t Največji slovenski dnevnik • v Združenih državah W Velja za vse leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 [j Za New York celo leto - $7.00 p Za inozemstvo celo leto $7.00 ta, NARODA Ust slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in* the United States. □ Issued every day except Sundays ^ II and legal Holidays. 11 75,000 Readers. It TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 102. — ŠTEV. 102. NEW YORK. FRIDAY, MAY 1, 1925. — PETEK, 1. MAJA 1925. . volume xxxni. — LETNIK XXXni. NEMŠKA ZUNANJA POLITIKA Luther je zagotovil nemškim industrijalnim magna torn, da bo zunanja politika neizpremeftjena. Kancelar je tudi zahteval, da se morajo Francozi in Angleži umakniti z Rena. — Hindenburg bo baje obdržal ministrstvo. — Voditelj ljudske stranke je 'mnenja, da bo Hindenburg ukrotil šovinistične nacijonalce. Poroča Samuel Spewack. Obnovljeni boji na Bolgarskem. V Sofiji so bili obnovljeni boji. — Prebivalstva se je lotila panika, ko so se završile nadaljne eksplozije. — Vlada bo po klicala pod orožje nadaljne vojake. BERLIN, Nemčija, 30. aprila. —Natančno kot napovedovano včeraj je izjavil kancelar Luther, ki je govoril v imenu Hindenburga, da bo sedanja nemška zunanja politika še naprej v veljavi. Sla bo po poti, katero je zarisal Viljem Marx, poraženi republikanski predsedniški kandidat. — Nemčija pa zahteva umaknitev francoskih in angleških čet od Rena. Varnostni načrt je intakten, in nemška vlada pričakuje zavezniškega odgovora za neagresijski dogovor glede nemške zapadle meje. izjave Luthra so izjave Hindenburga. Hindenburg je omejil svoja ugotovila na izraze zadovoljstva in upanja, da bo Nemčija nanovo združena. Nobenega važnejšega ugotovila ne bo podal, dokler ne pride prihodnji teden v Berlin. Luther je imel svoj nagovor pred industrijalci. Dawesovega načrta ni posebej omenil, razven splošne izjave, da bo Nemčija zadostila vsem svojim obveznostim. Govorniki industrijalcev, ki so govorili pred njim, pa so izjavili, da je treba olajšati breme odplačevanja odškodnin. To soglaša z nacionalističnim razpoloženjem, da se namreč napravi Dawesov načrt lažjim za nemške industrije To m nikak nov razvoj, kajti IVlarx je na pritisk industrijalcev pred več meseci izrazil isto upanje. Zaht eva Luthra glede prostosti Rena, kot določeni v versaillski mirovni pogodbi, je edina sled tega, kar lahko imenujemo 'nacionalistični vpliv'. Tudi ta zahteva temelji na versaillski pogodbi, in na nemškem zagotovilu, da ni bilo nobenega kršenja omejitev oboroževanja. — Reakcija naznotraj in previdnost nazunaj,— bo politika Hindenburg-Tuhtrove vlade. BERLIN, Nemčija, 30. aprila. — Med političnimi voditelji prevladuje trden vtis, da bo Luthrov kabinet ostal in da ne bosta niti Nemčija, niti zunanji svet doživela parlamentarnega preobrata radi zadnjih volitev. Neki odličen član nemške ljudske stranke je razpravljal o izvolitvi Hindenburga ter rekel: — Ce je zunanji svet mnenja, da bodo vodili Nemčijo takozvani šovinisti, bo razočaran. Prav kot je Ebert ukrotil socijaliste, ko je bil v uradu, tako bo tudi Hindenburg ukrotil nacijonalistične ek-stremiste. Novoizvoljeni predsednik bo ostal v Hanovru nadaljni teden, kajti datum inavguracije bo najbrž preložen do 14. maja. Medtem pa je stopil v aktiven stik z vlado in njenimi uradniki, člani osebnega štaba prejšnjega predsednika Eberta, ki še vedno poslujejo pod začasnim predsednikom Simon-som. Vodilni vladni uradniki potujejo v Hanover v FORDOVI AEROPLANI Brata Diamond in Farina usmrčeni. RIM. Italija. 30. parila. — Neko poročilo na " TriHimo *katero .1» po4il4 njen sofijski poročevalec. se prlasi. da ta par hipov -skega izbruha. | pred,smrtjo ]*>novno zatrdila, da — Javno mnenje v Angliji in ■ sta nedolžna, dočim se je Farina Ameriki lahko izvede velik vpliv j zahvalil wardenu za lepo posto-lia vse kar se vrši na Bolgarskem, j pa nje ter izjavil, da nima obla-—--Istim ničesar očitati. Zahtevajo novo zastavo. BERLIN, Neoneija. 30. aprila. Ne posebno do-bro informiran tn-jee. ki se je mudil tftkom zadnjih I par dni pred volitvami v nemškem Resnična hči revolucije. NEW LONDON. Conn.. 30. apr V East Ford praznuje danes Mrs Sarah Bos worth, sto in sedmo ob- namenu, da se posvetujejo Z novoizvoljenim pred-I glavnem mestu je izjavil, da jejh'tnico svojega rojstnega dne. Ro. sednikom, ki se mora v kratkem seznaniti z vladnoAimel največje težave ugotoviti j ^ j* v East Ford dne 30. apr. oficijelno zastavo nemške repaibli- 181s- hčerka Allana Bo upravo. PARIZ, Francija, 30. aprila. — Svet zavezniških poslanikov je izročil različnim vladam, poročilo maršala Focha glede nemških kršenj versaill. mirovne pogodbe. Akcija glede dokumenta je bila vsled tega preložena, dokler ne bodo dobili zastopniki navodil od svojih vlad. Nemčija bo zanikala trditve, da ni izpolnila pogojev, in čete bodo ostale v Porenski, dokler ne bo ke. Dejanski je bilo razobešenih več zastav rajha, čmo-belo-rdečili kot pa črno-zlato-rdečih. kot predpisuje weimarseka ustava. Sempa-tam je bilo tudi videti rdečo zastavo komunizma. Na balkonn stanovanja nekoga znanega bankirja v West end je vihrala republikanska zastava, a z balkonov cbruigtff hiš cesarska. Proletarski hišni oskrbnik v pritličju pa je ponosno razobesil svo-f jo rdečo bradijero. 1818 v.-ortha. Ta je služil v ameriški vojni za neodvisnost. Vsled tega je edina resnrrna hčerka revolucije. Slepa je i rt gospodinjstvo vodi njesna osfmdeset let stara hči Smith na počitnicah. ALBANY. N. Y., 30. aprila. — Governer Al Smith je nastopil dvotedenski dopust ter noče razpravljati o newyorSkih v^bcinskih aferah. PARIZ. Francija. 30. aprila. — Povrni.-k Anglije k zlatemu standardu je napotil francoske finančnike. d;s mi pričeli razmišljati, na kakšen nalčin in s kakšnimi sredstvi bi mogla Francija slediti angleškemu vzgledu. Finančni minister je že pričel študirati ta probl -m ter je da1 izraza svojemu prepričanju, da bo moral francoski narod doprinesti zadostne žrtve, k o bo dozorel čas. la se poskusi po vrat ek Francije na zlato podlago. Obnovljenje special plačevanja r>d strani Anglije bo dobra stvar za Združsne države, kajti s tem bo povečana vrednost velikanske zaloge zla.ta v Ameriki. Francija se ne more boriti na-prt j z malo valuto, dočim tržijo vse »Iruge važne trgovske in finančne dežele na zlati podlagi. Trideset dni počitnic za en "drink". LONDON, Anglija, 30. aprila. — Angleški zunanji urad je dobil zaupno sporočilo o zaroti ali nameravani zaroti moskovske komunistične in-ternacijonale, da se zavratno umori angleškega ministra za zunanje zadeve, Austina Chamber-laina. To je izvedel poročevalec Worlda iz zanesljivega vira. Dokaz, na katerem je temeljilo poročilo, je bil spravlj en na dan na Dunaju, čeprav ni jasno, če ga je našla avstrijska ali pa poljska tajna služba. Domneva se, da je imela slednja svoje prste v celi zadevi, kajti glasi se, da je prišlo poročilo na angleško vlado iz Varšave, najbrž od poljske vlade. Uradniki Scotland Yarda, kojih naloga je molčati, so vse zanikali, a drugi angleški krogi so priznali, da je taka "informacija" v resnici dospela. Pravijo, da se peča angleška tajria služba in di-plomatične agencije s samostojno preiskavo. Nekateri tukajšnji dobroinformirani ljudje se prav nič ne čudijo poročilom o zaroti, kajti v poročilih na angleško vlado glede zadnjih sestankov komunistične internacijonale v Moskvi, je rečeno, da se je razpravljalo o vprašanju bojevite komunistične akcije v Angliji in da so bile sprejete številne resolucije, ki se pečajo s tem. PARIZ, Francija, 30. aprinla. — Zastran streljanja, ki se je završilo pretekli teden, so uveljavile francoske oblasti izvanredne varnostne odredbe, da za jamči j o red tekom proslave prvega maja. Vse čete v pariškem okraju bodo v vojašnicah pripravljene za vsako silo. Deset velikih tovornih avtomobilov bo nastanjenih pred policijsko pre-fekturo, da prevažajo rezerve. Policija na motornih kolesih bo patrulirala po mestu, in več policijskih komisarjev in sodnikov bo nastanjenih v policijski vojašnici, da postopajo z vsemi demonstranti, ki bi ne bili mirni. RIM, Italija, 30. aprila. — Epoca opisuje danes to, kar imenuje italijanska policija razkritje italijanske panoge mednarodne komunistične zarote, ki je baje v tesni zvezi z zadnjimi terorističnimi dejanji na Bolgarskem. List pravi, da je policija v zadnji noči preiskala več hiš, da je izvršila številne aretacije ter zaplenila dosti dokumentov. Iz Napolja poročajo, da je pridržala policija 1 22 oseb osumljenih organiziranja delavske stavke na dan prvega maja. INDIANAPOLIS. Ind.. 30. apr. Wrightova ''košceino-suha'' pro-hibicij^ka postava v Indiani. mogoče najbolj drastična postav:« v Združenih državah, katero je državna zakonodaja, sprejela, je postala pravomoena. Na temerlju *o posode, ki dise po alkoholu ali posode, ki so vsled izjav agerriov dišale po alkoholu. zadosten dokaz, da se pošlje človeka za trideset dni v ječo ali pa mu naloži globo stotih dolarjev do petsto. X .kateri predpisi, o katerih izjavljajo. oblasti, da bodo strogo izvedeni, si» glase: Nakup ali sprejem žganja — trideset dni do Šestih mesecev ali globo $100 do $500. Posest alkoholičnh pijač. -— Isto kot zgoraj. Prodaja ali podarjenje žganja. — is* o. Odstop Becka? s WASHINGTON. D. C.. 30. apr. Glasi se, da je resiginiral generalni solicitor, James M. Beck. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo nzlo cene ileiUSiJ JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din.#— $34.40 5000 Din. — S85.50 Pri nahsTilih, ki znašajo manj bit kot ca ttati finrjer i>ren—■ potek«] 11 centov zrn poštnino in droge stroške. Bazpoiilja na zadnje počte in liplatoje TrftnJ fefceyni mT. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJEv 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 S00 lir ..........$13.80 1000 lir..........$44.00 kot fcM lir rohiMMo posebej po 11 fcntev Izplačajo LjmMjanska kreditna banka Pri naročilih, ki nuiajo za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte la ▼ Trstu. Za pošiljatve, ki presegajo PETTIROO DINARJEV all pa DVATISOC LIH dovoljujemo po mogočnosti ie poseben popust. Vredne* Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja m večkrat fas •■korane; Iz tega razloga nam nI mFouom« po eenl tistega dne, k%.nom pride poolsnl denar v roko. POSlLJATVE PO QBZOo AVNfiM PISMU IZVBStTJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO EA STROŠKE Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATS BANK U OortUndt Street, M*w York, I, y. \ tipeTO^gr^^^'"11 »■'1 - GLAS NARODA. 1. MAJA 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York ea celo leto_ $7.00 Za pol leta............................. $5.50 Za niozemstva za celo leto____$7.00 Za pol leta............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. f Advertisement on Agreement. "Olas K ar oda" izhaja vsaki dan izvzemli nedelj in proznčkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tu J i prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. VOJNE IGRE V PACIFIKU Moruari.sk« .ti ;irm;»ln»' vojne igre na Havajskem otočju so zaključene in nekateri m-wyoiskl listi javljajo, da so bih" potopljene as, ladje napadalic brodovja. < loči m izjavljajo drugi, da ni bila nobena potopljena in TrHji. da nikdo ne ve. koliko jih jt* l>ilo potopljenih in koliko ne. Značilni znak bojm- igr- je, ;i je. da sr prh'ne po njih izključen ju boj med nasprotnimi si izvedenci. ki ho,'.-jo v>i dokazati. da so izidi j>okazali moč in točnost prejšnjih donim v v-ak^-a izvedenca. Tretji znal'-ilni zjiak vojnih -g**1' i';i j<-% da ima javno i/.gubo in sicer v obliki davkov, če zmaga na bojnem polju ta ah ona stranka. Bizncs mornarjev in vojakov je igrati vojne ;e ugotovi, ^a kakšen način je mogoče izdajati denar za obrambo: za obrambo, če je napad že dosti močan: za napad, če je obramba vse. kar je treba. Vojne igre v, t radieijonalna in potrebna stvar pri vzdržan ju oboroženih sil. Igrali jih bodo. dokler bodo imeli narodi mornarice. Nemogoče pa je misliti o ton razkazovanju sil pri Havajskem otočju in nameravanem potovanju ameriškega brodovja na obal Avstralije, - ki se zdi, z japonskega stališča, križarenju japonskega brodovja ob obali Niz j. CaMoviiije. — brez »poznanja, da bi lahko i-rali iste vojne igre prav tako dobičkanosno tudi v Atlantiku. -Mirovne igre s,» dosti t žje kot pa vojne. Zahtevajo, kot v slučaju ameriških odnošajev z dap n.sko. za d eNt i zdrave pameti od Strani kongresa, da >e izkijiu-i po^m zakonodaje kakih 140 japonskih priseljencev ter s tiin iiamt.no.ma žali celi narod. |Za ht-vajo. kak orli it ro je bila napravljena taka napaka, zadosti poguma, da se prizna napako ter izločisekcije postave, iki so prav tako nepotrebne kot so škodljive. Mirovne igre v slučaju ameriških odnošajev z Rusijo zahtevajo zadosti spoznanja dejstev, da je z Vladi vos tokom in njegovim zaledjem Rusija paeifična sila. katere ni mogoče na dobičkanosen način izključiti z pacii'icnih d-o«rr.vorov ali pridobiti njeno prijateljstvo z žaljivkami in blatenjem. Pred tremi leti. tekom razorož-valnih konferenc v Washing-tonu. je bilo sklenjeno. d;. Združene države privolijo v opust možnosti obrambe Kilipiin-v in opn-t diplomacije na Daljnem iztoku, ki temelji na sili. "" Izurjeno in inteligentno državništvo bi sledilo .tem koncesijam s poskusom, da kultivira prijateljstvo Japonske, s'poskusom, da si pridobi prijateljstvo Filipine v, s poskusom, da se vzame vpoštev v;hžnost Rusije pri uveljavi jen ju miru na Daljnem iztoku in s poskusom. (la se nadomesti neprevee soliden dogovor med štirimi silami s kako vrsto zveze z ostalim svetom, v notranjosti Lige ali pa izven nje. Ameriško državništvo pa ni storilo nobene teh štirih stvar*. Nehali smo igrati vojno ob Iliivajskem otoiSju. Nismo igrali mini in nismr. izza leta 1922 izboljšali izgledov varno-sti in zaupanja v Pacifiku 7.\\ to. i. '-e.prav smo imeli najboljše prilike ingerju in v par minutah je bila miza poLna vsakovrstnih je m, pri katerih sem bila na >bi«jku ter vsilil onim. ki so me • ]»rtmili na postajo, da sem se vi nila nazaj na naš griič v Olvphant. Pa. Ni mi žal. da sem obiskala mojt imel nauke Kristusove, je cigani! in še zdaj cigani ubogi narod. Sprva so mu še lezli precej na li-manee. ko so pa izpr vitleli, da je le leto za letom kljub velikim dohodkom zmiraj toliko ali več stroškov, so s«* pa spametovali. Opuščajo eajtenge. darila so manjša I".' cerkvi. Njegov bi-znes je slabši in kar očivnhio propada. Seveda on trdi; Kdor se ne strinja z menoj, je proti meni. proti Bogu. Mi pa drugače mislimo. Zdaj misli zopet na šolo in Nam Ini dom. katerega nam je obljubil. Trda je. ampak kot kaže, bo naprtil kakih ]•">(} tiso" dolarjev bremena na ubogo slovensko katoliško rev- enue e izza mladih let. Teh par^čino. Boljše bi bilo. da ga ni nik-Ini se mi zdi. da so biLi najlepši«f'J,r vlak pripeljal ali vrag pri- marne. kar sem v Ameriki. Pozdrav vsem čitateljem Cilasn Naroda, posebno pa zdravstvnjte .-i elevelandski Slovenci! Mariam Svete. nesel v Chicago. Naročnik. D opisi. Hoboken, N. J. Rojaku Johnu Veselil je povozil avtom "bil sedem let starega sinčka Filipa. Poškodovan je težko. toda zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Nahaja se siiei. Po par dnevih sem prišla k neki slovenski družini, katerih ime mi pa ni znano. Vtprašala sem po enem in drugem, nakar sem se počutila popolnoma srečno. Izve dela sem. da moj bratranec sta-v St. Ma ry hoLniš- | nuje v sosednji hiši in v par mi nutali sva že govoirila. To je Ja- ikob Telban. i Olyphant, Pa. j Pri družini Karli nger se mi je Vem, da se bo vsak naših čita-j zdelo, da sem doma. Vsi so bili teljev malo začudil, ko bo čitalj prijazni in postrežljivi. Razkazali so mi po Clevelandu lepe hiše in vrstice Iz naše "velike*' naselbine. Saj je" celih pet slovenskih družin tukaj. Zdi Se mi včasih kakor da bi nas nekdaj voda pustila, da smo ostali na tem bregu. Pred nekaj dnevi sem se odločila. da pojdeni, pogledat v Cleveland. Hotela se m poiskati ali videti katero mojih starih prijateljic in prijateljev. Prišla sem 1: svoji daljni sorodniei, Mrs. Ostanek, katetra vem. da je komu znana. Postregla nam je prav i zborno prodajalne Slovencev. Bila sem tam ob času, ko so imeli v Narodnem domu iigro. Nestrpno sem čakala -začetka. Velika dvorana je bila napolnjena do Vsakega kotička. Prieetek je bil ob pol oismih, pa ako se^no motim, menda je trajalo do pol ene. Igra je bila zelo ginljiva; nisesm se mogla ubraniti solz. Obenem sem se. pa čudila tako dobro izvežbanim slo- venskim igralcem. Zares vsa čast Vedela sem dobro, da se naha- jim! jam med samimi Slovenci. Po igri pa zopet nazaj h Kar- nos*. Izpped altarja,; namesto da "'Glas Naroda", za Boga milega. — zopet napadaš vero, čast ito duhovščino in vse. kar je božjega. Ali ne veš. da je Koverta svet mož? Kadar mu ka j daš v album, v istem trenutku napadaš Boga. vero in tako naprej. Imej malo v,eč spotovasija do east it ega (vsaj tako se sam imenuje) Ko-verto. Ob prihodu častitoira sem v Chicago, so nekateri dobri fara-ii! prav živahno razpravljali, kako bi fara boljše napredovala. Možje so ukrepali na razne načine in svetovali dokaj dobrega. On {nekaj časa posluša. potem pa hitro poseže vmes; Jaz imam boljšo idejo in ves drugi sistem,: Ampak /.i\ menoj! Ko sem imel tukaj Inisjoh. sem vas, možje in žene. dobro sipaznal. Rečean samo to. da z vašo pomočjo povzdignem ehl-caško naselbino in sebe v par letih na visoko stopinjo. Vedeti morate. da je tukaj biznes, biznes-man sem pa jaz. To bo tudi vam koristilo. Kar se pa tiče rdfi'ih. jih bom v par mesecih naredil črne. če prav sem jaz dokaj mjav. -laz i mani zasiombo. imam dva lista. Ave Marijo in Slogo. To je moja gajžla. Od vas pa zahtevam, da boste potem stali hrabro na moji srtrami. I>aL>a navodila bom dal pozneje. Tako so se bili pogovorili, in ras, biznes se je začel. Sloga se je prelevila v Edi- Stevilo ljudi na zemlji. Celokupno število ljudi na ze-Chicago 111 j™1-!* xnaša 1.500,000,000. Govore r.a 3064 različnih jezikov in izpo-'vedujejo TOGO religij. Vsako letf-umira 35.200.000 ljudi, rodi se jih pa 3G.S00.000. Vsako leto se torej. , _ _______' <'itu.^0 odpre. elovefctvo pomnoži za l.oOO.OOO.l • . Peter Zgaga Danes je prvi maj. Včasih je bil ta delavski praznik vzornejše praznovali kot je dandanašnji. Spominjam se prvih majnikov. ki so jih praznovali pred petnajstimi ali dva.jvseftimi leti v mojem rojstnem kraju — v srebrni idrijski dolini. * To je bil dan — sijajnejše pra-znova.n kot -sta bila Božie in Veli kan oč. Zjutraj ob štirih je bila bud-niea. Vsa Idrija, moški. žen tem dogodku popadla tolika Irudnost. da j»' padla v omotico. Zadremala je in ko m> je zbudila, ni v. dela. kaj je pravzaprav ž njo. Rila je vsa zmedena. Ker ni videla Mr.-rina vee poleg sebe. ji je prišlo nn misel, da je morebit i oneeaše -na. Ta misel je tako razburljivo vplivala. na njo. da je sko'ila v morji« in utonila. Pa-tirji. ki >o videli, kako sr vodo. > mogli storiti ničesar, ker so valovi požrli truplo. Dva dni pozneje je morje vrglo lirsreeiiico na suho. Ker ni bilo splošno znano, kako je pastirica končala svoje življenje, so oblasti sprva sumile, da se je pripetil zločin. Komisija je obditeirala tiuplo in ugotovila, da ni povoda misliti o kakem nasilju nad Filo. ki je umrla nedolžna. Kljub temu pa je bil Marin Županovi"-aretirali. Pri zaslišanju je izjavil. da je sprva imel s Filo brutalne nunuuie. pozneje pa. ko je videl, da leži deklica pred njim brez moči. in se ne more ustavljati skušnjavi, se mu je žrtev tako zasmilila, da je samo pritisnil po-l„ub na njem o lice in potem odšel. Revica Fila pa --i je zaradi tega poljuba vzela življenje. Tožba ministra dr. Lukiniča proti zagrebškim listom. Minister pravde, dr. Lukinič. je vložil tožbo proti odgovornim ur« dnikom vseh zagrebških listov, ki -o giede dvignjenja setkvesira nad vel«* posest v oni kneza Thurn-! 1 Taxi>a objavili teiult/ueijoiziia po-voella. škuj>no je prijavljenih zagrebškemu di"iavneinu pravdiii-štvu 9 t« /.h in sicer proti sledečim listom: Jutarnji Li>t, Večer, Hr- at. Hrvatsko Pravo. Slobodna e pognala /. nabrežja v Tribuna. Slobodni čujmo. Obzor, jo hoteli rcišiti. pa niso Hrvatska iti Nedjelja. Koverta ne more biti brez šta-cune. Kakorhitro mu ena falira. takoj r., . ... j Sedaj naprimer le začel jii-o*la- Sr.nlnja sta.ro. odstotkov. ^ ljudi pred dovršenim 17. letom. Na 1000 pride samo 1 stoMnik.j Mal° 1>rei>°zn<) je s svojo Ženske in ročni delavci žive dlie"],h'JO na dan" Zlatl kiwfl ^ se žr^veli ,1uh1 »»»eriikimi Slo-ki so neprimerno bolj podvrženi [% e"C1' izumiranju nego kulturni narodi. Ce bo SI>loh kaj Prodal- bo Pridal edinole Grdini. Majku fega- Cankarjev "Hlapec Jernej" v ita- rotu iu ^ par dril"im' ki s0 kap lijanščini. ' neumni za sarže^ Pred kratkim je iešel - italijanskem prevodu Cankarjev "Hlapec Jernej in njegova pravica". Prevod knjige je oskrbel znani tr-^11 ni »ai P^ /a-ški publicist T van Regent s po-.™*1 S tls4im mo5kim- k! Pravi-močjo G. Ku :saška. Italijanska kri tika je delo ^elo simpatično spre-iela. Poleg drugih listov je prinesel oceno dela kot takega tudi tržaški "Piccolo"', kjer hvali poro-čev * ' Neka ženska odločno zatrjuje, da s*> vsi moški onaki. Drugega ženske pozna. Prednik je dpbil pismo s sledečo vsdbino: — Presifu. svetujte mi. Stara "alee Sil vi j Beiico Cankarjeve SFm tnd^ čedlia m Prece3 umetniške vrline in primerja bo^ata- deset let Obiram ženi-"Hlapca Jerneja" z nekaterimi ba' ^^ morem kaJ Prk1a iz povestmi Leva X. Tolstega. Smrt najstarejše Ljubljančanke. braii. Kaj naj f?torim? Urednik ji je baje odgovoril: — Hvala Irpa za zaupno vpra- Preminula je v 100. letu svoje šanje. Drugega vam ne morem starosti Marija Paulin. vdova po svetovati, kot da iščete ženina še grajskem upravitelju, mati di-, kakih petnajst let. In tistega, ka-rektorja botaničnega vrta v Ljub-' twga bosite po pe,tna.stih letih ljanL Alf on-za Paulina. Pokoj niča j srečali, -vzemite za moža — seve-je bila najstarejša Ljubljančan- f ,]a. če vas bo hotel, ka. / ■ - • ■■ -- • •■•-.......- ---------.-■ -- ■- . • '-i^tfa&i^i^afSir i v' ~ ' ' " . "i ^ ••.iT' • T?. Af Jt. • r • - ..." Jugoslavia irredenta. Dvojezični lepaki rimskega fi- in poslal proč na italijansko i'ros>-nanenga ministrstva !i<>. Tako jt- pripovedoval j-,re:ti c-entralrm oblast. Ne- 'laj dva otroka. Tržaška skoki list. v Puli je prišel nato na dan j i"ija^ka kurija je izjavila, da dru-ž drzno lažjo, da je Lošij čisto ita-1 ^ poroka ni veljavna, marveč 1 i janski kraj ii*i se zgraža, da v l»»-va. Tribunal je obsodil F. V. Rimu tega ne vedo. V Rimu torej ze veil o. da so na istrskih otokih Hrvatje ali domači Italijanaši (poturice so najhujši!» tulijo. * knjige, spise, slike in zastave ter jih dala v shrambo na županstvo. Prošnja vpokojenih rudarjev v Idriji, da bi se jim pokojnina točno izplačevala. bo menda vendar končno ugodno rešena. jZa rudarje je posredoval pri ministrstvu tudi slovenski poslanec dr. Rcsednjak. ki je izvtsdel. da ,s._* izdajo za sedaj odloki o približni pokojnini, kakor se določi za posamezne rudarje. Tako dobijo družine hitro pomoč. Odloki se lahko pozneje še nekoliko izpremene. Radi bigamije. Fran V. iz Trsta je bil obtožen bigamije. Tekom vojne je bil v Lvovu vojak avstrijske armade. Leta 1917 je imel avtomobilski in-eiilent. vsled katerega je ostal v hiši mladenke, ki je potem postala njegova žena. Nobenega razmerja ni imel ž njo. pač pa njegov poročnik Liebman. Nekega dne ga je poročnik pohval k sebi in mu ukazal, da mora poročiti ono mladenko. Angelo G. Fran. V. se je branil, ali poročnik je zahteval. da se mora pokoriti, sicer ga pošlje takoj na bojno fronto v prve vrste. F. V. se je .ustrašil in se udal. Ob 10. je bila poroka, cb 17. pa se je že moral odpeljati na italijansko fronto. Tako ga je poroičnik Liebman prisilil k poroki "n svoje besede ni držal, mar-je ubogega P. V. odstranil ea {> mesecev zapora, aii t.i kazen mu je odpušečna v mishi kraljevskega dekreta iz marca 1921. Useda učiteljev. Šolsko derbstvo v Trstu naznanja. da izide odredba, po kateri bo r-mogočem o drugorodnim učiteljem. da lahko dobe službena ine-- ta tudi na italijanskih šolah. Vsposobljenost za ro dobijo po dveh ugodnih inšpekcijah in po priporočilu šolskega skrbništva. Preeej čudno >e glasi ta nova odredba in ker jo tržaški ""Pieolo*" »pozdravlja in hvali na vse protege. že ne more vsebovati za do-verjiko učiteljstvo nič dobrega. tMorda ima služiti le v odstranjevanje našega domačega učitelj-stva. da se 5>odo toliko lažje za slovenske šole imenovali italijanski učitelji. Slovenski u.'* i tel ji ne iščejo služeib ne po elegantnih uril-nieah v Rimu. pa tudi ne marajo iti v KalabrLjo, kjer so šolski prostori največ svinjakom podobn«. marveč hočejo ^tati v domači šoli med domačim prebivalstvom! Italijanska igra s šolo med Slovenci in slovenskim učiteljstvom je žr do skrajnosti ostudna in predstavlja ogromno sramoto kulturne Italije! Prisega italijansih železničarjev. Novi službeni reglement za it.t-lijamske železničarje predpisuje za vsakega, ko nastotpi železniško službo nastopno zaobljubo; "Obljubljam, da bom zvest kralju in njegovim naslednikom. Obljubljam. da bom spoštoval ustavo de"«.le in da bom izpolnjeval zvesto svoje službene dolžnosti. Nadalje izjavljam, da ne pripadam nobenemu druženju ali stranki in da ji tudi ne bom pripadal, katere delovanje je z mojo -službeno dolžnostjo nezdružljivo. Orjaško deblo je pripeljal na goriško postajo posestnik Pavlin s Trnovega. Dolgo je bilo 8 m. težko z voizom 51 kvin-talov. Ta hlod je bil spodnji del ogromne jelke. Poslali so ga v ladjedelnico v Tržif*, kjer ga porabijo pri gradbi biSxJov. G I,AS NARODA, 1. MAJA 1925. Iz teh pisem in iz okolnosti, da Poeder ni streljal pred smrtjo v nadzornika Sevčika, je posneti, da se je oglasila v njem po umoru vest. Daktiloskopicno so točno u-stanovili njegovo identiteto. Doh-nal trdi pri njegovem zasliševanju, da ni vedel, da j|re za Poeder ja Srečala sta se koncem decembra v Koš i ca h v neki gostilni, kjer se mu je Poeder predstavil kot Jakob Schlesinger. Popila sta nekaj steklenic vina, nakar sta skupno odpotovala v Sternberg. V ki ga je Dohnal že prej poznal, ker j«' imel v Sternbergu nekoč tiskarno. Poeder je pravil, da ima mnogo denarja in da bi lahko razširil Pleselievo tiskarno. On in Do Iinal bi bila kompanjona. Nastanila sta se pri Pleschu in Poeder je dal Dohnalu dva naslova, kjer so bili skriti dragulji. Za drugi naslov je dal morilee svojemu znancu tudi fotografijo, da bi mu brez obotavljanja izročil dragulje Vsa pisma je zašil Dohnal v suknjo, kjer so jili tudi našli. V njih piše Poeder, da živi v veliki stiski, tla se namerava naseliti nekje v okolici Prage ter si spremeniti obraz z vitrijolom tako, da ga ne bi mogla spoznati lastna mati. V Košicah, kamor je odpotoval Sevčik z D0I1-nalom, so vodili preiskavo dva dni zaman in šele Dohnal je opozoril policijo, da so dotične ulice, označene v pismih, v Budimpešti, ne pa v Košicah. Policija se je takoj odpeljala na madžarsko mejo, kjer se je sestala z maJdžarskimi detektivi, ki so vodili preiskavo o tej aferi v Budimpešti. Ugotovili soT da znaša vrednost draguljev 40—50.000 Kč. To so briljanti, zapestnica, prstani itd. Najnovejša poročila iz Budimpešte poročajo, da je prišlo v aferi umora Amalije Leirerjeve do senzacionalnega preokreta. Policija v Budimpešti jew namreč aretirala inšpektorja mestne elektrarne Ladislava Okolicsanvja. Do aretacije je prišlo na podlagi Dohnalove izjave v Košicah, da je Okolicsa-nyi vedel za umor Leirerjeve in da so najdražji dragulji skriti pri njem. Okolicsanv zanika, da bi Vedel o umoru in ropu, priznati je pa moral, da je bil dober prijatelj Poeder j a in da: je pozval tudi nekega Chudaczka, ki ga dolže soudeležbe pri umoru. Ugotovljeno je da je prišel Poeder z legitimacijo uslužbenca mestne elektrarne v hišo, kjer je stanovala Leirerjeva in je takoj izvršil svoj grozni čin. Preiskava je dalje dognala, da i-mata Okoliscany in Poeder na vesti še drugi umor. ki je bil izvršen lani v Budimpešti, kjer je bila u-morjena in oropana neka Tausi-gova. Oba sinova umorjene je zaslišala policija, zpovedala sta, da je bila njena mati dobro znana z uradnikom elektrarne Mesarsom, ta' pa je bil v intimnih zvezah z Okoliscanvom. Vdova Tausigova je bila umorjena pri belem dnevu. Morilec je čakal v stanovanju, kamor se je splazil, in ko je prišla nesrečna žrtev s trga, jo je zahrbtno napadel, potegnil nazaj, vlekel od vrat do vodovoda ter jo u-bil. Kapitan dr. Vogel je vodil v po nedeljek v Sternbergu preiskavo o tem, kdo je poslal Poederju in Dolinalu denar. Pri preiskavi so našli original brzojavke z dne 17. marca, kjer Poeder brzojavlja madžarskemu inšpektorju elektrarne Okolicsanvju v Pešto, da nujno potrebuje denar. V levem kotu blanketa je kot pošiljatelj naveden Dohnal. Ta del brzojavke je napisal Dohnal, dočim je pisal madžarsko besedilo Poeder U-gotovljeno je tudi, da je Okolisca-nv poslal denar Poederju takrat, skupaj 54 švicarskih frankov. Te dni so odpotovali madžarski detektivi v Košice, od koder so obvestili policijo v Olomucu, da so tam aretirali dva morilčeva pomočnika. V Lučencu je bil te dni aretiran Poederjev znanec Geza Brei- Izza kulis strašnega umora. Natančno poročilo, kako se je posrečilo madžarski policiji islediti morilca mlade pustolovke. Nekaj draguljev so dobili, dosti jih pa še vedno manjka. Morilec, ki je izvršil malo pred aretacijo samomor, ni pri zdravi pameti. Poročali smo že obširno, da so ' ' oblasti slednjič izsledile rafinira-nega morilca madžarske lepotice Leirerjeve in dajii je mož tik pred aretacijo pognal kroglo v glavo. Policijski nadzornik Sevčik je povedal po povratku iz Sternberga v Olomuc marsikaj zanimivega o tem. kako je izsledil morilca Poeder ja. Prvotna domneva, da je bil Poeder ničvrednež, se ne potrjuje. Zločin ga je zelo potrl. Na sled so mu prišli tako-le: 31. marca je sedel agent neke oglasne tvrdke Dohnal v olomuški kavarni z nekim moškim, ki mu je bil na las podoben. Tega moža je potreboval Dohnal. da izvede svoj drzni načrt. Prosil ga je, naj si preskrbi potni list za Madžarsko. S tem potnim listom bi pa potoval Dolina), ki je moral baje nekje na Madžarskem izslediti neke dragulje ter jih vzeti s seboj v Olomuc. Na ^roje ime ni hotel potovat, ker se bal, da bi njegov odhod zbudil pozornost. Ali Dohnal je imel s svojim zaveznikom smolo. Njegov neprostovoljni pomočnik je bil policijski konfident, ki je seveda takoj opozoriti policijo na sumljivega agenta. Zadeva* s potnim listom se je zavlekla do 4. zjutraj in Dohnal ga je imel že malce pod kapo. Zato se je tudi zagovoril in izdal, tla gre za dragulje, ki jih je Poeder spravil pri svojih znancih. Prijatelja sta se ločila in Dohnal je odšel v hotel "Pri lesenem zvonu." Sestati bi se morala drugi tlan ob 11. Ob tem času so Dohnala aretirati. Na policiji je izpovedal, da mora biti morilec Poeder ti čas v Sternbergu, kamor je' povabljen tudi on kot podnajemnik pri lastniku tiskarne Bedri-ehu Pleschu v Obloukovi ulici 4G. Višji policijski nadzornik Sevčik je takoj nato odpotoval z detektivom Vaclavkom v Sternberg, ker se mu je zdelo, tla mora stanovati v isti hiši tudi morilec Poeder. Oba policijska organa sta naprosila orožniškega kapetana Za-hradnika za stražo v civilni obleki, ki jima pa ni bila dovoljena. Spremljal ju je orožnik v uniformi. Tako st; je zgodilo, da je Poeder, videč kaj ga čaka, izvršil samomor iu odnesel v večnost zago-netko drznega umora v Budimpešti. Po naključju je šel tudi orož-niški stražmojster mimo okna dotične hiše, tako da ga je morilec la hko opazil. Ko so stopili v sobo in je počil strel, je planil nadzornik Sevčik na morilca, misleč da hoče ustreliti njega. Takoj nato je spoznal, da si je Peder sodil sam. Pod odejo je držal morilec v levi roki samokres, desnica pa je bila vsa črna od smodnika. Smrt je morala nastopiti takoj, ker policijski nadzornik na vprašanje: Ali ste vi Poeder ? ni dobil odgovora. V stanovanju so našli Dohnalove legitimacije, njegove fotografije in domovinski list na ime Josefa IIo-elsnerja, elektrotehničnega pomoč nika. V predalih je našel detektiv Vaclavek kuj) sežganega papirja, in ga previdno zbral in pregledal. Sredi tega papirja so bila tri ob-žgana papirja v madžarskem jeziku. Prvo pismo je pisal Poeder svoji materi in se glasi: 44Moja draga, dobra, sladka ma mica! Odpusti mi, da sem ti prizadel na stara leta toliko hudega. Lahko mi verjameš, da mi ne bo več dobro na svetu, kakor mi je bilo nekoč, ker moram tako ali tako poginiti. Moja bolna pljuča niso več za tako življenje. Zbogom, moja draga, dobra mamica, snide-va se na onem svetu. Tvoj ljubeči sin Gvula." Drugo pismo, naslovljeno na sestro, se glasi: 44Moja mala. sladka sestrica! Zbogom in ne žaluj za svojim bratom! Bom na varnem kraju, kjer ni več skrbi ne bolesti. Bog te blagoslovi. Poljublja Te tvoj brat.'* Zadnje pismo je napisal Poeder svoji ljubljeni: * Moja sladka Gizela, zbogom! Odpusti mi, da ne more mveč prenašati t eg* mučnega in bedneg^ življenj«. Blagoslovi te nebo, odpusti AMERIŠKI DREDNOT SEDEM ŽIVLJENJ IMA NA VESTI UMOCRWOOU * UNSCKWOOOl H. V. bojno bul jo "California" Slika nam predstavlja veliko ameriško ki se je udeležila letošnjih ameriških mornariških manevrov pri ; Havajskem otočju. Poeder jeva afera se je razvila v največjo kriminalno senzacijo. Kakor je bilo pričakovati, so igrali v tej zadevi zelo važno vlogo politični momenti. Preiskava" v Budimpešti je dognala, da je bila v mestni elektrarni cela zločinska tolpa, čije načelnik je bil inšpektor Okoliscany. V umor Leirerjeve so zapleteni štirje uslužbenci elektrarne in sicer Okoliscany sam. dalje v Olomucu aretirani Karel lludczek, v Pešti aretirani Bollach, pri katerem so našli del dragocenosti, ukradenih umorje-jni Leirerjevi, in slednjič pokojni Poeder sam. Okoliscany je zelo e-leganten gospod in bližnji sorodnik odvet. dr. Okoliseany-a, bivšega madžarskega poslanca. Okoli-iscanv je bil član častniškega deta-chementa v hotelu Britannia, po padcu boljševiškega režima pa je funkcijoniral na čehoslovaški meji kot poveljnik samostojnega oddelka ter tihotapil sladkor z Čeli oslovaškega na Madžarsko. Z bratom sta napadla 1. 1920. na če-hoslovaškem ozemlju posestnika Leopolda Balinta ga pretepla do smrti in mu ukradla 300.000 Kč. v gotovini in za 100 tisoč Kč. dragocenosti. Njegov brat je bil zato obsojen na 10 let ječe. Okoliscany pa na 9 mesecev Ko je senat proglasil obsodbo, je prišel na sodnijo Poeder in izpovedal v prid Okoli- KRVOLOČEN VOLK V Trnavi seje pripetil neverjeten slučaj. Dasi gre vreme že na Pariški list obravnavajo strahovit slučaj, ki je bil odkrit te dni in ki je silno razburil prebivalstvo malega provineijalnega mesteca Nieues. Prijeta je bila usmiljenka Antonietta Sieri, ki je namenoma zastrupila sedem oseb. Zločinka bi verjetno poslala še več ljudi na o-ni svet, da niso bili njeni zločini i slučajno razkrinkani. Sieri jeva je rodom Italijanka in [je prišla šele pred letom dni v j Francijo ter se nastanila v meste-;eu Saint Gilles. Preteklost te žene i je zagonetna'. Gotove okoiščine pa j nami, grozne so njene posledice, dokazujejo, da ima na vesti goto-1 vstvarimo si torej mednarodne p o še več zločinov. Francoske ob-j sporazume in poskrbimo za brsTt-j lasti so se v svrlio informacij obr- si-o sožitje med sosedi. Nauk iz Inile na italijansko policijo. svetovne vojne naj nam bo delo za j V mestecu Saint Gille je živela 1 ureditev sveta, potom katere se Sieri jeva skupno z nekim Rossi- izločijo bodoči krvavi spopadi ter grolom. Meti prebivalstvom nista se vsi spori lahko izravnajo zno-bila bogvekaj priljubljena, zakaj j snim potom. oba sta bila precej nasilna ter sta Beneš je govoril 1. aprila v se redno vsak tlan prepirala. Si- j čehoslovaškem senatu. Podal je erijeva se je izdajala za bolniško poročilo o diplomatičnem boju zn strezajko ter je naglašala. da je za j zasriguranje evropske, varnosti in ............v°jne *ama vodila za stabilizacijo mini. Povedal je. vsi j svoji zunanji politiki trudi za vzdrževanje dobrih odnošajev z vsemi Nekega dne je obolela soseda Si- „ , yT i * ♦ \ • i j sosedi. Mala antanta bo imela me- erijeve. postarna dama Marija Ou-' • , » i> . . ' ' . seča maja svo] sestanek v Bukare- dan. Bolnico je oskrbovala Sieri Mir in oboroževanje. Značilen govor čehoslovaškega zunanjega ministra. Ko je Mussolini vprašal svoje senatorje, če je bila prestana vojna zadnja, so vsi soglasno od-govorili, da ni bila. Italija je izbor no zavarovana, posebno na morju in v zraku. Japonska igra dvojno vlogo. Čehoslovaški zunanji minister, ~——- dr. Benes je glasnik slovanske mi °r°*JU se niora ^^vatL Goto-rotvorne politike. Kadar se oglasi da M m0ra vsaka drŽava- na zborovanju Društva narodov1 katl'ra ho-jinetJe, Xaravno. da v noči prikradel volk v sela ter na-! ženskega in' Gillu vsakdo smatral, da je starka umr-! la naravne smrti. Nekaj tednov za padel osmero osetb moškega spola. k ' , , .. . , , 1 » item pa sta po kratki bolezni umr- St.var se je zgodila .tako-le: ma-'Ia tr?ovca hrata Lachapeile, kate. t. selška Budimira Starešiča. Za-' rima je istotako stregla Sieri jeva. gorka Staretsič je ,čula. tla postaja le takrat se je sumilo, da sta bila »vina v domačem hlevu nemima.1 zastrupljna. Zdravniki so ugoto-\ stala je m se podala v hlev. Že vili zastrupl jn je z mesom in zade. pri vhodu je opazila, da so vrata'va je },iia odpravljena, na tleh. Ko je hotela stopiti v hlev! y 2aCt. Bil je volk ki se zagnal v (]i to je doletela ista usoda. Nekaj žensko z vso silo. Zagorka je za v- časa po obolelosti je umrla. Njej je pila na pomoč. Iz hiše je pritekel sledil sam ljubček Sierijeve. Za-sin Vladimir, na kateTega se je stavni in košati Rossignol je neke-volk takoj vrgel. Ko je tudi on za ga dne podlegel mister i joznemu čel kričaiti, ga je zver »stavila in zastrupljen ju. jo ubrala dalje. Zagorka Starešič Sedaj so pričeli Italijanko nad-je medtem opazila, da ji je volk zorovati. Ljudje si jo niso upali o-zada\il v hlevu pet ovac. vaditi, ker so jo smatrali za čarov- Zverina. je nato odšla naprej v nico. Končno ]>a je zločinko dole-hlev Stevana Gozdenoviča ter je telo. V dveh dneh sta kar zapore-tam začela klaiti živino. Hišni go- doma umrli neka mladenka in neka spodar se je dvignil z ležišča in je TOletna starka, katerima je stre-hotel pregnali volka, toda ta ga gla Italijanka. Na obeh je bilo opa-je vrgel na tla ter mu odtrgal spo žiti simptone zastrnpljenja. — dnjo ustnico. Na pomoč sta mu Zdravnik, ki je bil pozvan k sta-scanvju, tako da je bila obsodba 'pritekla Tnaa 200 in da je poslal neke neznance ki j tisoč lir Sedaj je obsojen na 10 jim je povedal vse podrobnosti o , let ječe. njenem stanovanju, da bi jo lahko j — . ■ našli «n ubili. J ADVERTISE in flr,A« KABODA Ravnokar je izšel v Parizu nov koledar prorokinje" madame ■b'raye, ki oznanja svetu kot naslednica slovite miadame Thebes, kaj se bo vse pripetilo prihodnje mesece tega leta. Gospa Frave se ne bavi takrat s politiko, vendar pa ugotavlja, da ne bomo imeli vojne, pač pa da bomo živeli v velikem strahu. Trije ali štirje veliki možje bodo naenkrat .stopili na plan, možje, ki jih sedaj nihče ne lazila. Nekje na svetu bo kratka diktatura. Vsa, kar se bo dogodilo, l>o kratko, hitro in brez bolečin. In še nekaj, nikdar ne bodo ženske bolj ljubljene kot v svetem letu 192o. Kajti to loto bo prineslo velike nezvestobe in nešte-vilno zakcmolomov. Lepe izglede zg prihodnjih osem mesecev nam torej nudi madame Fraye! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH* št ti in na njem bo znova odmevalo stremljenje po evropskem mi-ru. Drugi dan se je oglasil v rimskem si-aiatu mini^trsiki predsednik Mussolini in vprašal senatorje: ali mislite, da je bila prestana svetovna vojna res zadnja ? Zbor senatorjev je odgovoril: ne. Mu^-šoliniju se zdi po usodi ženevskega protokola položaj v Evropi precej negotov in misli, da vdere sovražnik na italijansko zemljo Ialiko čisto nepričakovano. Zato pa hoče imeti močno armado, silno mornarico in še silnejšo avija-tiko. T rej) a se pripraviti pravočasno, je vskliknil Mussolini. Prevelik optimizem je nevaren. Militarizem, oboroževanje! Na vse strani hoče biti Italija zavarovana, zlasti pa še na morju in v zraku. Morje ki zrak zavzemata v poslednji dobi poselimo skrb pri velikih narodih. Zato je Mussolini na gla šal, da ima Praneaja za zgradbo ladij v proračunu za tekoče leto svoto 479 milijonov lir. za prihodnje leto G.12 milijonov, za leto •1927. — 709 milijonov in za nadaljnji dve leti 809 in 800 milijonov. Glede avnjatike ima Francija 138 .skupin s 1208 letali, v rezervi do 4000 letali, Anglija šteje f>2 skupin s 792 letali. Italija SO skupin z 882 letali, z novimi grad-bami in popravami 2166 letal. Kaka bojaia sila se pripravlja posebno v zraku. Nato so prišla iz Toikija poročila. da je japonska vlada sklenila znižati svojo armado in sicer odpade 1. majem 16 infant erijskih polkov, štirje kavalerijski in štirje artiljerijski in ženijski polki. Potem pa smo čidi čez par dni novo japonsko vnst. da si gradijo Japonci celo vrsto novih ladij in poski-be za nova letala. Morje in zrak. Sklepajo se dogovori za ra-zo rože vanje, vršijo se lepa zborovanja ali kaj vidimo.' Vidrino pač to. da izvršena mirovna misel še vedno padlega močnejšemu vojnemu duhu. Dne 7. aprila se je oglasil angleški zunanji minister Chamberlain in v ustavnem klubu pomembno poudaril dejstvo, da v Evropi ni nikakc mirovna atmosfere, čeprav so podpisane mirovne pogod be. Chamberlain vidi za to dan na dan naraščajoče indicije. Svrhe. katere je hotel dosefoi ženevski protokol, vai*no«t. arbitraži j o in razorožonje. so sijajne, vendar pa se zdijo raznim velesilam nekatera vprašanja tako vitalna za čast. potrebe in eksistenco narodov, da ni mogoče privoliti, tla bi se podvrgla arbitraži. Angleška vlada ni v nesoglasju s svrhami in cilji protokola, ampak z metodami, po katerih se imajo uveljaviti. Angleška vlada misli na dorsego medsebojnega sporazuma med prejšnjimi nasprotniki in v ta namen hoče poratbiti ves svoj vpliv. Tako kolehajo veliki državniki med mirom in orožjem. Boj proti KRVAV PRETEP V CERKVI Naši vinorodni kraji, ki dajejo ljudem zaslužek, so mnogokrat prebivalstvu tudi v nesrečo. V vasici Drašnice pri Makarski (Dalmacija) imajo ljudje to navado, tla se na Veliki petek zalivajo z vinom v neomejeni meri. 1 letos s(, s • držaJi starega običaja, o katerem imajo celo pregovor: Kolikor vina pnpijrš na Veliki petek, toliko krvi dobiš spomladi. Kmetje so se doma napili. pijani pa so se podali v cerkve k služ bi božji. Moški so zasedli poseben prostor kakor je to navadno na kmetih. Nekaj (časa so mirno sledili obredu pred oltarjem, nato pa so sc začeli razgovarjati. najprej tiho, potem vedno glasneje. Beseda je dala besedo in ker so bili pijani, je prišlo kmalu tlo pričkanja. I/, pričkanja je zrastel prepir, ki je razdelil pijance v dva tabora, ki sta se dvignila drug zoper drugega. Kmalu so se pokazale pesti. Bunke so padale po hrbtih in glavah in ker so bile roke prešibke, so se pretepači zatekli k cerkvenim predmetom. Eni so se oborožili s svečniki, drugi s klopmi in deskami. Kmalu je letela cerkvena oprema jh> zraku. Prepir je bil tako glasen, da je moral svečenik prekiniti službo božjo. Sel je miriti razburjene kmete, a ti so sedaj navalili še nanj. Izvlekli so izza pasov celo nože. Žene pretepa-čev, ki so bile navzoče, so se vrele med moške, ki so mahali vsevprek z bodali, dosegle pa niso ničesar. Konec prepira je bil ta. da je obležal kmet Stefan 1'rlič mrtev na tleh. neki njegov sorodnik pa je bil težko ranjen. Ostali ude-lažniki prepira so odnesli iz cerkve vef-je ali manjše rane in so sc nomirili šele ko so se pojavili orožniki. ki so vzeli dogodek na za-ipisnik in razgnali besne pijance vsaksebi, glavne krivce pa ukle-nili in jih izročili sodišču. Tako je deanon nlkobol. zagrenil letošnjo Veliko noč makar-skim vročekrvnim seljakom ter spravil enega na oni svet, ostale pa v bolniško posteljo in v ječo. Smrt slovitega pešca. Te dni je umrl v Southampto-nu na Angleškem znani angleški pešec Mark Ali, ki je v zadnjih 26 letih prepotoval per pedes apo-stolorum nad iiOO.OOO kilometrov. Malo pred svojo smrtjo je dobil stavo v znesku na ti 3000 funtov (900.000 Din.) Še kot sedemdeset letnik je sprejel stavo, da bo v sedmih letih prehodil 100.000 kilometrov in se ves ta čas preživljal kot tehnik. Stavo je dobiL Še malo pred smrtjo je hodil Mark Ali vsak dan na velike razdalje na sprehod. Pokojni angleški kralj Edvard -se je zelo zanimal za Allo-va čudna podjetja in ga trikrat sprejel v avdijenei, kjer mu je moral vsa svoja potovanja natančno popisati. GLAS NARODA. L -MAJA 1925. KRVNA OSVETA y Knjigarna "Glas Naroda' CRNIG0R1 V Črni Gori še vedno ni prene hal običaj krvn-e o^vete. Oko za oko, zob za zolb; ta princip starega pravnega naziraaija, je med na rodom tako ukoreninjen, da niti ena mrtva glava ne ostane brez maščevanja. Vendar pa je ta starinski običaj, po katerem se naha jajo v krvni os vet i cele rodbine in celo plemena, po prevratu znatno popustil. jZ vso neizprosnostjo pa s«- še izvršuje krvna oesveta med črnogorskimi in arnautskimi plemeni. Starček Stevan Da mja novic, rojen 1. 1843. se j<» kot pravi Črnogorec proslavil v številnih bojih in bitkah. Bil je odlikovan še leta lbTG. in ima Obiličev red in Gjorgjcv križ. .Spoštovan od vseh je užival največjo srečo v tem. da je imel št v* t kropkih sinov in tri le-pe hčerke. Toda od leta 1912. ga j<* začela premaga-ti zla usoda. V balkanski vojni je izgubil dva sina, ki sta padla junaške smrti. Kmalu nato sta mu umrla še dva sina. Podlegla sta namrejč težkim ranam, ki sta jih dobila na bojiščih. Toda starec kljub težkim iz gubam ni obupal in se je tolažil s ti m, da sta mu ostala še dva sina. Dve hčerki sta se medtem poročile. Ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. je starec takoj prve dni krenil z dbema .sinovoma na bojišče.. Borili so >e zopet kot pravi ju naki in eden je bil odlikovan. Vsi ko ostali čili in zdravi, čeprav sta Binova za časa avstrijske okupacije Črn«* Gore pobegnila kot hajduka v planine. Po osvoboditvi Črne Gore. pozi mi 1. 1919„ je prišel k Damjan o-viču neki mladenič, ki je služil pri narodni g&~di. Pozval je star-čkova sinova, naj 'Hlddeta z njim v Nikšič, čete, da je to ukaz obla-*"ti. Oba sta se tudi talko; odpravila na pot. Naslednjega dne pa so ju našli na potu v Nikšič se'.iaki mrtva in oropana. Izven vsakegr dvoma je bilo, da ju je umoril do-tični mladenič iz narodne garde. Oblasti so sicer odredile takoj obširno preiskavo, vendar pa morilca niso izsledili in je polagoma Ktvar zaspala. Tojla samo na videz. Kajti sestra umorjenih se je odločila, da osveti svoja dva brata in je nato sama zasledovala zločinca. Ko po dolgih mesecih ugotovila, kako se piše morilec, je odšla na se-inanji dan s svojim očetom v Nikšič. Na sejmu je bilo mnogo sveta, meti drugim tudi zločinec, ki ga je Damjanovičeva hčerka takoj spoznala. Vprašala ga je z mirnim glasom: "Kdo si ti? Ali je »e k*lo v tvoji vasi z Istim imenom?' "Nobenegaje odgovoril uboji-ca. ki ni niti slutil, da je s tem izrekel sam sebi smrtno obsodbo. Mladenka je namrelč v tem treno-tku stopila za par 'korakov nazaj, zgrabila za revolver in zavpila: "Čas je, da plačaš življenje mojih bratov!" Nato je planila kakor ranjena levin j a na in oddala na morilca štiri strele, f^žko ranjen v prsa se je morilec zgrudil mrtev na tla. Okoli sestre os vet-tKce se je zbrala takoj množica ljudstva. Kmalu je prišla žandar-•nerija, ki jo je odvedla v zapor. Te dni se je vrnila v Podgorici razprava in je bila obsojena na 15 let težke ječe, njen oče kot sokrivec pa na 5 let. Na prošnjo pa je ka-alj starca poroilostil in so ga takoj izpustili iz zapora. Večkratna zastrupi jevalka. Lz Nim^-sa na Francoskem poročajo, da je policija prijela mlado sobarico, ki je osumljena, da je zastrupila še.te_ Tam blizu j«* rastja Golgata Ir. je krvavel na gori človek, razpon na križ. daleč viden, kakor luč na gori: vse do Babilonije blodne in do volkulje na sedmih holmih, do mesta: "tpii lenet orbis • rena rotund i" \ Tam so rastie v grmado sedmere cerkve, rotunda ■n Kristane ija. Ob tem veko vitem osišču vseh časov in vekov je rabilo v nepreglednost morje čudes vseh zemelj in strani. Sredi med Labirintom in Potžem-Karibdo -e je zibala na malih valih riba-deklica. Rep se je svetil in ga je lovila z levico: z desnico je vihtela zlat -venec t lepa sladka žena do pasu. mrzla in strahotna riba od ^a-u v noge. . . Njen rep je kazal na jug v deželo Nila.iki je kipel iz jezera in lil vode v novo jezero. Ob njegovih vodah so živeli pre-čudni nestvori: ljudje na polk on j i in ustnica rji. Am bari. brezušesei. rogatci. Skinopodi iu ljudstva pomešanega spola. Tu so gnezdile živali strašnega imena: Ibeks in ulica Avalerion, ki je edini s samico na svetu, zeleni Psi tak in Salamander, zmaj krilati, ki zastruplja studence, pa Kameleon, ki se živi od ajerja. Proti severu je kazaa riba-deklica z vencem v deželo Grifov. I;jer je veter Biza doma. v kraje Skitov in Gogove-ga rotlu. ki stroji kože svojih sovražnikov sebi in konjem za odejo, na otok Mioporov, tolovajev na valeh in do lliperborejčanov, ki so srečni in ne poznajo smrti, nego radevoljno. . . Tam pa, kjer se solnee nagiblje v zaton, je plavala v odprto morje, galera in je bilo — Bog pomagaj. — je vzkliknil vikar, pograbil -sveto posod je, j pisano v jadrih kratko, bridko: štolo in pregrinjalo in planil za — t "bi via * Matevž kom. . . j — Kam pot? — De« gratia s! — je vzdihnil — Mladi licenciat je vzdihnil. tii^ak in si nalil vina in ga izpil v rudna žalost se ga je bila polasti-dudku. la med opazovanjem znane mu sli- III. ■ ke, ki so se pred njo križali klju- bilo rji' so v 7 vi- Stopiti v kuhinjo ra je sram. zato j.4 šel iz sobe v vežo in opri v nadstropno sobo, ki so ji rekli "soba sveta", zaradi slik<\ katero je bil vikar narisal na celo vzhodno steno. Z neskončno ljubeznijo je bil prebil vikar tri leta Vsako zimo pred to -teno. preden je bil prenesel iz "mape" vsako črto ni zid. Slika je bila mogočen ena kost raničen četverokot, ki je rastel s trikotnim nastavkom v strop in v obok. V trikotu pod o-bokom je prihajal Sotlnik v oblakih neba in je dihal bet^de: — Ecee, testimonium meum! — Niže doli je klečala žena. ki je bila z obema rok aro a razgrnila obleko na wvojih oblih. deviških prsih in je gledala kvišku in je prosila : — Poglej, moj ljubi sin. telo. ki te je nosilo, in prsi. ki so le dojile. Bodi usmiljen. kakor si obljubil, vsem. ki so me častili! — Dva angela sta ji stregla iu eden jo je veneal.: Dva druga sta strašila s sulicama; eden je vabil izvoličane iz grobov pred sodbo in drugi je podil preklete ifiprad nodbe hudobam v naročje in v žrelo zevajoče peklenske .zverL Voglata četverokot na slika pa je bila kakor s štirimi žeblji pritrjjena in so bile glavice žčfoljev okrogla pismena fit rasna imena: MORS, štirje veliki vetrovi, jahači na mehovih: Boreas, Subsolaiuis, Auster in Euros, in osem malih je pihalo z vseh delov sveta v sliko ozemelj in mo- eeline karjera račune; slike, ki so o njej sanjale neveste in mlade matere in se s krikom budile ob strani svojih mož. s katerimi so stale pred strogo izprašujočim vikarjem v dneh, preden jih je bil oklical. . . — Kam pot ? Mladi človek je mislil nazaj v dneve, ki jih je bil preživel v tej sobi, in je mislil naprej v dneve, ki jih je živel poslej, vse do zadnjih mesecev, do zadnjih žalosti, bridkosti, slasti in zdvajanj. Z nestrpnostjo človeka, ki noče čustvovati bridkega, se je odtrgal od slike in stopil k polici, kjer so bile knjige. Odprl je prvo; bila je obredna knjiga in jo je odložil. — Odprl je drugo; bili so zapiski vikarja Janeza Potrebuježa. Listal je po njej in je bral • —,Oreda. ki mi jo je Bog dal v pašnjo v letu Gospodovem — MDXXXII. Tu so starla na prvem mestu i-mena tlačanov: Urh Bogotaj, Janez Srakoper, Peter Cvetrežnik, Jurij Kozorog. Simon Pod oreh. deset fcavčičev, pet Krivcev, Hrast in Devetak —: tristopetinosemdeset mož tlačanov brez otrok in žena; bila so sama domača imena in le dve sta peli tuje: Manfreda in Car-li. Ob robu je gtala opazka med križema: — Otroci mrjo! Niso grešili, v veselje bi bili rastli očetu in meni. Pa jih je vzel, Gospod! Ti vež, ee-mu! - Dijak Peter je obrnil list in je minskih gospodov: Bonaventura. bral imena svobodnjakov in tol-capitaneus; de Formentini, nota-rius; de Cucagnar, preco; de Tacco, eapomasso; tie Puppis, agens M. D., miles areis, custor, mercator. Ob robu je stala opazka, krčevito pisana, kakor obsodba : — Misericordiam volo et non sacrificium! Zopet je obrnil mladenič list in je bral imena vikarjevega obli od ni ka Tomaža Skočirja, Magdalene. vikarjeve dekle Katarine, deklice, katero je bil vzel za svojo. Matevžka cerkvenca, in ime sinu Poloninega. Petra. Ob robu je stalo zapisano: — Ljubim jih. ker so moji. in zadnjega najbolj, ker je daleč. Dijak je zaprl knjigo in mrmral — Ljubi me stric, a po svoje. Segel je po tretjo knjigo ju je bila bivša last veselega vikarja Martina Štampe in je bilo knjigi ime: "Faeetiarum libri IV." Tedaj se je mladi poglobil v branje in vsa žalost njegovega lica je splahnila in ugasnila. . . * * Mehek mraz je bil napolni! sobo z vonjivo zarjo, ki se je bila zunaj razgrnila od čedajske strani. Odsev nebeškega ognja je ležal na kratkih, veselih zgodbah, katerih je bla knjiga polna. Licenciat je bral. — Najmlajša hči pa, lisica- premetena, je začela vihteti svoje mokre roke in vpila: Jaz ga že ne maram moža, ne maram, ne maram ! In glej Ko je vihtela z mokrimi rokami, so se nji prvi posušile in jo je oče naj prvo omožil možu, ki se ga je zvijačno branila. Vesela lahkomiselna kri je vz-plala v mladem človeku, ob oči pa mu je stopila kakor dremaviea. Tedaj je nekdo rahlo odprl vrata v sobo. Mehek dekliški glas je vprašal: — Gospod Peter, ali ne pojdete večerjata — Rad, — je odgovoril mladenič in se živahno zganil. Stopil je h Katriei in jo vjel za obe roki in potegnil v sobo. — Zakaj mi praviš "gospod", — je rekel, — ali sva si tuja — Spodobi se. — je odgovorila in dvignila oči k njegovemu lepemu bledemu licu. Vonj njene Ljubosumen zakonski mož pbstrelil svojega dom-nevanega tekmeca. Očital mu je, da je zlorabil njegovo ženo, potem pa iz revolverja pognal par krogel j vanj. Ranjenca so prevedli v ljubljansko bolnišnico. Ko so napadalca zasliševali, je padel v nezavest. V trod Litiji se je IG. aprila dogodila krvava rodhinska drama, katere žrtev je postal trgovec Andrej Turk, v bil mirnega in tihega značaja in prepiral se ni z ^nikomur. Zadnje dneve pa so se pri njem opažali pojavi globoke melanholije. Radi Ze v prvih popoldanskih urah i t 'ke s. "ae ntl-voze je bil Lap med se je raznesla po Ljubljani vest o j vojno oproščen vojaščine. Vodil je tragediji v Litiji, ki je zahtevala življenje mladega trgovca Andreja Turka. Tega so res s prvim popoldanskim vlakom pripeljali smrt-nonevarno ranjenega v ljubljansko bolnico. O dogodku, katerega edini motiv je bila bolestna ljubosumnost, poročajo: Ob 11:30 dopoldne so bili konjski trgovec Andrej Turk, gostilničar Gorišek in še neki drugi gospod v okrepčevalnici Staneta La- spretno svojo .trgovino, v zabavo ;e pa #rad zahajal tudi na lov. Njgova žena Jakobina je simpatična ženska, veselega značaja. Glede dogodka v okrepčevalnici pravi sama. da ni bila zraven, da je takrat pospravljala zgornjo .sobo. Ko je začula strel, ji sprva ni prišlo na misel, da se spodaj odigrava tako žalosten dogodek^ Glede Turka pravi sama. tla je on govoril pred štrinajstimi dnevi o "jej grde besede in jo je mož pri- pa, ki se nahaja nasproti litijske j silil, tla ga toži radi razžaljenja pošte v prijetni hišici nedaleč od i časti. Ta tožba še ni bila vložena kolodvora. Stane Lap je stregel'pri sodišču. najpreje neki gospej, odjemalki. v j Andrej Turk, rodom iz Višnje svoji .špecerijski prodajalni, ki je gore, sin tamošnjega mesarja Tur-zvezana s sobo, kjer se nahaja o- ka. seje priženil v Litijo k Trška- krepčevalnica. Ko je gospa odšla je Stane Lap stopil v okrepčevalnico in rezko vprašal Turka: — Ti, kaj je res, da si ti mojo ženo posilil Andrej Turk se je obrnil k njemu in mu prostodušno odgovoril: — Ali si neumen ? Stane Lap je nato s po-\Tzdignjeni ni glasom vzkliknil: — Meni je to sama žena priznala! Po teh besedah je Stane Lap, ki je bil tudi lovec in je inn l pravico nositi orožje, potegnil iz žepa brov ning - revolver ter z bliskovito naglico ustrelil proti Turku, ki se ni mogel momentano prav zavedati resnosti položaja. Strel je Turka zadel od spredaj v prsa. Turk se je obrnil in hotel bežati iz sobe pred razjarjenim in očividno duševno zmedenim napadalcem. Skušal se je skriti za hrbet gostilničarja Goriška. Padla sta nato še dva strela v razdalji dveh metrov, ki sta zadela Turka otl zadaj v želodec in drob. Streli so sledili zapored v največji hitrosti. Ves dogodek se je odigral v par sekundah. Smrtnonevarno ranjeni in močno krvaveči Andrej Turk, ki je drugače zdrave an močne k o ns tli tu rije. je iz sobe sam odšel po stran-zdrave polnosti in krepke ženske j skih stopnicah proti vili zdravni- polti je dahnil v trpki hlad prostora. — Kako si zrastla, — je rekel Peter in dvignil roko s trepetajočimi prsti k njenemu licu. Trudna neodločna strast je dihaja iz njegove besede. Deklica je bila sklonila glavo in se smehljala srečno. Prijala i j je njegova beseda in ko je pogledala kvišku, je pogledala hitro, kradoma in z neskončnim poželjenjem, da bi ga videla, kako giblje z ustnicami, in se že u-verila, da govori res on sam in po-popolnoma on iu ne samo tisti iz sanj. V sladkem, motnem hotenju je napol razklenila ustnice, kakor da se je odprl motnobolen, rdeč cvet. — Tako lepa nisi bila še nikoli, — je dejal Peter in iskal z roko po njeni navzgor ob rame in sijajni vrat. — Večerja čaka, — je rekla tiho. Tedaj jo je on pritisnil za ramena tesneje k sebi ii* ji zašepetal na uho strastno, skoro jezno: — Draga si mi, moja si! Vonj njenih las je udaril kakor val v njegovo obličje; lahak trepet je preletel njene ude, ki so se bili kakor razvezali v sladko mehkost. — Ne, ne, ne, —- je dahnila nemirno, trudno. Nato je zasopla plaho: — Pusti, Magdalena gre. Drsi j' č korak je odgovoril od-zunaj in ju razvezal. — Otroka, večerja! Kje sta? — Oj, teta, — je zaklical brez vsake zadrege mladenič, ko je Magdalena vstopila. — Saj poj-deva. Sani« sliko sveta sem razkazoval Katriei. Ali veste, teta, kje smo mit — Kako bom vedela? ka dr. Premruova, ki se nahaja o-koli trideset korakov od Lapove hiše. Dr. Premrou je nudil ranjencu prvo zdravniško pomoč ter mu skušal ustaviti močno krvavenje. Turk je bil še vedno pri polni zavesti. Na lice mesta pozvani okrajni sodnik dr. Peršin je ukrenil vse potrebno, da je zaslišal še vedno pri polni zavesti se naliajajočega Turka. Na zadevno sodnikovo vprašanje, ali je imel kako nedovoljeno razmerje z Lapovo soprogo in če je rds, kar mu očita Lap. fje Turk jaisno in odiločno izjavil: Nikdar, nikdar ne! — Turka so pozneje na nosilnici prinesli k popoldanskemu vlaku in ga prepeljali v Ljubljano. Stane Lap se je po končanem dejanju takoj sam javil na -orož-niški postaji. Tu se je onesvestil ter ležal v nezavesti nad eno uro. Pozneje ga je sodnik dr. PerŠin zaslišal. Lap je vse podrobnosti navedel, kako je postal Ijubosii- jmen in zakaj je streljal na Turka. * * * Kako je prišlo do drame, izvirajoče iz ljubosumnostiDogodek v Lapovi okrepčevalnici se je razširil bliskovito po Litiji. &el je glas: — Lap je Turka ustrelil! — Nastalo je v trgu veliko vznemirjenje in razburjenje. Širile so se pa različne govorice, ki so opisovale podrobnosti iz življenja obeh mladih zakoncev, tako Lapa, kakor Turka. V prijazni mali hišici ob desni strani od kolodvora je imel Stane Lap špecerjsko prodajalno in o-ferepcevalnieo. Bil je star okoli trideset let in oženjen s kontoris-tinjo Jakobino, rojeno Roglič. — Mlada zakonca sta srečno živela. 'Nikdar se nista prepirala. Lap je novim. Bil je veselega značaja, i-mel pa je napako, da je rad mnogo govoril, često tudi o stvareh, ki so bile kočljvega značaja. Kot trgovec in spretno in uspešno vodil trgovino s konji. Bil je daleč naokoli znan kot eden najbolj prebrisanih konjskih trgovcev. V neki •prijat Ijs-ki družibi je nekoč raz-žaljivo govoril o gospej Jakobini Lapovi. Prijateljem je pravil stvari, ki niso bile resnične. Besede Turkove je čul tudi Lapov prijatelj. ki jih je pozneje nesel Lapu na uho. Od tega dne je postal Lap na svojo ženo ljubosumen. Ves zamišljen je hodil okrog. — Napram Turku drugače na zunaj ni kazal sovraštva. Najbolj značilno je to, da so že prejšnji večer s Turkom skupno sedeli v gostilni pri "Urški". Bila je prisotna tudi Lapova žena Jakobina. Lap je bi redkobeseden ter je vedno motril Turka. Turk, vedno vesel in razposajen, je enkrat položil roko tudi na gospo Jakobino. kar je iopazil tudi Lap. Ko so se pozneje razšli, je Lap doma pozval na odgo vor svojo ženo. Kaj mu je odgovorila, ni znano. Po Litiji se širijo o tem različne govorice. Toliko je gotovo, da ko bile najbrž ženine besede usodepolne in dale povod, da je Lap drugi dan streljal na Turka. Sicer pa bo šele preska va dognala, kaj je Lapa pravzaprav napotilo, da je izvršil grozno dejanje. Zdi se, da je izvršil čin v hipni duševni zmedenosti. ZANIMIV! IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information torvlco. — Ju go«! av luroau.) KOLIKO PRISELJENCEV HOČE PRITI V ZDRUŽENE DRŽAVE? Mnogi, ki pričakujejo prihodi V nekaterih drugih državah je sorodnikov ali prijateljev iz stare- j [m-ožaj bolj ugoden za bodoče pri-ga kraja, se čudijo, zakaj morajo seljence. Nemčija ima veliko let-i j udje *ako dolgo čakati, prodno I kvoto, namreč . Dne 1. morejo dobiti iprnsaljeniško vi/o; aprila 192o je bilo vloženih pri-od ameriškega konzulat. Ljudem, i bližno G2.700 prošenj za vizo. ki se hočejo priseliti v j\.meriko. Švedska ima kvoto 9651 in v Ame-so jim tam povedali, da bodo mo-jriko hoče priti približno 20.000 rali ičakati leto ali celo nekaj let.1 ljudi. prediio bo njihova prošnja za Položaj v Jugoslaviji je na pr-ameriško vizo rešena. Dostikrat vi pogled izjemen. Tam je le .">00 sorodniki ali prijatelji v Združe- ljudi zaprosilo za ameriško vizo, nih državah, ki dobivajo take ve- dočim kvota za Jugoslavijo znaša šti. si predstavljajo, tla je na tem;671. Ali to navidezno izjemno sta-o d logu kriv kak iKiprijateljsko j nje se da razlagati iz okol-'in. razpoloženi uradnik oziroma tla da jugoslovanska vlada izdaja je inozemska vlada ona. ki brani ' jmtne liste za Ameriko le onim pi iseljeueu. da bi odpotoval. Ali:o-ebam. ki smejo upati, da bodo tt sum nje so navadno popolnoma mogle biti takoj pripuščeiie v Zdr. neupravičene. Razlog odloga je države. Brez potnega lista pa ni bolj enostavt/u. Novi priseljeniški mogoV vložiti prošnje za vizo. :akon namreč dopušča le jako o- N, kateri priseljenci so _ ka- meje.no število priseljencev iz vsa-'kor znano. — upra vičeni do pred-ke dežele, a na druga strani je v vsaki evropski državi veliko več \judi, ki bi se radi naselili v Zdr. lržavali, nego jih more priti za ekoliko let. i osti, kar se tiče rešitve njihove prošnje za vizo. Po sedanjem zakonu i i pivdnostni kvot ni priseljenci so : neporoč ni otrok po 21. mat*, mož ali žena dr- lelom. oč- Nimamo prav natančnih podat-j žavljan Združenih držav, ki je . : j| Njihove žene in otroci pod 1> V Cehoslovaškd je približno 40 j letom; in končno dijaki, ki pri-tisdč oseb storilo korake, da bi;haja.jo v ameriške višje šole. prišlo v Združene države. Ker \ - kvota Zzi Cethos-lovaško znaša 3073. j ie jasno, da bi pod .sedanjim za- Pogajanja glede grško-rumunske konom zadnji izmed teh prosilcev moral čakati kakih 1:J let. predi.o njegova vrza pride na vrsto. V ne., mmisKi mini-te katerih deželah je položaj še ve-1!* grško 'iko slabši za bodoče priseljence, jnirve grško-rumunske zvez-. Rn-Skupno povpraševanje po ameri-jmunski politični krogi upajo, da kih vizah na Ogrskem se ceni na končala pogajanja s popol- *J0.C00; ogrska kvota pa znaša le nim »>-P''h«>m. 475. Po tem razmerju bi bilo treba 127 lest. predno bi se moglo za- , 4 .. ... ..... i Anton Kralj, nam porora iz Library, dovolj it i vsem prosilcem. | Pa.. da se veselica, ki je bila včeraj V Italiji ni nič kaj boljše. Zajoglašena v filasn Narodu, ne bo vrši-ameriško vizo s,, potnidilo pri- 'Uvora,,a J> bila namreč odpove- M*,« 300.000 ljudi. dnJim i.ali-i^s ^ivo"™ niska kvota znaša le 3845 na le- SVETOVNI MIR IN SOCUAL-NA PRAVIČNOST Albert Thoanqs. ravnatelj mednarodnega delavnega urada, je napisal o socijabii pravičnosti in svetovnem miru zanimiva izvajanja. Pri ustanovitvi mednarod ne delovne organizacije je bila vo dilna misel ta, da e»e more zgraditi svetovni mir samo na temelju hocijalne pravičnofcitd. Obstoje še delovne pogodbe, ki provzročajo tako nezadovoljnost, da ogroža kvetovno slogo. Ako mednarodni delovni urad .stremi po tem, da se delovaii pogoji pojednoliijo in d vi gnejo kvišku, odstranjuje tako marsikatero zrno za konflikte in prispeva k miru. Pohitifčjia demokracija je bila po vojni proglase na kot »pravi predogoj za mir, ali mogoča je samo, ako je zgrajena na socijalni pravičnosti. S svojim delovanjem za utrjevanjem vere v socijalno pravionost. misli mednarodni delovni urad usrpesno pO magati Druat/m narodoA-. da se preženejo gosti oblaki, kateri zakrivajo človeštvu zarjo srečnih drrih . . . Požar na Norveškem. V Berpenu na NorveSkem je v veliki petek upepelil veliki požar 16 poslopij, večinoma skladišča v pristanišču. Škoda jnaaa več milijonov norveških kron. zveze. Atenah se mudi te rini ru-Moscanu. ki sr vlado srletle skle- PREKLIC ko je bil poslan VredniStvo. NAPRODAJ POSESTVO :a kvota znaša pa 224S. M Ztronijih Pf>brežah- ^ajersko, /ima letno kvoto 60:1. I ^^11 Ža"a 2a le,i na vo' to. Na Ruskem bi se 160.000 ljudi rado priselilo v jZdružene dr-! ža ve; riLska Rumunska ____ __________ _______ ali prošenj za ameriško vizo je bi-|^ Ktl^r SC Zanima nuJ lo 30.000. tako da bi biio treba 50 Mary Ba3tle' 2930 Fond du ^ et. predno bi vsi ti mogli priti v j Ameriko. Na Pol.p>kem. ki ima_________ kvoto 5982, je približno 75,000 j Rad bi izvedel za s\-ojega brata ljudi povprašalo za ameriško kvo- FERDINAND ŽAGAR. Prosim Ave., Milwaukee, Wis. 6x 27.28.29.30, & 1.2'k to. Po sedanjem zakonu bi bilo torej treba 12 let. da bi vsi ti poljski prišeljeaici mogli priti v Združene države. cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi ali naj se pa sam oglasi. — Louis Žagar, Panola, Ala. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB Prevzamem vsako t to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTB 359 Grove Street MENE ZA CENO. Ridgewood, Brooklyn, N. Telephone: Jefferson 6253 Y. Posebna ponudba našim ditateijem Prenovljeni pisalni stroj "CHJVKB" £2a 8 atrefico n slovenske tt-ke, i, i — J 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ^NANI NAJBOLJ TRPBftBl Pisati na pisalni stroj ni nikakm umetnost, Tako] laS ie Vsak pil«. Hitrost pisanja dobite i va]« M. T ■LOVENIO PTJBUSHINO OOMFANY GLAS \\\I*AT>A. 1 M A-T A 102". SOLAN A ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil a. P. V PUEBLO NE BO VE C POVODNJI (Nadaljevanje.) — Xe moreni tepa. - ne morem biLi drugačna. — je stokala Margareta, smrtno-bleda. — Neumnost! N? morem! Kadar .slišim*, tako prismodarijo! — je vzkliknila gospa Neža. ki je pokazala svojo brutalno naravo ter nadaljevala: — Če bo,te igrali oholo prineesinjo, bo.^te kmalu izgubili. Nikdo ne more poročiti ženske, ki se obnaša kot kos lesa. Pomislite sami. kaj bi v takem slučaju mishl svet! Pripraviti tako sramoto staremu stricu. — to bi bila njegova smrt! Naravnost njegova smrt! In klepetanje po mestu! Boljše bi bilo. ce bi v takem slučaju umrli s stricem vred . . . — Neža . . . kako strašne! — Da. morilka svojega dobrotnika, katerega bi zadela kap. — Sveti Bog! — Le nikar tuliti. To prav nič ne pomaga. Ko pride sodnik da-som zvečer, moralo naviti druge strune. Kdor je tako lep kot ste vi. Jiioi zmešati moškega tak omahnila Margareta na stol ter molče kimala Velikanski strah se jp j«> lotil. Niti v sanjah m> ji ni zdelo, da bo mučeništvo tako težko. Gospa X«*ža je odšla. Margareta je s tresočima se rokama mašila kuhinjske prte ter zrla v cvetočo sjionilad z bre-zizrazniin pogledom. Pogledala je na uro, ki je kazala sedem. Predramila se je iz svojih težkih sanj. Spomnila &r je. da mora k profesorju, ki jo je poučeval v godbi. To -so bile najbolj vetseb' lire v njeucnn življenju. Profesor je stanoval izven mesta ter imel miiogobrojno družino. Margareta -e je lniro oblekla ter pohitela ]v> stopnjicah navzdol. Profesorja pa ni bilo doma in njegova žima je padla z lestvice tri -i zlomila nogo. Margareta je vsled t.-ga skrbela za miiogobrojno deeo ter >e zamudila prav do »lesetih. Šele takrat se je spomnila. da j« izostala neprimerno dolgo. Njen ženin jc gotovo že postal nestrpen. Zakaj ji ni prišla nasproti gns[>a Neža. ki je vedela, da je pri profesorjevih T Globok vzdih se je izvil iz njenih prsi. Večer jf Lil krasen in iz vseh vrtov je duhteln cvetje. Kako krasno bi bilo jzprehajati se v taki noči v družbi ljubljenega ! V resnici Ijublj. nega ideala, o katerem je tolikokrat sanjala! .Sedaj pa je prišlo drugače. — kako strašno drugače! Margareta je mislila na svojega sitnega, starikavega ženina, ki je sovražil večerni zrak ter čemerno sedel za mizo. _ Trot poosebljena proza. Nehote je pričela na tihem proklinjati svojo usodo, ki ji je obesila starikavega, neljubljoncgiu ž nina. dočim je ona hrepenela ]»o l»ravi, -ognjeviti majski ljubezni. Kako tiho je bilo kiojr nje! \ hišah so še gorele luči. a na cestah je bila mirno. Margareta je napravila še par korakov, a i.ato preplašeno obstala. Pred seboj, v cestnem jarku je zagledala temno postavo, ki j»* ležala kot mrtva. V prvem trenutku je hotela d klica pol>eimiti, a nato je eilor. tiičuo stisnila zobe ter si rekla, da je njena sveta dolžnost stopiti biizje ter poklicati pomoč. Če bi bial potrebna Pogumno je stopila bliije. Na tleh jc ležal častnik — in brez dvoma-.se je pripetila nesreča. Pozabila je na ves strah, se poslužila vseh svojih sil ter potegnila gornji drl telesa iz jaika. Mesečina je osvetljevala smrtno-bledo lice z zaprtimi cenii. Kdo je bil to? Tujec? Margareta se na spomnila, da bi že kedaj preje videla to ozko, lepo lice. Ali j - že mrtev ali pa umira?— Mlade deklice se je lotil velik strah. — Na pomoč! Na pomoč! — je vzkliknila Nikdo pa je ni sluwi.1, — tako samotno in tilio je bilo naokrog. Se enkrat je vzkliknila in tedaj je častnik lahno zastokal. Se j* ziv! Dobiti mora pomoč! Nagel sklep je dozorel v duši Margarete. Položila je glavo bolnika nazaj v travo ter pohitela po cesti navzdol proti prvi hiši, v kateri je zapazila v pritličju luč. Kavno ko je hotela odpreti hišna vrat.a ji je stopil nasproti neki vojak. Margareta ga je poklicala, orisala s par besedami položaj tu-jejr.i ča-sinlka ter pra pozvala na pomoč. — Potem le hilro. gospodična, — je odvrnil vojaK ter odšel ž njo po ecr-»ti navzdol.. Prijel je častnika ter mu pogledal v obraz. — To je popolnoma tuj ulan. Kako pride ta sem? — In vest«-kaj, gospodična. — jaz mislim, da je pil preko svoje žeje . . . Margareta je zrla na častnika ter vzkliknila: — Sveti Bog, on krvavi! I)a. ranjen je. Sedaj pa le hitro, gospodična. Spraviti ga moramo na posteljo poročnika. Ah. kako težak je! Trepeta je in polna vzhičenja je pfSmagala Margareta prenesti častnika v hiso. Peto poglavje. Margareta ni imela dosti Ča.sa. da bi se ozria po priprosti spalni sobi. v katero sta stopila. Njeaia cela pozornost je bila obrnjena na ranjenega in v^lcd nenavadnega napora., ko je nosila težko breme, so ji stopile potne srage, na čelo. Vsa izmučena je za trenutek omahnite na stoi poleg postelje, dočim je prinesel vojak že gorečo svetilko iz sosednje sobe. Nato je energično vstala ler rekla vojaku, naj ji sveti. — Vse kaže. da ima tečko rano na zadnjem delu glave. Se vedno krvavi in napraviti moramo obvezo. Luč svetilke je padla na resno, smrtno-bledo lice tujega častnika in mlada dok lica je premagala svoj stud ter pričela iskati rano. — Tukaj, sveti Bog. zeli Be mi globoka in nevarna! — Veste kaj, gospodična . . . danes so imeli pojedino v kazini in ta gospodič je malo pregloboko pogledal v čašo ter padel na nepoznanih mu potih. Brez dvoma je udaril z glavo ob kamen. Lahko «i čfivtita da sva ga našla midva, kajti če poberejo častnika pijanega na cesti ter izve za to polkovnik, mora dotičm dati slovo svoji -Htnon v«».co, Niwjro«H Da se izza leta 1921 ne bo več ponovila strašna katastrofa, so začeli pri Pueblo. Colo., graditi novo strugo >:a Arkansas River. Si m ga. kat?ro >o napeljali skozi mesto, je :i7 čevljev globoka. A Ojak je govorfil šepetaje in z izrazom, ki je kazal sočutje in zaupljivost. Margareta pa. je preplašeno dvignila roki ter rekla: — Potem moramo prikrti celo stvar, da ne bo prišel revež v zadrege. Obljubite mi. da bos*e molčali. —- No, tak slab človek pn vendar nisem. — Hitro po zdravnika! Ali veste, kje stanuje vojaški zdravnik ? —- Gotovo. (Dalje prihodnjič.) Črtica iz ruske revolucije. V novemberski revoluciji leta Ida in kako so vaši sovjeti to vest 1917, so ruski lioljšoviki zavoje-vali oblast vt Petrogradu (sedaj Loningrarlu) po krartko trajajočih i;i zmagovitih bojih. Par dni potem pa. ko so Keren ski j in njegovi prestrašeni pristaši prišli k sebi. no skušali stvoriti vojsko, da bi marširali na mesto in zopet zavzeli oblast. Šlo je življenje ali snn-i boljševiške revolucije in ruski sodrugi mobilizirali vse o dal poročilo o finlandski armadi. Mihaj!ov: — Koliko bajonetov potrebujete ? Lenin: — Mi potrebujemo čim več bajonetov, ampak edinole z zanesljivimi možmi, pripravljenimi na boj. Koliko takih imate na razpolago? MUiajlov: — Jih imamo nn razpolago .1000 in se lahko transper-tirajo zelo hitro. Lenin: — V kolikih urah morete priti v Petrograd. z najhitrejšim prevoznim sredstvom? MLmajlov; — Najkasneje v 24 urah. računajoč od tega trenot-ka. Lenin : — Po cesti ? Mihajlov; — Po železnici. Lenin: — V imenu republike vas# prosim, da takoj pričnete s transportom čet. Prosim vats tudi, da mi poveste* ako vam je zua-% 'no, da se je atvorila nova vla- sprejeli MihajFov; — Do.sedaj smo do-zhali samo potom časopisov. Zavzetje vlade s istrani sovjt-tov je bilo sprejeto z navdušenjem. Lenin: — Vse čete bodo torej odpotovale takoj Ln bodo opremljene s potrebnim živežem. Mihajlov: — Gotovo. Transporti bodo odpotovali takoj z vsemi provijamtnimi sredstvi. Na te-lefonu je podpredsednik Contra-balta. ker sodrug Dibenko je danes zvečer odpotoval v Petrograd Lf-nin: — Koliko rašileev in diugih oboroženih ladij lahko pošljete? Podpredsednik; — Pošljemo lahko ladjo "'Republika" in dva torpcelna rušilea. Lenin: Ali jih lahko opremite z živežem? Predsednik: — Imamo za floto zadosti živeža in.iadje ga bodo dobile. L.Vilko vam zagotavljam, da bodo rušilci in v^ ladje do pičice izvršile dolžnost obrambe revolucije. Ne dvomit" o takojšnjem transportu oboroženih, .sčl. Vse br točno izvršeaio. Lenin: — V kolikih urah? Predsednik: — Najkasneje v 18. urah. Ali je potrebno poslati takoj ladje ? Lenin : — Da. Vlada je prepričana o po trobi, ela se pošlje takoj ladje. Linijska ladja mora pri plut i v kanal in ostati kolikor mogO'e v bližini brega. Rušilci torpedov morajo pri plut i v Nevo ;ii se morajo ustaviti pri selu Ki-backoje, zato da boilo megli braniti železniško progo Nikolaj in vse uhoele. Predsednik: — Dobi o. Vse bo izvršeno. Kaj je še drugega ? Lenin: — Ali ima ladja "Re-nuldika" l>rezžični brzojav ? Ali more govoriti s Pl-1 ro^radom med Vožnjo? Predsednik: — Ne samo 'Republika'*. temveč vse ladje lahko govorijo t ud i z Eiffelovim stolpom. Zagotovimo vam, da se bo vse dobro obnesli.. Lenin: — Ali se lahko zanesemo. da bodo vse ladje, o katerih smo govorili, odpotovale takoj ? Predsednik: — Da. lahko računate na to. Poelvzeli bomo vse mere. da bodo ladje lahko pravočasno dospele v Petrograd. Lenin : — Ali imate zaloge p tisk in municije? Pošljite nam je čim več mogoče. Predseelnik: — Da. ampak ne mnogo. Pošljemo vam tiste, ki jih dobimo na ladjah. Lenin: — Naisvidenje! Zelravo! Predsednik: — Nasvidemje! Kdo je govoril? Lenin: — Lenin. Predrseidnik: — Nasvidenje! — Takoj pričnemo z izvrševanjeta ukazov. SAMO 6 DNI PREKO * ocromniml painiki na olje FRANCE — 9. maja PARIS — 16. MAJA. Havte — Pariško pristanišče. Kabine tretjepa rarreda * umlvalRlkt in tekočo voda za. 2, 1 ali 6 oseb. Francoska kuhinja la pijača. cfreneh Jine 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni afft-ntje. ■JB—■ ■ Amundsen nastopil pot na severni tečaj. Na veliki četrtek se je začela Amiuidsenova ekspedicija na se-v£ rni tečaj. Skupaj s svojim spremljevalcem Američaninom D Elswo-.-thom. ki financira podjetje. se je ukrcal v Tamsoeju na Norveškem na transportno ladjo Framki bo ostala na otoku Spitzbergu v Aiktiku. Piloti z 1"-rali se nahaj.njir na motonii ladji "Hobby.*' Vsi znaki kažejo, da ho imela e>kspedicija uspeli in da se bo dalo človeku vendar enkrat priti na to!i zaželjeni severni tečaj. seveda ne peš, aanpak z aero-planom. Osamosvojitev Turčije. TuršJ;a. vlada je odpustila i?, službe vse nemoJiamedanske telefonist i nje z utemeljitvijo, da bi mogle izdati vojaške ali druge državne tajnosti, ki bi šle preko telefona. 'GIiA8 NARODA", THE BE8T jugoslav advertising MEDIUM V STARO DOMOVINO SO ODPOTOVALI s posredovan jem PRANK SAK SER STATE BANK naslednji potniki: Dne 1. aprila s parnikom "Mau-retania'': Tuhtan Josip, iz Zeigler, lil. v Ib-azice. p. Zainct. Dne 3. apr. s parnikom "Home- „•11. nc : Likovič Marija, iz Brooklyn, N. Y., v Iško loko. Dne 11. aprila s p.irnikom "Leviathan '': Ivan Šiištaršič. iz Cleveland, O. v Kamnik, p. Preserje. Dne 14. aprila s parnikom "Martha Washington": Gertrude Semenič, iz Ncav York. T. V. v Slamjak. Frank Obdeza z otroci, iz Rich v eoel, W. Va. v Dolenjovas. Ivan Palči-č z družino, iz Dn-rango. Colo, v Novo vas Dne 18. aprila s parnikom '1 Olympic'': Giaeomo Frangil, iz Pittsburgh. Pa. v Turin. Dne 18. aprila s parnikom "France": Mary Rupnik. iz Chicago, 111. v Žeče. » 'erentine Rupnik z otroei iz O'lieage. II!. v Žeče. Dne 22 apr. s parnikom "Mau-Tetania": Mary St angel iz Brooklyn, X. V., v Kleinrijrel. -Toeo Hal^eša Lz ftt. Marys, Pa. v Vukovje. Dne 25. aprila s parnikom "Paris": Frane Eržen z družino, iz Pittsburgh. Pa. v Stara Ose lie a. Frane Lužar, iz Mansfield, O. v Smarco. Kari Je rele, iz Calumet, Mich, v Žabjo vas. John^ Shutev. iz Calumet, Mich, v Žabjo vas. Josip Iloitko. rz Wa\Tiesburg. Pa. v l>>bovo. Anton Cvetko, iz Fairport Harbor, O. v Novo vas. Anton Poje. iz Monroe, La. v Podstene. 'diha Loušin. izf Cleveland, O. v Vinice. Franc Marn, iz Cleveland, O. v Vinice. John Michifsch s soprogo, iz Brooklyn, N. Y. v Handlern. llija Doze.t. iz Jerome,_ Ariz., v Zajednica, Hrv. Dne 29. aprila s parnikom 'Aqui-tania*: Dane Oreškovič, iz South Chicago, HI. v Kula, Hrv. Hrctanje parnikov - Stopping Newv • 2. rraja: Leviathan, Ch^rbourf.: Majfstlc, Cherl.oursr: R •tterdam, Rotterda?ji; Minnek.-ihila, Boulogne. 5. rrsaja: Reswl'itf. Cherbourg. Hamburg- — Stuttsiri. Cherbourg. Ernen 6. maja: Beivnparia. Cherbourg; I.a Savole. Havre; Tit s. Mardinsr. Cherb'urg'. Bremen: Aral.io. Ciierbour- Hamburg. 7. m41s: Zeelan.l. Ch-rbourff Jn Ant»vern. 9. m?ja: <»1>«I !»:,'. Cherbourg: Frar.ee, Havre: \ eenditrn. U..u -r«l;tm; ltuilo. Genoa. 12 m a J n: iTes. Wi'son. Trst. 13. maja: Mauretania, Cherbourg. 14. maja: De CJrasse Havre; Columbus. Cherbourg. U-emen; Dcuts. hiatid. Bou-lene. JlatnliLjg. 16. mala: Paris, F.'avre. — 3 tem parnikom tx spremljal j>otnlke uradnik tvruk*-Frank Sakser State Bank. 13. maja: Relinat-e, Cherbourg. Hamburg: Bre. m» n. Bremen. 20. maja: A<4uit;ir.ia. Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: I'.ttsburgh, Cherbourg. Antwerp. 22. maja: 23. ma!a: Leviathan. Cherbourg-; Majes'le, Cherboug: New Amsterdam, Kotter-dam: Orca. Cherbourg; CoU r. bo Genoa; Andania, Cherbouig 1.1 Hamburg. 26. maja: Mucath— Cherbourg, r.oraer, 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuTfrenT. Havre. 23. maja: B« !ge::Iaml, Cherbourg Antwern; Cl-Veland, B'juT<->giie, Ilujiiburg. 30. maja: Ol yn t pic, Cherbourg; Fran'-e, Havre: 1'resiiler.t Roosevelt. Cherbourg Bremen: (. nluna, c'lierbourg; Jlinne-kahda, Boulogne. 30. junija: F*res. Wilson, Trst; s tem parnikom po spremljal potnike uradnik tvrnke Frar.k Sakser St:iie Bank. Nov izvozni trg v Gorici. j hodno potrebne ž,ley.ni;ke zveze. Iz iiMii i prišlo (»ori^čilo. da je /lasti v S;-, !ujo Kvroi^o. iii s.» hi!e uotraiij!' ministrstvo naivlonju.-uo pit I vujn.i že izborim urej-ne, >«rroun:i". načrtu za zirra^lho nov,-ira izvoz- k.i . rili pa seilaj ni neira trtra v «r<>i išk< :u niestu. V;i .'-ko lo iroriA;ceLra kmetijstpo prostoru siMianjepa izvozuena ft- sehi-o v iro-iški okoliei. \ IVdili ga in vojašnice zraven njena hi sc'lu v Vipavski doliiii. lzve-zni zpradili nov sadni in jzvo;ni tr^r. na.; bo h-j> in hriri.j -.liTvii. z;i -\a sedanjem s«ia ho moirel izvozni tr«_r ska /.'» .rnica j.- v-e to že nešteto->.iveti in poslovati, treba pred krat .^bra: ložila koinpet.^ntnim vsem poskrbeti za izvozu neoh- * hhi.-jtim. IŠČEM DOGARJE. imam dole r --o/d in ploeani dobro. Oglasite s- pri; Max Fleischer, 475 N. McNeil Street, Memphis, Tenn. ( lx 10. 17. L I & 1) Kje je JOE TOM A VIN. po domače Skoiu-an iz Cimajna. i'ara Kaka? Svoje"e-no je bival v i>iits-burjrh, Pa. Ako sam ali kdo njoirovlh prijateljev čita ta oglas, naj se cd;isi: Tereziji Mrgole, sedaj emoženi Klemenčič, 14501 Thames Ave., Cleveland, Oh-o. (2x 30,1) .-cUkPtrv^ l| MO§KI! Z&šoltll« NiHavjt- ei najboljšo -»MB- P REPREv.BA w MOaKE Velika tub«35c- Kit (4"8> »1 i Vu lekarnarji ali PREHLA1 I M San-Y-K.it ^ePt:B MEHUR JA I 92 Be»Kman »t.. New York Pišite Z» riVroTTii>vi. italijanske HARMONIKE. Mi izdifln jemo i lmportira-mo razliC ne prvovrstne ro čno na prav lje n«* italijanske harmonike najb ol jš e na svetu 1'csot !e garancije. XaSe cene so nižje kot katere gakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik RUTTA SERENELLI & CO. 817 Blue Island Ave.. Dep. 32. Chicago. Ill Slovensko Amer. Koledar za !efo 1925 •ano že skoro razprodali. V kratkem času smo