsikateri se celo razdre samo zato, ker sta mlada zakonca premalc poučena o seksualnih zadevah. Tudi tu je potrebno določeno znanje, ki ga ljudem ni mogoče dati samo s knjigami, pac pa lahko zdravnik v posvetovalnici za kontracepcijo ženo ali oba zakonca pouči o vsem potrebnem oziroma o tem, kako lahko odnravita razne nevšečnosti in nesoglasja. Večina zakonov se skrha, ker se zakonca ne razumeta. Zena, ki je »o številnih nosečnostih, splavih ali vnetjih izčrpana, zgarana, slabotna, bolehna in nezadovoljna, ne najde nobenega izhoda zagate. Iz meseca v mesec jo skrbi, če ni ponovno zanosila, in s tem -trahom pričakuje menstruacijo. Ta strah vpliva na njeno razpoloženje. Prav tako splav oziroma prekinitev nosečnosti za ženo ni samo telesna okvara, temveč ima za posledico tudi lažje ali težje duševne motnje, Naslni poseg v naravno dogajanje mora vsekakor roditi take posledice. Predvsem mislimo tu na poročene žene, ki so poklicno zaposlene in morajo hkrati še opravljati gospodinjska dela ter skrbeti za moža in otroke. Take žene se nikoli ne spočijejo, ne telesno, ne duševno, iJeizogibna posledica je, da se končno skali odnos med zakoncema. Take žene so večkrat tope aH zadirčre, pač nerazpoložene, vsekakor pa precej drugačne, kot so bile pred poroko, posebno še, če možje nimajo razumevanja za njihove skrbi in težave. Možje postanejo prav tako nerazpolozeni in stebri zakona se omajejo. Otroci, ki niso bili zaželeni, Često niso posebno trdna vez. V takih primerih trpijo že živeči otroci. Nova nosečnost je nezaželena. Znano je, kako pogubno vpliva na otroško duševnost razrvano življenje med ..užem in ženo. Že otroci v predšolski dobi opazijo vsako najmanjšo neskladnost, ki se pojavlja med očetom in materjo, da ne govorimo o prepirih in podobno. Samo v tistih rodbinah, kjer vladata vedro, sončno vzdušje in ljubezen, se razvijajo otroci v srečne osebnosti. V nasprotnem primeru se otroku vtisne pečat, ki ga nosi vse življenje. Ko taki otroci sami odrastejo, se jim zdijo slabi odnosi v dnžini kar pravilni. Kot ze mnogokrat, je tudi zdaj zmagala Mirna gora. Hoja je bila prijetna, za manjše sicer nekoliko naporna, a vendarle smo kar hitro prišli na vrh. Čaj z limono nam Je teknil, utrujenost je izginila, v planinski koči je zavladalo veselo razpoloženje. Vsi smo žareli dobre volje. V organizacijo smo sprejeli nekaj novih članov in kar prijetno so se počutili med »starimi« taborniki Čete belih brez. Zvečer smo zakurili kres ln prepevali, ob ognju smo zaplesali brigadirsko »Mi gradimo ceste, proge .. .« — in Jih bomo še, saj smo še mladi! Po ognju še neka) Iger ln zgodb v sobah, da spanca kar ni hotelo biti. Zjutraj nas Je pozdravilo kot kristal čisto nebo s soncem. Sla sem pred dom, kjer me je sprejelo nekaj snežnih kep. Naši so še našli zadnji sneg v gozdu in spet nam je v spretnostnlh igrah mineval čas. Lepo je bilo, če vam povemo vse, bi nam zavidali ... Tako smo črnomaljski' taborniki pozdravili pomlad. Kot v drugih četah in odredih v okraju se p pravljamo na nove izlete, na Tek mladosti v Novem mestu in na delovne akcije. Četa belih brez lz Črnomlja pozdravlja vse tabornike v okraju ln vse bralce Dolenjskega listal Marta V. KOŠARKA GIMNAZIJA KOČEVJE : GIMNAZIJA NOVO MESTO 43:40 (20:16) V soboto Je bila v Kočevju prijateljska tekma med domačo in novomeško gimnazijo. Novomeščani, ki so nastopili oslabljeni, so bili sicer tehnično boljše moštvo, vendar so domačini nadomestili slabšo tehniko s požrtvovalnostjo. Gostje so nastopili v sledeči po: stavi: Bele (20), Robar (8), Plaveč (8), Dobovšek (2), Korošec (2) in Andrijanič. Tekma, ki Je bila za obe moštvi prva na prostem, je bila precej slaba. Za Novomešča-ne Je bila trening pred okrajnim prvenstvom, ki bo 3. maja na Senovem. Tja bodo potovali Novomeščani v zelo pomlajeni postavi, ker so nekateri stalni člani prenehali z Igranjem košarke. Osnovo moštva bodo sestavljali lanskoletni člani mladinske ekipe. V eni izmed prihodnjih nedelj bo ekipa kočevske gimnazija gostovala v Novem mestu. NOGOMET »BELA KRAJINA« : Olimpija 2:6 v tretjem kolu spomladanskih, prvenstvenih nogometnih tekem je bila v nedeljo >Bela krajina« občutno poražena na svojem igrišču v Črnomlju. Čeravno nista nastopila standardna igralca vigujevič ln 2ivano-vič, ki sta kaznovana, je kazalo v začetku kar dobro. Poraza Je bil v glavnem kriv golman Pero Ter-zič, ki Je postal domišljav In je spuščal gole, ki bi Jih lahko ubranil, nato pa samovoljno zapustil igrišče, tako da je BK nad polovice igre ostala brez vratarja, kar so gostje izkoristili. V nadaljnjih tekmah bo morala BK krepkeje in bolj disciplinirano nastopiti, če se bo hotela obdržati v prvem razredu. Prišel J« čas, ko bo moral nastopiti tudi disciplinski odbor, ki na) kaznuje športnike Terzičevega tipa, ker J* le tako mogoča pot k boljšim uspehom. J. ▼* ♦ METLIKA . ni vzroka za "črno gledanje Čeprav je metliška občina ena najmanjših v novomeškem okraju in so njena proračunska sred-■tva skromna, je vendar v okviru svojih zmogljivosti in z združitvijo denarnih sredstev naredila dokaj lep gospodarski načrt, ki naj bi bil uresničen v letošnjem letu. Od obeh industrijskih podjetij v Metliki, to je predilnice Novoteksa 1ln trikotažne tovarv~> BETI, je eno šele v poskusnem obratovanju, drugo pa Je tako obremenjeno z odplačevanjem investicijskih in drugih kreditov, da za zdaj ne bosta mogli v kaj večji meri prispevati k občinskemu proračunu. Prav zato pa je treba razpoložljiva denarna sredstva in najete kredite izrabiti kar najbolj smotrno. Tega se odgovorni ljudje v metliški občini v polni meri tudi zavedajo. Zato je bila ena njihovih prvih skrbi, da bo občina letos do jeseni z najetim 12-ml-lljonskim posojilom dogradila in opremila zdravstveni dom. Minuli teden je gradbeno podjetje Pionir začelo z notranjimi deli, hkrati pa so bili pred stavbo odstranjeni ostanki stare žage, tako da zdaj ne bo nič več ovire za ureditev najbližje okolice, ki jo nameravajo spremeniti v majhen park. Tlakovanje oziroma asfaltiranje ceste skozi mesto je najhujši problem, ki muči Metličane že vsa leta po vojni. Prav zaradi tesnega proračuna občine in okraja se bo morala ta pereča zadeva odmakniti še za eno leto. Pač pa Je mestu zagotovljena letos kanalizacija glavne ceste NAS OBISK Od šestdesetih -štirideset Tovariš IVAN JURCEC je pred nedavnim praznoval 60-letnico življenja. Malo pred tem }e poteklo 40 let njegovega pedagoškega udejstvova-nja. Ko smo ga obiskali, »e je razvil približno takle pogovor: »Ocenite nam predvojno delo v šoli in povejte tudi kaj o svojem delovanju v tem razdobju«. »Leta 1919 sem pričel kot šolnik v Leskovcu pri Krškem. V predvojni Jugoslaviji sem bil v neprestanem boju z režimom- Premeščali so me iz šole v Šolo, saj sem bil v dvajsetih letih kav šestkrat premeščen. Leta 1935 nisem napredoval v službi, čeprav bi moral, iz enakega vzroka. Strokvno mi ni\so mogli do ži- sem postal honorarni prosvetni inšpektor, od leta 1956 pa redni, kar sem še zdaj. Moje inšpektorsko delovanje zajema predvsem otroške vrtce, dijaške domove, sklad za kadre in štipendiste. Najbolj me veseli delo s štipendisti. Posebno sem vesel, kadar prineso lepa spričevala, ker vidim, da nismo zaman trošili sredstev in da bodo ti mladi ljudje naši družbi nekoč koristili,« »In še vaše mišljenje ,o Šolski reformi?« \ »Zahteval jo je razvoj. S starim načinom pouka se je šoU oddaljevala od življenja- Ze v stari Jugoslaviji smo posamezniki skušadi to preprečiti, čeprav smo bili prezaposleni. Pomagali smo si z raznimi oblikami izvenšolskega delovanja. Ker smo kot napredni šolniki delovali hkrati tudi politično, na^ je takratna oblast ovirala. Šolska reforma, ki jo uresničujejo zdaj, bo šolo res približevala življenju. Učenec in dijak bosta našla v pouku to, kar bosta v življenju potrebovala in kar jima bo koristilo.« Tovariš Jurčec je povedal, da je pravkar vložil prošnjo za upokojitev. Se vedno je ves veder in čil, prav takšen, kot se ga spominjajo steuitni u-čenci vn ljudje iz okoliša šol, kjer je učiteljeval. Želimo mu še vrsto let plodnega dela, zdravja in zadovoljstva v krog-a svojih dragih/ skozi mesto, tako da bo osnovno delo na tej cesti do Jeseni izvršeno, nakar bi prihodnje leto prišla na vrsto dokončna ureditev in asfaltiranje. Kot kaže so že padle zadnje ovire in bo letos Metlika vendarle dobila tudi svojo bencinsko črpalko, hkrati pa bo urejen prostor pred novim poslopjem Splošnega trgovskega podjetja, kjer je po načrtu zamišljena tudi avtobusna postaja. Prav tako je upati, da bodo letos izgotov-ljena in vseljiva štiri stanovanja v sosednji stavbi istega podjetja. Lepo napreduje delo v stanovanjskem šestorčku predilnice Novoteksa, ki bo to poletje Že pripravljen za vselitev. Ista predilnica pa bo v kratkem z dozidavo povečala svoje obratne prostore in hkrati dobila za svoje izdelke primerno skladišče. Prav tako bo v Mestnem logu letos zrasel stanovanjski četvor-ček, za katerega so bili temelji sezidani že pred leti. Pretežno skrb pa bo občina posvetila razvoju kmetijstva. Tako je Vodna skupnost Slovenije že odobrila 8 milijonov za nadaljnjo melioracijo površin v Mestnem logu. S kanalizacijo ln drenažo bodo izsušeni nekultivl-rani travniki, ki jih zdaj že ob malem deževju preplavi voda. Prav tako bodo razširjeni nasadi hmelja, na katerih so že lani dosegli lepe uspehe. V Mestnem logu bodo pripravili 5 ha novih nasadov, na Dobravicah in v Podzemlju pa nadaljnje tri hektare, tako da bo letos v metliški občini zasajenih s hme-' ljcm že okoli 14 ha zemlje. Prav tak, če ne celo večji problem je obnova vinogradov. Lani dograjena vinska klet bo kmalu lahko sprejela 50 vagonov vina. Treba je torej najti surovinsko bazo v okolici. Zato je za letos predvideno, da bo na metliški Veselici, v Bočki ln drugod blizu 25 ha zemlje zasajenih z mlado trto, v glavnem z znano metliško črnino. Za kmetijske zadruge je predvidena Izpopolnitev strojnega parka (kombajn, motorne mla-tilnlce itd.), postavitev strojnih lop, nabava plemenske živine. V metliški občini bo to leto zagorela elektrika še v Boginji vasi in v Malem Lešču, tako da bo vseh 58 vasi in zaselkov v občini dokončno elektrificiranih. Seveda bo vsepovsod še vrsta večjih in manjših gradenj. Tako bo do kraja obnovljena Šola na Radovlci in na Kolpi bodo zgradili kamping. v Metliki sami nameravajo osnovati mizarsko podjetje, mislijo na gradnjo parne pekarne itd. Vsekakor bodo skuSali v metliški občini razpoložljiva denarna sredstva uporabiti kar naj-koristneje. S pravilnim družbenim upravljanjem, s pravim čutom odgovornosti do skupnosti tudi uspehi ne bodo izostali, čeprav na prvi pogled ne bodo tako otipljivi, kot bi marsikdo želel. Ce pa samo pomislimo, da je Še pred kratkim znašal narodni dohodek na prebivalca v metliški občini komaj 38.000 din, da pa se bo po zaslugi mlade industrije verjetno že letos dvignil na 100.000 dinarjev, potem tudi občanom metliške občine ni treba prečrno gledati v prihodnost, -ar V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, U> aprila — Boža Petek, 17. aprila — Rudoir Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 19. aprila — Ema Ponedeljek, 20. aprila — Neža Torek, 21. aprila' — Simeon Sreda, 22. aprila — Leonlda Vesti iz Sevnice ■ Občinski sindikalni svet je ] organiziral trijdmervni seminar j za predsednike lin tajnike sin-• dikalnih podružnic za pod-E račje občine. Z nijliim bodo vo-: ddinl sin d likalni funkcionarji I veliko pridobili, saj je v na-| črtu predelava aktualniih na-I log s področja sindiiikalnega š dela. Prvotni datum za sernii-| nar (od 18. do 20- aprila) je j sicer prestavljen, ker bo te i dni v Sevnici več svečanosti I v počastitev 40. obletnice Ko-: munistlčne partije. : _ ] Odsek za fiilm pri občim skem j odboru SZDL te dml predvaja i po vaseh in po šolah večje vega, ker sem bil vedno odlično ocenjen. Ze v stari Jugoslaviji smo te trudili napredni pedagogi, da bi šolo kar najbolj približali življenju. Čeprav nam je oblast metala polena pod noge m nas na vse načine ovirala, smo nekoliko uspevali vsaj v izvenšolski vzgoji. Tam smo delovali v raznih sadjarskih, čebelarskih in podobnih društvih.« »Kako pa po vojni?« »Razmere so se takoj močno izpremenile. Kdor je • le hotel delati, je imel dovolj nadlog in možnosti- Komaj sem prišel iz internacije iz Nemčije, že sem pričel kot vodja in predavatelj v številnih tečajih za vzgojo učiteljev. Bil sem šolski upravitelj v Šmi-helu in hkrati upravnik Dijaškega doma dve leti, sedem let, do leta 1956, pa samo upravnik tega doma. Leta 1954 ZAHVALA Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega dragega očeta, brata ln starega ata ALEKSANDRA MAJCNA-SANDIJA ter vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, mu posvetili zadnjo skrb in pozornost, nam izrazili soialje, se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju zdravstvenega doma D8NZ Lit S v Ljubljani za nesebično pomoč pri lajšanju trpljenja v zadnjih dneh njegovega življenja. Organizatorjem nadvse lepega pogreba, govornikom, pevcem pevskega društva »Dušan Jereb«, godbi in družbenim organizacijam SZDL, ZB, ZVVI ln vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri zadnjem spremstvu našega nepozabnega ata — prisrčna hvala! MAJCN0V1 število dokumentarnih im zgodovinskih fiilmov ia zgodovine KPJ ion borbe jugoslovanskih narodov iz časov pred vojmo in med vojno. To je brez dvoma eden od usipešmih načinov, da se naša mladima seznani z zgodovtfno razvoja delavskega gibanja pri na8. 44 tabornilkov si Je preteklo nedeljo zavihalo rokave na golicavi nad Tržiščem. V zemljo so dali nad 1500 sadik rdečega bona, zaslužek pa na-meravaijo uporabiti za nabavo krojev, česar bodo starši brez dvorna veseli. Veselo in vedro razpoloženj^ na strmem pobočju nad cesto je pritegnilo poglede vseh potnikov v avtomobilih, saj ie bil pogled na pisarno mmavljisče nad cesto res lep. Rešujmo stanovanjsko krizo Vodovodno instalacijsko podjetje, Stavbni obrat Kovinar in Elektromehanična delavnica iz Novega mesta so sklenili zgraditi iz lastnih sredstev šest stanovanjski blok za svoje delavce in uslužbence. Gradnjo bo močno pocenilo tudi to, ker bodo sdcer močno drage obrtniške usluge opravila podjetja sama. Črnomelj: Od 17, 00 la. aprila italijanski film »Kruh, ljubezen in ...... Od 21. d,, 22. aprila angle- , škl barvni flilm »Pesmi mrtvim ljubimcem«. Kostanjevica na Krki: 19. aprila Jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«. 22. aprila če&kl film »Nekoč je živel kralj«. Metlika: Od 18. do 18. aprila »Na ovinku reke«. 22. apr. »Umberto«. Mokronog: Od 18. do 1<9. aprila ameriški film »Ljubezen s tujcem«. Novo mesto »Krka«: Od 17. do 20. aprila ameriški barvni film »Preko mnogih rek«. Od 21. do 23. apr. češki film »Na zadnji postaji«. Dom JNA Novo mesto: 1(1. apr. nemški film »Lisi«. Od 17. do 19a apr. ameriški bairvni film »Indijanski borec«. Od 20. do 28. apr. ameriški film »Svadbeno kosilo«. Semič: la. apr. »VII. kongres ZKJ«. Sevnica: Od 18. do 19. apr. sovjetski film »Enainštlrldeeetl«. Trebnje:* Od 18. do 19. apr. poljski film »Kanal«. Predstava v nedeljo ob 19, uri. Videm-Krško: lfl. apr. francoski film »Ljubimec Lady Chaterley«. Od 18. do 19. apr. francoski film »Inšpektor ceni zmešnjavo«. Od 22. do 23. apr. ameriški film »Artisti ln modeli«. Žužemberk: 19. aprila ameriški film »Upor na ladji BaunH«^ H A Z P 1 S Planinsko društvo Novo mesto razpisuje mesto za OSKRBNIKA DOMA VINKA PADERSlCA PRI GOSPODIČNI Plača po dogovoru, nastop službe takoj. F«onudbe pošljite na naslov; Planinsko društvo Novo mesto. 4 Razpis licitacije Splošna kmetijska zadruga Ra-datoviči bo prodala na Javni licitaciji mlin in žago, leseno poslopje brez strojev, dolgo 16 metrov ln široko 9,5 m, v Brezovici pri Suhorju. Licitacija bo 26. aprila 1969 ob devetih dopoldne z začetno izklicno ceno 530.000 din. Splošna kmetijska zadruga Radatovićl Društvo za napredek gospodinjstva Novo mesto vabi na letni občni zbor, ki bo dne 16. aprila ob 19.SO uri v Sindikalnem domu. Občni zbor bo združen s kratki ma predavanjema socialnega delavca ln ginekologa. Vabljeni I Odbor * Pod ugodnimi pogodbenimi pogoji dajemo v rejo mlada teleta. Pogodbeno nudimo sadike zgodnjega zelja in seme rdečega korenčka. Odkupili bomo vse koli- čine pridelka. — Kmetijska zadruga Žužemberk. * Fotograf Božič, Kočevje, vam Js-dela slike za vse legitimacije v I urah, Vsem cenjenim strankam se priporoča tudi za na dom. * osebo, kateri sem i. aprila 194» v Novem mestu izročil v varstvo vodno tehtnico, prosim, da mi to na spodnji naslov sporoči, ker ■• zaradi posledic živčnega napada ne morem spomniti njenega naslova. Jože Rak, upokojeni pečar-ski mojster, Novo mesrto, Slakova 8. * Kopališče v novomeškem Domu Uudske p ros ve te redno obratuj« ob četrtkih, petkih |H sobotah od 15. do 21. ure. * Fotograf Erjavec. Stična, izdeluje fotog/afska dela strokovno! soli/dne cfne. Po naročilu fotografiram kjerkoli. Amaterji, pošljtt« svoje filme v specialno razvijanje, odlična Izdelava De am povečave, tudi barvane. ■III SI Podpisani Ivan Kulnlk iz Do-bindola štev. 13 — Vršna sela, obžalujem, kar sem govoril proti Jožetu 2nldaršiču, skladiščniku SGP »Pionir«, Kamnoseški obrat, Novo mesto, ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Prodam žensko kolo. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (306-59). Prodam motor »Jawa« (SOccm), skoraj nov, za polovično ceno. — Z. R„ Ragovska 12, Novo mesto. Prodam emajliran Štedilnik. — Vprašajte pri kleparju Knafllču v Novem mestu. Po ugodni ceni prodam 1900 kg detelje za krmljenje živine. Naslov v upravi lista (306-69). Vajenca sprejme takoj kro-JaStvo Franc Malerlč, Črnomelj, Pod lipo 2. Za hrano ln stanovanje preskrbljeno. Mizarskega vajenca ln pomočnika za pohištvo sprejmem. Stanovanje v hiši. Vajencu vso oskrbo — po dogovoru. Franc Prelov-šek, Ljubljana, Pot na Rakovo Jelšo 19. Sprejmem pošteno dekle, ki zna kuhati, k tričlanski družini. Ponudbe osebno aH pismeno s fotografijo na Romana Kokelj, »Železo«, LJubljana, Stritarjeva 7. Kmetijska zadruga Dvor pri Žužemberku sprejme v službo orodnokovaškega pomočnika, ln vajenca. Nastop službe lakoj. Pla-ča po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Gospodinjsko pomočnico k: tričlanski družini Sprejmem s 1. majem. Pišite na: ing. Barbič, Ljubljana, Runkova 4. Sprejmem takoj kmečko dekle za delo na posestvu ln v gospodinjstvu; privadila se bo lahko tudi v gostinstvu. Plača dobra. Alojz Zadobovšek, Knezdol 24 — Trbovlje. 3. 4. sem pozabila na avtobusu na progi Krško—Kostanjevica mrežo s perilom. Najditelja prosim, da mi proti nagradi vrne na naslov; Ivanka Fakin. Administrativna šola, Novo mesto. Prodani novo leseno tračno žago. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi Usta (307-59). Cest f> tka Antonu Hrovatu iz Irce vasi čestitamo k diplomi na agronomiji. — Domači. ČRNOMELJ Poročila sta se: Janez Butala in Jakše Marija, oba iz Semlča. Umrli so; Katarina Sepaher lz Pod rebra, stara 66 let. Neža Hočevar iz Stranske vasi, stara 62 let. Katarina Antondč iz Semlča, stara 70 let. Helena Bezek iz Kašče, stara 86 let. Frančiška Stalcar iz Brezja, stara 61 let. Marija Hudo-rovec lz Srednje vasd, stara 50 let. NOVO MESTO V času od 4. do 10. aprila j* bilo rojenih 20 dečkov in 15 deklic. Umrla sta: Marija Stajner, žena posestnika iz Podulc, stara 50 let. Ana Grm, užutkarica iz Sela, stara 64 let. Poročili so se: Stanislav Golob, čevljar lz Praproč, in Marija Smrekar. delavka iz Birone vasd. Peter Grdenc. sin kmeta iz Gor. Karteljevega. in Julljana Jane. hči kmeta lz Statemberka. Anton Kramar, kurjaški vajenec, ln Marija Gredenc, oba lz Gor. Karteljevega. Florijan Golob, kurjač s Trske gore, in Karolina Stravs, delavka iz Muhaberja. Franc Pangre, delavec lz Bršljloa, in Pavla Zeljfco, delavka iz Kala. GOTNA VAS Umrla sta: Ana Knaifelc, gospodinja lz Skerjanč, stara 59 let. Alojz Hutevec. kmet lz Renušč, stara 26 let. Pretekli teden so v novomeški bolnišnici rodile: Marija Robida lz Sela-Sumberka — deklico, Anica Fabjan lz Dol. Toplic — deklico, Rozalija Ilenič lz Kvasic — deklico, Milena KJi-nec iz Sevnice — dečka. Frančiška Brulc lz Gor. Suhadola — deklico, Anica Mlinar lz Poljan — dečka, Fam Marovič lz C momlja — dečka, Marija Fink iz Meniške vasi — deklico, Majda Vrečar iz Šmarjeških Toplic — deklico, Jožefa Kranjc lz Vel. Brusnic -r deklico, Cecilija Fink lz Občlc — dečka, Anica Aš iz Novega mesta — dečka. Marija Zibert iz Novega mesta — deklico, Ana Zalošek lz Žužemberka — dečka. Angela Vidi c iz Draeče vasi — deklico. Jožica Mikac lz Metlike — dečka, Silva Macele lz Maribora — dečka, Anica Arih lz Vrbe — dečka. Jožica Osolnik* lz Novega mesta — deklico. Alojzija Cmogoj iz Građena — deklico, Marija skedelj iz Gradišča — deklico. Slavka Mu- ren lz Gor. Vrha — dečka. Slavka Janežič iz Ločne — dečka, Amalija Požes U Gor. Selc — dečka, Frančiška Zaje iz Potoka — deklico, Otilija Dokler iz Crmošnic — deklico. Pavla Povše iz Ursnlh sel — deklico, Kristina Jeričič iz Cer-klja — dečka. Iz brežiške porodil inice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Slavka Penlč is Pokleka — deklico, Anica Vrtov-ŠCK iz Sevnice — dečka. Marija Krolo iz Kraja dolnjega — deklico, Marija Crplč lz Ribnice — dečka, Ivanka Šesto iz Ključa — dečka, Nada Franln iz Brežic — dečka, Marija Stojs lz Krškega — dečka. Draga Grilec iz Brezja — dečka, Marija Drenskl iz Zdenca — deklico, Marija Grame lz Mr-zlave vasi — dečka, Jožefa Vlzler iz Krškega — deklico. Magdalena Srlbar iz Zagreba — dečka, Ste-flca Jazbec iz Skopic — deklico, Janekovič Narcisa iz Senkovca — dečka. KRONIKACDNPSR« Pretekli teden so ae ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici; Stanko Oštir, sin posestnika iz Zameškega. je padel s kolesa in al poškodoval desno stran obraza. Anica Križe, žena osebnega upokojenca iz Novega mesta, je padla ln si poškodovala desno koleno. Rafael Kastelic, zidar iz Smihela, si je poškodoval levo nogo. Marija Hočevar, uždtkarica iz Sadinje vasi. Je padla z voza in si poškodovala levo nogo. Slavko Marolt, sin delavca lz Stranske vasi. Je padel z balkona. Evgen Panker, tesar lz Novega mesta. Je padel s kolesa in si poškodoval desno koleno. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežtški bolnišnici: Anton Tovornik, Invalidski upokojenec dz Dobrave, Je padel in si zlomil desno roko. Jožetu Gallču, posestniku lz Cun-drovca, je pri podiranju drevja poškodovalo levo nogo. Marija Novak, prevžltkarica iz' Artič, si Je pri padcu zlomila desno nogo. Kristina Koštrln, giospodtnja iz Ponikve, Je dobila pri podiranju drevja lažje poškodbe no vratu. Ivan Virant. delavec iz Železnega, si Je pri padcu s kolesa poškodoval glavo. »P0KA2I KAJ ZNA5« v Škocjanu V nedeljo 5. aprila so sko- Radulja ln trg. pod j. Gorjam-cjanski pionirji organizirali ci. S tem so pokazali veliko svojo prvo prireditev »Pokažri, razumevanja za mladino. Pionirji ln uprava šole se darovalcem lepo zahvaljujejo. kaj znaš«. Pred polno dvora no svojih vrstnikov in odraslih je nastopilo 22 učencev osemletne šole v Skoojanu. Svoje znanje^ poka^aM pev- reditev M katwi ^ nasUy Ci, harmonikarji in deklama- * « rJ^jii Prosvetno društvo Skocijan bo organiziirado podobno pri- torji. Obiskovalci so pred pničetkom prireditve izbrali PIRAN V A M NUDI ODLIČNO IN CENENO DOMAČE M I L O pali odrasli- Po prireditvi so učenci o-komisijo, ki je ocenjevala na- sem letne šole igrali z mla-stopajoče. Najvišjo oceno, 30 dinci prijateljsko tekmo v točk, je dobila učenka Milena odbojki Zmagali so učenci Rodič, ki je lepo zapela pes- osemletne šole z rezultatom mico »Ni lepšega na vsem sve- 3:0. Mladinci jim seveda ne tu«. Vsi nastopajoči so bili na- marajo ostati dolžni in so nagrajeni. Lepe nagradesoda.ro- povedali povratno srečanje za vali KZ Skocjan. trg. podj. nedeljo 19. aprila. B.J. }) OTROKE KRA3EJO! « »■Zdaj že otroke odpel.ju.jejo! Na verigi so vlekli enega iz naše vasi!« se je pred tedni v Canjah (občina Sevnica) razvedela in kot blisk raznesla grozna vest, da je čez noč »zmanjkal« nek 13-letni fant. V Sevnici je bila stvar ie malo huj-Sa: »Z avtomobilom jih pobirajo!"" Na Blanci se je zadeva zamotala: »Saj res, tudi v Bistrici ob Sotli so nekoga odpeljali!«. Do Brestanice se je novica oplemenitila z novimi dodatki: »Ja, res jih pobirajo, pa za zdravila delati jih porabijo!: Mimo Vidma. Krškega doli do Brežic se je storija že kar grozotno na-kuhala: »Kdečelasce najraje jemljejo! Tem vzamejo mozeg in ga dajejo za zdravilo proti tistim radijskim rečem!« In se: -j;', saj sem slišala tudi Jaz: v ausland jih litra jo! Kdor gre na avto. še pride morda nazaj, kogar pa odpeljejo z vlakom, temu ni več pomoči.. ^"" Ob večerih so ženske prej pošiljale otroke v hiše in čez dan so se v sev-fcJikl okolici marsikje s strahom ozi- rali v vsakega manj poznanega človeka. Iz Canj, kjer se je vsa reč rodila, so prihajale čudne vesti in nepoučenim, lahkovernim ljudem o vstajali lasje na glavah v skrbeh »za te uboge otroke«, klepetave babe na so izmišljotine z naslado nosile od hiše do hiše, od vasi do vasi. Kot vedno, so morali tudi tu organi javne varnosti stvari postaviti na pravo mesto. Medtem ko so dolgi jeziki opletali po oblasti In »hudih časih,« ko še »nedolžni otročičl niso več varni«, so tovariši okrajnega tajništva za notranje zadeve in miličniki na terenu pridno delali. In kaj hitro je bila resnica tu: 21. decembra lani so se trije mladoletniki iz Klance in Canja prepeljali čez Savo z brodom, vzeli iz skrivališča staro vojaško puško in z njo streljali čez reko na nek avtomobil. Ena izmed krogel je zadela okno Terezije Vučko na Blanci, razbila šipo in poškodovala strop in steno. K sreči n' bilo žrtev. Prav tedaj jo je po enem bregu Save prlmahal mimo KAREL KREGAR, k potepuštvu ln tatvinam obrnjeni mladenič. Hitro se je spajdašil s korajžnimi strelci, »večer pa se je na domu Bertoletovih v (lanju že predstavil kot »Karel Bogovič z Bizeljskcga, ki se vrača od tete na Planini«. Naslednji 10 je sekal drva, pri tem pa zvabil s sabo 13-letnega Ivana B. na potepuško. nevarno pot. Se z nekim fantom iz Canja (ta jima je sledil le do kolodvora v Sevnici) so hoteli čez mejo. v Avstrijo. V Ljubljani sta Ivan in Kregar ukradla dvokolesi in jo potegnila na Reko, od tam pa po avto cesti do Duge Rese. Zaradi strgane verige rta. kolesi vrgla v vodu in ukradla čoln, da bi se peljala čez vodo, a so ju 'zasačili. Na begu sta izgubila »zvezo« in jo mahnila naprej vsak na svojo pest. Mladoletni Ivan je prišel do Pisec in se vdinjal v Pavlovi vasi pri kmetu Martinu Kralju; predstavil se mu je kot »Ivan Bogovič, doma v Mrkvar pri Novem mestu«, medtem t ko ga je mati zaman iskala naokoli in so iz Canja prihajale grozne novice o njegovem izginotju. Tu, v Pa-vWl vasi, so ga organi TNZ tudi našli in fant je zdaj spet doma... Kregar jo je iz Duge Rese stisnil v Trbovlje in tam v okolici po malem kradel in se potepal. Zagrešil je več navadn in 6 vlomnih tatvin (kolesa, oblačila in pod.); trenutno je v preiskovalnem zaporu. Za groznimi »novicami« o ukrade-nM; in mast predelanih otrocih je bila torej pravkar povedana resnica. Da je bila odkrita, je bilo potrebno večtedensko naporno ln odgovorno delo tovarišev iz tajništva za notranje zadeve in sodelovanje večih postaj ljudske milice. Govorice so utihnile, ko se je Ivan B. vrnil domov. Koliko manj neumnosti bi se pre-klepetalo, ko bi ljudje ne verjeli vsake bedarije. Lahkovernost je dostikrat hudo v žlahti z neumnostjo; pri poklicnih klepetuljah pa je oboje krepko pomešano z zlobo in škodoželjnostjo. RAZPIS DELOVNIH MEST Komisija za uslužbenske zadeve pri okrajnem zaVODU za SOC, zavarovanje V NOVEM mestu razpisuje sledeča delovna mesta: 1. sekretarja zavoda 2. Sefa splošnega odseka 3. referenta za h1giensko-tehnjčno zaščito 4. analitika zdravstvenih dajatev 5. referenta za invalidsko zavarovanje 6. referenta za pokojninsko zavarovanje 7. referenta za likvidacijo pokojnin in invalidnin 8. referenta za otroške dodatke 9. finančnega knjigovodjo Vsa delovna mesta so sistematizirana. Pogoji za sprejem: pod 1: uslužbenec II. vrste z nekaj prakse; pod 2. In 5. uslužbenec I. vrste po možnosti s prakso v stroki; pod 3, 4, 7, 8 ln 9 uslužbenec III. vrste z opravljenim strokovnim Izpitom ter po možnosti s prakso in pod 6. uslužbenec II. vrste. Plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih. S stanovanji zavod ne razpolaga. Prošnje s priloženim kratkim življenjepisom vložite najpozneje do 30. aprila 1959 pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu. Strokovno izpopolnjevanje v trgovini Odkar so mesečni prejemki odvisni tudi od kvalifikacije, je v trgovski stroki opaziti živahno zanimanje delavcev in uslužbencev za opravljanj« izpitov ln pridobivanje nazivov Tako je bilo leta 1956 v mejah okraja Le 31 trgovskih delavcev z visoko kvalifikacijo. Lani in predlami si Je na raznih tečajih pridobilo nadaljnjih 86 trgovskih delavcev naziv visoko kvalificiranega delavca trgovske st-rv\k*» V ta namen sta bila pripravljena dva tritedenska tečaja, oba v Ljubljani. — Razen tega se udeležujejo trgovski delavej raznih krajših seminarjev za specializacijo v svoji stroki. Tako je pet trgovcev bilo na tečaju za železarsko stroko na Jesenicah in šest za tekstilno stroko v Mariboru. Na tečajih se seznanijo z lastnostmi in načinom uporabe raznih novih proizvodovi ki prihajajo v prodajo. ^^^^.+.5::./^9/736.84^7+:...1:.+.7+/.+:3../+.+..5^^^.::.:..4:.:..:+5+5$/^^ ^^97379773674329503^058755^771374^9743377^6491547644^31^ STAREGA • AMERIKANCA Po stopinjah očetov in bratov »Radi bi bili med najboljšimi!« To smo si zaželeli, ko smo govorili o delu na letošnjem odseku avtomobilske ceste. V dosedanjih treh dekadah smo želje in načrt uresničili: trikrat smo postali udarna in enkrat nas je Glavni štab MDB prav posebej pob valil za odlično opravljene naloge. »Samo to želimo!« smo si ■pet dejali- To menda pove precej o delu naše brigade, ki je zdaj v srcu Srbdrje, v neposredni bližini Paračina. Prvi trenutek neskaljene sreče smo doživeli že v Cičevcu, v Pojatah, kjer smo naijpreij delali in kjer smo bili proglašeni prvič za udarno brdlgado. Takrat je bila- beseda, »udarni-štvo« za nas le še pojem; zdaj je drugače. Naselja v Potajan se ne spominjamo le tavoijo prvič proglašene u-darne brigade; morda še bolj zaradi težav, ki smo Jih imeli tam pri delu kot prva brigada, ki je prišla v naselje. V štabu brigade so samo mladi ljudje; malo smo imeli izkušenj in problemov je bilo ve^ liko. Zdaj je vse to urejeno. Delo nam je dalo izkušnje, pomagamo si povsod med seboj in naše delo je enotno. Napredovali smo iz dneva v dian. Ne le v tem, da je bilo problemov čedalje mani. Tudi v disciplini, in še posebej v uspehih. Vsakih deset dni — temu pravimo tudi dekada — smo naredili več. Sklenili smo: nobene dekade več brez udar-ništva! To je naša želja: postati hočemo šestkrat udarna brigada! Borimo se tudi za pre-hodnjo zastavico Glavnega štaba MDB, kar pa nam doslej še ni uspelo. Lahko pa vam zaupamo, da smo bili v zadnjih dveh dekadah že kar resni konkurenti tudi za to najvišje priznanje! To kaže, da zmoremo marsikaj navzlic fizično šibkim brigadirjem, ki jih imamo v brigadi. Socializem v najrazličnejših oblikah postaja zaradi delovanja objektivnih zakonov družbenega razvoja in revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem. Imamo mladince, ki so ponos brigade na trasi in vredni vse pohvale. Da bi vse našteli, bi vzelo preveč prostora, toda med prvimi je Marko Luzar, ki prepelje na dan tudi do 700 samokolnic! " V začetku je bila najboljša prva četa; prehitela jo je nato tretja s 180%, četrta pa se je razjezila in dvignila rekord na na 202%! Tretji to spet ni dalo miru; komandir Sreto Popovič se je zmenil z njimi — 240% jim ni ušlo. Zaostala je druga četa; tehnični referent Adolf Brložnik je tuhtal in tuhtal, potem pa dosegel s svojo desetino nov rekord: 266% in zdaj ima glavno besedo druga četa. Prehodna zastavica brigade se kar sprehaja od Če te j spi prj njihovih posteljah in gre celo z njimi na kosilo... »■Danes bo naša!« vpijejo včasih fantje, ki so brez zastavice dan ali dva. Seveda, težko jo je dobiti nazaj in moraš marsikaj pokazati. Vsakodnevne pohvale brigadirjev pišemo v knjigo pohval za bodoče udarnike. Tako, vidite, dragi" bralci, se borimo, da bi se vrnili v domači Okraj s kar najlepšimi uspehi! Hočemo postati vzgled brigadam, ki jih akcija še čaka. Delo je zdaj normalno. Imamo razne krožke, kjer živahno sodelujejo fantje in dekleta, kot n. pr.: avto-moto krožek, elek-tro-krožek, fotografski krožek, traktorski tečaj, radio-amater-skj tečaj in pod. Za vse k-ož-ke se neverjetno zanimajo vsi naši brigadirji. Dekleta zdaj množično obiskujejo kuharski tečaj, ki ga vodi gospodinjska učiteljica tov. Zofka Jaki iz Novega mesta; poslal nam jo je okrajni komite LMS. Nad tem smo navdušeni. Stab naselja nam pri tem pomaga. Brigadirji se vsi zavedamo gesla: Več znaš, več veljaš. Kdor se le malo zanima, bo od tu odnesel veliko znanja. Kulturno-prosvetno delo je v naselju zelo pestro. Gledamo različne filme, imamo plese, športna srečanja, predavanja o najrazličnejših vprašanjih in zanimivostih in vse to nam omogoča, da je prosti čas izrabljen v koristne stvari — in da res nikomur ni dolgčas. Se nekaj številk o našem delu: brigada je doslej — do Drago Djurašević: NASE NASELJE (Tekija pri Paračlnu, april 1959) Drago Djurašević: Brigadna sekretarka Danica piše dnevnik 6. aprila — izkopala 6.868 kubičnih metrov gornje plasti zemlje (globoko do 20 cm, za usek bodoče ceste). To, kar delamo in ustvarjamo za novo cesto, je hkrati naš pozdrav ob 40-letnici naše slavne Partije in obletnici ustanovitve SKOJ. Ponosni smo, da bo tudi naiše delo prispevek k velikemu darilu mladine naših narodov ob letošnjem 29. novembru, ko bo stekla nova cesta na dveh odsekih v bratski Srbiji in Makedoniji. Lanj^ pri nas, letos tu — to vse je ena domovina, srečna in bogata in zares Brno zadovoljni, da# nam je tu v Srbiji tako lepo. Brigadirji in brigadirke IV. novomeške MDB »Katje Rupe-na« prisrčno pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista, domače, znance in prijatelje in želimo, da bi nam čimveč pisali o domačih novicah, kar nas vse najbolj zanima! V imenu vseh: štab VI. novomeške MDB »Katje Rupena«. naselje BRANKO KRSMANOVIĆ, Tekija —■ pošta Paračin V Prisrčen obisk članov Zveze borcev iz Kranjske Tiskanine v partizanskem Gabrju na Gorjancih V Gabrjah stojita ob cesti pri vhodu v vas dva mlaja, okrašena z zastavami. Sončno spomladansko dopoldne 12. aprila Je. Občinske volitve so zaključili že ob 8. url zjutraj 100-odstotno. Kljub temu stoje številni Gabrčani, Jugorčani in Suhodolčani pred hišami in se v skupinah živahno pomenkujejo. Med njimi opaziš ljudi, ki niso videti domačini. 75 delavcev tovarne Tiskan Ina Kranj je DO 5. MAJA je treba najkasneje poravnati naročnino za I. polletje 1959, ako želite sodelovati v našem velikem nagradnem žrebanju. Danes smo odposlali zadnjim poštam v LRS izterjevalne položnice, do 5. maja pa bomo počakali na vplačilo še zadnje zamudnike. Vsi, ki si bodo še naročili Dolenjski list in ki bodo do 5. maja poravnali polletno naročnino (300 din), bodo sodelovali pri žrebanju 99 HAG RAD Televizijski sprejemnik čaka morda prav vas, zato ne oklevajte in izročite pismonoši polletno naročnino, ko vas bo obiskal! Uprava DOLENJSKEGA LISTA prišlo obiskat to znano partizansko vas. Tovariš Fran Likozar, predsednik organizacije Zveze borcev v Tiskanlni, ki smo ga našli v živahnem pogovoru s kmeti, nam je povedal; »V tovarni imamo aktiv ZB, ki šteje 168 članov. Lani, ko smo se udeležili 13. januarja obletnice bitke v Dražgošah, je nekdo predlagal, da b} letos obiskali Dolenjsko. V naši tovarni je mnogo delavcev iz Dolenjske. Ker je bilo nešteto predlogov, smo zaprosili okrajni odbor ZB Novo mesto, naj nam on predlaga kraj. Predlagali so nam Gabrje. Pred tremi tedni amo poslali nekaj svojih predstavnikov v Novo mesto in se dogovorili, da bomo obdarovali blizu 80 oseb. Danes bomo ta sklep uresničili. Razen tega smo obdarovali šolsko mladino z dvema nogometnima žogama, 11 knjigami in 3 perjanicami ter slaščicami. Organizaciji Zveze borcev Gaber-je pa smo prinesli radijski sprejemnik Nikola Tesla 58.« Od Kranjčanov sta se prireditve udeležila tudi direktor Tiskanine tovariš Dušam Horjak ln predsednica uravnega odbora tovarne Marija Strasnar. Med gosti iz Novega mesta smo opazili sekretarja CK ZKS tovariša Franca Pirkovlča, predsednika ObLO Novo mesto Maksa Valeta in sekretarja okrajnega odbora ZB Novo mesto Martina Pavlina. Najprej je pevski zbor PD Dušan Jereb zapel Internacio-nalo. Nato je Jože Zamejen -Drejče, v lepem nagovoru zajel predvojno delovanje KPJ, upor- nost podgorskih kmetov v zgodovini in dejavnost podgorskih ljudi v letih narodnoosvobodilnega boja. 242 borcev ln aktivistov iz vasi Gaberje, Jugorje in SuhadoH je sodelovalo v boju, 44 jih je padlo. Trikrat so bile te vasi bombardirane m neštetokrat topovsko obstreljevane. V teh napadih je Padlo 12 vašča-nov, 17 jih je sovražnik interniral. 23 mater je ostalo brez sinov, 19 žena brez mož ln 46 otrok brez očetov. Program se je nadaljevali z recitacijami šolskih otrok, s petjem narodnih ln borbenih partizanskih pesmi ter s pozdravom predstavnika Tiskanlna iz Kranja, ki je v nekaj stavkih prisrčno pozdravil domačine in izrazil željo delavcev, da spoznavajo težave kmeta ter ga obenem seznanjajo s svoj iml. Pionirji ln mladinke so nato obdarovali goste iz Kranja s cvetjem. Za tem so deiavct Tiskanine in predstavniki ZB lz Novega mesta položili vence na spomenik padlim borcem. Tako so zaključili program prireditve, gostje ln domačini pa so se nato ob zvokih harmonike ln v sproščenem medsebojnem razgovoru spoznali še pobliže. M. J. Gabrski pionirji in mladinki pozdravljajo predstavnika aktiva Zveze borcev iz kranjske Tiskanine Piše John Lokar st. Delovodja je imel Slovence že tistikrat rad. Takrat nisem videl Italijanov v tovarni, bili so povečini Cehi in Poljaki, Italijani so pa opravljali predvsem zunanja dela. Pi tudi dosti Slovencev je kopalo kanale in opravljalo razn; druga dela zunaj. Kadar je padal dež, so bili ob zaslužek. Sčasoma sem se preselil k nekemu drugemu prijatelju Bilo nas je 12 fantov na tem stanovanju. Žena je imela do sti dela in truda, ko je kuhala in prala za nas, le nedeljske srajce smo dajali v »londro«. Ženske so tajdaj zelo trpele ko so imele »borderje« na stanovanju, da so si zaslužile nekaj denarja. To je tudi spravilo več žensk v prerani grob Bile so pridne in zelo delavne. Prvih deset let prihoda tja so ženske še bolj trpele kot moški. Zjutraj so zgodaj vstajale, zvečer šle zopet pozno k počitku. Delale so dolge ure, pri tem pa niso imele ugodnosti in udobn.tjti raznih olajševalnih pripomočkov za gospodinjstvo kot jih imajo današnje mlade gospodinje. Se voda je bila zunaj na dvorišču, proč od hiše. Pozimi je voda večkrat zmrznila in je bilo treba kuriti, da se je vodnjak odtajal. Večkrat je gospodinja morala to storiti na vse zgodaj, preden je napravila zajtrk za nas. 12 fantov. Cez dan so žene bile zaposlene s pranjem, kuhanjem in šivanjem. Čistiti so morale tudi petrolejke, ker tedaj ni bilo plina ali elektrike kot danes, vrhu tega pa so imele še otroke. Da, tiste čase so imele ženske težko življenje. Nekatere današnje mlade žene se kaj rade pritožujejo, da imajo dosti ali preveč dela, čeprav imajo le po enega ali dva otroka, redko več, in v hiši imajo vse najmodernejše električne pripomočke, s katerimi si lajšajo delo in prihranijo na času. No, pa tudi kar se tiče nas moških, ni bilo ravno prijazno. Nič ni bilo tedaj čudnega, če so se v stanovanju pojavil* miši, celo podgane. Pa tudi stenic je kar mrgolelo. Zlasti poleti je bilo težko spati, ker so grizle, da je kaj, pozimi pa j* bilo hudo, ker so bile sobe mrzle kot ledenice. Največkrat sva spala po dva ali pa tudi več skupaj, da smo greli eden drugega. Stranišč nismo imeli v hiši, tudi sredi noči je bilo treba, čeprav v hudi zimi. ven, po navadi precej daleč od hiše Nič kaj prijetno ni bilo, če je brila burja, medel sneg ali pa je lilo kot iz škafa. Taka stanovanja so bila največkrat zelo zanemarjena in v bližini tovarn. Delavci smo imeli navado, ker nismo živeli predaleč od tovarn, kjer smo delali, da smo šli opoldne domov na kosilo. V prostem času smo se zabavali na razne načine V bližini našega stanovanja je bila železarna, kjer so topili železno ruoo. Tedaj je bilo vse zelo razsvetljeno in iskre s* letele na našo hišo. K sreči se ni vžgala. Nekoč sem v šal zložil tole kitico: Tukaj na hrhbču, naš Neivburg stoji, lepo se to vidi, se iz dimnikov kadi, ne rabimo laterne in ne »gasa« — tovarna nam sveti zadost je svetld. Včasih smo jo mahnili v gostilno, kjer smo tudi zapeli ti kitico, čeprav ni umetniško sestavljena. Tistikrat ni bile videti avtov na cesti — kvečjemu po enega na vsako uro Fantje smo bili srečni, če smo imeli kolo, pa še teh ni bilo dosti. Zgodilo^ se je, da moje kolo ni imelo gume in sem vozaril okrog na samem obroču. Da bi vedeli, kako so me bolele kosti! Tisti stari naseljenci, ki ste živeli v Clevelandu v letih 1900-1910, ste danes stari po 70 in 80 let ali več in se gotovo še spominjate, da so tedaj bile razmere v resnici take, kot sem tukaj napisal. Dala bi se napisati velika knjiga, Meni je to nemogoče in mi boste, upam, kot starčku 80 let oprostili, če nisem te spomine bolj natančno ali bolj obširno opisal. Torej, tovarno, ki nam je svetila ponoči i* podnevi, smo nazivu »klavnico«, ker je v njej bilo mnogo delavcev močno poškodovanih in veliko tudi pobitih. Primerilo se je. da je delavec iskal delo. pa je rekel — nak. v to klavnico pa ne grem delat! Tam so delavci delali kot pravi sužnji irn majhen denar in v stalni nevarnosti za življenje. Primerila se je nesreča, da je bilo sedem delavcev močno opečenih. Med njimi so bili trije Slovenci. Ko smo jih obiskali v bolnišnici, jih zaradi hudih opeklin nismo mogli spoznati Od teh sedmih so pozneje štirje okrevali, trije pa so na opeklinah umrli v hudih bolečinah. Tudi po premogokopih so se tista leta pogostoma dogajale smrtne nesreče. Oblasti so premalo skrbele za varnostne naprave. Tudi delavstvo je bilo splošno zatirano in če se je tu in tam primerilo, da so se delavci opogumili in šli na stavko, so bile največkrat smrtne žrtve. Delavstvo je tiste čase ustvarilo ogromne dobičke za velekapitaliste. Danes je vsega preveč in se rajši uničuje, kol pa da bi se delilo.'To ni pravično. Naj omenim, kako smo prva leta živeli pionirji v new-burški naselbini. Bilo je leta 1900, ko ni bilo še nobenega slovenskega društva v Newburghu. Konec tega leta je bilo ustanovljeno samostojno društvo sv. Alojzija. Bilo je prve društvo, ki je bilo na katoliški podlagi. Pozneje (leta 1902) smo ustanovili društvo sv. Lovrenca in ga priklopih h K. S. K. J. Bil sem tudi jaz med ustanovnimi člani tega društva in član pet let. Za društvo sem se vedno zanimal kol tudi za delavske organizacije. Večkrat sem nagovarjal rojake, da bi ustanovili društvo, pri katerem ne bi bili obvezani hoditi k verskim obredom to je k spovedi itd., čeprav sem od časa do časa hodil k maši Takrat še ni bilo S. N. P. J. Pristopil sem k društvu št. 6? K. S. K. J., pri katerem so nas nagovarjali, da smo si dal napraviti vojaške obleke: nosili smo dolge sablje in korakal kakor avstrijski vojaki. V spomin borcu - komandantu Bred. .petnajstimi leti, v času herojskih borb *XlV. proletar-Bke divizije konec februarja 1944. leta, je padel kapetan Jerman Jože, namestnik komandanta Šercerjeve brigade. Kot dober . tovariš, odločen komunist, hraber borec in sposo ben komandant zasluži, »da se oddolžimo njegovemu spominu. Poznal sem ga od 1942. leta lz Tomšičeve brigade. Dobra prijatelja sva postala v začetku 1943. leta, kp sem bil imenovan za namestnika komisarja 3. čete I. bataljona, kjer je bil Jože namestnik komandirja. V pre-dihih med borbami in na pohodih mi je večkrat govoril o svojem življenju v bivši Jugoslaviji in o prvih doživetjih v partizanih. Kot sin baijtarja lz trškogor-sk;h hribov je imel težko mladost. V zgodnjih letih je moral na dnino. Po končani osnovni šoli se je šel učit krojaške obrti in ie preživljal vse tegobe predvojnega vajenca. Okupacija domovine ga je težko prizadela."Takoj, ko se je v .njegovem kraju pojavila organizacija OF, je postal njen .simpatizer in začel delati zanjo, spomladi 1942. lota le pa ocUel v partizane, Avgusta 1942. letu je Tomšičeva brigada napadala belogar-dilstičoy'takoimenovani »Štajer- ski« bataljon pri Sv. Ani pri Novem mestu. Pred napadom so bili potrebni podatki o sovražnih utrdbah in razporedu. Kako priti do teh podatkov? Problem je rešil Jože. Oblekel se je v staro obleko ter š*e bosonog in razoglav napotil preko Krke ln belogardističnega taborišča proti Smolenjii vasi. Belogardisti so ga prijeli ln odpeljali k svojemu oficirju — kaplanu. Kaplan ga je dolgo zasliševal in spraševal, zakaj je prišel v njihovo taborišče ln kdo ga je poslal. Jože* je vztrajno zatrjeval, da ni vedel, da je tukaj taborišče, da je namenjen v Smole-njo vas k nekemu fantu, ki ima naprodaj plašče za kolo. To pot pa je izbral zaradi tega, ker je , najbližja. Ce bi vedel, da oni tukaj taborijo, ne bi šel po tej poti. Po dolgem zatrjevanju, da ne bo več šel po tej poti in da ne bo nikomur povedal, kaj je videl, ga je kaplan spustil. Pri tem pa mu je seveda zabičal da bo ustreljen, če še enkrat pride v taborišče. Jože je nalogo dobro opravil. Dobro si je ogledal in zapomnil razpored taborišča. Drugi dan zjutraj, to pot ne sam. je bil zopet v taborišču skupaj s soborci iz Tomšičeve brigade. Jože pa ni bil znan samo kot borec temveč tudi kot komandant. Skoraj ni bilo akcije bombašev v I. bataljonu Tomšičeve brigade, da ji Jože ne bi bil na čelu. Pri napadu na Metliko v maircu 1943. leta je kot namestnik komandirja čete po odprtem terenu in pod močnim sovražnim ognjem popeljal bombaše do žičnih ovil1 in napravil prehode v njih. V borbah v Suhi Krajini marca 1943. leta •jo skupaj s komandirjem Joha nom veliko pripomogel k razbitju ln uničenju fašistov na Sv. Petru, ki so prišli v pomoč napadeni postojanki v Am-brusu. Julija 1943. leta je bil imenovan za namestnika komandanta četrtega bataljona. Kmalu za tem je bil komandant bataljona Jonam težko ranjen. Njegovo dolžnost, je prevzel Jože. V tem času je bila brigada na Bojancih. Četrti bataljon je bil na jugozahodni strani vasi. Kmalu po prihodu, borci so komaj dobro zaspali, so vas napadli Italijani. Jože je hitro precenil položaj in sprejel borbo. Z odločnim naskokom je razbil Italijane in jih podil proti Dragatušu. Po padcu fašizma v Italiji so brigade vodile ostre borbe v Krajini. V borbah na sektorju Sela—Sumberk—Kozjak so Italijani z artiljerijskim ognjem obstreljevali naše položaje. (Takrat so padli narodni heroji Kavčič, Saranovič ln Jevtič). Razločno smo slišali povelja Italijanskega komandanta svojemu oficirju za zvezo: »Tenente Riko! Kvatre salve 1« Takoj zatem odmev istreljenih granat in detonacije za našim hrbtom. (Bili smo v neposrednem stiku z Italijani.) V komandi so razmišljali, kako bi preprečili Ualijfem-skemu komandantu prenos povelja artiljeriji. Jože s svojim bataljonom je dobil nalogo, da mu to prepreči. Po dolinici, obrasli z grmičevjem, je prišel za hrbet Italijanom ter jih iz neposredne bližine napadel. Po kapitulaciji Italije je bila v Loški dolini formirana XIII. brigada, takrat imenovana' »Loška«, večinoma iz novih borcev. Le komandni kader j* bil star in preizkušen v borbah. Jože je bil imenovan za namestnika komandanta brigade. Skupno s komandantom Bobnarjem »Ged-jom«, sta med šesto ofenzivo t brigado uspešno manevrirala, a po ofenzivi, ko so naše enote prešle v protiofenzivo, uspešno tolkla Nemce in domobrance. Posebno so znane borbe XIII brigade v Kočevju. Med pohodom 14. divizije preko Hrvaške je bil prestavljen v Serceirjevo brigado za namestnika komandanta, kjer sva se zopet sešla. Tudi v borbah na Štajerskem se je zelo dobro is kazal. Spretno je koristil svoje borbene in komandantske izkušnje. Prvi dan našega bivanja na Štajerskem so Nemci napadli 3. bataljon Šercerjeve brigade v vasi Hrast je pod Zu-smom. Z Jožetom sva takoj po prvih strelih odhitela do bataljona, ki se je uspešno branil. Ko je razgledal položaj je izdal povelj© četi na levem krilu, da bočno napade Nemce. Uspeh ni izostal. Nemci so se spustili v paničen beg. medtem ko so na bojnem polju, poleg mrtvih, pustili prve puške, brzostrelke in pairabelo, ki smo jih zaplenili na Štajerskem Tudi v poznejših borbah, kot ob napadu na Reštajn, pri Lo-kavcu, pri Sv. Petru nad Laškem, na Slemenu itd., se je zelo dobro Izkazal. V noči od 17. na 18. februar je bila Šercerjeve. brigada v predhodnici divizi- je, odrejena za preboj nemškega 'obroča nad cesto Vitanje — Mislim je, zaradi prehoda na Pohorje. Jože je odšel z drugim bataljonom, kj je imel nalogo na enem delui>r«biti obroč- Noč je bila zelo mrzla, divizijska kolona pa je čakala, kdaj bo preboj izvršen. Dolgo so se čuli samo rafali nemških »šarcev« dio'čim se je z naše strani oglasila tu in tam kakšna puška. Keir sem bil v štabu brigade, nisem vedel, kakšno je stanje na položaju. Z njim me je spoznal Jože, ko se je vrnil h koloni. Bil je zaskrbljen. Vprašal sem ga, kako je. »Zelo težko«. Spomin na štab Šercerjeve brigade (slikan v okrnjeni postavi) na Zg. Završju — Graška gora — marca 1944, takoj po končani ofenzivi na XIV. divizijo. Z leve na desno: 1. obveščevalec Borut, 2. intendant Lovšin, 3, komisar Miha Butara - Aleks, 4. kurir Jože Zabukovec, 5. komandant Mićo Dašenovič, 6. novo imenovani nam. komisarja Ivo Kenk, 7. Bojan Skrk, namestnik komisarja med ofenzivo ml je odgovoril. »Nobeden n. mitraljez ne dela. (Imeli sm italijanske mitraljeze in puško mitraljeze marke »Breda). Vi so zamrznjeni, a borci jih z Laži ganjem papirja pod njimi za grevajo.« To je bil najin i.adnj razgovor in srečanje. Jože je ostal na Paškem Ko/ jaku, kjer je z namestnikom ko misarja B'Ojanom in načelnikom štaba brigade Prodrl ikom v dolgih ln težkih borbah vodil prv> in četrt] bataljon. Preživel je najhujše borbe ,ia Paškem Kozjaku, Graški Gori. Ravnah, Belih vodah in Mozir-ski planinah ter ie s svojim junaštvom in vztrajnostjo borbe v najtežjih dneh pohoda 14. di vizije. Ko smo Po ofenzivi stopila \ zvezo z enotami, ki se nisopre bile na Pohorje, smo se spra sevali, katerih tovarišev ni več Zvedel sem, da je zadnje on ofenzive, pm Rastokah v Lju Ne samo mene tudi ostal binskem grabnu padel tudi Jože borce in funkcionarje, ki p se prebilj na Pohorje, je ta ver zelo pretresla. Zavedali smosi da smo Izgubili dobrega tovar ša, komun ista in borca. Ceprs ni bil dolgo v Sercerjevi briga di, je tudi v njej zaradi svoj' neposrednosti, hrabrosti ln spo sobnostl pridobil veliko zaupanje borcev. To je samo del Jožetovega junaškega življenja v partizan Mi Sestavil Butara Mihael — AIcks, podpolkovnik JLA, BEOGRAD 5QO 03 28