LUBLANSKE
N O. V I Z
jann. fridr. egerja.
Nro. 16,
■mu .1 jMhim
Lublana
P*najdi dan fta nafh Shkof Baron Raigerffeld, inu deshelni fvetovavez Baron Lihtenberg-Janefhizh noviga Profhta v Novim Mgfli vftav* lala; on fe imenuje gofpod Kari Rudolf Zier* heim, je bil Dehant inu fajmafhter v* Trgbnim. Novam?ftjani fo bili pofgbno sraven vef^Ii.
Lafhke novize pravio: Franzosi pod vifhi generalam Berthier fo perfhl-i defgti dan Svizha-na per trinajft tav>hent mosh v* Rim; grad Sve-tiga Angela v' Rimfkim mefti fe im je na glihan-
le
je podal; oni fo na vfih fgdem verhov, na katerih je Pvim sidan, obftavili s' fhtukini; Papesh je doma oifol; ni nikamer beshal; inu Kardina-lam sapovgdal, nikamer bgshat, temuzh v'Rimi oftati. Franzosi fo ludgm osnanili, de naj per miru bodo, oni nizh hudiga ludltvu nezbe-jo; ampak fo perfhli fe smoshtovat nad fmertjo nih bratov Bafseville inu Dufot, fe smoshtuvat nad taifto oblaftjo, katera je te morie kriva.
Te puftne dni fo fhli is Lublane vfi kome-dianti, kateri fo tukaj od S. Mihela do fedaj komfdie jegrali. Tovarfhia fe je rasdelila , nekaj ih je fhlo v' Linz, ngkaj v' Zelovez, nekaj drugam.
Dunej t4. Svizhana»
Starovgrfki fhkofl na' Ogerfkim inu v' Slo-vonii fo sbrali en zerkveni sber v' mgfti Karlo-viz, katgro leshi v' desheli Sirinia nad Beligra-dam.
Tri mefeze je dim vftajal is hriba Mezhek na Slovonfkim bliso Petzhuha ( Funfkirhen ) po nozhi fe je vidilo, de femtarke s' plamgnam gori. Dim je fonze sakrival inu pepel je na tla padal is njega. Sofgdje fo bili v' ftrahi , de bi lirib nejel ogen inu shlindro vunmetat. Ta rgzh fe je fedaj frezhno konzhala. Hrib je pervizh gorgti sazhel od ene paftirfke kurjave, semel-fko oglje je na dan is semle vunglgdalo, fe je vnelo inu zhedalaj globokifhi gorelo. Poletna
vro-
vrozhina je pomagala, de je rajfhi talglo , inu ogin v?zhi bil. Na jefen je padel velik desh, ta je pogafil inu ognu koncz fturil. Oglje je shlahtno , sa kurjavo perpravno ; satorej perprav-jajo, de ga bodo kopali inu sapezhi kurit imgli.
Franzta.
Peteri Visharji fo ta fklep osnanili: R.ajn-fka armada ima narasen it, nje general ftan je raspufhen ; farni peti division oftane na sgorni Fvajni inu ima terdnavo Kehl v' peftgh dershat* General Augereau, kir je bil vifhi vodnik tg armade, naj hiti v' terdnavo Perpignan na Shpan-fkpanfko mejo , ondi dobil povele, kaj bo dalaj opravit imel; ta novi opravik bo njemu sa p!a-zhilo njegovih saflushikov, inu Visharji fe sa-nefejo na njegovo kripkolt inu sveftobo. — Ta fedaj rafpufhena shovnerfnina je ftala per sgorni Rajni na unim kraji Shvabfkiga. Sizer per Rajni fhe oftane vojfka pod generalam Hatry v' mgili Mainz, inu na fpodui Pvajni Samberfka shovnerfhina,
Deshelana inu uzhena mosha Daunon inu Monge fta povele od dobila Visharjov novizh is Parisa v'Rim fp^t iti, de bota kaj ftareh umgt-neh rezhi nabrala inu v' Pariš pertirala.-
Franzoski vojfkni jetniki nimajo dobro v' Anglii, anglesi fo fkopi pruti njim ; satorej je fklgneno, is Parisa denarjov poflat, de bode
•injih
^jih potrgbfhini pomozh dana, inu dc od slega fconez nejemlejo.
Anglia.
Viharji fo branili, de nafhe barke nifo mogle franzofke bregove obifkat, inu nifo fhle Breft inu druge brodove sapgrat. Kakor hitro pride bolfhi fapa, podejo franzosam na nof. Sedem verftneh pojde pofebej Hollendarje peftfti.
Pravio , de franzosi zlo po nozhi per bz-klah delajo , inu perpravlaio plave ali flofse sa vojfko zhes naf. Eden nafhih mornarjov je is jgzhe vfliel, inu perfegel, de dva plava fta v' Breftu shg fzimprana, na flgdnim je 78. velikih fhtukov inu en grad isidan.
Narprgd nam miflio franzosi pobrat otoke, kateri bliso nih bregov leshg, inu katere fmo im pobrali, kakor fo otoki Jersey, Guernsey , inu tako naprej,
V'Irrlandi fo enkatgri v'jgzho vtakneni, katgri fo franzosam perjatli, inu bi ih radi na pomozh dobili, tudi je dofti pifem najdenih, v* katgrih fo franzose vabili, de imajo zhes morje v'nafhe angleške deshele bres fkerbi priditi. Kar je v' Irrlandi na tim konzi, vfe shelf franzose ; kar je unim konzi pruti polnozlii, je bol per pokoji.
Nafha kupzhia je fkusi to filno saftala, fo franzosi nafhe blago prepovedali, bark .1
ftiogle dom& oftat, katgre fo she v' Franzio nar Joshene bile, morfko plazhilo je pofkozhilo , sa-dobroftanje sa barke je po dvajtet od fto goldi-narjov.
Holland,
Dva inu dvajfeti dan Profenza fo sbrani moshje vfo dofedajno verfto inu navade prever-nili; oni fo imgli eno majnfhi obgrajeno oblaft, flgdna deshela je po fvoji voli farna febe visha-la, inu nikol nifo mogli ene (orte poftave sa v-fih fedem deshel vpelat. Per vfih delali fo na^ prejlesli, kakor povshi. Al sbrani moshje fo ot~ li to rezh na kup vrgzhi; saprejo mgfto Haag, poftavjo ftrashe povfod, pred hifho sbranih mosh poftavjo domazhi hollendarfki foldatje natlazhe-ne fhtuke, franzosi fo mogli na tihim v' fvojih kvarterjih leshat, moshje fo bili vkup poklizani, vrata saprejo , pofvetvanje fe sazhne ; prefident prafha, al fo moshje perpravleni vfaki pofebej perfezhi, de nezhejo imeti nobeniga Stadthuder-ja, ampak de bodo vfe fedem deshele ena farna republika pod eniga Poftavo. Defgt fe ih je branilo , sdajzi fo vun is sbiralifha isgnani; drugih edendvajfet je popred v' sapero vtaknenih , mo-v'fvojeh hifhan tizhat, nefmgjo nikamer. Okol enajfte ure sjutrej fo moshje fklenili, de fbira-ralifhe je narvifhi oblaft v' Hollandi, vfe druge deshelne oblafti morejo biti pod tiga sbora po* velam*, pet visharjov fe more poftavit, de bodb povela ispelovali; ti peteri prejmejo oblaft zhes
shol*
sholnerfhino. Sadnizh fo fklenili, de ftaro im? Holland ima jenat, inu vfe deshele fkup fe imenovat : Batavia. Tedaj nebomo sanaprej vezh ti-ga imena v'novizah poftavlali, temuzh Hollen-darjam porezncmo: Batavzi po nih ftarim latin-fkim iingni. Popoldne fo ludera osnanili , kaj-seni fklepi fo narejeni, ludgm inu oblaftatn je sa-povedano per pokoji biti inu vle bogati, kar je fkleneno. Drugi dan sbrani moshje po vfeh fe-dem deshelah pifrna poflali, de nih sbiralifhe je sanaprej narvifhi oblaft inu gofpodar zgliga Ba-tavfkiga ludftva.
Jldojhkovia.
En uzhen mosh gofpod Storh popiftije v* fvojeh noveh bukvah mofhkovfke deshele. On pravi ima tridefet miilionov dufh v'febi. Kar novo dobleni del polfkiga kralgftva snefe, je polfhefti million dufh. Ene deshele fo filno lud-ne, imajo po dva tavshent dufh na eni fhtir-fhtirvogelni mili proftora, al druge fo rgdkolud-ne , imajo komaj po fto dufh na eni mili. Ve-zhidel nifo deshele tako rodovitne, kakor dru-got po Europi. Na fto sakonfkih fe fhteje de imajo po 272. otrok, tedaj vfaki sakon eden pruti drugim fe vsame de pernefe po dva al po tri otroke. Sa osdravlenje, inu sa osdravilze ima zefarftvo lepe prefkerblenja, je dofti apotek inu uzhenih osdravilzov. Is Turzhie nefmg nobeden v* Mofhkovio , dokler fhtirdefgt dni kontu-tnazio nepreftojt, de kuge nesanefe. Is neinfl.ki-
ga je perfhlo doili felakov, ti fo fe dobro sa-redili, inu felifha pridno obdelali, Zefariza iin je dala dva milliona v'roke, de fo semle napravili ; v' defetih lftih bodo brcs obrniti to farno nasaj poplazhali. Ribifhtvo nefe dofti dcnarjov, slafti lov§ velike Bisene v' reki Volga. Koshe, ufine inu shivina nefe Zefarju inu deshelam po trinajft million goldinarjov fledno leto. Uni kraj Uralfkeh gori ni zhebgl, tolikaj vezh ih je tim kraji. Enkateri imajo po fto po tavshent Korit zhebel. En minih is Efterajha je bil vj^tper-pelan v'deshelo Aftrakan v'lgti 1613. Ta je sa-zhgl vinfke terte safajat; Zar Mihael mu je u" kasal vinograde narediti. Ludje fo radi pili fladki mofht, vefeli terte sadili , inu is ngmfh-kiga eniga uzheniga vinogradnika kTebi povabili, de im je tertno obdelanje pokasal. Zar Peter Veliki je vinfko perdglanje podpgral. Sedaj i-majo terde kifle vina, sato ker vezhidgl vfe v' grosdji prodado, grosdje dalezh okoli nofio, inu dofti nezhakajo, de bi obsorilo.
Turzhia
Zar je osnanil, de Pafhavand Oglu je bil trikrat tepen; al on fhe ni premagan , temnzh je per mgfti Adrianopel (e terdno sagradil, inu pot saperel, de fkoro nizh shivesha inu blaga od tg ftrane v' Konftantinopel nemore.
Vraerli
Vmerli fo v' Lublani.
16.	dan Svizhana.
Joannes Gerbez , fedlarfki mojfter, 65. 1* na
Br^gi Nro. 343. Andrej Supanzhizh, ofhtir 28. 1. v'Blatni va-fi Nro. iop.
17.	dan.
Maria Ovfez, So. 1. na Predmgfti Nro, 15,
18.	dan.
Matevsh Tkalz, berazh, 8t. 1. na Pjredmgfti Nro.
Marjgta Frirez , fhribarfka hzhi, 5. 1. na Starim tergi Nro. 150.
Od Brixenfke gofpofke v'Bledu fe osnani terjavzam po ranzi Jera Pasler v' Sheigzhah, kaf imajo po nji ifhati, naj pridejo v'to kanzlio 23. Sufhza ob devetih sjutra, de fvojo pravizo fka* shejo; fizer bode sapufheno premosheuje dele-fham isrozheno kakor je ranza na sadno ras* lozhik naredila.
Blgdfki Grad 28. Profenza 1793«
Od Brixenfke gofpofke v' Bledu fe da nas-nanje, kateri imajo kaj ifkat per sapufhenim premoshenji ranze Urfhe Mullej v' Shelgzhah; naj pridejo v' to kanzlio 22. dan Sufhza ob devetih sjutra, de fvojo pravizo fkashejo ; fizer bode sapufheno premoshenje deleshara isrozheno, inu po poftavah rasdeleno.
Bl^dfki Grad iS, Profenza 179&