Celje - skladišče D-Per
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Delovni zbor
____________šen t jurskih ko mu ni s to v
Komunisti naše občinske organizacije ZKS bomo 24. marca na drugi programssko-völikii konferenci ocenili sedanje politične, samoupravne in družbenoekonomske razmere v občini, kar pomeni, da bomo spregovorili tudi o naši lastni aktivnosti v preteklem enoletnem obdobju, kajti sedanje razmere so brez dvoma tudi rezultati naših usmeritev in prizadevanj za hitrejši in učinkovitejši družbenoekonomski in samoupravni razvoj družbenopolitične skupnosti. Sprejeli pa bomo tudi u-smeritve za naše nadaljne delo.
Za to preteklo obdobje je značilno, da smo se spopadali v marsičem z razmerami, ki v našem dosedanjem delu niso bile prisotne. Izgubili smo tovariša Tita v času, ko so se politične in tudi ekonomske razmere v svetu vse bolj zaostrovale. Titova težka bolezen in smrt je vzpodbudila pojačano delovanje vseh tistih nam nenaklonjenih sil v svetu, ki so že dolgo pričakovale takoimenovani dan X, kar nam je nalagalo povečano budnost in odgovoronst do čuvanja našega samoupravnega socialističnega sistema, čuvanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter ohranjanja naše svobode in neodvisnosti. Ekonomske razmere pri nas in v svetu so se zaostrile in smo zato morali sprejeti odločne in zavestne ukrepe stabilizacije. Težavnost ekonomskih razmer se je kazala predvsem skozi _ neuravnovešenost naše zunanjetrgovinske bilance, slabše pogoje gospodarjenja zaradi nenehnega višanja cen, pa tudi pomanjkanja surovin, repromateriala in energije, zapiranja uvoza in še vrsta drugih vplivov. Bili smo priča občasnih potrošnišfconaku-povalnih mržlic, ki so bile mnogokrat zunanji odraz zaskrbljenosti ljudi, nekaterih življenjskih potrebščin je na trenutke resnično primanjkovalo, dostikrat pa smo prav z našim obnašanjem povzročili sicer nepotrebna pomanjkanja.
V preteklem obdobju so zato bila prizadevanja zveze komuni-
stov usmerjena predvsem v dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije, pripravi srednjeročnih planov razvoja, izvedbi referenduma za krajevni samoprispevek, sikrbi za doseganje čimboljših gospodarskih rezultatov, jačanju in uveljavljanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca in občana v družbi.
Vsa ta prizadevanja so zahtevale, ne samo od zveze komunistov, ampak tudi od ostalih subjektivnih sil veliko angažiranost in ddlitev političnega dela in odgovornosti.
Rezultati, ki smo jih v preteklem obdobju dosegli so
vzpodbudni in jih je potrebno jemati kot obvezo za naša na-daijna prizadevanja. Kljub vrsti težkih problemov, s katerimi smo se srečevali v tekoči proizvodnji, je vendarle mogoče u-gotoviti, da je bilo gospodarjenje uspešnejše kot v letu 1979, kar dokazujejo praktično vse važnejše ekonomske kategorije, kot so celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek in akumulacija pa tudi ekonomičnost. Povečan je izvoz in zmanjšan uvoz. Z našo aktivnostjo smo v glavnem uskladili osebne dohodke v okviru kriterijev družbenega dogovora o razporejanju dohodka, v okviru resolucijskih dogo-
vorov so se gibali tudi drugi izdatki, ki so bili sistemsko o-mejevani, pa smo tudi iz tega razloga zabeležili ugodne premike v strukturi porabljenih sredstev in delitvi dohodka predvsem v korist višje akumulacije. Na tistih področjih, kjer so rezultati odvisni predvsem od nas samih, od naših spoznanj, usmeritev, hotenj in konkretnih akcij, pa smo storili znatno manj. Še vedno nismo dosegli bistvenih premikov v uvajanju višje stopnje predelave surovin, uvajanju akumulativnih in atraktiv-
nih programov in v izkoriščanju notranjih rezerv in drobnih možnosti, na katere smo vse do danes pozabljali.
Poleg osebne smo do neke mere uspeli obvladati tudi druge oblike porabe in jih postavljali v odvisnost od gospodarske rasti, ki mora postati izključna osnova na izpolnitev naših zahtev na vseh področjih. Da pa bomo vse to dosegli, moramo še naprej krepiti samoupravni položaj delavca in občana, pa tudi povečati našo zavest in odgovornost do dela.
Tudi na drugih področjih delovanja komunistov so doseženi določeni rezultati, vendar ne takšni kot bi lahko bili, če bi v oblikovanju in izvajanju sprejetih sklepov bolj dosledno sodelovale vse osnovne organizacije ZKS. Tako kot ne moremo biti zadovoljni z delom vseh osnovnih organizacij, tudi ne moremo biti zadovoljni z aktivnostjo in konkretnim obnašanjem enega dela naših članov. Imamo takšne, ki z lahkoto sprejemajo stališča o vseh vprašanjih, vendar ravnajo v nasprotju z njimi; imamo takšne, ki nikoli ne povedo jasno svojega mnenja, čeprav imajo o posameznih vprašanjih pomisleke; imamo takšne, ki si ne dovolijo kratiti po njihovem mnenju »zaslužnega počitka«; in imamo tudi takšne, ki se ne zavzemajo za demokratično razpravo in sprejemanju odločitev in bi radi, da bi bila njihova osnovna organizacija začetek in konec oblasti v svoji sredini, ne pa mesto za zavzem idejnopolitičnih stališč, ki jih je treba prenašati v samoupravne organe in druge družbenopolitične organizacije, da tako postane zveza komunistov vodilna idejnopolitična sila, ki mobilizira vse naše delovne ljudi in občane.
Takšnim članom bomo morali napovedati ostro bitko, saj zmanjšujejo ugled zveze komunistov in ustvarjajo dvom v sposobnost našega političnega sistema, da učinkovito rešuje zapletene vsakodnevne in razvojne probleme.
Sekretar komiteja OK ZKS Boris Križmančič
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■Ar-*-*

Na podlagi 41. člana statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Šentjur pri Celju in Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije Predsedstvo občinskega sveta ZSS Šentjur pri Celju
RAZGLAŠA
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1981.
Predsedstvo občinskega sveta ZS Šentjur razpisuje za leto 1981 podelitev srebrnih znakov ZSS osnovnim organizacijam in posameznim članom Zveze sindikatov.
I.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu Zveze sindikatov za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji oziroma v občinski organizaciji sindikata ali Zveze sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov s tem, da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljaj mu in razvoju sindikata.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija Zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora 00 ZS. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko Vloži tudi izvršni organ občinske organizacije sindikata.
Predlog mora obsegati Zlasti:
—	naziv in naslov predlagatelja ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep;
—	osebne podatke kandidata;
—	predlog dosedanje kandidatove aktivnosti in funkcij v sindikatih in drugih oragnih in organizacijah;
—	utemeljitev razloga, zaradi katerega je predlagan za podelitev srebrnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov.
II.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni oragnizaciji Zveze sindikatov za večletno Učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog, predvsem pri uresničevanju neposrednih interesov članstva in skupnih, dolgoročnih in celovitih interesov delavskega razreda. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni oragnizaciji ZS lahko vloži konferenca osnovnih organizacij sindikata, delovne ali druge organizacije združenega dela ali občinski odbor ustrezne dejavnosti.
Predlog mora obsegati zlasti:
—	naslov osnovne organizacije;
—	naziv predlagtelja in datum, ko je o tem sprejet sklep;
—	število njenih članov v primerjavi z zaposlenimi delavci, število sindikalnih skupin, članov izvršnega odbora;
—	nazoren popis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine, metod iin oblik dela; pri tem mora biti razvidno, s katerimi pomembnimi nalogami se je ukvarjala, katera akcija je opravila, kakšna stališča ali Sklepe je s tem v zvezi sprejela in v kolikšni meri in kako jih je uresničila; posebej je treba prikazati, kako je opravljala naloge, ki so sindikatu v TOZD oziroma delovni skupnosti naložene z Ustavo in ZZD, uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS;
—	utemeljitev razlogov, zaradi katerih je predlagana za podelitev srebrnega znaka, ki mora temeljiti na politični oceni delovanja 00 ZS, katere sprejme predlagatelj.
III.
Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije pošlje predlagatelj pismeno najkasneje do 15. aprila 1981 na naslov: Občinski 9vet Zveze sindikatov Slovenije Šentjur pri Celju, ul. Dušana Kvedra 4 a.
Občinski svet ZSS Šentjur pri Celju
Delna nadomestitev
stanarine
Delna nadomestitev stanarine je oblika družbene pomoči, ki je namenjena delavcem in občanom z nižjimi dohodki. Hitro naraščanje cen na vseh področjih najbolj prizadeva prav delavce in občane z nižjimi dohodki, kar vpliva na njihovo življenjsko raven. Da bi vpliv naraščanja cen nekoliko ublažili, se lahko tem upravičencem stanarina delno zniža. Delno znižanje lahko uveljavljajo delavci in občani, ki so imetniki stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in imetniki stanovanjske pravice na stanovanju v lasti občanov (najemniki stanovanj v privatnih hišah). Pogoj za to pa je, da je bilo stanovanje uradno ocenjeno, to je ovrednoteno po točkovnem sistemu in na tej osnovi izračunana stanarina, in da ima nosilec stanovanjske pravice sklenjeno stanovanjsko pogodbo z občanom, ki mu je stanovanje oddal.
Delna nadomestitev se uveljavlja pri Stanovanjski Skupnosti občine Šentjur s pismeno vlogo za priznanje delne nadomestitve. Vlogi pa morajo biti priložena naslednja dokazila:
1.	Potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto (potrdilo o doseženem OD za leto 1980 za vse zaposlene družinske člane, ki prebivajo v skupnem gospodinjiš tivù, dohodek od zemljišč in drugih nepremičnin, dohodek od obrti in podobno).
2.	Potrdilo o številu članov gospodinjstva.
3.	Veljavna stanovanjska pogodba (za imetnike stanovanjske pravice pri zasebnikih).
4.	Zapisnik o oceni stanovanja (za imetnike stanovanj-ske pravice pri zasebnikih).
Delna nadomestitev stanarine se lahko priznava največ v višini 80 % od polne stanarine. Višina pa je odvisna od višine dohodka in se izračuna po kriterijih, ki jih določa Odlok Skupščine občine Šentjur o stopnjah obremenitve letnega dohodka gospodinjstev s stanarino za u-veljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine kot družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 22/1975).
Upravičencu se deflma nadomestitev stanarine vrača vsake tri mesece za nazaj, kair pomeni, da je imetnik stanovanjske pravioe stanarino dolžan plačati vsak mesec, vsake tri mesece pa dobi del stanarine za nazaj vrnjen.
Do isadaj je delno nadomestitev uveljavljalo le manjše število u,pravičencev; prepričani pa smo, da je število upravičencev mnogo večje, zato priporočamo, da vsi, ki imajo pogoje, čim-iprej vložijo zahtevek za priznanje delne naidomestitve.
Vise potrebne informacije dobite pri Stanovanjski skupnosti občine Šentjur.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju
Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne	stanovanjske
skupnosti občine Šentjur pri Celju ter 30. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju na seji 20. 2. 1981
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju za leto 1981.
I.
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju, bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju naslednja namenska sredstva:
1.	za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
—	po stopnji 1,5 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v občini,
—	po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 % na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje u-deležencev MDA);
2.	za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni:
—	po stopnji 2,98 % na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD,
—	po stopnji 1,2 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini;
3.	za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni:
—	po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije.
Skupaj (2. in 3. točka bodo združevali 4,205 % na BOD iz či-
(Nadalj. z 2 .strani)
stega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in reli.
Sredstva iz toč. I. tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Semit jur pri Celju Izvršilni odbor Predsednik Stanko Arzenšek, l.r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985
sklenjen
I.
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanj a.
II.
Na podlagi 12. člena Statuta Samoupravne	stanovanjske
skupnosti občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS oziroma uradno glasilo občine Šentjur) je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske Skupnosti Občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 20. 2. 1981 sprejel
V skladu s 30. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi.
Samoupravna stanovanj ska skupnost občine Šentjur pri Celju Izvršilni Odbor
Predsednik: Stanko Arzenšek, l.r.
Od 1. do 10. aprila 1981 -popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj
Že v prejšnji številki UTRIP-a ste se seznanili s široko družbeno akcijo, na katero se pripravljamo in jo bomo izvedli v vsej državi od 1. do 10. aprila letos, to je POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANO VANJ.
Da bo akcija uspela, je potrebna polna angažiranost vseh nosilcev, kakor tudi vseh, ki bomo popisani, da jo sprejmemo z razumevanjem in v njej tudi sami sodelujemo.
Za boljšo informiranost in pripravljenost vas zato seznanjamo z nekaterimi osnovnimi zadevami, ki jih moramo pred samim popisom vedeti.
Zato vas prosimo:
—	da se v času od 1. do 10. aprila 1981 oz. vse do dneva, ko bo na vašem domu izvršen popis, čimveč nahajate doma, kar bo prispevalo k hitremu izvrševanju nalog popisovalcev in k poteku same akcije;
—	da imate pripravljen »kartonček«, s katerim ste bili oz. še boste do 1. aprila obveščeni o enotni matični številki občana (EMŠO);
—	da vsi, ki ste v rednem delovnem razmerju, pripravite pomožni obrazec P-l/B, ki ste ga prejeli v delovni organizaciji oz. skupnosti, ker ga boste oddali popisovalcu,
da bo lahko vnesel nekatere podatke iz vašega delovnega razmerja;
—	da vsi, ki imate svojce na začasnem delu in bivanju v tujini na to opozorite popisovalca, ki bo prišel k vam in mu posredujte podatke, za katere vas bo prosil;
—	da pripravite podatke o površini celotnega stanovanja v katerem prebivate oz. ga uporabljate, ter podatke o površini sob in kuhinje, kajti ob popisu stanovanja se bodo potrebovali tudi ti podatki;
—	da se pripravite na vprašanje o površini zemljišča (obdelovalnega in neobdelovalne-ga, ki ga imate v lasti oz. v najemu v okviru vašega gospodinjstva;
—	da v kolikor ste že prejeli popisnico P-l za enega od družinskih članov, ki služi vojaški rok, da je ob popisu
izročite popisovalcu in mu daste tudi tiste podatke, ki v tej popisnici manjkajo;
Ob koncu bi vas radi opozorili še na to, da bodo vsi podatki, ki bodo zbrani s popisom, namenjeni LE V STATISTIČNE NAMENE in bodo veljali kot uradna tajnost, zato nikar ne imejte bojazni, da bo kakršenkoli podatek, ki ga boste dali popisovalcem, vplival na vaše obveznosti (npr.: na višino davka), ki jih imate že sedaj s posedovanjem nepremičnin, živine in kmetijskih strojev.
Zato vas prosimo, da daste popisovalcem pravilne podatke in da v vsakem primeru sodelujete z njim, kajti le tako bomo vsi skupaj v akciji uspeli in dosegli njen namen.
S strani Občinske komisije se vam že na tem mestu za sodelovanje zahvaljujemo.
OPK
Varujmo gozdove pred požari
Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se zelo poveča nevarnost gozdnih požarov. Najnevarnejše je obdobje v času, ko sneg skopni, trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo in postanejo lahko vnetljivi, posebno če ni padavin. Nevarno obdobje traja navadno od začetka marca do konca aprila, ko trava in podrast ozeleni, takrat pa se tudi nevarnost gozdnih požarov zmanjša.
Požarno najbolj ogrožene so prisojne (sončne) lege, ker tam sneg najprej skopni, trava in podrast pa se tam tudi bolje posušijo. Spomladi je navadno vreme še precej vetrovno, kar nevarnost požarov še povečuje, ker veter ne samo da travo dobro posuši, ampak v slučaju požara pospešuje in razpihuje gorenje, ker odnaša iskre in tleče ogorke. Požari so najpogostejši v iglastih gozdoviih, posebno v mladih sestojih, kjer je navadno dovolj suhega, hitro vnetljivega materiala, iglavci pa zaradi smolnosti še posebno radi gorijo.
Kateri pa so glavni vzroki za nastanek gozdnih požarov? Glavni povzročitelj je človek, ki lahko povzroči požar hote ali nehote. So slučaji, k sreči zelo redki, da človek zaneti požar iz nevoščljivosti, maščevanja, nehote pa postane človek požigalec gozda zaradi nevednosti, nepazljivosti, malomarnosti ali neprevidnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem.
Najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč in grmovja v neposredni bližini gozda. Dokazano je, da požiganje trave tla samo poslabša, saj postanejo tla zbita brez organskih snovi, ki zgorijo, postanejo slabo propustna za vodo in izredno siromašna. Pridelek na
takšnih tleh se zmanjšuje količinsko in kakovostno.
Drugi najpogostejši vzrok gozdnih požarov je neprevidno odvržena in tleča vžigalica ali cigaretni ogorek.
Povzročitelji gozdnih požarov so tudi otroci, ki se igrajo z ognjem v gozdu ali njegovi bližini, pa ga v vetrovnem vremenu niso več v stanju pogasiti. Omeniti pa velja tudi nedeljske izletnike, ki v bližini gozda ali v njem neprevidno ravnajo z roštilji, ali ob odhodu oglja ne pogasijo dovolj.
Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti:
—	v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahko to ogrozi gozd,
—	kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče sam pogasi, če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti najbližjo postajo milice, gasilce ali področno gozdarsko oseb-
je, pač tistega, ki ga lahko najhitreje obvesti,
— prepovedano je vsakršno netenje ognja v razdalji 50 m od roba gozda,
(Naidalj. na 5. strani)
Samopostrežba z bifejem
Celotno pritličje blagovnice zavzema samopostrežna trgovina z bifejem, hladilnicami in skladišči. Skupna koristma površina znaša 45 m2. Ker je samopostrežba z bifejem odprta pet dni od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure, je zaposlenih 25 delavcev, imajo pa tudi 6 učencev.
Desno od vhoda so kupcu na voljo vozički, v katere nalaga izbrano blago. Notranjo opremo blagovnice je izdelala naša domača šentjurska tovarna AL-POS — zelo funkcionalno in lepo. Blago na policah je smiselno in Vidno naloženo in se kupcu kar samo ponuja. Od pralnih praškov in čistilnih sredstev in suhe robe pa do soli, olja in kisa pride kupec do najdaljše prodajne linije, kjer je vedno tudi največji promet. Pri prvi po-strežni mizi se lahko založimo s svežim mesom in drobovino. Zraven je delikatesa z vrsto mesnih specialitet, suhomesne robe, siri itd. Slede slaščice in prodaja kruha, čisto na komou je sadje in zelenjava. Prodajalcem na tej liniji so na voljo elektron-
ske tehtnice z računskimi stroji; težo in ceno lahko kupec s svoje strani spremlja in kontrolira.
Higienske hladilne vitrine so založene z zmrznjeno zelenjavo, sladoledi in ribami, posebno mesto pa imajo mileko in mlečni izdelki. Našteli bi lahko dolgo vrsto prehrambenih izdelkov, ki jih imajo tu na zalogi, vendar bi priporočili slehernemu kupcu, naj se sprehodi med naloženimi policami in naj si izbere blago po lastni želji in po debelini denarnice. Da se promet odvija čim bolj tekoče, je pri izhodu pet blagajn, za njimi pa so mize, kjer si kupec lahko blago uredi. Če ima kupec več blaga, ga lahko z vozičkom odpelje do avtomobila na parkirnem prostoru in pusti voziček kar tam. Zaboje piva, kisle vode ali vreče moke pa dostavijo 'kupcu tudi v avto na parkirišču.
Zelo prometen je bife, kjer si gost lahko naroči pijače vseh vrst pa tudi za pod zob se marsikaj dobi. V minulih mesecih so imeli v samopostrežbi težave z nabavo raznega blaga kar smo občutili tudi kupci, vendar se je položaj v zadnjem obdobju že znatno izboljšal.
Rečnik
Tekstilni oddelek Merxove blagovnice
Tekstilni oddelek ima svoje mesto v prvem nadstropju desno, kjer zavzema dve tretjini celotnega nadstropja.
Takoj na desni, ko se povzpnemo po stopnicah, si lahko kupec nabavi volno, in to za ročno in strojno pletenje. Po-dolgoma so police z izdelki iz volne in sintetike, nogavice, robčki in razne druge tekstilne drobnarije. Levo ob steni je oddelek moške, ženske in otroške obutve vseh vrst in cen, tu je tudi na voljo lahka obutev (natikači, copati itd.). Dobavitelji obutve so: Peko, Lilet, Ratitovec, Avala, za lahko obutev pa seveda domači Tolo. Poleg obutve je tudi usnjena galanterija s torbicami, denarnicami, pasovi, kovčki in še vrsta drugih usnjenih izdelkov.
Največ prostora so namenili ženski, moški in otroški konfekciji, kjer si tudi najzahtevnejši kupec ob veliki izbiri najsodobnejših krojev lahko izbere moške, ženske in otroške obleke,
CELJE
hlače, krila, kostime, plašče, pač vse, kar spada h gornjim oblačilom. Poleg konfekcije je oddelek perila, kjer si lahko izberemo srajce, pižame, spodnjice,
kombineže, modrčke, z eno besedo povedano, vse žensko, moško in otroško perilo. Vso konfekcijo, ki jo kupite na tem oddelku, po potrebi skrajšajo, podaljšajo, razširijo ali zožijo, v 24 urah kupcu strokovne moči popravijo vsak konfekoijški komad, če je to potrebno.
Kljub veliki ponudbi konfekcije imajo tudi dobro založen metražni oddelek. Pozamenteri-ja nudi kupcu vse vrste gumbov, zadrge vseh dimenzij, su-
kanec, igle in vrsto drobnih predmetov, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Seveda so na voljo potrošniku tudi klobuki, razne kape, kučme, rute itd. Mimo lahko trdimo, da se na tem oddelku lahko obujemo in oblečemo od pet do glave in se tudi pokrijemo. Oddelek kupuje blago pri grosistih: Tkanina Celje, Veletekstil Ljubljana, Kars, Toper, Verna, El-kroj, Mura itd.
Rečnik
Krajevna skupnost - temelj športno rekreativnega življenja
Glede na to, da je krajevna skupnost temelj našega družbenega življenja in dela, je razumljivo, da naj bi 'tudi telesno-kul-turna in športno rekreativna dejavnost organizacijsko in vsebinsko zaživela v tej osnovni celici.
Spoznanje o koristnosti teles-nokultume in športne rekreativne aktivnosti se vse bolj širi med krajani oziroma med občani, zaito moramo čimprej ustvariti možnosti in pogoje za njihovo sodelovanje na tem področju.
Nekatere kategorije občanov (gospodinje, osebni proizvajalci, upokojenci) niso Vključeni v vzgojnoizobraževalne ustanove, pa tudi ne v organizacije združenega dela, zato jim moramo posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa morajo tudi zaposleni imeti vse možnosti za vključevanje v športno rekreacijske tokove v kraju bivanja.
Mislimo, da je potrebno govoriti o dnevnem športno rekreativnem udejstvovanju, ki naj bi se v KS izvajala v okviru posameznih nosilcev in izvajalcev.
Družina, ki bi jo morali v celoti zajeti v športno rekreativno dejavnost, bi se lahko organizirala v stanovanjskih enotah, k čemer naj bi pritegnili tudi hišne svete. V blokih, kjer živi več družin, bi lahko organizirali tudi stalna družinska športno rekreativna tekmovanja.
Zgrajena so mnoga stanovanjska naselja, vendar ob teh niso bili zgrajeni potrebni športno
rekreacijski objekti. Tako tudi ni otroških igrišč ter drugih objektov za športno rekreativno dejavnost ostalih kategorij prebivalstva, kar sicer sodi v moderni program gradnje vsakega naselja.
V prihodnje bi morali načrtovati tudi ustrezno kadrovsko zasedbo ter strokovno pripraviti programe za športno rekreativno dejavnost krajanov. Pomanjkanje športno rekreativnih objektov in kadrov je eden glavnih vzrokov, da se omenjena dejavnost ne more bolj razmahniti.
Pri zgrajenih objektih moramo namreč doseči večjo odprtost in dostopnost vsem občanom in krajanom, saj vemo, da je večji del objektov zgrajenih z družbenimi sredstvi.
Po poti sodelovanja in dogovarjanja bi morali iti tudi pri izgradnji športnih objektov, kar bi bila lahko nadvse ugodna o-snova za razvoj športno rekreativne dejavnosti občanov naše občine.
Rekreativna dejavnost krajanov je zahteven proces, zato bi morali vanj vključiti tudi zdravstveni nadzor oziroma aktivno zdravstveno varstvo.
Na koncu nalj še omenimo, da je šporitno rekreativna dejavnost v naših krajevnih skupnostih še na začetku poti, vendar se je osveščenost in pripravljenost na večje napore na tem področju nedvomno povečala, tako da se ponekod že kažejo rezultati.
Ne škropi v cvet!
SADJARJI, KMETOVALCI, VRTIČKARJI!
Ne škropite sadnega drevja v času cvetenja, ker je to v škodo vam sadjarjem in nam čebelarjem. Ne uničujte čebel, ki vam oprašujejo jablane, hruške, češnje in druge kmetijske rastline. Zavedajte se, da brez čebel ni plodov in ne semen.
Pred uporabo kemičnih sredstev se mora v sadovnjakih pokositi cvetočo podrast in jo odstraniti.
Ne uničujte ravnovesja narave in za dobro nas vseh upoštevajmo navedena navodila.
Čebelarsko društvo
Združenje šoferjev in avtomehanikov
Na pobudo predstavnikov ZŠAM Celje ter OK SZDL Šentjur je bil opravljen razgovor, na katerem se je ugotovilo, da obstojajo realne možnosti in hkrati potreba po takšni organiziranosti v naši občini. Ugotovljeno je, da je že veliko naših občanov Včlanjenih v ZŠAM Ćelije, zato je prav, da s svojo pripravljenostjo do te aktivnosti delujejo tudi v kraju, kjer živijo.
Za poučevanje bodočih voznikov ZŠAM uporablja najsodobnejše metode in pripomočke — avtopoligon, različne tipe motornih vozil, po želji kandidatov. Članstvu nudi brezplačna strokovna predavanja, testiranje, brezplačni tehnični pregledi, brezplačni avtotester, pravno pomoč in vlečno službo z najsodobnejšim vozilom.
K sodelovanju vabijo vse, ki
so zainteresirani. S tem vsak posameznik prispeva k varnosti v prometu. Evidentiranje novih članov za ZŠAM — poverjeništvo Šentjur je v uredništvu Utripa — vsak delovni dan.
Goce Kaiajdžiski
za strokovno dopolnjevanje in usposabljanje voznikov motornih vozil vseh kategorij.
Poleg tega ZŠAM se ukvarja z avtošolo, s kUltumo-športnimi prireditvami ter z novostmi v cestnem prometu. Mesečno u-sposobi preko 200 kandidatov za voznike različnih kategorij in qpravi okoli 6000 ur praktičnih voženj.
Zato želimo na naših straneh predstaviti združenje šoferjev in avtomehanikov Celje. ZŠAM Celje je strokovna organizacija, v kateri so včlanjeni vsi vozniki motornih vozil ter drugi občani, ki se ukvarjajo s cestnim
prometom. V tej organizaciji je včlanjenih preko 2000 članov. Naloga organizacije je, da skrbi
Obnova mostu čez Voglajno
Obnova mostu čez Voglajno je bila nujno potrebna zaradi dotraj enosti podporne konstrukcije, povečanih obremenitev mostu, zaradi odvoza materiala iz kamnoloma v Šibeniku. Z obnovo mostu je pričelo CP Celje TOZD VZDRŽEVANJE CEST
2.	3. 1981 in prvo fazo obnove
končalo do 14. 3. 1981. Naslednja faza obnove je popravilo kril in podpor na obalah.
Investitor obnove mostu je Komunalno cestna skupnost Šentjur pri Celju.
Komunalno cestna skupnost Šentjur pri Celju
Vzdrževanje cest je važno delo
Cestno podjetje Celje je pred štirimi leti zgradilo v Šentjurju vštric klavnice veliko, funkcionalno in potrebno cestno bazo, ki zaposluje 25 delavcev.
Naloga teh delavcev je vsestranska nega 115 km cest od rednega vzdrževanja, do zimske službe, odprave poškodb na cestah po elementarnih nezgodah, rekonstrukcije manjših odsekov cest, asfaltiranja itd. To delo je v šentjurski občini precej oteženo, saj je od 115 km cest kar 69 km še v makadamu in le 46 km v asfaltu, hkrati pa je vrsta cestnih odsekov v klancih, kot so Jezerce, Planinski klanec, Košnica, Volčja jama itd.
Vodja baze, Stanko Feldin, nam je povedal, da imajo v bazi dovolj mehanizacije. Imajo štiri kamione z vsemi potrebnimi priključki za cestno vzdrževalna
dela. Predočil nam je naporno, zahtevno in hkrati drago vzdrževanje cest v letošnji dolgotrajni zimi. Povedal je, da se doslej ne spominja zime, ki bi bila za vzdrževalce cest tako dolga kot letošnja. Porabili so kar 320 ton soli in 2.200 m3 peska, s čimer so omogočili reden in varen promet na vseh cestah, ki jih vzdržujejo. Poraba soli in peska je bila v minulih zimah za polovico manjša od letošnje.
Pri vzdrževanju cest se poslužujejo izključno skupinskega dela, zato posameznih cestarjev na cestah več ne vidimo. Trenutno se ukvarjazo z večjim delom, namreč obnovo mostu preko Voglajne pri žagi; delo je zahtevno in bo končano v nepolnih štirinajstih dnevih.
Ernest Rečnik
Proseniško - nova trafo postaja
V naših krajih kljub energetski krizi ne zanemarjamo posodabljanja električnih naprav. Da je res tako, se lahko prepričamo v KS Blagovna. Na Prose-niškean, kjer že več let negodujejo zaradi slabega električnega toka, se jim bližajo lepši časi. Pred kratkim so v ta zaselek, ki povezuje našo občino s celjsko, pripeljali novo trafo postajo. Sedaj je potrebno le počakati, da se izboljšajo vremenske razmere in domačini se ne bodo več pritoževali nad tistimi, ki skrbijo, da jim luč zasveti, kadarkoli pritisnejo na stikalo. Morda pa je krajanom le uspelo pritisniti na pravilno stikalo.
To bomo kmalu videli. Zakaj niso postavili trafo postaje že prej, pa ne bomo razglabljali. Ste zadovoljni!?
Drago Slakan
(Nadaljevanje s 3. strani) VARUJMO GOZDOVE PRED POŽARI!
— najprimernejše za gašenje goreče trave ali podrasti, ki o-groža gozd je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej povdariti, da moramo ukrepati hitro, kajti vsak gozdni požar je mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi in ukrepa.
Na podlagi družbenega dogovora o štipendiranju (Ur. list SRS, št. 11/80) in samoupravnega sporazuma o štipendiranju (Ur. list SRS, št. ) je skupščina Izobraževalne skupnosti na svoji seji dne 23. 2. 1981 sprejela
Pravilnik o štipendiranju
il. ičlen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji za štipendiranje učencev in študentov za potrebe vzgojnoizobraževalnega procesa v občini Šentjur pri Celju.
2.	člen
Pri pridobitvi štipendij učencem in študentom se poleg u-streznosti šole in smeri šolanja upošteva tudi učni uspeh. Izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Šentjur vsako leto februarja ob upoštevanju sprejetega načrta kadrovske politike na področju vzgoje in izobraževanja sprejme sklep o številu štipendij. Kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana presega 85 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zapo-slenga v SR Sloveniji za preteklo leto, ni upravičen do prejemanja kadrovske štipendije.
3.	člen
Kriteriji za podelitev štipendije so:
—	učni uspeh,
—	redno opravljanje študijskih obveznosti — hitrost šolanja,
—	končani letniki,
—	dohodek na družinskega člana, Ob enakem socialnoekonomskem položaju pa kandidat iz delavske in kmečke družine.
Višina štipendije se opredeli s številom točk.
4.	člen
Na podlagi kriterijev iz prejšnjega člena tega pravilnika se dodeli:
a)	za učenca
točk
—	z	zadostnim uspehom	400
—	z	dobrim uspehom	480
—	s	prav dobrim uspehom 590
—	z	odličnim uspehom	720
5.	člen
b)	za študenta
s poprečno oceno	točk
6.0	—	6,5	oz.	2,0	—	2,4	600
6.6	—	7,2	oz.	2,5	—	2,9	650
7.3	—	7,9	oz.	3,0	—	3,4	720
8.0	—	8,6	oz.	3,5	—	3,9	800
8.7	—	9,3	oz.	4,0	—	4,4	900
9.4	— 10,0 oz. 4,5 — 5,0	1080
5.	člen
Število točk se za posameznega štipendista določi vsako leto na novo, tako da se upošteva doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri štipm-distih v 1. letniku, za katere znaša število točk za štipendije pri učencih 480 točk in študentih 650 točk.
6.	člen
Štipendija se lahko poveča Študentu za 200 točk za tiste poklice, za katere kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bo skupščina TIS in DO VIZ v skladu s sprejetim načrtom kadrovske politike opredelila pred razpisom štipendij.
7.	člen
Ob začetku vsakega koledarskega 'leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanjem OD zaposlenih v SR Sloveniji.
8.	člen
Kadrovske štipendije se izplačujejo do roka, ko je štipendist po pogodbi dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem.
9.	člen
Štipendist mora dostavljati vsa potrebna dokazila in potrdila, ki so potrebna za izračun štipendije, v rokih, ki jih določi štipenditor. Če potrdila ne dostavi, se mu šitpendija za čas, ko potrdila ne dostavi, ne izplača. Poleg ostalih potrdil morajo učenci 1. letnikov srednjih šol dostaviti mnenje osnovne šole, študenti 1. letnika pa morajo posredovati mnenje 00 ZSMS ali KS.
10.	člen
Če štipendist polletja oziroma semestra ni opravil uspešno, se mu štipendija za to šolsko leto zmanjša za 100 točk in če uspešno zaključi šolsko leto dobi razliko povrnjeno, če pa letnika ne naredi oziroma se vpiše v drugo šolo ali smer, v naslednjem šoMkem letu ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor. Če se štipendist preneha šolati, oziroma se vpiše na drugo šolo ali smer, mora do takrat prejeto štipendijo vrniti takoj z 8 % rednimi obresti ali v primeru zamude vračila z 12 % zamudnimi obrestmi. Isto je v primeru, če štipendist navaja neresnične podatke z namenom osebnega okoriščanja ali če po končanem šolanju zavrne ponujeno primerno delo.
11.	člen
Učenci in študenti, ki dosežejo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka oziroma stimulacije za dosežen učni uspeh. Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje mesečno dodatek v naslednji višini:
a)	učencem za prav dober uspeh študentom za uspeh od
8,0	— 8,6 oz. 3,5 — 3,9 5 % od poprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji za preteklo leto,
b)	učencem za odličen uspeh in študentom z oceno od
8,7	— 10,0 oz. 4,0 — 5,0
10 % od poprečnega mesečnega neto OD v SR Sloveniji za preteklo leto.
12.	člen
Če štipendist konča šolanje pred iztekom absolventskega staža, se mu pripadajoča štipen-
dija izplača takoj v enkratnem znesiku.
13.	ičlen
Štipendisti so prosti pogodbenih obveznosti, če jim v 30 dneh po njihovem pisnem obvestilu, da so šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končali, štipenditor ne določi roka za začetek dela oziroma če postane trajno nezmožen za delo in študij. Štipendist mora v roku 15 dni po tem, ko diplomira o tem obvestiti štipenditorja, rok za začetek dela, ki mu ga določi štipenfditor, pa ne sme biti daljši od 60 dni.
14.	člen
Določbe, ki niso zajete v pravilniku o štipendiranju, obravnava Samoupravni sporazum o štipendiranju na ravni SR Slovenije.
15.	člen
Ta pravilnik začne veljat z dnem sprejetja na skupščini Izobraževalne skupnosti občine Šentjur pri Celju, ki je bila 23. februarja 1981.
16.	člen
Pravilnik se objavi v glasilu UTRIP.
Razpis štipendij Titovega sklada SR Slovenije
1.	Sklad razpisuje v šolskem letu 1981/82:
a)	eno štipedijo za mlade delavce iz občine Šentjur,
— ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu,
— ki imajo najmanj dve 'leti delovne dobe in niso starejši od 30 let,
—	ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih,
—	ki so družbenopolitično aktivni in dejavni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
b)	tri štipendije za učence in študente iz občine Šentjur,
—	ki so redno Vključeni v usmerjeno izobraževanje pred vstopom v delo,
—	ki dosegajo nadpoprečne učne rezultate — v srednjih šolah pravdama odličen uspeh, v višjih in visokih šolah poprečno oceno osem,
—	ki so družbenopolitično aktivni in dejavni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
Učencem prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja se štipendije ne podeljujejo.
2.	Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
—	utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenost in marljivost ter družbenopolitično udejstvovanje),
—	kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja o potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju,
—	za mllade delavce: dokazilo o delu (delovnem mestu), ki ga opravlja kandidat,
—	za otroke delavcev: potrdilo o šolanju in učnem uspehu v šolskem letu 1980/81,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	soglasje kandidata — vlogo za štipendijo.
3.	Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov:
a)	pri mladih delavcih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati:
—	ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti,
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju;
b)	pri učencih dn študentih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati:
—	ki se izobražujejo na tehničnih smereh, na deficitarnih pedagoških usmeritvah in za poklice v splošnem zdravstvu,
—	ki šo otroci delavcev v materialni proizvodnji,
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju,
—	ki so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
4.	Pravice in obveznosti štipendistov sklada:
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji ^preteklega leta, za izobraževanje ob delu pa v višini 50 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji .preteklega leta.
Otroci delavcev prejemajo štipendije v skladu z določili sklada in se jim štipendija valorizira hkrati z valorizacijo kadrovskih štipendij iz združenih sredstev.
Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipediranju, s katero se zavezujejo:
—	da bodo v nadaljevanju šolanja dosegli: učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh,
študenti poprečno oceno 8 oziroma nadpoprečne študijske uspehe,	(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
—	mladi delavci pa izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj prav dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj oceno 7,
sicer izgube pravico do štipendije
—	da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo,
—	da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti,
—	za vračilo sredstev štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju.
5. Za vse nejasnosti se obračajte na OK ZSMS, kamor se naj posreduje tudi evidentirane kandidate. Evidentirajo lahko vse OO ZSMS v TOZD in DO, v DO pa lahko tudi samoupravni organi in kadrovske službe.
Izobraževanje v kmetijskem šolskem centru Celje
Bliža se vpis novincev v srednje usmerjeno izobraževanje za šolsko leto 1981/82.
Izobraževalne skupnosti Slovenije so RAZMESTITVE IZVAJANJA VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNIH PROGRAMOV IN ŠTEVILA ODDELKOV 1. LETNIKA že sprejele. Na podlagi teh dokumentov je tudi Kmetijski šolski center Celje vključil v mrežo šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Izobraževal bo učence za naslednje poklice kmetijske usmeritve: po srednjem programu:
—	kmetij ec
—	kmetijski tehnik
—	vrtnar
—	vrtnarski tehnik.
V izobraževanje po programih srednjega izobraževanja se lahko vključijo učenci, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne šole ali s preizkusom znanja dokažejo, da bbvladajo program osnovne šole, ali so uspešno končali skrajšani program srednjega izobraževanja.
Izobraževanje bo potekalo v šolah centra v Celju in v Šentjurju. Oddelki bodo razporejeni v skladu z možnostmi iizvajanja teoretičnega in praktičnega pouka ter po principu približanja šole učencu, kar pomeni, da bo-
do oddelki L razreda v Celju in v Šentjurju.
V sestavu Kmetijskega šolskega centra Celje deluje tudi dislocirani oddelki na Muti za izobraževanje srednjega programa kmetijske usmeritve.
Kmetijski šolski center bo po potrebi organiziral dislocirane oddelke za usposabljanje tudi zunaj sedeža v krajih, kjer se bo pokazala potreba oziroma interes.
Po uspešno končanem izobraževanju po ustreznem programu se bodo učenci lahko zaposlili v kmetijski in vrtnarski družbeni ali v zasebni proizvodnji.
Učenci, ki bodo uspešno končali izobraževanje V. stopnje na Kmetijskem šolskem centru Celje, kmetijski oziroma vrtnarski tekniik, se bodo lahko vključili v izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe.
Višam tistim učencem, katerim je zaradi oddaljenosti kraja bivanja nemogoč dnevni prihod v šolo, je omogočeno bivanje v domu Kmetijske šole v Šentjurju oziroma v domu Vrtnaske šole v Celju.
Podrobne informacije bodo kandidati dobili v Kmetijskem šolskem centru Celje oziroma na Kmetijski šoli v Šentjurju
in v Vrtnarski šoli v Celju na informativnem dnevu 20. 3. ob
8.	uri in 10. uri pa tudi vsakodnevno na obeh šolah.
Javni razpis bo Kmetijski šolski center objavil preko izobra-
ževalne skupnosti SRS v dnevnem časopišjn.
Kmetijski šolski center Celje
Marjan Drobne, dipl. ing.
Pri telefonski govorilnici in še kaj
V Hruševcu se pogosto zgodi kaj nenavadnega. Pred nedavnim smo iznašli nov pogovorni izraz. Namesto da bi ljudje rekli »pri moj duš« ali pa »tristo kosmatih«, rečejo »pri telefonski govorilnici«.
Uporabljajo jo kar vsi po vrsti. Najprej mame, ko karajo poredne otroke: »Pri telefonski govorilnici, fant, kdaj se pride domov?« Ali pa dedki, ko skupaj obirajo današnje čase: »Oh, vse je tako drago, penzija pa že eno leto kar stoji, pri telefonski govorilnici!«
Največkrat pa kakšna mladinka reče sosedovem mladeniču: »Pri telefonski govorilnici, ti dam eno po kljunu?«
Da bi bila mera polna, pa si naši možje srčno želijo, da bi na vidnem mestu v centru Hru-ševca postavi bife »Pri telefonski govorilnici«. To bi bila šele katastrofa! Ovinki na cesti bi bili zravnani, žive meje poteptane; morda bi šla kakšna hiša ali pa transformator (tega tako ni škoda, ko pa ob vsakem blisku »crikne«).
Ampak vsaka medalja ima dve plati. No, na drugi strani piše, da naši očetje ne bi porabili toliko bencina, če se ne bilo treba vsalk dan voziti v motel ali pa k Bohorču.
To bi bile posledice. Vzroki pa so menda pomembnejši in marsikje prikriti. No, boste rekli, the Hrušblani si pa spet nekaj izmišljajo. Kaj bi pa sploh radi? Saj imajo govorilnico. Pa še na tri različne kovance _ — na en, dva in pet din. Zdaj, v času stabilizacije, je tato nerganje neupravičeno. Kajti vsi varčujemo in cene so astronomske, zato si visak hlev in lisičja jama ne moreta privoščiti zasebnega telefona. Saj, če te napade pljučnica ali si zlomiš, nogo, »zažgeš« en trim, kar je zelo zdravo, z obronkov Resevne do telefonske govorilnice ali pa se na motorju odpelješ do zdravstvenega doma.
Seveda pa se razume samo po sebi, da gospod, ki stanuje nasproti »dohtarjevih« vrat, ne more pomoliti nosa ven; telefonirati mora zdravniku, da je v smrtni nevarnosti, ker je staknil nahod. In tudi gospa, ki rada »ovčka«, se ne more dogovoriti s kolegico, da bi se debile v kakenT bifeju, ker jo je sram stopiti mimo »šanka«. Zato dvigne slušalko, sledi čira čara in zavrti se čvdkalni pripomoček, ki deluje dve uri, nato pa se pol ure ustavlja.
Saj to varno, ker je logično in samo po sebi umevno. Naša telefonska govorilnica ima dve pomembni funkciji. Prva je podobna tistim, ki jo imajo vse govorilnice, in sicer, da so ti
na voljo tri minute za razgovor o najnujnejišem. Druga pa je prav tako pomembna kot prva, če ne še bolj. Naša govorilnica je edini predmet javne razsvetljave v Hrulševcu. Lani je pridno svetil naokoli neonski napis »TELEFON« in videl si telefonirati tudi ob polnoči. Za novo leto se je začela obnašati praznikom primerno. Utripala je kot lučka na novoletni smrečki, tako da si lahko telefoniral tudi ponoči, če si imel dobre reflekse. No, zdaj, ko se dan daljša, pa se ji ne zdi več potrebno svetiti, tako da lahko telefoniraš samo podnevi. Ponoči smo se že navadili jemati s sabo baterije in karbidovke.
Pa kaj si bi delali skrbi, če je v Hruiševcu ponoči tema! Saj je vendar načrtovana v srednjeročnem planu, da se v prihodnjih letih uredi šentjurska javna razsvetljava. Nam iz Hrušev-ca je to zelo všeč in upamo, da jo bodo imele rimske izkopanine na Rifniku prej, kot pa Malgajeva ulica. Po telefonskem vzorcu nam bo najbrž dedek Mraz za novoletno darilo tam okoli petinosemdesetega na transformator obesil »lampo«, ki bo pošiljaal svoje žarlke na skromne in poštene Hmšolane, ki so z malim zadovoljni, zato si velikega ne zaslužijo. Mi pa bomo imeli vesele občutke v srcih, ko bomo dejali? »Lejte jo, petrolejko, ta je zares naša, saj smo plačah samoprispevek!« Res bo še veselo v Hruševcu, gotovo bo to zaradi svoje skromnosti postal najlepši del Šentjurja. Tu bo tudi idealen kraj za razvoj mafije — oeste bodo temne in mafijaši se bodo lahko izživljali na žiive in mrtve, pošteni občani pa tudi ne bodo mogli poklicati policije, saj je ta naša telefonska »evekalnica« nomstop pokvarjena.
No, to bo nekoč pozneje, morda v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko že ne bo več izraza »pri telefonski govorilnici«. Takrat bodo bistroumni Hrušolani že iznašli kaj bolj aktualnega — »pri javni razsvetljavi« na primer...
Emilija Kladnik
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ŠENTJUR PRI CELJU ŠTAB OPERATIVE
Razpisuje
OBČINSKO TEKMOVANJE PIONIRK IN PIONIRJEV SKUPINE »A« IN »B«, MLADINK IN MLADINCEV, ČLANIC, ČLANOV IN STAREJŠIH GASIL-(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadalj. s 7. strani)
CEV NAD 50 LET.
TEKMOVALNE SKUPINE IN
DISCIPLINE TER KRAJ TEKMOVANJA:
I.	PIONIRKE — PIONIRJI SKUPINE »A« od 7 do 10 let
1.	Vaja z vedrovko. SKICA 13.
2.	VAJA S SREČANJA SLOVEN-SKO-HRVATSKIH PIONIRJEV (Opis in skica vaje sta dostavljena društvom).
II.	PIONIRKE — PIONIRJI SKUPINE »B« od 11 do 14 let
1.	VAJA Z MOTORNO BRIZGALNO 300 litrov, ŠTIRI SESALNE CEVI C, UPORABA C TLAČNIH CEVI z izvlačenjem (III/1-a). Do trojaka 2 C cevi; dve napadalni skupini, po dve C cevi brez obveznega loka. (SKICA 3).
2.	VAJA S SREČANJA SLOVEN-SKO-HRVATSKIH PIONIRJEV (Opis in skica vaje sta dostavljena društvom).
III.	MLADINCI od 15 do 18 let
1.	VAJA Z MOTORNO BRIZGAL-NO 800 (8-III) 1-a z obveznim lokom. (SKICA 3).
2.	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO (po kriterijih streljanja
z zračno puško).
IV.	MLADINKE od 15 do 18 let
1.	VAJA S HIDRANTOM V/l z obveznim lokom; od hidranta do trojaka uporaba C cevi (SKICA 9).
2.	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO (po kriterijih streljanja z zračno puško).
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Šentjur za obdobje 1981 — 1985 je skupščina skupnosti otroškega varstva Šentjur na seji 24. 2. 1981 sprejela
SKLEP
O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1981
I.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	1.000 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2.200 din mesečno na družinskega člana.
2.	650 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana.
3.	400 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu Dogovora o enotnih merilih za pridobitev
V.	ČLANICE
Imajo enako vajo kot mladinke, le, da je uporaba »B« cevi od hidranta do trojaka.
VI.	ČLANI
1.	TAKTIČNA VAJA z uporabo MB in odvzem vode iz potoka. SKICA 10 in 10/a.
2.	STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO (po kriterijih streljanja z zračno puško).
VII.	STAREJŠI GASILCI nad 50 let
1.	VAJA S HIDRANTOM V/l z obveznim lokom; od hidranta do trojaka uporaba »B« cevi (SKICA 9).
2.	HITROSTNO OBLAČENJE (po kriterijih hitrostnega oblačenja).
Tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in žensk bo za dan »MLADOSTI«, v nedeljo, 24. maja 1981, s pričetkom ob
8.	uri na Planini pri Sevnici.
Tekmovanje za člane in starejše gasilce bo v nedeljo, dne
31.	maja 1981, s pričetkom ob
8.	uri v Loki pri Žusmu.
Gasilski društvi Planina pri Sevnici in Loka pri Žusmu pripravita tekmovalni prostor, orodje in opremo ter vse ostale rekvizite za izvedbo navedenih tekmovanj.
Vse enote morajo biti oblečeno v gasilske delovne obleke. Obvezni so cestni čevlji. Vsaka enota mora imeti tekmovalne oznake in članske legitimacije.
Vsa društva so dolžna prijaviti število in skupine tekmovalnih enot do 10. maja 1981.
ŠTAB OPERATIVE OGZ
pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom.
Dohodke iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
II.
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju, in sicer:
—	320 din telesno ali duševno prizadet otrok,
—	250 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
III.
Za člane občane družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti u-pošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
IV.
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodak iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki se upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, presega znesek 5.000 din oziroma se
upošteva dejanski socialni položaj družine.
V.
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno.
VI.
Otroci iz- 'kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednji pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega
9.000	oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
VIL
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določeno v prejšnji točki, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
Pri ugotavljanju dohodka dru-
V petek, 20. 3. 1981 je bila pred spomenikom na Resevni komemoracija ob obletnici smrti Cvetke Jerin in Dušana Laha.
V počastitev Krajevnega praznika in Krajevne skupnosti Center in okolico je bila odprta razstava ročnih de1! v gasilskem domu v Šentjurju.
April 1981
4.	4. 1981 ob 19. uri, 5. 4. 1981 ob 17. uri — SMOKI BANDIT
—	ameriški film v barvah. Režija:	Hold Hidhem. Igrajo:
Bert Rejnols, Seli Flis, Džeri Rid, Džeki Glison.
11.	4. 1981 ob 19. uri, 12. 4. 1981 ob 17. uri — IZJEMEN DAN
—	italijanski film v barvah. Režija: E tore Skala. Igrajo: Marčelo Mastrojani, Sofija Loren.
12.	4. 1981 ob 10. uri matineja — PETROV ZMAJ — ameriški film. Proizvodnja: Walt Dis ney. Režija: Don Chaffey. Igrajo: Sean Marshall, Charlie Callas, Hellen Reddy.
žine se poleg katastrskega dohodka 'Upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
VIII.
Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči uporabljajo določbe II. točke tega poglavja. Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz III. in IV. točke tega sklepa.
IX.
Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15. marca 1981, sicer se jim 'S 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povdčane denarne pomoči.
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti o-troškega varstva Šentjur, uporablja pa se od 1. maja 1981 da-
Sklqp se objavi v občinskem glasilu UTRIP.
Skupnost otroškega varstva Šentjur pri Celju Predsednica skupščine Pavla 2MAHAR 1. r.
18.	4. 1981 ob 19. uri, 19. 4. 1981 ob 17. uri — ZADNJI ŠOU ELVISA PRISLIJA — ameriški film v barvah. Režija: Denis Sanders. Elvis Prišli v Las Vegasu — njegov veličastvani šou toda zadnji.
25.	4. 1981 ob 19. uri, 26. 4. 1981 ob 17. uri — POL KERZI NE OPROŠČA — francoski kriminalni film v barvah. Režija: Majki Viner. Igrajo:	Čarls
Bronson, Vinsent Gardena.
NAGRAJENCI:
1.	nagrada, Pungartnik Primož, Blaža Kocena 5, Šentjur
2.	nagrada, Pisanec Boštjan, Ho-tunje n. h., Ponikva
3.	nagrada, Malovrh Veronika, Efienkova 14, Šentjur
Vsem nagrajencem čestitamo — nagrade boste dobili po pošti.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
KALIPSO, GLAŽUTA, S ES, APETIT, METEOROLOG, OMARE, KSI, TOJOTA, AKT, ENN, 1ST, OA, LAIK, ROP, M, KAVKA, C, ER, RIBNIK, RODOS, ŠROT, X, RL, JAHTA
Uredniški odbor:
Francka Vidovič — glavni in odgovorni urednik, Goce Kalaj dži-ski — tehnični urednik, Irena Rauter in Mira Pečar — lektorici, Hinko Pap — član, Franc Škoberne — fotografije. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov.
Tisk:
Papirkonfekcija Krško Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978.
Fotografij in rokopisov ne vračamo.