maihrif at ipacial rtU
usija pripravlja nov petletni načrt
PROSVETA
LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
«0-YEAR
Ua Aal
0	prihodnjega „ ..
Zg bo, dvigniti žlvljenskl ^ard ruskega Ijodutva. Tu trgovina bo nižja kot
JSJhkiNti radi bojkota ka-
g^nihjlriav
L,.-Medtem ko Rusija Je prvo "pjatiletko", pri-Zvrhovni ekonomski svet [ petletni načrt socialisti-fconstrukcije. Potegnjene .■lavne črte druge pjatilet-jtere nsmen bo dvigniti Bgki standard ruskega de-in kmeta: razvoj male in-jje in produkcija dobrin Rusija ne bo nadaljevala injo težke industrije v tolikem obsegu kot sedaj, so | virok težkoče pri nabavi ijih posojil in dolgoročnemu v zvezi z nakupova-malinerije in drugih polili v inozemstvu. Kadi te-prisiljena usmeriti indu-ki razvoj v smeri lastnih ev ip samoodvisnosti. trika in Francija sta dve , ki sta zmožni finančno (iti Rusiji. Vendar pa ni
1	ha dobavo večjih poeo-teh dveh držav. Trgovina triko se je v tem letu iz-akrčila, delno radi kredit-eikoč ih delno radi po-mja normalnih odnošajev ibema državama. In dasi tnoteji med Francijo in ) radnje čase manj nape-idar ni nobenega zname-la bi bila Francija pri-ena dati večje posojilo, vieh držav je le Nemčija, Hja svojo trgovino- z Jtu-tem, da ji nudi večje kre-To je mogoče le začasen ker izključeno ni, da bo-niki industrlalci bodisi iz i nagibov ali pa ha pritisk iih sil nekega dne zmanj-li celo odpovedali Rusiji kredite. To je le motnost nt zna&a nemška trgovi-I pol milijona dolarjev na
I V , \\ . f'UL '■'•'■T™
i tega je Rusija prisiljena >ti le na lastno moč. Ama-ma sicer priliko rmsviti einejio trgovino x Rusi-»bi ji nudila posojila, s ni bi sovjeti razvijali tež-Mtrije. Ampak med a-imi kapitalisti in poseb-ladnih krogih je bojasen ndustrijsko razvito Ruai-lr pa je neutemeljeno, titnega eksporta je go-». da prihodnjih par gene-Ovjeti ne bodo iskali zu-trgov za industrijske ista- Ro potrebe 160-mili-ta nar(xia preogromne.
*	okolžčlne igrajo važno Pri pripravljanju druge tke. Neki visok aovjet-idnik je rekel, ako bi de-°Kla računati na zunanja
d" bi Ala konstrukcija induntrije nemoteno na-' velikem tempu zaeno z lahke industrije. Le-utruja v komunistični je to tudi zahtevala, j* končno prevladalo >v« mnenje, naj se sedanj težke Industrije pri-h Pet let zniža in poavetl ®°rno*ti produkciji dnev-treU< in _ obleke, živil, *nJ. komforU in izbolj-
'ransportacije.
^nji-m oziru eo se raz-**<injih iestih mesecih v*m težkoča* vidno iz-f Produkcija dobrin stal-
ksr je vidno tudi uh* ampak blago hitro
' ^'«ike zahteve. Ib ^mu, da je Rusija ob-
•	■ Ponora in se bori n,r"> Mkočaml ia ovira-
grajnjl sodaU«** dr-** klavec gleda opti-J? n* ^»dočnost S prvo >* PosUvil temelj no-V - z*radil ogromne to-is izvedel fenomenalno
^eUepoUsSKiBr
je samo na sebi največja revolucija.
Na tem temelju bo z novo pjatiletko gradil prvo nadstropje nove družbe, katera naj ga delno poplača za napore, žrtvovanje in samozatevanje z dobrinami in ugodnostmi, katerim se mora ie danes odrekati na račun bodočnosti. Nove industrije mu bodo omogočile, da bo večji meri kot sedaj zadostil svojim potrebun in bolj neodvisen od zunanjih držav.
Za zunanje drŽave je novi petletni načrt največjega pomena v tem, ker predvideva zniža? nje uvoza. Radi hladnih odnošajev kapitalističnih držav, ki meje na bojkot, je Rusija prisiljena postaviti se na lastne noge z lastnimi silami.
Andoška finančna kon-
■ w	imaoafli vappRni •
trola nad Indijo
Velika Britanija mora ssščitltl avoje interese, pravi Hoare
London, 27. nov. — Sir Samuel Hoare, državni tajnik za Indijo, je v svojem govoru na konferenci "okrogle mize" izjavil, da britska vlada nima namena izročiti kontrole financ in armade indijski poetavodaji.
"Od prve indijske konference se je marsikaj spremenilo," je dejal Hoare. "Svet je v objemu finančnega viharja in naša glavna naloga je, zaščititi in-dijake finance. Britska vlada sicer želi, da bi imela vseiadij-«ka feder&p člmvečjo finančno neodvisnost r njeni lastni sferi, toda dokler indijska vlada ne oskrbi zadostnega kapitala, bo morala ostati pod kontrolo nad financami v naših rokah.
"Kadar govorimo o zaščiti, ne mislimo s tem blokirati napredka v Indiji. Mi se iskreno trudimo za ustvaritev bistvenih pogojev, na katerih mora biti zgrajena stabilnost in prosperi-teta Indije."
London, 27. nov. — Vlada Ima prod seboj drug problem, o katerem se bo dands pričela dis-kuzlja v zbornici lordov in kateri se nanaša na državo Burma.
Diskuzlja je direkten rezultat Simonovega porodila, ki je btto predloženo lanski konferenci "okrogle mize." Poročilo vsebuje priporočilo glede odcepitve Burme od Indije. Do sedaj se je to državo upravljalo kot oetale indijske province.
, lm Chlcgfo, 111., sobota, 28. novembra (Nov. 28), 1981.
Ari?^TTT?n^S8>»riae<l on J
tJubacriptioo »0.00
Turii
STEV.—NUMBER 278
REKORDNO STE VILO BAMHttH POLOMOV
Več kot petsto bank propadlo v meseca oktobra -
New York. — (FP) — Medtem, ko. je časopisje zagotavljalo svoje čitatelje, da se situacija izboljšuje vsled ustanovitve kreditne institucije, katero je ini-ciatiral predsednik Hoover, in da je nevarnost pred bančnimi polomi minila, je mesec oktober videl rekordno številko polomov.
V oktobru je 5J4 finančnih institucij, katere so imele vlog v vsoti $566,686,000, saprlo vrata. Samo v tem mesecu so vlagatelji izgubili dvakrat tako veliko vsoto kot v katerem drugem letu do 1980. L. 1930 je propadlo 1,846 bank, ki so razpolagale s premoženjem $864,-000,000. V prvih desetih mesecih tekočega leta je propadlo 1,753 bank, katerih vloge so snašale $1,461,862,000. Ta vsota predstavlja večjo isgubo kot so jo vlagatelji utrpeli v štirinajstih letih, od 1.1914 do 1928.
Kreditna institucija ni mogla preprečiti bančnih polomov, niti "stajati zmrznjenega premoženja," kot so nekateri napovedali ob rojstvu^ institucije. Posledica je bilo dviganje vlog is bank. Nekateri vlagatelji hranijo denar doma, dočim so ga drugi vložili v poštno hranilnico. Vlaganje denarja v poštno hranilnico ne škoduje kreditni strukturi, ker ga hranilnica spet vlaga v banke, toda denar, ki se hrani doma, zmanjšuje cir-iijave, v katoriMe je trdilo, da vlada garantira vloge v narodnih bankah, so se izkaza-le za neresnične, kajti v sadnjih desetih mesecih je propadlo 818 narodnih bank, ki eo razpolagale z vlogami v vsoti 867,000,000 dolarjev.
Kongres sa Isboljšanje mednarodnih odnošajev San Joee, Coeta Rlca. — Liberalci Centralne Amerike in Združenih držav sklicujejo mednarodni kongres za države od Karibejskem morju, ki bo razpravljal o odnošajih med Združenimi državami in Centralno Ameriko. Na dnevnem redu bo intervencijska politika strica Sama, nameravana gradnja kanala v Nikaragvi ter ekonomski in kulturni odnošaji med Severno in Centralno Ameriko.
Kongres sklicuje koetariški Fellowship of Reeoncillation Za Ameriko eo oklic podpisali Carteton Beals, Raymond Lesli Buel,, Waldo Frank, John Ne-vin Seyre, William R. Shepherd in Norman Thomas. Pričel se bo 20. marca 1982. ,
Ed lesa o v spomenik
Orange. N. J. — Tukajšnja trgovinska sbornlca se posvetu je glede zbiranja fonda za spomenik Thomasu A. Edisonu Fond naj bi dosegel deeet milijonov dolarjev.
o-
Moontyjev
v Lm
Sklicujejo ga socialisti ponovno, ker je prejšnjega raabtta poM-eija _
Los Angelea, Cal. — Ker je policija nedavno razbila protestni shod sa Moonejrja in s tem zanikala pravico do svobode govora v tem mestu, je socialistična stranka sklenila ob-drža vati preprečeni shod za vsako ceno. Vršil se bo zvečer 4. decembra v Delavskem templu. Nastopili bodo isti govorniki, ki so imeli govoriti na preprečenem shodu.
Glavni namen stranke Je kon-testirsti v ustavi zajamčene pravice do svobode govora in peticije vlade proti ^ krivicam. To pravico je uzurpirala policija, kl je sadnje čase preprečila in razbila že več delavskih shodov. Med govorniki, ki bodo lustopili, je tudi odvetnik Fred Moor, ki je zagovarjal Sacco ln Vansettlja.
Padec delavske vlade v Avstraliji
Insurgenti levega krila ao odklonili podporo k| a tem pokopali vlado. Neve volitve ae bedo vršile 16. deeembra
Sydney, Avstralija, 27. nov. —Avstralska delavska vlada, kateri je načeloval premijer J. H. Scullln, je včersj restgnirala na pritisk sdružene opozicije v parlamentu, kl ji j« Izrekel nezaupnico. Scullinova vlada je bila na krmilu dve leti.
Generalni gotemer I. A. I-saacs je takoj razpustil parlament ln razpisal nove volitve sa 16. decembra.
Ako bo Scullinova delavska stranka porakenaj pri volitvah, bo prevzel krmilf vlade J. A. Lyona, voditelj združene avstralske stranke, Stanley M. Bruce, bivši premtjer, bo pa po^ stal načelnik finaiičnega depart-menta. « v '
John T. Lang, voditelj levi-Čarske delavska grupe v parlamentu, je umaknil podporo, kar je resultiralo v demisijl Sculli-nove vlade.
Danskfsll fOisvs
VES
sedanjega
SU
Waehlngtou. — (FP) — Progresivna demokrata, senator Costigan is Colorade ln kon-gresnlk Lewis .iz Marylaftda, sta te dni od Hoover j a zahtevala snlžanjs uvoane carine y svr-ho pospešitve mednarodne trg >-
z^nf^stlom^ in proti visoki torifi, kar Je bilo odgovorno da ju je bivši predsednik Cooiidge izrinil is komisije. 1
V izjavi pravita, da bosta zahtevala od kongresa, da prekliče klavsulo, kl daje predsedniku moč, da lahko svlša ali zniža carino, .ln ravno tako tudi odpoklic sedanjega sakona. Soodgovornost sa ta zakon nosijo tudi demokrati, ker so ga pomagali usakonlti Proti Je bila le progrealvna frakcija obeh strank.
Hoover ju sta sugestirala znižanje carine kot glavni pogoj sa dosego premirja sedanje e-konomsks vojne, ki ss zrcali v carinskih reprisalljah, katere je lsval v Inozemstvu sedanji a-meriškl tarifni zakon.
Zatiranje tlaka v Mehiki
Mex!co City. — Policijski načelnik je satri enajst publikacij, kl Jih Js isdajala opozicija, na zahtevo generala Caileea, kl fak-tično kontrolira vlado kot vojni minister in predsednik Mehiške banke.
Tukajšnje časopisje nI objavilo nobene vesti o zatiranju oposlcionalnega tiska, objavilo pa je poročilo, da ao Imeli direktorji listov konferenco s policijskim načelnikom. Krožijo tudi vesti,' da namerava vlada s silo potlačiti radikalno agitaeljo, kl ae širi med mehiškimi delavci.
NEMŠKI FASISTI 0BD0L2ENI ZAROTE
Policija zaplenila tajne dokumente v navalih na fašistična stanovanja. Hitlerjeve! aanl-kajo vesti o zaroti
Berlin, 27. nov. — Policij* v Darmstadtu je včeraj naznanila, da je zaplenila dokumente vele-isdajskega značaja v stanovanjih fašlatovakth vodflteljev v državi Hesse. To nasnanlio Je povsročllo velikansko vznemirjenje po vsej Nemčiji, sllčno o-nemu, ki je sledilo V Angliji po objatl Zinovjevega pisma.
Fašisti pravijo, da so dokumenti ponarejeni ln da ni atran-ka vedela ničesar'o njih, dokler nI policija naznanila odkritje.
Dokumenti vaebujejo načrt kampanje, ki jo nameravajo fašisti Isvajatl, ako bodo prišli na krmilo vlade. Načrt predvideva konfiskacijo šlvll ln privatna lastnine, toda Jnekatsrt trdijo, da bi se to izvajalo le v primeru, ako bi ae komunisti povzpeli do moči in bi fašlati uvideli potrebo take akcije.
Nekatere teh dokumentov js izročil policiji dr. Wilhelm Sche-fer, ki Je bil nedavno isvoljen kot fašist sa člana postavodajs v državi Hesse. Dr. 8chefer, pravijo avtoritete, se js ustrašil posledic in vsled toga izpovedal policiji podrobnosti fašistovske-ga načrta.
Monakovo, Nemčija, 27. nov. — Vest o odkritju dokumentov o fašlstovskl zaroti Ja vteraj dospela v glavni stan Hitlerjeve
»mi
Goehring notranjemu ministru in katera naglaša, da U stranka
trdno drži legalnih smsrnjc ln da so vesti o kakšni saroti neutemeljene. lajava vsebuje tudi naznanilo, da fašistična stranka preiskuje darmstadtski slučaj. __
Sooialiili izvolili M (V^HIM
Dobri Izgledi sa delavsko zmago
pri prihodnjih volitvah
Nanty Glo, Pa. — Pri gadnjih Volitvah so socialisti v tem mestecu isvollli enega koncllmana, mirovnega sodnika in asssorjs. Socialistično gibanje je bilo tukaj obnovljeno pred štirimi meseci, pri sadnjih volitvah pa so postali druga strsnka. Od 1260 glasov so prejeli 807 glasov ln demokrati le 192.
V okraju Cambrla so pri sadnjih volitvah socialisti prejeli 6761 glasov, od teh 2004 v Johne-townu. Vseh glasov Js bilo oddanih v okraju 48,004. • povečano agitacijo bi bilo pri pri hodnjlh volitvah v državno postavodajo mogoče isvolltl v tej okolici več soclalistčnh po-slancev. Največja ovira pa Js poipanjkanje sredstev v svrho agitacije radi vsllke brssposel nostl med £lanl ln slmpatlčarjl
IHHeIs.> 1
Pet mm
Tyler, Te*., 27. nov^-Pet sob je včeraj utoailo, ko je avtomobil, v katerem so ee vozile, podrl ograjo na mostu in p*<W v vodo ter pokopal žrtve pod seboj.	,, .
Hoover ns js
pevaM nkapino U
tem zabaval kal
igrali M^tratak
Potek obravnave proti rudarjem
Priče paiaanile sHuacljo, kl je prevladovala med radarji v okraju Harian, prodno je prišlo do krvavega konflikta
Mount Stari Ing, Ky., 87. nov. — Pričo, kl so dosedaj nastopile na tukajšnjem sodišču, kjer as vrši obravnava proti W. H. Jo-nesu, bivšemu tajniku krajevne rudarsks unije v Evartsu, so v svojJh Ispovedlh orisale pološaj rudarjev v okraju Harian, pred-no je prišlo do bitka med kom-panijskiml stražniki, šeHfsklml deputijl ln rudarji, v kateri je bilo ubitih pet oseb.
To so bile diiavne priče, kl so Ispovedale o rudarskih pohodih, plenltvl trgovin, nasilnih akol-jah ln strahovladi, podsavsstno pa so tudi razkrile temno sliko, ki Je ssisnčsvala življsnje rudarjev la vzroke, ki so dovsdll do sociatnaga konflikta.
BL R. Chlldress, superlnten-dent (Black Mountaln Mining Co., Js dajal, da j« Jonea delal v premogovniku te kompanlje od avgusta 19H0 do 1. marca t. L, nakar js bil odpuščan. Večje število drugih rudar j sv js potsm pustilo dslo. Jonss ja 8. aprila organislral pohod rudarjsv. Nekateri teh so bUl oboroženi in ko so prišli v bližino premogovnika, so oddali vaš strelov v srak. Ko se Je sačsla kuhati re-volta, js kompanlja odslovila krog petsto delavcev. Družba js nasprotovala Joneau In njegovi organizaciji ln pojačlla stražo s oboroženimi jpHfskiml deputijl, ko so Jopasovl pristaši satroalll požigom ln rasdsjanjem pre-
Bivil rudar Jim Carwood js ^^ Jo
vrin tri tedne piad bitko f Evartsu, slišal govora, v katerih so govorniki pozivali rudarja, naj g orožjem lavo ju jejo pravico, lutaro Jim zanikajo avtoritete ln premogovna kompanlje.
po sedaj so bila sasllšane samo priča dršavnsga toži tel J a, prihodnja dni pa bodo nastopile priče obramb nega komiteja ln vse kaše, da proces proti Jonesu In drugim obtoženim rudarjem ns bo tako kmalu končan.
; ^hjMjjjgjj« ;;
Parki, 27. nov. — Zunanjo politiko prgmijerja Lavala, ki js bila sadnje dni prsdmst daljši diskusiji In kritiki, js parta-msnt odobril pri trikratnem glasovanju. Oposldja js krltisirala premiJerJsvo stališče glede vojnih dolgov In rasorešltvs, katerega Js sagovarjal na konferenci v Berlinu in Waahlngtonu. Laval js v odgovoru rekel, da js bil njetfov obisk v Waahingto-nu dobra propaganda sa Francijo, ker so sa na konferenci s Ifooverjem razčistile nekatera nejasnosti v mednarodnih vprašanjih,
FabV*l gjslalfcrtl h srnami, pravi Skaw
London, 27. nov. — George Bernard 0haw je sinoči rekel na seji društva fabljsklh socialistov, da ruakl komunizem nI nič drugega kot fabijskl socializem, kl ga fabljel uče že 40 let, sato Js najbolje, da ss fabljel odslsj nad vajo komuniste. Ruski komunisti so osvojili naš program, samo ngšega Imena n<*vj», ml pa vzemimo v zameno njihovo Ime In stvsr bo v redu, je dejal 8haw.
•t reža |»B dva Ogra Buda peš ta, 27, nov. — Jugoslovanska straža na meji je včeraj ustrelila dva Ogra ln s Um povzročila diplomatski Incident. Kden ubitih Je bil Johann Ve-rss, ptofnln<'filnI
aag v Ckleaga U
Chieafo — Dne 27. ndvembrs se je ponašal prvi eneg U Jeee-nl v Chlcagu. Ze tri dni Je mrslo In mokro vreme po srednjem zapadu. Pe napovedi vremenskega biroja ne bo U vreme trajalo dolgO.
PROMRAMJE KITAJSKIH ČET PIOTISEVERI
Oatre poulične bitke v TienUinu. «• Tujeaemake vojaške posadke ee pripravljajo na obrambo avojlh koncealj. Kontuni-kacijske s vene »ad Mukdenom ia Tleatainosn pretrgane
Tleataki, 27. nov. — Danss sjutraj je prišlo do vroče bitke med Japonskimi ln kitajskimi četami v bližini Jaoyancha, ki leži med mestoma Hslnmin in Kowpaafftae. ResulUt bitke nI snaa.
Tekla, 27. nov. — Komandant jsponsks posadka v TJenU|nu Je danes sjutraj poalal ultimat, sa-htevajoč, da Kitajol v prihodnjih 86 urah umaknejo svoja vojaštvo is šelsgniške cone. Poročila ls Mukdena sa glasa, da Je%ltaJska armada v Člnčowu pričela prodirati proti severu. Proti nji js bil poslan japonski regiment, ki ja bil nasUvljen v Mukdenu. Druga vsst Javlja, da so kitajaks četo razdejalo dal proga Pslplngjfukdsn šsldsnl-cs, kl js blU sgrajena g angle-šmtfapitalom. Sslssnlška, telefonska ln Ulegrafska svesa med TlanUlnom ln Mukdenom je bila pretrgana.
Tekla, 27. sept — Srdita bitka med kitajskim ln japonakim vojaštvom v tam mestu sa šs vedno nadaljuje, kot js rasvidno ls uradnih porošU, kl so dospela ssnikaj. Bitka sa Je pričela sinoči, ko ja kltajaka lahka artUsrl-ja obnovila bombardiranja Ja-dlstrlkta.
dgjssl-tuaclja salo resna In bojaasn obstoja, da se bodo v konflikt sa-pletle Inozemske države, med Umi Velika Britanca, Francija, Italija In Združene država. Zastopniki teh dršav so ss obrnili na povsljnlštvo japonske posad-ks ln as odločili sa skupno akcijo v obrambo inosamskih koncesij.
v akcijo? ka so Kltajd pričel! bombardirati italijansko konoe-sijsko osemlje.
Vsstl is japonskega vira daljo javljajo, da ja maršal čaiif Hsueh-llang, odsUvljenl gover-ner Mandžurijo, odredil ofsnsl-vo proti ja|>oiuiklm mllltaristlč-nim silam, kl so okupiralo Muk-den. NJsgova armada ss sbira v Clnčowu In vsst o ofsnslvl Js prišla v Istsm času kot poročila o Izbruhih sovražnosti msd Js-poncl In KlUjsI v Tiontolnu.
Napredek gggiillgllflnlli glaaov v
; vftsMiti
Rlchmond, Va. V okrajih, kjer Jo socialistična stranka Imela svojs kandldaU pri sadnjih volitvah, js bilo 16% od vssh glasov oddanih za njeno listo, pri volitvah prsd onim la-tom pa le 4%. V kampanji ja stranka pridobila tudi 160 članov. V snem lotu ja njeno članstvo na rastjo od 50 na 400. 8o-clallstl so v Um mostu organizirali tUdI svst brezposelnih, ki je aktiven v kampanji sa dlrskt-no podporo In socialno zakonodajo.,
Policaji obtoženi kršitve pro-hlblelje
Blrmlngham, Ala., 27. nov^— Pet blvilh policajev, od katerih ie bil eden policijski načelnik v Pboeniz Cityju, In sedem drugI* Je bilo obtošenlh na tukajšnjem federalnem sodišču kršitve prohlblrlje. To bo ena največja obravnava radi kršitve suha* k r ga zakona v UJ državi.
v Franciji Waahlngton. — Najnovejše poročilo trgovinakemu depart-mentu Is Franslje pravi, da se bresposelnost stolno veča kljub odhajanju inosensaklh delavcev. Caaoplsne vesti senljo število
brezposelnih aa milijon.
' M "jd *	' r a
. 1 '.i .... •.."u. J2S.' -	. > .
PROSVETA
' TO ENLK.inKNMENT
rim1wm.	oms cu*r» !i£ JIHTS
m t»
Glasooi iz natelhin
PKOBVtTJt
Hiše za delavce
Inženir Hoover j« sklical novo konferenci sa prihodnji m*«. Na tej konferenci bodo razpravljali o njegovem načrtu za ustanovitev dvanajst fedtfalnih poeojllnic, ki imajo financirati gradnjo stanovanjskih hi*. Hoover je rekel, ko jo naznanil svoj načrt pred par tedni, da je treba pomagati delavcem ln drugim, ki imajo malo premoženja in majhno dohodke, da oi nabavijo lastne domove. Predalnik verjame, da njegov načrt vzpodbudi stavbna dela in zmanjia brespooelnoet
Stara pooem jo le, da ideal ameriikaga delavstva je, da Ima vaak delavec ovojo hiio, ovoj avtomobil, radio ftijfruge reči. To nam pojejo ie desetletja —» medtem pa jo vedno manj laatnikov hii med delavci. Današnja kri* ca je požrla hiio in avte stotisočerlm dolar« cem, ki nioo mogli več plačevati obrokov in izgubili to vso.
Kapitalistični sistem je največji ropar aa svetu. Naj prvo zapelje delavce, da kupijo na plačevanje v obrokih hiio, avte in drago potrebna ter nepotrebno reči, nato jih apodi is tovarn ia rudnikov, končno Jim pa vzame hiio, avto in voe, kar oo. nakupili pod pritiskom io ao morejo plačati. Ta roparska Igra m ponavlja neprenehoma.
' Jioover zdaj hoče Imeti pooobne banke — privatne seveda — ki bodo poaojevale donsr ia gradnjo hi*. Navadne banke — nad tri-tisoč jih je smrznilo v teh dveh letih krize — imajo ie preveč pooojil ns zemljiičlh ta po-alepjih In ne morejo poaoditi ničesar. Novs posojilnice, sko jih uetanove, bodo morda bolj trdne in zanesljive kot navadne bsnke, ker lahko pridejo pod posredno kontrolo federalne vlado.
Voe to pa nič ne pomaga delavcem.
Delavci morajo predvsem imeti sadostno garancijo ss dtlo in fscfatfe*, od katerega jim lahko eotano toliko, da bode bret skrbi plače-voli as kUo. To ja najprej potrebno. Delavec ne bo mislil na nakup hiio, dokler ne ve, koliko časa bo stalno delal in koliko mu oeta-ne od saaluika, pa naj bo ie toliko pooojilaic, ki so mu voljne posoditi denar.
Prva potreba sa delavca Je, da ima sape. topljeno delo in tasluiak mera biti tako viook, da mu ed dostojne vsakdanje eksistence oete-ne dovolj ss plsčevsaje rednih obrokov. Do-kler nI te garancije M delavca, m val Hoover-Jevi načrti m konstrukcijo stanovanj prašna poaa. Nihče ne bo kupoval Mi na snttsne mezdo ali na par dni dela v tednu. aN ds je sploh broo dels.
Druga otvar je, če kdo hoče rae pomagati delavcem do nabave lastnih stanovanj, mora .MM sistem poeojevanja Uko urejen, da bo korttHl deiavou, ne pa bankirju ali organlsa* cijl, ki financira načrt. Po vsakem sistemu privatnega poeojevanja je pa to nemogoč Vsak privatni bankir In vsaka privatna orgs-nisacUa, ki dajo pooojila, dela to le zaradi tega. da ima dober dobiček od tega, torej korist. Nebeaa banka ni ia nikdar nikomur posodila centa sst<s da bo pomagala ispoeojevalcu, temveč le sate. ds pomaga oebl. Vsakdo, kateremu js aa U način Hpgmagano", mora dmgo plečeti pomoč.
Edino vtada bi mogla pomagati, če bi ona •ama odprla posojilnice in dajala posojila proti niskira obroetim. recimo na tri ali itiri odstotke. Federalna vlada Ima daaee čas pol milijarde dolarjev vlog v poštnih hranilnicah, ta denar pa posejuje — privatnim bankam proti tram odstotkom. Zakaj ga ae poeojuje direktno ljudem na poete/on pe tej obrestni merit Delavcem bi bilo s takimi poonjili oelo pomagaso. in m dosego tega ne bi bilo treba nikakršne revolucije. Predsednik Hoover, namesto da okllcuje privatn« konference g načrtom m privatne peeoJUnice, bi enostavno priporočil prihodnji nsesec v svoji poslanici kongresu. naj v ta namen smendira zakon poit-nih hranilnic ln otvar bi bila sprejeta v enem tedna. Tega pa na bo storil. Zakaj asT Zato, ker so mu privatni bankirji bolj pri srcu kakor delavci!
Kaj pa ceae hii? Pred krizo so bile oene v vseh večjih Indaetrijuklh rrfeatlh nesramno visoko. ZemJjiiiae dmibi v sveai s bankirji m monopol i rale bras malega v m dobra stav-biiča ia navile oene. da je bilo grosa. Križajo lo oene nekoliko tsiials. kljub Umu oo io vedno ode mik* m navade««« delavca. Visok«
oa prodajanje hi*.
Najprro saJamtH* drlo m delo in pošteno meido, da ko loklf kaj kupa. potem šele
mM mudilo k i An i m
O 25-letalci druitva M. U Cli i h m i, a — Slavnost 26-letnice druitva MV boj" it. 63 ki ee j« vršila li. aev. v Slov. delavskem domu, je moralno dobro ispedia.
Mf'l»oldanslri program je bil iz-v zadovoljstva navzočih. Najbolj mi je ugaj4 sviti Jaka piusikanl. Anton Kppich, ki Je i»-nenadil tnarsikoga z melodijo na saksofon. Spremljal ga je Martin Resntk, člen druitva "Strug-glers", na piano akordin. Komedija Je trajsla *6 minut, sabsve je bilo za voe. So rekli, da je bila točka "Zviti Jaka" najboljša zmed vseh. Marsikdo je bil tudi prijazno presenečen, ko je sll-isl kvartet na raandaMn-kitaro. Tudi to je nekaj novega sa aa* oder. Maku« Msrask in braU Princ oo pričeli naetopeti šele >red kratkim.
Dobro je bila Uvedena tudi Makova Igra Mod brati", b rratt oo sledeči: Carilja Brstiča John Gorjanc, njegovo ženo I-va Ooff, Gino, njeno sestro Flo-rence Jerajr Korena Frank Hay-ny, sgenU Kufrs Vinko Coff, druga dva agenU Henry Princ n Emil Gorjanc. Za "Ukof" smo mo* ie dodatek k igri in smo poklicali godbo, ki Je ila mimo Brstiče ve hiie igrat na veselico n Je zaigrala v Bratičevi hiii. n Brstič, žena, Gina In agent Kufbr eo zaplesali valček In je goepodlnja oervirala vložke, kro->e In vino.
Program je otvoril predsednik f. Gorjanc. Precej obiimo je rsskladsl poloiaj v West Virgi-niji v angleškem jeziku Johnny Lokar. Potem Je deklsmirsl "Fa-briiks vraU" (Ivan Jon tez) Frank Slejko, To Je te*ks dekla-macijs, a Frank jo Je izvedel
Za njim je nastopa Mstt. Petro v ich ter nsm podal oliko pred leti ob ustanovitvi druitva "V boj" in o težkih bojih, ki so Jih imeli ustanovitelji. Dejal je, da eo bils tudi podporna druitva, ki so dsls podlago in življenje med Slovenci kulturnim, dru-itvom in da bodo lahko tudi te podporne organizsdje. ki nudijo sedaj dalsveem gmotno pomoč, enkrat ko pride do spremembe is sedanjega kaosa v bolj pravični aocialnl druftatonl red, lshko grele veliko vlogo. Nato je Martin Reonik uigral na harmoniko, Mary Blumel je aapela par slovenskih pesmi in tudi nsii "Zsr-janl" (kvartet), "Jadran" Je nastopil dvakrat (moiani in ženski ). Berbičev orkester je sa-igral "Poadrav Gorenjski", Vic-tor Parmov vslček, kojega ja pekkmil gospbdu Ravniku
Program js trajal do pol 6, sedeti so biH skoraj vsi sasedeni, zvečer so se pa sukali mlsdi v avditoriju ob godbi stari pa v "kevdru" po taktu Barbičeve godbe. Ljudatva »U blU obe dvorani polne. Radi depresija ni gmotnega uspeha kot bi moral biti, a ga tudi nismo pričakovali. Upamo, da bo boljio ob 60-letnlei.—F. B—č.
Važne Is Ksnaaea
lAnaa, Kaneaa. — Na* drama-tičal klub, ki aa je savsel, da bo prirejal Igra, pe^e in drugo zabavo, oe pridno pripravlja na prvo prireditev, kise vrši 31. dec., to Je na starega leU večer v KronUnaiki dvorani.
Na programu bo slovenska I-gra v dveh dejanjih In kratka igra v angl«*člnl. Obe Igra oU šaljive voeblne. Vmes bo petje, godbe in druga sabava. Natančne jil program bo objavljen poz-neje.	| •
Večkrat smo čuli, da če tudi ee naie kanaaške nasoli.inc ite jejo med aaprcdnr, vendar nimamo niti ene organizacije sa proevet-no d.-lo. Sedaj ko imamo tak klub. p« pričakujemo od vae, b"«t< jmigali do U»i>< he S t«m ds boste poOečali naie prireditve. Ne pozabite ton j prva prireditev bo na stareg« lita večer 'Na okoliška druitva apeliramo, da naj ne prirejajo sabav na omenjeni večer, Umveč posetlte nat ZagoUvlJamo vam. da ne bo nomnemu udelsMncti tal. Smeha ia sei>ave bo dovolj sa veli
Dramatični klub pa bo ie! dru-strem na roke. kadar kljune-sla prilika.	H^H
Oposarjamo vae na veMk de-lavakl shod. ki eo vrši v četrtek
js akupaj. Egteda, da počasi po-jenjuje napetost med rasnimi radikalnimi etru jami, in da bodo rasni fanatiki prišli do spoznanje, da je treba porabiti vse energijo za odpravo današnjega prekletega sistema, namesto da ae delavci kaveajo med seboj, ko je vendar na* skupni cflj: odprava dansintfegs kapitalistične-
Kot govorniki naetopijo znani velik "brezhotne*" Haldaman-JuHua iz Girsrda, Fred Wnrren, bivil urednik nekdanjega "Ap-peal to Reaaoa", odvetnica Cs-roline Lowe in ie nekaj dragih.
Delavci, ker imamo porod koma priliko slišati take delavske i govornike, ne zamudiU tega shoda!—A. ftelar.
Kakor stari, tako mladi" Urain, O. — V nedelje 22.
nov, sem se udeležil operetne predstave "Kakor stari, tako nladi," ki jo je uprizorilo dru-*tvo "Jadran" v Coilinwoodu
Cfan ge je asstor dvignfl, že sem bil presenečen ; ugledal sem pestro sliko slovensks vasi, katero so ie bolj oživele dekleU v slovenski narodni - noči. Potem so sledili prizori, eden sa dragim, vsak lepil in popolnejii. Vsi i-gralci in pevci ao evoje vloge izvršili v največje zsdosatyetvo poslušalcev, zs kar so bili nagraden! z burnim aplavzom.
Režiser je celo opereto zelo do-bro zamislil, Uko da je bila od prehoda v prehod vedno zelo lepa harmonija. Vsi so bili glpsov-no dobri, zlasti se mi je dOpedel mehek liričen sopran 'iftlsne". Vem, koliko truda ln potrpljenja Je treba, Uko od strani reliser-js kot od strani igrslcev-pevcev.1 Užitek, ki ste ga podali poslušalcem, ter zavest, ki jo ima aleher^ ni pevec in igralec, da.je pripo-mogel k narodni kulturi, naj vam bo v plačilo.
"Jadran", le jadraj ie Uko naprej !-4U>ui* Seme. -i "
le zaradi - denarja! Denar pa le afcvee. So kraji, kjer nima de-nar nobene vrednosti. Ce plove* ns severni sli južni teČsj aH če hočei .preiskovati d*je džungle med divjaki, ti denar nič ne pomaga, denar j« dobrodo-iel le Um, kjer je delavec in kmet. Denar je izmenjevalo sredstvo. Kakor nima denar vrednosti v teh divjih krajih, tako nima vrednosti tudi v modernih blagajnah skffct in fca-stražen. Zato je depresija!
Ce bi se zgodil čudež, da bi prtftUii žarek tega spoznanja možgane na*e administracije tam na zakonodajnih mestih, da bi ti možje spozna«, da "zamrznjen" denar nima za deftešo vrednosti ter odredili, da gre med ljudstvo, bi kmalu isginila depresija in na njeno mesto bi pri*|a prosperiteU. Vse ni ožive-o. Vse bi se pokupUo. Tovarne in majne bi dobile aeročila. Doš-govi bi se odplačevali, na katerih deiela najbolj trpi. Mi vemo, da *e ni toliko lakote v deželi, ampak strah pred dolgovi je večji. Tega Je dosti, mali neplačani domovi, neplačani računi. To je ono, kar tsre ljudstvo, in justvo je večinoma delovno; vse zadolženo, Uko da Je malo ali nič na boljlem od tistega, ki nič ne poseduje.
Ljudstvo, to delovno ljudstvo Js glsvni, akoravno ni direktni plačevalec davkov. Iz tega delovnega ljudstva se črpajo vsi davki. Kako naj to ljudstvo plača dolgove in davke, če pa nima denarja? Sicer ima nekaj dobrin, ali ker je vsega preveč, te dp^rine nimajo vrednosti in zaradi tega ni dela ne denarja.
Tukaj jsjssas slika: depresije ui, vsega je preveč, samo gospodarja ni. IUJ pomaga tisti denar zastražen in zaprt za deželo? Toliko kolikor voda v jezerih in rekah, oko ni napeljana v irigscijske kanale na fande, ako ne namaka izkušenih polja. Ako bi delavec dobil U denar, ve vsak, da bi držsvs dobila U denar nasaj v davkih.
George Gornik.
Depresije nI!
Bellkngham, We*h—Popis b pisal, ps ne vem ksko. Bom kot tisti kmečki fant, ki Je bil potrjen k vojakom zs dvs meseca
n bi bil rad očetu pisal iz ve-ikega mesU Ljubljane vse zanimivosti In težave voja-ikega aUnu, pa ni vedel, kako naj to stvsr skupaj zloži, da se bo ujemalo. In začel je: ■JjPrsart °če! Najprej vas lepo pozdravim čez hribe in doline in Čes to Široko (?) morje." Vraga, skj pri Ljubljeni ni morjs, Je le barje. Ce bi vsaj bil i Ameriki} bi ie ilo, ampak v LJubljani! Ksko nsj vendar to reč zdaj zloži? "Ah, pustim voe pri miru, ssj bo Uh dveh meeeoev kmslu konec, ps bom potem vse doma povedal." Je sklenil ln sačeto pismo smečkal ter skrbno skril, ds bi komu ne priito v roke.
No, pa bom poekusll, čeravno nimam nič novic. Dela imam dosti, namreč doma, takino delo, ki ne prinese "pede." V premogovniku se zdaj la IPHR
dni na teden, ali kaj be na spomlad se *e ne ve. Kdor je brez dela, ga ne dobi. Slaba se ksže m vse, s najbolj ss dslsv-ea. Glavni problem je depreai-ja. Vse je sbegano: "Kaj bo is tega?" se vsak vprašuje. Kda bo kaj boljše?" Ali ee bo koda j vrnila proeperltcU? Kaj in kje Je glavni vsrok depresije, ko je ps vsega v izobilju?
Rasni ekonomi svetujejo vsak po svoje. Nekateri, da so naj bolj hrani, drugi, ds se naj več troii, da se Uko zmanjša nad-produkclja, zopet drugi celo Boge kličejo na pomoč, » malo je pa tsklh, ki vidijo resni, ni po-loiaJ,pa lepo molčijo ln čakajo
faeleVAi listi naravno ptiejo o težavah delavca, ker je raani-ca. de deM* »ajbolj trpij van-dar pa trpijo vnfateJfc^Vee je aa "bnmu," kakor ročni delavci tako umski h mali trgovci. Govori se In piie o pomanjkanju hrane, obleke ter sUpi&flHk ae rečem sdaj v slmskem času
0	kurjavi. Vssgs tega j» v Me
1	—	denarja hI?
Ali gs Ns nI? Zadosti g. je.
J^ftjrT^a mrsnjen'). n^kj«-Tmej z vi jmo, kaj je i &mr-jem. Bskaj »ms denar tako no moč. da ga vaak Uko hrani
ss
J. Jk i večer v Arma Show hali i Vsak vpije le po denarju. Tat vi »hod aklicujeta sporaiumno so- ne. ropi, ubijanje na drobno in clalistična ln komunistična stru- debelo. poeUvno in nepooUvno.
jiom Porrfllo h i Farrell, Pa. — le spet prinaša^ listi vesti o lafttt. Zdi se, da obnovijo to Mufanje vsake kvatre kljub temu pa je mizerija ie tu in ie v povečani obliki. Ljudje stradajo in zmrsujejo. Namen kapiUHetov Je, ds potienejo delavce na stopnjo beraitva in sužnjev, nakar bodo pričeli obratovati tovarne za ie bolj sramotne mesde.
Rojaki in rojakinje, čiiajte delavske liste kot sU ProsveU in Proletarec. Poučite se o resničnosti položaja kakorien je, ne verjemite meščanskim lietom, ki zavajajo vedno, posebno pa ie pred volitvami. Delajmo skupno in nastopaj mo skupno. Da pa bomo prišli do tega, nam je treba izobrazbe, dobrih listov in knjig. V naselbinah, ki jih navadno o-biskujem, Je pred par leti prevladovala socialistična misel, du nes pa prevladuj« komunistična. Kvarno je, da se ti dve striji gledate kot pes in mkčka, m os to da bi skupno nastopali.
Ako bo delavstvo hot^o kajl done«, se bo moralo orgsnizlrs-tl politično ki gospode reko ter strokovno, da bo skupno nsato-pslo ln skupno zshtevalo svoje previoe. Prihodnjič bom poroča" Iz nsselbin krog Pittsburgha. Ug	Anton ZklanAek.
Glas is paičave
Springa. Wyo^-Tako ne-■■ bi človek nasval propagan do sa odposlanca v Rusijo. Ne-Ikai Časa oo je ie čul odmev, a obdaj Je vse tiho.
Ambrofcič, ki je prvi idejo spraiil v Prosveti. ie dol^o molči, U vzemi i, da je potem podal *e par nasvetov v Prolc-Mku To Je |e dobro, ali dotlč-aa Stvar bi bila lahko objavljena tudi v Prosveti, kjer ee je o-rtadnalno saNIo.	a
Med delavci tukaj, kakor drugod. ne opasim nobenega konkretnega gibanja. Ako Je med njimi sploh kakšno čutenje, b tesni rekli topa pasivnost — s la Gsndi. V slovenski politik ss ie do sedaj a! pojavil noben odtočen apostol "nonreslstence." ali sdl so ml, ds se neki dopisnik ti CleveUnda, O., močno nagiba li gaadisssu la čoičeajn ev. krav, ln nič l ud nega ne bo. ako bodo ImMi ClevelandČani priliko videti slovenskega Gandija, ki bo korakal golih krač po ulici. •
j
Dete Hoary Adam Motee ee Ima sakvaHti gasilcem v Les le«u, CaL, za svoje življenje. Takoj po rojstva je prenehalo dihati, nakar so gasilci de-lali aa njem čez 200 ur, da so ga spat pripravili k naravnemu di-
V knjigi sv. razodetja je nekje zapisano, ako nisi "ne mrzel ne gorak, te bom pljunil iz ust." .	Frank Klopči6>
Naznanilo ia zahvala Trinidad, Cele. — Na 4. nov. je tukaj preminula Anna 8af-tič, zveste in dobra članica druitva it. 6« SNPJ. BUa Je hčerka tukajinjih pipnirjev. Pokojna je bila obče poznana in zelo aktivna žena. Zapuiča moža, sina in hčer ter dva brata ki dve sestri. Pogreb ee je vriil 7. nov., katerega je oskrbelo naie društvo. Udeležilo se je do 600 ljudi Društveni zapisnikar se je poek>-vil od pokojne pri odprtem grobu. Anna je vodila s soprogom trgovino z mešanim blagom. Številni venci ob njeni krsti so pričali priljubljenost in spoštovan Je, ki ju je pokojna uiivala med ljudmi. Naše društvo se zahvaljuje članstvu in društvom 284 HHZ, KSKJ in it. 40 ZSZ za izkazano Božal je. Pokojni sestri Ani ohranimo trajen spomin!
Tony Lovrovich, tajnik.
Poročevalca Enakopravnosti
Cleveland, O. — V poročilu o neki "triumfalni" priredbi na St. Clairju z dne 16. nov. v "E.". poročevalec Steblaj zaključuje tako-le: ". . . dan kot je bil včeraj bi morali proglasiti za nai narodni praznik ter odpovedati vse druge prireditve .
Smatram, da njegovo kazalo meri na članstvo druitva "V boj" (mogoče vsled tega, ker je jednotlna tiskarna dobila naročila za tiskovine ln ker jih ni dobila "E."), ki je ravno lati mm\ slavilo svojo 26-letnico.
Zastopnik naj se malo kity fO* briga pa bo naftel v seznamu priredb, da druitvo "V boj" je i-melo prijavljen dan 16. nov. prej kot tisti, za katere bi Stebla/ celo dal *ivljenj*^^H
Toliko o tem, pa tudi če bo za-mera.—Claa druitva "V boj.
I	/Vi	-	^mmm^mmmm
Smrtna k<wa
Front enac. Kana. — Dns ft.
nov. Je tuk%j umrla Terezije Firm v visoki starosU 92 let. Rojena Je bila 16. okt. 1839 v vasi Sava pri Litiji na Dolenjskem. Pogreb ee je vriB 11. nov. Pokojne zapuiča dva sinova, Franka ns Subletu, Wyo., In Roke tukaj. — Iskrena hvala vence,
iJi
SOBOTA, 28. Kovkmt Živali, ki jih jejreba iele od
Ali so na zemlji živali, ki jih či0 pozna, in Ige živijo?	H
Ce hočemo odgovoriti na to vpra&n ramo najprvo ugotoviti, da ne poznamo čno niti vseh delov zemlje. Ogromne n no površine v Ameriki, Afriki, Zapadel Osrednji Aziji ia na Novi Gvineji v2 ozemlja severne Sibirije in v polarnih! so doslej preleteli le z leUlom in na te ee da le maiokaj novega odkriti i 1 jejmo si leUlo, ki brzi nad goratimi! Kateri letalec bo pri tem opazil li8iCe manjše itvaH pod seboj?	I
A tudi ekspedicije, ki se morajo dr činoma že usmerjenih poti in ki nima; Čaea na razpolago, si ne morejo naprsv ve kakofetočne predsteve o živalskem b< kakine malo raziskane* dežele. Siste raziskave omenjenih ozemelj so zato! iem času prineele marsikaj novega na I ko je odkril ruski učenjak Portenko pr« kim celo množino pavrst arktičnih pti vernem Uralu, zakonca WeiWholz sta leto odkrila v Afriki celo število novil lisic, antilop in ptic. Kar je bilo mog« sko leto, je mogoče letoe in prihodnja I Ne samo kopnega, tudi globine m< smo preiskali. Vsaka nova pomorska ei preseneti svet z zanimivimi odkritj jalisti, kakor Mitchel Hedges, ki se je ral zlasti na ribe velikanke, so odkrili q morske volkove vseh vrst, ki jih ljudje raj niso poznali. Hedges je celo prepri bo v globinah morja odkril kakšno živ potopno pošast v stilu kakšnega dinoza
V	novih jamah, kjer* se je življenj« letje spreminjalo v druge oblike, so pre nja na dnevnem redu. Spominjamo n. jamskega raka in jamskega krkona, k našli v Mamutovi jami v Kentuckyju.
Eksistenco mnogih, še nepoznanih nam potrjujejo številne "indicije", sletk sti, kože itd. Na samotnih otokih in o nih ozemljih bo ie mnogo pritlikavih \ vali, kakršne so pritlikavi zebri, pritliksi na Javi, pritlikavi slon in pritlikav vodi v Liberiji, ki so jih vse odkrili pred nim. ^
Skrivnostnega ptiča moa so našli m Zelandiji v obliki kosti in sledov, slišali noč njegove krike, pred leti so ga U'zm li, vedo, da meri do 6Vs m v višino — a še niso vjeli in morda je med tem že iz
V	morskih globinah mora živeti mora meriti do 26 m, kakor aodijo meznih odtrganih lovkah; videli ga pa Neko čudno školjko, ki se imenuje po* je doslej videl samo en znanstvenik v e| mem živem izvodu, njeno lupino pa so q večkrat na bregu.
Aforizmi Bernarda Sha
Ce si pameten, bo* dvoril hčeri vpl moda; potem si lahko mirno neumen vendarle napravil kariero.
' e
V naših časih se moraš zelo požuriti,
hoče* norčevati iz kakšnega neumneža«
je Uhko že zelo vpliven mož. ^	e
Svoje prednosti moraš prikrivsti, če kaj doseči.
.• e
Kako globoko padejo nekateri, da se dvignejo!
Moda ima z duhovi to skupno, da ne u
lja svoje smrti in se vrača vedno znova 7	e
Nisem več čisto mUd, s tega ne opo mlajšim.
e
Vedno sem zelo vljuden napram neumr eaj vendar od njih ihrim!
Peaimizem idealizem. :
ni nič drugega nego ra
Teleta so tako mična, pametna bitja radi sUbe človeške tevariiije se v vole. K
a
Obrekovanje se mora vršiti v honaeop
dossh, če hoče učinkovati.
e
MoJ humor Je dedščina po moji mat« r da bi bila umrla veaj bres oporoke
Ali še fite?
Ali ie veate, zakaj se nam lasje včai ie? To oe' zgodi valed mraza, i* od jeze, ker se mišice na glavi skrčijo t« se aemi od sebe posUvlJo pokonci.
Ali ie veate, kje je na svetu naj bol lo? Te je ns Mstočkinovem prelivu, « merili do 70 stopinj mrazs.	}
gr*« Ur ■lovriMknnu ZfrZ %	"i <W*io rini tudi njetov >
n«mu uvodu u ureditev porre- 0'tu••	■	..
ba—Bok Plm
II Vjumiii D jg tudi »trup
Cuu viUmin D Je veUkega nje. obenem je pa tudi strup. Tako /s^ feeor Adolf Wlndaua is Beriina. K J nevarno s tras tegs vitsmina. >V,n<T J Ural viUmin D od drugih sesUvin is ~ čist kristal, je strup, medtem ko K ^ f Iruglml snovmi zelo važen ln potreb Je ljudi."	_
Wlndaus je porabil itiri mU vitamin D la dognal vse njego"
ZS^Mai faat toži 60-letae oUr-
ka radi prelomljene obljube
Loe Angeles. Cal. — George Kristich, star 22 let, je te dni vložil tožbo proti 60-let ni vdovi Chrietle Rose Wiltisms. ki mu je boje obljubila, da se bo z omotila. kasneje jo pa odrakls. Fsnt tahteya 9100,000 odškodnine od starke.
KAR, prvo okrolje......187 Maln Ave., W. Altquli>i>a, Ps,
R., drugo okrotj«........m K. 168ad SU Olavaland, Ohle.
tteUe_e^|le....................Jug ChUholm, Min...
tOVl<CM.to okroAJš.«,.,.....R. Pittaberf, Kam.
IC, peto okrolje..............Boa SU, Roek Sprinfa, Wpo.
28. novembra.
Volitve V Jugoslaviji
L dobijo
V uasga
navidezna
I9 novembra 1911, ae po državi vršile
'Joilancev za narodno i oi. kakor pravi mo-
Uvideano akupfečinjj
jo bodo voljeni poalanci, tudf "kaj drugega. Pri voli-
nastopala samo lista, ki ■vil vladni predsednik
tjvkovič. Na njej so K v okrajih kandida-^ bili povečini določeni, je bila aamo ena lista, je » sigurno, da bodo m »mo vladni pristaši. t„di volilne borbe v pra-Cwi ni bilo- Bila je bor-EJveijo udeležbo na vojn borba opozicije *a vo-jenco. Ker pa so opo-vedali vsako agitira-volitvam, na skrivaj Sko delati, je bila njena Tem bolj "
m aparat na raapoiago, pa ao z njim potsg®l m podjetja, ki ao izdala
je nameščence oklic, da iti na volišča. Radi tega in radi pritiska, izvira-p ie it dejstva, da so vo-, javne, nikakor ni mogoče Mi številk za pravo aaerilo položaja Jugoslavijo.
delavcev in Uko bi zniial rasto-čl problem Uhpologične nezapo-i.	slenosti, povzročene iz okolščine,
precej vaU, ja šlo na vo- da stroji čim dalje odpravljajo
IIMa nad 60% volilcev. In zato ......
ao režimski listi sspisali, da je to blesteča zmaga, zakaj več kot
polovico volilcev je'glasovalo za Živkoviča, za sedanjo vlado in aa sedanjo smer drfavne politike. PO Srbiji je glasovalo krog 00%, na Hrvatskem ie glasovalo krog 30 do 40%, v Sloveniji krag ftl% volilcev. Najbolj se je iakazala Ljubljana, kjer je uradno (!) glasovalo 82%, aaj manj pa kraji v Dalmaciji, kjer se je udeležilo volitev krog 15% volilcev. Celo uradno poročilo priznava, da se je v Dalmaciji udeležilo le 84%. volilcev.
•Poznavalci mzmer trdijo, da bi brez terorja znašala udeležba volilcev kvečjemu £0%; Kms-tom ao grozili zrubežni zaostalih davkov, državnim uradnikom z odpuatom, podjetja ao grozila svojim delavcem < a redukcijo, mnogi so prejemali po pošti
TVm hnii Tia vožnje, da jih ubijejo, če ae počena. TtoiboU Pa pojdejo volit( njk de£eli ^ ^
Ipigitirali režimov«, W ljudi kar ^ ^rkvijo ter jih
po mali kar v trumah vodili na votUla Itd. Vprašanje je torej, koliko glasov bi bilo oddanih, če bi bile volitve res svobodne in brez vsakega pritiska. Iaid volitev v taki obliki seveda ne kaže pravega notranjega stanja v državi.
Ta bodoči parlament, ki se bo moral baviti s težkim gospodarskim In finančnim stanjem v državi, predstavlja v zgodovini parlamentarnega življenja vae-ga aveta nekaj izrednega. Bled 807 poslanci tega parlamenta ne bo niti enega zastopnika opozicije! V tem in podobnem smo prvi na svetu.
——^Mlll lil...	»
Federation of Labor začela svojo borbo aa oeemurni delovni dan.
Statistike pokazujejo postopni raavoj v tej smeri. L. 1909 je od 6,500,000 tovarniških delavcev približno le «% delalo po 48 ur ali manj na tedenrdoČim je 40% delalo po 60 ur na t^den ali še več. Devat let kaaneje je iamed #,<100,000 delavcev X2'/< delalo
miajrjj
ta plebiscit: kdo je za vla-nerala Živkoviča in kdo fldor gre volit, glasbe za priča. Druge izbere nI bilo. jdežbe na voliščih je torej do, koliko procentov bo palo za Živkoviča. uradnih (!) podatkih, ki I ae v enem samem dnevu ^jmmtmammtm
Idai dela na t«Un
je delavska stranka, j močna v Philadel-ila volilno gealo: "Od do šestih." Cilj stranke je Rianje delovnih ur. Pred-|ao deset ur dela na dan, Hev4| dve uri za kosilo. ^ -Ju razlika od tega zahtevka} Po 44 ur» 48'6% 48 ur in le 12
S do današnjih zahtevkov inega delavstva, da se Mtfovni teden petih dni ali
tf industrijah.
teilni urad za delavake
žie je pred kratkim dovr-Wjo o približno 88,000 to-
*	v 77 raznih induatrijah liija pokazuje rastočo ten-> u stalno uvedenjo pet-Mfa tedna. Od pregledanih »je673 izmed njih znatel-»®dlo petdnevni tedon. To foiduje onih podjetij, ki ao li petdnevni teden začasno W sedanji depresiji, fcnj« delovnih ur je posle-fclnega zgodovinskega raz-■h zgodovina delavstva v wih državah pokazuje, da bvne ure vedno bolj znfcžu-fred enim stoletjem ae je rto kot normalno, da Je k delal od zarje do mraka, M celo 13 ur. Prva poele-Ukozvane industrialne re-V. ki jo je povzročilo uvodnega stroja, Je bik)
•	Podaljšanje delovnega J Uiti lastniki malih obr-n«o Hali odvisni od ročnega •■kusali tekmovati a etro--uman seveda — in so zaklali delovnik.
^ Migracije po ustanov-1 te republike in zaščitna J tarife, izvedene po vojni *»bile vzporedne z veli-J razvojem industrij v K' '"točaano se Jš začelo •""ranje proti dolgim u-Takrat ao tesarski de-' Philadelphljl zaštrajkali *t ur d< la na dan. ^ Panika l 1887 je u-■ »niacijo za skrajšanje *ttdne. ali 1.1840 je pred-« v»n H uren vzpodbudil a-^ ^rajAanje delovnih uvedel 10 ur rtela aa vae ^n»«tavljence. To ao aku-m posamezna države »radnike.
silimo o zahtevku aa o-11844, ko aoai to-"^narske ladjedellrtoa
"J0"'' ! ribortU U dMgvnf ^National Ubor Union
JJJJJ kon^ncijl v Baltimo-
7 'Prejela reaolucijo aa *
l*Voje|
delo človaških rok. Večje ltevlk) delavcev J>i zvišalo konsumpct>o in tako ustvarilo potrebo po večji količini blaga. Poudarja ae tudi dejatvo, da sedanja produk-tivnoat delavstva upravičuje znižanje delovnih ur. Cani ae, da 1. 1923 je vaak delavec produeiral 88 odatotkov več kot 1. 1914.
Oni, ki so paoti znižanju de. lovnih ur, poudarjajo staro moralno gealo, da breadeljo ai do-Jbro in pOkvarja moralo. Ali mo* dem i vagojevatelji odgovarjajo na to, da z večjo sploiao aaahraz-bo dela ve i anajo, kako pametno u,izrabljati svoj prosti čas, ln razvijajo se programi, stremeči za teoa, da se v široki maai po-vzbudijo in raavijejo kulturni in-tereai v rabo prostega čaaa. Vse današnje atremljenje po večji prosveti in podučevanju odraslih ima aa pogoj u vedenja več prostega Čaaa med delavstvom.
Kako se ljut^e ženijo
Ženitovanjski običaji ao pri raznih narodih silno različni, pa tudi prav aanimivi. O njih je napisal dr. Lenk debelo knjigo, ki jo ta dni iašla v Lipakom. Ia ta knjige poanemamo nekaj stav-kov.
V poti Mojzesovi knjigi je o-men j en "levitarski zakon": "Ce šivi več bratov skupaj in čo eden od njih umrje in nima nobenega sina, naj ae vdova ne omoti a tujim mešam; njen svak naj ae ji približa in naj jo vzame aa ženo in naj opravi svojo dolžnoat," Potemtakem ao je moral svak 0-ženiti a vdovo po svojem bratu in to navada je veljala mnogo stoletij. Zakon a vdovo pa je veljal le do enaga sina, naprej pa ne več. Nadaljevanja zakonskega življenja po prvem sinu je bito krvoakrunstvo. Te vrate zakoni so imeli, kakor vae kaše, le ta namen, da se je ohranilo pokoj nikovo ime in imotje; vdova ae je smela poročiti a kom drugim šele potem, ča je to dovolil "le-
FI08VIT*
Kako Mj žhfl sptiMkf
Za mladino, ki ae danes vzgaja v športnem duhu. velja ie mnogo prelakušenih pravil, kaj naj je ht pije ln kateHh jedi in pijač naj ae iaogtbU? Današnja športna mladina te dobro ve, da alkohol, nikotin In spolne raz-vratnosti škodujejo njenemu ie-leanemu ia duševnemu raavoj a.
noat in ga polagoma spremeni v slabiča broa volje in enepglja.
Zanimivo je dalje vpmšanje, ali je treba med treningom uživati manj tekočin kot običajne. Stari <Jrki ao bili mnenja, da se kri po treningih agoati, in sicer tem bolj, čim manj nadomešča atlet zaradi znoja izgubljeno tekočino z novimi. Zato so< ftjflMVt trenerji tudi priporočali, naj K ntlat med trenin

la v teku stoletij lit so plod dU-letnlh iakušenj opih, ki ao eoali ledino današnjega aportnega pe-kreta. Zgodovinako M^jatvo ja« da ao ae ljudje še »red 8000 leti tmvili ■ temi vpfcianji la iakall norme, po katerih naj bi živeli športniki med pripravami za tekmovanje, še bi hoteli doseči dobre uspehe, to takratni prvi nasveti aa življenje športnika ao ae v marelšem ujemali a sedanjimi. Začnimo kar pri starih Grkih, kjer je bilo še precej
Pijač.
Oa alkohol škoduje razvoju telesnih sil, ao tudi vedeli še stari Grki,' ki ao priporočali svojim športnikom, naj ne aživajo opojnih pijač, ft Filoatrat pravi, da imajo pivci velike trebuhe, živahnejšo kri in mehka kolena. Oe je atlet ušli alkohol, ga še vsaka najlažja vaja zelo oanoji. Taki atleti ne s mojo preostro trenirati niti popolnoma počivati: paziti jo trsba. da se čimprej pošteno osnojljo. Učinek
ni bila raavita, jo pač običajno
zmagal nadarjeni ašlet nad maaj nadarjenim in zato ae mu pač aa tekmovanje ni bilo treba po-aebej pripravljati. Zato takrat tudi niso imeli skrbi an to, kako bo športnik preiumnjevel. Ko
pTjadaiTvedao tošje in je°blla konkurenca vedno močnejša ter je ia tehnika v vanki disciplini igrala odlflttlno vlogo, ao aačdi učitelji in atleti proučevati tudi problem — prehrane aa športnika. .	.»u ..• • 1 Sprva ao priporočali raatlin-sko hrano. Raaen kruha in aira so • dobivali športniki še posušene amokve. dob nekako 800 let prod Kriatom ao pričeU daja^ ti atletom tudi mesao hrano. Glavna jed je ostal športnikom kruh, ječnIMt aH pšanični, s katerim so> uživali tudi nekaj mean, običajno govedine ali jag-njetine. ' f
Razen vprašanja, ali ja aa aportnika primernejša rmatlln aka ali mesna hrana, je bilo treba tanalu rešiti tudi problem,
puščici morejo
po 60 ur ali več. Med letoma 19a6 in 1919 je poldnevna sobota postala splošna v stavbni obrti in tudi v rasnih tovarnah.
V zadnjih letih je naftalo gibanje, da bodi sobota ves dan praznik in petdnevni delovni teden. Stavbni delavci so prednja-čili v tej zahtevi. Petdnevni teden je bil še uveden v 190 mestih aa eno a^ drugo stroko stavbne industrije in v 40 mestih vse stroko te industrije delajo na podlagi 40-ur nega tedna. V avtomobilski industriji akoraj polovica pregledanih podjetij dela po ipet dni na teden. Radio industrija, barvna in zrakoplovna industrija spadajo med orie indu-ztrije, ki prednjačijo v uvedenju petdnevnega tedna. Legislatura države New York je odobrila to gibanje a tem, da je uvedla petdnevni teden na vseh javnih gradnjah.
" dočtai je Kibanje za znižanje delovnih ur utemeljevalo avoje zahtevke kot potrebne iz socialnih ozirov, so moderni argumeiH ti bolj gospodarske narav^ Mnogi ekonomi poudarjajo, da krajši teden dela bi imel za poaledi-co zaposlovanje večjega Števila
vit" <evak). Podobni običaji vla- ali jo aa sportnikn boljša, da je dajo Še dandanes v Abeainiji.
Druga zanimiva vrata zakonov ao "zakoni pod streho",, /It so bili v navadi alaati pri pravo-yernih Židih. Samo prvorojonl ain je noaU rodbinsko (očetovo) ime in samo on je bil dedič in aamo on ae Jo smel poročiti. C*, so se pa hoteli poženiti tudi mlajši bratja, so se mvali poceniti skrivaj in navadno so ee skrili kam pod streho — odtod, tudi ime teh zakonov.
Kneai in vladarji pa ao se do-stUni|i jtenili, oa dn?,bl poznalir prej avoje bodoče soproge. Grški cesar Manuol je enabil svojo bodočo po posebnih poslan-
cih. Ti so si nevesto ogledali (nel, vesta se je morala prod njhni; sleči) in nato go podpisali |e-nltovanjsko pogodbo,* Napoleon av^Hjske prlncealnje Marije A-lojzije tudi nI poznal In tudi k poroki nI prišel sam na Dunkj, ■■■Matopil nev«
ali tiale. Pneaikualtl je bik) treba, v kalrtnTIveil Je U-lesna moč • teleonlm obsegom. SUri Grki ao ai avoje mitične junake gotovo predstavljali kot ljudi, Id ao mnogo jedli; vaaj tako ao jih po večini tudi npo-dnbljaU.
Domneva, da je običajno naj-mošnajši oni; ki jo obenem naj obilnejši, jo menda, privedla do tega, da ao Grki avoje atleta najprej debelih. Maralkdo se je poaneje norčeval lz teh starih atletov, ki ao Jih tako dolgo pi tali, dokler se nlao dovolj odebelili, da so lahko računali na zmago. Res nam je ostalo ohranjenih mnogo plastik onih or Jakov maaa in masti, kl res ne delajo Čaett lepoti starega grškega plemena, o kateri ao nam o-hranjenl zelo verodostojni viri Prav k nuUu pa je med atleti In tudi mod nčltolji — pro-
gajah), ker je tedaj odločila veljala la volja etarševt
Učitelj: "Kakšen čas je "lju
blm"?"
Mirtio: "Izgubljen čas, gospod
učitelj."
temveč ga Is saatopSl, neveatla — In tudi med ucitsij! — pro-stric. To se ja takrat večkrat do- drlo spoznanje, da priprave a
1*0 odebelltvijo nima-največ uspeha. Odlični plači veka to odtočno naato-II proti temu sistemu trenln-ki eo mu salo pripisovali vdo sa propadanje atletlzmn Mina hrana u nič a Je človeku vse, Jemlje od^čnoet ln vitrsj-
i siovbpski MroOii
Podporna Jednota

o živahnejše ln se poveča ae-crocija snoJa, kar pa js atletu
aamo v	, . . :r«:tS|»j
Nič manj kot alkohol Skodujo športniku — ia po mnenju starih Grkov — razvratno življenje. Ljudje, ki prihajajo as treninge a takšnih potov, niso močni kot aioer, bojazljivi, ima-o kratko sapo ln po najmanj-em naporu obledljo kot smrt. Srce jim utripa šibko, telo ss ne snoji in spanec jim je stalno ns 6čeb. Takšnih ljudi ni trebn na treninge, kar jih ne vzdriavati. Svoje najboljše sU* ki bi jih morali posvetiti eportu, ao pač potrošili drugod ln na športnem proito-ru ne morejo uspeti.
Pri naa ao dalje že feato sprožili vprašanje, ali solnčna kopel ne škoduje športniku. Znano jo, da mnogo športnikov -solncs tu« dl ras ne prenese. 2e sUrl Grki ao športnike svarili prod aoln-cem. Če je oaračje suho in čisto, as mu solncs ne sdi tako nevarno kot tedaj, če je srak vlašen ln nebo oblačno. Vpliv solnčnih žarkov je preoaj Individualen, tako da pač ni vas aa
----1-----« (Jl.J|nM ..1 LI —— nr|
vsakogar! Miaoinn naj m ae pn
slačenju rajši premikala kot pa lapoatavljala aolnčnim Žarkom nepremično na latam me-atii.	- V	*
Trening starih Grkov sta la-
Bnjevall še maaaša ln topla , kl atn tudi v današnji eportnl tehniki vašna pripomočka aa:|S]M>polnitev vsakokrat n« forme atletov.
MT4I So. UoadaU Ava, Ckiaove, lil.	Tai RoekveU 49S4
(SLAVNI ODBOR S. N. P. J.
^ k UPSAVKI OMflK: P t
VTNCENT CA IN K AR. pradiedalk... g. Uvradala Ava., Chlcaaro, III
KRKI) A. VIUKR, fl. tajalk..........S6»7 8. Uartidala Ava., Cldsago. I1L
BLA8 NOVAK, tajmk bul. o.ldalka... .MST S. Ubadala Ava., Ckisac", HL JOHN VOOBIOn, gl. blagajnik......MŠT R. Uw»Jal. Ava., Cklcafo, lil
SUP tK)I»lNA, upravitelj ilaalla... .266? 8. Uwndala Ava., Chicafo, 1IL HN MOLBK, urednik «Ualla......«667 8. Levrndalt Ava., ChUato, 111.
ODBORNIKI 1
ANDREW VIDRICH, prvi podpro^etfalk, 66« Ruaaatl Ava., Johnatovra, Pa. DONALD J. LOTRU II. drufl |>o<lpre4a., 1S87 S. Truafcell Avo^ Okkafo. lil JOHN J. HAVKRTNIK. Vt. adravulk........8784 W. Mtk 8U Obleago, \\l
GOSPODARSKI ongMti
PRAN K AlJCfiH, predaednlk..........8114 8. «mwlord Ava^ Chleago, lil
JOHN OUP......................I Mi S. Pfoapeat Ava., OUrondan Hlll«, I1L
J08EPH SBUCOVICH............1009 K. 74th Street, Clevelaad, Ohlo,
POBOTN1 ODSKK;
JOHN OORilK, predsednik ............ 4U W. Hap 8t, SprlnafUld, UU
ANTON ftUltAR..............m«...........Dox 87, Arma, Kana.
OHN TKČJUJ......................... T........,Doa 257, »trabana, Pa.
)J.«.,,,..».»«•.»..».......••...»• Sea SI, Park tilll, I ^
OVUBK..................1818 Adama 8tv No. CM6ago, lil
0KH08NI SABTOPNUBt
OBOROC SURI
JOH^ frank
MkMtm
FRANK AI.HKRT H KRKI)
NADZORNI ODSKK 1
predse4ntki»»..i^2«w..<>.|6aS W, Nth St., ChlcaR«>, 1U. .Jmimho«,,.,,......1015 W. Pleree HU, šlllwaukaa, WU.
I, m ,«••..«.•..•.....•-.•»* •«• t«*Ž5 OanUral Para, Paru, 111.
roaosi -M*mm*mm • ab»aHM. •etMolkl. kl SHIi« ai a«Sa. minll ^tototoi
m MlllkU iaa at. uiaUlv%
•• — SLu.- kAiik. — m! m itioak aa M, aasin. vM Mam. ****** ^TztT._'"-A! ^ „ Z^uZ Z iiimM I
m aal h*«W» aa l«ka
aoiki iauL navdalaa la
I mitu ■•I""
■I MraUl
I* Mm.
praa(4tal ilisald
fri' ■Mnr'iimK7' iT	Mi" ^

AH
novemu
Mednarodna
.IM <
nih del
Upravi rada dd
Chlc
Ds Je vladajoi*H
esgo.
pripravljena hraniti neza dovolj ne brezposelne a kroglami, Je rasvldno ls nsznsnils vodstva illlnolake narodne gsrde. Za vsak slučaj pouličnih neredov Jo pripravljenih v Illinolau 10,000 treniranih mož In ofi* cirjev. Ta armada Je dobro organizirana v dlatriktnih falangah. Mobilizirana Ja lskko v nekaj urah In odpoelafta na mesto "neredov aH potrebe" kjerkoli v državi, je rečeno v pam-fletu, kl je bil Izdan zadnji te-den. -> vi >	'
narodov. Gre predvsem aa prod-ihI na rod nega urada dSla
£de Isvtifvs velikih javnih , ds bi ss s tem vspodbudilo
gospodsratvo k njs.
življe-
rti avet mednarodnega urada dela Je Imel svojo 88, aejo v Ženevi v dneh od 18. do 17, oktobra 1.1., ns kateri je do-ločil okvirni program bodoče aplošno konferenca dola, kl as Ik> vršita leta 1888, Dslodsjsl-aka akupina as Js isrekla proti temu. ds M prišlo m dnevni rod vpralsnjja jnvalldnegn In ats-roatnsgn zavarovanja, M. ds avetovnl gSSpodaraki In finančni položaj ss dopušča niknkršso nove obremenitve goapodaratvu. Temu predlogu as js uprl direktor« mednarodnega urada dela Albert Thomaa lo nagU.il, ds as morajo tudi ob goapodsrakl ravila organi-bil
klonjen
a 14 gtaaovtiaa podjetniški pred-log Je bilo asmo 6 glasov.
Hklenjend Ja bilo, da ae zaenkrat ds ng dnevnj rod kosforsn-ce dela 1988 naslednja točke: U* n (litev počitka In Izmene šlhtov v steklarsIH industriji z avtomatičnim obratom, invalidno In starostno aavarovanje, dopust -deloji-maleov In caiKialevanj« šona ln mladostnih delavcev prt nočtjem delu. tvst ae Je bavll tudi z aodnjimi • k lepi zadnjega aoaednnjn'Društva
ae morajo <uidi 00 goapooari kriai apoštovati pravila erga sscije dela. M glaaovanju ja predle^ detodsjalrev odklonj
uvedlo oeem
naaUvUence ln l
Zakonit ^ L
•lan* j«
American
IM.II
la
Vkterjs Her gorja.
le
rodjs
Dairew
. .k...-:? i Jv
RUM IHMVMN
Mvllene nogavice la araka
Angleški lUtl poročajo, dn ja anglaškl kemik prof. dr. Walla-ss Gsrothors predložil udruien-ju angleška kemične Industrijo Skoro neverjetno ianajdlm. Po-erešllo as mu js baje pridobivati avUo Is srska. Ts dni js dobil tudi 80 patent na avojo Jsnajdbo In aa izkoriščanje iznajdtfc ae Js osnovala ia jako močna finančna akupina. lanajdbo bodo baje Izkoriščali v prvi vrati aa Izdelo vanje svilenih nogavie ln nekaj ato parov ao jih Aa izdelali. Pravijo, da ao U nogavice prav nič rnatošujojo od pravih svlls* nih,
Nogavica ao tako mehke, voljna ln trpažne, da daleč prekašajo nogavice iz prave »vil«. one ls umetna doasdanje svile pa še celo. ImaJo pa le eno napako, ds ssjr vroči vodi ita r razlezejo. Mrzla voda pa jim ne škoduje, tudi daš no. Upajo pa, da se Jim bo kmalu poamMlo Izdelek Uko la-popolnili, ds mu tudi vroča voda na bo škodovala.
Proces pridobivanja svilo Iz srska jo eeveda Jako dolgotra-jen. >Ksfc<» ao U proces vrši, to le seveda še tajneat; Igra pa, kakor pravijo, vafno vlogo v nJem nrfrolej.
Tako poročajo angleški llatl, ki ps ao So večkrat dokazali, da znajo javnoat Imenitno — potegovati 1
Roj pral I hrupu v ParUu
V vaeh velemeatih poznajo dandanea predplae, kl imajo namen omejiti po zmošnoatl prevalile hrušč ln ropot. Val predpiši ps hrupa ne morejo odpraviti, navadno Se zate ne, ker nimajo nikjer^ trHHn energije, da bi predplae tati uvnljsvlll. Jako .MM-rgjPiv. pa naatspS' policijski ravnatelj CMoppr v Parizu, kjer ao asmo ai«$nja dva meaeea pozvali sa e*8<>vor 848 oseb zaradi 'preetopkov naredbe proti hrušču. Eni ao bili kaanovanl premočnega I z topa nje nekaj fabrikantov ao k osnovali, ker ao alrene sa njihovih fabrlkah preglaano tulUe, prav dosti ljudi pa je bilo obao-jenih. k»r so Igrali klavir pri od-i"t* oknih, ha tudi šolerjev nI manjkalo se redi preglasnih slg-nalov, tega pa nI trebn še boj poudarjati.
Ben ben, dajte 26 krajcarjev, pa boete
*la v neki hotel posoda pomivat "
"Nimam, gospe. Brez beliča »m Od včersj opoldne nisem zsužiU iie idK 'toplega. Nszadnjesem se nsjedla v bolnid. Vam bom uozneje plačale, ko bom zaslužila.
"Potemgs ni nič služba. Na upsujs ne
dajem služba. Adio!"
Primčevks, ki je stala s Lenčko v osadju, m* ie nemirno zganils in stopila k mizi.
"Signors Margareta, jsz pUčam ss to žensko. Tu Imste pet ln dvajset krajcarjev, pa ji dajte nakaznico za aluibo."
"O, bravo, signoral
"Bog vam povrni, gospa!" se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srsčns prejela njuflov hotela, kjer so potrebovali pomlvalko
dim naj postrežem vam, slrfnora?" se je nsto obrnlls Margareto z vljudnim nasmei-
k°m '^r^e gospodično bi rada kako primerno službo."
"Služkinja?"	.
"Da, toda v kako boljšo hiio. Dekle je
vajeno tudi nekoliko iivanja."
8 strokovnjaikim pogledom je premlrila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in za-
dovoljno pokimala.
"Amerlksnsks Consulo rsbi služkinja.
Hočete f
"Ugledna bila, Lsnčka, kar sprejmite!"
MProsim," Je odvrnila Lončka.
V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. ve-
^'"Boljia služba, rsčunsm več," je pojaa-nevala i nasmsikom prefrigana Margareta. Prlmčevka je plačala tudi sa Lenčko, nakar sto
ili.
"Glejte, Lončka, srečo Imava! Bog vs, čs bi zvita posrsdovalka ne hranila te slulbe fte is ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trtkrst toliko. Poznam jo, Msrgsreto, in ona pozna mene. Naie ionsko druitvo "Prole-tarka" ji je že prav energično stopslo na prste, ker ss js bsvlla signora Margarsta včasih tudi z nečednimi posli. Skrivaj je dala kaki brezposelni siroti celo nakaznico sa—v javno hišo, kjer Izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prspovsdano in signors Margarsta to dobro ve."
"V jsvno hišo?" sa js čudila Leigka.
"V javno hlio. Lsnčka, pomnite, da živite sedaj v zsstrupljenem ozračju meeto. fiča-soms boste zvedeli is msrsiksj, kar naj vam bo v svsrilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene tenske. Največji nevarnost! pogube pa so izpostavljena bai mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto .iskat zaslužka. Med služklnja-ml je največ nesakonskih mater, ki oatanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti ln ie bolj radi zaupljive neiskuisnosti zaznamovana do smrti. Koliko se jih radi obupa vda rasuzda-nemti življenju in poetonejo navadne eeatne vlačuge. Koliko Jih tudi je, ki al vzamejo življenje. ko spoznajo, da so bile opeharjene sa svojo mladost in srečo. Zato. Lončka, nI več-jegs zaklada sa žensko, kot čisto, neomadeže-vsno srce, pridne ln poStene roke ter sdravje."
Lenčki so segale te besede v dno duše. Prlmčevka ss ji Jo sdela njen angel varuh.
* X Lenfta v službi
Prlmčevka in Lančka sto potrkali na stanovanja ameriškega konzula Bostona. Odpirat jima Js priila mlada biedollčna gospa. Radovedno js uprla v, nesnankl svojo velike, tem-
ne oči in ju v italijanščini vprašala, čem želita.
Primčevka jo pojasnila, da je milostljivi gospej konzulovi pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprsisla jo je, če govori italijansko. Primčevka Je povedala, da Lenčka razen slovenščini nI zmožna nobenega jezika.
"Nič zato. Bova po hrvaško kramljali! je dejala konzuliea hrvaško ter povabila obe, naj vstopita.
Lenčki js bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulovo stanovanje. V sprejemni sobi jims je konzuliea odkazala prostor In se jima vsedla naaproti. Nsto se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni storil, ali je že bila kje v službi itd. Naposled je dejala:	L
"Videti Je ,da ste poiteno dekle. Kar vieč ste mi. Pri nss ne boste imeli ravno preveč dala. Pospravljali boste Itiri soba, pomagali kuharici in hodili z otrokoma na sprehod, kadar ju sama ne bom utegnila spremljati. Hrano in stanovanje, se razume, bosta imeli pri nas. gsstran plače pa se bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada."
Primčevka jo je gospej ie vljudno priporočile, nato pa se ja poslovila in Ua.
Teaan občutek je obšel Lenčko, ko je Primčevka zaprla vrat* sa seboj. LJubeznjiva go-sps Jo menda to opazila, zakaj pristopila je k Lenčki in Vprašala:
"Ali je gospa* s katero ste prišli, vaša sorodnica?"
. "Ns, dobrotnlca moja je in pri njih . . ." Lenčka bi bila kmalu izdala že prvo uro novi gospodinji svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konsulovs soproga nI prezrla.
41 Ali niste namersvali ie nekaj povedati? Moreta mi zaupati vss in sploh ns želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti."
In Lenčka jI je odkritosrčno zaupala svojo ln Jožetovo zgodbo.
' "Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti," je smeje menile gospa, ko js Lenčka končala.
"Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svo-jsga cilja kot pred mojim prihodom v Trst," je vzdihnila Lenčka. ,
"Kako to?" jo zanimalo zgovorno gospo, ki jI je očlvldno ugajalo kramljati s novo služkinjo.
"Oba sva brss sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranka. Začeti bo moral znova, a pri toki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti«-'
"B pridnostjo in varčnostjo bosta gotovo dosegla svoj cilj morda prej, preden se nadejata," je tolailla konz^lca.
Lenčka se je v službi kmslu vdomaČUa. 2ivela js tisto preprosto skromno in tlijo življenje služkinj, ki so vajene samo ubogati in streči gospodi tsr njenim neštetim kapricam. Lsnčkina gospodinja je bila plemenito žena, ki je Izhajala ls nake stare hrvaška piemlike rodbine. Bila jo vsoma mati svojima otrokoma, desetletnemu dečku ln dve leti mlajii deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starih aristokratskih tradicij, doloma po načelih svobodoljubns mladinska vzgoje, ki je v navadi v domovini konzulovi. Konzul Boston Js bil tipičen Ame-rikanec, vajen diplomat finih manir, redkobeseden, skoraj asmišljen, a v občevanju veder in prljeaen. Z njagovo osebo je imela Lenčka ls toliko stikov, kolikor je to Sahtevala njena dolžnost. Vsndar je konzul občeval s njo enako vljudno kot s gosti, ki so prlhsjali selo pogosto
na obisk. Bil'je moi pristne demokratične 1
_
bojp ja Imelo svoje poslušalce. Vsakih toliko dni sto priila Span Gould ali Bursay in ai izbrala svojo najljubšo ploščo, ki jo obnavljala brez konca. "Zvonov Iz Sv. Marijo" ne bom tako zlafes pozabil. Ker je bila moja Idelovna miza zraven, n imel* občutke obupanega u-bežnika, ki si zaman prizadeva uteči znorelemu pevcu.
Preko oceana in ledovja je prihajala cicivUizsclia do naa. Marsikdo jo stol ob zvočniku, ko je Vaughah zvedel za smrt svojega brata. Nekdo je hotel prekiniti sprejem, a je bilo prepozno. Celo borzni polom smo občutili v Moli Ameriki (Byr-n taborišču ob južnem tečaju). Sinith, ki smo ga imenovali mojstra južnih finančnikov, je čul, kako so padale akcije in se je krčevito trudil, da bi poučil svojega zastopnika. Mrke in žalostne so bile noči, kadar Masomi ali Petersenu ni u-spelo, da bi ujela kurze. Sprejemali smo dnevno tudi poročila nekoga newyorškega listo. 1 Ce so vse druge zabave odpovedal^ je pomagal "Pestri o* der", ki ji> z močjo nadomesto-val, kar je manjkalo lepoti. Crockett, Goodale, Fenry in Bu-bler so nastopali kot zbor; o-bledeni v krilja U servet ta.s lasuljami Iz zadnjega prediva, so kazali volneno in nič preveč čisto spodnja perilo. Humor brez rdeeega svinčnika se ni u-strašil ničesar. Da-li so bile predstavo kdaj drugod sprejete s takšno razposajenostjo in hvaležnostjo kakor na najglobljem jugu, bi dvomil. Posebnosti to-variiev in dogodki v Mali A-meriki so rabili kot tarča dovti-pom. Samo ob sebi umevno, da smo uganjali potegavščine, kjer smo mogli. Kmalu po prihodu se je odprla ledena razpoka nedaleč od hiš, ki ata se ji pridružili še ena na vzhodu, druga na zapadu, tako da je bilo videti, kakor da bomo izrezani iz ledene celote. Mnogi so meniH, da smo na premjjmjočem se le-raspafla
božansko zabavali nad ropotom obupa v notranjosti. 2e je hotelo vse iz sobe, ko je iskra zažgala vrečo ia se je vsa uravnalo. Prisega za maščevanje so zaključile zadevo.
"živi mrliči" ae organizirajo S? "Žive mrliče" imenujejo v Nemčiji tiste ljudi, ki so od sodišč po vseh paragrafih proglašeni za mrtve, čeprav ie žive. Takih ljudi živi ie dandanes — po svetovni vojni jsko mnogo. Eni so se naselili bog vek je, potem ko so prišli v ujetništvo, drugi pa hodijo po svetu iz k$a-ja v kraj in sa za svoj dom sploh ne zmenijo več.
Takim ljudem se pa pripete včasih prav zanimive stvari. Vi Nemčiji živi aedaj neki Schul-ze, ki je moral v začetku vojne k mornarici. Nekaj časa je bil v službi v Hamburgu, potom zopet v Bremenu itd. Povsod pa se je bil "zaročil" s kakšno žensko, dokler ni izginil'neanano kam. Kar le dolgo ni bilo, o njem ilkakega glasu, se je večina nje-
mrtvega. Sodišče je proinji ugodilo, objavilo je v uradnih listih predpisane pozive, a ker ae Schul-ze ni oglas iT, so ga končno proglasili za mrtvega.
Schulze pa se je nedavno vrnil domov in ko je stol zaradi nekoga pretepa pred sodiščem, je na svoje veliko zsčudenje zvedel, da je že mrtev! To je pa moža to-
ka razjezilo, da je zagrj nik na sodnikovi mizi m »pise, kjer je 8ui0f
UC . L . / ■ , _
Schulze je moral n ti svojo disciplinarno! vi mrtveci" v Nemčiji] jo aedaj svojo organij brambo svojih ži\H Ivic.
govih nevest poročilo z drugimi možmi, ena pa se je le obrnila na sodišče, naj ga proglase za
(Dalja prihodnjič.)
ivih
Admiral Byrd poroča a doilv-Ijajlh svoje akapedld je aa jaž-nem tečaja
Admiral Byrd, vodje smeri-
*ke letalske ekspedlelje ns južni tečaj, je Isdal novo knjigo o tej ekapadlcljl pod naslovom: "Letaki nad šesto oellno sveta". Is te knjige posnemamo naslednji sanlmlvl odlomek:
Mnogo sabave, pa nudi mnogo jese so nsm prlrsjsli mladi pal, ki so prosto tekali po taborišču ln m hranili s grižljaji, ki smo jim jih metali r pod sobe. Prenašali so najnižje mrzlotne stopinje, ne da bi Jim škodovalo. Palsa Amy Jo nekoč vrgla pet mladičev, ko je kasal toplomer M stopinj pod ničlo Goodale jim je podložil slame, ki pa je bila vedno vlažna »aradi njihovega dihanja. Da bi jim bilo toplejše, jih je Goodale vzel v svojo kočo. od koder pa jih ie odnesla samica ob prvi priliki. Ko je posneje poekuial. da jih odvadi s ovaenim sdrobom. ao tega prezirali la so rajši začeli kar s smrsajenlm tj ul novi masam. Nekoliko led no v po-trnje ae m ie pridružili divji tolpi svoje vrsta ia so doraali
za najvsčjs in najmočnejšo o-kaemplsrje. Pr! vsem tem so ostali prijazna bitja. Ce sem se šetal in mm savpU "Halo!" — so pritekli in me spremljali do šaliva.
Poleg dels nam je krajšala čas Igra, celo poker, čeprav je Isgubil denar vsakršno vrednost. Nikomur ni padlo na um, da bi Igral sa denar. Nadomestila so ga vsliko dragocenejše cigarete. Ko so proti koncu si me tobačne zaloge pohajala, so igralci dobivali dlvjje obrase, kakor da gra sa Morganove milijone. Nasadnje ao dobitniki rasdellH svpj plan, da m Je mogla igra nadaljevati. Tudi bridge je bil selo priljubljen.
Telovadna "dvorana" globoka snežna Jama s streho Is Jadro-vlne, je merila kakinih 7 m«. Do deeet rednih oblakevalcev al je tu dnevno urlto mišice, ne da b bali mraza 46 stopinj p« ničlo. Vsak todott sta I 8trom In Bakhen svoj boksarski mateh.
Ko je poetal sprejem prot pomladi boljši, ja Maeonu Petereenu uspela svess s stojami v WeUingtonu, Pltte-burghu In 8keaaoladyJu nos je bil večinama taboren. Tn in tom so bile hude osračne nje. V sobotah sam ob al uri poslušali program, ki Ja bil prirejen nalašč aa naa. Prt
deniku,
plavajoče
ob 4. in
končno v
dena p
ki so vs
vsej hvaležnoeti za dohri namen moram pripomniti, da so naši Judje aprejemali ginljivo po-masiljene nagovore s mučnimi občutki. Tskšns stvsri ne spadajo v robati Južni led.
Ob nedeljah ata Bucker ln "an der Beer predvajala filme. Spominjam m Jih s mešanim! »bčutkl. Prijaznega darovate-Ua teh filmov, neko uradno mesto. je vodila po priliki ljdbesen do starinskega. Za srečo je bil vmes tudi nikoli sastorajočl Charlie Chaplln, ki m ga nI mogel nihče med nami dovolj nagledatl. Včasih so manjkali najbolj glavni in najbolj rasbur. Ulvi prisori. Predvajalca sta jih nadomestila hitro s kakšnim drugim odlomkom, kar je vodilo do najbolj neverjetnih zaplet-kov uaod. Dostojnost na pravila Klgledalee tu nlao Imela nobene veljava In prav tako stro-kovnjaške, kakor ikandalae o-paske našega sdravnlka ao akr-bele trajno aa smeh. Dvakrat oa teden ae aa A nt-* Isrktičnem vseučilišču tmoh _ lUTFeni glavni petelini predavanja znanstvenih nalogah ekapedl-•U^ Dr. Klala? o poanetkih v zraku. Ynne o letanju, Maaon ln Haneon pa o bresilčnlh •Osi h.
V upravni hiš! je Igral gm-mofon skoraj nepreatono jas-•av .ke plaiie ali klasične kom.
ke. Nekega jutra istop. mraza je
za vpil i J. se lomi!" Tisti, najbolj pozno, so bili prvi na nogah. Previdnejši so segli po oblekah, a večina ni segla nikamor, temveč je silila k vratom., Hanaon je hitro zgrabil nosljivo radioaparaturo ln orodje, da bi mogel zvati na pomoč. Zunaj je bilo vse tiho in nespremenjeno. Šklepetajoč z zobmi od mraza in besni smo zlezli v postelje. Demas ni tri noči zatisnil očesa, ker ae je bal oavete.
Božansko je bilo tudi, kadar jo Russell Owen Imel nočno stražo. Ko jo ogenj v kuhinji ugasnil, so se splazili nekateri is norveške hiša mm in privezali vrečo rs premog nad dimnik. Zjutraj so se skrili na hodniku, da bi opazovali Russella, kako neti ogenj. Bilo Ja peklensko mrtlo. Drgetajoč je stol ob ognjišču, cepil drva, jih tlačil noter ln prižgal žveplen-ko. NaJprvo je zapraaketal vesel ogenj. Potem pa m Je sa-čelo grozovito kaditi. Težki oblaki so splavali do stropa, potem pa so se spustili kskor sa-ator navzdol. Jfctfje v najvišjih kojah so m zbudili in pljuvali pretefe oni v nižjih kojah ao jim sledili. Kletvice in najbolj neprijazni nasveti so deževali na neerečnega nočnega stražarja, ki jo poskusil s trmasto pečjo vse mogoče. Pa ni hotela vleči Moije s močno voljo^o planili s postelj, da bi pomagali. Med tem so prialui-kovsll zlikovcl ob vratih in se
CIGARETE SO POPULARNE V AVSTRIJI
Cigarete izdelane iz ameriike-ga produkta so selo popularne v Avstriji, po poročilu, ki ga je nedavno izdal državni oddelek za trgovino. Izdelovapje cigaret ja pod državno kontrolo pod Avstrijsko tobačno rež-jo, ki je državni monopol Prodaja, dvoje vrste Regie znaka, narejene po načinu ameriških cigaret, je znašala okrog pet milijonov v proilem letu, kot Regie statistika izkazuje, med tem ko so milijone ameriških cigaret im-portirali. V Združenih državah ameriikih je isdelovanje cigaret prepuščeno privatni lnicija-tivi ln pod njeno stimulacijo se razvijajo moderne metode; kot naprimer ekakluaivno Lucky Strike opečevalni proces vštev-šl uporabljanje ultra vijoletnih žarkov ia odpravo nekih ostrih žgočih naravnih okusov, ki se nahajajo v vsakem listu tobaka. Ameriško tobačno Ustje je pri čelo vlivati kaj ttvalmo popularnost v Avstriji, prodaja tega je snaiala 1,831 matričnih ton v letu 1980, če primerjamo 1,432 metričnih ton v letu 1&29. Im-por tiran je tobačnega listja kot se poroča precej naraiča tudi v tem letu.—(Adv.)	2
ZNIŽANE CENE Z^ TJA IN NAZAJ
Do Ljubljane
, IN NAZAJ PREKO HAMBURGA
00 v TRETJEM — RAZREDU
(U. 8. davak posebej)
Ta ena p zdi] vsljsms n vseh naših pirruii!
rpralajU lokalna agente sli
langa nSml
MldUfaaAva. _

Mestna hrtiilaioa ljubljanski
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3 je največja regulativna hranilnica v JugosUvij ikA VLOG NAD 430,000,000 DIN. ■ Za vse vloge jamči mesto Ljubljana z vsem svoj premoženjem tn s davčno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči NaloSbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoi najbolj ugodno.	' ' ,
Rentnidavek od vložnih obresti plačuje hranilnica Rojaki, ki hočete nalagati svoj denar v stari doa obrnite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar I to poslati po vsaki banki, hranilnici pa pliite, po kater Id ste denar nakazali, kdaj in koliko. Napišite tudi natanCen naslov, da Vam ipore hranilnica odgovoriti.
mmuMmmmmmmmmmmmum
mm■«•■
H AYES DENTAL
J
. l.liAH \MI|I)
illJkjia
X-RAY
OlaaoviU sobosdravnlk, čigar urad se nahsjs na snanl SUts ulioi bUso Vsa Baron. — PssHe na popravka vaših aoh. — Isdslsk In sdravljanja prvovrstno ia popolno. Točna poStaeiba,
Dr. ROBERT S. HOWE, uprav. SSS Sooth S tata Stroat. Chlcage. DL
Ali gto že naročili Prosveto ali Mladinski list arojemd i	y« ttfMMM y
donorinoT To fe edini «tt trajne vrednosti, ki ga ss
pofljett
iB
iaSSe T as
___^.M jih • I
boiiin« pna
oseben

V JUGOSLAVIJO (Preko CherbourK
aa dvah Velikih Csnsrdorlh oksproanih pamikih
AQUITANIA—4. DECEMBRA
pad osobnim vadatvam Mr. 1. J. Vodak-s
BERENGAR1A-*- U. DECEMBRA
lm vadatvam Mr. A. Markama m ufc
MgMiUoilio«' S
MaM lpmasa ^___^ _
rov Mvtw« kramn turtotl*MO» vnolieiM bodo akrMI ss
TUktk. Id
M parnlku in M
m.
Eaissičlta si Uka| prastara.
Vpr.t.ju niet iSiSm m«1« •>
CUNARD LINE
346 N. Mlefcigaa Ara. , Ote—P, nl-
BOŽIČNA DENARNA DARILA
4
Ako ne ozdravite
ZASTONJ
RUNA ZIMANSRA svnrovno sajaiavrnuSa
za Vaie sorodnike v Jugoslaviji poiljHe Skos nas. Ns*s U hitra paatrežba. kakor tudi nizke cene vaake psssmeznsl tve, so vzrok, da se na tisoče Jugoslovanov poslužuj« ns*l jetja	J ,
BOŽIČNI IZLET
v domovino bode osebno vodili skuieni vodniki. lil^JJ potoval! brezskrbno in udobno, ker vso skrb prevzanume vae tiste, ki bodo potovsli s našim posredovanjem Ck-Jt^ VI izkoristite prednost tega bdflčnega laleto, la v U asi obrnite na
MSPM AHERKM STATE U
CHICAGO. H J
ltOO BI. I TE I8LAND AVE.
MI ZASTOPAMO VSE PAROBROPNE DRUŽBI