odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 47 -  LETO 5 V   -   CEUE, 23. 11.'95  -  CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Trpka izkušnja celjskih rokometasev v Zagrebu. Strani 19-22. \
VROČA TEMA
Celjski obrtniki terjajo odgovore. Stran 7.
REPORTAŽA
Propadajoča domačija slovenskega veljaka, Stran 16,
Spominov ne vzame ne vo na in ne inflaci a. Stran 9.
AKTUALNO
Po Celju s tramvajem? Stran 2.
KRONIKA
Krvave igre s petardami.
Trgoval in bogatel s heroinom.
Stran 25.
Kaj pa je tega treba bilo?
Krinoinalisti odkrili kaznive postopke pri lastninjenju Zdravilišča Rogaška Slatina. Ovadili direktorja iVJarjana Z. Stran 24.
Skupna akcija turističnega društva In NT&RC. Odločitev je vaša! Stran 12.
DOGODKI
3
Po Celju s tramvajem?
Celiski svetniki polemično o prometni problematiki na območlu mestne občine
Po javni predstavitvi pro-
metne študije za območje
Mestne občine Celje, ki so jo
izdelali v mariborskem po-
djetju RC Cestno prometni in-
stitut, so se v torek vprašanj,
povezanih z urejanjem pro-
metne problematike, lotili tudi
občinski svetniki.
Obsežno gradivo, ki so ga
pripravili v občinski strokovni
službi za komunalno gospo-
darstvo, so dopolnili s svojimi
stališči, na koncu pa odločili,
da nobenega od predlaganih
enajstih sklepov za postopno
urejanje prometa ne sprejme-
jo. Strokovne službe so zadol-
žili, da v roku enega meseca
zbrano gradivo dopolnijo s
stališči in predlogi svetnikov.
Na osnovi prometne študije, za
torkovo sejo pripravljenega
gradiva ter stališč svetnikov
pa bi Celje moralo dobiti dol-
goročno strategijo reševanja
prometne problematike, ki bi
zajemala alternativne rešitve
posameznih prometnih črnih
točk. Le na tej osnovi bo po
mnenju matičnega odbora za
okolje, prostor in komunalno
gospodarstvo, ki mu predse-
duje mag. Ivan Eržen, mogoče
sprejeti politično odločitev, ki
bo določala prednostne naloge
v urejanju prometa.
V uvodni predstavitvi pro-
metne problematike na ob-
močju Mestne občine Celje je
bil z zdajšnjim stanjem zado-
voljen le župan Jože Zimšek, a
še ta je menil, da bi v Celju za
urejanje prometa vendarle le
lahko naredili več. Tudi večina
svetnikov je prometno študijo
oziroma že samo odločitev, da
je Celje naročilo njeno izdela-
vo, pohvalila. Očitali pa so ji
pomanjkanje konkretnih reši-
tev oziroma predlogov, kako
izboljšati prometni položaj na
območju celotne občine. Svet-
niki so v razpravi opozarjali
na konkretne črne prometne
točke iz posameznih mestnih
in primestnih predelov, zahte-
vali večjo prometno varnost v
bližini vrtcev in šol, ureditev
stoječega prometa, več ureje-
nih parkirišč,...
Celje ima glede na svojo ge-
ografsko lego malo možnosti
za urejanje tranzitnega pro-
meta. Glede na pospešeno
gradnjo avtocestnega omrežja
pa se bo promet na mestnem
območju le še povečeval. Zato
je zdaj skrajni čas, ko bi se
morali v občini in državi lotiti
konkretnih načrtov za ureja-
nje obstoječih cest ter izgrad-
njo obvoznice v smeri sever-
jug, ki je po večinski oceni tre-
nutno najbolj pereč problem
mesta ob Savinji. Pri tem pa
bo odločilno vlogo odigral de-
nar, ki bi ga morali iz državne
blagajne v vsakem primeru
dobiti več kot pretekla leta.
Svetniki so za samo urejanje
mestnega prometa predlagali
več rešitev. Tako je mag. Franc
Knafelc (ZLSD) opozoril, da je
v času, ko je bila Ljubljana
tako velika kot zdaj Celje, vse
prometne zadrege rešila uved-
ba tramvaja. Franc Kač (SKD)
je predlagal uvedbo takoime-
novanih modrih pasov za
mestni avtobusni promet in
interventna vozila, Franjo
Čevnik (DeSUS) pa zahteval
večja pooblastila za mestne
stražnike. Janez Črnej (ND-
SLS) se je zavzel za ureditev
javnega parkirišča na začetku
mestnega parka ob Savinj-
skem nabrežju, saj je zdajšnje
otroško igrišče povsem zane-
marjeno in ne služi svojemu
namenu.
Še najbolj konkretni pa so
bili v predlogih za reševanje
mestnih in primestnih promet-
nih zagat v SDSS, kjer so na
nekaj straneh oblikovali 16
predlogov oziroma ukrepov za
izboljšanje položaja. Svoja
stališča so strnili v tri sklepe,
ki so jih podprli tudi ostali
svetniki. Tako naj bi v mestni
občini najprej opredelili nalo-
ge, ki morajo biti realizirane
najkasneje do začetka šolske-
ga leta 1996/97 in za katere
mora občina v sodelovanju z
državo zagotoviti tudi finanč-
no pokritje. Zatem je v Celju
treba opredeliti naloge, ki bo-
do izpeljane v tn do petletnem
obdobju, sledi pa še paket na-
log oziroma ulo-epov, ki bi jih
na območju Mestne občine Ce-
lje morali za urejanje prometa
izpeljati v obdobju naslednjih
20 do 30 let.
IVANA STAMEJČIČ
Ureditveni načrt ali črne gradnje
Na ureditveni načrt Žalca čaka preko avaiset večjib investitorjev — Danes javna obravnava v občinski
dvoran i
v prosionn mestne sKupno-
sti v Žalcu je že mesec dni na
ogled osnutek ureditvenega
načrta za prenovo starega
mestnega jedra Žalca. Nocoj
ob 19. uri se bo začela javna
obravnava, končna odločitev
pa bo potem v rokah žalskih
svetnikov.
Žalec doslej še nikoli ni imel
ureditvenega načrta, imel je le
urbanistični načrt, ki ga je dr-
žava leta 1986 razveljavila, ta-
ko da mesto od takrat dalje
nima niti urbanističnega načr-
ta. V praksi to pomeni, da ni-
ma nobenega dokumenta, na
osnovi katerega bi lahko spre-
jemali odločitve o posegih v
prostor, pozidavah, obnovah
dotrajanih objektov ali obnovi
ulic. Pred petimi leti so potem
v Žalcu začeli pripravljati ur-
banistične zasnove in jih lani
tudi sprejeli, so pa krajani za-
vrnili pripravljen ureditveni
načrt. Odločno so mu naspro-
tovali zlasti stanovalci Ha-
usenbichlerjeve ulice in dela
Šlandrovega trga, ki so želeli,
da se manj prostora namenja
poslovni dejavnosti, da stari
del mesta ostane mirno spalno
naselje, predvsem pa se niso
strinjali s predvideno promet-
no ureditvijo. Prejšnji uredi-
tveni nacn je namreč predvi-
deval preboj Hausenbichlerje-
ve ulice, to pa bi po oceni kra-
janov bistveno povečalo pro-
met mimo njihovega naselja.
Ureditveni načrt, ki ga bodo
nocoj obravnavali Žalčani, je
pripravila Fakulteta za arhi-
tekturo, gradbeništvo in ge-
odezijo, nosilec projekta je
profesor Marjan Ocvirk, Pe-
trovčan in ugleden arhitekt, ki
je med drugim tudi predsednik
odbora za ohranjanje Plečni-
kove dediščine v Ljubljani. Pri
pripravi načrta je sodelovala
Andreja Jan, domačinka iz
Griž, ki je doslej pripravila tu-
di načrt za prenovo ulic na
Dunaju. V mestni skupnosti
ocenjujejo, da sedanji osnutek
ureditvenega načrta daje mož-
nost, da bodo ljudje lahko po-
polnih prazne parcele, uredili
stanovanjske površine v ob-
stoječih objektih in doslej sla-
bo izkoriščenih podstrešjih. S
tem naj bi se ljudje vrnili v
stari del mesta, koliko bodo
ljudje v starem delu Žalca gra-
dili stanovanja ali poslovne
objekte, pa bo odvisno od last-
nikov samih. Predvsem pa bi s
sprejetjem ureditvenega načr-
ta po oceni mestne skupnosti
rešilo svoj problem^eko_ 20^
veejin invesuiorjev, ki ne mo-
rejo dobiti potrebne dokumen-
tacije. Prvi takšen kompleks je
bivši Ferralit, kjer so investi-
torji lahko priglasili samo ob-
novitvena dela, podobno velja
za območje nekdanje Strojne,
potem Juteksa, kjer naj bi po
selitvi podjetja na novo loka-
cijo in po ureditvenem načrtu
zrasla pokrita tržnica, nena-
zadnje pa bi se lahko lotili ob-
nove ulic v starem delu mesta.
Če bi Žalčani že imeli uredi-
tveni načrt, bi lahko preprečili
tudi razprodaje zemljišč, tak-
šen primer je na primer proda-
ja zemljišča pri pokopališču.
Tam je namreč zasebnik pro-
dal zemljišče trgovcu iz Ljub-
ljane, ki namerava graditi tr-
gu vmo za proaajo aviomoDi-
lov, avtopralnico ter servis.
Takšna dejavnost po oceni
mestne skupnosti ne sodi v ti-
sti del Žalca, namesto trgovine
naj bi tam uredili večji parkir-
ni prostor, ki ga mesto nujno
potrebuje. Če bo mestna skup-
nost torej na tem območju ho-
tela urediti parkirišča, bo mo-
rala odkupiti zemljišče, ki pa
ga novi lastnik zdaj ponuja po
bistveno višji ceni kot je sam
plačal za nakup. Že dve leti v
Žalcu načrtujejo tudi obnovo
trga, kanalizacija je iz leta
1946, potrebna je obnova jav-
ne razsvetljave, vodovoda, a
vsi načrti ostajajo v predalih,
ker se vedno znova zatakne pri
ureditvenem načrtu.
usnuieK ureuiiveiiegci iiav,i-
ta predvideva tudi drugačno
prometno ureditev. Nič več ni
predviden preboj Hausenbic-
hlerjeve ulice, nova študija je
zanj samo rezervirala zemljiš-
če. Prav tako ni predvidena
zapora Šlandrovega trga, na-
črtujejo pa upočasnjen pro-
met, ureditev parkirnih pro-
storov, pločnik in kolesarsko
stezo, ponovno pa naj bi po
Šlandrovem trgu zasadili dre-
vored. Svoje mnenje o vseh teh
predlogih bodo nocoj povedali
krajani sami, sprejem ali zavr-
nitev ureditvenega načrta pa
je potem v rokah žalskih svet-
nikov.
IB
Nevihta pred delitveno bilanco
Minuli petek so morali gornjegrajski svetniki sejo ob-
činskega sveta prekiniti, saj jih je v večernih urah prese-
netilo močno neurje, v katerem je zmanjkalo elektrike.
Razprava je obmirovala tik pred najzahtevnejšo točko
dnevnega reda, ko naj bi načeli \'prašanje delitvene
bilance bivše občine Mozirje.
Pred prekinitvijo so obravnavali opravljanje zimske
službe za vzdrževanje lokalnih cest, prioritetni red vzdr-
ževanja regionalnih cest ter osnutek odloka o dopolnitvi
in spremembah prostorsko ureditvenega načrta občine.
Strinjali so se tudi s spremembo uredbe o taksah za
obremenjevanje okolja. Vse ostale zgornjesavinjske
občine so namreč sprejele nižje takse kot gornjegrajska,
zato so se svetniki odločili, da bodo takso znižali tudi oni.
Po novem naj bi občani za mesečni odvoz smeti plačevali
146 namesto 266 tolarjev na osebo.
KL
Vrtec na oreDihu
Veleniski svetniki so se strinjali s
poHražitvijo oskrbnine v vrtcih
Vzgojno varstveni zavod Ve-
lenje sestavlja 19 enot, v kate-
rih je vpisanih 1367 otrok, raz-
deljenih v 70 skupin, zanje pa
skrbi 193 zaposlenih. To je
eden izmed največjih vrtcev v
Sloveniji, obenem pa tudi eden
izmed tistih, kjer imajo na vo-
ljo slabe pogoje za delo z otro-
ki. Mesečno so ustvarjali nekaj
več kot pol milijona izgube, saj
niso bili kos vsem stroškom.
Delček bremena bodo morali
prevzeti starši, saj bodo po no-
vem plačevali 10 odstotkov
višjo oskrbnino.
Predlog o odredbi višjih cen
so namreč sprejeli velenjski
svetniki na seji mestnega sve-
ta, ki je bila v torek, 21. no-
vembra. O povišanju so letos
enkrat že razpravljali, vendar
se s predlogom niso strinjali,
tokrat pa so menili drugače. S
kakšnimi težavami se srečuje-
jo v vrtcih, jim je nazorno pri-
kazala ravnateljica VVZ Vele-
nje Metka Čas, ki je poudarila,
da je zvišanje cene resnično
nujno, sicer lahko v nasprot-
nem primeru pričakujejo, da
bo pričela zapirati vrtce sani-
tarna inšpekcija. V velenjskih
vrtcih uporabljajo na primer
za transport hrane še vedno
aluminijaste posode. Od 31
milijonov tolarjev, kolikor
znašajo povprečni mesečni
stroški vrtca, porabijo večino
za plače, le kakšne tri milijone
tolarjev pa lahko razporejajo
po svoje in namenjajo zviševa-
nju kakovosti dela z otroki, je
menila Metka Čas. Ilustrati-
ven je podatek, da jim ostane
za nakup materiala za delo z
otroki in za nakup igrač samo
327 tolarjev mesečno na
otroka.
Najvišji prispevek staršev je
do zdaj znašal 10.734 tolarjev,
kar ni veliko v primerjavi z
nekaterimi drugimi slovenski-
mi občinami, v katerih je ta
prispevek precej višji. Po 10-
odstotni podražitvi bo najvišji
prispevek za velenjske starše
znašal 11.332 tolarjev.
Vendar vse kaže, da bi mo-
rala večje breme prevzeti nase
tudi občina, saj VVZ Velenje
že dalj časa ne dobiva iz ob-
činskega proračuna denarja za
sprotno in investicijsko vzdr-
ževanje. Sicer pa nekateri
svetniki že dalj časa opozarja-
jo, da so v letošnjem občin-
skem proračunu otroškemu
varstvu namenili kar 54 mili-
jonov tolarjev manj, kot to
opredeljujejo merila resornega
ministrstva. Velenjska občina
ni med najrevnejšimi v Slove-
niji, je menila Metka Čas, zato
bi lahko otrokom zagotovili
višji standard, ki si ga ned-
vomno zaslužijo.
Svetniki so predlog o podra-
žitvi oskrbnine podprli, kljub
temu da so nekateri izmed njih
menili, da je sklepanje o povi-
šanju nekoliko preuranjeno in
da bi morali počakati do na-
slednje seje sveta, ki bo 12. de-
cembra. Takrat bodo razprav-
ljali o rebalansu proračuna,
potemtakem tudi o denarju, ki
bi ga namenili otroškemu var-
stvu. 1S.L.
Dolanc in Marine
pred preiskovalci
LJUBLJANA, 20. no-
vembra (Večer) - Preiskovan-
ca Staneta Dolanca in pričo An-
dreja Marinca je zaslišala ko-
misija, ki pri državnem zbonj
preučuje odgovornost politikov
za proces proti Janši, Tasiču,
Borštnerju in Zavrlu. Oba sta
zatrdila, da so poskušali dose-
či razveljavitev procesa, vklju-
čitev uglednih pravnikov in
spoštovanje zakonov.
Novi kilometri
SLOV. BISTRICA, 21.
novembra (Večer) - Minister
za promet Igor Umek je odprl
11,6 kilometra dolg pododsek
druge polovice avtoceste Hoče
- Slovenska Bistrica. To so pr-
vi novi kilometri na Sioveniki,
ki naj bi bila v celoti dograjena
od Maribora do Arje vasi čez
dve leti. Prihodnje leto bodo za
promet odprti vsi pododseki
bodoče popolne avtoceste, z iz-
jemo pododseka Slovenska Bi-
strica - Slovenske Konjice.
Parlament soglaša
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Večer) - Po številnih
pomislekih je državni zbor sko-
raj soglasno privolil v podpis
sporazuma o pristopu Sloveni-
je v Cefto, ki ga bo opravila vla-
da v soboto. V razpravi so po-
slanci imeli največ pomislekov
o posledicah morebitne libera-
lizacije na področju kmetijstva
in so zato zavezali vlado, da
mora pripraviti ukrepe, ki bo-
do slovenske kmete zavarovali
pred konkurenco iz tujine, do
aprila pa bo morala pripraviti
tudi zakon o kmetijstvu.
infos 95
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Delo) - Predsednik
državnega zbora Jožef Školč je
v Cankarjevem domu odprl se-
jem Infos 95, na katerem do-
mačo in tujo ponudbo s po-
dročja računalništva predstav-
lja kar 150 razstavIjalcev. Se-
jem bo trajal pet dni, v tem ča-
su pa se bo zvrstilo tudi 142
predavanj, predstavitev in
okroglih miz.
Uspešna prodaja
LJUBLJANA 21. novem-
bra (Republika) - Petrolove
delnice s certifikati je kupilo
85.509 državljanov. Vpisana
vrednost pa je za 328 odstot-
kov presegla razpisano, zato
bodo morali vrniti približno 70
odstotkov certifikatov. Po pr-
vih podatkih je Petrol s proda-
jo delnic zbral tudi za približ-
no 60 milijonov mark gotovi-
ne.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvim-
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjp
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanje^
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik.
Prešemova 19, Celje. Telefon:
(063)442-500, fax 441-032.
$t. 47. - 23. november 1995
[3
DOGODKI
Pravice žrtev vojnega nasilja
0i zakon jim prinaša tudi priznanje pokojninske Hobe In rento__
g sprejetjem zakona o žr-
^ vojnega nasilja, ki bo za-
veljati prihodnje leto, bodo
gpčno uredili pravice izgnan-
taboriščnikov, zaporni-
j,., delovnih deportirancev,
iiernirancev, beguncev, mo-
jjzirancev, civilnih invalidov
,j0e in ukradenih otrok,
po zakonu bodo imeli pravi-
, do zdravstvenega varstva,
jjaviliškega in klimatskega
jravljenja, povračila potnih
foškov, priznanja pokojnin-
[e dobe, pravico do pokojni-
( pod ugodnejšimi pogoji,
javico do vojne odškodnine
J posebnem zakonu, doživ-
(njsko mesečno rento in
^nost pri dodelitvi social-
(ga stanovanja. Pravico do
fstva ima po tem zakonu žr-
iv vojnega nasilja, ko dopolni
j let starosti ali je pri njej
istala trajna popolna izguba
[lovne zmožnosti. Te pravice
jiko žrtev vojnega nasilja
leljavi, če jih ne more uvelja-
ji po drugih predpisih ali v
(i državi.
[rtve bodo imele zagotov-
no plačilo zdravstvenih sto-
ev v višini razlike do polne
idnosti storitev, zagotovlje-
1 v okviru obveznega zava-
/anja. Pravico do zdravili-
[ga in klimatskega zdravlje-
ibodo imeli ob pogojih in v
segu, predpisanem za vojne
ralide. Pri tem zdravljenju
bodo dobili tudi povrnjene
tne stroške.
Cas, prebit v taboriščih in
porih, se bo omenjenim žr-
im priznal kot posebna po-
jninska doba v dvojnem
itju, čas od 15. maja 1945 do
aitve domov pa v dejanskem
ijanju. Internirancem, izg-
ncem, delovnim deportiran-
n, beguncem in prisilno mo-
jz ranim se bo čas do vrni-
tve domov priznal v pokojnin-
ski dobi v dejanskem trajanju.
Žrtve vojnega nasilja, ki so
bile takrat mlajše od 15 let,
bodo pridobile pravico do sta-
rostne pokojnine po dopolnje-
nem 60. letu za moške oziroma
55. letu za ženske in z 20 leti
pokojninske dobe. Pravico do
predčasne pokojnine pridobi
omenjena žrtev tudi, ko dopol-
ni 55 let (moški) oziroma 50 let
(ženske) in pokojninsko dobo
35 let (moški) oziroma 30 let
(ženske). Pravico do upokoji-
tve s polno pokojninsko dobo
pa pridobi pri starosti 55 let
(moški) oziroma 50 let (žen-
ske). Starostna meja za prido-
bitev omenjene pravice do po-
kojnin se zniža za toliko časa,
kolikor je trajalo nasilno deja-
nje ali prisilni ukrep, vendar
največ do zgoraj omenjenih
omejitev.
Taboriščniki  in  zaporniki
bodo prejemali doživljenjsko
mesečno rento in sicer za vsak
mesec nasilja po 300 tolarjev,
izgnanci in internirane! po 200
tolarjev ter delovni deporti-
rane! in pobegli pred izgonom
po 120 tolarjev. Tiste žrtve, ki
nimajo rešenega stanovanj-
skega vprašanja, bodo imele
poleg tega pri kandidiranju za
socialna stanovanja prednost
pred drugimi prosilci.
TC
O delitvi tudi v Rogatcu
župan v rednem delovnem razmerju
Delovnega gradiva o načinu
delitve premoženja bivše
šmarske občine so se pred dne-
vi lotili še v občinskem svetu
Rogatca. Svetniki so točki na-
menili razmeroma malo časa,
zato pa imenovali posebno,
tričlansko komisijo, ki bo pri-
pravila potrebne pripombe.
Komisija se bo sestala v pri-
hodnjih dneh, so odločili svet-
niki, v prisotnosti župana Mi-
količa.
Med odmevnejšimi točkami
je bila tudi odločitev svetnikov
o redni zaposlitvi župana Mi-
količa. Ta se je namreč na za-
četku mandata odločil, da bo
funkcijo opravljal ob rednem
delu v podjetju Emkor, kjer je
delal kot vodja razvoja. Po de-
setih mesecih pa je ugotovil,
da dobro opravljanje obeh del
hkrati ni mogoče, zato je svet-
nikom predlagal svojo redno
župansko zaposlitev. Takšno
zaposlitev namreč omogočajo
tudi zakonski ter občinski
pravni akti. Manjše občine že
tako nimajo možnosti za zapo-
slitev večjega števila potreb-
nih delavcev, ki bi se s posa-
mezno problematiko v občini
opravljali profesionalno - je
obvestil svetnike. Pred svetni-
ki se je že sestala komisija za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki je županovo
odločitev podprla, na seji ob-
činskega sveta pa so jo sprejeli
z zadovoljstvom. Župan Miko-
lič je začel s profesionalnim
opravljanjem funkcije v petek.
Rogaški svetniki so se stri-
njali tudi z odlokoma o občin-
skih priznanjih nove občine,
pri čemer bi letos podelili Pla-
keto občine, dve Priznanji ob-
čine ter dve Denarni nagradi,
vsako v vrednosti 40 tisoč to-
larjev. Na seji so se odločili
tudi za predlagani odlok o ko-
munalnih taksah, sprejeli pa
so prav tako predlog delitve
premoženja Sklada stavbnih
zemljišč bivše šmarske občine,
Za naselje Rogatec pa je pose-
bej pomemben svetniški sklep
o spreminjanju dosedanje dvo-
smerne ceste, med kulturnim
domom ter mimo vrtca, v eno-
smerno. Zato so se odločili za-
radi prometne varnosti otrok.
Občinska uprava mora v dese-
tih dneh priskrbeti prometne
oznake, potrebna pa je še od-
ločba upravne enote.
Svetniki so se na koncu po-
sebej lotili spornega poračuna
domačega javnega podjetja
OKP, s sedežem v Rogaški Sla-
tini. Gre za poračun vodarine,
kanalščine ter za smeti, pri če-
mer je zanje vprašljiva julijska
podražitev, glede na znane
sklepe občinskih svetov petih
novih občin. Poslani poračun
so v OKP pripravili za vse leto,
zato ni jasno, od kdaj je OKP
podražitve vračunal. Svetniki
terjajo zato natančno obrazlo-
žitev.        BRANE JERANKO
VlSOifO
odiilfovanje Miru
Terbovcu
Miro Terbovc, podsekretar v
Ministrstvu za obrambo R Slo-
venije in direktor Uprave za
obrambo Celje, je te dni prejel
visoko odlikovanje, srebrno
medaljo Slovenske vojske. Od-
likovanje za pomemben pri-
spevek pri razvoju in ugledu
Ministrstva za obrambo mu je
podelil obrambni minister Jel-
ko Kacin, slavnostna izročitev
pa bo 30. novembra v Ljub-
ljani. M.A.
Tratar ponovno
na čelu ZLSD
Konec minulega tedna je bil
v prostorih ZŠAM na poligonu
Latkova vas programsko volil-
ni zbor Območne organizacije
ZLSD Žalec.
Udeleženci so obravnavali
predlog socialnodemokratske-
ga programa za Slovenijo ter
predlog sprememb in dopolni-
tev statuta. Oba dokumenta
bodo potrjevali na drugem
kongresu stranke konec tega
tedna v Slovenj Gradcu. Po-
drobneje sta predloga predsta-
vili državna sekretarka v mi-
nistrstvu za delo, družino in
socialne zadeve Anka Oster-
man ter članica predsedstva
stranke Sonja Lokar. Na zbo-
ru v Latkovi vasi so člani ob-
močne organizacije ZLSD raz-
pravljali še o svojem doseda-
njem delu in načrtih ter izvoli-
li organe stranke. Območno
organizacijo ZLSD Žalec bo
tudi v naslednjem mandatnem
obdobju vodil dosedanji pred-
sednik Franc Tratar. IB
Eksplozija V Riadu
v glavnem mestu Saudske
Arabije je na vadbišču Nacio-
nalne garde odjeknila bombna
eksplozija. Življenje je izgubilo
6 ljudi, od teh jih je bilo 5 Ame-
ričanov. Ti namreč v vojaškem
centru urijo pripadnike saudske
vojske. Zato je precej verjetno,
daje bil napad, za katerega sta
odgovornost prevzeli dve skraj-
ni islamski organizaciji - Zaliv-
ski tigri in islamsko gibanje za
spremembe - usmerjen proti
ZDA. Skrajneži namreč ostro
nasprotujejo prisotnosti nei-
slamskih vojakov na sveti zem-
lji, kot sami radi poudarjajo. To
nasprotovanje se je začelo že
pred petimi leti, v času zalivske
vojne, ko so se Američani v
Saudski .'\rabiji pripravljali na
napade na Irak. Skrajneži, tokrat
pripadniki organizacije Gama,
pa so udarili tudi v Islamabadu.
V napadu na egiptovsko velepo-
slaništvo v tem mesu je bilo ubi-
tih najmanj 14 ljudi. Gama si že
tri leta prizadeva strmoglaviti
egiptovskega predsednika Mu-
baraka.
Zeruai ostaja
predsednik
v Alžiriji so potekale pred-
sedniške volitve, ki se jih je ude-
ležilo slabih 75 odstotkov volil-
nih upravičencev. Zmagal je do-
sedanji predsednik Zeruai (61
%), na drugo mesto (25 %) pa
se je uvrstil Islamist Nahnah.
Kljub nasprotovanju in grož-
njam skrajnežev so volitve po-
tekale mimo. Skrajneži, pripad-
niki Fronte islamske rešitve, so
državljane celo pozvali k bojko-
tu volitev, po volitvah pa so ši-
rili vest, daje bila udeležba naj-
več 30 odstotna. 54-letni Zeruai
se je večkrat poskušal pogajati
z islamskimi skrajneži, vendar
mu to ni uspelo. Islamisti tako v
Alžiriji še naprej izvajajo vsa-
kodnevno nasilje, ki seje zače-
lo pred štirimi leti, ko so oblasti
zaradi slabe volilne udeležbe
razveljavile izide parlamentar-
nih volitev, na katerih so zma-
gali skrajneži. Novostari pred-
sednik Zeruai, nekdaj polkov-
nik, obrambni minister in vele-
poslanik v Romuniji, je v pred-
volilnem boju obljubljal pred-
vsem, da bo končal boj s skraj-
neži in državo rešil velike revš-
čine in brezposelnosti.
Kwašnlewski
porazil Walenso
Na Poljskem pa je potekal
drugi krog predsedniških voli-
tev, v katerem sta se pomerila se-
danji predsednik Walensa in
nekdanji komunist, zdaj vodja
Demokratične levice Kwa-
šnieuski. Volivci so s tesnim izi-
dom odločil, da bo 40 milijon-
sko Poljsko naslednja štiri leta
vodil Kwašniewski. Zdaj je že
znano, da so zanj glasovali pred-
vsem mladi, brezposelni in pre-
bivalstvo na podeželju, medtem,
ko je Walensa večjo podporo
dobil v mestih ter med starejši-
mi in izobraženci. Zmaga nek-
danjega komunista na Poljskem
je pokazala, da se v večini
vzhodnih držav ljudje nazaj
obračajo na levo in da z radikal-
nimi spremembami v zadnjih le-
tih niso zadovoljni. Novi pred-
sednik si je za prvo nalogo za-
dal gospodarsko obnovo države,
kasneje pa bo strmel k vključi-
tvi Poljske v evropsko-atlantske
tokove. Znanje tudi kot velik za-
govornik liberalnejše zakonoda-
je kar se tiče abortusa in drugih
pravic žensk, poleg tega pa se
močno zavzema za ostro loči-
tev Cerkve od države.
Tudman nagrajuje
zločince
Mednarodno sodišče za voj-
ne zločine na območju nekda-
nje Jugoslavije v Haagu je vlo-
žilo tožbo proti šestim hrvaš-
kim in hercegovskim poveljni-
kom. Med njimi je tudi načel-
nik glavnega štaba H VO gene-
ral Blaškič, ki ga je Tudman
kmalu po odločitvi sodišča
imenoval za enega glavnih inš-
pektorjev hrvaške vojske. Ta
poteza hrvaškega predsednika
je naletela na različne odzive;
kot je bilo pričakovati se na Hr-
vaškem z njo strinjajo, medtem,
ko so predstavniki bosanske
vlade nad Tudmanovo potezo
presenečeni in zgroženi. Zna-
ne hrvaške zaveznice Združe-
ne države pa so Zagreb.celo
opozorile, naj sodeluje s haaš-
kim sodiščem. Na seznamu zlo-
čincev je tudi predsednik HDZ
v Bosni Dario Kordič, kije ta-
ko kot general Blaškič prejel
več visokih državnih odliko-
vanj. Sodišče v Haagu pa je te
dni vložilo še eno obtožnico za
Radovana Karadžiča in gene-
rala Mladiča - tokrat za zloči-
ne, ki sta jih zagrešila ob zav-
zetju muslimanske enklave Sre-
brenice.
Težave ameriškega
proračuna
Ameriški predsednik Clin-
ton je vložil veto na zakon, ki
predvideva radikalno zmanjša-
nje proračunskega primanjklja-
ja na način, kot so si ga zami-
slili republikanci. Ti bi radi pre-
cej zmanjšali izdatke za zdravs-
tveno in socialno pomoč rev-
nim in ostarelim, načrtovali so
tudi odpravo posojil in subven-
cij za študente ter zmanjšanje
stroškov za projekte, namenje-
ne varovanju narave. Ker Clin-
ton in republikanci nikakor ni-
so našli skupnega jezika, je
ameriški predsednik na prisil-
ni dopust poslal 800 tisoč vlad-
nih uslužbencev. Gre za služ-
be, za katere v proračunu ni de-
narja in ki ne vplivajo na javno
in nacionalno varnost (uradi za
izdajanje potnih listov, za iz-
dajo čekov socialnega zavaro-
vanja, narodni parki...). Clinton
je celo izjavil, daje v bitki za
proračun z republikanci pri-
pravljen na kocko postaviti ce-
lo predsedniški položaj. Zadnja
proračunska kriza v ZDA ni pr-
va po dolgem času, ampak je
na 100 tisoče vladnih uslužben-
cev v zadnjih 14 letih kar pet-
krat moralo na prisilni dopust.
50 let Unesca
v Parizu je bila velika slo-
vesnost ob 50-letnici Unesca -
Organizacije Združenih naro-
dov za izobraževanje, znanost
in kulturo. Na njej so sodelo-
vali predstavniki skoraj vseh
185 držav članic, od tega je bi-
lo kar 20 predsednikov vlad ali
držav, med njimi tudi sloven-
ski predsednik Kučan, kije ob-
letnico izkoristil za vrsto bila-
teralnih srečanj. V Elizejski pa-
lači gaje sprejel francoski pred-
sednik Chirac, sestal pa seje še
s predsedniki Portugalske, Slo-
vaške in Urugvaja. Prvič po le-
tu 1985 je bil na zasedanju
Unesca navzoč tudi predstav-
nik ZDA. Te so namreč v 80.
zapustile to organizacijo, ker so
(kot Velika Britanija) menile,
da zastopa samo interese tret-
jega sveta. Zdaj je predsednik
Clinton generalnemu sekretar-
ju Mayorju poslal pismo, v ka-
terem pravi, da se bodo ZDA
vrnile v Unesco, ko bodo rešile
domače denarne težave. S slo-
vesnostjo ob obletnici Unesca
se je tudi končalo tritedensko
zasedanje Generalne skupščine
OZN.
SI. 47. - 23. november 1995
GOSPODARSTVO
3
Po devetih mesecih
Vlada se je s proračunskim
memorandumom za leto 1995
obvezala voditi uravnoteženo
ekonomsko politiko. Pregled
uresničevanja ciljev ekonom-
ske politike kaže po podatkih
Urada za makroekonomske
analize in razvoj zadovoljivo
splošno sliko.
Na področju ekonomskih
odnosov s tujino lahko ugoto-
vimo, da je uvoz naraščal hi-
treje od izvoza. Hitrejše pove-
čanje blagovnega primanjklja-
ja je povzročilo znižanje pre-
sežka na tekočem računu pla-
čilne bilance, ki je lani znašal
267,7 milijonov dolarjev, sedaj
pa le 51,2 milijona.
Izvozna konkurenčnost go-
spodarstva se je glede na viso-
ke stroške dela in stagniranje
industrijske proizvodnje in s
tem produktivnosti dela neko-
liko poslabšala. Tečaj tolarja
je upadel, toda še vedno je pre-
malo spodbuden za izvozno
naravnane dele gospodarstva.
Septembra je bila letos naj-
višja mesečna stopnja inflaci-
je, saj je dosegla 1,3%. V zad-
njih mesecih opažamo večje
pritiske na cene v cenovno ne-
nadzorovanih sektorjih. V
skladu z restriktivno cenovno
politiko vlada zavrača večje
podražitve (n.pr. naftni deri-
vati). Po podatkih Statistične-
ga urada RS so se cene blaga
za široko potrošnjo v desetih
mesecih tega leta povečale za
13,27o v primerjavi z enakim
obdobjem preteklega leta, ce-
ne reprodukcijskega materiala
so se povečale za 15,5%, cene
sredstev za delo pa za 5,7 %.
Dejanska rast plač je bila
višja od pričakovane. V pri-
merjavi s poprečjem lanskega
leta so avgusta realne bruto
plače na zaposlenega v gospo-
darstvu porasle za 5,47o. V ne-
gospodarstvu pa je bila avgu-
stovska bruto plača na zapo-
slenega v primerjavi z julijem
realno nižja za 0,8%, vendar
pa do konca leta pričakujemo,
da se bo glede na podpisan
aneks h kolektivni pogodbi
položaj zaposlenih v negospo-
darstvu izboljšal. Po podatkih
Statističnega urada RS so zna-
šale povprečne neto plače na
zaposlenega za obdobje deve-
tih mesecev letošnjega leta
70.071 SIT, kar je za 21% več
kot v enakem obdobju prete-
klega leta. Poprečna bruto
plača je v mesecu septembru
znašala 112.105 SIT, povpreč-
na neto plača pa 71.364 SIT.
Registriranih brezposelnih je
123.420, ali 2,7% več zaradi
priliva iz šol ter večjih odpu-
stov.
Na področju javnofinančnih
prihodkov so se najbolj pove-
čali davki od prometa proizvo-
dov in storitev in davek od do-
bička. Na drugi strani pa so se
zmanjšale carine in uvozne
dajatve. Zmanjšali so se tudi
prispevki in davki, ki se obra-
čunavajo na osnovi plač. Za
leto 1995 ocenjujemo realno
povečanje javnofinančnih pri-
hodkov za 3,3%.
V primerjavi z avgustom le-
tošnjega leta so tolarska sred-
stva prebivalstva pri bankah
upadla za 2,4%, devizna sred-
stva pa so se realno zvišala za
1,2%.
Industrijska proizvodnja je
bila septembra za petino večja
kot avgusta in skoraj za 5%
večja kot v povprečju lanskega
leta. Pozitivne strukturne
spremembe v industriji pove-
čujejo pomen izvoznih panog,
kot je proizvodnja električnih
strojev in aparatov, ki je po-
stala vodilna po velikosti in
dinamiki blagovnega izvoza.
Tekstilna podjetja najugodne-
je ocenjujejo tok naročil iz tu-
jine. Podjetja predelovalne in-
dustrije izvozijo v povprečju
nekaj več kot polovico svoje
celotne proizvodnje. Najvišjo
izvozno dinamiko in produk-
tivnost dela imajo panoge, v
katerih je s svojimi ukrepi in-
tervenirala država. Mednje so-
dijo črna metalurgija, proiz-
vodnja bazičnih kemičnih iz-
delkov in papirna industrija.
V prvih osmih mesecih tega
leta so bile cene kmetijskih
proizvodov glede na enako ob-
dobje preteklega leta realno
višje za 1,8%. Zadnji dve leti
opažamo   močnejše   padanje
cen odkupa kmetijskih proiz-
vodov dmžbenih podjetij, kar
je posledica konkurence iz
uvoza, boljše letine in najbrž
gospodarnejšega obnašanja
proizvajalcev. Odkup bo še
porasel, saj letos pričakujemo
večjo kmetijsko pridelavo v
primerjavi z lanskim letom.
Nadpovprečen dvig cen v
turizmu je imel za posledico
padec števila nočitev tujih go-
stov, medtem ko so porasle no-
čitve domačih gostov (za
2,8%). Podatki o finančnih
učinkih deviznega turistične-
ga priliva pa kljub temu kaže-
jo boljšo sliko kot fizični ka-
zalci o gibanju turističnega
prometa, saj je bil priliv deviz
od potovanj nominalno višji za
30,7%. K rasti prejemkov od
turizma so največ prispevali
prihodki od igralnic. •
BOGDAN VUNJAK
Opešano ceijsico gospodarstvo
Gospoilarska moč še vedno na plečih industrije - Z izgubo poslovala skoraj tretjina podjetij na Celjskem
v območni gospodarski
zbornici Celje so pripravili po-
drobno oceno gospodarskih
razmer na celjskem območju,
v petnajstih občinah, ki jih
pokriva zbornica, deluje pri-
bližno 8 odstotkov slovenskih
podjetij, ki so lani ustvarila
7,7 odstotkov prihodkov slo-
venskega gospodarstva in kar
9 odstotkov slovenskih izgub.
Na splošno pa podatki kažejo,
da se je v primerjavi z letom
1993 gospodarska moč celj-
skega območja lani še poslab-
šala.
V proizvodni strukturi je na
našem območju najmočneje
zastopana proizvodnja repro-
materiala, sledi pa ji proizvod-
nja potrošnega blaga. Po veli-
kosti prevladujejo mala po-
djetja, njihov delež znaša že
dobrih 93 odstotkov, glede na
lastnino kapitala pa prevladu-
jejo zasebna podjetja, teh je 87
odstotkov, 10 odstotkov je še
vedno družbenih podjetij, 3
odstotke pa predstavljajo me-
šana podjetja. Po številu sub-
jektov je najmočneje zastopa-
no področje finančnih in po-
slovnih storitev (40 odstot-
kov), z 21 odstotki sledi trgo-
vina, na tretjem mestu je indu-
strija, ki pa še vedno ostaja
nosilec gospodarske moči na
Celjskem. Izrazito pa je po po-
datkih zbornice opešalo kme-
tijstvo, poslabšal se je tudi po-
ložaj gozdarstva ter prometa
in zvez.
Ponovno se je letos poslab-
šal likvidnostni položaj gospo-
darstva na našem območju. Že
februarja je bilo za 2,7 krat
več neporavnanih obveznosti
od razpoložljivih sredstev na
žiro račimih, avgustovski ob-
seg blokad pa je skoraj za 60
odstotkov višji od povprečja
lanskega leta. Avgusta je bilo
nad 5 dni blokiranih 436 prav-
nih oseb iz gospodarstva, kar
predstavlja skoraj petino vseh
poslovno aktivnih podjetij na
celjskem območju. Po obsegu
blokad je krepko na prvem
mestu industrija, nadpovpreč-
no povečan obseg blokad pa so
zabeležili še v gostinstvu in tu-
rizmu ter na področju finanč-
nih in drugih poslovnih stori-
tev. Z blokiranimi žiro računi
imajo težave tudi v zasebnih
podjetjih, ki pri poslovanju ni-
so obremenjeni z dediščino
preteklosti, avgusta je imelo
blokiran žiro račun 347 zaseb-
nih podjetij ali vsako šesto po-
slovno aktivno zasebno po-
djetje.
Skupna izguba gospodar-
stva na Celjskem je po podat-
kih Območne zbornice lani
znašala 10.581 mio SIT oziro-
ma 11,6 odstotkov vseh pri-
hodkov področnega gospodar-
stva. Izgubo so zabeležili v 656
podjetjih ali 28 odstotkih po-
djetij področnega gospodar-
stva, v teh podjetjih pa je bila
zaposlena slaba polovica vseh
delavcev s celjskega območja.
Največ izgub so ustvarila po-
djetja s področja industrije.
Po oceni zbornice je za nič
kaj ugodno gospodarsko sliko
na našem območju kriva pred-
vsem predraga država, stroški
državne režije zato ne bi smeli
presegati stroškov državne re-
žije    konkurenčnih    držav.
Kljub neštetim opozorilom go-
spodarstvenikov se finančna
nedisciplina še vedno povečuje
in gospodarstveniki niso več
prepričani, da bo za vzpostav-
ljanje reda dovolj samo tržiš-
če. Za utrjevanje finančne dis-
cipline bo po mnenju zbornice
kljub vsemu potrebna pomoč
države. Le-ta bo morala po-
skrbeti tudi za ustreznejšo po-
moč izvoznikom, ki so se zara-
di sedanje nezadostne podpore
znašli v velikih težavah.
. .......-   JB
Četrta javna dražha Sklada
Naprodaj tudi delnice številnih podjetij s celjskega območja
v prostorih Ljubljanske
borze bo 4. decembra četrta
javna dražba Sklada za razvoj,
na kateri bodo pooblaščene in-
vesticijske družbe kupovale
delnice oziroma poslovne de-
leže, ki so jih na Sklad prene-
sla podjetja v procesu lastnin-
skega preoblikovanja.
Predmet javnih dražb bo to-
krat 218 paketov 173 podjetij
in kupnina v višini približno
790 milijonov tolarjev. Na jav-
ni dražbi bo tokrat na voljo
kar precej delnic podjetij s
celjskega območja. Pooblašče-
ne investicijske družbe bodo
lahko kupovale delnice oziro-
ma poslovne deleže naslednjih
podjetij z našega območja: Av-
toprevozništvo in servisi Vele-
nje, Bohor lesna oprema Me-
stinje, Cestno podjetje Celje,
Cetis Celje, CZP Savinjski ob-
čan Žalec, Era Velenje, Hme-
zad Trgovina Žalec, Inde
Vransko, Koplast Slovenske
Konjice, Kovinotehna Celje,
Kovinska industrija Vransko,
Merx Avtotehnika Celje, Mik
Prebold, Multitrade Celje, Naš
čas Velenje, Polzela Tovarna
nogavic. Potrošnik Celje, Pro-
jektivni biro Velenje, Steklar-
na Boris Kidrič Rogaška Slati-
na, Tisk Velenje, TP Metro Ce-
lje, TP Moda Celje, Trgovsko
podjetje Radeče ter Elektroni-
ka Velenje, kjer paket vsebuje
43,93-odstotni prednostni de-
lež v osnovnem kapitalu druž-
be s predkupno pravico ostalih
družbenikov. Na tokratni jav-
ni dražbi pa bodo na prodaj
tudi delnice nekaterih večjih
slovenskih podjetij, med njimi
poslovnega sistema Mercator
Ljubljana, Term Čatež, Pivo-
varne Union, Droge Portorož
ter Fructala iz Ajdovščine.
IB
Republiški zavod za zaposlovanje -
Območna enota Celje
sporoča, da bo od 27.11.1995
poslovala na novi iokaciji
v Celju. Liublianska cesta 14
in ne več na Gledališkem trgu 7 in ulici 14. divizije 12.
Urad za delo Celje (prijave, odjave, štipendije)
ostaja še naprej na Gledališkem trgu 7.
V času od 24. do 30. novembra prosimo za razume-
vanje za morebitne motnje v poslovanju.
Veplas zakllučuje
lastninjenje
Odpravili oškodovanje, zato Je družbeni
pravobranilec umaknil tožbo
V prvi polovici letošnjega
leta se je portfelj podjetij v
lasti Sklada za razvoj pove-
čal za 18 podjetij, med dru-
gim je Sklad prevzel v svojo
last in upravljanja celotni
družbeni kapital podjetij, v
katerih je bilo v revizijskem
postopku ugotovljeno oško-
dovanje družbene lastnine.
Na seznamu teh podjetij je
bil s celjskega območja tudi
velenjski Veplas.
Inšpektorji Agencije za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje so pri reviziji
lastninjenja v 18 slovenskih
podjetjih ugotovili oškodo-
vanje družbenega kapitala v
obliki ustanavljanja vzpo-
rednih podjetij, odpisov ter-
jatev, sklepanja škodljivih
pogodb in podobnega. Na
podlagi revizijskih poročil je
družbeni pravobranilec po-
djetja tožil, po zakonu pa so
postala last Sklada za raz-
voj. V sedmih toženih po-
djetjih, med njimi tudi v Ve-
plasu, so oškodovanje že od-
pravili, uskladili razmerja v
skladu z zahtevami revizor-
jev, zato je družbeni pravo-
branilec umaknil tožbo.
Družbo Veplas iz Velenja
je družbeni pravobranilec
tožil zato, ker so nekateri za-
posleni v tem družbenem po-
djetju ustanavljali zasebna
podjetja in z Veplasom skle-
pali škodljive pogodbe. Ker
v začetku leta stanje še ni
bilo razčiščeno, je celotni
družbeni kapital Veplasa
prešel v last in upravljanje
Sklada za razvoj. Marca le-
tos se je potem Veplas izven-
sodno poravnal z družbenim
pravobranilcem, ki je uma-
knil vse tožbe o oškodovanju
družbene lastnine. Maja je
Sklad, ki se je medtem vpisal
v sodni register kot 100-od-
stotni lastnik Veplasa, ponu-
dil upravičencem 60 odstot-
kov lastniškega deleža v
družbi, upravičenci pa so
takšno ponudbo Sklada
sprejeli. Po soglasju Uprav-
nega odbora Sklada so v po-
djetju začeli z izračunava-
njem zadolžnic, izračun je
preverila revizija, potrdilo
pa ministrstvo za ekonomske
odnose in razvoj. Na osnovi
teh dogovorov so se v Vepla-
su lotili lastninskega preo-
blikovanja, ki bo predvido-
ma končano še letos.
IB
Jožko Čuk v Celju
Včeraj popoldne sta Ob.
močna gospodarska zbornica
Celje ter celjsko združenje Ma-
nager organizirala pogovor
celjskih gospodarstvenikov s
predsednikom Gospodarske
zbornice Slovenije mag. Jož.
kom Čukom. V prostorih Ce.
Ijanke je Čuk govoril o pere-
čih gospodarskih problemih,
povezanih s pripravami na
sprejem državnega proračuna
Slovenije za leto 1996 ter raz.
vojnih usmeritvah.
Novo vodstvo
Sugrosa
Skupščina podjetja Sugros,
največjega celjskega grosista,
je pred dnevi imenovala novo
vodstvo. Za vršilca dolžnosti
direktorja je bil imenovan po-
močnik direktorja Lojze
Forštner. Dosedanji direktor
in največji družbenik Sugrosa
Albin Sajnkarodhaja v pred-
časni pokoj. Obenem so v pod-
jetju poslali na začasno čaka-
nje približno 60 delavcev.
Menjava tudi
v Aurei
Nadzorni svet je razrešil tudi
dosedanjega direktorja celjske
Auree Slavka Horvata. Vods-
tvo podjetja je kot vršilec dolž-
nosti prevzel Branko Kukec,
Doslej je bil v podjetju vodja
finančno računovodskega
sektorja
Spremembe V
Gorenju Fining
Velenjska družba Gorenje
Fining-borzna leasing hiša se
je pred kratkim kapitalsko in
organizacijsko preoblikovala,
obenem pa spremenila tudi ime
družbe. Po novem se družba
imenuje aPining-storitve in
trgovina, njihov sedež pa bo
tudi v prihodnje na Prešemovi
8 v Velenju.
Zreška tržnica
vseljiva
Konec novembra bo tržnica
oziroma poslovno-trgovski
center v Zrečah zgrajen do če-
trte gradbene faze, keu- za bo-
doče lastnike pomeni, da bodo
lahko prevzeli prostore in jih
dokončno opremili. Objekt
gradi petrovško podjetje Inn-
tal, v njem bo devetnajst loka-
lov, velikih od 25 do 100 kva-
dratnih metrov. Za prostore bo-
do kupci morali odšteti 1990
nemških mark za kvadratni
meter, v mansardnih lokalih pa
od 1160 do 1260 nemških
mark v tolarski protivrednosti
Kot je povedal tajnik občine
Zreče Štefan Posilovič so z
več kot polovico bodočih last-
nikov že sklenili predpogodbe
o nakupu.
Odobrenih preko
900 programov
Agencija Republike Slove-
nije za prestrukturiranje in pri'
vatizacijo je doslej odobrila
918 programov lastninskega
preoblikovanja. V zadnjeiT
mesecu so lastninski prograin
odobrili naslednjim podjetjein
s celjskega območja: Železar-
na Ravne Kovinarstvo Ljubno^
Brivsko frizerski salon Slovef
ske Konjice, Ferralit Žalec,
snina Sopota Radeče, MesarS'
tvo Šentjur, TP Teko Celje ter
podjetju Jelen iz Slovenskih
Konjic. Temu konjiškem^
podjetju ter Kovinarstvu Ljub;
no je Agencija odobrila tudi
javno prodajo.
it. 47. - 23. november 1995
5
GOSPODARSTVO
Ifeleniska banka našla kupca
^ nakup 51-odstotnega upravljalskega deleža LB Splošne banke Velenje se je odločilo šest že obstoječih delničarjev
pni krog pri prodaji večin-
^ega deleža velenjske banke
|j zaključen. Delež so najprej
^nudili dosedanjim lastni-
[om. kajti takšen je postopek,
pa se tukaj ne bi našel ku-
bi večinski upravljavski
jeiež ponudili tudi drugim.
Največji lastnik upravljav-
jljih delnic velenjske banke, ki
je je odločil za prodajo le-teh
je Gorenje, poleg njega pa še
irije delničarji, podjetja Ve-
plas, Era in APS (Avtoprevoz-
(ištvo in servisi). Sest obstoje-
jib delničarjev, ki v strukturi
^nih delnic predstavljajo
približno deset odstotkov, se je
jdločilo za nakup teh delnic,
lako da je bojazen, da bi imel v
Janki absolutni delež nekdo
tretji, odveč. To pa je na nek
način tudi varovanje enako-
pravnosti vseh delničarjev.
Za podrobnejše informacije
010 prosili Rafka Berločnika,
direktorja LB Splošne banke
felenje.
Kako so razdeljene delnice v
rasi banki?
Največji delničar, če govori-
lo o rednih delnicah, je Gore-
ije. Delnice so sicer razdeljene
a petdeset odstotkov pred-
ostnih, ki so v rokah Nove
jubljanske banke in na petde-
et odstotkov rednih, od sled-
njih pa jih je nekaj manj kot
folovica v lasti Gorenja, ostale^
pa imajo še drugi delničarji.   |
Zakaj je po vašem mnenjui
Irišlo do prodaje večinskega 'j
jeleža? S
Ker so se za prodajo delnic »i
foleg Gorenja odločila še tri s
|ruga podjetja, za celoto
del teh delnic, je prišlo do pro-
daje 51-odstotnega deleža
banke. To ni nič čudnega na
tem kapitalskem trgu, tu gre
seveda za velike vsote denarja
in likvidna sredstva so v tem
času izredno pomembna. Del-
nice bank pa pomenijo na nek
način denar, ki je naložen, po
mojem prepričanju sicer ko-
ristno, vendar pa mi doslej ni-
smo izplačevali dividend, ker
smo skrbeli za ustrezno višino
kapitala. Če sem bolj konkre-
ten, paket, ki je vreden pri-
bližno 760 milijonov tolarjev,
je ogromna številka in od vsa-
kega podjetja je odvisno, ali bo
še naprej lastnik v banki ali pa
bo denar preusmerilo drugam.
O tem je Gorenje razmišljalo
že pred časom, zato ne vidim
nič nenavadnega v takšni od-
ločitvi.
Če se ne motim je Gorenje
sodelovalo tudi pri dokapitali-
zaciji vaše banke?
Seveda. Da smo do 30. sep-
tembra zbrali dovolj jamstve-
nega kapitala (štiri milijarde
osemdeset milijonov tolarjev)
je zaslužno tudi Gorenje, ki se
je že spomladi na zboru delni-
čarjev strinjalo s tem, da se
dobiček letošnjega leta porabi
za povečanje kapitala. Temu
smo pravzaprav prilagodili
politiko delitve dobička, saj
smo ga nalagali v rezerve. Vsi
delničarji so se strinjali s tem,
da je potrebno banko toliko
kapitalsko usposobiti, da nor-
malno dela s polno licenco.
Kdaj bodo podpisane po-
godbe o nakupu oziroma pro-
daji delnic, saj bo šele takrat
mogoče govoriti o uradno
sklenjenem poslu? Bi že lahko
povedali imena kupcev?
Prodajalce delnic ponudba
zavezuje, da te delnice proda-
jo. Toda dokler pogodbe niso
podpisane, nakup uradno še ni
opravljen, čeprav je do tega le
še pol koraka. Zato tudi o ime-
nih teh delničarjev ne bi želel
govoriti. V ponudbi je določe-
na tudi cena. V tridesetih dneh
je potrebno opraviti plačilo in
prej ko bo pogodba pripravlje-
na, prej bo opravljeno plačilo,
kar pa mislim, da je v interesu
prodajalcev. Stvari naj bi se
uredile do konca leta.
Bo v prihodnje vaša banka
začela tudi z izplačevanjem
dividend?
To bomo storili že v prihod-
njem letu, kajti takrat ne bo-
mo imeli več interesa, da bi
povečevali kapital, ker ga
imamo dovolj. Višino dividen-
de še nismo določili.
O kakšnih strategijah ste
razmišljali pri nadaljnjem raz-
voju banke? Se boste povezali
s kakšno večjo banko?
Ko govorimo o strategiji je
precej pomembno, kako in s
katero banko se bomo poveza-
li, čeprav je upravni odbor
sprejel neko usmeritev, da če
se že povezujemo, je to potreb-
no storiti z banko, kjer tehnič-
ne povezave ne bodo pretrgale
normalnih poslovnih tokov in
zahtevale dodatne stroške in
napore. Prav gotovo pa želimo
do neke mere ohraniti svojo
samostojnost. Banka se mora
kapitalsko povezati, ohraniti
pa pravno samostojnost. V ok-
viru teh bančnih povezav bo v
prihodnosti nujna groba raz-
delitev trga. Naš prostor bo
omejen na teritorialni obseg,
kjer lahko delujemo brez usta-
navljanja posebnih organiza-
cijskih enot, saj lahko z mo-
dernimi sredstvi prenosa hitro
dobimo ustrezne podatke in
smo v stiku s komitenti. Tudi
stikov s podjetji ni težko ohra-
njati brez ustanavljanja enot.
Ugotovili pa smo, da je na dru-
gi strani oblikovanje poslov-
nih enot za prebivalstvo zelo
draga zadeva.
Pred odločitvijo, da je pove-
zava vaše banke s kakšno več-
jo banko nujna, ste opravili
številne analize. Kakšne?
Zelo intenzivno smo pristo-
pili k analizi tega, ne le kaj
želimo za našo banko, ampak
tudi kaj je sploh mogoče. Obli-
kovali smo posebno skupino
pri upravnem odboru, pri-
pravljali projekcijo o razvoju
banke do leta 2000 in obdelali
vse teoretične možnosti, od
združitve z drugo banko, do
pridružitve druge k naši in ta-
ko dalje, ter na osnovi tega
sprejeli globalno stališče, da
popolnoma >prosti strelec< v
slovenskem prostoru naša
banka ne more biti. Smo pre-
majhni in zato je najbolj smo-
trno, da se kapitalsko poveže-
mo z večjo banko, ohranimo
pa pravno samostojnost.
DAMJANA SEME
LB Splošna banka Velenje je v
slovenskem prostoru na 15.
mestu s približno dvajset mili-
jardami tolarjev bilančne vso-
te in 225 zaposlenimi. Konec
septembra so imeli 1,25 od-
stotni delež v bilančni vsoti
vseh bank. V poslovanju z ob-
čani obvladujejo Zgornjo Sa-
vinjsko in Šaleško dolino,
medtem ko pri poslovanju s
podjetji presegajo tradicional-
ni prostor in so na petem me-
stu na področju dajanja in pri-
dobivanja kreditov. Banka je
letos za četrtino povečala bi-
lančno vsoto.
Čimprej čez Trejane
testarski dnevi v Celju - Prihodnje leto šest novih avtocestnih odsekov
Približno 500 strokovnjakov
eje minuli teden udeležilo le-
»šnjih cestarskih dnevov. Pr-
i dan srečanja so v Celju na-
Knili    strokovnim   proble-
lom, povezanim z izgradnjo,
I vzdrževanjem cest, drugi'
»n pa se je cestarskih dnevov *
deležilo še približno 100 slo-
mskih županov, ki so raz-
ravljali o konkretnih cestnih
roblemih v posameznih oko-
ih.
Cestarske dneve je odprl dr-
ivni sekretar za ceste v pro-
etnem ministrstvu Marjan
'^'ornik. Pohvalil je pravočas-
> pripravo predloga državne-
' proračuna za prihodnje le-
čeprav v prometnem mini-
rstvu niso povsem zadovolj-
il ker so se investicije s 35
"anjšale na 25 odstotkov,
'f bo po njegovem povzročilo
"P problemov. Zato pa bi za-
"isko podaljšanje zbiranja
*icinskega tolarja do leta
"04 po njegovih besedah v ce-
^omogočilo financiranje in
uresničevanje zastavljenega
avtocestnega programa.
Direktor Družbe za raziska-
ve v cestni in prometni stroki
Matija Vilhar je opozoril na
nujno pospešeno pripravo
strategije razvoja in prometne
politike države, nacionalni
program gradnje avtocest pa
je treba čimprej dopolniti z
nacionalnim programom za
celotno državno cestno omrež-
je. Drago Gostiša iz SCT pa je
v Celju govoril o organizirano-
sti gradbene operative ter
konkurenci. Slovenija se je po
njegovem mnenju popolnoma
odprla tuji konkurenci, doma-
ča podjetja pa je država pre-
pustila neenakopravni bitki s
tujci. V program gradnje avto-
cest bi morali po njegovi oceni
vključiti tudi gradnjo avtocest
iz Ljubljane proti Zagrebu ter
v smeri proti Jesenicam.
V sredo so se letošnjih ce-
starskih dnevov udeležili tudi
župani slovenskih občin, ki so
jim najprej predstavili priroč-
nik Ceste in promet. Pripravi-
la ga je Družba za raziskave v
cestni in prometni stroki, pri-
ročnik pa vsebuje strokovna
pojasnila o tem, kako gospo-
dariti s cestami, jih vzdrževati
in načrtovati. Strokovno sre-
čanje so zaključili z okroglo
mizo na temo izgradnja cest v
Sloveniji v letošnjem in pri-
hodnjem letu. Na njej je Mar-
jan Dvornik povedal, da je za
prihodnje leto že zagotovlje-
nih 17 milijard tolarjev za iz-
gradnjo avtocest in 15 milijard
tolarjev za izgradnjo ostalih
cest. To pomeni pozitiven pre-
mik v smeri financiranja iz-
gradnje novih cest, po drugi
strani pa je za redno vzdrževa-
nje cest v prihodnjem letu za-
gotovljena milijarda tolarjev
manj kot letos.
Po besedah predsednika
Dars Jožeta Brodnika je za
prihodnje leto v Sloveniji
predvidena  izgradnja  šestih
novih avtocestnih odsekov,
dvestotim kilometrom že zgra-
jenih avtocest v Sloveniji pa
naj bi v prihodnjih letih dodali
še 500 kilometrov novih avto-
cest. Prihodnje leto bi morali
za izgradnjo avtocest zagoto-
viti 35 milijard tolarjev ter za-
gotoviti še štiri milijarde to-
larjev za vzdrževanje. Sprejem
nacionalnega programa grad-
nje avtocest v državnem zboru
pa je po Brodnikovi oceni po-
zitivna odločitev, saj je držav-
ni zbor s tem sprejel povečan
obseg gradnje avtocest. Pred-
sednik odbora za infrastruk-
turo in okolje v državnem zbo-
ru Žare Pregelj pa je v Celju
menil, da pomeni sprejetje na-
cionalnega programa zgolj os-
novno vodilo pri izgradnji, de-
jansko bo pot do uresničitve
ciljev še zelo dolga in težka. Še
posebej bo treba pohiteti pri
gradnji avtoceste med Ljub-
ljano in Mariborom ter rešiti
problem izgradnje avtoceste
čez Trojane. Na tem odseku se
pojavljajo težave zaradi loka-
cijskih načrtov. Če pa avtoce-
ste preko Trojan ne bodo zače-
li intenzivno graditi prihodnje
leto, se bo pričetek gradnje po
Pregljevi oceni časovno zelo
zavlekel.
NG, IB
Foto: EDI MASNEC
Novo vodstvo
Toper Mode
v celjskem podjetju To-
per Mode so po razrešitvi
direktorja Ivana Kramerja
imenovali novo vodstvo.
Direktorsko mesto je prev-
zel Alfred Božič, nekdanji
predsednik izvršnega sveta
v Mozirju.
IB
Solidna donosnost
vzajemnih skladov
Piše Bojan Gradišnik
Še pred tremi leti je malok-
do v Sloveniji poznal pojem
investicijski sklad, danes pa je
situacija bistveno drugačna.
Nimamo samo še klasične
investicijske družbe, vendar se
bodo tudi te pojavile na našem
trgu kapitala. Vsi omenjeni
skladi so ustanovljeni z name-
nom zbiranja sredstev velike-
ga števila komitentov in inve-
stiranja tako zbranih sredstev
pretežno v vrednostne papirje.
Poznamo odprte in zaprte
sklade. Pri odprtih skladih -
vzajemni skladi — lahko inve-
stitor vsak trenutek iz sklada
izstopi ali pa vsak trenutek
kupi točke sklada po dnevno
objavljeni vrednosti točke
sklada. Pri zaprtih skladih- pa
lahko delničar proda delnice
sklada na borzi, seveda po trž-
ni vrednosti. Sklade upravlja-
jo za to usposobljeni uprav-
Ijalci, ki si seveda za upravlja-
nje zaračunavajo provizijo.
Odstotek te provizije in od
kakšne osnove se ta provizija
računa, je zelo pomemben.
Zadnje dni lahko spremljamo
preko sredstev javnega obveš-
čanja polemike o provizijah, ki
jih zaračunavajo družbe za
upravljanje pooblaščenim in-
vesticijskim skladom. Investi-
cijske sklade poznajo v razvi-
tih tržnih ekonomijah že dolgo
in so se zaradi svojih prednosti
(manjše tveganje, izkušeni
upravljavci, prihranek časa,
dobra likvidnost, manjši stro-
ški, samostojna izbira rizika,
zunanji nadzor in javnost po-
datkov) zelo uveljavili.
Za vzajemne sklade, ki de-
lujejo pri nas lahko rečemo, da
so letos zelo donosni. Povpreč-
ni donos vzajemnih skladov je
21%. Naraščanje tečaja marke
in pritok svežega kapitala na
borzo je posredno popravil do-
nose skladov, ki so sedaj višji
kot pa tolarske in devizne ve-
zave. To je normalen pojav,
ker se po teoriji od vzajemnih
skladov pričakujejo višji do-
nosi od vezav v bankah. Seve-
da so tudi znotraj vzajemnih
skladov donosi različni. Naj-
nižji donos v tekočem letu
4,3% je prinesla naložba v
sklad Nika s.p.d., najvišji do-
nos v tekočem letu pa je prine-
sla naložba v sklad Diver, ki
ga upravlja družba za uprav-
ljanje Proficija-Dadas. Nalož-
ba v sklad Diver je prinesla
48% odstoten donos, ali pre-
prosteje zapisano, investitor,
ki je konec leta 94 vložil v ta
sklad 100 tolarjev, lahko sedaj
dvigne skupno 148 tolarjev. V
Celjski borzno posredniški hi-
ši tržimo vse sklade, ki jih
upravlja Proficija-Dadas. In-
vestitorji lahko pri nas dobijo
natančna pravila upravljanja
za vse štiri skalde (Diver, Neli,
Rastko in Herman Celjski).
Banka Slovenije se je odlo-
čila, da s svojimi vrednostnimi
papirji-blagajniškimizapisi-
ne bo obračala trga kapitala
na glavo, kot je naredila pred
dobrim letom dni. Še danes ni
jasno, ali je šlo pri prvi izdaji
blagajniških zapisov z nakup-
nim bonom resnično za zasle-
dovanje makroekonomskih ci-
ljev ali je šlo za enostavno na-
pako z izdajo preveč donosne-
ga kratkoročnega VP. Zanimi-
vo je, da so vse kasnejše izdaje
blagajniških zapisov manj do-
nosne. Pri četrti izdaji blagaj-
niških zapisov je obrestna me-
ra znižana iz 9 na 8%. Pri to-
larskem zapisu je možno uve-
ljaviti 5 nakupnih bonov, pri
deviznem pa največ 4, če se
vpiše blagajniški zapis na leto
dni.
Delnice Pivovarne
Laško
v začetku decembra bo mo-
goče na Celjski borzni hiši
prodati delnice Pivovarne La-
ško G serije. Vse ki jih v zvezi s
prodajo delnic Pivovarne La-
škoza zanima kaj več vabimo,
da se obrnejo na nas.
Št. 47. - 23. november 1995
POOOPKI

Prvi koraki so narejeni
Pogovori laške In radeške občine o delitveni bilanci
»Osebno sem s pogovori zadovo-
ljen, saj smo sc predstavniki obeh
občin prvič sestali v tako širokem
krogu. Res je, da smo se najprej
lotili tistih problemov, ki jih bomo
rešili najlažje, vendar smo s tem na-
redili vsaj prve korake h končnemu
cilju, to pa je razdelitev premoženja
bivše laške občine med obe novi.
Potrebno je sicer bilo nekaj dopove-
dovanja, vendar pa se, kar je zelo
pomembno, nismo kregali.«
Tako je nedavni sestanek v Rade-
čah ocenil laški župan Peter Hra-
stelj, ki je prepričan, da se bosta po
nekajmesečnem zatišju, ki pa je bilo
le navidezno, saj so ostre puščice na
račun delitve premoženja ves čas
letele z ene ali druge strani, obe
občini končno začeli strpno dogo-
varjati in kmalu opravili delitveno
bilanco. Tako Laščani kot Radečani
potrebujejo skupna stališča tudi za-
radi nekaterih zahtev do države. S
finančnim ministrstvom se morajo
namreč dogovoriti okrog pokriva-
nja dolga, ki ga bo zaradi izdaje
obveznic bivše skupne občine treba
odplačevati do leta 2001. Laška ob-
čina je morala letos sama zagotoviti
135 milijonov tolarjev za izplačilo
četrtega kupona obveznic, zaradi
česar je v občinski blagajni ostalo
do konca leta le še malo denarja.
Ker so denar, zbran s prodajo ob-
veznic, trosili tudi v Radečah, so se
predstavniki obeh občin dogovorili,
da si bodo dolg razdelili tako, da
bodo Laščani pokrivali 83, Radeča-
ni pa 17 odstotkov obveznosti. Tak-
šen dogovor je le začasen in ga bo v
prihodnjih dneh treba še uskladiti,
dokončno pa bodo problem uredili
pri delitveni bilanci.
Čeprav tudi v Radečah poudarja-
jo, da sta občini s prvim sestankom
naredili trdne temelje za skupno re-
ševanje delitvenih problemov, pa po
drugi strani v Laškem pravijo, da
nekaterim zahtevam radeške občine
ne nameravajo ugoditi. Gre zlasti za
ustanoviteljske pravice do nekate-
rih javnih zavodov, saj v Radečah
hočejo, da bi imela laška občina so-
ustanoviteljske pravice tudi nad
njihovim zdravstvenim domom, Ra-
dečani pa želijo držati roko nad la-
škim Kulturnim centrom in nad
zdraviliščem. Župan Peter Hrastelj
pravi, da takšnega predloga občina
Laško v nobenem primeru ne misli
sprejeti, zato bodo o ustanovitelj-
skih pravicah ene in druge občine še
govorili na naslednjih sestankih.
Velik korak naprej pa sta obe občini
naredili v zvezi s spornim novim
zdravstvenim domom v Radečah.
Za sedaj sta se namreč dogovorili,
da bosta lanski dolg do izvajalca,
trboveljskega Rudisa, poravnali iz
skupnega računa obeh občin, po-
rabljena sredstva pa bodo do spre-
jetja delitvene bilance bremenila
proračuna obeh občin.
JANJA INTIHAR
Nove generacije snubijo kupce
Velike Investicije v razvoj Gorenjevih veliklb gospodinjskih aparatov so v prid ekološkim zahtevam,
ekonomičnosti in estetskemu videzu
v Gorenju Gospodinjski
aparati so letos izdelali 8-mili-
jonti pralno pomivalni stroj, v
ponedeljek, 20. novembra, pa
je s tekočega traku pridrsel še
jubilejni 15-milijonti hladilno
zamrzovalni aparat.
Ob tej priložnosti so v po-
djetju predstavili obseg in uči-
nek naložb, ki so se jih lotevali
v minulih petih letih, pri tem
pa se še posebej osredotočili
na pomen posodabljanja hla-
dilno zamrzovalnih aparatov.
Ravno usposobitev tehnologij
za proizvodnjo ekološko pri-
jaznih hladilno zamrzovalnih
aparatov je namreč veljala za
enega največjih in najzahtev-
nejših projektov v celotnem
podjetju.
V razvoj vseh treh progra-
mov - programa hladilno za-
mrzovalnih, pralno pomival-
nih ter kuhalnih aparatov - so
letno vlagali od 20 do 25 mili-
jonov nemških mark, od tega
skoraj polovico v napredek
hladilno zamrzovalne tehnike.
Po besedah mag. Jožeta Doli-
narja, namestnika generalne-
ga direktorja Gorenja Gospo-
dinjski aparati, so dali pred-
nost ekološkim zahtevam in
pred dvema letoma pričeli in-
tenzivno izvajati projekt, v ka-
terem so pri izdelavi hladilno
zamrzovalnih aparatov nado-
mestili ozračju škodljive fre-
one z neškodljivimi snovmi. V
projektu, ki je zanje pomenil
velik finančni zalogaj, je še de-
jal Dolinar, jim država ni po-
nudila nobene pomoči razen
kredita v višini 637 tisoč nem-
ških mark, ki pa so ga morali
vrniti. Samo za posodobitev
tehnologij v omenjenem pro-
gramu so porabili 15 milijonov
nemških mark, veliki pa so bili
tudi stroški testiranja, opreme
in izdelave prototipov. V Go-
renju so tako med prvimi na
svetu opustili proizvodnjo hla-
dilno zamrzovalnih aparatov s
halogeniziranimi ogljikovodi-
ki, ki vmičujejo ozonski plašč.
Do vrhunskih ekoloških izdel-
kov pa jih je čakalo še dodatno
poglabljanje razvojne dejav-
nosti ter prilagajanje ekonom-
skim in estetskim merilr
Enakim trendom so b- .ili
tudi v dveh preostalih progra-
mih in precej posodobili pral-
no pomivalno ter kuhalno teh-
niko. Osredotočajo se na izde-
lavo cenovno konkurenčnih
izdelkov, ki so lepi in obenem
varčni pri porabi energije,
imeli pa naj bi še marsikakšno
drugo prednost. Gorenjevi
pralni stroji imajo, denimo,
edini na svetu odpiranje vrat
na levo ali desno stran, kar
omogoča poljubno prilagaja-
nje prostoru. Tudi kuhalna
tehnika ne zaostaja v razvoju;
v Gorenju opažajo, da narašča
predvsem povpraševanje po
vgradnih kuhalnih aparatih,
zato so letos posodobili celot-
no generacijo tovrstnih izdel-
kov. V naslednjem letu pa na-
črtujejo razširitev proizvodnje
steklokeramičnih kuhalnih
aparatov.
Nova generacija velikih go-
spodinjskih aparatov je izšla
iz naložb v sodobne tehnologi-
je, prav te pa omogočajo po-
djetju, v katerem izvozijo kar
95 odstotkov svojih izdelkov,
možnost konkurenčnega na-
stopa na svetovnih tržiščih.
KSENIJA LEKIČ
V Gorenju Gospodinjski aparati so pred tremi dnevi izdelali \
jubilejni 15-milijonti hladilno zamrzovalni aparat. Dnevna pro-
izvodnja dopušča izdelavo 3.700 hladilno zamrzovalnih apa-'
ratov. i
Izvoljeni stalni odbori In komisije
Od uvedbe nove lokalne sa-
mouprave so pri celjskem ob-
činskem svetu delovale začas-
ne komisije in odbori, po dese-
tih mesecih pa so svetniki iz-
volili stalne sestave za 6 odbo-
rov in komisij, ponovno pa bo-
do razpravljali o sestavu Te-
harske komisije ter komisije
za vloge in pritožbe ter med-
narodna vprašanja.
Stalni odbori in komisije
celjskega občinskega sveta so
9-članski, odbor za finance in
premoženjska vprašanja vodi
Bernard Krivec, za družbene
dejavnosti Borut Alujevič, za
okolje in prostor ter komunal-
no gospodarstvo mag. Ivan Er-
žen ter za gospodarstvo Ivan
Ferme. Statutarni komisiji ter
komisiji za mandatna vpraša-
nja, volitve, imenovanja, priz-
nanja in nagrade bo predsedo-
val mag. Franc Knafelc. Celj-
ski svetniki so pristojni komi-
siji za imenovanja vrnili v pre-
učitev predlog za sestavo ko-
misij za mednarodna vpraša-
nja, za vloge in pritožbe ter
Teharske komisije, ponovno
pa bodo razpravljali tudi o
imenovanju komisije za kme-
tijstvo. IS
Denar za ceste
Občina Vitanje pričakuje v
letošnjem proračunu 8,5 mili-
jona tolarjev presežkov, ki jih
bo verjetno porabila za nalož-
be v cestno gospodarstvo.
O predlogu rebalansa prora-
čuna bodo danes govorili člani
občinskega sveta. Pričakujejo,
da bodo letos za zagotovljeno
porabo dobili 30 milijonov to-
larjev, za finančno izravnavo
in zagonske stroške 63 milijo-
nov, ostalih prihodkov pa naj
bi bilo za 2 milijona tolarjev,
skupno torej 95 milijonov to-
larjev. Največ bodo porabili za
izobraževanje, kar 22,2 milijo-
na tolarjev, že na drugem me-
stu je dejavnost občinskih or-
ganov z 18,9 milijona, na tret-
jem pa so ceste s 14 milijoni
tolarjev. Zaradi velikih potreb
po posodobitvi cest v občini
bodo predvidoma zanje pora-
bili tudi presežek prihodkov v
višini 8,5 milijona tolarjev
(načrt odhodkov je sicer skup-
no 86,5 milijona tolarjev).
V občini pa imajo tudi kar
nekaj družin in posameznikov,
potrebnih pomoči. Tudi to je
eden izmed razlogov, da so na
tokratno sejo sveta povabili
direktorico Centra za socialno
delo v Slovenskih Konjicah,
Mileno Verdev. Večina dnev-
nega reda pa je že po običaju
namenjena ureditvam posa-
meznih cestnih odsekov. To-
krat pa bodo govorili tudi o
sklopu, povezanim z reorgani-
zacijo Javnega zavoda Celjske
lekarne.
MBP
Atomske dohitevalo Rogaško
Več gostov kot lani le v osmih zdraviliščih
Do konca oktobra je sloven-
ska naravna zdravilišča obi-
skalo nekaj manj kot 234 tisoč
domačih in tujih gostov, od te-
ga jih je bilo v šestih zdraviliš-
čih na Celjskem blizu 100
tisoč.
Po podatkih Skupnosti slo-
venskih naravnih zdravilišč se
je obiskanost naših zdravilišč
v primerjavi z lani povečala za
pet odstotkov. Več je bilo
predvsem domačih gostov, tuj-
cev je bilo manj za tri odstot-
ke. Skupni podatki o nočitvah
pa kažejo, da so številke pri-
bližno takšne kot lani, saj so
več nočitev zabeležili le v po-
lovici zdravilišč. Na Celjskem
so imeli manj nočitev v zdravi-
lišču Dobrna, Laško in v Ro-
gaški Slatini, kjer pa so dose-
gli najslabše rezultate tudi v
slovenskem in ne le v regij-
skem merilu. Število nočitev
domačih gostov je bilo namreč
manjše za 17 odstotkov, tujih
za 11 odstotkov, manjša kot
lani pa je bila tudi obiskanost,
saj je Rogaško do konca okto-
bra obiskalo za 16 odstotkov
manj domačih in za 13 odstot-
kov manj tujih gostov. Roga-
ška Slatina je letos izgubila
precej gostov iz Italije, občut-
no manj pa je bilo tudi Avstrij-
cev in Nemcev.
Povsem drugače je v Atom-
skih toplicah, ki so po obiska-
nosti drugo naše najuspešnejše
zdravilišče. Več je bilo tako
domačih kot tujih gostov, le-
teh je bilo do konca oktobra v
primerjavi z enakim lanskim
obdobjem več kar za 38 od-
stotkov, povečalo pa se je tudi
število nočitev. Če se bo takšen
trend nadaljeval tudi v pri-
hodnjih mesecih, bodo Atom-
ske po številu gostov kmalu
dohitele    Rogaško    Slatino.
Skozi vse leto beležijo izredno
dobro obiskanost tudi v naj-
mlajšem slovenskem zdraviliš-
ču - v zreških Termah, kjer so
že do konca oktobra imeli toli-
ko gostov kot lani v celem letu.
JI
Po utečenih tirnicah
v Žalcu potrdili rebalans proračuna, ki
je za strokovne službe spet sporen
žalski svetniki so na četrt-
kovi seji nadaljevali z doseda-
njim načinom dela in spet po-
trjevali amandmaje, ki so po
trditvah občinskega finančni-
ka Lojzeta Posedela v nasprot-
ju z zakonom ali pa so spre-
jemljivi samo pogojno.
Rebalans letošnjega prora-
čuna so svetniki sprejeli po hi-
trem postopku in sicer z neka-
terimi dopolnili, ki so jih zah-
tevale stranke slovenske po-
mladi. Med drugim so sprejeli
amandma, po katerem naj bi
za obnovo glasbil v štirih žal-
skih godbah namenili štiri mi-
lijone tolarjev, niso pa določi-
li, od kod bodo za to vzeli po-
treben denar. Ta odločitev
svetnikov bi bila sprejemljiva,
če bo odbor za negospodarstvo
prerazporedil sredstva za kul-
turo. Z amandmaji so nadalje
namenili deset milijonov to-
larjev za predčiščenje odplak v
mlekarni Arja vas, podprli do-
datno gramoziranje cest in za-
vrnili   vsakršne   spremembe
postavke za plače v kulturi,
kar je po trditvah strokovnih
služb v nasprotju z zakonom.
Lojze Posedel opozarja, da
sprejem amandmajev strank
slovenske pomladi pomeni tu-
di prekinitev pogodbe za iz-
gradnjo že začetih del kanali-
zacijskega kolektorja med
Polzelo in Šempetrom.
V zvezi z obravnavo spre-
memb odloka o sistemizaciji v
občinski upravi ter statuta,
kar je na predzadnji seji pov-
zročilo protestni odhod župa-
na Milana Dobnika s seje sveta
pa so se svetniki odločili, da
bodo o spremembah sicer go-
vorili, vendar naj se odlok
sprejema po normalnem, ne pa
po hitrem postopku kot je to
zahteval župan. V osnutku
proračuna za prihodnje leto,
so tokrat še zahtevali svetniki,
pa morajo biti prihodki in od-
hodki prikazani po posamez-
nih krajevnih skupnostih, ne
pa enotno za celotno občino.
IB
Spe! Dolga vas
DOLGA VAS, 17. novem-
bra (Dnevnik) - Mejni prehod
Dolga vas so v četrtek ponoči spet
zaprti tovornjaki. Vozniki trdijo,
da ne držijo radijska sporočila, da
je čakalna doba krajša od treh ur.
Pred prehodom je obstalo 60 tež-
kih vozil, vozniki pa so zahtevali
pogovor s predstavniki vlade. Po
večumih pogajanjih in novih zah-
tevah so umaloiili zaporo in napo-
vedali novo za 30. november, &
zahteve ne bodo uresničene.
Sporazum pred
verifilcacijo
LJUBLJANA, 19. novem-
bra (Delo) - Iz New Vorka seje
vrnila slovenska delegacija, ki jes
predstavniki konzorcija komer-
cialnih bank (ICC) usklajevala be-
sedilo predlaganega sporazuma, s
katerim naj bi obe strani uredili
medsebojne odnose, Slovenija pa
naj bi z njim prevzela 18 odstot-
kov dolga bivše Jugoslavije. Zad-
njo besedo pred verifikacijo bo
imel slovenski parlament.
Koalicija O Tajnikarju
LJUBLJANA, 20. novem-
bra (Delo) - Predsedniki vlad-
nih strank dr. Janez Dmovšek,
Lojze Peterle in Janez Kocjančič
so se seznanili z ugotovitvami, do
katerih je prišla delovna skupina,
ki proučuje utemeljenost očitkov,
navedenih v vloženi interpelaciji
zoper ministra za gospodarske de-
javnosti dr. Maksa Tajnikarja k
ugotovitev izhajam, da se minister
ni osebno okoriščal, niti ni imel te-
ga namena, v škodo države ali pod-
jetja Tam in daje minister v po-
stopkih sanacije sicer napravil na-
pake, vendar pri tem ni šlo za mal-
verzacije. Neodvisno od postop-
kov v zvezi z interpelacijo pa je
treba storiti vse za sanacijo Tarna,
je menila koalicija
Nižje polcojnine
LJUBLJANA, 20. novem-
bra (Delo) - Pokojnine bodo ta
mesec nižje za 0,7 odstotka, ker
so se za enak odstotek znižale
tudi septembrske povprečne pla-
če v gospodarstvu. Najnižja po-
kojnina je tako 15.819 tolarjev,
najnižja pokojnina za polno de-
lovno dobo 38.418 tolarjev,
kmečka starostna oziroma dru-
žinska 19.209, najvišja pokojni-
na za polno delovno dobo pa od
176.417 do 194.818 tolarjev,
odvisno od datuma upokojitve.
SKD za predčasne
volitve
UUBLJANA, 20. novem-
bra (Delo) - Člani izvršilnega od-
bora SKD so sklenili, da bodo
predlagali predčasne volitve, ki naj
bi bile spomladi prihodnje leta
Med razlogi navajajo upad dina-
mike sbvenske f)reobrazbe na goS;
podarskem in drugih področj ih, ki
se lahko zaradi volilnega taJctizi-
ranja še poslabša Ker bi bilo na-
daljevanje takega razvoja škodlji-
vo, predlagajo predčasne volitve.
Opozarjajo tudi na nepravilnosti
pri delovanju delniške družbe Mo-
bitel, katere skupščino vodi dr. J*
nez Dmovšek.
Dranost dnevnilcov
porasla
LJUBUANA, 20. novem-
bra (Večer) - Najbolj brani slo-
venski dnevniki so še naprej Slo-
venske novice, sledijo jim Delo.
Večer, Dnevnik in Slovenec. To
je ena od ugotovitev raziskave o
branosti, poslušanosti in gledano-
sti slovenskih medijev Mediana^
Podatkov o dnevniku Republik"
v pregledu ni, saj jim objave po-
datkov v raziskavi niso dovolilij
V zadnjem času seje zmanjšala 1^
branost Slovenca drugim javnosl
namenja več pozornosti.
it. 47. - 23. november 1995
T"
AKTUALNO
Celjski ohrtniki terjajo odgovore
^'^7««f«{^?' o^ooiforl, kako botlo ¥ mestu reševali težave zaraUI HenacIonallzacUsklh
postopkov In uredili poležal Hellcltarnlh dejavnosti »»'^a^u^nm
i Pritožbe obrtnikov in samo-
ijtojnih podjetnikov iz starega
mestnega jedra, predvsem Go-
sposke ulice in Glavnega trga
y Celju, so pred dnevi podprli
ttidi v Območni obrtni zborni-
jti Celje.
Kot smo že pisali, je peticijo
I zahtevami za spremembe
prometnega režima in modre
cone v središču mesta, politike
najemnin za poslovne prostore
(s 40 odstotnim pribitkom za
prostore v pritličju) in komu-
nalnih taks v najožjem mest-
nem središču na vodstvo Mest-
ne občine Celje naslovila sku-
pina obrtnikov in samostojnih
podjetnikov. Z območja Go-
sposke ulice, Slomškovega in
Glavnega trga. Trga celjskih
Imezov, Razlagove in Koceno-
ve ulice, da naštejemo le neka-
tere, se je nabralo za kakšnih
10 strani podpisov in žigov,
njihove zahteve pa so z nekaj
vprašanji Stanovanjskemu
skladu Mestne občine Celje
oziroma njegovemu upravne-
mu odboru dopolnili še v Ob-
močni obrtni zbornici Celje.
Zbornični predsednik Zvon-
ko Juteršek in predsednik
zbornične skupščine Franc
Mihelin prosita za razgovor,
na katerem bi z vodstvom Sta-
novanjskega sklada kot gospo-
darjem poslovnih prostorov v
mestu skušali najti odgovore,
na pereča vprašanja povezana
z denacionalizacijskimi po-
stopki, položajem deficitarnih
obrtnih dejavnosti ter mož-
nostmi dajanja koncesij za do-
ločene dejavnosti v mestu.
V pismu pojasnjujeta, da je
večina obrtnikov, ki opravlja
svojo dejavnost v najemniških
poslovnih prostorih v celjskem
mestnem središču, z lastnim
denarjem uredila lokale. Ta-
krat je veljal dogovor, da se
vložen denar upošteva pri do-
ločanju višine najemnin, ob
denacionalizacijskih postop-
kih in vračanju poslopij upra-
vičencem, pa se jim ta doku-
mentirano dokazani denarni
vložek ne priznava. V obrtni
zbornici podpirajo načelo pra-
vičnosti pri denacionalizaciji,
vendar opozarjajo, da nastaja-
jo številne nove, še kako bole-
če krivice. Zato od Mestne ob-
čine Celje pričakujejo, da bo
sodelovala v iskanju ustreznih
rešitev za prehodno obdobje.
V Območni obrtni zbornici
še sprašujejo, kako je z občin-
sko podporo deficitarnim de-
javnostim, malim obrtnikom,
zvečine rokodelcem, ki zgolj z
lastnim delom komaj zaslužijo
za preživetje, nikakor pa ne za
visoke najemnine za poslovne
lokale. V središču mesta, spet
v Gosposki ulici, je zaradi tega
zaprlo vrata kar nekaj obrato-
valnic (čevljarstvo, zeliščna le-
karna in podobno), ki pa jih
ljudje še kako pogrešajo. So za
te obrtnike v mestu sploh za-
gotovljeni nadomestni, >cenej-
ši< lokali, ali bodo Celjani
ostali brez teh storitev? In ne-
nazadnje, ali ne prinašajo živ-
ljenje v mestno središče prav
te dejavnosti? Kakšen bo
mestni utrip, če bodo te obra-
tovalnice v celoti nadomestile
le okrepčevalnice in bifeji?
V zaščito tem malim obrtni-
kom storitvenih dejavnosti v
obrtni zbornici še sprašujejo,
ali je v mestu Celju sploh dolo-
čen način ravnanja oziroma
gospodarjenja s poslovnimi
prostori. Odpirajo vprašanje
možnosti določanja neke vrste
dejavnostnih koncesij za posa-
mezne lokale in se sprašujejo,
ali se lahko v prostoru, kjer je
bilo vrsto let čevljarstvo, kar
čez noč odpre drugačen lokal,
ali pa bi nemara vendarle bilo
smiselno, da se v njem, čeprav
z drugim obrtnikom, nadaljuje
čevljarska dejavnost.
Obrtniki so svoja vprašanja
naslovili na Stanovanjski
sklad, z njimi pa seznanili tudi
celjskega župana Jožeta Zim-
ska in svetnike Mestne občine
Celje. Zdaj so, vsaj za odgovo-
re, na potezi slednji.
IVANA STAMEJČIČ
Ranjena zelena pljuča
drevia In grmičevja na javnih zelenih površinah sredi Celja ne gre striči in
obrezovati na lastno pest - Kdaj si bodo javori na Celovški g in 11 opomogli?
Sredi prejšnjega tedna, v
jredo, so ob parkiriščih na
Celovški 9 in 11 v celjski so-
seski Nova vas na željo
manjšega dela stanovalcev
obrezali oziroma obžagali
bkšnih 10,11 dreves. Gre za
različne vrste javorov, pa tu-
di kakšna breza in bor sta
bila vmes, ki so tod rasli pri-
bližno 20 let. Nespametna in
bt se je kasneje izkazalo tu-
ili strokovno povsem nepri-
nerna odločitev je seveda
irizadela večino stanoval-
tev, s posegom v okolje pa se
idaj ukvarjajo komunalni
Inšpektorji.
»Glavna zamera tem dre-
fesom je bila, da se zaradi
[ošatih krošenj ne vidi na
parkirišče, kjer so parkirani
ivtomobili zaradi pogostej-
ših vlomov v večji nevarno-
sti. Posamezniki so se prito-
ievali, da jih drevesa pre-
prosto >motijo<, drugi spet pa
10 se nanje jezili v času cve-
lenja. ko so bili nekateri av-
tomobili popackani zaradi
epljive tekočine,« pojasnju-
jejo prizadeti stanovalci, ki
Pečine pred opravljenim
obrezovanjem in žaganjem
teves za poseg sploh niso
vedeli.
Ob tem pa Alenka Polut-
"ik-Kocuvan, arhitektka, ki
ievse svoje življenje posveti-
la urbanističnemu načrtova-
iju poudarja, da so bila vsa
"menjena drevesa tod skrb-
lo načrtovana in posajena z
"amenom. S takšnim, ki za-
gotavlja mestnim soseskam
■»ožnost zdravega življenja,
vlago in kisik v ozračju,
ftortikultuma strokovnjaki-
nja za urejanje krajine Ja-
Senka Leban je ob tem še
'oliko bolj prizadeta, saj
ffavi, da so se javorov lotili
" najbolj neprimernem času.
"^e samo, da je bil v dreve-
sih še sok, starost okoli dvaj-
setih let je za te vrste dreves
"^jneprimemejša za tako
"■^sežno obrezovanje in ža-
?*nje. Drevesa so v polni
''jenjski moči in trajalo bo
o let, da se bodo obrasla,
i^akšni meri pa se bodo
orasla, bomo lahko ocenje-
ni! šele takrat,« pojasnjuje
^•"okovnjakinja, sicer poo-
'^ščena sodna cenilka.
I ^daj, ko so javori ob Ce-
^^ki 9 in 11 že obrezani in
"žagani, je prepozno za
,§otavljanje, zakaj in kako
2^0 posega sploh prišlo. Po-
j^^^bno pa je tisto, na kar
^"^ovalci tega dela Nove
vasi opozarjajo. Na dejstva
namreč, da je v Celju z odlo-
ki urejena skrb za vse javne
zelene površine v mestu in
da lahko samovoljno, čeprav
morda dobronamerno rav-
nanje krajanov povzroči ve-
liko škodo. Konec lanskega
avgusta so namreč poslanci v
občinski skupščini sprejeli
dopolnitve odloka o javni
snagi in videzu naselij, s ka-
terimi so natančno opredelili
ravnanje z zelenimi površi-
nami. V njem je zapisano, da
je za vzdrževanje in posege
na teh površinah potrebno
dovoljenje upravnega orga-
na oziroma soglasje pooblaš-
čene strokovne institucije,
sicer se posegi sankcionirajo.
Za nestrokovno in škodljivo
ravnanje s temi površinami
so seveda predpisane tudi
kazni, in le za primer: za po-
škodovano oziroma uničeno
drevo na javnih zelenih po-
vršinah v Celju se storilca
kaznuje z 20 do 120 tisoč to-
larji.
O tem velja opozoriti še na
nekaj. Podjetniki, ki so regi-
strirani za tovrstno dejav-
nost, natančno poznajo
predpise in vedo, kakšna do-
voljenja je potrebno poiskati
pred opravljenim delom. Po
spremembah stanovanjske
zakonodaje in olastninjenju
pretežnega dela stanovanj-
skega fonda v državi pa se
stanovalci (zvečine še neor-
ganizirani v skupnosti sta-
novalcev) odločajo za cenej-
še izvajalce, za opravljanje
del na črno, torej.
Tako je bilo tudi v Novi
vasi in obžagani javori ob
Celovški 9 in 11, ki dajejo v
teh dneh kaj klavrn videz,
naj bodo opomin drugim, da
se zelenih pljuč mesta ne bi
lotevali na tako nesprejem-
ljiv način.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
SUPRA STAN d. o. o.
Vodnikova 13, 63000 Celje
telefon (063) 442-755
Objavljamo
JAVNI RAZPIS
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del
pri izvajanju rednega vzdrževanja in intervencijskih
posegov pri vzdrževanju stanovanjsko-poslovnih
objektov v upravljanju našega podjetja za obdobje
1996-1999.
Zainteresirane pravne in fizične osebe naj pisne vloge
s ponudbo storitev in referencami dopolnijo še z na-
slednjimi pogoji:
- da za izvajanje del pri naročniku zagotovijo prioriteto
- da imajo organizirano dežurstvo za sprejem naročil
(telefon, mobitel, fax)
- da v nujnih primerih po prejetem sporočilu takoj ukre-
pajo
- priložen cenik po vrsti del, veljavnost cenika oziroma
način spreminjanja cen
- čas izstavitve računa za opravljeno storitev in pogoji
plačila
- odpovedni rok
in jih dostavijo v tajništvo podjetja do 8. 12. 1995.
Vse potrebne informacije o razpisu dobite pri g. Dvor-
niku, telefonska številka 442-755, od 8. do 11. ure.
Sam razpis podjetja ne zavezuje sklepanja pogodb s
ponudniki.
O sprejetih zaključkih razpisa bodo obvestili vse kandi-
date, i
O dolgovih
Splošne plovbe
LJUBLJANA, 15. no-
vembra (Delo) - Državni zbor
je sprejel spremembe in dopol-
nitve zakona o prevzemu dolgov
in lastninskem preoblikovanju
Splošne plovbe, p. o. Portorož.
Na podlagi zakona, kije bil spre-
jet marca, je država prevzela del
dolga Splošne banke Koper, ki
je nastal zaradi deviznega poso-
jilaza refinanciranje oziroma re-
programiranje v višini 75 mili-
jonov dolarjev. Ker pa zakon ni
določil datuma, s katerim držar
va prevzema omenjeni dolg, sta
nastali dve razlagi. Nekateri so
menili, da velja dan uveljavitve
zakona, ministrstvo pa je zago-
vaijalo stališče, da zakon temelj i
na stanju Splošne plovbe po za-
ključnem računuz31. 12.1993.
Takšno določilo je bilo nazadnje
tudi sprejeto.
Protest kovinarjev
TRBOVLJE, 16. novem-
bra (Delo) - Na protestnem
shodu seje zbralo okrog !5(K)
delavcev kovinske in elektro in-
dustrije iz vse države. Zahtevali
so podpis panožne kolektivne
fX)godbe do konca leta in kazno-
vanje vseh, ki ne bodo izplače-
vali plač, regresa ter nadomestil
za prehrano in prevoz na delo.
Za ohranitev delovnih mest naj
bi uvedli 38-umi delovni teden
in pripravili program prehoda na
36^umega Sindikat kovinarske
in elektro industrije, kije pripra-
vil shod, je tudi zahteval vmitev
najmanj 30 tisoč delovnih mest
v panogi, ki bodo namesto na do-
delavnih poslih slonela na novi
tehnologiji.
Ugovor vesti
LJUBLJANA, 16. no-
vembra (Delo) - Državni zbor
je končal dmgo obravnavo pred-
loga sprememb zakona o vojaš-
ki dolžnosti, ki ga morajo poslan-
ci sprejeti do konca leta Ustav-
no sodišče je namreč določilo, da
mora vlada uskladiti zakon z us-
tavo in omogočiti uveljavljanje
ugovora vesti ves čas trajanja vo-
jaške obveznosti od nabora do
služenja v rezervni sestavi. Po-
slanci so tokrat največ časa na-
menili razpravi o tem, da naj bi
nabornikom, ki uveljavljajo ugo-
vor vesti, služenje podaljšali za
eno leto. Predlog je na koncu
podprlo 16 poslancev, 40 pa jih
je bilo proti.
Kdo bo vodil
odbor za obrambo?
LJUBLJANA, 16. no-
vembra (Delo) - Z devetimi
glasovi za in s sedmimi proti
je komisija za volitve, imeno-
vanja in administrativne zade-
ve podprla predlog poslanske
skupine SNS, da za predsed-
nico odbora za obrambo name-
sto Jožefa Kopšeta, kije zapu-
stil stranko, državni zbor izvoli
na to funkcijo Polonco Do-
brajc.
Do referenduma
drugače
LJUBLJANA, 17. no-
vembra (Dnevnik) - Dr. Leo
Šešerko, poslanec državnega
zbora in predsednik novousta-
novljenega nacionalnega odbo-
ra za referendum za zaprtje jedr-
ske elektrane pri SEG, pravi, da
bodo na vrhovnem sodišču vlo-
žili tožbo proti državnemu zbo-
ru ter vztrajajo pri stališču, da
podpisov po vložitvi zahteve po
referendumu ni več mogoče
umakniti, ka pa vedo, da so po-
stopki pred sodiščem dolgotraj-
ni, bodo prihodnje leto zbrali 40
tisoč podpisov za referendum za
zaprtje jedrske elektrame.
it. 47. - 23. november 1995
DOGODKI
8
Končno proračun tudi v Radečah
Občinski svetniki so brez pripomb spreleti tutll zaključni račun bivše laške občine za leto 1994
Medtem ko se v mnogih občinah že
dogovarjajo o rebalansu svojih prora-
čunov, so v ponedeljek v Radečah
sprejeli šele proračun za leto 1995.
Občinski svet je pred tem potrdil tudi
zaključni račun občine Laško za leto
1994, kar je bil tudi predpogoj za
sprejetje proračuna. Radečani so tako,
kar so poudarili tudi sami, končno
prešli s formalne na konkretno fi-
nančno samostojnost.
Tolikšni zamudi pri sprejemu pro-
računa je botrovala predvsem odloči-
tev občinskih svetnikov, da zaključ-
nega računa občine Laško za leto 1994
ne potrdijo toliko časa, dokler ne bodo
v njem zapisane tudi vse neporavnane
obveznosti bivše skupne občine. Pri
tem so mislili zlasti na velike dolgove
in nerešeni status novega zdravstve-
nega doma, želeli pa so tudi vedeti,
kako si bosta laška in radeška občina
razdelili dolgove iz občinskih obvez-
nic.V Radečah so bili nanareč prepri-
čani, da bo zaključni račun osnova za
delitveno bilanco med novima občina-
ma. Laško zaključnega računa ni
spremenilo in je razloge za to občin-
skemu svetu tudi jasno razložilo, ven-
dar so Radečani kljub temu vztrajali
pri svojem in dokument kar nekajkrat
zavrnili. Šele na osnovi pojasnila, ki
ga je v zvezi s sprejemanjem zaključ-
nih računov in premoženjskih bilanc
vsem slovenskim županom nedavno
posredovalo ministrstvo za finance, so
se »omehčali« in sprejeli zaključni ra-
čun občine Laško za leto 1994 v prav
takšni vsebini, kot jim je bila predla-
gana že v začetku tega leta. Ministr-
stvo za finance je namreč med drugim
pojasnilo, da sprejem zaključnega ra-
čuna prejšnje občine ne vpliva na me-
rila in kriterije v zvezi z delitvijo in na
samo delitev premoženja. V primeru,
da nova občina dvomi v pravilnost
porabe proračunskih sredstev bivše
skupne občine, lahko naknadno za-
prosi republiško Računsko sodišče za
ustrezen kontrolni pregled. Zaradi
takšnih pojasnil, ki pa se ne razlikuje-
jo dosti od prejšnjih razlag predstav-
nikov laške občine, so radeški svetniki
le sprejeli zaključni račun in s tem
omogočili tudi sprejetje letošnjega
proračuna. K sklepu o potrditvi zak-
ljučnega računa pa so sprejeli še
sklep, da bo občinski svet ponovno
razpravljal o dokumentu, »če bodo ta-
ko narekovale naknadne ugotovitve«.
Že v prihodnjih dneh, ko bodo zna-
na vsa merila in kriteriji o zagotovlje-
ni porabi, bodo v Radečah pripravili
rebalans proračuna, ki znaša zaenkrat
nekaj manj kot 190 milijonov tolarjev,
še letos pa naj bi občinski svet sprejel
tudi osnutek proračuna za prihodnje
leto. JANJA INTIHAR
Poklon
spominu
na mrtve
v ponedeljek je Celje
obiskal Giinther Seibcrt,
veleposlanik Zvezne re-
publike Nemčije v Slove-
nije.
Skupaj s celjskim žu-
panom Jožetom Zimškom
sta, tako kot je navada že
nekaj let, položila venec
pred spomenik Vojna in
mir na Gledališkem trgu
ter ob kostnico nemških
vojakov na celjskem
mestnem pokopališču.
IS
Devetdeset novih paricirišč
v zadnjem času je skoraj nemogoče najti prazen parkir-
ni prostor sredi Žalca, do konca leta pa naj bi se razmere
že nekoliko izboljšale.
Javna parkirišča so krajanom in vsem tistim, ki prihaja-
jo v središče doline na voljo le na Šlandrovem trgu, pred
mestno skupnostjo in v okolici občinske stavbe. V teh
dneh pa začenjajo urejevati parkirišče v neposredni bli-
žini železniške postaje. Parkirišče bo tlakovano, predvide-
nih je 60 parkirnih mest, urejeno bo do konca leta,
naložba pa bo stala 6 milijonov tolarjev. Drugo, nekoliko
manjše in prav tako tlakovano parkirišče, pa bodo v teh
dneh začeli urejati v Trubarjevi ulici. Tudi ti parkirni
prostori bodo ljudem na voljo do konca leta, predvidenih
je približno 30 parkirišč.
V prihodnje nameravajo v mestni skupnosti problem
pomanjkanja parkirnih mest reševati s pomočjo poseb-
nega prispevka za izgradnjo parkirišč. Plačevali naj bi ga
vsi tisti, ki bodo na novo odpirali lokale in ne bodo imeli
zagotovljenih lastnih parkirišč.
IB
Novi telefonsici
prilcljučlfi v Veleniu
Telefonski centrali v Vele-
nju in Šoštanju sta občutno
prezasedeni, zato so se na Te-
lekomu v zadnjih letih kopiči-
le nerazrešene prošnje obča-
nov in podjetij za nove tele-
fonske priključke. Zaradi pre-
zasedenosti je bil moten tudi
telefonski promet, kar je pov-
zročalo težave še zlasti imetni-
kom tako imenovanih dvojč-
nih priključkov, ki jih je na
območju velenjske centrale
veliko. Vse kaže, da bo teh te-
žav kmalu konec.
Telekom Slovenije je že na-
kupil in zmontiral moderno
telefonsko centralo v digitalni
tehnologiji in skoraj v celoti
dokončal prenosni sistem.
Vključitev novih zmogljivosti
je pogojena z izgradnjo optič-
nega kabla med Šempetrom in
Velenjem, ki pa že nekoliko
kasni. Prek tega kabla bodo
tekle povezave na nove centra-
le. Pri tej investiciji se je anga-
žirala predvsem Poslovna eno-
ta Celje, saj je sodelovala pri
projektiranju, izpeljavi loka-
cijskega postopka in izdaji
gradbenega dovoljenja. Gradi-
ti so pričeli v oktobru, projekt
pa bodo predvidoma zaključili
do konca tega leta.
Na Telekomu poznajo teža-
ve velikih uporabnikov, še po-
sebej probleme tistih podjetij,
v katerih se motnje v telefon-
skem prometu odražajo pri
njihovem poslovanju. Poiskali
so rešitev v začasni vključitvi
telefonske centrale prek nove-
ga radijskega sistema med Ce-
ljem in Svetim Križem, za Ve-
lenje pa bodo uporabili že
zgrajen radijski sistem. Tako
bodo že letos začeli vključeva-
ti nove telefonske priključke
in razreševati najbolj pereče
probleme. Na ta način, pred-
vsem po zaključku izgradnje
optičnega kabla in prenosnega
sistema, bo delovanje drugega
največjega vozlišča v celjski
omrežni skupini bistveno bolj-
še. Poleg tega predvidevajo v
letu 1996 tudi vključitev do-
datnih zmogljivosti, ki bodo
Velenjčanom omogočale tudi
ISDN priključke.
BRANKA BIZJAK
Kalcšni na] bodo
odnosi z mediji?
v sejni dvorani Zavaroval-
nice Triglav v Celju pripravlja
danes podjetje Fit-Media za
poslovneže in župane novih
občin na celjskem območju
strokovni seminar o tem,
kakšni naj bodo odnosi z me-
diji.
O odnosih z javnostmi kot
strateškem dejavniku uspeš-
nosti bo predavala svetovalka
direktorja vladnega urada za
informiranje Nada Serajnik
Sraka, medije kot strateško
javnost podjetja ter načrtova-
nje in upravljanje odnosov z
mediji bo predstavila strokov-
na sodelavka podjetja Pristop
Bojana Leskovar, namestnik
glavnega in odgovornega
urednika Dela Mitja Meršol pa
bo seminariste seznanil s tem,
kako pisati za Delo. V popol-
danskih urah se bodo semina-
risti v kreativnih delavnicah
seznanili še s tem, kako pri-
praviti informativno sporočilo
za objavo v medijih oziroma
pripraviti in voditi novinarsko
konferenco.
IS
Občinsici praznile tiic pred balom
Minuli četrtek so svetniki iz občine Ljubno na seji občinskega
sveta sprejeli odlok o grbu, zastavi in občinskem prazniku,
vendar ga bodo še nekoliko dopolnili. Po novem odloku bodo
imeli Ljubenci svoj vsakoletni praznik tri dni pred Flosarskim
balom. Za to tradicionalno prireditev pa je že vsa leta rezervi-
rana prva nedelja v avgustu.
Svetniki so potrdili tudi odlok o pokopališkem redu in spre-
jeli povprečno gradbeno ceno stanovanj v občini. Seje niso
dokončali, zato jo bodo danes nadaljevali. Tokrat bodo odločali
o subvencioniranju stroškov za oskrbnino v vrtcu, subvencioni-
ranju stanarin, plačevanju zdravstvenega zavarovanja nezapo-
slenim občanom, dodelitvi pomoči na domu in plačevanju pre-
voza in prehrane učencem. Načeli bodo tudi vprašanje zimskpoa
vzdrževanja cest in nekaterih komunalnih problemov.       KL
Tribuna bo
15. decembra
Ker je predsednik vlade
dr. Janez Dmovšek do-
končno odpovedal udelež-
bo na pogovoru o zdraviliš-
ču v Rimskih Toplicah, so
se organizatorji odločili, da
bo tribuna z ostalimi po-
vabljenimi 15. decembra.
Menda naj bi pogovor med
predstavniki kraja in obči-
ne ter države in vlagateljev
na željo novomeške Krke
potekal brez prisotnosti
občinstva. JI
Žaičani bodo
zaprii obvoznico
v torek, 28. novembra, bodo
Žalčani za dve uri protestno
zaprli žalsko obvoznico.
Cesta med križiščem v Go-
tovljah do odcepa Celje-Mari-
bor bo zaprta na zahtevo bliž-
njih krajanov. Že pred dvema
letoma so ljudje zbirali podpi-
se in protestirali zaradi velike-
ga hrupa, ki ga povzroča pro-
met na obvoznici ter zahtevali
tudi preplastitev cestišča.
Kljub obljubam župana Mila-
na Dobnika, poslanca v držav-
nem zboru Janeza Zupaneca
in vodilnih Cestnega podjetja
se razmere niso spremenile.
Ureditev ceste je sicer predvi-
dena v programu Cestnega po-
djetja Celje, s strani države in
občine pa niso zagotovljena
potrebna sredstva. Krajani
pravijo, da imajo čakanja do-
volj, zato bodo obvoznico v to-
rek bd 8. do 10. ure protestno
zaprli. IB
Dnevi zdravja na Celjsifem
oa 25. novembra Ho 2. decembra lih pripravila projektna pisarna Celje zdravo mesto
Tako kot je zdravje veliko več kot le
dobro telesno in duševno počutje oziro-
ma odsotnost bolezni, tako pester je tudi
program dnevov zdravja, ki ga tako kot
lani pripravlja projektna pisarna Celje
zdravo mesto.
V dneve od 25. novembra do 2. decem-
bra so vključili pestro zbirko takšnih in
drugačnih prireditev: od številnih raz-
stav do pogovorov, okroglih miz, koncer-
tov in športnih prireditev, ki tako ali
drugače plemenitijo življenje. Največ
prireditev pripravljajo vrtci, osnovne in
srednje šole, vključujejo pa se tudi dija-
ški dom. Center interesnih dejavnosti in
otroški muzej Hermanov brlog. Večina
osnovnih in srednjih šol bo na okroglih
mizah govorila o temah, kot so: Mladi,
sodelujmo z življenjem in Starši, sprej-
mite našo različnost, pa tudi o vlogi mla-
dih za humano mesto in enačenju zdrav-
ja z ljubeznijo.
V obširnem programu pa je tudi nekaj
klasičnih zdravstvenih tem. V Termah
Zreče bodo na primer v soboto, 25. no-
vembra od 10. do 14. ure, promocijsko
merili kostno gostoto, v ponedeljek, 27.
novembra ob 9. uri, bo v Celjanki Vikto-
rija Rehar vodila okroglo mizo na temo
Izberi kakovost življenja, od 10. do 12.
ure pa pripravlja Koronami klub Celje v
aerobnem centm na Gregorčičevi 6 učno
delavnico o srčnih obolenjih, ki jo bodo
ponovili še 29. novembra in 1. decembra.
O pomenu rehabilitacije srčnih bolnikov
pa bo predaval dr. Janeza Tasič v petek,
1. decembra ob 15. uri. Koronarni klub
pripravlja tudi pohod po koronami poti
(zbor pred Splavarjem ob Savinji v to-
rek, 28. novembra ob 15. uri. (Tu bo tudi
zbor pohoda po južnih obronkih mesta
Celja, ki ga za v nedeljo, 26. novembra ob
8. uri napoveduje Planinskp društvo Ce-
lje.) V četrtek, 30. novembra ob 17. uri,
pa bo dr. Cvijeta Pahljina v ambulanti za
pomoč v duševni stiski na Gregorčičevi 3
vodila učno delavnico o komunikaciji
med partnerjema.
Svetovni dan boja proti bolezni AIDS
bo v petek, 1. decembra zabeležil Zavod
za zdravstveno varstvo Celje, projektna
pisama Celje zdravo mesto pa bo ta dan
v preddverju Študijske knjižnice pripr^
vila razstavo in predstavila delo pisadj
pod naslovom Projektna pisarna v akci«
Upoifojenci v svojem sindilcatii
v Celju ustanovili območni odbor sindikata upokojencev
Pred dnevi so v okviru svo-
bodnih sindikatov ustanovili
območni odbor sindikata upo-
kojencev za celjsko območje.
Njegov predsednik je Franci
Vrbnjak.
Ideja o ustanovitvi upoko-
jenskih sindikatov sega v leto
1993, ko so v Sloveniji nastali
iniciativni odbori. Upokojenci
so namreč menili, da lahko tu-
di v okviru svobodnih sindika-
tov preko svojih predstavni-
kov pomembno vplivajo na
politiko pokojnin in zdrav-
stvenega varstva v republiki.
Njihov vpliv je v času, ko se
pripravljajo korenite spre-
membe v pokojninskem siste-
mu, bistvenega pomena, saj se
borijo za to, da upokojencev v
prihodnje ne bi prikrajšali za
pridobljene pravice.
V Sloveniji je po besedah
Ivana Kramerja, ki je predsed-
nik republiškega odbora sin-
dikatov upokojencev, zaen-
krat le 415 članov, v območ-
nem odboru pa 40. Včlanitev,
ki jo opravijo na območnem
odboru svobodnih sindikata
v Celju, pomeni tudi plačevl
nje članarine v višini 0,4 oJ
sto tka od neto pokojnine, zal
je verjetno tudi odziv upok«
jencev zaenkrat še skromnejš
Na ustanovni skupščini S
imenovali območni odbor, 1
ga sestavljajo poleg predsei
nika Francija Vrbnjaka iz O
Ija še Ivan Vodlan iz Velen;
Aleš Capi iz Slovenskih Konj
in Gizela Podbregar iz Lašb
ga, članov iz Šmarja in Šen
jurja pa še niso imenovali. T
Levi pas pred snegom?
v teh dneh so v središču Celja ob Aškerčevi ulici, kjer so pred tedni porušili dva poslo^
stanovanjska objekta, posipali in utrdili prazno zemljišče, predvidoma že ta ali pa priho^
konec tedna pa naj bi začeli z gradnjo tretjega pasu, namenjenega za levo zavijanje iz Aškerc
na Teharsko cesto.
Celjski župan Jože Zimšek pravi, da bi morala denar za ureditev križišča in dodatnega vozn'
pasu prispevati država, vendar je v tako kratkem času državni finančni delež nemogoče pridot
zato bodo premostitveno posojilo zagotovili v občini. Dela bi lahko zaustavilo le slabo vre'
vendar v Celju upajo, da bo le-to vzdržalo vsaj še toliko, da bo zgrajen levi pas, ki bo ^
nekoliko povečal pretočnost mestnega prometa v smeri sever-jug.. ^,
Foto:EDIMAS^
it. 47. - 23. november 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE
Spominov ne vzame
ne vojna in ne inflacija
^aa. Andrela Jelen Mernik se ukvarja z zanimivimi novostmi na področju Izoliraževanja odraslih
»Edino spominov človeku ne
^re vzeti nobena vojna in no-
goa inflacija.« Ta misel, ki v
(bi skriva globoko resnico,
,e je spremljala še dolgo po
jepetu z magistro Andrejo Je-
0 Mernik, samostojno po-
Ijetnico iz Štor.
Andreja je po osnovni izo-
jazbi matematik, kasneje je
jagistrirala s področja orga-
lizacije proizvodnje. »Se pa z
lobenim od teh dveh pokhcev
ijlcoli nisem čisto zares pre-
jvljala. Niti z matematiko,
fprav sem jo nekaj časa po-
pevala, niti z organizacijo.
)eset let sem delala v železar-
li Štore na področju računal-
listva, bila potem nekaj časa
loslovodna delavka, ob krahu
[železarstvu pa sem se začela
irofesionalno ukvarjati z izo-
jraževanjem,« je začela svojo
ripoved sogovornica, ki delu-
iv okviru samostojnega po-
jetja Alfabet. Izziv, nekaj no-
Ega in drugačnega je pred
«mi leti našla v tako imeno-
anih študijskih krožkih.
Študijski krožki so pri nas re-
litivno nova oblika izobraže-
anja, povzeti po skandinav-
iih vzorcih. Skandinavci so s
ladijskimi krožki začeli pred
esetimi leti, nekaj se je na
m področju dogajalo tudi v
meriki, pri nas pa je to obli-
0 začel razvijati Andragoški
enter Slovenije. Pred tremi
ili so začeli usposabljati prve
lentorje, prvi skupini sem se
ikrat priključila tudi sama,
mes nas je skupno že približ-
j sto mentorjev. Krožki so
amenjeni neformalnemu izo-
raževanju ljudi, zbere se
lanjša skupina, običajno je to
et do dvanajst ljudi, ki se uk-
»rjajo z določenim proble-
lom. Teme so različne, lahko
!to kakšno umetniško delo,
likanje, fotografiranje ali de-
imo ekološke akcije. Skupina
na mentorja, ki poskrbi za
rostor, potrebne materiale, o
»mi vsebini dela in o tem, kaj
odo počeli, se udeleženci do-
uvorijo sami. Potem si naloge
azdelijo, vsak si nekaj pripra-
i, iščejo podatke, skratka to
1 formalno izobraževanje, ki
a koncu prinese neka nova
nanja ali pa ljudje izpeljejo
tcijo v določenem okolju,
'tarejše ljudi je težko pripra-
'ti do tega, da bi šli na nek
^čaj in se začeli učiti, pri
rožkih pa je vse tako nefor-
•alno, neobvezno, da mimo-
fede OSVOJIJO nova znanja in
■(enem aktivno preživijo pro-
ti čas.«
Andreja o vsem tem pripo-
?duje z resničnim navduše-
)em.
»Pred tremi leti, ko sem
imela prvi krožek, me je bilo
kar malce strah. Prvo skupino
vedno najdeš med svojimi pri-
jatelji, začneš v znanem oko-
lju, potem te ljudje spoznajo in
danes je zanimanje za te krož-
ke izjemno veliko. Organizira-
li smo jih v Celju, Štorah, Žal-
cu, bili smo na Ponikvi pri
Žalcu, Grižah... Krožek traja
30 do 40 ur, dobivamo se po-
navadi enkrat na teden po dve
do tri ure, izobraževanje sofi-
nancira ministrstvo za šolstvo
in šport, dva krožka nam je
sofinanciralo ministrstvo za
okolje in prostor, ker smo se
lotevali ekoloških tem. Izdali
smo tudi tri manjše knjige o
ekologiji v gostinstvu, divjih
odlagališčih v okolici jame Pe-
kel ter o odpadkih v gostinstvu
v celjski regiji. Za udeležence
je študijski krožek v celoti
brezplačen, nekaj tolarjev pri-
spevajo le za pokrivanje stro-
škov v tistih krožkih, kjer po-
trebujejo kakšne posebne ma-
teriale za svoje delo.«
Kot pravi Andreja se študij-
skih krožkov udeležujejo v
glavnem ženske.
»Morda zato, ker sem sama
ženska in zato izbiram bolj
ženske teme, nasploh pa v Slo-
veniji velja, da se krožkov po-
gosteje udeležujejo ženske,
moški so očitno bolj ambicioz-
ni in iščejo oblike, kjer se lah-
ko potrjujejo, izbirajo oblike,
ki jim prinesejo takšen ali dru-
gačen naziv, ženske smo pa
bolj pripravljene narediti kaj
za svojo dušo. Zelo dobro so na
primer udeleženci sprejeli
krožek, kjer smo slikali na svi-
lo, organizirali smo celo manj-
še razstave in to so pripravili
ljudje, ki niso držali čopiča v
rokah vse od otroških let. Ti
krožki so tipičen primer tega,
ko rečemo, da učenci preraste-
jo učitelja. Potem smo imeli
krožek o vrednostnih papirjih.
Večina ljudi sploh ne razujne
teh stvari, finančne strani v
časopisih so prezahtevne, zato
smo se mi lotili osnovnih poj-
mov o tem, kaj vrednostni pa-
pir sploh je, kako pridemo do
njih, kaj so certifikati in delni-
ce. Vse te finančne pojme smo
na preprost način razložili lju-
dem. Nadalje smo imeli kro-
žek, ki smo ga imenovali nee-
vropske dežele in kulture.
Zbrali smo se ljudje, ki radi
potujemo, vsak je predstavil
eno deželo in to na čim več
možnih načinov. Običajno je
vsak tudi skuhal hrano iz tiste
dežele, se oblekel v oblačilo iz
teh držav, opisoval značilnosti
dežele in življenje ljudi. Ta
krožek smo organizirali kar v
naši domači jedilnici, ker smo
samo tako lahko pripravili
hrano, običajno pa se dobiva-
mo v prostorih krajevnih
skupnosti ali pa najamemo po-
sebno sobo v kakšnem gostin-
skem lokalu,« je pripovedova-
la Andreja.
Potovanja so njena, lahko bi
rekli kar največja strast. »Po-
. tujem, kolikor mi le dopušča
denarnica. Vsako leto gremo
na vsaj eno potovanje izven
Evrope, doslej sem prepotova-
la Azijo, Indijo, Tajsko, Singa-
pur. Združene arabske emira-
te, Severno Afriko, pa Evropo
po dolgem in počez. Skupno
približno 50 držav. Potovanja
so tista stvar, v katero resnič-
no poskušam največ vlagati.
To je edino, kar človeku za
vedno ostane, spominov na po-
tovanja ti ne vzame nobena
vojna, nobena inflacija, pa no-
ben potres, nihče ti teh spomi-
nov ne more ukrasti. Edino
skleroza ti jih vzame, ta pa ti
vzame tudi prihranjen kup de-
narja, ko pozabiš, kam si ga
skril,« je prepričana sogovor-
nica.
Lepša jesen živijenja
v letošnjem šolskem letu bo
Andreja spet organizirala vr-
sto študijskih krožkov. »Zradi
velikega zanimanja bomo po-
novili slikanje na svilo, načr-
tujem izdelovanje beneških
mask, dva krožka bosta orga-
nizirana v društvu medicin-
skih sester, kjer se bomo pogo-
varjali o načinu komunicira-
nja z ljudmi in osebnostni ra-
sti, poleg tega pa pripravljam
še študijski krožek o biovrt-
narjenju.«
Andreja je zadovoljna, ker
ve, da s svojim delom polepša
marsikatero uro zlasti starej-
šim ljudem.
»Lani sem imela v krožku 67
let staro gospo. Celo življenje
je bila gospodinja, v študijski
krožek jo je pripeljala hči. Pri-
pravila sem ji naslove knjig, ki
smo jih potrebovali. A to grem
zdaj v knjigarno kupit, je
vprašala gospa. Sem rekla ne,
v knjižnici jih boste poiskali.
Zame je bilo to nekaj običaj-
nega, za to gospo pa nekaj po-
vsem novega, ker še nikoli ni
bila v knjižnici. Potem sva šli
skupaj v knjižnico, gospa je
bila navdušena, šokiralo jo je
to, da človek lahko pride v
knjižnico in tam prebere vse
časopise, tudi iskanje knjig s
pomočjo računalnika ji je bilo
nekaj povsem novega. Nekaj
časa se potem s to gospo nisva
videli, poleti pa sem sedela v
knjižnici in slišala, kako
knjižničarke nekoga prijazno
pozdravljajo. Ko sem se obrni-
la, sem videla to mojo gospo,
ki zdaj prihaja dvakrat, tri-
krat na teden v knjižnico, pre-
bira časopise, izbira knjige in
skratka tam preživlja svoje
proste trenutke. To je zame
največji uspeh. Če uspem ne-
komu dati nekaj novega, je s
tem je poplačan ves trud in
dosežen namen, zaradi česar
organiziramo takšne oblike
izobraževanja,« je zadovoljna
Andreja.
Siovenci spioii
nismo taico pismeni
Razen s študijskimi krožki
se Andreja ukvarja tudi s tako
imenovanim usposabljanjem
za življenjsko uspešnost oziro-
ma s funkcionalno pisme-
nostjo.
»Tudi to je akcija, ki jo zače-
nja Andragoški center v sode-
lovanju s Filozofsko fakulteto.
O tem se pred leti ni smelo
govoriti. Pismeni smo bili vsi,
statistika je prikazovala sko-
raj 100-odstotno pismenost, v
praksi pa se je ugotavljalo, da
je 30 do 40 odstotkov ljudi
funkcionalno nepismenih. To
so ljudje, ki so sicer končali
redne osnovne šole, pa ne zna-
jo sami napisati prošnje za
sprejem v službo, življenjepisa
ali ne obvladajo osnovnega vo-
denja tekočih računov. Zavod
za zaposlovanje je prvi opo-
zarjal na množico ljudi, ki jih
običajno dolgo časa ni mogoče
zaposliti, ljudi, ki ostajajo na
zavodih in ker nimajo osnov-
nih funkcionalnih znanj še to-
liko težje pridejo do službe.
Zato je bil pripravljen 120-uri
program, ki ga financirata mi-
nistrstvo za šolstvo in republi-
ški zavod za zaposlovanje. Na-
menjen je v prvi vrsti nezapo-
slenim ljudem, v izobraževa-
nje pa se lahko vključujejo tu-
di vsi tisti, ki bi radi izpopol-
nili svoje znanje. To ni nobeno
šolsko izobraževanje, nobene-
ga spraševanja, poučujemo pa
predvsem osnove matematike
ter osnove izražanja in pisa-
nja. Trenutno se takšen pro-
gram odvija v Velenju. Je pa ta
oblika izobraževanja še pre-
malo znana med ljudmi in tudi
med kadrovskimi delavci ozi-
roma delodajalci. Za udele-
žence pa je izobraževanje
brezplačno. Zavod za zaposlo-
vanje jim celo povrne potne
stroške.«
IRENA BASA
Mag. Andreja Jelen Mernik
Malo
gospodarstvo
v središču
Pozornosti
Danes popoldne se bo-
^0 v Šoštanju sestali čla-
šaleškega regijskega
^druženja podjetnikov in
?aceli vprašanje strategi-
ja malega gospodarstva v
^loveniji. V razpravi se
■^odo osredotočili tudi na
Razvoj pospeševalne mre-
^ za malo gospodarstvo
*r podali svoja mnenja o
"^^publiškem proračunu
^5 naslednje leto. Obliko-
^^ti nameravajo tudi ne-
•^atere konkretne predlo-
za učinkovitejše delo-
^^nje svojega regijskega
^"^ruženja.
Prenovljena pošta na Dobrni
Na Dobrni so pred tednom odprli prenovljeno pošto.
Obstoječi prostor so posodobili in racionalneje opremili,
dela pa so veljala 14 milijonov tolarjev.
Pošta opravlja storitve za 605 gospodinjstev oziroma več
kot 2 tisoč prebivalcev Dobrne in okolice. Kakovost dela
zagotavljajo štirje delavci in sicer dve delavki za okencem
od 8. do 18. ure in ob sobotah do 12. ure ter dva dostavljača,
ki z motornim kolesom dostavljata pošto. Prihodnje leto
predvidevajo v širših dostavnih okrajih dostavo z avtomo-
bilom.
I'ošta bo opravljala tudi menjalniške posle in nasploh
skrbela za kakovostne in hitre storitve, kar je v zdraviliškem
kraju kot je Dobrna še posebej pomembno.
TC
V spremstvu policije
Cesto Laško - Spodnja Rečica, ki jo je junija letos namerno
poškodoval Mirko Golob, so prejšnji teden končno popra-
vili. Delavce je pri popravilu spremljala celo policija, saj so
se v občinski upravi zaradi dosedanjih slabih izkušenj bali,
da bo Golob delo na cesti poskušal preprečiti.
Po skoraj šestih mesecih poteka promet v Spodnjo Rečico
zopet nemoteno in v Laškem upajo, da bo tako tudi v naprej.
Mirko Golob, ki sicer še naprej zatrjuje, da ga je zaradi
poškodovanja ceste občina ovadila po krivem, je namreč
zagotovil, da se podobnih akcij ne bo več lotil. Vendar le v
primeru, če mu bodo v občinski upravi določili novega
primernega sogovornika, s katerim se bo odslej dogovarjal o
svojih zahtevah.
JI
Št. 47. - 23. november 1995
KULTURA
1^
Vračanje starega blišča
Z obnovo gradu Potisreda nadaUujeJo
v najbolj ohranjenem ter
najlepše predstavljenem slo-
venskem romanskem gradu,
nad starodavno Podsredo, na-
daljujejo z velikopotezno ob-
novo. Kozjanski grad z imenit-
nim ambientom ter privlačni-
mi programi je letos dobro
obiskan.
V mogočnem gradu trenutno
zaključujejo z gradbeno sta-
tično sanacijo severnega pala-
cija, z obnovo obodnega zidov-
ja ter rekonstrukcijo izjemno
kakovostnega ostrešja. Ome-
njeno ostrešje se je prav letos
(prvič) izkazalo kot izvrstni
razstavni prostor in to med
predstavitvijo svetovno zna-
nega umetnika Christa. V pri-
hodnjih tednih, še pred kon-
cem leta, bi v tem delu gradu z
obnovo končali. Po rekon-
strukciji starodavnega »ajzla«,
pristnega starinskega grajske-
ga stranišča, bodo lahko še le-
tos gradbene odre prestavili.
Postaviti jih nameravajo ob
severno grajsko pročelje, ki bi
ga obnovili prihodnje leto. V
grajskem kompleksu pa tre-
nutno izvajajo tudi sanacijo
ter rekonstrukcijo stopnišč ter
povezav osrednje grajske stav-
be ter spodnjega gospodarske-
ga poslopja. Gre za stopnišče,
ki se je že podiralo, po končani
obnovi pa naj bi postalo eden
izmed najprivlačnejših kotič-
kov. Po obnovi bo omogočena
povezava grajske stavbe s
" spodnjim gospodarskim po-
slopjem, kjer nameravajo ure-
diti sobe za izletnike ter obi-
skovalce seminarjev in drugih
grajskih dogodkov.
Letos so, s pomočjo javnih
del, okolico gradu Podsreda
temeljito očistili, urejali pa so
tudi opustelo pešpot med tr-
gom Podsreda ter gradom. Po
označitvi naj bi postala ena iz-
med novih privlačnosti graj-
skega kompleksa, razmišljajo
v Kozjanskem parku, v zavo-
du, ki ima na skrbi najlepši
slovenski romanski grad. Pri-
pravljajo pa prav tako projekt
osvetlitve celotnega gradu. Za
obnavljanje gradu Podsreda
prispeva večji del denarja mi-
nistrstvo za kulturo, del pa tu-
di nova občina Kozje.
V Kozjanskem parku so za
prihodnje leto že pripravili
okvirni program petih medna-
rodnih glasbenih seminarjev
ter bogat razstavni in koncert-
ni program. Če jim bo uspelo
zbrati dovolj denarja, bodo
aprila postavili izjemno, potu-
jočo razstavo najkakovostnej-
ših primerkov evropskega in
ameriškega uporabnega stekla
iz obdobja po drugi svetovni
vojni. Gre za predstavitev de-
vetdesetih avtorjev iz petnaj-
stih držav, ki bi jim pridružili
še najboljša dela slovenskih
oblikovalcev stekla. Potujočo
razstavo si bo med njenim po-
potovanjem mogoče ogledati v
Helsinkih, španski Segovii,
Pragi, Varšavi in drugod po
stari celini. Slovenski del pro-
jekta nastaja v sodelovanju
med zavodom Kozjanski park-
Spominski park Trebče ter ar-
hitekturnim muzejem in ljub-
ljanskim Biom, bienalom in-
dustrijskega oblikovanja. Na
slovenskih tleh si takšne raz-
stave doslej še ni bilo mogoče
ogledati.   BRANE JERANKO
Na gradu Podsreda so letos z obiskom posebno zadovoljni, saj prihaja veliko obiskovalcev iz
Slovenije ter bližnjih držav. Na živahnem kozjanskem gradu razstavlja trenutno japonski kipar
Nagase, na ogled je stalna steklarska zbirka, zbirka obarvanih grafik štajerskih gradov ter
srednjeveških oblačil... Delno prenovljeni romanski grad je znamenitost že sam po sebi. Za
obiskovalce so grajske duri odprte vsak dan, z izjemo ponedeljka, in sicer med 10. in 16. uro.
Večje skupine se lahko napovejo na telefonski številki Kozjanskega parka (806-259).
Škrat Sanjavec gostuje
Plesna skupina Packe Plesnega foruma Celje bo v sobo-
to, 25. novembra, gostovala v Novi Gorici, prihodnji konec
tedna pa se s plesno predstavo lanske sezone Škrat Sanja-
vec odpravljajo na tridnevno gostovanje v Švico.
Packe bodo v soboto s Škratom Sanjavcem v koreogra-
fiji Goge Stefanovič-Erjavec nastopile v treh predstavah v
Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Na
gostovanju v Švici pa se bodo med 1. in 3. decembrom s
štirimi predstavami predstavile slovenskim otrokom v
Arbonu in Ziirichu.
Za sredino decembra pa pripravljajo starejši plesalci
Plesnega foruma novo plesno predstavo Zgodba o plesu, v
kateri bodo skozi gib, zvok, glasbo, kostume in ples razi-
skovali zgodovinski razvoj plesa skozi tisočletja člove-
škega razvoja. Koreografija za najnovejšo predstavo je
delo Goge Stefanovič-Erjavec, kostume in sceno pa pri-
pravlja Magdalena Klarer.
IS
Glasbila na grafiliah
v Grafičnem muzeju v Ro-
gaški Slatini bo še do decem-
bra postavljena razstava zbir-
ke grafik, ki so jo naslovili
Glasba skozi stoletja.
Glasbene instrumente ter
igranje na njih so poznale že
zelo stare kulture, zabava te
vrste oziroma umetniško izra-
žanje pa tudi danes ni nič
manj priljubljeno. Prav na-
sprotno, vsakdanjik si težko
predstavljamo brez glasbe, bo-
disi da poslušamo radio, kase-
te ali plošče. Včasih je bilo se-
veda bistveno drugače, saj je
omenjena tehnologija postala
dostopna šele v našem stoletju,
prej pa je bila glasba dostopna
izključno ob neposrednem iz-
vajanju.
Grafični listi, ki si jih je mo-
goče ogledati v Rogaši Slatini,
so bili narejeni v osemnajstem
in devetnajstem stoletju. V ne-
katerih primerih gre za eks-
kluzivne odtise na posebnem
papirju, ki so bili izdelani v
omejeni nakladi. Za mlajše li-
ste pa je predvsem značilen
drugi namen - bili so namreč
sestavni del različnih revij in
katalogov, priljubljenih v
meščanskih krogih prejšnjega
stoletja.
Grafike so nastale v časov-
nem razponu dveh stoletij in
vsaka na svoj način odseva čas
ter okolje, kjer so bile izdela-
ne. To je razvidno iz mnogih
elementov, ki so razpoznavni v
posameznih odtisih, predvsem
iz samih glasbil, oblačil glas-
benikov in drugih prikazanih
figur, arhitekture, pohištvene
opreme in podobnega. Večji
del jih ima aktualen značaj in
prikazujejo motive iz svojega
časa, nekatere pa so usmerjene
v preteklost in predstavljajo
na primer antične instrumen-
te.
Med avtorji grafik se ne po-
javljajo večja znamenita ime-
na, najbolj znan je še morda
A.H. Payne. Kljub temu pa gre
za zelo kvalitetne mojstre,
strokovnjake za različne teh-
nike, med katerimi so jeklorez,
bakrorez, lesorez, akvatinta,
nekateri listi pa so tudi dodat-
ni ročno obarvani.
BORIS GORUPIČ
Oilprta razstava karikatur
v ponedeljek, 20. novembra so v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v
Celju slavnostno odprli razstavo II. Mednarodnega salona karikatur ČVORAK, ki v Celje prihaja
iz Bjelovarja na Hrvaškem.
Ponedeljkovega slovesnega odprtja sta se udeležila župana obeh mest, bjelovarski Josip
Kurtak s soprogo in celjski Jože Zimšek. V delegaciji iz Bjelovarja pa so bili tudi: predsednik
žirije tega salona in karikaturist Zvonimir Gavranovič-Gaga, direktor Mednarodnega salona
Čvorak Stjepan Horvat s soprogo, karikaturist Branko Medak ter predstavnik časopisa Novi
Bjelovarac Siniša Slavinič. Na otvoritvi razstave so bili tudi predstavniki Zveze kulturnih
organizacij Celje s predsednikom Milanom Brecljem in tajnikom Štefanom Žvižejem na čelu, ki
so. poleg Muzeja novejše zgodovine in Mestne občine Celje tudi organizirali predstavitev te
mednarodne razstave v Celju. Kulturni program sta prispevali Tina Bahčič in Svetlana Pušnik iz
celjske glasbene šole. Razstava bo na ogled do 2. decembra letos.
ZIVKO BEŠKOVNIK, Foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Da Slučajno ne bi
pozabili!
Ja. točno to. Da slučajno ne bi
pozabili. Nedavnoje na naše knjiž-
ne police pricurljala knjiga z na-
slovom Tretje oko. Njen avtor pa
jc Jani Kovačič. Kantavtor, kate-
rega komade smo prepevali celo
tisti, ki smo poslušali punk. Še vič;
Jani Kovačič je bil edini izmed slo-
venskih kantavtorjev, ah kaj slo-
venskih, bil je sploh edini kantav-
tor, ki ni končal skupaj s svojo ki-
taro nekje v kakšnem jarku, ko smo
ga zagledali.
Jani Kovačičje bil tako kot nje-
gov 2are lepotec prvi. Prvi, ki si
je drznil stopiti pred obličje pun-
kovske množice. In to zgolj zahva-
ljujoč svojim besedilom. Naj se
kakšen Domicelj še tako zelo po-
naša s svojim nenehnim pionirs-
tvom, češ bil sem prvi, ki je zai-
gral punkovski komad na Sloven-
skem (ja, tisti Avtomat, če se še
spomnite?), predpunkovskim ob-
činstvom bipoklenil kot kakšen Pe-
terle pred papežem.
In Jani se je odločil izdati svoja
besedila tudi v knjižni obliki. Kra-
sno. Tako kot so pred njim storili
že Pankrti. Kakor sta pred njim
storila že Zoran Predin in Vlado
Kresi in. Hja, si zamislite, da bi se
recimo Simona IVeiss odločila in
svoje pesmi izdala še kot poezijo?
Ali pa Andreja Makoter? Da raz-
noraznih Victory inAvia bandni-
ti ne omenjamo.
Ja, kje so tisti časi, ko smo glas-
bo tudi poslušali. Ko smo izvajal-
ca tudi poslušali. Kojesonge "kle-
pal" Gregor Strniša. Janijeva
knjižna kompilacija je preprosto
dokument, da stvari ne bi ušle po-
zabi, da so se tudi v slovenski - po-
gojno rečeno - zabavni glasbi ne-
koč poslušala dobra besedila. Ta-
ka, ki smo jih prepevali na vseh
šolskih izletih. Himno z naslovom
Žare lepotec so prepevali tudi ti-
sti, ki niti pomislili niso na to, da
bi morda kupili kakšno njegovo
ploščo. Škofljico smo znali na pa-
met. Pa Sibirske noči. Ja, Jani^
va kolekcija zbranih besedil /i
tudi svojo dokumentarno vrednt
Oziroma drugače; če je že ne n
remo ovrednotiti kot poezijo, i
ne premore tistega estetskega»
boja, po katerem hrepeni sleh
na poezija, če to, poezija namr
sploh želi biti, potem nosi v si
naboj, ki bi mu lahko rekli dni
bena angažiranost. Besedila, kii
danes videti popolnoma nedolžA
pa so takrat bila tudi prepoved
na. Otroci samohranilk so dani
videti precej bebavo besedilo,
pa so takrat bili hudo "neprimi
ni".
Dokument, skratka. Da bot
lahko tudi sedanji gimnazijcipi
pevali in igrali Janijeve komat
In, kar je najpomembnejše; če
že raznoraznipolitiki odločajo,
dajati svoje "zasluge za naroa
prodajati svoja videnja polprei
kle zgodovine, se ponašati z Oi
mosvojitvenimi podvigi, zakaj \
tega ne bi privoščil glasbenik ii
pesnik? Ko pa je takrat, ko je vf.
čina današnjih osamosvojitveii
herojev še verno služila tedanj
mu sistemu, Jani Kovačič že pi
nil svoj politični dosje. Pa čepf
zgolj s kitaro in svinčnikom. M
da tudiflomastrom. Kipa zagoi
vo ni bil zelen. Ja, tudi punk get
racija ima ogromno zaslug, i
smo uresničili tisto hrepenenje pi
samostojni državi. Pa naj si "pod
ladniki" še tako zelo prizadevni
to zanikati.
Piše: Tadej Čater
Jana Šmid in Zvone Agrež v Čarobnem napoju ali Saianar!'<^^
olažeenialknnfiktfnKkfitn nunru y.fUa
Čarobni napoj za otroke
Ansambel Slovenskega
ljudskega gledališča Celje se
bo v nedeljo, 26. novembra, ob
16. uri predstavil z novo pre-
miero, namenjeno mladi pu-
bliki, predstavo Michaela En-
deja Čarobni napoj.
S Čarobnim napojem v režiji
Aleša Novaka bodo celjski gle-
dališčniki v četrtek in petek
gostovali v Laškem, domači
publiki pa bo svetovna praiz-
vedba najmogočnejše čarovni-
je vseh časov na velikem odi
SLG Celje na ogled v nedel
popoldne. Pri pripravi pr^
stave so sodelovali: dramatu
Janez Vencelj, scenograf ^
dor Kreitner, kostumografi"
Stanka Vauda, koreografi"
Ana Vovk Pezdir, kiparka N'
taša Kordiš, Dominik Križa"
ki je poslikal sceno, lektor M'
rijan Pušavec in Drago Iva""
ša, ki je poskrbel za glasbe
Predstavo za otroke Caro^
napoj ali Satanarheolažg^^
alkopeklenski punč ž«
umetniški ansambel na kra"
predstavlja s tremi iztočni^,
mi: čarobna novoletna
hudobne čarovniške spletk«
magična pijača. Vse ostalo I
bo po ogledu predstave,
teri bodo zaigrali: Drago t^
stelic, Jana Šmid, Gorazd ^
gar. Zvone Agrež in Stane
tisk, stvar domišljije najm''
ših gledalcev. ,
Show strahov za celjske otroke
v Občinski zvezi prijateljev mladine Celje pripravljajo v
soboto, 25. novembra, za otroke med četrtim in enajstim letom
izlet z otroškim zabavnim vlakom, katerega končna postaja bo
Mestno gledališče Ljubljana.
Novembra bodo redni mesečni izlet z otroškim zabavnim
avtobusom nadomestili z vlakom, v Mestnem gledališču Ljub-
ljana pa si bodo ogledali predstavo Svetlane Makarovič, musi-
cal Show strahov. Iz Celja bo vlak odpeljal ob 7.30, otroci pa se
bodo domov vrnili okoli 16. ure. Za prevoz in ogled predstave bo
treba odšteti 1700 tolarjev^_ ^_______ IS
Šff. 47. - 23. november 1995
II
KULTURA
tf znamenju Slomška
^ PoUčetrtku počastitev 195'letnice
v Atomskih toplicah pri-
pravljajo za konec meseca
prvi Slomškov teden, vse le-
to pa je tam tudi niz Slom-
^{lovih večerov. Gre za poča-
jtitev 195-letnice rojstva pr-
vega mariborskega škofa,
garodnega buditelja, pisate-
lja in svetniškega kandidata,
tesno povezanega z bližnjim
Olimjem. Tam je pel tudi no-
vo mašo ter se velikokrat
ustavil pri prijatelju Prašni-
karju.
Začetek prvega Slomško-
vega tedna v Atomskih topli-
cah bo v nedeljo, 26. novem-
bra, ko bo po jutranji maši, v
olimski cerkvi, priložnostna
slovesnost v počastitev 195-
letnice rojstva slovenskega
velikana. V kulturnem pro-
gramu bo nastopil trio Slo-
venija, iz Savinjske doline. V
torek 28. novembra, bo v ho-
telu predavanje Slomšek in
mi, njegovo življenje ter delo
pa bodo predstavili duhov-
niki iz bližnjih krajev, tesno
povezanih   s   Slomškovim
ustvarjanjem - iz Olimja, s
Ponikve ter z Bizeljskega.
Zaključek Slomškovega
tedna bo v petek, 1. decem-
bra, ko bo letošnji 8. Slom-
škov večer, kamor redno va-
bijo slovenske umetnike ter
razunmike. V Atomskih to-
plicah je bilo tako mogoče
srečati Toneta Kuntnerja,
Andreja Hienga, Toneta
Pavčka, Zorka Simčiča, An-
dreja Drvarja, Kamniške ko-
lednike ter nazadnje, v za-
četku novembra, Dareta Va-
liča. Zadnji letošnji gost
Slomškovih večerov bo dr.
Franc Kramberger, maribor-
ski škof, ki bo primerjal delo
dveh sodobnikov ter prijate-
ljev, Slomška in Prešerna.
Slomškove večere, ki so
vsak prvi ali drugi petek v
mesecu (z izjemo poletnih
mesecev), pripravlja organi-
zator kulture, Mitja Žitnik,
pogovore pa vodi Aleksan-
der Zorn, urednik Mladinske
knjige. Zorn pa bo gost janu-
arskega Slomškovega ve-
čera.      BRANE JERANKO
Govorili so o
liubiteljsici kulturi
Na vsakoletnem delovnem
srečanju so se letos tajniki in
predsedniki zvez kulturnih or-
ganizacij iz vse Slovenije sre-
čali v Catežkih toplicah. Na
dvodnevnem srečanju so v
glavnem govorili o položaju in
izgledih ljubiteljske kulture. V
razpravi So sodelovali tudi de-
lavci z ministrstva za kulturo z
ministrom Sergijem Pelhanom
na čelu.
Več kot sto udeležencev je iz
srečanja odšlo z neurejenimi
mislimi. Čeprav so razlagalci
nove organiziranosti z mini-
strom zagotavljali, da se bo v
prihodnje doseženo v ljubitelj-
ski kulturi ohranjalo preko
mreže sklada za ljubiteljsko
kulturo, tega mnogi ne verja-
mejo. Bojijo se namreč dvojne
državne in občinske kulturne
politike in prevelike odvisno-
sti od trenutnih potreb in že-
lja. Zlasti v manjših občinah,
kjer ne bo izpostav sklada, se
'ne navdušujejo preveč nad
[»talanjem« denarja iz Ljublja-
ne. Ne vedo pa, kako bodo de-
lale v bodoče ZKO, ki naj bi
ostale oziroma jih vsaj zako-
nodajalec ne namerava ukiniti
oziroma spojiti v sklad. Po za-
gotovilih ministra bo zakon
sprejet predvidoma do konca
leta. Drugo branje je namreč
že »prestal« brez pomembnej-
ših amandmajev. Sredi pri-
hodnjega leta pa naj bi v celoti
zaživel po vsej državi. Toda ali
bo res? Najbrž težko, saj ga že
sami kulturniki v ljubiteljski
kulturi v večini sprejemajo s
figo v žepu. Mnogi pa niti ne
vedo, kaj jim prinaša. Najbrž
je veliko resnice v besedah taj-
nika ZKOS Vojka Stoparja, ki
je mimogrede opozoril udele-
žence, da bo vedno težje za
sredstva. To pa pomeni, da se
položaj tudi z zakonsko ureje-
nostjo ljubiteljski kulturi ne
kaže v najlepši luči. Na to bo
treba računati že ob sprejema-
nju planov.
M.B.
ApoliO 13
Režija: Ron Howard, Vloge: Tom Hanks, Kevin Bacon,
Gary Sinise, BiH Paxton, Ed Harris.
Leta 1967 je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na
Lunino površje. Po tem zgodovinskem dogodku se je načr-
tovana serija poletov na Luno kot s tretjim po vrsti nada-
ljevala, ko je 11. aprila 1970 z vesoljskega vzletišča na
Cape Canaveralu proti nebu vzletela vesoljska ladja
ApoUo 13 s posadko Jim Lovell, Fred Haise in John
Sweigert. Dva dni in pol pozneje je prišlo do nepričakova-
nih težav in vodja posadke Lovell je skozi vesoljski pro-
stor v zemeljsko bazo poslal znamenito sporočilo: »Hou-
ston, težave imamo!« Posadka Apolla 13 je bila tik pred
Luno, ko so zaradi eksplozije sredi vesolja začeli izgub-
ljati kisik, energijo in nadzor nad plovilom. Nenadoma
trije možje zrejo smrti v oči - če nočejo postati vrteči se
objekti, ki jih nosi po sončnem sistemu, se morajo lotiti
smelega podviga. Le štiri dni imajo na voljo, da se vrnejo
na Zemljo.
Na Zemlji se v Nadzornem centru Nase na vse pretege
trudijo, da bi rešili življenja astronavtov, ki jim grozijo tri
katastrofalne posledice eksplozije: če jim zmanjka kisika,
se bodo zadušili; če jim bo zmanjkalo energije, ne bodo
mogli segrevati plovila in bodo zmrznili, ker ne morejo
prečiščevati zraka, jim grozi, da se bodo zadušili z lastnim
izdihanim ogljikovim dioksidom. Tudi če jim nekako uspe
preživeti, jim grozi, da jih bo razneslo ob vstopu v Zem-
ljino orbito. Vsa tehnološko najbolj dovršena oprema, ki je
na krovu Apolla 13, je zatajila. Misija, ki je odvisna od
tehnologije, postane odvisna od človeškega značaja.
Čeprav se je človek manj kot pred letom dni prvič spreho-
dil po Luninem površju, kar je bil eden največjih dosežkov
modeme civilizacije,
Drama Apollo 13 temelji na resničnih dogodkih naše
polpretekle zgodovine, ki jih je v svoji knjigi podrobno
opisal astronavt Jim A. Lovell, eden od udeležencev. Prvo
spodbudo za snemanje filma je dal z oskarjem dvakrat
nagrajeni igralec Tom Hanks, ki igra Lovella, koman-
danta Apolla. Hanks ponovno potrjuje svojo igralsko
spretnost, saj omogoči gledalcu pristno vživetje in glo-
boko identifikacijo ne le z likom, ki ga igra, pač pa tudi z
atmosfero naraščajoče zaskrbljenosti in strahu, ki se
počasi loteva astronavtov.
Režiser Ron Howard je v filmu želel doseči predvsem
Verodostojnost dogodkov, ki jih je prenesel iz resničnosti
na film. Tako so prvič v filmski zgodovini nek prizor
posneli v resničnem breztežnostnem stanju (prej so brez-
težnost le simulirali na tleh in s počasnimi posnetki), kar
]e pomenilo, da je snemanje potekalo, medtem ko je letalo
na visoki višini izvajalo manevre za povzročitev breztež-
nostnega stanja.
Klepet s
Partljičem in
Petrovičem
Prejšnji petek je bilo v mo-
drem salonu hotela Dravinja v
Slovenskih Konjicah prvo iz
predvidenega niza srečanj z
umetniki in drugimi zanimivi-
mi osebnostmi, poimenovani-
mi Klepet ob osemnajstih.
Gosta večera sta bila dra-
matik, pisatelj, humorist in
poslanec Tone Partljič ter sli-
kar, gospodarstvenik, pesnik
in poslanec Peter Petrovič.
Srečanje, za katerega sta za-
misel prispevala Konjičana
Heda Vidmar in Arpad Šala-
mon, ki sta tudi predstavila
gosta, je za številne obiskoval-
ce kar prehitro minilo, saj sta
Partljič in Petrovič kar tekmo-
vala v zanimivih pripovedih in
iskrih odgovorih na vprašanja.
Beseda se je vrtela predvsem o
njunem umetniškem ustvarja-
nju, ki sta ga tudi v živo pred-
stavila: Tone Partljič z izbo-
rom kratkih besedil, Peter Pe-
trovič pa s priložnostno raz-
stavo akvarelov. Seveda pa se
klepet ni mogel povsem izog-
niti potem, ki pripeljejo lite-
rarnega ustvarjalca ter ljubi-
teljskega likovnika in poeta do
aktivnega vključevanja v poli-
tiko.
MBP
Jesenski del zbirke
XX. stoletje
Cankarjeva založba je z iz-
dajo štirih novih naslovov
zaključila tretji letnik zbirke
XX. stoletje. V izboru so se
tokrat omejili le na evropske
avtorje, ki se, kot je že običaj-
no za omenjeno knjižno zbir-
ko, uvrščajo med vrhunska
imena sodobne svetovne lite-
rature.
Nemški pisatelj Martin
Walser je znan po svojih inte-
lektualno družbeno kritičnih
romanih in esejih. Takšen je
tudi roman Splašeni konj, v
katerem se moški srednjih let
sooča s svojim kriznim obdob-
jem. Ob srečanju s starim pri-
jateljem pa pridejo na dan no-
va spoznanja o neizprosni res-
ničnosti.
Šola na meji je delo madžar-
skega pisatelja Geza Ottlika in
po mnenju mnogih kritikov
gre za najpomembnejši povoj-
ni roman pri naših sosedih. V
njem opisuje razmere v šoli za
vojaške gojence in podroben
oDis metod, s katerimi uriio
mladeniče v poklicne vojake.
Nasilnemu pedagoškemu si-
stemu se nekateri poskušajo
upreti in s tem razkriti ab-
surdnost sistema.
Roman Juan brez zemlje je
napisal španski pisatelj Juan
Goytisolo. Osrednje gibalo
pripovedi, pisane v nepoveza-
nih fragmentih, je motiv izg-
nanstva. Ob tem avtor polemi-
zira o odnosu med krščan-
stvom in muslimansko kultu-
ro, saj je bila slednja v evrop-
skem prostoru mnogokrat
sprejeta z nerazumevanjem.
Delo britanskega pisatelja
Johna Fowlesa z naslovom
Mag je obsežnejše in napisano
v dveh delih. Glavni junak je
bil v mlajših letih upornik
proti ustaljenim konvencijam,
sedaj pa se je naveličal tega
načina življenja in odide na
grško otočje. V novem okolju
pride tudi do spoznanj, ki dajo
prenovljeno identiteto njegovi
osebnosti.
BORIS GORTJPIČ
Slikar v tolmunu v Vrbju
Dramska skupina Vrba iz Vrbja se bo v soboto ob 19.30 uri predstavila v dvorani Doma
krajanov s premiero Partljičeve komedije Slikar v tolmunu. Delo režira Jože Kranjc, ki nam je
povedal, da se na uprizoritev pripravljajo že od marca, po krajšem počitku med poletnimi meseci
pa sedaj intenzivno vadijo. Komedija je igralsko zahtevna, je pa tematsko sodobna in kot vse
Partljičeve komedije zelo duhovita.
V igri nastopajo Andrej Čehovin, Milan Vogrinec, Marjana Topolovec-Dobnik, Lea in Jože
Meh, Jelka Štorman, Jaka Jeršič ter Anica in Miran Maček.
Vrbenski igralci nameravajo z delom tudi gostovati, saj imajo kar nekaj odrov, kjer so že
gostovali in jih občinstvo že pozna. Poleg tega je komedija pri gledalcih priljubljena.
TONE TAVČAR
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču bodo jutri, v petek ob 19.
uri, za Abonma Študentski večer-
ni in izven, uprizorili predstavo
Halštat, režiserja Francija Križa-
ja, v nedeljo ob 16. uri pa bodo
premiemo uprizorili Čarobni na-
poj ali Satanarheolažgenialkope-
klenski punč želja, avtorjev Mic-
haela Endeja in Janeza Venclja,
ter v režiji Aleša Novaka. Po pre-
mieri bo Coca cola za vse otro-
ke, ki si bodo to premiero ogle-
dali, priredila zabavo Čarobne-
ga napoja. Isto predstavo bodo
uprizorili tudi v sredo ob 11. uri
za Abonma Čebelica 1 in ob
15.30 za Abonma 5. šolski in iz-
ven.
V Kulturnem centru v Laš-
kem bodo danes, v četrtek ob
9.30 in 11.30 ter jutri, v petek ob
9.30 in 11.30, s premiemo pred-
stavo Čarobni napoj, gostovali
člani Slovenskega ljudskega gle-
dališča iz Celja.
V Domu kulture v Velenju
bo danes, v četrtek ob 18.30, za
mladinski abonma in izven, go-
stovalo gledališče Zato iz Ptuja,
s predstavo Petra Turrinija - Krč-
marica.
V Hermanovem gledališču
Muzeja novejše zgodovine v
Celju si lahko danes ob 10., 11.
in 16.30 uri, ogledate lutkovno
predstavo Zakaj teče pes za zaj-
cem, gledališča Igorja Somraka.
V Kulturnem centru Laško
bo jutri, v petek 24. novembra ob
19.30, občinska re\«ja pevskih
zborov z območja občine Laško.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo v sredo, 29.
novembra ob 18. uri, redni nastop
učencev Srednje stropnje Glasbe-
ne šole iz Celja.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju so v ponede^ek od-
prli novo razstavo karikatur.
Mednarodnega salona karikatur
"Čvorak" iz Bjelovarja, ki bo na
ogled do 2. decembra. Se vedno
si lahko ogledate tudi razstavo
Štore: od agrarnega zaselka do
industrijskega kraja, do konca le-
ta pa v otroškem muzeju Herma-
nov brlog razstavo o denarju.
V knjižnici Gimnazije Ce-
Ije-Center bo do 27. novembra
na ogled razstava likovno nadar-
jenih otrok Piran 95 in Novo Me-
sto 95. V sredo, 29. novembra ob
17. uri, pa bodo odprli razstavo
Željka Opačka o Zdravju in lju-
bezni v sliki in besedi.
V avli Doma 11. slovenske-
ga tabora v Žalcu so včeraj od-
prli ržizstavo likovnih del učen-
cev iz kar šestdesetih OŠ Slove-
nije, ki so sodelovali na 2. na-
gradnem natečaju Limita Štore za
mlade likovne ustvarjalce. Raz-
stava bo na ogled le še danes in
jutri od 9. do 13. in od 15. do 18.
ure.
V knjižnici v Šentjurju je na
ogled razstava olj in tušev Vla-
dimirja E. Renčija-Vera.
V razstavišču Laški dvorec
si lahko ogledate razstavo Polde-
ta Oblaka, akademskega slikarja,
ki predstavlja grafike in olja.
V galeriji Mozaik v Celju bo
do konca novembra odprta raz-
stava Narcisa Kantardžiča.
V avli študijske knjižnice v
Celju je na ogled razstava Zgo-
dovina vezave in naš odnos do
knjige, ki jo je pripravil Matjaž
Papler.
V butiku Steklar v Celju
razstavlja Al ica Javšnik.
Union od 23. do 29.11. ob 16.,
18.30 in 21. uri ameriški film
Apollo 13; Mali Union od 23.
do 29.11. ob 18. uri ameriški film
Johnny Mnemonic, ob 20. uri pa
slovenski film Rabljeva ft-eska;
Metropol od 23. do 29.11. ob
16. in 17.30 ameriški film Poca-
hontas, ob 19. in 21. uri pa ame-
riški film Oblegani 2. (Kinopod-
jetje Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa).
Kino Dobrna 25. ob 19. in
26. ob 17. uri ameriški film Kon-
Kino Žalec 23.11. ob 20. un,
25.11. ob 18. uri in 26.11. ob 18.
uri ameriški film Corrina, Corri-
na, 24.11. ob 20. uri ameriški
film Šund, 25. in 26.11. ob 20.
uri pa ameriški film Gospodarji
lutic.
Kino Rogaška Slatina 25. in
26.11. ob 17. in 20. uri ameriški
film Pogumno srce.
Kino Polzela 21.12. ob 19. uri
ameriški film Tuja vrsta, 23.12.
ob 10. uri ameriški film Batman
3, ob 18. pa ameriški film Carle-
tov zakon.
V Centru interesnih dejav-
nosti na Kosovelovi 14, bo v po-
nedeljek ob 18. uri, predavanje z
naslovom Življenje je v vaših ro-
kah, ki ga pripravlja Reiki druš-
tvo Slovenije, za vse ljubitelje na-
ravnega zdravljenja.
V Knjižnici Gimnazije Ce-
Ije-Center bo jutri, v petek ob
16.30, predstavitev prve sloven-
ske revije s čisto pozitivno ener-
gijo z naslovom Sprememba, in
predavanje Rudija Klariča o tem,
kaj lahko za svoje zdravje, uspeh
in srečo storite sami.
V Knjižnici v Velenju bo v
sredo, 29. novembra ob 19. uri,
kulturni večer z dr. Jožetom Pir-
jevcem, slovenskim zgodovinar-
jem, ki bo predstavil svojo naj-
novejšo knjigo Jugoslavija, v ka-
teri, ob uporabi novih argumen-
tov in po dostopu skritih arhivov,
opisuje nastanek in propad te bal-
kanske države.
Št. 47. - 23. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

Dva pacienta v enem
Doktorica Jelena Zupanec z otroškega aispanzerla y Cellu
Doktorica Jelena Zupanec
dela v otroškem dispanzerju
celjskega Zdravstvenega doma
že od leta 1982 - vse od takrat,
ko je, leto dni prej, ob majh-
nem otroku in možu končala
študij medicine v Ljubljani.
Da bo zdravnica, se je odločila
v tretjem letniku gimnazije, ki
jo je obiskovala v Celju. Sicer
pa se je v to mesto z družino
priselila šele pred dvema leto-
ma - prej so živeli na Planini,
kamor se, k staršem, še vedno
rada vrača.
»Takoj po končanem študi-
ju, že med stažem, sem si žele-
la, da bi lahko delala z otroki.
Takrat se je pokazala prilož-
nost in tako že ves čas delam v
otroškem dispanzerju Zdrav-
stvenega doma Celje,« pravi
prijazna zdravnica, ki si jo kaj
lahko predstavljam, kako po-
mirjujoče, pozitivno deluje na
otroke in njihove starše.
Leta 1987 je odšla na speci-
alizacijo, specialistični izpit je
opravila leta 1990 in, kot pra-
vi, je njena družina šele takrat
zaživela normalno. Prvo hčer-
ko je rodila med študijem, leta
1978. Starejša hči, Neva, obi-
skuje tretji letnik gimnazije,
odločila pa se je, da bo študi-
rala jezike. »Torej ne bo šla po
mojih stopinjah,« pokomenti-
ra dr. Zupančeva in se ob spo-
minu na svojo gimnazijko in
na mlajšo hči, Nejo, ki obisku-
je šesti razred osnovne šole,
nasmehne.
»Veliko je bilo odrekanj,« se
dr. Zupančeva spominja ča-
sov, ko je študirala. »Imeti
med študijem družino — otroka,
moža, je zelo naporno. Ponoči
sem študirala, da sem se lahko
podnevi posvetila otroku. Ko
sem rodila drugega otroka, pa
sem že bila v službi, čeprav je
sledila še specializacija, pa po-
diplomski študij.«
S starši le težje
Zdravniki, ki niso speciali-
zirani za delo otroki, se le-teh,
če je le mogoče, najraje izog-
nejo oziroma se te populacije
bojijo. Dr. Zupančeva pravi,
da je to razumljivo: »V vsakem
delu moraš imeti dovolj izku-
šenj, da si lahko prepričan va-
se. To je specifično delo, ven-
dar se ga navadiš in jaz, na
primer, ne vem, kako bi lahko
danes delala z odraslimi.«
V zvezi z nego otrok, pred-
vsem novorojenčkov, ter nji-
hovim zdravljenjem se je v
zadnjih letih marsikaj spreme-
nilo. Otroški zdravniki morajo
biti z vsem, kar je na področju
pediatrije novega, ves čas na
tekočem, saj, predvsem v po-
svetovalnici za novorojenčke,
navodila posredujejo staršem.
»Otroci se pravzaprav, od-
kar sem začela delati pa do
danes, niso spremenili. Močno
pa sta se spremenila način in
organizacija dela. Predvsem
gre za nov način dela v posve-
tovalnici; vsa navodila, ki jih
dajemo staršem, še zlasti pa
navodila o prehrani, so sedaj
zelo drugačna kot so bila, ko
sem začela delati na otroškem
dispanzerju. Pediatri imamo
ves čas organizirana predava-
nja na to temo, tako da smo
resnično na tekočem in se lah-
ko sproti izobražujemo.«
In kako so za novosti dojem-
ljivi starši? »Večina staršev
novosti dobro sprejema, z nji-
mi se da pogovoriti. So seveda
tudi izjeme; starši, ki mislijo,
da je stari način boljši. Načel-
no pa se da pogovoriti z
vsemi.«
Otroški zdravniki imajo v
bistvu dva pacienta v enem -
otroka in starša. Kaj o tem me-
ni doktor Zupančeva? »Včasih
je s starši res težje. Dostikrat
jih je treba pomiriti in s tem je
pol dela že opravljenega. Ce
ima otrok vročino, še ni nujno,
da je zelo bolan, starše pa, se-
veda, zelo skrbi. Vendar je po-
tem, ko se pogovoriš, jim ra-
zložiš, vse v redu. Tako starši
potem niso več panični, kar je
dobro, saj je panika tista stvar,
ki lahko naredi občutno več
škode kot koristi.«
IVlalčici
In že kar pregovorni strah
otrok pred »stričkom doktor-
jem« ali »teto zdravnico« in -
predvsem - injekcijo?
»Injekcij se otroci še vedno
bojijo, vendar jih danes daje-
mo zelo malo. Skoraj vsa zdra-
vila dajemo otrokom ambu-
lantno, skozi usta. Če se tako
ne da, pošljemo otroka raje v
bolnišnico, da je hospitali-
ziran.«
Samega pregleda pa se, pra-
vi dr. Zupančeva, večina otrok
ne boji. »V skupino otrok, ki se
zdravniških pregledov najbolj
bojijo, sodijo tisti od sedmega
meseca starosti pa do leta in
pol, pozneje pa se da z njimi
lepo pogovoriti, saj že razume-
jo za kaj gre, kaj boš z njim
naredil. Če bi imeli malo več
časa in bi bili malo manj obre-
menjeni s številom pacientov
kot smo, bi bilo še boljše. Po-
t^m bi otroka lahko še bolje
pripravili, se poigrali in tako
še prej navezali stik... Pona-
vadi je tako, da otrok, ki je
zdravnikov in pregledov že
navajen, kar na vratih pove:
>Če bo ta in ta zdravnik, se
bom pustil pregledati, drugače
pa ne!< Zato je dobro, da imajo
tudi otroci osebnega zdravni-
ka; čeprav tudi to prinaša do-
ločene pomanjkljivosti, za ka-
tere upam, da bodo z leti od-
pravljene.«
Dr. Jelena Zupanec je z de-
lom in organizacijo dela v
otroškem dispanzerju v glav-
nem zadovoljna. »Uskladiti
delo v posvetovalnici in delo v
ambulanti je zelo težko in ker
v enem dnevu ne moreš delati
na dveh koncih naenkrat, tisti
dan, ko delaš v posvetovalnici,
nisi dosegljiv za preglede. «
Prostega časa ji ob delu in
družini ostaja bolj malo. Veli-
ko bere; predvsem strokovno
literaturo, sicer pa rada tudi
plete z največjim veseljem pa
se vrača k staršem, na Planino,
kjer z družino preživlja sobote
in nedelje. »Predvsem pa
spremljam svoji dve deklici,
da bi bili kolikor toliko uspeš-
ni tudi v življenju, ne le v šoli.«
In načrti v zvezi s službo?
»Dodatno se ne nameravam
več izobraževati, saj pri nas
trenutno to ni cenjeno in dvo-
mim, da bo postalo v času, do-
kler bom jaz v službi. Malo pa
sem razmišljala tudi o zasebni
praksi... Mogoče se bom v
prihodnosti odločila za to,«
pove dr. Jelena Zupanec in od-
hiti nazaj na strokovni sesta-
nek, med katerim sem jo zmo-
tila. Za njo ostanejo lepi ob-
čutki in toplina, ob kateri je
človeku jasno, zakaj večina
njenih malih pacientov »teto
zdravnico« obiskuje z veseljem
in brez strahu____
NINA M. SEDLAR
Opravičilo
v 46. številki Novega
tednika, ki je izšel 16. no-
vembra, je bil v prispevku
»Zdravnik ni trgovec« na
strani 12, v podnaslovu in v
prvi vrstici besedila napač-
no objavljen priimek dr.
Rudija Čajavca. Dr. Čajav-
cu in bralcem se opraviču-
jemo.
Glas za najboljše
Kai menite o celiski gostinski ponutibl?
Pričela se je akcija ocenje-
vanja gostiln in restavracij v
Celju. Akcijo je pripravilo
celjsko turistično društvo v so-
delovanju z bralci Novega ted-
nika, ki bodo v prihodnjih šti-
rih številkah časopisa našli
anketni list, s katerim bodo
imeli možnost glasovanja za'
najboljšo gostilno in restavra-
cijo. Akcija bo trajala en me-
sec, najboljšim pa bodo nagra-
de podelili februarja prihod-
njega leta.
Torej, pokažite, koliko poz-
nate gostinske obrate v Celju,
saj boste s svojim glasom pri-
pomogli k boljši sliki o stanju
v naših gostinskih obratih. Vse
kar morate storiti je, da izpol-
nite anketni list in sicer zgoraj
vpišite ime gostilne oziroma
restavracije, za katero glasuje-
te in ji prisodite število točk
glede na kategorije, ki si sledi-
jo. Seveda se morate obvezno
podpisati, saj se boste tudi
bralci potegovali za nagrado,
kupone pa pošljite na naslov —
Turistično društvo Celje, Pre-
šernova 17, Celje, s pripisom
»Za naj gostilno«.
Izbirate lahko med nasled-
njimi gostilnami in gostišči:
Amerika, Rednak, Franci, Ko-
lar, Belaj-Koštomaj, Medved v
Škofji vasi in Medved v Celju,
Miklavžin, Mlakar, Antloga,
Berger, Hojnik, Bornšek, La-
vrič, Čulk, Loger, Ribič, Bra-
nibor, gostišče Celjska koča,
Marty, Stari grad, Ojstrica,
Prekoršek, Špital, Pop teater,
Studio 3, Taverna-pivnica Ko-
per, pivnica Stari pisker in
Konoba Dalmacija.
Posebej pa bo potekalo tudi
ocenjevanje za najboljšo resta-
vracijo, kjer lahko izbirate
med naslednjimi: Restavracija
hotela Celeia, hotela Evropa,
hotela Merx, hotela Turška
mačka. Restavracija Interspar,
Pri mostu, Majolka, Pod obo-
kom, Madrugada, Celjska klet,
Picikato in Gaberje.
D.S.
Prvi obroif
piačan
ultrazvočni aparat za
otroški oddelek celjske
bolnišnice, za katerega so
denar že prispevali številni
posamezniki, podjetja, ob-
čine in drugi, je »na pol« že
v lasti oddelka.
Prejšnji teden je namreč
Splošna bolnišnica Celje
nakazala firmi Sonoprom
d.o.o., WTC, Ljubljana,
preko katere bodo izpeljali
nakup aparata švedske fir-
me Vingmed, natančno
9,288.702,74 tolarjev. S
tem so plačali približno po-
lovico vrednosti aparata, ki
ga ima otroški oddelek v
uporabi od srede junija.
Prvi odločni korak je torej
narejen - potrebnih pa bo še
veliko, veliko korakov v
obliki večjih in manjših
prispevkov, potrebnih za
celotno plačilo aparata.
MBP
REKLI SO
Franc Rokovnik, predsed-
nik sveta KS Prebold: »Z de-
lom, ki smo ga opravili v letoš-
njem letu v naši krajevni
skupnosti smo zadovoljni. Ob-
novili smo vodovodno črpališ-
če, zamenjali črpalke in drugo,
saj nam po mnenju strokov-
njakov to črpališče zagotavlja
vodo za celo krajevno skup-
nost. Že lani smo začeli z grad-
njo nove mrliške veže, letos pa
jo dokončali, tlakovali in ure-
dili smo glavne poti na poko-
pališču. Sanirali smo most čez
Bolsko v Kapli vasi in očistili
korito tega potoka od Kaple
vasi do Tekstilne tovarne Pre-
bold.
Poleg naštetega smo asfalti-
rali v Mariji Reki 6 km cest,
nadaljevali pa z razširitvijo in
posodobitvijo ceste skozi Pre-
bold. Zgradili smo del kabel-
skega omrežja za televizijske
programe, na katerega je prik-
ljučeno 60 gospodinjstev.
TONE TAVČAR
Tudi avto rabi zimsico obutev
Tako datum, kot spremenljive vremenske razmere, predvsem pa iz dneva v dan bolj hladni
\Teme nas opozarjajo, da je tukaj čas, ko je treba tudi avtomobile opremiti za zimske razmere. VS'
pa vemo, da je za zasnežena in spolzka cestišča nujna dobra zimska guma.
Lastniki avtomobilov imajo sedaj res veliko izbiro gum, tako da lahko nakup prilagodi]'
svojemu jeklenemu konjičku in žepu. Tudi tistih, ki gume montirajo je precej, kot Marko Rehar'
Dobrteše vasi (na sliki), ki se je tega dela izučil pri svojem dedu - Jožetu Medvedu. ^
TONE TAVCA**
Šff. 47. - 23. november 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Imenitna predstava
Slovenije pred palačo OZN
»Danes ste vi ambasadorji
tniru in prijateljstva med na-
rodi sveta,« je na slovesni
otvoritvi 26. maratona v New
¥orku poudaril belgijski pred-
stavnik v OZN zbrani množici
več kot 8.000 tekačev iz sto
držav sveta. Zastave in napisi
držav, med njimi napis Slove-
nije že kar petič, v pozdravu
kar dvakrat omenjena Slove-
nija in dobrodošlica v sloven-
skem jeziku, v več tisočglavi
množici pa skupina 30 Sloven-
cev v lepih zelcnobelih vetrov-
kah z všito slovensko trobojni-
co na prsih in napisom SLO-
VENIJA na hrbtni strani... Ta
podoba se je letos ponovila že
petič.
In prav ta slovesna otvoritev
maratona ostane neizbrisno
zapisana v srcih udeležencev,
ki se potem, ko slavnostni go-
vorniki s preprostimi mislimi
poudarjajo pomen tega naj-
večjega maratona na svetu,
podajo na mednarodni tek pri-
jateljstva od palače OZN do
Centralnega parka. Slovenska
zastava je plapolala vso pot,
dolgo 7 km po največjih aveni-
jah New Yorka, na prvem me-
stu in Simon Gaberšek, Drago
Cesnik in Marjan Korent so z
zastavo tudi med prvimi prite-
kli na cilj mednarodnega teka
prijateljstva.
Že naslednji dan pa se začne
zares. Že zgodaj zjutraj je tre-
ba pohiteti na avtobus in
štartno mesto na Staten Islan-
du, kjer pa je letos 29.000 te-
kačev prezebalo, prepihoval
jih je veter in jih pozneje kar
zanašal, ko je nepregledna re-
ka tekačev stekla na 42 km in
195 m dolgo pot po vseh petih
okrožjih New Yorka. Veter ni
prizanašal niti gledalcem
(okrog 2 milijona se jih zgrne
vzdolž avenij in ulic), ki pride-
jo ob progo in želijo videti in
pozdraviti ter hrabriti tekače.
Zanje je junak prav vsak, ne le
zmagovalec in zmagovalka,
katerima resnično televizija
namenja največjo pozornost.
Tudi Slovenci smo letos dobili
novega junaka. To je Sonja
Bučan iz Nove Gorice, ki je
sploh prva med Slovenci prite-
kla na cilj letošnjega maratona
in s časom 3.04,02 dosegla več
kot imenitno absolutno 33.
mesto v ženski konkurenci in
še bolj odlično 6. mesto v sta-
rostni kategoriji od 40 do 49
let. To je doslej za Marjano
Vidovič (leta 1993. na 20. me-
stu) druga najboljša slovenska
uvrstitev med ženskami. Juna-
kov iz Slovenije je bilo še več
in vsak zase lahko pove svojo
zgodbo. Toda bilo bi krivično,
če že sedaj izpustimo ime He-
lene Žigon, 67-letne Ljubljan-
čanke, ki se je še pred tremi
leti borila z rakom in po težki
operaciji želodca ponovno po-
hitela na tekaške proge. V ne-
deljo, 12. novembra 1995, je
pretekla maraton v New Yor-
ku. Največji maraton na svetu,
v najtežjih pogojih tega mara-
tona doslej nasploh, je zmogla
v času 4 ur in 36 minut. In bila
seveda presrečna, ko je prite-
kla v cilj.
Resnici na ljubo je treba po-
vedati, da je nekaj maratoncev
tudi razočaranih. Vsi pač niso
imeli sreče na »loteriji«, s ka-
tero so letos razdeljevali štart-
ne številke tudi Slovencem.
Toda takšna so pravila in ta
veljajo za vse enako, pravijo
prizadevni organizatorji ne-
wyorškega maratona. Več sre-
če naslednje leto, dodajajo.
HINKO JERČlC.
Slovenski maratonci petič pred palačo OZN: imenitna predstava in promocija.
Razstavi lilcovnili dei
v ponedeljek, 20. novembra je bila v knjižnici Gimnazije
Center Celje otvoritev dveh razstav likovnih del celjskih, vojni-
ških in štorskih osnovno in srednješolcev.
Slike srednješolcev, ki so na ogled na razstavi, so nastale v
oktobm, in sicer na enodnevni likovni delavnici v Novem mestu,
ki jo je vodil akademski slikar Ratimir Pušelja, osnovnošolci pa
so razstavljena dela ustvarjali avgusta, in sicer na likovni kolo-
niji v Piranu, pod vodstvom slikarke - kostumografinje Magda-
lene Klarer. N.-M. S.
SZ ATRIJ Z.O.O.
Vodnikova 11, Celje
razpisuje po pooblastilu Stanovanjskega sklada RS,
Poljanska cesta 31, Ljubljana
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO
NEPREMIČNIN
1. Enosobno stanovanje, 32.80 m^, v visokem prit-
ličju, Na zelenici 13, Celje, pare. št. 686/1, k.o. Celje,
zkv E 21, I. 1970, za izklicno ceno 37.859,00 DEM.
2. Dvosobno stanovanje, 48.82 m^ v pritličju, Drap-
šinova 28, Celje, pare. št. 458, k.o. Ostrožno, zkv 433,
i. 1950, za izklicno ceno 22.043,00 DEM.
Cene veljajo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju
Banke Slovenije na dan plačila. Na dražbi lahko sodeluje-
jo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani RS in
ki vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene posamezne
nepremičnine na žiro račun SZ Atrij, 50700-601-98920. Fi-
zične osebe se pred dražbo izkažejo s potrdilom o držav-
ljanstvu, pravne osebe pa z izpiskom iz sodnega registra,
varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupni-
no, ostalim pa vrnili v 5. dneh po končani dražbi. Izbran bo
kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno ali pri izenačeni ceni
ponudil boljše plačilne pogoje. Kupec plača prometni da-
vek, stroške sklenitve in overitve ter zemljiškoknjižni vpis.
Plačilni pogoji: 50% kupnine v roku 8 dni od podpisa po-
godbe, ostalo pa v 60. mesečnih obrokih s pripadajočimi
8% letnimi obrestmi z devizno klavzulo. Kupoprodajno po-
godbo mora kupec podpisati v 8. dneh po dražbi.
Dražba bo v prostorih SZ Atrij v petek, 8.12. 1995 ob
12. uri. Nepremičnine so naprodaj po načelu "videno - kup-
ljeno".
2a dodatne informacije in ogled nepremičnin pokličite te-
lefonsko številko 25-612, Matevž Cene.
V Šempetru
zadovoijni z
obisicom
Delavci Turističnega
društva Šempeter so z mi-
nulo turistično sezono za-
dovoljni. Njihova najbolj
znana objekta za ogled do-
mačih in tujih obiskoval-
cev sta Rimska nekropola
in jama Pekel.
Po besedah predsednika
Turističnega društva Šem-
peter, Janka Božiča je bilo
obiskovalcev za približno
10 odstotkov več kot leto
poprej - skupaj so jih našte-
li nekaj več kot 36 tisoč, od
tega v jami Pekel 21 tisoč
in v Rimski nekropoli 15
tisoč. Tujih obiskovalcev je
bilo več kot tisoč, največ pa
je bilo Avstrijcev, Italija-
nov in Nemcev. S 1. no-
vembrom so oba objekta za
obiskovalce zaprli. Ogled
jame Pekel, je ob predhod-
ni najavi skupine še možen,
medtem ko so izkopanine
že zaščitili pred zimo.
TONE TAVČAR
Nacionaina
mreža TOM
TOM - telefon otrok in mla-
dostnikov je v začetku letoš-
njega leta praznoval peto
obletnico obstoja.
V teh letih je pri Zvezi prija-
teljev mladine Slovenije zrasla
ideja o povezovanju različnih
otroških telefonov v enotno
mrežo, ki se imenuje Naci-
onalna mreža TOM-a in zdru-
žuje trinajst svetovalnih sku-
pin iz cele Slovenije. Naci-
onalno mrežo svetovalnega te-
lefona povezuje enotna, za
otroke brezplačna številka
080-1234, na katero lahko po-
kličejo vsi otroci in mladostni-
ki, ki imajo kakršne koli teža-
ve in bi se o njih radi z nekom
pogovorili.
Na tiskovni konferenci, ki
so jo pobudniki TOM-a - Zveza
prijateljev mladine Slovenije,
pripravili v torek v Ljubljani,
so skupine, ki delujejo v okvi-
ru Nacionalne mreže, tudi
uradno povezali, priedstavili
pa so tudi novo zloženko
TOM-a, ki je namenjena po-
tencialnim darovalcem pro-
stovoljnih prispevkov za delo-
vanje tega telefona. N.-M. Si.
Asfait ob meji
V obsoteljski občini Rogatec so konec tedna predali
namenu nad 4 kilometre lokalne ceste med Sv. Rokom in
Zgornjim Logom, v obmejni KS Dobovcc.
Gre za hriboviti kraj, kjer so pereč razvojni problem
primernejše cestne povezave, zato se mladi odseljujejo. V
KS Donačka gora, v Tlakah, so bogatejši za blizu pol
kilometra asfalta, pri čemer je za obe naložbi največ
prispevala občina, nekaj je tudi iz sredstev za demograf-
sko ogrožene, manjši delež pa so prispevali krajani. V
zadnjem času so v občini Rogatec asfaltirali še tri različne
odseke, po različnih krajih, nad polovico denarja pa so
prispevali krajani. gj
Kaj je
permaifuitura
v Ljubljani deluje Inštitut
za permakulturo, ki te dni or-
ganizira vrsto predavanj po
Sloveniji. Eno teh bo tudi v
Celju in sicer v ponedeljek, 27.
novembra ob 17. uri v Centru
interesnih dejavnosti (bivši Pi-
onirski dom).
Izraz permakultura si je iz-
mislil strokovnjak iz Avstrali-
je, ki je izdelal strategijo, v
kateri je povezal biološko pri-
delovanje hrane, kar največjo
donosnost ter zmanjšanje po-
rabe energije in onesnaževa-
nja. Zamisel permakulture je
kasneje prerasla ta okvir in
postala sinonim za življenjski
slog in način razmišljanja, ki
zagovarja sodelovanje z nara-
vo. Ponuja celosten pogled na
svet, ki se kaže na različnih
področjih: od eko arhitekture.
biološke pridelave hrane, reci-
kliranja odpadkov, kulture bi-
vanja, do etičnih socialnih in
bolj pravičnih finančnih od-
nosov.
Na predstavitvi v Celju bo-
do vsi, ki jih ta tema zanima,
izvedeli, kaj konkretno lahko
sami storijo za svoje okolje, za
okrevanje našega bolnega pla-
neta. S pomočjo diapozitivov
bodo izvedeli, kaj so rastlinske
čistilne naprave, kaj je značil-
nost ekološke gradnje, kako
naredimo načrt za kmetijo,
kako na vrtu postavimo zelišč-
no spiralo in uredimo gredico
brez prekopavanja, kaj je tr-
govanje z »zelenim denar-
jem« ... Sicer pa bo v pomoč
tudi prvi priročnik o perma-
kulturi, ki je lani izšel v slo-
venščini. ^Q
15 iet ženslcega zbora Gotovi je
ženski pevski zbor Gotovlje ima 26 članic. V sedanjem sestavu pojejo od leta 1980, torej letos
praznujejo 15. obletnico. Zbor se poleg vseh prireditev v kraju redno udeležuje občinskih revij,
šentviškega tabora in gostovanj izven svojega kraja.
Predsednica zbora Silva Kočevar nam je povedala, da jim petje v zboru pomeni soustvarjanje
kulture in ohranjanje tradicije zborovskega petja v Gotovljah, saj so lani praznovali 100 letnico
zborovskega petja v kraju. Zbor ima vaje enkrat tedensko. Od leta 1988 ga vodi Zdenka
Markovič. TONE TAVČAR
V Žaicu gradijo piinovod
v Žalcu so začeli z gradnjo mestnega plinovodnega omrežja. Delo opravlja podjetje Mestni
plinovodi iz Kopra in sicer iz dveh strani: od pokopališča proti Trubarjevi ulici in od Gotoveljske
ceste do Bevkove ulice. Na teh področjih se je za plinovodno ogrevanje odločilo 80 odstotkov
gospodinjstev, ki bodo morala za sekundarni vod plačati nekaj več kot 800 DEM. Primarni vod
bodo, kot obljubljajo, zgradili v 60 dneh, za nadaljevanje izgradnje osnovnega voda pa morajo
urediti še precej formalnosti okrog soglasij in raznih dovoljenj.
Na sliki: Delavci Mestnih plinovodov pri napeljavi sekundarnega voda v Kidričevi ulici v
Žalcu.
TONE TAVČAR
Št. 47. - 23. november 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14
Štiri minute za reševanje
Največ utopilev v Slovenlll le na aivilh kopališčih - TriHesei žrtev na leto
v tem tednu se je v celjskem
Golovcu pričel tečaj za reše-
valce iz vode, ki ga tako kot
vsako leto organizira Ivko
Šink iz Ljubljane, ki ima li-
cenco za šolanje reševalcev iz
vode v Sloveniji. Že dvajset let
dela na tem področju, bil je
univerzitetni profesor in pri-
pravljavec zakona o varnosti
na organiziranih kopališčih.
»Za reševalce iz vode je izred-
no pomemben faktor čas, kajti
v štirih minutah, ko utopljenec
izgubi zavest, je možnost pre-
živetja le še petdeset odstotna.
Zato obstaja norma, da morajo
reševalci v treh minutah po-
sredovati tako hitro, da po tem
času že lahko nudijo oživljanje
in prvo medicinsko pomoč,«
pravi.
Reševalci iz vode, ki jih je v
Sloveniji okrog štiristo, skrbi-
jo za varnost na javnih kopa-
liščih. Pričeli so jih šolati na
podlagi zakona o varnosti na
javnih kopališčih, ki je bil iz-
dan leta 1987 in zahteva, da
imajo vsa kopališča reševalce
iz vode ter daje poskrbljeno za
varnost kopalcev. »Leta 1968
in še pred tem, smo vsako leto
na kopališčih beležili okrog
osem, dvanajst in tudi več uto-
pitev. Sicer tudi danes še ob-
stajajo nesreče, vendar je ne-
primerno manj smrtnih prime-
rov, zadnji dve leti smo imeli
dve ali tri utopitve. Precej pa
je še vedno poškodb, predvsem
hrbtenice, ker je mladina tako
nestrpna, neodgovorna in po-
gosto divja. To so predvsem
mladi med 16. in 23. letom sta-
rosti. In vsako leto se žal nekaj
ljudi v tej starosti tako poško-
duje, da so kasneje na invalid-
skih vozičkih. To skušamo
omejiti s kopališkimi redi in
preventivno dejavnostjo reše-
valcev iz vode,« razlaga Ivko
Šink.
Naloge reševalcev iz vode
so, da skrbijo za red ter da ne
prihaja do konfliktnih situ-
acij, ki bi lahko vodile do
utapljanja ali poškodb. Pri re-
ševanju iz vode se seveda ni
mogoče posluževati nobenih
tehničnih pripomočkov. Štiri
minute so lahko usodne. »Ti-
sti, ki želi postati reševalec iz
vode mora biti polnoleten,
zdravstveno sposoben, konča-
no mora imeti srednjo šolo, ta-
ko pa tudi opravljen izpit iz
veščin plavanja. Ko izpolnjuje
te pogoje, je sprejet v proces
šolanja, ki traja štirinajst dni,
deset ur dnevno in zajema ta-
ko teoretični kot tudi praktič-
ni del. Na osnovi opravljenega
tečaja in ustreznega preizkusa
znanja, dobi naziv reševalca iz
vode, vsako leto pa mora po-
tem prihajati na potrjevanje
njegove licence, se pravi na
dodatno preverjanje znanja.
Pomembno je tudi, da je spo-
soben nuditi nujno medicinsko
pomoč, predvsem tisto iz po-
dročja oživljanja utopljencev
in pravilno reagirati v različ-
nih situacijah,« pravi profesor
Šink.
Utopitve zmanjšaii z
učenjem plavanja
»Leta 1969 je bilo v Sloveni-
ji približno 125 utopljencev do
tega pa je prihajalo predvsem
na divjih kopališčih. Pri po-
datku ne upoštevamo utopitve
zaradi samomorov. To številko
smo z akcijo Naučimo se pla-
vati zmanjšali na približno tri-
deset utopljenih na leto in ak-
cija traja že 33 let. Prizadeva-
mo si, da bi znali vsi plavati,
saj bi tako preprečili marsika-
tero nesrečo. Po zadnjih po-
datkih je med osnovnošolci še
vedno dvajset odstotkov ne-
plavalcev, kar je veliko in po-
trebni bodo še številni napori,
da bodo vse šole ustrezno izpe-
ljale učenje plavanja. Ne le to,
otroke je potrebno tudi naučiti
plavati. To je po mojem mne-
nju pomembna naloga Mini-
strstva za šolstvo in šport,«
pravi sogovornik.
Pripravili so tudi program
za predšolske otroke, da bi pr-
vo fazo učenja plavanja (prila-
gajanje na vodo, potapljanje
glave, gledanje in izdihovanje
pod vodo) opravili pred šolo,
ker pa v predšolskih ustano-
vah niso zajeti vsi otroci, je to
potrebno storiti tudi kasneje.
Tečaji zajamejo okrog 22 do 24
tisoč otrok v letu. »Vsi otroci
bi morali znati plavati preden
zapustijo osnovno šolo, žal pa
ni tako. Mislim, da se starši
premalo zavedajo, kako po-
membno je, da se otrok nauči
plavati in spozna užitke, ki jih
lahko doživi le v vodi«, pravi
dolgoletni reševalec iz vode in
predsednik Društva reševal-
cev iz vode Mirko Grmič iz Ce-
lja, ki trenutno vodi praktične
vaje na tečaju, ki ga imajo v
Gk>lovcu bodoči reševalci. Po-
leg tega organizira tečaje za
predšolske in šolske otroke, za
mladino in odrasle. Tečaj za
otroke se je pričel 20. novem-
bra, plavati pa se učijo vsak
dan od 17. do 18.30 ure.
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Enajst udeležencev tečaja za reševalce iz vode, ki poteka v celjskem Golovcu, prihajajo iz vse
Slovenije, stari pa so od 18 do 33 let.
Otroci, ki želijo pridobiti naziv plavalca, morajo izpolnjevati
določene norme, kar je plavanje v dolžini petdeset metrov s
skokom na noge in s spreminjanjem položaja v vodi.
Nova cesta v
Florjanu
v soboto, 18. novembra, so v
Florjanu nad Gornjim Gra-
dom odprli posodobljeno cesto
Završka kapela-Žačka Lipa.
Za asfaltiranje 3,2 kilometra
dolgega odseka so porabili 17
in pol milijona tolarjev, pri če-
mer jim je priskočila na pomoč
tudi država z denarjem, name-
njenim demografsko ogrože-
nim območjem, in prevzela 30
odstotkov plačila. Levji delež
je zagotovila gornjegrajska
občina, približno 3 milijone
tolarjev pa so prispevali kraja-
ni Florjana, saj je zanje ta ce-
sta pomembna povezava do
Ljubnega ob Savinji. Cesto so
slovesno blagoslovili, na Ma-
vričevi domačiji pa so se na
družabnem srečanju zbrali
številni krajani in vsi, ki so pri
tej akciji sodelovali.
KL
Novo vodstvo
Ifonjlških študentov
Minulo soboto je bila v pro-
storih gostišča Dom v Sloven-
skih Konjicah tretja letna
skupščina Konjiškega kluba
študentov (KKŠ). To leto je bi-
lo za delovanje kluba še pose-
bej pomembno, saj si člani
KKŠ prizadevajo za status
študentske organizacije lokal-
ne skupnosti. Ta naj bi imela v
prihodnji ureditvi študentskih
organizacij svoj glas v Svetu
študentskih organizacij lokal-
nih skupnosti.
Člani kluba načrtujejo tudi
spremembo imena, tako naj bi
se KKŠ preimenoval v Klub
študentov Dravinjske doline.
S tem imenom bi namreč bolje
opredelil območje, ki naj bi ga
klub v bodoče pokrival. Usta-
novljena je bila tudi dijašl^
sekcija, ki bo omogočala sod«|
lovanje v klubu dijakom. Le-tn
so bili na konjiškem območju]
doslej povsem neorganiziran«
Na skupščini so študentje vM
volili še člane sedemčlanske«
upravnega odbora, nov pre3|
sednik kluba je Tadej Slapnil^
v predsedstvu pa bo še naprej
tudi    dosedanji    predsednik'
Stanko Kolar, ki bo pomagal
pri delu. j
p.m\
Predstava pevskih zborov
Jutri zvečer bo v Kulturnem centru v Laškem občinska revija
pevskih zborov. Prireditev bo pričel ženski pevski zbor Društva
upokojencev Laško, nastopili pa bodo še moški pevski zbori iz
Laziš, Sedraža, Rimskih Toplic in zbor, ki ga vodi Lojze Švec, j
mešana zbora Šentrupert in Glorija iz Laškega, prvič pa se bo
predstavil še Rečiški vokalni kvartet.
JI
Na Rogli že smučajo
Letošnja smučarska sezona se bo na Rogli pričela prej, kot so upali turistični delavci. Proge ob
vlečnicah Uniorček in Košuta, ki so jih spričo ugodnih temperatur že zasnežili, bodo pognali že v
soboto, v zaključni fazi pa je zasneževanje Planje. Na Rogli je zapadlo tudi 20 cm naravnega
snega, vendar ga je predvsem v okolici hotela močan veter razpihal. Smučarji bodo lahko
preizkusili proge brezplačno od sobote do ponedeljka.
......____________......^_________......__________________........................ edimasnec
St. 47. - 23. november 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Pozna me cela fara«
f$ko pravi upokojena trgovka Sonja Stare iz Laškega, ki je na naš časopis
naročena že toiiko tet. Ha se točnega datuma ne spominja več_
Sonja Stare živi v prijetni in
^rejcni hiši na Kidričevi ulici
y, Laškem. Že skoraj osem let
pe dela več, lansko leto pa je
pjen po upokojensko urejeni
delovni dan zmotil mož Jože.
^IVlislila sem, da se sploh ne
l,oin navadila na to, da bova
odslej kar oba cele dneve do-
pia, pa je potem kar vse neka-
Ijo steklo po svoje,« pravi go-
spa Sonja. Z možem živita da-
pes lepo, umirjeno življenje,
razdelila sta si hišna opravila,
veliko postorita tudi skupaj,
pa vedno ni bilo tako.
|: Gospa Sonja je stara Laš-
{anka. Stara le po stažu, saj je
drugače zelo mladostnega vi-
deza in kar težko ji je verjeti,
da ima že 23-letno vnukinjo.
Rodila se je v Debru in druži-*
na, v kateri je bil še mlajši
brat, je že leta 1940, ko je ime-
la Sonja le štiri leta, izgubila
očeta. Mati je delala v Volni,
današnji Dekorativni, in je le s
težavo preživljala sebe in oba
otroka. Živeti so morali zelo
skromno, številna odrekanja
pa so spremljala gospo Sonjo
tudi v kasnejših letih. »Zelo
iibogo je bilo takrat vse sku-
paj,« se spominja, »vendar se k
sreči tega sploh nismo zaveda-
S,« Že s štirinajstimi leti je za-
čela delati, pravzaprav je
kkrati delala in hodila v šolo.
Učila se je za trgovko in njeno
pr\'o učno leto je bilo eno naj-
težjih v življenju. Gospa Sonja
je morala namreč kar štirikrat
v tednu najprej peš iz Debra v
Hudo jamo, kjer je bila vajen-
lia v trgovini, nato pa opoldne
prav tako peš v Celje v šolo. V
ioncu in dežju. Le redko kdaj
\ je na cesti ustavil kakšen
tovornjak. Prometa je bilo v
tistih povojnih letih zelo malo,
avtomobile v Laškem pa si
lahko preštel na prste ene ro-
ke. Vzdržala je le eno leto, na-
to pa je odšla v šolo najprej v
Brežice in nato v Novo mesto,
kjer je stanovala v internatu.
Da ne bi nikoli več hodila peš,
si je med prvimi stvaiTni za
lastno plačo, privoščila kolo.
Še danes se spominja, da je
stalo 32 tisoč dinarjev ali sko-
raj šest njenih mesečnih plač.
Gospa Starčeva je delala naj-
prej enajst let v trgovini v Hu-
di jami, nato prav tako enajst
let v Tevčah, pokojnino pa je
dočakala v trgovini Jagoda v
Laškem. Ves čas je bila zvesta
le eni fii-mi, današnji Izbiri.
»Zelo rada sem delala,« pravi,
»in gotovo so me zato tudi vse
moje stranke imele rade. Prav
cela fara me pozna in še danes
me mnogi ustavljajo na cesti.«
Gospa Sonja se rada spomi-
nja let v Hudi jami, saj je tam
spoznala svojega moža. Oba
sta bila še zelo mlada, ko sta se
vzela, za doto pa sta vsak pri-
nesla v zakon po enega otroka.
Prav lepo je bilo tudi v Tevčah,
kamor se je iz Laškega, kjer je
živela mlada dmžina, vozila z
motorjem. Leta 1958 je na-
mreč kolo zamenjala s Tomo-
sovim mopedom. »Takšen
svetleč zelen je bil,« se spomi-
nja, »in bila sem prav ponosna
nanj, saj so bili v tistih letih v
Laškem le štirje motorji.«
Starčeva sta si pred 28 leti
zgradila v Laškem svojo hišo
in sta še danes ponosna na ta
svoj podvig. Lani in letos sta
hišo v celoti obnovila in gospa
Sonja po tihem upa, da bo ne-
kega dne prišla živeti v Laško
najstarejša vnukinja, ki je šla
po babičinih stopinjah in je
danes trgovka v Ljubljani. Go-
spa Sonja veliko svojega časa
posveti rožam, na katere je ze-
lo ponosna in jih vsako leto
pokaže tudi na tradicionalni
prireditvi Pivo in cvetje. Zelo
rada tudi bere, zato imajo po-
leg Novega tednika še nekaj
drugih   časopisov   in   revij.
»Pred nekaj leti sem hotela
Celjskega odpovedati, ker je
bilo treba vsak mesec plačati
kar preveč položnic, pa sem
potem ugotovila, da brez časo-
pisa ne bi mogla biti. Preveč
dolgo je že pri hiši.« Gospa So-
nja se ne more natančno spom-
niti, katerega leta je naročila
naš časopis. Zagotovo je na-
ročnica vsaj toliko let, kolikor
je poročena z Jožetom. Tega pa
bo jutri natanko 39 let. Česti-
tamo!
JANJA INTIHAR
J V zavetišču za pse Zonzani v
*rinovcu pri Dramljah čakajo
J* prijazne in skrbne gospo-
^fje številni štirinožni prija-
^'ji- Franc Lenko, lastnik za-
.*^išča, jih rad odda tistim, ki
>nudijo topel dom. Eden
sjih izgubljencev je pri-
črno rumeno rjavi meša-
star dve leti. Se bo kdo od
ij^^ odločil in ponudil topel
prijaznemu štirinožcu?
Naravoslovje v Podčetrtku
v podčetrteški šoli so že
pred leti izstopali po odmev-
nih rezultatih, zdaj pa so pose-
bej uspešni z računalništvom
pri likovnem pouku. Pred dne-
vi so pripravili tudi slovesno
odprtje pr\'e naravoslovne
učilnice, ki je v blizu četrt sto-
letja stari šoli niso imeli.
Kot je dobro znano, po no-
vem sploh ni mogoče graditi
šol, če v projektu ne upošteva-
jo posebne naravoslovne učil-
nice. Nova, v Podčetrtku, je
zaradi prostorske stiske kom-
binirana ter jo uporabljajo za
eksperimentalni ter frontalni
pouk. Meri 64 kvadratnih me-
trov, zraven pa sta še dva ka-
bineta. Ob steni učilnice so de-
lovna mesta za eksperimental-
no delo učencev, na vsakem pa
je vodovodni priključek, pa
enosmerna ter izmenična elek-
trična napetost. Vse delovne
postaje krmili učitelj z enega,
svojega delovnega mesta, z ve-
like razdelilne plošče. Učilnico
uporabljajo za pouk fizike in
kemije v 7. in 8. razredih, po
potrebi pa tudi za matemati-
ko, od 6. razreda naprej.
Podčetrteško učilnico je
projektiral Miran Zupanič iz
Kranja, idejni načrt pa sta pri-
pravili učiteljici fizike, Slavi-
ca Šviglin ter kemije, Martina
Leskovšek. V učilnici je opre-
ma nemškega izdelovalca, pri
čemer gre, po besedah projek-
tanta, za drugo takšne vrste v
državi. Okvirna vrednost na-
ložbe znaša blizu 5 milijonov
tolarjev, z gradbenimi deli pa
so začeli poleti, takoj po koncu
šolskega leta. Denar za učilni-
co so v celoti prispevali iz ob-
činskega proračuna nove pod-
četrteške občine, pri čemer so
imeli župan ter svetniki veliko
posluha.
Petkovo slavnostno odprtje
so popestrili s kulturnim pro-
gramom, učenci pa so prikazo-
vali tudi poizkuse iz kemije ter
fizike.       BRANE JERANKO
Peli so in godli
Republiška zveza kulturnih
organizacij in Združenje fol-
klornih skupin Slovenije vsa-
ko leto pripravita seminar o
petju v folklornih skupinah, ki
ga združijo še z nastopom
ljudskih pevcev in godcev.
Letošnjega srečanja, ki je
bilo v soboto zvečer v deželi
suhe robe v Sodražici pri Rib-
nici, se je udeležilo dvanajst
skupin iz večine slovenskih
pokrajin.
Iz našega območja so bile na
srečanje povabljene ljudske
pevke iz Trobnega Dola v laški
občini, ki so jih izbrali na eni
od podobnih prireditev v La-
škem. Pevke so se v Sodražici
dobro izkazale in poleg spo-
minskega darila ter priznanja
prejele bogat aplavz nastopa-
jočih in domačinov.
Duhovni vodja skupine sed-
mih pevk je Marija Salobir, z
njo pa so še Marica Pušnik,
Slavica Rezec. Fanika Šmid
ter Marija, Vesna in Tanja
Oprešnik.
V.M.
Turistična novost
Turistično društvo Sloven-
ske Konjice je v petek na Sta-
rem trgu odprlo informativno-
prodajni butik. Kot pove že
ime, v njem poleg raznovrstnih
spominkov nudijo tudi infor-
macije.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikove-
ga TV vodiča je bil prizor iz
filma Kekec, igralec pa Ma-
tija Bari. V poštev za žreb je
prispelo 35 kuponov.
Paket laškega piva bo pre-
jel Franc SMEH iz Celja,
majici NT&RC pa bosta po
pošti prejeli Damjana PO-
LUTNIK iz Celja in Jelka
KUMPREJ iz Žalca.
Vljudno prosimo, da se po
paket laškega piva oglasite v
naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali
po pošti!
Bell konj za vinogradniško-vinarsko društvo
v Slovenskih Konjicah že peto leto uspešno
deluje vinogradniško-vinarsko društvo, v ka-
terega je včlanjenih že preko 170 pridelovalcev
vin iz Slovenskih Konjic, Zreč, Slovenske Bi-
strice, Celja, Žalca in Vojnika.
Člani društva se sestajajo mesečno in uspeš-
no uresničujejo cilje, ki so si jih zastavili pred
petimi leti. Kot je povedal predsednik društva
Jože Tominšek, so predvsem želeli številnim
kletarjem omogočiti organizirano izobraževa-
nje in s tem pridelavo kvalitetnejših vin, sočas-
no pa tudi dvigniti kulturo pitja vin. Danes
društvo sodeluje z mnogimi strokovnjaki, na
rednih sestankih in predavanjih pa člani izme-
njujejo znanje in izkušnje. Vsako leto pripravi-
jo tudi ocenjevanje vin in mnoga družabna
srečanja, med njimi tudi martinovanje. Za le-
tošnje jim je odbor za razvoj turizma občine
Slovenske Konjice podelil občinsko priznanje,
tako imenovanega belega konja.
B. Z.
V spomin
Stane Zula
v teh tihih jesenskih dneh Je nenadoma omahnil druž-
benopolitični delavec Stane Zula.
Več kot trideset let je deloval v vseh porah življenja
velenjske občine, še najraje pa se je posvečal ljubiteljski
kulturi in človekoljubni organizaciji Rdečemu križu.
Že zgodaj je zapustil učiteljski stan in se odločil za tisto,
najbolj občutljivo delo med ljudmi. Socialna varnost v
velenjskem premogovniku je bila osrednji vir njegove
dejavnosti. Obenem je bil tudi direktor nastajajoče knjiž-
nice v Velenju in prav to funkcijo je vedno tesno povezoval
z delom zveze kulturnih organizacij. V Velenju je bil ravno
on začetnik priljubljenih petkovih kulturnih večerov.
Predsednik te ljubiteljske organizacije je bil mnogo let.
Rad je pisal in zvezek pesmi je njegova dediščina.
Pred leti je postal tudi predsednik občinske organizaci-
je Rdečega križa. Svojo humanost je kazal nenazadnje
tudi v dajanju krvi. Daroval jo je več kot petdesetkrat in
to nalogo opravljal skoraj vse do svoje smrti.
Za vsestransko delo je bil večkrat nagrajen. Prejel je na
primer Kajuhovo občinsko nagrado, Zlati znak RK, priz-
nanje kulturne skupnosti in Napotnikovo priznanje. To je
samo del njegovih nagrad, a hkrati pisni dokaz njegove
pridnosti in plemenitosti.
Radi se ga bomo spominjali in svoje življenje prav tako
usiperjali v ustvarjalno delo.
Stanetu želimo miren počitek v domači zemlji.
VINKO ŠMAJS
Mladi za znanost
Pred dnevi so v Službi za
družbene dejavnosti Mestne
občine Celje izdali brošuro, v
kateri je zajet prerez razisko-
valnega dela osnovnošolcev
celjske, štorske in vojniške ob-
čine ter celjskih srednješolcev
v lanskem šolskem letu.
V brošuri je uvodoma pred-
stavljeno poročilo o mladin-
skem raziskovalnem delu v le-
tu 1994 ter podrobneje razčle-
njenih vseh sedem projektov,
ki ga zaokrožajo. Pri tem gre
za sofinanciranje raziskoval-
nega dela po šolah, udeležbo
osnovnošolcev in srednješol-
cev na tekmovanjih, razisko-
valne tabore, poletne razisko-
valne šole, strokovno izpopol-
njevanje učiteljev-mentorjev
raziskovalnega dela, koordi-
nacijo raziskovalne dejavnosti
na šolah, odkrivanje in razvoj
mladih talentov ter opremlja-
nje šol z ustrezno raziskovalnp
opremo.
V lanskem šolskem letu je v
celjski, štorski in vojniški ob-
čini v raziskovalnem delu so-
delovalo 270 osnovnošolcev, ki
so v sodelovanju z 68 mentorji
izdelali 62 raziskovalnih na-
log. V posebni skupni je sode-
lovalo tudi 5 učencev OŠ Gla-
zija, ki so prav tako pripravili
samostojno raziskovalno nalo-
go. Številčno nekoliko skrom-
neje so med mladimi razisko-
valci zastopani srednješolci,
saj je 167 učencev v sodelova-
nju z 61 mentorji izdelalo 66
raziskovalnih nalog. V brošu-
ri, ki je izšla v nakladi 500
izvodov, so zabeleženi tudi
uspehi osnovnošolcev in sred-
nješolcev na državnih in med-
narodnih tekmovanjih.
IS
Predavanje za diabetike
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje obvešča, da
bo v četrtek, 7. decembra ob 15.30. uri, v sejni dvorani
Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
Celju (Gregorčičeva ulica) predavanje, ki ga bo pripravila
firma Zalokar-Zalokar.
R. A.
Št. 47. - 23. november 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
3
Propadajoča domačija
slovenslcega velialca
Rojstna lilša umetnostnega zgodovinarja Ur. Avguština Stegenška je tik pred propadom - Obnova zaradi
plazovitega območja ne bo več mogoča
Dr. Avguštin Stegenšek, ki
se je rodil v Tevčah pri La-
škem, je bil profesor bogoslov-
ja, doktor filozofije in prvi
umetnostni zgodovinar na
Slovenskem. Veljal je za uče-
nega moža, ki je zaznamoval
delo v umetnosti in zgodovini.
Toda, spoštovanje smo mu iz-
kazali le s spominsko ploščo
na rojstni hiši, ki pa se bo vsak
čas podrla. Morda že jutri.
Žal je hiša na plazovitem
območju v Tevčah, tako da na-
domestna gradnja na istem
mestu ne bo mogoča. Predla-
gali so nadomestno lokacijo za
gradnjo hiše, nekoliko stran
od obstoječe, tam kjer so tla že
stabilna. S tem pa se lastnik,
Ferdo Požlep ne strinja.
Hiša je zelo stara, saj se je
umetnostni zgodovinar v njej
rodil že leta 1875, zato je po-
trebna temeljite prenove, sicer
je kmalu ne bo več. Lastnik
domačije, ki je v tej hiši preži-
vel brezskrbna otroška leta,
danes živi v Pod Šmihelu. Več
let je Ferdo Požlep živel v
Nemčiji, pravzaprav kar dve
desetletji, hiše v Tevčah pa
nihče ni vzdrževal. Ko se je
vrnil, jo je hotel podreti in po-
staviti novo, spominsko hišo. S
prošnjo se je obrnil na Zavod
za naravno in kulturno dediš-
čino Celje, kjer so soglašali s
predlogom za gradnjo nado-
mestne hiše na istem mestu,
vendar pa bi morala biti zas-
novana na podoben način kot
obstoječa stavba. Za takšno
obnovo oziroma nadomestno
gradnjo hiše se lastnik ni odlo-
čil, saj bi bilo zanjo potrebno,
glede na spomeniško varstve-
ne pogoje, odšteti veliko de-
narja. Idejo je tako opustil. Ko
pa se je kasneje ponovno odlo-
čil, da je vendar skrajni čas za
ureditev hiše, je bilo že pre-
pozno, kajti med tem časom so
se v Tevčah pojavile poplave
in plazovi in tako je bila po-
sest, kjer stoji Stegenškova
domačija, proglašena za pla-
zovito območje, tako kot tudi
večina okoliških. Kakršnakoli
gradbena dela so bila zaradi
tega prepovedana.
»Ne spomnim se, da bi imeli
kdaj prej na posestvu težave z
vodo ali pa da bi plaz potegnil,
zato upam na istem mestu po-
staviti novo hišo, za katero bi
sam odgovarjal. Vse bi naredil
na lastne stroške in tudi more-
bitne posledice bi nosil sam, s
tem pa tudi stroške v primeru
plazu ali česa podobnega. Živ-
ljenje bi tvegal, samo če bi lah-
ko na istem mestu, kot je bila
hiša doslej, postavil novo.
Sram me je, da je v takšnem
stanju, pravzaprav se bo vsak
čas porušila in od nje ne bo
ostalo nič. Žal pa z deli ne mo-
rem pričeti. Predlagali so mi,
da lahko zgradim hišo približ-
no tristo metrov stran, tik ob
gozdu. S tem se seveda nika-
kor ne strinjam, ker hiša tja ne
sodi,« pravi Ferdo Požlep, ki
bo s prošnjami poskušal še na-
prej.
Plaz - sovražnik v
Tevčah
Po neurju avgusta leta 1989
so v naselju Tevče, na levem
bregu Lahomnice nastali pre-
miki zemeljskih mas, ki so
povzročili večje in manjše po-
škodbe na stanovanjskih in
gospodarskih objektih, zem-
ljiščih, cestni in komunalni in-
frastrukturi. Velikost plazu je
približno 110 hektarov, s širi-
no v spodnjem delu ob Lahom-
nici okrog 700 metrov in sega
do Vrha nad Laškim. Na tem
območju je 32 stanovanjskih
objektov s 35 stanovanji, 33
gospodinjstvi in 108 prebivalci
ter 24 gospodarskih in pomož-
nih objektov. Raziskave so po-
kazale, da gre za enega od naj-
večjih plazov v Sloveniji, tako
po obsegu kot tudi po zahtev-
nosti. Glavni vzrok plazenja je
talna voda, ki jo je zelo veliko.
Ob koncu lanskega leta sta bi-
la v Tevčah zastopnika Kate-
dre za mehaniko tal z labora-
torijem na Fakulteti za arhi-
tekturo, gradbeništvo in ge-
odezijo. Po terenskem ogledu
lokacij je prof. Silvan Vidmar,
predstojnik katedre, podal
strokovno mnenje o možnostih
gradnje osmih stanovanjskih
hiš na levem pobočju Lahom-
nice. Tako je v poročilu za Ste-
genškovo domačijo med dru-
gim zapisal: »Stavba je na pla-
zovitem pobočju vzhodno od
robnega jarka. Do globine treh
metrov je bil v obeh sondnih
jamah dotok talne vode. Sta-
novanjska hiša je v slabem
stanju, deformirana in dotra-
jana. Zato predlagamo nado-
mestno gradnjo na travnatem
pobočju zahodno od robnega
jarka. Talne vode v času izko-
pa tam ni bilo in pobočje je
stabilno.«
Takšno je torej strokovno
nrnenje, ki pa ga Ferdo Požlep
ne podpira. Vztraja na isti lo-
kaciji, posledice pa pravi, bo
nosil sam, saj po njegovem
mnenju za omenjeno lokacijo
ni neposredne nevarnosti za-
radi plazu.
Kot smo izvedeli na občini
Laško in na upravni enoti ob-
čine, Požlep prošnje za prido-
bitev lokacijske dokumentaci-
je še ni dal, do sedaj je bil
opravljen le predlokacijski
ogled. Šele na podlagi vloge
stranke bo izdelana lokacijska
dokumentacija, osnova za iz.
delavo te, seveda pa je eden od
najpomembnejših pogojev ge-
ološko mnenje, ki ga je občina
prejela že lansko leto. V tem
primeru bi bila torej lokacij,
ska odločba negativna.
Plaz so v Tevčah začeli sani-
rati leta 1992, ravno zdaj pa
končujejo prvo fazo. K sanaci-
ji so seveda strokovno pristo-
pili, najprej so izvedli geološke
raziskave in na osnovi teh iz-
delali projekte. Novih lokacij,
skih dovoljenj ne morejo izda-
jati dokler se plaz ne umiri, saj
je potrebna previdnost pri po.
segih v ta prostor.
Dr. Avguštin Stegenšek, pi.
onir slovenske umetnostne
zgodovine, se je v Tevčah pri
Laškem rodil 7. julija, leta
1875. Eno leto je obiskoval
gimnazijo v Celju, nato v Ma-
riboru, kjer je tudi študiral bo-
goslovje. Leta 1899 je bil po-
slan v Rim kot član kolegija
Campo Santo Teutonico, kjer
je študiral arheologijo in
umetnostno zgodovino. Leta
1902 se je vrnil v Maribor, kjer
je bil suplent, nato pa profesor
za cerkveno zgodovino in pa-
trologijo na bogoslovju. Štiri
leta kasneje je doktoriral iz fi-
lozofije na graški filozofski fa-
kulteti. Umrl je 26. marca
1920 v Mariboru.
Ker geološka lokacija, ki jo
Ferdo Požlep želi, ni sprejem-
ljiva, bo moral hišo zgraditi na
nadomestni lokaciji, nekoliko
stran, ob gozdu. V nasprotnem
primeru, če bi na vsak način
vztrajal pri stari, bi se zata-
knilo pri finančnih sredstvih,
ki bila izredno visoka, če bi
želel zemljišče spraviti v trdno
stanje in nekako sam izvesti
ustrezno sanacijo. Teoretičnih
možnosti torej ni, pa tudi
praktičnih ne. Na vzdrževanje
hiše in ustrezna dela bi bilo
potrebno misliti že prej, po to-
či zvoniti je prepozno.
DAMJANA SEME
Ferdo Požlep
Propadla domačija umetnostnega zgodovinarja, ki je bil častni konzervator na Štajerskem in
začetnik spomeniške topografije. Veliko znanstvenih razprav je objavljal v strokovnih glasilih in
raznih časopisih.
Mažoretiie so praznovaie
v okviru Kulturnega društva Ljubečna že pet let uspeš-
no deluje tudi mažoretna skupina.
Minuli petek zvečer so se v tamkajšnji dvorani kultur-
nega doma zbrali številni obiskovalci, ki so z navdušenjem
spremljali dosežke svojih štirih mažoretnih skupin, pod
vodstvom Majde Marguč in s tem počastili svoj mali ju-
bilej.
Sekcija je v zadnjih petih letih sodelovala na natanko
50 različnih prireditvah po Sloveniji, število članic pa
stalno narašča. Vključujejo se dekleta od blizu in daleč,
pestra pa je tudi njihova starostna struktura. Prav zato so
pred dobrim mesecem ustanovili tudi najmlajšo skupino
mažoretk, ki je del svojih veščin tudi že pokazala.
Večer so popestrile še gostujoče mažoretke iz Laškega s
posebnim akrobatskim programom, ki je obiskovalce še
posebej navdušil ter godbeniki iz Ljubečne.
VLADO MAROT
Potop v neznano modrino
Minuli petek so v velenjski knjižnici predstavili knjigo Potop
v modro, ki razgrinja temeljne osnove teorije in prakse potap-
ljanja z avtonomno potapljaško opremo.
Avtor knjige Vladimir Verdnik se že od rane mladosti posveča
temu zanimivemu športu, v zadnjih osmih letih, odkar se potap-
lja z avtonomno potapljaško opremo, pa si je prislužil naziv
mojstra potapljanja. V knjigi, ki bo prav gotovo zapolnila vrzel
v tovrstni literaturi na domačem knjižnem trgu, je podrobno
opisal dejavnost, ki služi raziskovanju pestrega podvodnega
sveta in življenja. Namenjena je tako izkušenim potapljačem
kot tudi začetnikom, ki ta svet šele nameravajo ali želijo spoz-
nati. Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji število ljubite-
ljev tega športa strmo narašča, pri nas namreč vsako leto opravi
potapljaški izpit več kot 200 mladih ljudi. Knjigo Potop vi
modro, ki je izšla v 2500 izvodih, njen izid pa so finančno
podprli na ministrstvu za obrambo in slovenski potapliaški
zvezi, odlikujejo barvne fotografije iz podvodnega sveta.
Šff. 47. - 23. november 1995
17
ŠPORT
Peklenski ledni
freil aruglm delom košarkarske sezone — Tekme tudi med
0voletnlml prazniki, februarja In marca 1996 llgaška
sončnica, aprila za prvaka
po tritedenskem premoru se
1,0 konec tedna nadaljevalo
l(ošarkarsko prvenstvo, prvi
l^og pa bo končan že 27. janu-
arja 1996. Pr\'ih osem ekip A-1
lige bo s prenosom medseboj-
nih rezultatov odigralo mini
ligo. preostala četverica bo
skupaj z najboljšim kvartetom
1^-2 lige igrala ligo za obsta-
nek oziroma napredovanje,
spodnja osmerica pa se bo po-
skušala izogniti selitvi v B
ligo.
Kovinotelina SP
Trije zaporedni porazi so
načeli Polzelane, ki so zgodaj
ostali brez poškodovanega Za-
letela in v primerjavi z lansko
sezono začeli izgubljati tudi z
neposrednimi tekmeci za na-
predovanje, s čimer je njihovo
izhodišče toliko slabše.
Kovinotehna je edina ekipa,
Id se ni bistveno okrepila (no-
vinec, je samo mladi Ritoper)
in je po odličnem startu tudi
zaradi težkega žreba z gosto-
vanji pri Olimpiji in Idiriji za-
čela izgubljati stik s konku-
renco. Koračev pokal je ključ-
nim igralcem pobral veliko
moči, v izenačeni ligi klop ni
več dovolj kvalitetna, problem
(tudi pri navijačih) pa je v pre-
veliki razvajenosti na uspehe.
Vsak poraz, vsaka sodniška
icrivica so še bolj boleči in zato
so daleč največ kazni plačali
prav Savinjčani. Petranovič je
očitno svoj igralski zenit na
Polzeli že presegel, ob poudar-
jeni obrambi na centrih pa za
večje dosežke spet manjkajo
koši branilcev, ki so v napa-
dalnih akcijah premalo nevar-
ni. Zato naj bi velik preskok
prinesla vrnitev Zaletela, ki je
odličen play in po potrebi tudi
strelec.
Rogašica Donat Mg
Prekinitve prvenstva v Ro-
gaški Slatini niso najbolje iz-
koristili, čeprav je trener Lju-
Mša Markovič pripravil obse-
žen program dela. Jurkovič in
Lerič sta bila v reprezentanci,
Sušin je poškodovan, Novako-
vič pa dlje časa ni treniral za-
fadi bolezni.
Zaradi odsotnosti skoraj ce-
le peterke je Donat odigral le
eno tekmo in taktične novosti
začel uigravati šele v začetku
tedna. »Po treh zaporednih
zmagah smo bili zelo blizu od-
lične forme, ki je zvodenela in
zato premor ni bil dobrodošel.
V drugi del sezone štartamo z
zelo težkim razporedom, če-
prav trikrat igramo doma (Re-
publika, Olimpija, Idrija) in
gostujemo le pri Satexu. Tri
zmage bi zadostovale za uvr-
stitev med najboljšo osmerico,
ki bi zaradi prenosa točk imele
dvojno vrednost,« pravi Mar-
kovič. Po negotovem startu je
nekdanji trener reprezentance
Bosne in Hercegovine uspešno
zamenjal Žgajnerja in na Do-
natovi klopi še ni izgubil tek-
me, tako da je vedno več mož-
nosti za uresničitev projekta
Evropa. (J.T.)
Pivovarna Lašico
Brez poškodovanih Dumika
(medtem je začel trenirati),
Golca in Čopa (vrnila naj bi se
konec meseca) je vodilno mo-
štvo A-2 lige na turneji po Ita-
liji izgubilo vse štiri tekme, z
Reyerjem z 71:92, z Menestrel-
lom s 76:91, z Ollitalio 65:83 in
Reggiano s 76:103, toda trener
Slavko Džukič je vseeno zado-
voljen.
»V popolni zasedbi bi mogo-
če dobili dve tekmi, vendar so
igralci s klopi izkoristili pri-
ložnost. Tovornik je zaradi
grobih prekrškov domačih
igralcev odigral le prvo polo-
vico turneje, v vsakem prime-
ru pa smo s serijo štirih moč-
nih tekem veliko pridobili,«
pravi Džukič. Laščani so
praktično že zanesljivi za
končnico, v kateri naj bi se
predstavili z bolj raznovrstni-
mi napadi in novimi inačicami
obramb. Tovornik vse bolj so-
deluje z Vujovičem, ki je bil
daleč najboljši igralec italijan-
ske turneje in zeleno-modri
bodo končno nevarni tudi iz-
pod koša. V prijateljskih tek-
mah so večini ekip A-1 lige
enakovredni, toda do popolne-
ga zadovoljstva še manjka ne-
kaj malenkosti, ki naj bi jih
odpravili na naslednji turneji
po Italiji.
Comet
Kot zadnji so v A-2 ligi do-
ma izgubili Konjičani, prav
poraz s Krko pa je edini spodr-
sljaj, ki je razvrednotil uspeh v
Laškem. Zalet za nadaljevanje
sta zmagi v prijateljskih tek-
mah s Kovinotehno (84:80) in
Rogaško (91:84), cilj pa še ved-
no končnica za vrnitev med
najboljše.
Vječeslav Tolj je v nekaj me-
secih ekipi vrnil samozavest,
frustracije prejšnjega trenerja
Mitje Turnška so pozabljene in
Comet ima najboljšo obrambo
v ligi. Po dobrem startu je za-
radi igre s pretežno samo še-
stimi košarkarji in poškodbe
Železnikarja padel v rahlo kri-
zo, ki naj bi bila preteklost tu-
di zaradi boljše forme Beniča
in Kožarja. »Največji problem
je stara navada pomanjkanja
motiva v dvobojih z ekipami,
ki so na lestvici za nami. Do-
slej centra nista bila dovolj iz-
koriščena, rezerva pa je še
nekdanji reprezentant Nerat,«
ocenjuje Tolj, ki je uveljavil
dolge napade in celo izrazitega
strelca Plevnik podredil igri v
obrambi.
Celje
Upravni odbor odpovedi di-
rektorja Franca Zorka ni spre-
jel in naslednji korak je bil lo-
gičen: odstavitev trenerja
Mojmira Benčana, ki s skrom-
nim igralskim kadrom bistve-
no boljšega rezultata ne bi mo-
gel narediti in nikakor ni kri-
vec za samo dve zmagi.
Večino problemov so naka-
zali že igralci z odprtim pi-
smom, v katerem so opozorili
na neskladja med pričakovanji
in delom uprave, podobne pa
so tudi prve ocene novega tre-
nerja Srečka Žgajnerja. »Real-
no do konca lige lahko računa-
mo na šest zmag, kajti druge
ekipe so Celje podcenjevale in
zato na koncu nekaj tesnih po-
razov. Večinoma je doslej šlo
le za posamezne prebliske
igralcev in težko si bomo zago-
tovili neposredno obstanek. Po
naravi nisem pesimist, toda po
prvih dneh v Celju se moji eki-
pi ne obeta nič dobrega. Priča-
koval sem več, predvsem ure-
jen klub, a očitno tudi tradici-
ja ne pomaga veliko. Toda ko-
šarkarsko Celje se enkrat mo-
ra zbuditi,« vseeno novi stra-
teg upa na vzpon.
ŽELJKO ZULE
Edini tuji reprezentant v naših
A ligah je Samir Lerič (Roga-
ška), ki je za BiH proti Grčiji
in Izraelu obakrat dosegel po
II točk in imel prav toliko
skokov. Odlično igro proti Gr-
čiji je dopolnil z obrambo na
Fasulasu, ki ni dosegel niti
točke.
Vrstni red po 10. krogu - A-1:
Idrija 18, Olimpija, Interier 17,
Kovinotehna, Rogaška 16, Sa-
tex, Litostroj, BWC 15, Repu-
blika 14, Helios 13, Litija 12,
Triglav 11; A-2: Pivovarna
Laško 19, Comet, Krka, K. zi-
dar, Loka 17, Zagorje, Ilirija
16, Jezica, Koper, Slivnica 13,
Celje 12, Olimpija ml. 10.
Po visoki zmagi v Laškem Je na vrsti Šentjur
Košarkarska reprezentanca je novembrski ciklus kvalifikacij za evropsko prvenstvo začela s
porazom v Makedoniji z 59:73, nato pa je v Laškem proti Finski v svojem četrtem nastopu le
dosegla prvo zmago z 90:61 in z igro navdušila okoli 1500 gledalcev.
V dvorani Tri lilije so slovenski košarkarji izkazali s številnimi atraktivnimi potezami,
prednjačila pa sta Jure Zdovc (desno) z asistencami in Ivica Jurkovič (levo) z zabijanji. Strelci:
Zdovc 25, Milic 15, Alibegovič in Jurkovič po 13, Nesterovič 11, Hafnar 7, Duščak 4 in Jagodnik
2. Po 4. krogu ima Italija 8 točk. Češka, Finska in Madžarska po 6 ter Slovenija in Makedonija po
5. Kvalifikacije se bodo nadaljevale šele februarja 1996, Slovenija pa bo tekmo z Madžarsko
najverjetneje odigrala v Šentjurju.
Foto: EDI MASNEC
Deset žaiskili
koiajn
Na mladinskem DP v ka-
ra te ju so prvaki postali tu-
di Končina, Vrbanič, Šu-
ster (vsi Žal), Gospič (Rog),
Tabakovičeva (Tigar Vel), v
finalu so bili poraženi
Godler, Plevčak (oba Žal)
in v katah Milijaš (Vel),
bronaste kolajne pa so
osvojili Skok, Jančič, Go-
lič, Gajšek, Šuster (vsi Žal),
Stojnic (Tig) in Repičeva
(Konj).
Dolieršku
masters
Slovenski teniški masters
se je nepričakovano končal z
zmago Boštjana Doberška
(Cetis), ki je v finalu proti
favoriziranemu Janškovcu
odlično serviral in na turnir-
ju ni oddal niti niza.
Celjan je za zmago dobil
520 mark (prvakinja ženske-
ga mastersa Mulejeva je za-
služila 1920 DEM), v žen-
skem delu tekmovanja pa je
državna prvakinja Jezemi-
kova na startu v dveh nizih
izločila Srebotnikovo in v
polfinalu izgubila z Lušni-
čevo.
Rekord nad rekordi
Miroteksove kegljavke so še naprej v vrhunski formi in v
nedeljo so dosegle enega najboljših rezultatov.
Z 2701 podrtim kegljem so izboljšale kar štiri rekorde: klub-
skega (doslej 2700 še iz časov Jugoslavije), slovenskega (niti
reprezentanca ni dosegla boljši rezultat), rekord Golovca in
državnih prvenstev. Celjanke tako nadaljujejo serijo odličnih
rezultatov, saj so jeseni izboljšali rekorde na vseh kegljiščih, na
katerih so nastopile: v Koprivnici (2557), Trbovljah (2625),
Luciji (2598), Dunaju (2621), Slovenj Gradcu (2595), Mariboru
(2629) in v Celju.
Rusinji predčasno domov
Jesenski del prvenstva se je za rokometašice Žalca končal pod
pričakovanji (tri zmage in sedem porazov), zato sta se obe ruski
okrepitvi Ermolina in Šilkova po zadnji tekmi predčasno vrnili
domov.
»Igrali sta slabo in tudi negativno vplivali na vzdušje v ekipi.
O morebitnih zamenjavah se še nismo odločili, ena izmed mož-
nosti je vrnitev Elene Popovič, ki je ozdravela in že igra za
Politehniko. Nujno bi potrebovali dobro zunanjo igralko, a bi
morala biti popolna rokometašica in biti na pričakovani ravni
tudi v obrambi,« o novosti pravi trener Tone Tiselj. Prvenstvo je
zdaj prekinjeno zaradi kvalifikacij za evropsko prvenstvo in se
bo nadaljevalo šele 20. januarja 1996.
NA KItATKO
Miinchen: na dvoranski tek-
mi v štadionskem motokrosu
je Sašo Kragelj (Banex) pred
7000 gledalci dosegel drugi re-
zultat kvalifikacij, a se je za-
radi padca odpovedal nastopu
v finalu in je moral celo na
lažjo operacijo komolca.
Zreče: v 9. krogu C košar-
karske lige Rogla-Vič 91:73,
Ruše-Lenart 63:94, Rudar-Ra-
denci 69:76, Podčetrtek prost.
Vrstni red: Radenci 16, Lenart
14, Rogla (-) 13, Vič 11, Rudar
10, Podčetrtek (-) 9, Ruše 8.
Polzela: v 8. krogu savinjske
košarkarske lige Velenje-Pre-
bold 71:42, Gomilsko-Vrbovec
29:61, Polzela-Garant 33:54,
Celje-Mozirje 61:42, Andraž-
G. Grad 41:64, Laško prosto.
Vrstni red: Velenje (+) 16, Mo-
zirje (+) 14, Celje, G. Grad (+)
13, Garant 11, Vrbovec 10, La-
ško, Prebold, Polzela 9, Go-
milsko 8, Andraž 7.
Celje: v 1. krogu vaterpol-
skega DP Posejdon-Portorož
3:18(1:3,0.5, 1:6, 1:4; Jeranko,
Romih, Glavan 1), Ljubljana-
Triglav 8:8, Kranj-Maribor
5:8, Koper-Tivoli 17:0.
Ljubljana: v 2. krogu strel-
ske lige z zračno puško za pi-
onirke zmaga Dularjeve pred
Matkovo, med madinkami
tretja Gozdnikarjeva, četrta
Lahova, med mladinci četrti
Lah (vsi D. Pož).
Celje: v okviru športnih iger
je končano namiznoteniško
tekmovanje. Vrstni red: Cetis
18, Obrtnik A 16, Kovinotehna
14, Obrtnik B 8, PUV 4, Cin-
karna 0.
Petek, 24.11,
Košarica
Rogaška Slatina: Rogaška-
Republika, (11. krog A-1 mo-
ške lige, 19); Rogaška-Domža-
le (10. krog II. ženske lige, 16).
Sobota, 25.11,
Kegljanje
Celje: CP Celje-Rudar (10.
krog I. moške lige, 16); Miro-
teks-Rudar (10. krog I. ženske
lige, 13. 30); Žalec: Žalec-
Adria (10. krog II. moške lige);
Slovenske Komice: Konjice-
MTT, Šoštanj: Soštanj-Dravo-
grad (10. krog III. moške lige,
vse 16); Maribor: K. kolo-
Komcel, Lendava: Nafta-Šo-
štanj (6. krog IH. ženske lige,
obe 13. 30).
Košarka
Lenart: Kovinotehna-Inte-
rier (11. krog A-1 moške lige.
19); Ljubljana: Ježica-Pivo-
vama Laško, Ilirija-Comet
(11. krog A-2 moške lige, obe
20); Ljubljana: Jezica ml.-
Unior Atras (16), Maribor:
Maribor-Celje (10. krog I. žen-
ske lige, 17); Šoštanj: Elektra-
Kamnik (18), Šentjur: Kemo-
plast-Brežice (19), Ljubljana:
Janče-Plima (10. krog B moške
lige); Šentvid-Celje B (10. krog
II. ženske lige, obe 18); Lenart:
Lenart-Rogla (17), Ljubljana:
Vič-Podčetrtek (10. krog C
moške lige, 19).
Rokomet
Trebnje: Trebnje-Celje Pi-
vovarna Laško (8.krog I. mo-
ške lige, 20).
Vaterpolo
Maribor: Maribor-Posejdon
(2. krog I. lige, 20. 30).
Nedelja, 26,11,
Kegljanje
Cerknica: Brest-Miroteks II
(10. krog II. ženske lige, 11).
Košarka
Hrastnik: Zagorje-Celje (11.
krog A-2 moške lige, 19).
Nogomet
Velenje: Rudar-Mura, Nova
Gorica: Gorica-Publikum (18.
krog I. lige, obe 13. 30).
Št. 47. - 23. november 1995
ŠPORT

Prašnikar po štirih letili
Razburlilv savinjsko-šaleški aerbi
Publikum in Rudar sta v predzadnjem
jesenskem krogu na Skalni kleti pred
nekaj sto gledalci odigrala bundesligaški
derbi: od 3:0 do 3:4, novega izenačenja in
poraza domačih s 6:4, medtem ko se Ve-
lenjčanom v primeru nedeljske zmage
proti Muri nasmiha celo naslov jesenskih
podprvakov.
Oboji so nastopili močno oslabljeni,
odsotnost ključnih igralcev pa se je zara-
di skromnega kadra bolj poznala Celja-
nom. Bajraktarevič in D. Romih sta poči-
vala zaradi izključitev, Usnik je že dlje
časa poškodovan, za Bulajiča se je iz
istega razloga predčasno končala tekma
mladih reprezentanc Slovenije in Hrva-
ške, kapetanu Goršku pa je isti dan poči-
la Ahilova tetiva in je že bil operiran. Pri
Rudarju so manjkali poškodovani Stan-
kovič in J. Javomik ter nedisciplinirana
Polovšak in Komar, ki si že išče novi
klub.
Na igrišču so dolgo prevladovali Ve-
lenjčani, toda gole so zabijali domači.
Trije nasprotni napadi, trije streli proti
Rudarjevim vratom in v manj kot pol ure
je Publikum povedel s 3:0. Do odmora so
se gostje približali na gol zaostanka, hat-
trick Ekmečiča pa je porušil načrte ru-
meno-modrih, da bi ostali neporaženi.
Jesenski prvak je že pred zadnjim kro-
gom Gorica, včeraj pa so bile še povratne
tekme četrtfinala pokala. Celjani so
končno reagirali na kronične težave s
pomanjkanjem kvalitetnih igralcev in v
začetku tedna registrirali Tosiča (Izola),
Mitiča (Radeče) in Pirca (Krško), v Vele-
nju pa je na preizkušnji mladi, neuve-
ljavljeni romimski napadalec, medtem
ko se je že pred časom iz Prekmurja vrnil
Pešič.
ŽEUKO ZULE
Foto: SHERPA
Bojan Prašnikar je Celje zapustil januar-
ja 1992 in vse do nedelje z Muro in Olim-
pijo ni zmagal na Skalni kleti.
Faik Kamberovič (levo) in Ermin Rakovič (desno) sta dvakrat premagala mladega Jovanoviča,
vendar tudi štirje goli niso bili dovolj za točko.
Firma:
STEKLAR p.o.,CEUE
Sedež:
Celje, Kosova ulica 6
Matična številka: 5066859
OBJAVLJA,
da podaljšuje rok za
sodelovanje pri in-
terni razdelitvi in no-
tranjem odkupu.
Javni poziv za predložitev
certifikatov in gotovinskih
vplačil se podaljšuje do
28.12.1995.
Prvi poziv je bil objavljen v
Ur.l. RS št.62 z dne
30.10.1995 in v časopisu
Novi tednik, dne 26. 10.
1995.
Vsa dodatna pojasnila
dobijo upravičenci pri
g. Milanu Skoku, dipl. oec.
in ga. Jožici Oset, dipl.oec.
Plavalni miting Belorusom
Jubilejni, 10. mednarodni plavalni miting za pokal mesta
Celja je bil spet kvaliteten, saj je bilo izboljšanih deset
rekordov tradicionalne prireditve, na kateri se je v Golovcu
zbralo več kot 300 tekmovalcev iz osmih držav.
Najbolj močno zastopstvo so poslali Belorusi in slavili
dvojno ekipno zmago, najboljša slovenska ekipa pa je Ljub-
ljana s šele 7. mestom, takoj za njo pa je s samo dvema
točkama zaostanka domači Neptun. Po mednarodnih tabli-
cah je najboljši rezultat mitinga dosegla Alenka Kejžar, med
plavalci pa je bil v ospredju Krešimir Čač iz Hrvaške. V
skupini B je bila najboljša domača mladinka Urška Roš (na
sliki), ki je dobro pripravljena za zimski del sezone.
Foto: EDI MASNEC
I. liga: v 5. krogu Alples-Juventus 3:7 (Dolenc 3, Lazič,
Štraus, Kovačič, Zendzianov^^sky 1), Bronx-Rogič 0:7, Klju-
čarovci-Hlapi 7:2, Poetovio-Šarbek 2:2, Marmor-Carioce
8:3. Vrstni red: Rogič 15, Juventus 12, Šarbek 10, Marmor,
Carioce 9, Ključarovci, Alples 6, Poetovio 4, Bronx 3, Hlapi
0.
Velenje: tradicionalni, 13. Sportklubov turnir z nagrad-
nim skladom 250.000 tolarjev bo od 15. do 15. decembra.
Prijave: Sportklub, Šmarška 24a, Velenje; Zdravko Golob,
tel: 857-125, si. .853-321, int. 523. Štartnina je 12.000 tolar-
jev, hkrati pa bo tudi turnir veteranov nad 35 let.
Nogomet
I. liga
17. krog: Publikum-Rudar
4:6 (3:2); Rakovič (4, 28),
Kamberovič (17, 66) za doma-
če, Ekmečič (30, 54, 77), Bala-
gič (38), Cvikl (59), Zurman
(90); Mura-Olimpija 1:1, Mari-
bor-Beltinci 1:2, Korotan-Go-
rica 1:2, Izola-Primorje 1:1.
Vrstni red: Gorica 34, Mura
29, Rudar 26, Publikum 25,
Olimpija 24, Primorje, Koro-
tan 23, Maribor 21, Beltinci
19, Izola 6.
II. liga
15. krog: Radeče-Šentjur
2:4 (2:2); Ribič (23), Andželič
(30) za domače. Drobne (42,
88), Blatnik (44), Kačičnik (67)
za goste; EraSmartno-Želez-
ničar (Mb) 2:3 (1:1); Delameja
(45, 61); Železničar (Lj)-Koper
1:0, Vevče-Piran 3:1, Domža-
le-Rudar (T) 1:2, Drava-Čmu-
če 0:1, Nafta-Naklo 2:1, Za-
gorje-Mengeš 1:1.
MNZ Celje
Vrstni red po jesenskem de-
lu - člani: Krško 17, Usnjar 16,
Brežice 13, Tim Laško 11, Kiv
Vransko 10, Odred 9, Kovinar
4, Šmarje 0; mladinci: Šentjur
19, Krško 17, Unior 13, Mons
9, radeče -2; kadeti: Steklar,
Era Šmartno 23, Unior 22,
Šentjur, Usnjar 21, Brežice 16,
Hrastnik 14, Kiv Vransko 9,
Dravinja 6, Radeče 4, Tim La-
ško 1; st. dečki - A: Rudar 25,
Dravinja 24, Era Šmartno 21,
Žalec 16, Šentjur, Hrastnik 15,
Unior 9, Tim Laško 4, Kiv
Vransko 3, Usnjar 1; B: Publi-
kum 19, Steklar 16, Krško 12,
Kovinar 9, Radeče 8, Brežice 6,
Odred 5, Mons 3; ml. dečki - A:
Rudar 24, Era Šmartno 19.
Šentjur 15, Unior 14, Dravinja
12, Hrastnik 10, Žalec 9, Us-
njar 3, Kiv Vransko 0; B: Pu-
blikum, Krško 16, Steklar 12,
Brežice 7, Mons 6, Radeče 4,
Kovinar 0.
Košarka
I. liga
ženske - 9. krog: Celje-Ježi-
ca ml. 82:64 (30:20); Obrovnik
21, Polutnik 16, Vasic 14, Po-
točnik 12, Kokolj 6, Vodopivec
5, Jurše, Jug 3, Germ 2; Unior
Atras-Ježica 62:75 (19:40);
Šporar 20, Račič 18, Groleger
14, Temnik 10; Odeja-Maribor
68:70, Ilirija-Pomurje 79:65;
zaostala tekma 8. kroga: Po-
murje-Unior Atras 65:68
(31:37); Račič 31, Temnik 17,
Groleger 11, Šporar 9. Vrstni
red: Jezica, Celje 17, Maribor
16, Ilirija, Odeja 13, Unior
Atras 12, Pomurje 11, Jezica
ml. 9.
B liga
Moški - 9.krog: Elektra-Pli-
ma 74:70, Kamnik-Kemoplast
90:86, Janče-Branik 115:63,
Bistrica-Maribor 60:82,
Hrastnik-Brežice 73:81. Vrstni
red: Brežice 17, Plima 16, Jan-
če, Kemoplast 14, Maribor,
Hrastnik, Kanmik, Elektra 13,
Bistrica, Branik 11.
Ženske - 9. krog: Celje B-
Rogaška 96:43, Sežana-Šen-
tvid 78:65, Ilirija ml-Jesenice
73:53, Domžale-Maribor ml.
87:51. Vrstni red: Sežana, Ce-
lje B 17, Domžale, Ilirija ml.
14, Šentvid 13, Jesenice 12,
Maribor ml. 11, Rogaška 9.
Rokomet
I. liga
Moški - 7. krog: Prevent-Go-
Plaskan, Semerdijev 3, Cvetko
2, Krejan, Ojsteršek, Kimčen-
ko 1; Fructal-Kodeljevo 22:29,
Slovan-Dobova 21:20, Rudar-
Trebnje 23:20, Jadran-Litija
20:20, Interier-Celje Pivovar-
na Laško preloženo. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško
(-2), Kodeljevo 10, Dobova,
Gorenje 9, Slovan (-), Interier,
Jadran 6, Prevent, Trebnje, Li-
tija 4, Fructal, Rudar 3.
Ženske - 11. krog: Krim-Ža-
lec 32:21 (17:10); Silkova, Zi-
dar, Hudej 5, Dolar, Randl 4,
Šimek, Derčar, Kline 1; Piran-
Burja 15:28, Izola-Branik
24:24, Mlinotest-Polje 33:19,
Vegrad-Olimpija preloženo,
Kočevje prosto, zaostala tek-
ma: Vegrad-Branik 26:22
(11:9); Bižiene 9, Semerdijeva
7, Oder, Vujovič 5. Vrstni red:
Krim 2 O, Vegrad (-) 16, Olimpi-
ja (-), Burja 14, Piran, Mlino-
test 10, Branik 9, Žalec 6, Izola
5, Kočevje 4, Polje 0.
II. liga - vzhod
Moški - 7. krog: Celje Pivo-
varna Laško B-Drava 29:37
(12:22); Bon 7, Kopitar 6, Bur-
dijan, Šantl 4, Pajovič 3, Pin-
ter, Ivančič 2, Buhanec 1; Po-
let-Pomurka 20:19, V. Nede-
Ija-Dol 31:24, Krog-radeče
24:24, Ormož-Sevnica 20:26.
Vrstni red: Drava, Radeče 12,
Sevnica, Gorenje B 8, Pomur-
ka 9, Celje Pivovarna Laško B
6, Ormož, Dol 5, V. Nedelja,
Brežice 4, Polet 3, Krog 2.
Ženske - 9. krog: Vegrad B-
Žalec B 22:24, Brežice-Čren-
šovci 24:19, Ptuj-Branik B
20:25, Sevnica-Bakovci prelo-
ženo, N. mesto prosto. Vrstni
red: Žalec B 14, Branik B 11,
Vegrad B 10, Bakovci 9, Sevni-
ca, Ptuj, Brežice 6, Črenšovci,
N. mesto 2.
Kegljanje
I. liga
Moški - 8. krog: Konstruk-
tor-CP Celje 7:1 (5474:5244;
zmagal: Cene 883, izgubili:
Vodeb 836, Lešnik 814, Sivka
913, Klinar 890, Salobir 848),
Tekstina-Gradis 8:0, Hidro-
Iskra 1:7, Rudar-Proteus 4:4,
Fužinar-Brest 8:0; 9. krog: CP
Celje-Hidro 5:3 (5254:5145;
zmagali: Videb 874, Cene 919,
Lešnik 896, izgubili: Brglez
832, Salobir 873, Sivka 860),
Gradis-Konstruktor 3:5, Is-
kra-Rudar 7:1, Proteus-Fuži-
nar 7:1, Brest-Tekstina 3:5.
Vrstni red: Iskra 16, Kon-
struktor, Proteus 13, Rudar 11,
Tekstina 9, Gradiš, Hidro 7,
Fužinar, CP Celje, Brest 4.
Ženske - 8. krog: Konstruk-
tor-Miroteks 1:7 (2440:2629;
zmagale: Grobelnik 444, Tkal-
čič 429, Zupane 443, Kardinar
461, Petak 454, izgubila: Še-
ško 398), Tekstina-Gradis 5:3,
Rudar-Adria 3:5, Izola-Sl.
Gradec 4:4, Korotan-Triglav
2:6; 9. krog: Miroteks-Korotan
8:0 (2701:2308; zmagale: Tkal-
čič 452, Šeško 453, Grobehiik
438, Zupane 420, Kardinar
465, Petak 473; ekipni rekord
kegljišča), Gradis-Konstruk-
tor 6:2, SI. Gradec-Tekstina
1:7, Adria-Izola 4:4, Triglav-
Rudar 2:6. Vrstni red: Miro-
teks 18, Gradiš 14, Adria 13,
Gorica 12, Konstruktor 8, Ru-
dar 7, Triglav 6, Izola 5, Koro-
tan 4, SI. Gradec 3.
II. liga
Moški - 9. krog: Žalec-Slo-
van 6:2, Radenska-Ljubelj 2:6,
Gradiš II-Litija 2:6, Kamnik-
Kočevje 5:3, Adria-Hrastnik
2:6. Vrstni red: Litija 17, Lju-
belj 13, Hrastnik 11, Kočevje
10, Kamnik 9, Slovan 8, Ra-
denska 7, Gradiš II, Adria 6,
Žalec 3.
Ženske - 9. krog: Gradiš II-
Miroteks II 5:3 (2306:2302;
zmagale: Ratajc 383, Košto-
maj 382, Razlag 397, izgubile:
Košir 374, Stajic 379, Spoljar
387), Proteus-MTT 7:1, Krško-
Slovan 2:6, Kamnik-Kočevje
5:3, Brest-Miklavž 1:7. Vrstni
red: Miklavž 14, Proteus 13,
Miroteks II 12, MTT, Brest,
Gradiš II, Slovan 9, Kočevje 8,
Kamnik 6, Krško 1.
III. liga-vzhod
Moški - 9. krog: Dravograd-
Konjice 7:1, Šoštanj-K. kolo
5:3, Korotan-Konstruktor II,
Rudar II-MTT 5:3, Čmomlej-
Miklavž 5:3. Vrstni red: Dra-
vograd, Konjice, Rudar II 14,
Šoštanj 10, Korotan, Črno-
melj, Miklavž 8, MTT, Kon-
struktor II 6, K. kolo 2.
Ženske - 5. krog: Šoštanj-
Miroteks inČ 5:3 (2387:2365;
Lazič-Košir 357:408, Lesnik-
Stajič 365:387, Drev-Verdnik
427:401, Premlč-Koštomaj
387:401, Podbrežnik-Špoljar
423:380, Hojan-Ratajc
428:388), Komcel-Impol 5:3
(2302:2233; zmagale: Jurše
382, Salamon 404, Oblak 396,
izgubile: Vengust 389, Kmeta
361, Filipčič 370), Trebnje-
Nafta 5:3, K. kolo prosto.
Vrstni red: Šoštanj, Miroteks
III (+), Trebnje 6, Komcel (+) 5,
Impol 4, K. kolo 2, Nafta 1.
Območna liga
Skupina A - 1. krog: Stroj-
kovina-Demit 7:1, Kovinar-P.
Laško 7:1, Avto Celje-Ljubno
3:5, Izletnik prost; 2. krog: P.
Laško-Avto Celje 6:2, Demit-
Kovinar 6:2, Izletnik-Strojko-
vina 6:2, Ljubno prosto; vrstni
red: Izletnik (-), Strojkovina,
Ljubno (-), Kovinar, Demit, P.
Laško 2, Avto Celje 0.
Skupina B - 1. krog: Kovino-
tehna-Kvit 2:6, Rogaška-Ko-
njice II 6:2, Petrol-Komcel 5:3,
Obrtnik prost; 2. krog: Konji-
ce Il-Petrol 5:3, Kvit-Rogaška
2:6, Obrtnik-Kovinotehna 1:7,
Komcel prost; vrstni red: Ro-
gaška 4, Kovinotehna, Kvit,
Petrol, Konjice II 2, Komcel,
Obrtnik 0.
Odbojka
I. liga
Ženske - 7. krog: Celje-N.
mesto 3:1 (12, 14, -15, 8), Ko-
čevje-Zg. Savinjska 3:0 (15,16,
9), Branik-Bled 3:0, Gorica-
Cimos 0:3. Vrstni red: Branik
14, Celje, Cimos 10, N. mesto,
Bled 8, Kočevje 4, Zg. Savinj-
ska 2, Gorica 0.
Moški - 7. krog: Brezovica-
Topolšica 0:3, Fužinar-Črnuče
3:1, Žirovnica-Izola 0:3. Vrst-
ni red: Izola 12, Fužinar, Čr-
nuče 10, Topolšica 8, Žirovni-
ca 2, Brezovica 0.
II. liga
Moški - 7. krog: Šempeter-
Intes 3:0 (10,11,10), Prvačina-
Žužemberk 2:3, Mislinja-Ruše
3:1, Salonit II-Granit 3:2, Ko-
vinar-Portorož 3:1, Hoče-Š.
Loka 3:0. Vrstni red: Granit,
Hoče, Žužemberk 12, Š. Loka
10, Šempeter, Prvačina, Kovi-
nar, Intes, Salonit II 6, Porto-
rož 4, Ruše, Mislinja 2.
Ženske - 7. krog: Šoštanj-
Vitanc 3:0 (6, 5, 11), Meltal-
Šempeter 3:0 (11,11, 3), Cimos
II-Jesenice 0:3, Ruše-Prevalje
0:3, Solkan-Šentvid 3:1, Ptuj-
Rogoza 3:2. Vrstni red: Preva-
Ije, Jesenice 12, Šoštanj, Ptuj
10, Rogoza, Šentvid, Meltal 8,
Solkan 6, Ruše, Cimos II 4,
Šempeter 2, Vitanc 0.
III. iiga-vzhod
Moški - 7. krog: Beltinci-Ce-
Ije 3:2 (-7, 7, -13,1,17), Čma-
SempeterII0:3(-15.-8,-6),Le'
nart-Braslovče 3:1 (13, -14, 9,
19), Mežica-Topolšica II 3:1
(-9,9,14,9). Vrstni red: Gamsi,
Beltinci 12, Vuzenica, Fužinar
11, Mežica, Braslovče 8, Celje,
Lenrtat, Šempeter II 6, Topol-
šica II, Črna 2, Ptuj 0.
St. 47. - 23. november 1995
1»
ŠPORT
tROATlA BANKA ZAGREB 25 (14)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO 20 (11)
1 povratni kvallUkacIJskl tekmi Štirje aollniso bili Ho vol J za uvrsf/tevv evropsko rokometno ligo
Slovenskega naroda sin
Mpski Srbi + četnici + do-
•ač/ izdajnici = Pivovarna
«Sko Celje. Ubi, ubi Janeza,
kani. Ubi Srbina. Srpsko
[»vrto. Nema više Krajine,
^ovenske pičke. Zovko, pe-
^%javi se. Prodano dušo...
fred petimi leti smo živeli v
^pni državi in bili rojaki,
^fnokracija spreminja ljudi,
^ade, odnose. Dražen Pe-
^vič je v Realovem dresu Ci-
'""I/ sredi Zagreba nasul 51
a ni bil izdajalec. Iztok
"C in kapetan hrvaške repre- \
Pitance Alvaro Načinovič sta ^
^0, bo jutri tudi Zvonimir
^^an na nogometni tekmi
*Mtia-Milan? Bomo v
^^njski Gori na tekmi svetov-
J^Sa pokala linčali Jureta Ko-
ker ne zmaguje na be-
^^jskih dilcah?
J Množico lahko zmanipulira
* "eAo/ skrajnežev. Izjema ni
Zagreb. Mnogi so zarde-
'Vi se opravičevali. Zarde-
tudi velik del Slovenije,
^ ^0 primitivni slogani deko-
tekmo nogometnih re-
prezentanc in so tudi hrvaški
mediji zapisali, da so vse zre-
žirali »oni«. Ledene dvorane
ne gre inačiti z Zagrebom, Hr-
vaško, kajti mnogi so dvorano
zapustili pred koncem tekme.
A vseeno.
Slovenija je bila ponižana
in užaljena. Nacionalnega po-
nosa ni mogoče kratkomalo
potisniti v ozadje, zlahka po-
zabiti primitivnega početja
dela evropskega velemesta, od
katerega nas loči le sto kilo-
metrov. Če so BBB na najbolj
podel način žalili oba Srba,
zahtevali Unč Slovencev, zakaj
tolikšen bes do Puca, Načino-
viča in Zovka?
Zaradi pomanjkanja kultu-
re? Ker so dobili proste vstop-
nice? Srebrne s svetovnega
prvenstva je pred mesecem dni
sprejel dr. Tudman, se bo tudi
opravičil zaradi primitvnih iz-
padov njegovih rojakov, nje-
govih volivcev? Bo kateri Slo-
venec, Celjan, zaradi ponižanj
rojakov, someščanov vrnil hr-
vaško domovnico?
SI - 63000 CELJE, p.p. 320 - SLOVENIJA - 9 + fax: ..386 63 34-992
RK »CROATIA BANKA
ZAGREB«
ZADEVA: prekinitev na-
daljnjega prijateljskega sodelo-
vanja z vašim klubom
Čeprav smo na sobotni tekmi
2. kola EC v Zagrebu 18. 11.
1995 zaradi pomembnosti tek-
me za oba kluba pričakovali
marsikaj, pa so nas dogajanja na
sami tekmi in po njej dobesed-
no šokirala, še posebej, ker smo
to doživeli od kluba, ki je dva-
kratni evropski prvak in bi nam
vsem torej moral biti za vzor.
Na omenjeni tekmi je bil na-
mreč ves čas izobešen velik
transparent z napisom
ALPSKI SRBI + ČETNICI +
DOMAČI IZDAJNICI = PI-
VOVARNA LAŠKO CELJE
da ne govorimo o tem, da so nas
vaši navijači ves čas tekme žali-
li z besedami, kot so: »Ubij Ja-
neze, ubij Slovence, ubij četni-
ke, f)ederi, srbska govna, slo-
venske pičke«, ipd. Vse to seje
dogajalo tudi pred očmi pred-
sednika Olimpijskega komiteja
Hrvaške g. Vrdoljaka, pri kate-
rem je zaradi tega med polča-
som interveniral celo naš vele-
poslanik g. Malešič, pa je bil za-
vrnjen z besedami: »Kaj vse pa
se je dogajalo pri vas?!« Višek
vsega pa je bil po končani tek-
mi, ko sta se vaša najbolj od-
govorna člana uprave skupaj
z navijači in omenjenim tran-
sparentom veselila, objemala
in plesala po igrišču ter naše
vodstvo na tribuni »pozdravlja-
la« z dvignjenim prstom.
Žalite pa nas tudi z izjavami
nekaterih vaših članov (g. Go-
bac v časopisu in igralec Bilič v
TV oddaji »Top šport«), da so
vas naši navijači na prvi tek-
mi v Celju žalili in obrekovali
s skandiranjem neprimernih
besed. Vi sami dobro veste, da
je to čisto navadna laž in kon-
strukcija in da vam naši navija-
či na tekmi v Celju, razen obi-
čajnega žvižganja, niso nameni-
li niti ene same slabe ali žaljive
besede, da o kakršnihkoli trans-
parentih sploh ne govorimo.
Konec koncev so le-to priznali
in v vaših časopisih napisali tu-
di nekateri vaši novinarji (Pine-
vič, Jurišič), mi pa vam to lahko
naknadno dokažemo tudi s po-
snetki TV Slovenije in CATV
Celje.
Prav tako bomo vsem, še po-
sebaj pa EHF, pokazali in doka-
zali, kako ste nam našo gosto-
ljubnost in organizacijo tekme v
Celju »vrnili« vi v Zagrebu:
• z žaljivim in nacionalističnim
transparentom,
• nenehnim verbalnim žalje-
njem in skandiranjem vaših
navijačev,
• metanjem različnih predme-
tov in petard na igrišče,
• krajo zadnjih sekund tekme
in
• neprimernim vedenjem vaše-
ga vodstva, kije prvi incident
poskušalo izzvati že na in po
tekmi v Celju.
Zaradi vsega navedenega v
bodoče prekinjamo vse
prijateljske stike z vašim klu-
bom, pa čeprav smo bili vse do
sedaj z vami, vsaj po našem pre-
pričanju, v pristnih in odprtih
odnosih, tako kot z redko kate-
rim drugim klubom. Ker ste nas
na podoben način vi oziroma
vaši navijači pričakali že na prvi
EČ-tekm"i leta 1992 v Zagrebu
in smo takrat na to v interesu
obeh klubov pozabili, pa vam
zadnje tekme v Zagrebu ne mo-
remo in ne bomo oprostili! To,
kar ste nam vi in vaši navijači
pripravili v Zagrebu, je vse prej
kot šport in rokomet! To je ti-
sto, kar lahko pripelje do kata-
strofe, tisto kar bo v veselje ne-
katerih še dolgo ostalo na Bal-
kanu ter še dolgo in daleč stran
od Evrope!!
Rokometni klub Celje
Pivovarna Laško
Št. 47. - 23. november 1995
ŠPORT
20
Evropa, zdaj. Tako blizu, a tako daleč
Spremstvo oilmeje do dvorane In nazaj, VrOolJakova osornost, Hmeljlio, petarde, sodnilii... \
Teden po veliki zmagi v Golovcu je bil poln
presenečenj. Zapleti okrog vize za Perica in
Stefanoviča, na zahtevo celjskega kluba je bil
Holmquist (predsednik EHF) določen za su-
pervizorja povratne tekme, Volarevič je v Go-
lovcu videl zastave Crvene zvezde in transpa-
rente v cirilici, Celjani so svarili pred nezaže-
lenimi dogodki, vmes je naša nogometna re-
prezentanca v kvalifikacijah za EP v Ljublja-
ni izgubila s Hrvaško (1:2)...
Evropa zdaj
Čatež je bil v petek in soboto logistični center
štirikratnih slovenskih prvakov. Avtobus za Za-
greb je bil skoraj poln. Igralci, vodstvo in novi-
narji, nihče ni želel na Hrvaško s svojim prevo-
zom. Že potovanje na povratno tekmo v Zagreb
je bilo pogumno dejanje, tako je ocenjevalo Celje
in doma so ostali tudi Florijani. Zjasnim sporoči-
lom: »Vidimo se v Humu!«
V avtobusu se je iz zvočnika razlegal napev
Teta Cotugna. Insieme. Vse želje je bilo mogoče
strniti v eno: Evropa zdaj. Bodo štirje goli pred-
nosti dovolj? Kaj se bo dogajalo pred in v ledeni
dvorani Doma športov? ... Insieme. Evropa zdaj.
»Jože, lahko glasneje?« je prišla prošnja iz ozad-
ja, kjer je sedela večina igralcev. Bo liga prvakov
zaradi tega bolj dosegljiva, bodo štirje goli plusa
dovolj?
Mejni prehod Slovenska vas. »Izgubili boste z
desetimi goli,« je hrvaški carinik zabrusil Zovku,
nakar so se začele težave. »Morali boste na
Obrežje. Prepustnici veljata samo za mednarodni
prehod, vi pa ste na maloobmejnem,« je bilo sko-
po sporočilo in pred avtobus je zapeljal džip z
utripajočo modro lučjo ter pokazal pot.
Pol ure so trajale formalnosti. Peric in Stefano-
vič sta morala z avtobusa in v vozilo hrvaške ob-
lasti. Z njima sta bila v hipu »bodyguarda« s celj-
ske LTNZ Zvone Kozjak in Stelin Alič, med ne-
skončnim izpolnjevanjem formularjev sta roko-
metaša morala zapisati tudi dekliška priimka ma-
ter in končno smo lahko nadaljevali pot proti Za-
grebu.
Pot je kazal džip, z utripajočo lučjo sproščal
promet in se vmes zmedel. Policista sta pokazala
pravo smer, pred Domom športov pa prazno par-
kirišče in nikjer nobenega prenapeteža. Igralci in
vodstvo skozi vhod za uradne osebe, novinarji na
glavni vhod, ob vstopu v dvorano pa je najprej
zbodel velik napis: Alpski Srbi+čeiniki+domači
izdaJalci=Pivovarna Laško Celje. Hvala. Nedol-
go nazaj smo bili alpski Hrvati, zdaj smo Srbi.
Insieme. Evropa zdaj.
Nogometni dolg
Na predvečer tekme je bilo prodanih le 2000
vstopnic, vodstvo kluba pa je v ledeno dvorano
povabilo navijače, ki so bili v sredo v Ljubljani
na nogometu. Zbrani so bili ravno nad edinim
provokativnim napisom, vzklikali Dinamu in
vračali žaljivke za Ljubljano; za Vukovar, Jugo-
slavijo, Istra je naša in Pazi snajper. Rokometaši
so bili dežurni krivci za nogometne grehe.
Zagrebčani so prvi pritekli na parket, med gle-
dalce pometali kape in potem se vsulo. »Ubi, ubi
Janeza,« je norela zaslepljena množica, skozi
zrak je frčalo na desetine vžigalnikov in baterij-
skih vložkov, na stotine kovancev. Prvi napad se
je umiril, toda množica je bila kmalu še bolj raz-
jarjena.
Hmeljko. Na parket je veselo pritekel Hmelj-
ko, toda vsak naslednji korak je bil bolj negotov.
Pozdrav navijačem, s pogledom je zaokrožil po
tribunah, še enkrat pomahal in udaril slalom med
metežem trdih predmetov. »Madona, pritečem na
parket in nikjer naših. Ne levo, ne desno, ne spre-
daj, ne zadaj. Nikjer. Florijanov ni bilo. Na hitro
sem še pomahal Hrvatom, jih razjezil in zbežal
pod tribuno. Bilo je nevarno,« je bil Hmeljko ves
bled še nekaj ur po tekmi.
Zadeva je že mejila na incident. Slovenski ve-
leposlanik Matija Malešič je pri predsedniku hr-
vaškega olimpijskega odbora Tončiju Vrdolja-
ku uradno protestiral zaradi transparenta z žalji-
vo vsebino, vendar je bil grobo zavrnjen: »Kaj
ste pa vi nam počeli.« Uradni napovedovalec je
komajda krotil zloglasne BBB: »Gospodje, kaj
pa kultura?«
Gospodje, kaj pa kultura?
Nekatere stvari so nesmiselne. »Vse je šport,
sporna je le meja dobrega okusa,« je še v Celju
rekel Dejan Peric. Golovec je med predstavitvijo
ploskal Smailagiču, Čavarju, Matoševiču in dru-
gim hrvaškim asom. Dom športov pa je zahteval
kri.
Žvižgalo seje tudi kapetanu hrvaške reprezen-
tance Načinoviču, žvižgalo se je tudi drugemu
igralcu na svetu Pucu, žvižgalo seje tudi trenerju
svetovnih podprvakov Zovku. Če se je že moralo
žvižgati obema Srboma in hlepeti po linču, zakaj
potem takšna mržnja do Slovencev, pardon alp-
skih Srbov, in Hrvatov. Gospodje, kaj pa kultu-
ra?
Zadnji pozdrav Perica in Stefanoviča in prvi
napad za Croatia banko. Obramba 3-2-1 je bila
adut za Zagreb. Gol na eni strani, gol na drugi. In
tako nekajkrat. V 10. minuti prva obramba Mato-
ševiča, v 13. minuti je namesto Pungartnika v
obrambi Ivandija, v zagrebških vratih Losert. Po
četrt ure pekla prva obramba tudi za Perica, zad-
nje celjsko vodstvo s 7:6 in začetek konca.
Neumna izključitev Ivandije, v dobri minuti trije
goli, vmes pa še dva napada Celja Pivovarne Laš-
ko. Prevelik spodrslaj za ekipo, ki si želi ligo pr-
vakov.
Zrak je bil nasičen s smodnikom. Na parket so
letele petarde, »minsko polje« je bilo na celjski
polovici in pokalo je prav pod nogami. Pok, pok,
pok. bum, bum, bum, Koliko petard je eksplodi-
ralo. Deset, dvajset, sto? Menda je že ena dovolj
velik razlog za izpraznitev tribun? Holmquist je
»zaradi sneženja« ostal v Skandinaviji, romunski
delegat Stare pa...
igra gluhega telefona
»To so gledalci. Želeli smo jim preprečiti me-
tanje petard,« je po tekmi odgovarjal trener Abas
Arslanagič in... »Ne, niso metali petard. Verjetno
Celjani niso vajeni na tekme pred 10.000 gledal-
ci, Zagreb pa ima takšne izkušnje in to je sedmi
igralec«
Dobro, morda res niso metali petard in se je
slišal odmev s fronte, jesenski veter pa je na dese-
tine kilometrov daleč nosil vonj po smodniku.
Mar je bilo tako tudi v časih, ko je Arslanagič še
igral. »To so bili drugi časi. Primerjave niso lo-
gične, zamenjali so se tudi igralci. Nekoliko ste
neobjektivni. Niti celjska publika ni bila vzorna,
kaj vse so klicali: Ustaši, ustaši. Srbija, Srbija...,«
seje v daljavi izgubljal glas zagrebškega trenerja.
Vsega nam res ni treba poslušati. A zakaj se nihče
ni pritožil v Celju, marveč šele v Zagrebu?
Ruska ruleta
Strašek je Perica v vratih zamenjal le dve mi-
nuti, Goluža je s kolenom natančno zadel Šerbca
v stegensko mišico in celjski as je dvoboj nada-
ljeval s povito nogo, toda v času njegove odsot-
nosti je Croatia banka z enega pobegnila na tri
gole razlike.
»Popustili smo v obrambi. Začeli smo dobro,
držali stik z Zagrebčani in imeli pozitiven rezul-
tat. Po četrt ure je zbranost popustila, vratarja ni-
sta mogla nič narediti, zato mora biti obramba
spet ostra, moška,« je v odmoru v slačilnici uka-
zal Zovko. Drugi polčas so naši prvaki začeli z
obrambo 5-1, Smailagičev lob s sedmih metrov
ni presenetil »Perketa«, vendar tudi Stefanovič ni
premagal Loserta.
Zagrebčani so bili v 37. minuti prvič v ligi pr-
vakov in pri plus pet imeli še napad. Čavar je v
obrambi zaustavil Puca, toda zadevati je začel
Šerbec. Pri štirih golih minusa dva neuspešna na-
pada rumenih, nova izključitev Ivandije in Čavar
seje zlahka sprehajal do vrat ter zadeval. Obram-
ba 4-2 na Biliču in FarkaSu ter v napadu Stefano-
vič na levem krilu so nove taktične variante Zov-
ka, vendar sta se vmešala sodnika.
• pri 18:23 sta razveljavila gol Šerbca, v nadalje-
vanju napada pa je Losert branil edini Stefano-
vičev strel s krila.
• pri 18:24 prekršek na Pucu za izključitev, a niti
rumeni karton.
• pri 19:24 sta Ivandiji dosodila korake, čeprav
je bilo vse regularno.
Na koncu še obramba 6-0, pa 5-1 na Biliču in
za zadnji napad šest sekund. Norvežana sta uro
zaustavila, vendar je čas vseeno tekel in odločila
sta se za štiri sekunde. Peric je odšel na klop, sed-
mi igralec v polju je bil Vugrinec, ki bi na desni
strani moral omogočiti višek igralcev in Pungart-
niku pripraviti položaj za strel. Ni šlo, s polovice
je streljal Stefanovič. V blok.
ZAGREB, 18. novembra 1995 - Lede-
na dvorana Doma športov, gledalcev
9000, sodnika Borresen in Strand (oba
Norveška). Delegat EHF: Stare (Romuni-
ja).
CROATIA BANKA ZAGREB: Lo-
sert 5, Matoševič 2, Jarak 2„ Goluža 4,
Farkaš 3,5, Obrvan, Bilič 5, Gaiič 2,5, Jo-
vič 3,5, Čavar 5, Glavinič 3,5, Smailagič
3. Trener: Arslanagič.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Peric
4, Strašek, Vugrinec, Šerbec 5, Načinovič
3,5, Ivandija 3, Jeršič 2, Stefanovič 3,5,
Pungartnik 3,5, Tomšič, Leve, Puc 5. Tre-
ner: Zovko.
STRELCI: Čavar 10 (3), Bilič 5, Golu-
ža 3, Smailagič 3, Farkaš I, Jovič I, Gla-
vinič 1 za Croatia banko Zagreb, Šerbec 6
(1), Puc 5, Stefanovič 5 (2), Pungartnik 2,
Načinovič 1, Ivandija 1 za Celje Pivovar-
no Laško.
SEDEMMETROVKE: Croatia banka
Zagreb 5 (3)^ Celje Pivovarna Laško 4 (3).
IZKLJUČITVE: Croatia banka Za-
greb -, Celje Pivovarna Laško 4 (Ivandija
2+2).
Tako blizu, a tako daleč
Na parketu so bili navijači, »navijači« in trans-
parent. Celjani so obsedeli na stolih, za njihovimi
hrbti pa so jim kradli steklenice Cezarja, ki so jih
dobili pred tekmo. Policisti so se muzali, vrata
slačilnice slovenskega prvaka pa so ostala zaprta
še dolgo po tekmi.
Nihče ni bil razpoložen za pogovor. Na stopni-
cah so potrto sedeli Podpečan, Vugrinec, Leve,
Strašek... Množica seje počasi porazgubila, av-
tobus je sameval na parkirišču, pred njim pa džip
z utripajočo modro lučjo. Tudi zaprisežni neka-
dalci so prižgali cigareto, med sedeži je iz rok v
roke potovala steklenica whiskya, toda olajšanja
ni bilo.
Insieme. Evropa zdaj.
Tako blizu, a tako daleč.
Št. 47. - 23. november 1995
JI
ŠPORT
ODMEVI
In kar je najbolj pomembno, v razočaranju je večina Celjanov
moč za »dve besedi« z domačini in novinarji. Na tiste, ki
jijso, se ne bomo jezili. Obojestransko spoštovanje mora biti pred-
^goj za pijateljstvo dveh klubov, kijih deli sto kilometrov, izven
IgfiSča pa mnogo manj. Zato se ne moremo strinjati s transparen-
[oiTi o »domačih izdajalcih« in »alpskih Srbih«, pa čeprav so zad-
nji dnevi napovedovali, da bo prišlo do verbalnega dvoboja navijai-
jgv. Nekdo vztrajno meče kost med Hrvaško in Slovenijo, išče kri,
|,jer je ni. No, tudi te stvari bodo počasi omejene in menda se bo
),,nalu zapelo »ne nas razdružiti...« Naj nas tudi ne združijo, toda
jpoštovati se moramo. To je zakon civiliziranega sveta, h katere-
0 vsi težimo. Opravičevali ne bomo nikogar, ker opravičila eno-
jtavno nI, pa čeprav se nekaterim zdijo smešne tudi najbolj žalost-
ne stvari.
jpražen Pinevič; Sportske novosti, Zagreb)
Od »naših Slovencev« - Puca in Načinoviča - smo dobili samo -
,)Brez komentarja«. Niso nas »navdušili«, predolgo so profesio-
nalci, da ne bi vedeli kako tudi izjave sodijo v »opis delokroga«.
fJaSega in njihovega. Potrebno je tudi priznati, da jim ni bilo lahko.
V uvodu smo pohvalili gledalce in moramo priznati, da so bili Za-
grebov 13. igralec. Navijači so naredili spektakel, ne prvič, zanes-
ljivo ne zadnjič. A naj nam ne zamerijo, imamo kritiko. Iztok Puc
in Alvaro Načinovič sta hrvaška reprezentanta, kar se ne sme poza-
biti. Preveč sta dala našemu rokometu, da bi bila pričakana »na
JOŽ«. Bodimo iskreni, ali imamo najmanjši razlog za oporekanje
njunega deleža in srca, ki sta ga vložila v uspehe naše reprezentan-
ce ali Zagreba? Ne smemo ju oklicati za »izdajalca«, ker sta bila v
nasprotni ekipi. Jutri bosta z našimi »Zagrebaši« spet v istem dresu
.jirvaškem.
(Andro Kuh; Sportske novosti, Zagreb)
Z »bombicami« seje Arslanagič dotaknil zanimive teme, ki po-
nuja naslednji zaključek: vse kar je Pivovarna naredila (v psihološ-
ki) pripravi seje pokazalo kot kontraproduktivno. Od zavestno se-
stavljenih zlobnih zgodb o »Zagrebovih zakulisnih igrah« iz kate-
rih je prišla zahteva EHF po super kontroli, kar je Zagreb seveda z
obema rokama zagrabil. V tednu pred povratno tekmo je sledilo
pošiljanje nespretnih celjskih dopisov, v katerih je bilo pravzaprav
mogoče zaznati strah slovenskih prvakov pred kotlom Doma špor-
tov. Kulminacija nespretnosti je bil prihod njihove maskote na par-
ket nekaj minut pred začetkom tekme, že tako razžarjena atmosfera
seje povzpela do vrelišča.
Skoraj neverjetno je, da klub s tako velikimi denarnimi vložki v
sestavljanje močne ekipe, pred najbolj pomembno tekmo naredi
serijo napak in odkrito ponudi nasprotniku svoje slabosti. Never-
jetno prav zaradi Zagreba, ki seje v težkih letih vzpona na evrop-
ski vrh kalil skozi najrazličnejše podobne in še bolj umazane »igre
in igrice«. Celjske so bile le otroške, ki so samo še bolj motivirale
Zagrebčane...
(Predrag Jurišič; Vjesnik, Zagreb)
Ves teden je dišalo po veliki tekmi. Slovenci so se hrabrili z
nelogičnimi izjavami in grožnjami, Zagrebčani pa so se v miru pri-
pravljali za povratno tekmo. Celjani so se bali tega vzdušja in v
primeru nenehnega provociranja, še posebej njihovih igralcev iz
»ZRJ« grozili z odhodom s parketa. Drži, da se je žvižgalo nas-
protnikovim igralcev, da so se občasno skandirali žaljivi slogani,
vrženih je bilo nekaj predmetov... in nič več. Celjani so poskušali z
adnjo provokacijo, pred tekmo je na parket Ledene dvorane prite-
kla njihova maskota. Dvakrat. Trikrat ni več šlo.
(Damir Mrvec; Večernji list, Zagreb)
»Alpski Srbi + četniki + domači izdajalci = Pivovarna Laško
Celje,« transparent med zloglasnimi zagrebškimi nogometnimi
»fani« BBB (Bad Blue Boys), ki so tudi to priložnost izrazili za
lestrinjanje z vmešavanjem hrvaške politike v zagrebški nogomet
(Vratite nam Dinamo!), je bil v soboto v Zagrebu še najbolj zlo-
vešč. Vse ostalo, »slovenske p...«, »Zovko, p...« pa je na žalost že
'edni spremljevalec športnih spektaklov in njihove neokusne navi-
JiSke folklore, ki jo vse prevečkrat spodbujajo tudi klubi, saj so v
"zadju športnega merjenja moči tudi kupi denarja. Ne kunice in
vžigalniki, ki so leteli na parket, tudi ne pokanje petard - sporna sta
liila odnos gostiteljev in organizacija tega rizičnega obračuna, kot
Saje označila evropska rokometna zveza.
(Vlado Paveo; Večer, Maribor)
Rokometaše Celja Pivovarne Laško je v Zagrebu čakal pekel, a
v njem še zdaleč ni bilo tako vroče, kot so se bali v najbolj črnem
^enariju pred tekmo. Obnašanje gledalcev je bilo daleč od evrop-
^l^ih civilizacijskih norm, ki so jih prikazali gledalci na prvi tekmi
^Celju. A če upoštevamo, daje v teh krajih izjemen vpliv balkan-
^l^ih manir, ki je vanje planil iz krajev južno od Drine, je bilo po
•Jinenju gostiteljev vse skupaj zelo spodobno. Vendar je bilo po-
^tje veliko bolj nekulturno kot obnašanje slovenskih navijačev na
^fedini nogometni tekmi s Hrvaško v Ljubljani, nad katerim so se
^ilno zgražali hrvaški novinarji in s pisanjem o tem le še bolj po-
''^'gali že tako naelektreno vzdušje pred rokometno tekmo. Črnega
Ij^enarija o morebitnih izgredih in incidentih v Zgarebu torej ni
^'lo. Ne vemo pa, kaj se bi zgodilo, če bi na koncu slavili Celjani.
'W Okorn; Dnevnik, Ljubljana)
Brez slovenskih klubov
v evropskih rokometnih pokalih ni več slovenskih
l^lubov. Krim je v pokalu prvakinj proti danskemu Vi-
^orgu izpadel zaradi manjšega števila golov v gosteh
(25:18, 15:22), žensko ekipo Olimpijeje v pokalu EHF
gladko izločila Mar Valencia (18:21, 12:24). Že na štar-
so izpadli v pokalu pokalnih zmagovalcev Gorenje in
ženska ekipa Branika, v pokalu EHF Jadran in v pokalu
•^est Rudar ter v ženski konkurenci Burja.
Sestaviti še močnejšo ekipo
Razočaranje po Izpadu Iz pokala prvakov, toila tuill trezna razmisliania za naslednjo sezono
»če bi bilo v Celju sedem
razlike, bi Zagreb zmagal z
osmimi. Če bi bil podaljšek,
bi Sli naprej Hrvati. Na koncu
bi bil zmeraj gol več za Croa-
tia banko.« Mogoče. Vedno so
nam naprej krivi drugi in šele
na koncu vzroke iščemo pri
sebi. Sodnika sta Celju vzela
to in ono, toda redke so tek-
me, ki so razveljavljene zara-
di sodniških napako. Show
must go on! Drugič zapored
brez Celja Pivovarne Laško,
drugič zapored je sezona že
jeseni na ničli.
Tone Turnšek je bil silno ra-
zočaran. Zaradi poraza, zaradi
izpada, zaradi transparenta, za-
radi... Gol razlike je porušil ve-
like načrte, jih spet prestavil za
leto. Tako blizu, a tako daleč.
Če bi Celje Pivovarna izločila
Zagreb, bi bila lahko tudi
evropski prvak. Tvegana napo-
ved, a blizu realnosti. Če...
Turnšek: brez
sprememb
»Ekipo moramo ohraniti in
dopolniti z igralci, ki jih potre-
bujemo za Evropo. Položaj je
bistveno drugačen kot lani in ne
bo nobenih kadrovskih spre-
memb. Zdravko Zovko ostaja
trener, boljšega bi težko našli in
poskušali bomo podaljšati po-
godbo. Enako velja za Iztoka
Puca, za večino sedanje ekipe.
Prve predpogodbe bomo po-
skušali podpisati še letos in v
miru zbrati še boljšo, še moč-
nejšo ekipo,« je po prespani no-
či razmišljal Tone Turnšek.
Manevrski prostor bo v prihod-
nje močno zožen, EHF je že av-
gusta napovedal pravilo o naj-
več treh tujcih, vendar se konč-
no razmišlja o polfinalu evrop-
ske lige, mogoče bo na vrsti tu-
di poldirigirani žreb. Mogoče.
Jeršič: slovo Je
slovo
»Do neke mere seje ponovil
Fotex. Načrtovali smo ligo pr-
vakov, a predčasno izpadli. Če
je bilo slovo častno? Slovo je
pač slovo, takšno ali drugačno.
Petarde nas niso motile, priča-
kovali smo veliko hujše provo-
kacije in v bistvu smo se z napa-
kami sami pokopali. Bilo je ne-
kaj trenutkov, ko bi tekmo lah-
ko odločili sebi v prid, toda
svojih priložnosti nismo izkori-
stili, dobili nekaj prepoceni go-
lov in v seštevku smo pač bili za
gol prekratki,« je razočarano
govoril Tomaž Jeršič.
Stefanovič: podlegli
vzdušju
Bil je vse, samo ne človek.
Njegov edini greh je, daje Srb,
toda vseeno je držal obljubo in
ni razočaral. Še več, Rastko
Stefanovič je bil znova eden
najboljših, bolj razumni Hrvati
so znali ceniti njegovo igro in
ga celo zaprosili za izjavo.
»Med odmorom sem bil opti-
mist in prepričan v našo uvrsti-
tev v ligo prvakov. Drugi pol-
čas je Zagreb odigral boljše, mi
smo podlegli vzdušju in ostali
smo praznih rok. Nismo izkori-
stili napak obrambe Zagreba, ki
nas ni dobili z igro, marveč z
gledalci, ki so ustvarili pritisk
tudi na sodnike, vendar smo
krivi tudi sami. Podlegli smo
vzdušju, pet minut pred kon-
cem je bilo vse odločeno. Kaj
zdaj? Gremo naprej, enako bi v
primeru neuspeha naredil tudi
Zagreb.«
Puc: kriteriji niso
bili enaki
Iztok Puc je bil doslej nava-
jen zmagovati, v Celju pa je ob-
sojen na euro neuspehe, čeprav
je bil v obeh tekmah najboljši.
»Težko mi je, neuspeh me je
prizadel. Zmaga bi mi pomenila
več kot vse dosedanje, nekateri
bodo najprej pomisli na denar,
toda v ozadju je bilo strahovito
rivalstvo,« je začel Puc. Njegov
glas je bil iskren, v Zagreb je
potoval s slovenskim potnim li-
stom!
»Celje si zasluži evropsko li-
go, ima super pogoje, toda
manjka nekaj malenkosti. V pr-
vi vrsti smo sami krivi, toda s
takšnim sojenjem je nemogoče
zmagati. Večino priložnosti ni-
smo izkoristili, toda tudi boljša
realizacija ne bi pomagala. Kri-
teriji niso bili enaki, Zagreb ni
imel niti ene izključitve, čeprav
je igral bolj ostro, na trenutke
grobo in nesramno. Kaj manjka
Celju za vstop v evropsko elito?
Zagreb ima zaščito sodnikov,
niso navijali za nas. Dovolj je
bilo pošteno in korektno soje-
nje, ker smo bili boljši in zma-
govali. V Celju smo bili vsi za-
dovoljni s sojenjem Gallega in
Lamasa, s takšnim sojenjem v
ledeni dvorani se ne bi samo
uvrstili v evropsko ligo, marveč
bi zmagali tudi v Zagrebu.«
Iztoka Puca (z žogo) nista zadriala niti Slavko Goluia in Zvonimir Bilič
Zovko: »Vsem petice!«
Zdravko Zovko je po tekmi ostal diplomat. »El-
gorriaga, Kiel, Croatia banka in Celje Pivovarna
Laško so tačas najbolj kvalitetne evropske ekipe.
V Celju in Zagrebu sta se pred sijajnimi gledalci
zgodila rokometna spektakla, ki trajno ostaneta v
spominu,« je zbrano govoril celjski trener, toda
pozneje je v manjšem krogu le odprl ranjeno dušo.
»Ocene, kaj naj z ocenami? Vsi si zaslužijo petice.
Ker so zdržali vse pritiske in v tako naelektrenem
vzdušju odigrali dobro tekmo. Odločitve sodnikov so
bile v kriznih trenutkih v našo škodo, toda nekaj po-
dobnega smo pričakovali, Zagreb ima »rating« in
prednost v tej prvini.«
Kakšen bi bil razplet na nevtralnem Igrišču, de-
nimo v Parizu?
Znova bi odločali odtenki. Na eni in drugi strani.
Ena žoga, en gol. Zgrešen »zicer«, na drugi strani
boljša realizacija, obramba vratarja v pravem trenut-
ku. Zagreb je imel več izkušenih igralcev, ki so odi-
grali serijo podobnih tekem in morda so odločile prav
izkušnje.
Če bi bila nova tekma, kaj bi spremenili?
Ne vem.. Verjetno nič. Težko je ocenjevati po tek-
mi. Manjkalo mi je levo krilo, računal sem na Stefa-
noviča, toda vseeno ni nobenega tehtnega razloga za
spremembe. Oboji smo igrali dobro, za evropsko ligo
in zato ne bi naredil nobene menjave.
Vugrinec je bil na klopi, Šafarič med gledalci?
V Celju je bila desna stran slabša, Šerbca in Pun-
gartnika lahko »pokrije« samo Vugrinec in zato je do-
bil prednost. V Zagrebu smo bili praktično brez leve-
ga krila, vendar nihče ne more vnaprej predvideti po-
teka tekme, nihče ne more zagotoviti, da bi Šafarič
igral dobro.
Eden ključnih trenutkov je bila poškodba Šerb-
ca, ko je Zagreb pobegnil na tri gole.
Poškodbe se v takšnih tekmah zelo verjetne. Ivan-
dija je dobro zamenjal Šerbca, pred sezono pa smo se
namerno okrepili, da imamo tudi kvalitetno klop, do-
brega sedmega, osmega in devetega igralca. Bolj je
bilo opazno, daje Zagreb ime, kar je za dvakratnega
evropskega prvaka logično, Celje pa svoj status šele
potrjuje.
A - Novi tednik (Željko Zule), B - Ekipa
(Goran Cvijič), C - Dnevnik (Jože Okorn), D
- Sportske novosti (Dražen Pinevič), E -
Vjesnik (Predrag Jurišič).
Karaoke
Televizija Slovenije seje znova »izkazala«. Pred tremi leti, ko je Celje
Pivovarna Laško v Zagrebu branila gol prednosti, so posnetek tekme ob-
ljubili le v primeru ugodnega rezultata. V soboto so se v prenos vključili
šele po desetih minutah igre. Bolj pomembne so bile karaoke...
Št. 47. - 23. november 1995
ŠPORT
22
Ni razlogov za obup
Miro Požun med Zagrebom In reprezenlančnlma tek-
mama s Hrvaško • ¥ sredo LJdblJana namesto Laškega ,
v sredo bo novi sloven-
sko-hrvaški dvoboj, repre-
zentanca pa za zanesljivo
uvrstitev na evropsko pr-
venstvo iz dveh tekem po-
trebuje točko.
Miro Požun je po veliki
zmagi proti Avstriji (27:19)
napovedal uspeh tudi s Hrva-
ti, toda medtem se je položaj
bistveno spremenil.
»Ni razlogov za obup. V
Zagrebu so odločili odtenki:
sodniške odločitve, domače
občinstvo, ki je na vse priti-
skalo, toda življenje gre na-
prej. Z evropskim prvenstvom
bi ohranili stik z najboljšimi
in sposobni smo osvojiti vsaj
točko,« pravi selektor.
Strašek, Šafarič, Leve, Šer-
bec, Tomšič, Pungartnik, Vu-
grinec, Jeršič (vsi Celje Pivo-
varna Laško), Lapajne, Pla-
skan (oba Gorenje), Pušnik
(Prevent), Novak, Glavač
(oba Slovan), Ficko (Kodelje-
vo), Senčar, Čop (Rudar),
Stojakovič in Begovič (oba
Dobova) so kandidati za tek-
mi, ki bosta v sredo v Ljublja-
ni in 2.decembra v Kutini.
»Poraz ni katastrofa. Ni nas
premagala leva ekipa, marveč
z najtesnejšo razliko evropski
prvaki. Ne smemo obupavati
in se zapirati vase, kajti pre-
pričan sem v sposobnosti celj-
skih reprezentantov, tudi na-
čin igranja je ustrezen in spo-
sobni smo izpolniti cilj,« je o
prihodnosti kot selektor spre-
govoril Miro Požun.
Vrstni red po 4. krogu: Hr-
vaška 8, Slovenija 5, Avstrija
3, Turčija 1.
V ledeni dvorani Doma športov v Zagrebu je vseeno bilo spektakularno.
CROATIA BANKA ZAGREB
CELJE PIVOVARNA LAŠKO
V - strel v vratnico; B - strel v blok; P - pridobljene žoge: I - izgubljene žoge; +7 - prekršek nad
igralcem za 7-m v korist njegove ekipe; -7 - prekršek igralca za 7-m proti njegovi ekipi; Iz -
izključitve za dve minuti
Izpadli samo Francozi
Francoski prvak Montpei-
lier je edini nosilec najbolj
elitnega pokala, ki se ni uvr-
stil v evropsko ligo. Pfadi
VVinterthur je nekoliko prese-
netljivo dobil tudi povratno
tekmo in med veliko osmerico
so prvič tudi Švicarji.
Branilec naslova Elgorriaga
in drugi finalist Craotia banka
Zagreb bosta nosilca, v skupini
Gudme-SKA Minsk
E Igorri aga-Zaporožj e
Kiel-Granitas
Barcelona-Linz
Croatia banka-Pivovarna Laško
Montpellier-Pfadi VVinterthur
Braga-Valur
Fotex-Principe
s Hrvati je že Barcelona (špan-
ska kluba morata biti ločena),
ostala moštva pa bodo na Duna-
ju z žrebom razdelili 28. no-
vembra. Liga prvakov se bo za-
čela sredi januarja 1996, finalni
tekmi bosta 20. in 27.aprila
1996, Croatia banka Zagreb je
edini klub z nastopi v vseh treh
euro ligah, ob hrvaškem pa je
bil vsakič zastopan le še nemški
in španski rokomet.
23:26, 28:21 (51:47)
19:15, 24:17 (43:32)
26:21, 24:21 (50:41)
27:30, 35:17 (62:47)
21:25, 25:20 (46:45)
23:27, 23:26 (45:53)
23:25, 29:25 (52:50)
23:22, 21:16 (44:38)
Teksti: Željko Zule.
Foto: Sherpa.
Šerbec nared za reprezentanco
Hrvaški rokometaši so z nedovoljenimi prijemi pogosto zau-
stavljali tudi najboljšega celjskega strelca Uroša Šerbca, kije za-
radi udarca v mišico za nekaj minut moral z igrišča, a s povojem
vseeno nadaljeval tekmo.
Kri ni voda
Iztok Puc bo sredi decembra
z Lavrovom, Svenssonom,
Carlenom, Fernandezom, Ha-
jasom, Kretzschmarjem, An-
dersonom, Kudinovim, Smai-
lagičem, Baumgartnerjem,
Dušebajevim, Wislanderjem
in Zerbejem igral za reprezen-
tanco Evropo, toda po Zagre-
bu je bila pred njim odločitev
o hrvaški reprezentanci.
»Kri ni voda in znašel sem se
v velikem precepu. Arslanagič
me bo zanesljivo poklical, toda
v ozadju se pletejo različne
igre, za katere v športu ni pro-
stora. Sedež evropske zveze je
na Dunaju in Avstrijci se želijo
uvrstiti na evropsko prvenstvo
tudi v dogovoru s Hrvati. Težko
bo Sloveniji, na koncu se jim
utegne maščevati izgubljena
točka iz Ankare,« je razpredal
misli Puc, v nekoliko lažjem
položaju pa je bil Načinovič.
Iz Zagreba so sporočili, da
iz objektivnih razlogov Puc in
Načinovič na tekmah proti
Sloveniji ne bosta zaigrala.
»Zakaj ne bi igral? Nasprot-
no, toda do mene so prišle vsa-
kršne novice. Da me bodo črtali
z reprezentančnega seznama.
Prav zanimivi bodo naslednji
dnevi, nekateri bodo pokazali
svoje prave obraze in marsikaj
se bo dogajalo,« je bil razoča-
ran kapetan svetovnih podprva-
kov, ki bil v ledeni dvorani
eden najbolj ožigosanih.
Št. 47. - 23. november 1995
«3
PISMA BRALCEV
nikoli odslužene
Kazni
v 46. številki NT od 16. 11.
|995 je objavljeno dopolnilo ob-
vestila za javnost UNZ Celje z dne
6.11.1995.
Prvi del podnaslova spreminjam
jjd objavljenega "Policisti ukrepa-
jo, storilci ostanejo nekaznovani"
/'Policist povzroči prometno ne-
srečo, vendar doslej ni sodno
jbravnavan".
V juniju 1994 leta je javno to-
žilstvo v Celju poslalo 2cadevo ta-
Ijat prometnega policista Branka
jakopca, sedaj čuvarja državne
meje, temeljnemu sodišču v Celje.
Brez inicialk navedeni policist, si-
cer izven delovnega časa, povzro-
{i prometno nesrečo v vinjenem
stanju. Posledica: mrtev sopotnik
v nasproti vozečem vozilu Srečko
Gabcršek iz Šentjurja in težko poš-
Icodovani voznik Vladimir Broz.
Dogodek v Vrbnem pri Šentjurju,
14. maja 1994, nekaj čez 1. uro
zjutraj.
Izražena želja načelnika Upra-
ve za notranje zadeve Celje po čim-
boljših odnosih z državljani ne de-
lujejo prepričljivo, če ne pomeni v
tem in drugih primerih tudi pos-
pešitve pravnih postopkov za sto-
rilce iz leistnih vrst.
Svojcem pokojnika izvedeni
sodni postopek, ne glede na izrek
ne pomeni vrnitve ali nadomestilo
za izgubljenega moralno in delov-
no neoporečnega družinskega čla-
na. Daje vsaj obutek, da živimo v
pravni državi in da smo enako
obravnavani vsi osumljenci.
Verjetno NT prebirajo tudi na
okrožnem sodišču v Celju, saj je
dobiti vtis, da vhodne informacije
sprejemajo, kljub svoji avtonom-
nosti in konspirativnosti. Dovolju-
jejo namreč le pisne pripombe, te-
lefonske in osebne izključujejo,
najbrž v smislu ekspeditivnosti in
poslovnosti.
VINKO JAGODIC,
Ponikva
Izlava za Javnost
Rekonstrukcija ceste Čmolica -
Lesično je že dolga leta v progra-
mu državnega proračuna, pa še
vedno ni povsem dokončana na
odseku med Prevorjem in Lesič-
nim. Posebej počasi potekajo dela
zadnja leta. Omenjena cesta je ze-
lo pomembna za povezavo in raz-
voj tega dela Kozjanskega, kjer
niejita občini Šentjur in Kozje. Za-
to smo se v vodstvih obeh občin-
skih odborov LDS dogovorili, da
skupaj iščemo rešitve in tako pri-
pomoremo k prizadevanjem odbo-
faza izgradnjo te ceste. S predstav-
niki naše stranke v LDS v Držav-
nem zboru smo se uspeli dogovo-
fiti, da bo oblikovan in podprt
amandma k proračunu za leto
•996, s katerim bi se namenila us-
trezna finančna sredstva za dokon-
i^je tega odseka ceste.
S to aktivnostjo obeh občinskih
odborov želimo naj širšo javnost, še
posebej pa najvišje državne insti-
tucije opozoriti na to, da v Slove-
niji še vedno obstaja Kozja||isko z
n»nogimi svojimi problemi, pa tu-
"li neizkoriščenimi možnostmi. V
^dnjih letih smo vse preveč po-
^bili na to področje. Po naši oce-
ni sta izvoljena predstavnika v Dr-
•^vnem zboru iz obeh občin pre-
J|eč sramežljivo omerijala te prob-
Mi smo se odločili, dajih bolj
odločno izpostavimo pred sloven-
sko javnostjo z željo, da tem kra-
pomagamo pri hitrejšemu raz-
voju.
JOŽEF ARTNAK in
VELJKO KOLAR,
predsednika občinskih
odborov LDS
. SenUuf in Koži?,
Sodelujmo
z življenjem
življenje, tako skrivnostno je.
Velika in neizmema skrivnost, ki
jo vsak dan znova odkrivamo, ži-
vimo in vanjo verjamemo. Ali do-
volj verjamemo v življenje? Ali ga
dovolj čuvamo? Ga dovolj spoštu-
jemo? Umirajo reke! Umirajo goz-
dovi! Umira narava! Ne, to ni na-
ravni tok življenja, to je storil člo-
vek. To delaš TI in to delam JAZ.
Če sva kriva jaz in ti, potem smo
tudi mi mladi odgovorni za nara-
vo, za njeno življenje.
Kaj pa naše življenje? Znamo in
hočemo z njim sodelovati? Tudi
mladi umirajo na cestah, umirajo
zaradi alkohola in drog. Še mnoga
umiranja niso posledica naravne-
ga toka življenja. Vsem tem umi-
ranjem je kriv človek, smo - so kri-
vi tudi mladi ljudje.
Za uničevanje narave zelo radi
pokažemo na druge, na odrasle.
Pozabljamo pa, da danes nismo
zajtrkovali (teh je kar polovica), da
smo šli neprevidno čez cesto, pre-
več pritisnili na pedal motorja, se
peljali brez čelade...
Marsikdo pa ni pozabil prižgati
cigarete in jo je ponudil tudi so-
šolcu.
Res so to drobne vsakdanjosti,
a tu se začne naše sodelovanje z
življenjem. Z nami samimi se zač-
ne naše varovanje narave in živ-
ljenja.
Naj bo današnji dan povabilo k
sodelovanju s seboj, z življenjem.
Naj bo klic k odgovornosti zase.
Naš dom, naša šola, sta tudi del
odgovornosti, kot tudi naši sošolci
in prijatelji. Vse to je celota, od ka-
tere je odvisno naše življenje.
Kaj pa ljubezen? Ali ta ne izvi-
ra iz nas, iz življenja za življenje?
Pogosto nas vznemirja. Ko nas za-
jame, želimo biti najboljši, najlep-
ši in sploh naj. Vse to smo lahko,
vsak na svoj način in najprej zase.
Izkoristimo trenutke zaljubljenosti
za sodelovanje z življenjem. Naj-
dimo moč v sebi - saj ljubezen je
moč!
Skupine za humanizacijo
Srednje frizerske, tekstilne,
strojne in prometne šole Celje
Protislovenska
politika strank
V zvezi s predlogom za odvzem
slovenskega državljanstva osebam,
ki so si ga pridobile po 40. členu
zakona o državljanstvu, seje zno-
va pokazala prava protislovenska
narava velike večine vseh v Slove-
niji delujočih političnih strank (pri
tem je jx)trebno ponovno poudari-
ti, da ne gre za nikakršno revizijo,
ampak za odvzem državljanstva in
s tem povezano potrebo po spre-
membi zakona o državljanstvu oz.
po sprejemu novega znatno restrik-
tivnejšega zakona).
Za komuniste v ZLSD in njiho-
vem kvazi liberalnem LDS-ov-
skem podmladku (pravzaprav so
nekateri večni mladinci že v letih)
ter njihove veterane (ki so končno
nehali prihajati iz gozdov), kot tu-
di za njihove kvazi nacionalistič-
ne udbaSke satelite (z nekaterimi,
člani kriminalne preteklosti) je to
povsem razumljivo, glede na nji-
hovo tradicionalno, projugoslo-
vansko, intemacionalistično-bolj-
ševistično, demagoško, kvizlinško
politiko in njihovo, volilno bazo,
katere znaten del predstavljajo ti
novi državljani za 600 (in še ne-
kaj) SIT. Ponovno pa seje poka-
zalo, da tudi v SKD, SLS in SDSS
niso pripravljeni (verjetno zaradi
številnih prebarvanih, skorumpira-
nih komunistov v njihovih vrstah,
za katere velja načelo delovanja en-
krat komunist - večno komunist),
dejansko ničesar storiti za sloven-
ski narod, ampak nam, skupaj s
prej omenjenimi, le prodajajo me-
glo v obliki raznih afer (kot so:
JBTZ, orožarske idr.), ki so le nji-
hove komunistične igrice, da se pri-
krijejo korupcija, kraja družbene-
ga, narodnega premoženja in dru-
ga kazniva dejanja, za kar bodo
morali odgovarjati! Sicer pa gre tu-
di SND (in LS) le za prepozno na-
biranje cenenih političnih točk (saj
niso ničesar drugega koristnega na-
redili), a vendar je to pozitivno de-
janje.
Trditve nasprotnikov referendu-
ma, da gre za poseganje v pridob-
ljene pravice in za neko predple-
biscitamo, moralno-pravno (?) ob-
ljubo vseh političnih strank, izra-
ženo v zakonu o državljanstvu, so
nevzdržne, nesmiselne in zavaja-
joče. Potrebno seje zavedati, kak-
šno škodo nam povzroča teh mi-
nimalno 160.000 novih državlja-
nov, katerih večina je nesocializi-
rana v naše okolje, istambulske
mentalitete, nelojalnih državlja-
nov, storilcev mnogih kaznivih de-
janj, takšnih, ki nočejo govoriti slo-
vensko ter so v veliki večini neu-
pravičeno pridobili naše držav-
ljanstvo. Za nagrado pa so deležni
bonitet in udeleženi pri delitvi na-
rodnega, družbenega bogastva, ki
ga niso soustvarili. Tem pa mora-
mo prišteti še veliko število eko-
nomskih beguncev in nezakonito
naseljenih oseb iz bivše SFRJ (tu-
di mnogih kriminalcev). Tako se
število Neslovencev nenehno po-
večuje napram avtohtonemu pre-
bivalstvu (še posebej, če upošteva-
mo njihovo rodnost). Takšno sta-
nje pa je nevzdržno! Tudi v tujini
poznajo institut odvzema držav-
ljanstva, kije povsem legitimen in
zato ni pričakovati kakšnih večjih
prigovorov iz tujine.
Zaradi vsega navedenega je po-
trebno, da se Slovenci na referen-
dumu odločamo o tem, za obstoj
slovenskega naroda tako pomem-
bnem vprašanju.
PRIMOŽ BAUCON,
Celje
Vlada krmi
TAM-ove krokarje
že kar nekaj političnih strank je
bilo osmešeno v parlamentu zara-
di neuspelih interpelacij. Vladajo-
ča rdeča kontinuiteta s svoj imi ob-
točnimi (by pass) črnimi in drugač-
nimi trojanskimi osli bo predlaga-
telje zopet osmešila. Možna je se-
veda še druga pot. Preizkusite že
vendar delovanje "neodvisnega"
sodstva, če je dokazno gradivo no-
vinarke Hrenove o izplačanih pro-
vizijah v Žariču verodostojno.
Pred nedavnim je moral odsto-
piti nemški podsekretar, ker si je
pustil izplačati 2.800 DEM selitve-
nih stroškov. G. Class je ob odsto-
pu dejal: "Navadnemu državljanu
je potrebno kaznivo dejanje najprej
dokazati, nas politike pa že sam
sum izključuje in tega se zavedam,
pa tudi zaradi ugleda organizaci-
je, v kateri sem bil." Pa primerjaj-
mo to z "moralo" naših politikov.
MARJAN MANČEK,
Celje
Izlet na
Graško goro
Območna skupnost borcev in
udeležencev NOB Slovenske Ko-
njice je 26. oktobra organizirala iz-
let svojih Članov v sosednjo občino
Velenje. Izleta se je udeležilo 54
članov iz KO ZBU NOB iz Sloven-
skih Konjic, Vitanja in Zreč. Izlet
je bil nagrada in priznanje za nji-
hovo delo v krajevnih organizaci-
jah.
Vozil nas je prijazen turistični
organizator in prevoznik g. Padež-
nik iz Zreč. V Velenju sta nas izred-
no prisrčno sprejela predsednik Ob-
močne skupnosti borcev in udele-
žencev NOB tovariš Jože Povše in
sekretar tovariš Fadil Krupič. Po-
peljala sta nas v podstrešne muzej-
ske prostore, kjer hranijo pomem-
bne eksponate iz preteklosti, tako
iz časov NOB, kot iz povojne gra-
ditve Velenja. V klubskih prosto-
rih so nam ix)stregli s kavo pijačo
in pecivom, kar je izredna pozor-
nost, če vemo s kako skromnimi fi-
nančnimi sredstvi razpolaga bor-
čevska organizacija. Ob tej priliki
nam je predsednik tovariš Jože Pov-
še zelo nazorno orisal pogoje dela
velenjske borčevske organizacije,
težave, ki so jih morali premagati
in njihove poglede v prihodnost.
Iz razgovora smo spoznali, daje
območna organizacija borcev Ve-
lenje v sposobnih, delovnih in do-
brih rokah, ki dobro ve za naloge
in mesto v sedanji družbi. Ker smo
bili namenjeni na Graško goro, sta
nam še tu razdelila knjižico: "Graš-
ka gora - gora jurišev". Samoa sem
prejel knjigo dr. Milana Zevarta
"NOB v šaleški dolini" s posveti-
lom kot zahvalo za sodelovanje in
ohranjanje tradicij NOB.
Na Graško goro nas je spremljal
tovariš Jože Povše, kjer nam je od-
prl in razkazal spominsko brunari-
co. V njej smo si ogledali slike iz
trpljenja in bojev na tej gori, ki po
pravici nosi ime gora jurišev. Bilje
lep sončen dan, a malo vetroven,
ko smo ob spomeniku "Nošenje ra-
njencev" prisluhnili besedam tistih,
ki smo se borili na Graški gori. Še
danes, po tolikih letih, človeka pre-
tresejo spomini na tedanje dogod-
ke, ki niso z ničemer primerljivi.
Graška gora pa tudi ni več podob-
na tedanji: vsa je nova, lepa in ve-
sela. In prav je tako. Ti ljudje so si
to stokrat zaslužili.
Po izdatnem okrepčilu in kraj-
šem počitku v bližnjem gostišču
smo se napotili v Topolšico. Tudi
tja nas je vodil tovariš Povše in nas
popeljal v spominsko sobo, ki pri-
ča o dogodku, ki slovensko parti-
zansko vojsko uvršča med zmago-
vite zavezniške armade, sobo, ki
prikazuje podpis vdaje mogočne
LOrove armade
Proti Slovenskim Konjicam smo
krenili zadovoljni in polni nepozab-
nih vtisov o tem, koliko dragoce-
nih predmetov in spominov so us-
peli zbrati in ohraniti velenjski bor-
ci na naše težko, a slavno obdobje.
Hvala vam!
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
Srečanje
starostnikov
Zahvaljujemo se radeškemu
župniku, župnijskemu svetu in
vsem, ki so prispevali za srečanje
starostnikov, kije bilo 15. septem-
bra.
Najprej je bila sveta maša z or-
glanjem in lepim petjem, potem pa
srečanje starostnikov in bolnikov v
župnišču z obilo dobrotami, ki so
jih pripravili vsi. Bilo je kakor na
ohceti. Več nastopov muzikantov,
petje m razni skeči. Bilo je zelo le-
po, tako, da smo prav zadovoljni
odhajali.
ZaJivala veha tudi šoferjem, ki
so nas vozili. Želimo si še več tak-
šnih srečanj.
Starostniki iz Radeč
in okolice
Srečanje Starejših
VItanJčanov
Krajevna organizacija Rdečega
križa Vitanje je v nedeljo, 29. ok-
tobra pripravila srečanje starejših
občanov nad 70 let, V avli osnov-
ne šole seje zbralo nad 80 ljudi sta-
rih nad 70 let, od teh skoraj 15 od-
stotkov že nad 80 let. Vsem je do-
brodošlico zaželela predsednica
krajevne organizacije RK Vitanje
Adela Pačnik.
Zanimivo je, če prisluhneš poz-
dravu teh starejših ljudi. Takole se
čuje: "Franc, pa si spet letos prišel,
še kar dobro izgledaš. Glej, da se
drugo leto spet vidiva. Tone je lani
še bil z nama, letos je pa že na Mar-
tinovi njivi."
Za pričetek kulturnega progra-
ma je moški pevski zbor iz Vitanja
pod vodstvom g. Darinke Ivačič za-
pel tri pesmi. Tudi mladi harmoni-
kar iz Štanjhofa je pokazal, kaj
zmorejo danes mladi talenti.
Predsednica RK Vitanje g. Ade-
la Pačnik je v svojem pozdravnem
nagovoru omenila, da je prijetno
presenečena nad številom in vital-
nostjo navzočih. Spomnila seje pa
tudi tistih, ki srečanju iz zdravstve-
nih razlogov ne morejo prisostvo-
vati, vse te pa bo treba obiskati na
domu. Čestitala je tudi najstarejši
občanki Fijavževi in ji v spomin
izročila šopek.
Zbrane sta pozdravil tudi pred-
stavnica območne organizacije RK
g. Marta Šmalc in župan občine Vi-
tanje g. Slavko Krajnc, ki jim je za-
želel predvsem zdravja in jih sez-
nanil z opravljenim delom in načr-
ti v občini.
Zelo lepo seje za organiziranost
srečanja zahvalila gospa Marija
Rošer iz Ljubnice, ki je med dru-
gim uporabila lep slovenski prego-
vor: Kar boš v mladosti sejal, boš
v starosti žel. Kar naj bi bilo tudi v
poduk mladim.
Ker je znano, da se starejši ljud-
je hiu-o vsega naveličajo, je g. žu-
pan vzel v roke harmoniko in sku-
paj z moškim pevskim zborom odi-
gral in zapel venček narodnih pe-
smi, s tem pa je nastalo veselo
vzdušje, povezano s pogostitvijo,
pogovori o doživetjih, raznimi ša-
lami, na koncu pa z iskro v očeh:
bogve, ali se vidimo še drugo leto.
Srečanje so omogočili: občina
Vitanje, območna organizacija RK
Slovenske Konjice in krajevna or-
ganizacija RK Vitanje.
IVAN JESENIČNIK,
Vitanje
Pri šmarskih
prijateljih
Preko 160 šmarskih upokojen-
cev seje udeležilo "Srečanja upo-
kojencev Slovenije - Koroške" v
Pliberku. Pred kratkim paso Šmar-
čanom vmili obisk koroški upoko-
jenci s svojim pevskim zborom in
drugimi pomembnimi gosti. Do-
poldne so si ogledali Atomske to-
plice, lekarno Olimje, gostišče Je-
lenji greben in kosili pri Amonu v
Olimju.
Popoldne pa so se v nabito pol-
ni dvorani Kulturnega doma v
Šmarju predstavili s prisrčnim pet-
jem zbora, ki so se mu pridružili
še pevci zbora upokojencev Šmarje
"Dobri prijatelji" in kvartet ljud-
skih pevk DU Kozje.
Po pestrem in bogatem kultur-
nem programu so si udeleženci og-
ledali reklamno kaseto, ki pred-
stavlja pomembnosti, kulturne
znamenitosti in gospodarski razvoj
šmarsko-kozjanskega področja,
kakor tudi področja sosednje Ko-
roške oziroma Pliberka.
Župan šmarske občine g. Jože
Čakš je med ostalim poudaril na-
men srečanja upokojencev sosed-
njih dežel, med katerimi naj vlada
prijateljstvo, ljubezen, spoštovanje
- brez mednarodnih sovraštev. Za-
dovoljni koroški upokojenci in os-
tali gostje so po zaključku sreča-
nja povabili šmarske upokojence -
pevce, da pridejo na Koroško pre-
pevat prelepe stare slovenske pe-
smi, s šmarskimi upokpjenci pa bo-
do prihodnje leto organizirali tek-
mo žanjic in koscev in po možno-
sti še ostale kulturne prireditve.
IVANKA VEHOVAR,
Šmarje pri Jelšah
HMEZAD, KZ TABOR z.o.o.
Po sklepu upravnega odbora KZ Tabor, 4. 10. 1995,
razpisujemo
javno licitacijo
za nepremičnine,
ki bo 30.11. 1995 ob 9. uri v upravnih prostorih KZ Ta-
bor:
-sušilnica Loke, številka OS 10021,
izklicna cena 5.676.433,30 SIT
vlož. številka 432, k. o. Črni Vrh
pare. številka 230, stavbišče v velikosti 149 m^
pare. številka 22/2, travnik v velikosti 333 m^
Predkupno pravico ima dosedanji najemnik, če ponudi
enake pogoje kot ostali dražbeniki.
Na licitaciji lahko sodelujejo domače pravne in fizične
osebe, ki predložijo potrdilo o državljanstvu oziroma
overjen izpisek iz sodnega registra, potrdilo o plačani
varščini v višini 10% izklicne cene, ki se plača pri bla-
gajni KZ Tabor, oziroma na ŽR: 50750-601-19901.
Varščina bo kupcu vračunana v ceno OS, neuspelim
licitatorjem pa vrnjena brez obresti. Prometni davek, do-
končni prepis s stroški prepisa plača kupec. Prepis se
opravi, ko je znesek plačan v celoti.
Vse ostale informacije ogleda osnovnih sredstev so na
voljo na sedežu KZ. oziroma po telefonu (063) 726-208,
vsak delavnik med 8. in 12. uro oziroma eno uro pred
začetkom licitacije.
it. 47. - 23. november 1995


• v sredo 15. novembra
zvečer, so imeli v prodajal-
ni Rimski dvor v Celju sit-
nosti z neznanim moškim,
ki je vstopil, na hitrico
udaril eno izmed tamkajš-
njih prodajalk in enako hi-
tro odšel neznano kam. Za-
kaj ga je tako zelo srbela
roka, ne ve nihče, saj moža-
karja ni nihče prepoznal.
• V petek popoldne so
celjski policisti prejeli ob-
vestilo, da v stanovanju na
Ulici KIV. divizije pijani
Miha razgraja in razbija
ter ustrahuje svojo mamo.
Jezni mladenič jo je popi-
hal še pred prihodom pa-
trulje.
• V petek zvečer je bilo
treba intervenirati v Run-
tolah. Tam je imel ata Jože
težave s svojim sinom. Po-
licisti so ugotovili, da ni šlo
za kršitev javnega reda in
miru, ampak da imajo ata
vzgojne težave, ker ga svo-
jeglavi potomec noče ubo-
gati.
• V petek zvečer so klicali
iz samskega doma v Ribar-
jevi ulici. Tam se je široko-
ustil in razgrajal Mujo D.
in grozil begunki Bahiri.
Mujo bo moral k sodniku
za prekrške.
• Ni res, da Srečko iz Zla-
teč ni udaril svoje mame. Iz
dodatnih informacij in
zdravniškega potrdila je
razvidno, da se je oni dan
grdo spozabil, pa bi bilo
prav, da se za svoje početje
pokesa in napako primerno
popravi.
M.A.
Kaj pa je tega treba bilo...
Kriminalisil otikrlll kaznive postopke pri lastninjenju ¥ Zdravilišču Rogaška Slatina. Za zdaj ovatllll
bivšega direktorja Rogaške ZHT d, d., Milana Z.
Lastninsko preoblikovanje
je osiromašilo ali pokopalo že
prenekatero uspešno sloven-
sko podjetje ter pahnilo mno-
žico zaposlenih v negotovost
ali celo na cesto. Z nepravil-
nostmi v tem procesu se krimi-
nalistična služba UNZ Celje
od septembra dalje ukvarja
tudi v enem najuglednejših
slovenskih zdravilišč, v delni-
ški družbi Rogaška ZHT -
Zdravstvo, hoteli, turizem.
Zaenkrat so celjski kriminali-
sti državnemu tožilcu ovadili
nekdanjega direktorja delni-
ške družbe, Milana Z., ki je
osumljen, da je v času lastni-
njenja Rogaške zlorabljal da-
na mu pooblastila in da je z
družbenimi sredstvi nevestno
gospodaril.
Milan Z. je osimiljen kazni-
vega dejanja zlorabe poobla-
stil po 132. členu Kazenskega
zakonika R Slovenije, ker naj
bi, v letu 1992 kot odgovorna
oseba (direktor), iz sredstev
ZHT odredil izplačilo stroškov
predstavitve slovenskega tu-
rizma ameriški družbi To-
urism Development Division
of Yankee Traders Internati-
onal v višini dobrih 24 milijo-
nov 626 tisoč slovenskih tolar-
jev. Izplačilo je odredil, četudi
je vedel, da tako visoko izpla-
čilo ni bilo upravičeno glede
na slabo udeležbo drugih slo-
venskih turističnih podjetij in
glede na rezultat pri tem pro-
jektu:
V zvezi s tem poslom je bilo
ugotovljeno, da se je Milan Z.
nekajkrat poslovno srečal z
ameriškim državljanom, go-
spodom Di Maggiom, pred-
stavnikom omenjene ameriške
družbe, ki je v tistem času na
območju Slovenije ponujal
najrazličnejše     gospodarske
projekte. Na pobudo Milana Z.
sta se dogovorila za načrt
skupnega nastopa večjih turi-
stičnih podjetij iz Slovenije na
ameriškem tržišču. Na osnovi
tega dogovora je Milan Z. kot
predstavnik ZHT d.d. podpisal
pogodbo o ustanovitvi podjet-
ja v mešani lasti z enajstimi
slovenskimi turističnimi po-
djetji. To novo podjetje, ime-
novano TDA d.d. (Podjetje za
razvoj in promocijo slovenske-
ga turističnega gospodarstva
na tujih tržiščih) naj bi imelo
sedež v Ljubljani, za v.d. di-
rektorja pa je bil imenovan
Milan Z., ki je obljubil, da bo
firmo pravočasno registriral.
Ta nova firma pa ni bila nikoli
registrirana, ker pri ostalih
podpisnicah pogodbe ni bilo
pravega zanimanja, osumljeni
direktor pa je nakazilo zgoraj
navedenih sredstev samovolj-
no odredil iz naslova ZHT Ro-
gaška in s tem oškodoval del-
niško družbo.
Milana Z. so kriminalisti
Oddelka za zatiranje gospo-
darske kriminalitete pri UNZ
Celje ovadili tudi zaradi suma
še enega kaznivega dejanja
zlorabe pooblastil, ker naj bi
preko podjetja Primex Emili-
ana iz Gorice (Italija) na hra-
nilno knjigo pri italijanski
banki v Nabrežini v aprilu leta
1992 prenakazal dobrih 124
milijonov italijanskih lir (8
milijonov 456 SIT), spet iz
sredstev firme Rogaška ZHT,
ta vsota pa je bila potem upo-
rabljena za razne gotovinske
transakcije:
Podjetje Rogaška ZHT je v
letu 1991 najelo posojilo v vi-
šini 1,5 milijona nemških
mark, posojilo pa je bilo kot
predujem nakazano firmi Pri-
mex iz Nove Gorice, s katero je
bil sklenjen posel o nakupu
opreme za golf igrišče in den-
talni studio. Potem je novogo-
riški Primex navedeno vsoto
prenesel na hčerinsko podjetje
Primex Emiliana v Gorici,'ki
naj bi v tem poslu nastopalo
kot podizvajalec. Direktor Ro-
gaške ZHT, ki je vodil oba na-
ložbena projekta, pa je odre-
dil, da se del namenskih sred-
stev v višini dobrih 8 milijonov
SIT z računa Primex Emiliana
prenakaže na hranilno knjigo,
ki jo je v imenu Rogaške ZHT
odprl pri Kmečki in obrtni
hranilnici ter posojilnici v Na-
brežini pri Trstu. Tam naj bi
osumljeni Milan Z. in nek dru-
žabnik firme Itaro s.r.l. iz Tr-
sta navedena sredstva upora-
bila za nenadzirane gotovin-
ske transakcije. V preiskavi je
bilo ugotovljeno, da je bil del
gotovine uporabljen za plačilo
prvega obroka posojila firme
Itaro, v kateri ima Rogaška
ZHT 49-odstotm delež, ostalo
pa za nakup in prodajo vred-
nostnih papirjev. Ker posojilo
ni bilo nikjer registrirano, na-
vedena sredstva pa so bila na
hranilno knjigo prenesena
brez dovoljenja Banke Slove-
nija, je sum storitve kaznivega
dejanja zlorabe pooblastil ute-
meljen: z ustvarjanjem nedo-
voljenega sklada v tujini naj bi
Milan Z. pridobil protipravno
premoženjsko korist za po-
djetje Itaro s.r.l., s tem pa naj
bi oškodoval matično podjetje.
Direktor Rogaške ZHT d.d.
naj bi zlorabil pooblastila tudi
tako, da je kot odgovorna ose-
ba v družbenem podjetju
Zlravihšče Rogaška Slatina v
februarju leta 1992 sklenil fik-
tivno pogodbo o sovlaganju
med podjetjema Infro d.o.o.
Rogaška Slatina in Itaro s.r.l.
iz Trsta, s tem pa je podjetje
Infro d.o.o., ki ni plačalo do-
brih 2 milijonov tolarjev cari-
ne in drugih dajatev, spravil v
ugodnejši položaj, sočasno pa
je oškodoval tudi slovenski dr-
žavni proračun:
Kot član upravnega odbora
Zdravilišča Rogaška Slatina-
golding d.o.o. je Milan Z. fe-
bruarja leta 1992 pripravil po-
godbo o sovlaganju podjetja
Itaro s.r.l. iz Trsta v podjetje
Infro d.o.o. Rogaška Slatina.
Šlo je za različno računalniško
opremo, vredno dobrih 26 mi-
lijonov tolarjev. Pogodba je
vsebovala določila, da podjetje
Infro vložena sredstva (proti-
vrednost) v celoti vrne do leta
1997, to pa je bil v bistvu že
kreditni odnos, kar pa ni bil
namen kapitalskega vložka.
Na osnovi formalno izpolnje-
nih pogojev o tujem vlaganju
je Ministrstvo za zunanje za-
deve R Slovenije na pogodbo
sicer izdalo potrdilo o oprosti-
tvi plačila carine, ko je bila
računalniška oprema izdobav-
Ijena, pa carinski organi, upo-
števajoč izdano soglasje, za
blago niso obračunali carine,
prometnega davka in drugih
dajatev v znesku 2,1 milijona
tolarjev.
Bivši direktor družbe Roga-
ška ZHT je osumljen tudi kaz-
nivega dejanja nevestnega go-
spodarjenja po členu 127 KZ R
Slovenije:
Kriminalisti so z zbiranjem
obvestil ugotovili, da je osum-
ljeni v letu 1992 nenadzorova-
no odredil pri angleški tvrdki
Watermation nakup opreme
za namakalni sistem za še nez-
grajeno golf igrišče, kajti ta
naložba je bila zaradi pomanj-
kanja sredstev ustavljena. Ro-
gaška ZHT d.d. je to opremo
plačala, sedaj pa leži v prosti
carinski coni v Vrtojbi kot ne-
uvoženo blago, pri tem pa
osumljeni Milan Z. ni poskrbel
za odprodajo te opreme. Kot
odgovorna oseba je z nevest-
nini gospodarjenjem oškodo-
val delniško družbo Rogaška
ZHT za dobrih 24 milijonov
388 tisoč tolarjev.
. ^^^..._MARJ.BLA AGBE2.
Dan za prekrškarje je sobota
Največ kršitev javnega reda In miru je še vedno v Celju In
Velenju. Stanje se umirja, razen na Šentjurskem In Konjiškem
število prekrškov zoper jav-
ni red in mir, ki jih storijo ob-
čani na območju UNZ Celje, se
počasi umirja. Statistični po-
datki za letošnje devetmesečje
kažejo celo na trend rahlega
upadanja, če to obdobje pri-
merjamo z enakim v minulem
letu. Tako so policisti letos
obravnavali 2831 prekrškov
po Zakonu o prekrških zoper
javni red in mir, lani pa so do
konca septembra zabeležili
3229 storjenih prekrškov, kar
je za 12 odstotkov več. Naj-
bolj, za 24 odstotkov, se je šte-
vilo prekrškov povečalo na ob-
močju PP Šentjur, ter na ob-
močju PP Slovenske Konjice,
kjer beležijo 12-odstotno po-
večanje.
Še vedno je najpogostejše
mesto kršitev javnega reda in
miru mestna ulica oziroma trg,
sledijo kršitve v stanovanjskih
objektih, na tretjem mestu pa
so gostinski lokali. Kaže, da je
»najugodnejši« dan za prekr-
ške sobota, malo manj prekr-
škov se zgodi v nedeljo in na
petek, bistveno manj pa v
ostalih dneh v tednu. Največ
kršiteljev javnega reda in miru
je v starosti med 24 in 34 letom
(27,8 odstotka), se je pa znatno
povečalo (za 11,8 odstotka)
število mladoletnih kršiteljev,
ki v celotni populaciji storil-
cev prekrškov zoper javni red
in mir predstavljajo 9,2 od-
stotka.
Kljub relativno ugodnemu
stanju pa delavci UNZ Celje
ugotavljajo, da so nekateri ne-
ugodni trendi vse bolj prisotni
zlasti na območju Celja, Vele-
nja, Žalca in Laškega, torej v
mestnih oziroma občinskih
središčih. V zvezi s to ugotovi-
tvijo policisti zaznavajo zna-
čilnosti:
-da se na določenih mestih
zbirajo in zadržujejo v skupi-
nah praviloma isti občani,
pretežno mladi ljudje, ki kršijo
javni red in mir oziroma nočni
spokoj s prekomernim hru-
pom, vpitjem, razgrajanjem,
pretepi in podobnim;
- na teh mestih ljudje ne spo-
štujejo prometnih pravil in vo-
zila parkirajo kjer koli se jim
zljubi;
- kot kršitelji se praviloma po-
javljajo tisti, ki so bili v prete-
klosti že večkrat obravnavani
zaradi različnih cestnopro-
metnih prekrškov ali kot krši-
telji javnega reda in miru;
-pri intervencijah ti kršitelji
ponavadi ne upoštevajo zako-
nitih ukrepov policistov; po-
gosto prihaja do upiranj v po-
stopkih, do žalitev in nemalo-
krat do groženj policistom in
njihovim svojcem;
- pri ukrepanju policije pa se
tisti, ki kršijo javni red in mir,
vse Ijolj pogosto pritožujejo in
se postavljajo v vlogo žrtve.
Zaradi takšnih in podobnih
ugotovitev ter vse pogostejših
incidentov so delavci UNZ Ce-
lje pred dobrim mesecem dni
pričeli izvajati poostrene nad-
zore prav na mestih, kjer je
javni red in mir najbolj in naj-
pogosteje ogrožen in kjer so
tudi pogoste kršitve cestno-
prometnih predpisov, pred-
vsem tiste, ki se nanašajo na
statični promet. Tako so ti
nadzori pogosti prav v določe-
nih gostinskih lokalih in v bli-
žini teh lokalov, dosledni pri
ukrepanju pa so policisti do
tistih, ki so že večkratni krši-
telji javnega reda in miru in
kršitelji v cestnem prometu. V
te nadzore se večkrat vključu-
jejo tudi delavci inšpekcijskih
služb, ki preverjajo upošteva-
nje obratovalnega časa posa-
meznih lokalov, točenje alko-
holnih pijač mladoletnim in
vinjenim osebam ipd. Po me-
secu dni izvajanja poostrenih
nadzorov se stanje na področ-
ju javnega reda in miru počasi
izboljšuje, ugotavljajo na
Upravi za notranje zadeve Ce-
lje, ob tem pa opozarjajo, da
nereda ne bo mogoče v celoti
odpraviti vse dotlej, dokler se
bodo policisti srečevali z ljud-
mi, ki se niso pripravljeni
ukloniti nobenim pozitivnim
zakonskim normam in ki razu-
mejo demokracijo le kot svojo
pravico, na dolžnosti pa pri
takšnem umevanju še pomisli-
jo ne.
MARJELA AGREŽ
Ukradena terrano in golf
v četrtek 16. novembra popoldne, je nekdo ukradel terensko
vozilo nissan terrano, ki je stalo na parkirišču na Ulici KIV.
divizije v Celju. Vozilo je sive kovinske barve, z rrf^. št. LJ 88-
96V, lastnik, podjetje Pontello Tirreno Scavi iz Ljubljane pa je,
oškodovano za približno 5 milijonov 200 tisoč tolarjev. (
V ponedeljek, 20.. novembra med 18. in 23. uro je nekdoJ
ukradel osebno vozilo znamke VW golf serije III., ki je biloj
parkirano na Parmovi ulici v Vojniku in ki je last Borisa J. I
Vozilo je vijolične barve, na registrskih tablicah pa piše PLi
Tat-kitarist
Prejšnji teden je nekdo vlo-
mil v poslovno stavbo Komu-
nale Celje na Mariborski cesti.
V prvem nadstropju je stopil v
prostor, kjer so bili shranjeni'
različni glasbeni instrumenti,
ukradel pa je električno bas
kitaro z ojačevalcem in zvoč-
nikom, tri mikrofone ter elek-
trične kable. Radovana Ž. iz
Celja je oškodoval za okoli 250
tisoč tolarjev.
Izginuli moped
v sredo, 15. novembra po-
poldne, je neznani storilec
ukradel kolo z motorjem
znamke tomos avtomatik 3M,
rdeče barve, last Franca O. iz
Celja. Moped je stal pred fri-
zerskim salonom Las na Vrun-
čevi ulici v Celju. Lastnik je
oškodovan za okoli 90 tisoč to-
larjev.
Vlom v bistro
v noči na 16. november je
nekdo vlomil v bistro Caffe
bon ami v Tepanju. Ukradel je
okoli 30 tisoč tolarjev gotovi-
ne, videorekorder in manjšo
količino cigaret. Petru O. je
povzročil za okoli 90 tisoč to-
larjev gmotne škode.
Mimo blagajne
Minuli četrtek popoldne sta
se Mariborčana, 18-letni Se-
bastjan Š. in 22-letni Skender
D., mudila v prodajnem centri
Merkurja v Levcu in s prodaj-
ne police smuknila električni
nadrezkar, vreden 126.690 to-
larjev. Na hitro sta z ukrade-
nim aparatom nameravala
smukniti tudi mimo blagajne,
pa so ju opazili tam zaposleni
in vse skupaj je padlo v vodo.
Zadeva je postala še bolj ne-
prijetna, ko so ju prijeli poli-
cisti.
NI mu uspelo
Vožnje s tujim avtomobilom
si je v petek nekaj minut po
polnoči zaželel 18-letni Ja-
smin B. iz Štor. Na Aškerčevi
ulici v Celju je vlomil v osebni
avtomobil znamke zastava
vugo, last Behrama R., še pre-
den je vozilo uspel spraviti v
pogon, pa so ga prijeli policisti
in načrt je splaval po vodi.
Devize, tolarji
Petkovo dopoldne je nezna-
ni storilec izkoristil za vlom v
stanovanje Ivana Š. v stano-
vanjski soseski Pod lipami v
Celju. Tisto, kar je iskal, je tu-
di našel: slovenske tolarje in
devize v skupni vrednosti 386
tisoč tolarjev.
Odpeljal hraste
Nekdo je v dneh od 13. do
17. novembra v gozdu Antona
F. iz Letuša nedovoljeno pose-
kal ter odpeljal oziroma ukra-
del sedem hrastovih dreves v
izmeri okoli 15 kubičnih me-
trov. Lastnik je oškodovan za
približno 200 tisoč tolarjev.
Obračun pred
hotelom
Minulo nedeljo okrog pol
petih je prišlo do fizičnega
obračimavanja med Skender-
jem K. iz Leskovca, državlja-
nom R Makedonije, in Alenom,
Simonom ter Brankom K. iz
Celja. Kratko je v tem pretepu
potegnil Makedonec, ki je, kot
so ugotovili v celjski bolnišni-
ci, utrpel hude telesne poškod-
be. Za dva pretepača policisti
še ugotavljajo istovetnost.
Kradel orodje
v noči na 19. november je
neznani storilec vlomil v lesen
in kovinski zabojnik z orodjem
v objektu Kmetijske zadruge
Laško na Trubarjevi ulici v
Laškem. Iz zabojnika, ki je
last Tovarne izolacijskega ma-
teriala Laško, je ukradel dva
vrtalna stroja, pnevmatsko
kladivo, škarje za rezanje plo-
čevine in drugo orodje ter ne-
kaj gradbenega materiala.
Lastnika je s tem oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Tudi laško pivo
v noči na 20. november je
nekdo vlomil v gostinski lokal
Ham ham v Rogatcu. Ukradel
je več zavojčkov cigaret, nekaj
steklenic viskija in laškega pi-
va ter okoli 7 tisoč tolarjev
menjalnega denarja. Zdenko
M. je oškodovan za okoli 25
tisoč tolarjev.
Skozi okno
Minuli ponedeljek se je nez-
nani storilec skozi okno pri-
plazil v notranjost stanovanj-
ske hiše Radovana M. v Spo-
minski ulici v Celju. Prostore
je temeljito pregledal, odnesel
pa tri pare zlatih uhanov ter
dve zlati verižici v skupni
vrednosti okoli 50 tisoč to-
larjev.
PROMETNE NEZ6®DE
Oplaženje v megli
Na magistralni cesti med
krajema Globoče in Ivenca se
je, v torek 14. novembra zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri sta bili ranjeni dve peški.
Helena A. (38) iz Žepine je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Ivence proti Frankolo-
vem. V bližini stanovanjske
hiše Ivenca št. 21 jo je pričel
prehitevati neznani voznik
osebnega avtomobila, zato je
voznica zapeljala na desni rob
vozišča, pri tem pa je v megli
spregledala peški, 11-letno
Sonjo R. in 11-letno Tanjo D.,
ki sta hodili ob robu ceste v
smeri Ivence. Vozilo je peški
oplazilo, pri tem pa je Sanja R.
utrpela hude telesne poškod-
be, Tanja D. pa je bila lažje
ranjena.
TrčikMr peško
Na regionalni cesti v kraju
Špitalič se je, v nedeljo 19. no-
vembra dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila težko
ranjena peška.
Ivan F. (19) iz Slatine pri
Ponikvi je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Žič proti Špita-
liču. Blizu hiše Špitalič št. 15>
mu je z leve strani prečkala
vozišče 11-letna Simona Z. iz
Špitaliča. Voznik je zaviral in
se umikal, vendar trčenja ni
mogel preprečiti; peško je zbil
po vozišču, kjer je obležala s
hudimi telesnimi poškodbami-
M.A.
Št. 47. - 23. november 1995

KRONIKA
Trgoval in bogatel s heroinom
pri hišni preiskavi so osumUenemu Stanislavu B. našli In
tBsegll še druge vrste mamil. Preiskovalni sodnik odredil
pripor__
Kriminalisti v Uradu krimi-
nalistične službe UNZ Celje,
zadolženi ia odkrivanje orga-
niziranega kriminala, so, v so-
delovanju z velenjskimi polici-
sti, v minulih dneh končali
preiskavo in potrdili sum, da
je je Velenjčan Stanislav B.
nl(varjal z nedovoljenim pro-
pietom z mamili.
Na osnovi sodne odredbe so
I novembra pri osumljenemu
Stanislavu B. opravili hišno
preiskavo in v stanovanju na-
šli dve pvc vrečki z rjavim pra-
škom, težki 7 gramov. Ob od-,
la-itju sporne snovi je osumlje-
nec reagiral tako, da je prašek
tiotel raztrositi po sobi, enega
()d zavojčkov pa je hotel celo
pogoltniti. Pri preiskavi sta-
novanja so kriminahsti našli
in zasegli tudi papirnat zavi-
tek z rjavo prašnato snovjo,
večje število stekleničk, v ka-
terih naj bi bil metadon, teht-
nico za tehtanje mamil, pivni-
ke, ki so po mnenju kriminali-
stov prepojeni z mamilom
LSD ter večjo količino tolarjev
in deviz.
Istega dne so kriminalisti
prijeli v Velenju tudi dve ose-
bi, ki ju utemeljeno sumijo, da
sta mamilo heroin kupili pri
osumljenemu Stanislavu B.,
kupčija pa naj bi bila v njego-
vem stanovanju nekaj dni pred
preiskavo oziroma prijetjem.
Zasežene snovi v papirna-
tem zavitku in v obeh pvc
vrečkah so kriminalisti preli-
minarno preverili s testerjem
NIK ZDA, ki je pozitivno re-
agiral na mamilo heroin. Ena-
ko so testirali tudi snovi, naj-
dene pri obeh kupcih, reagent
pa je tudi tokrat pokazal, da
gre za heroin.
Kriminalisti so zoper Stani-
slava B. podali prijavo po 196.
členu Kazenskega zakonika R
Slovenije in ga s tem osumili
kaznivega dejanja neupraviče-
ne proizvodnje in prometa z
mamili. Na osnovi določil 157.
člena Zakona o kazenskem po-
stopku so osumljenca tudi pri-
držali in ga privedli na zasli-
šanje k preiskovalnemu sodni-
ku Okrožnega sodišča v Celju,
ta pa je za Stanislava B. odre-
dil pripor.
MARJELA AGREŽ
Nova ovira za tatove
Vedno več kraj avtomobilov dela hude skrbi voznikom,
ki včasih ne vedo kako bi zavarovali svoje jeklene
konjičke. Med številnimi napravami proti kraji, v glavnem
so to alarmne naprave, se je pred meseci na našem trgu
pojavila tudi blokirna naprava Compact plus.
To je naprava angleškega proizvajalca The Immobiliser,
ki so jo vgradili že v več kot milijon in pol vozil v 33
državah sveta. Proizvajati so jo začeli konec lanskega leta.
V Sloveniji to firmo zastopa družba BooM iz Krškega, ki
je za vgradnjo teh naprav pooblastila AMZS Ljubljana,
Avto Celje, Avtoelektriko Kreže, Izlake, AS Domžale,
Avtohišo Brežice in Štajerski avtodom Maribor. Doslej so
vgradili že več deset blokirnih naprav. Blokime naprave
so na voljo po ugodni ceni, saj povsod po Sloveniji veljajo
že vgrajene 300 DEM v tolarski protivrednosti. Naprave
pa lahko pooblaščeni vgrajevalci vgradijo v vsa vozila in
gradbeno mehanizacijo.
V angleški firmi razvijajo tudi že naprave, ki bodo
vozila lahko spremljala tudi preko satelitov. Tako bodo
imeli lastniki ob morebitnih krajah še večjo možnost, da
bodo hitro prišli do svojih vozil. S tem pa bodo tatovom, ki
so vedno bolj iznajdljivi in predrzni, naredili še novo,
upamo nepremagljivo oviro.
MB
Krvave igre s petardami
Starši se premalo zavedajo odgovornostL Policija bo dosledno ukrepala
Prejšnji četrtek popoldne se je devet-
letni Boštjan iz Celja kratkočasil s petar-
dami, pri tej nevarni igri pa mu je petar-
da eksplodirala v roki in mu na srečo
povzročila le lažje telesne poškodbe.
Boštjan je povedal, da je petardo kupil
od nekega mlajšega fanta, ki je s to robo
trgoval kar na ulici.
Vse pogostejše pokanje v stanovanj-
skih soseskah in drugod nas opominja,
da se bliža čas praznovanj, ki pa se kaj
hitro lahko sprevrže v čas objokovanj in^
obžalovanj. Zlasti pri eksplozivnih pred-
metih, kot so tudi petarde, nesreča nikoli
ne počiva, kaže pa, da naši otroci nimajo
prav nobenih težav pri oskrbovanju s
petardami, raketami in podobnimi svet-
lečimi ter pokajočimi predmeti. Kot da
se odrasli ne zavedamo odgovornosti ozi-
roma posledic s tem, ko otroku na kakr-
šen koli način omogočimo stik z eksplo-
zivom.
Večina staršev se najbrž ne zaveda ti-
stega zakonskega določila, ki pravi, da
sme oseba, stara manj kot 16 let, uporab-
ljati pirotehnične izdelke iz 4. razreda,
kamor spadajo tudi petarde in rakete,
samo v prisotnosti staršev ali skrbnikov.
Enako velja za trgovce oziroma proda-
jalce teh izdelkov ter kupce. Prodajalec
jih sme prodati le osebi, stari nad 16 let.
V Policijski postaji Celje in v drugih eno-
tah v okviru UNZ Celje so se dogovorili,
da bodo zoper tovrstne storilce prekr-
škov dosledno ukrepali, v nadzornih ak-
cijah pa bodo s policisti sodelovali tudi
tržni inšpektorji. M. AGREŽ
Plen pa tale
Nekateri ljudje imajo v
avtomobilih cela premože-
nja; od vrhunskih avtora-
dijskih sprejemnikov,
kovčkov s pravim ali »pla-
stičnim« denarjem, doku-
menti itd. Dovolj je samo
trenutek neprevidnosti in
nepridiprav že izmakne
dragoceno vsebino.
Nič kaj zadovoljni niso
bili tatovi v New Yorku, ko
so neprevidnemu zdravni-
ku iz avtomobila ukradli
kartonsko škatlo z vsebino
vred - šest človeških glav v
formalinu, ki jih je zdrav-
nik pripravil in peljal iz
klinike na univerzo, kjer
naj bi imeli študentje me-
dicine praktične vaje iz
operacije sinusov. Policija,
ki se je takoj odzvala na
paničen zdravnikov klic, je
glave kmalu našla. »Pre-
srečni« tatovi so jih odvrgli
v odtočni kanal samo dva
vogala proč od kraja tatvi-
ne. (Sled) .
Znana škoda zaradi pogina rib
Pred časom je prišlo v potoku Gračnica do pogina rib in
ostalega življa, ki ga je povzročila onesnažena voda, v
kateri je bilo preveč amoniaka, kar potrjujejo kemične
analize vzorcev vode, ki so bili takrat odvzeti. Analizo
vode je opravil Zavod za zdravstveno varstvo v Celju.
Škoda, ki jo je izračunal Zavod za ribištvo v Ljubljani, je
ocenjena na približno 1,8 milijona tolarjev.
Skupna vrednost poginjenih rib, rakov in piškurjev
znaša 1,4 milijona tolarjev. K odškodnini pa je potrebno
prišteti še trideset odstotkov te vsote za škodo, povzro-
čeno na ostalem vodnem življu. Ob poginu rib so morali
ribiči ustrezno ukrepati in odstraniti ribe, za to delo so
porabili 105 delovnih ur, kar znaša še naknadnih 63 tisoč
tolarjev. Pri oceni škode pa ni upoštevan triletni izpad
ribolova, ki ga bo Ribiška družina Laško ovrednotila v
posebnem odškodninskem zahtevku. D.S.
V neicateriii ceijsiciii gostilnah
točijo pokvarjena, zdravju škodljiva
Vina
o raznih nedostatkih v celj-
skih gostinskih obratih se je že
iinogokaj govorilo, pa tudi pi-
salo. Tudi so celjske gostilne -
le sicer vse - znane, da točijo
vino po pretirano visokih ce-
•la, ki pa je povrhu tega še
pokvarjeno in zdravju nevar-
^0. Za vse to se mestna trgo-
vinska inšpekcija, pa tudi sa-
•litama inšpekcija malo zme-
•lita. Taki primeri ostanejo
skoraj vedno nekaznovani, go-
ltom pa še dalje postrežejo z
vinom sumljivega izvora. Da
se v tem oziru napravil red,
^ se resno zavzeli za stvar or-
gani tajništva za notranje za-
<leve pri LMO Celje-mesto. V
^ku minulega meseca so obi-
skali skoraj vse celjske gostil-
J*^ in vzeli vzorce vin sumljive
^akovosti. Vzorce so poslali
{'ištitutu za vinarstvo v Mari-
boru. Tam so na osnovi kemič-
analize in komisijske ocene
{Poslanih vzorcev vina ugotovi-
(podrobne analize tukaj ne
^°nio navajali), da so točile
Okvarjena vina tele celjske
Sostilne:
Vrt restavracije »Union«, ki
obratuje restavracija »Po-
šta«, točilnica Sovine na bre-
gu, ta je medtem že zaprta, re-
stavracija »Beli vol« v Stane-
tovi ulici, ki je bila šele pred
kratkim preurejena v repre-
zentativen lokal, gostilna
»Brežice« in gostilna Meštrov.
Od navedenih gostilničarjev
zahtevajo potrošniki pojasni-
la, kje so nabavili pokvarjena
in ponarejena vina, oziroma
kdo je v njihovih kleteh mani-
puliral z vinom. Pri nas imamo
dovolj pristnega in zdravega
vina na razpolago in ni z niče-
mer opravičljivo, da se v neka-
terih gostilnah toči pokvarje-
no in ponarejeno vino. Mnenja
pa smo tudi mi, da ne zadostu-
je smo analiza vina, temveč da
morajo biti oni, ki vina kvarijo
in ponarejajo, občutno kazno-
vani. Skrajni čas je, da se na-
pravi red, da si upravniki go-
stinskih podjetij kakor tudi
privatni gostilničarji ne bodo
domišljali, da lahko svoje pre-
komerne režije krijejo na tak
način.
Savinjski vestnik, 12. september
1953
AVTOVLOMI
V noči na 15. november je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil zastava yugo, ki je bil par-
kiran Ob železnici v Celju.
Storilec je ukradel avtoradio
kasetofon in lastnico Sabino
R. oškodoval za okoli 15 tisoč
tolarjev.
Isto noč je neznani storilec
vlomil v osebni avtomobil lada
samara, ki je stal na Kidričevi
cesti v Žalcu. S tem, ko je
ukradel avtoradio kasetofon,
je lastnico Vido Z. oškodoval
za približno 10 tisoč tolarjev.
V noči na 16. november je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil znamke VW golf, parkiran
na Ulici V. prekomorske bri-
gade. Ukradel je avtoradijski
sprejemnik s kasetofonom in
Marjana V. oškodoval za okoli
40 tisoč tolarjev.
V noči na 17. november je
bilo vlomljeno v kabino tovor-
nega vozila znamke zastava, ki
je bilo parkirano v Aškerčevi
ulici v Celju. Storilec je ukra-
del sončna očala in gasilni
aparat. Dušana J. je oškodoval
za približno 30 tisoč tolarjev.
Neznani storilec je v noči na
19. november vlomil v osebni
avtomobil zastava yugo, ki je
bil parkiran na Stritarjevi uli-
ci v Velenju. Ukradel je avto-
radio kasetofon in dve otroški
igrači. Lastnik Matjaž U. iz
Velenja je oškodovan za okoli
20 tisočakov.
V noči na 20. november je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil zastava yugo, ki je bil par-
kiran na Trubarjevi ulici v Ce-
lju. Storilec je iz vozila ukra-
del avtoradio in lastnico Mari-
jo Z. oškodoval za okoli 15 ti-
soč tolarjev.
M.A.
Kdo nadzira
trgovino z
mamili?
Generalni tajnik Interpola
Raymond Kendall je v interv-
juju za pariški Figaro opozoril
na katastrofalno stanje narko-
manije v Evropi. Za to je obto-
žil sicilsko mafijo, kitajsko
trojko in japonsko jakuzo. Te
tri organizacije skoraj v celoti
nadzorujejo in vodijo medna-
rodno trgovino z mamili. Leta
1992 so ustvarile 350 milijard
dolarjev prometa, tak kapital
pa omogoča vsakršno obliko
korupcije in nasilja. Kendall je
opozoril tudi na pranje denar-
ja, še posebno Vzhodna Evro-
pa je postala s procesi privati-
zacije mamljiva za to vrsto
kriminala. (Sled)
Udarila je strela
v neurju, ki je divjalo 17.
novembra, je okoli 23. ure
strela udarila v macesen, pod
katerim sta speljana električni
in telefonski vod za zaselek
Log pri Rogaški Slatini.
Strela je pretrgala telefon-
ski vod, v bližnji hiši, last Ber-
narda P., pa je nastalo več po-
škodb na telefonski in elek-
trični napeljavi, podobno kot
pri hiši Stanka K., ves zaselek
Log pa je ostal brez elektrike.
Malo pred polnočjo pa je
strela udarila tudi v elektro
omarico na stanovanjski hiši
Alojza H. v Lahomnem. Tudi
tu so nastale poškodbe na
električni napeljavi.
M.A.
Požar v kurilnici
v torek, 14. novembra okoli
14. ure, je nastal požar v kuril-
nici stanovanjske hiše v
Brodah.
Preiskovalci so ugotovili, da
je Robert K. pripeljal s tovor-
njakom kurilno olje, ki ga je
pretakal v novo cisterno. Ker
na spodnjem delu cisterne ni
bilo zamaška, je pričelo olje
iztekati, prevoznik, ki je to
opazil, pa je s prečrpavanjem
takoj nehal. Lastniku je naro-
čil, naj olje, ki je izteklo (okoli
30 litrov), odstrani, da bo s
prečrpavanjem lahko nadalje-
val. Razlito olje pa je med tem
časom priteklo tudi do peči na
trdo gorivo, se vnelo in pov-
zročilo požar. Ta je v kurilnici
poškodoval novo peč za cen-
tralno gretje, vodno črpalko,
termostat in električno nape-
ljavo ter dvojna vrata in del
fasade. Ogenj so pogasili gasil-
ci iz Žalca, Vranskega in Ta-
bora. Gmotna škoda, ki je na-
stala, znaša okoli 120 tisoč to-
larjev.
Vilcenil v plamenih
v kraju Polana pod Lisco je
15. novembra popoldne priče-
la goreti vikend hiša, ki je last
Tea K. iz Pirana.
Zgorelo je ostrešje, lesen
strop, stavbno pohištvo in ves
notranji inventar. Uničene so
tudi zunanje in vmesne stene.
V požaru, katerega vzrok še
raziskujejo, je nastalo za okoli
4 milijone tolarjev gmotne
škode. Ker objekt stoji na sa-
mem, v času požara pa je bila
tudi gosta megla, so občani
požar opazili šele, ko je vikend
že skoraj popplnonia zgorel.
Bil je požig
v četrtek, 16. novembra ob
3.50 uri, je pričelo goreti v
skladišču gostinskega lokala
Gambrinus na Trgu mladosti v
Velenju.
V požaru, ki so ga pogasili
velenjski gasilci, je zgorelo več
video kaset, steklenic in na-
miznih prtov. Lastnik Branko
R. je oškodovan za okoli 500
tisoč tolarjev. Dosedanja prei-
skava kaže na to, da je bil po-
žar podtaknjen.
Gasili v mizarski
delavnici
v ponedeljek, 20. novembra
ob 4. uri, je izbruhnil požar v
mizarski delavnici v Mlačah
na Konjiškem, ki je last Borisa
S. iz Loč pri Poljčanah.
Ogenj je uničil ostrešje de-
lavnice, vso opremo, stroje,
aparate in gotove izdelke, s
tem pa je nastalo za okoli 5
milijonov tolarjev gmotne ško-
de. Po prvih ugotovitvah poli-
cistov in kriminalistov je do
požara prišlo zaradi pregreva-
nja električnega vodnika.
Ogenj so pogasili člani prosto-
voljnih gasilskih društev iz
Loč, Slovenskih Konjic in Te-
panja.
M.A.
if. 47. - 23. november 1995
GLASBA
2«
Zabii ples
25. žabji ples, ki bo v soboto, 25. novembra 1995 ob
20.30 v Narodnem domu, bo začetek proslav Celjskega
plesnega orkestra Žabe ob njihovi 50. letnici delovanja.
Iz kvinteta, ustanovljenega spomladi 1946, se je ansam-
bel po krajšem premoru v letu 1971, dokončno organiziral
kot Big-band z 18. instrumentalisti.
Vseskozi, to je od ustanovitve, igra v orkestru Janko
Četina, sicer znan tudi kot odličen smučar, nekdanji
državni reprezentant. Poleg njega pa je ustanovni član
Žab tudi Milan Gorjanc, ki zaradi zdravja v orkestru sicer
ne igra več, je pa nepogrešljiv organizator vseh orkestro-
vih aktivnosti.
Muzikantje Žab imajo najraje glasbo in zvok velikih
ameriških Big-bandov, ter to glasbo tudi najraje igrajo in
posredujejo svojim zvestim poslušalcem. Teh, ki orkester
spremljajo na vseh njegovih nastopih že vsa leta njihovega
igranja, je kar nekaj.
Kvaliteta orkestra je nihala, vendar je bila vseskozi na
nivoju solidnih, takšnih in podobnih sestavov pri nas.
V zadnjih letih, ko orkestru dirigira Tomaž Grintal,
poklicni glasbenik iz vrst Big-banda RTV Slovenije, sta
tako program kot izvajalski nivo in zvok orkestra skoraj
na profesionalni višini. Zaradi takšne orkestrske kvalitete
z njim radi nastopajo priznani slovenski estradni in jazz
glasbeniki kot so Mia Žnidarič, Alenka Godec, Borut
Bučar, David Jarh in drugi.
Program orkestra temelji na repertoarjih velikih ameri-
ških tovrstnih orkestrov Glena Millerja, Duke Ellingtona
in drugih, ter seveda na skladbah, ki jih izvaja Big-band
RTV Slovenije.
Tudi na svojem plesu, to je na žabjem plesu 25. novem-
bra letos, bo orkester izvajal kvalitetno plesno glasbo in
bo kaj slišati. Vabljeni! MARJAN AŠIČ
Beseda je orožje
Koncert Izvrstnih švedskih rap-metalcev Clawfinger v LJubljani
Skladbe »Niger«, »The
Truth«, *Pin Me Dovni«, »To-
morrow«, albuma »Deaf
Dumb Blind« in »Use ¥our
Brain« ter cela serija udarnih
in odmevnih nastopov, tako na
velikih odrih kot v manjših
klubih, so švedske rap - metalce
Claufinger v pičlih treh letih
iz obrobja stockholmske glas-
bene scene ponesli v sam vrh
svetovne metal scene. Z ostri-
mi metalskimi rifi in nepo-
srednimi ter angažiranimi be-
sedili, bodo v sklopu trimeseč-
ne evropske turneje v petek,
24. 11., udarili tudi po sloven-
skih ljubiteljih tovrstne godbe.
Clawfinger so nastali v za-
četku devetdesetih. Zak Teli,
Jocke Skog, Erlend Ottem in
Bard Torstenesen, dva Šveda
in dva Norvežana, so se srečali
v bolnišnici Roselund v Stock-
holmu, kjer so vsi delali kot
bolničarji na geriatričnem od-
delku. Ko .so imeli »do vratu
dosti scanja in sranja«, so bol-
nišnico zamenjali za prostor v
zaklonišču in začeli ustvarjati.
Zak je bil zaprisežen raper,
Bard pa metalec stare šole in
tako je nastala zanimiva me-
šanica rapa in metala, ki sta jo
Erlend in Jocke še nadgradila
z ostrimi mehanskimi ritmi in
sampliranimi zvoki.
Leta 1993 so Clawfinger
posneli prvenec, kompaktno
ploščo »Deaf Dumb Blind«, na
kateri jim je skoraj do popol-
nosti uspelo zmešati najbolj
udarno črno in belo glasbo de-
vetdesetih. Že omenjena hita
»Niger« in »The Truth« sta se
skoraj vsak dan rolala na MTV
in uspeh seveda ni izostal -
skoraj pol milijona prodanih
primerkov debitantskega al-
buma. Osnovno filozofijo sku-
pine Clawfinger; »Besede upo-
rabljaj kot orožje, misel je hi-
trejša od krogle in ima večjo
rušilno moč od ročne bombe,«
so prenekateri dežurni morali-
sti razumeli narobe in v njiho-
vih besedilih na vsak način
.'-kušali poiskati verze, ki bi
potrjevali njihove domneve,
da gre le za slabo vzgojene
Skandinavce, ki njihove otro-
ke vzpodbujajo k nasilju, ra-
sizmu in uživanju prepoveda-
nih substanc. Člani benda so
te trditve seveda odločno zani-
kali in s svojim obnašanjem in
številnimi izjavami v medijih
tudi dokazali, da imajo »zdra-
ve« poglede na svet. Clau^fin-
ger je bil na začetku bolj stu-
dijski band, leto dni po izidu
prvenca pa so fantje že veljali
za prvovrstno koncertiK,
atrakcijo, ki so jo potrdili ^
veliko svetovno turnejo spo,
mladi 1994 in nastopi na naj.
večjih ročk festivalih - Ročk
Am Ring, Roskilde, Monsters
Of Ročk, Dvnamo...
Sredi letošnjega leta sq
Clawfinger izdali svoj dnagj
album »Use Your Brain«. Ploš-
ča je bila majhno razočaranje,
saj nam švedski kvartet tokrat
ni ponudil nič novega, odliku-
je ga le še bolj dodelan zvok.
Vseeno so z njim pridobili kar
nekaj novih privržencev in do
sedaj z njega iztisnili dva hita,
»Pin Me Down« in »To.!
morrow«.
Predvozači Clawfingerjev
bodo Skaytow^er iz Rakeka, ki
so z mešanico rušilnih kitar-
skih rifov, funkoidnih basov in
ostrih vokalov, že nekajkrat
prepričali slovensko občin-
stvo, nazadnje z dobrim nasto-
pom na letošnjem Novem roc-
ku. Trenutno se peterica mudi
v kranjskem studiu Pan, kjer
pripravljajo material za svoj
kompaktni prvenec.
STANE ŠPEGEL
Prihaja Cvet iz Radeč
v Radečah je bila vedno doma dobra glasba, pa naj je šlo za
zabavno ali domačo. Imajo odlično godbo na pihala, ki jo vodi
Jože Rus ter trenutno dva ansambla domače zabavne glasbe
Slovenski odmev in Cvet. To skupino vodi Milan Stmad, ki igra
harmoniko, poje in sploh skrbi, da vse poteka po načrtih:
»Ob meni iz Stmadove družine sodelujeta še Franci in Mateja
Strnad ter Urban Hudoklin, Robert Zoreč in Miran Šeško. Malo
se preizkušamo že po festivalih, veseli pa smo bili tudi povabila
Francija Zemeta na 1. Štajerski večer v Vojnik. Lotili se bomo
prve kasete, ki je pogoj, da te ljudje podrobneje spoznajo.
Največ igramo v naši okolici, čeprav se pojavljamo tudi izven
nje. Predvsem pa z glasbo nismo obremenjeni in jo igramo
preprosto zato, ker jo imamo radi in ker je to ljudem všeč.«
TONE VRABL
Pianiica »cveti«
tudi v glasbi
Med mlajšimi slovenskimi
ansambli je prijetno poslušati
Planiko iz Kranja, ki obstoja
dobra tri leta. V tem času je
klasični trio s pevskim duetom
po trikrat sodeloval na festi-
valih v Števerjanu in Ptuju,
dvakrat je bil na reviji v Libo-
jah in enkrat Pod Mengeško
marelo.
Prvo kaseto je Planika izda-
la pred letom in pol, z nje pa se
je med poslušalci prijelo kar
nekaj melodij, posebej še na-
slovna Pozdrav Sloveniji pa V
dobri družbi in Franček Vese-
ljak (tudi uspešnica na Vrtilja-
ku polk in valčkov Radia Ce-
lje), zdaj pa pripravljajo drugo
kaseto, ki naj bi izšla spomla-
di. Pripravljene imajo štiri
skladbe, ki jih že tudi pred-
stavljajo po slovenskih radij-
skih postajah, to pa so Planša-
rija. Brez napak človeka ni,
Ljubezen premaga težave vse
in Ob Črnjavi. O tem je član
ansambla Planika Andrej
Glinšek, doma v Velenju, po-
vedal: »Prvo kaseto smo pos-
neli v studiu Zlati zvoki, drugo
delamo v studiu Pan v Kranju.
Zdaj smo snemanje za nekaj
časa prekinili, ker imamo dva
člana, brata Boštjana, ki je tu-
di vodja ansambla in Jerneja
Tišlerja v vojski. Pevski par
predstavljata Marijan Kavšek
in Sonja Gabršček, ki je k nam
prišla od ansambla Blegoš. V
tujini zaenkrat še ne nastopa-
mo, ker bi se najprej raje utr-
dili med domačim občinstvom-
Veliko smo delali z Igorjem
Podpečanom in Vero Soline,
zdaj nam pomagata Primož
Kosec (vodja Slovenskega
kvinteta) in Janez Goršič, radi
pa bi se predstavili tudi z last-
nimi izdelki.«
Ansambel Planika je dober
trio s pevskim duetom, ki se
drži naravnega petja in igra-
nja brez modnih dodatkov.
Počasi prodirajo v programe
lokalnih radijskih postaj, do-
govarjajo pa se tudi za posne-
tek v TV oddaji Po domače.
TONE VRABL
Oktet Studenček v Luciji
Oktet Studenček je aprila letos pripravil jubilejni koncert ob 20-letnici, takoj zatem je veliko
nastopal na različnih prireditvah, za martinovo pa se je odpravil na tridnevne intenzivne vaje v
Lucijo pri Portorožu.
Oktet se je namreč lotil izredno zanimivega novega projekta. O tem vodja Ivo Knez:
»Gre za nov poskus predstavitve naše popularne glasbe oziroma enega izmed naših ustvarjal-
cev in ne bi želeli, da bi nam kdo to >odpeljal<. Dovoljenje za delo imamo, in če bo šlo vse po sreči,
bo projekt nared do aprila, ko naj bi izšel tudi na kaseti pri založbi Helidon. Ob tem smo v Luciji
vadili tudi novo pesem za novoletni obisk v celjski porodnišnici ter nekaj drugih pesmi za
obogatitev našega repertoarja. Pripravljamo pa se že za jubilejni koncert Vikija Ašiča, ki nas
stalno spremlja, saj bo prihodnje leto proslavil 25. obletnico svojega igranja. V Luciji smo imeli
krasne pogoje za delo in smo zato tudi veliko naredili.«
TONE VRABL
Št. 47. - 23. november 1995

GLASBA
Že teden dni po izidu se ]e
LP »Diffrent Glass« an-
gleškega kvinteta PULP povz-
pel na prvo mesto britanske
lestvice najbolje prodajanih
albumov. SIMPLY RED so s
ploščo »Life« zdrknili na četr-
to mesto, drugo mesto je še
vedno v lasti skupine OASIS
in njihove »Morning Glory«,
na tretje mesto pa se je tokrat
prebil MEAT LO.\F z LP
»Welcome To The Neighbour-
hood«. Na vrh angleške lestvi-
ce single plošč se je zavihtel
duo ROBSON&JEROME s
skladbo »I Belive«, tik za njimi
so OASIS z »Wonderwall«,
tretje mesto pa zasedajo EAST
17 s pesmijo »Thunder«. V
Franciji se trenutno najbolj
prodaja single »Je Sais Pas«
bnadske pevke CELINE DI-
ON, v Nemčiji je še vedno na
vrhu ameriški raper COOLIO s
komadom »Gangasta's Para-
dise«, na prvo mesto ameriške
lestvice pa se je tokrat uvrstila
JANET JACKSON (na sliki) s
skladbo »Runaway«.
Skupina PASSANGERS, ki
jo sestavljajo Bono, The Edge
(oba U2) in Brian Eno, je
prejšnji teden objavila svoj pr-
venec, CD ploščo »Original
Soundracks 1«. Na njej se je
znašla tudi naslovna tema za
najnovejši film o Jamesu Bon-
du »Goldeneye«. Pesem je na
single formatu že objavila za-
ložba Capitol, pod taktirko
znanega producenta Nella Ho-
operja (ex-Soul II Soul), pa jo
je odpela Tina Turner (na
sliki).
Diskografski velikan EMI je
v torek le objavil dolgo priča-
kovano kompilacijsko ploščo
»THE BEATLES - Anthology
Volume 1«. Gre za obsežno
zbirko več kot štiridesetih do
sedaj še neobjavljenih posnet-
kov, ki so jih slavni Liverpool-
čani posneli med leti 1958 in
1964, med njimi pa se bo zna-
šla tudi povsem nova skladba
»Free As A Bird«. Glasbo za
omenjeno skladbo so pred
kratkim v legendarnem studiu
Abbey Road posneli Paul
McCartney, George Harrison
in Ringo Starr, vokal pa je le
nekaj tednov pred svojo smrtjo
leta 1980 na kasetofon posnel
John Lennon. Izid kompaktne
plošče bo spremljal tudi še-
sturni dokumentarni film, ki
ga bodo 26. novembra začeli
prikazovati na televizijski
mreži ITV.
PRINCE je za svoj tretji sin-
gle (po skladbah »The Most
Beautiful Girl In The World«
in »I Hate You«) z albuma
»The Gold Experience«, izbral
skladbo »319«. Na B-stran
male plošče je posnel pesem, ki
je nekakšen odgovor na komad
»Rock&Roll Is Dead« Lenny
Kravitza, v njej pa Prince te-
mu neo-hippyu sporoča, da je
rock&roU še vedno živ in da
živi v Minneapolisu (rojstni
kraj Princa).
Odlični londonski dance
band STEREO MCS je spet
preložil snemanje novega al-
buma. Paul Birch in njegovi so
svojo zadnjo ploščo »Connec-
ted« posneli davnega leta
1991, jo prodali v več milijon-
ski nakladi, pobrali cel kup
odmevnih nagrad in nato za-
spali. Številni ljubitelji te sku-
pine z nestrpnostjo čakajo na
njihove nove podvige, še naj-
bolj nestrpni pa so seveda pri
založbi Island, ki je skupini
Stereo Mc's naložila, da pri-
pravijo material do začetka
pomladi.
MADONNA je britanski skupini ECHOBELLV ponudila kar milijon dolarjev za prestop k
njeni založbi Maverick. Echobelly so ponudbo zavrnili, saj so pred kratkim že podpisali pogodbo
z založbo Fauve, pri kateri morajo posneti vsaj še pet albumov. Njihov zadnji album »On« je
trenutno velika uspešnica v Angliji, single »King Of The Kerb« pa se je z samega vrha »Indie«
lestvice ta teden začel vzpenjati tudi proti vrhu UK Top 50's.
V ljubljanskem studiu Akademik so v preteklih nekaj mesecih
4 FUN posneli enajst skladb, založba Magaton pa jih je pred
kratkim objavila na zgoščenki »4 U«. Aleš Dolinar, Dejan Stan-
čevič, Boštjan Grabnar in Karmen Stavec so z omenjenega LP
že nanizali nekaj uspešnic, »Vzemi me«, »Najina ljubezen«, »Jaz
potrebujem več« in »Kraljica noči«, vse po vrsti pa so le bedni
posnetki nemške ip italijanske tehno pop produkcije in daleč
zaostajajo tudi za tovrstnimi glasbenimi prijemi naših južnih
sosedov Hrvatov.
V soboto, 25. novembra, bodo v celjskem klubu Bar-fly nasto-
pili legendarni rockerji in jugo-nostalgiki BULDOŽER (800 SIT
v predprodaji in 1000 SIT na dan koncerta). Dva dni kasneje, 27.
novembra, bo svojo novo kompaktno ploščo »Gremo naprej« v
ljubljanskem klubu K4 predstavil ADI SMOLAR (800 SIT). V
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v torek in sredo, 28. in
29. novembra, nastopil VLADO KRESLIN z gosti; Istrskimi
muzikanti, Beltinško bando in Malimi bogovi. Vstopnice za
sredin koncert so že razprodane, za ogled torkovega koncerta pa
boste odšteli 2500, 2000 ali 1500 SIT. Miklavževo, sreda, 6.
decembra, bo v znamenju prvega pravega rap hip-hop žura na
Slovenskem. V Ljubljani bodo namreč nastopili ameriški rap
zvezdniki NAUGHTY BY NATURE, njihovo občinstvo pa bodo
ogrevali ljubljanski Garbage Enemy. STANE ŠPEGEL '
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 29. novembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
St. 47. - 23. november 1995
ZA AVTOMOBILISTE
Februarja renault megane
Leta 1988 je francoski rena-
ult predstavil R 19, zamenjavo
za zelo uspešni R 18 in v sed-
mih letih se je avtomobil izka-
zal za zelo uspešnega. Doslej je
Renault izdelal 2,97 milijona
vozil, sedaj pa se R 19, ki ga
dobro poznamo tudi na slo-
venskem trgu, umika v pokoj.
Zamenjal ga bo renault mega-
ne, s katerim ima francoska
avtomobilska tovarna zelo
ambiciozne načrte.
V naslednjih mesecih bo me-
gane na voljo v petih karose-
rijskih izvedenkah, za sedaj in
najprej pa kot kupe in kot pet-
vratna kombilimuzina. Sled-
nja je od kupeja daljša, višja in
širša, poleg tega je medosna
razdalja (2580 milimetrov) za
110 milimetrov daljša, kar to-
rej pomeni, da je ta izvedenka
megane namenjena družinam
in umirjenim voznikom, med-
tem ko kupe računa na povsem
drugačno publiko. Oba avto-
mobila bosta na voljo v treh
izvedenkah opreme (RN, RT in
RXE), vse različice pa bodo že
serijsko opremljene s servovo-
lanskim ojačevalnikom,
alarnmo napravo, samozate-
govalniki   varnostnih   pasov
ipd. Ob doslej že znanih mo-
torjih bodo ponudili tudi dva
nova agregata. Tako je povsem
nov 1,6-litrski štirivaljnik s po
štirimi ventili na valj in močjo
90 KM, prav tako nov pa je
2,0-litrski agregat z močjo 150
KM, čeprav je res, da se je po-
doben motor vrtel v dirkalnem
cliu w^iliamsu. Nasploh bo mo-
goče pri megane izbirati med
šestimi bencinskimi in dvema
dizelskima motorjema. Novo-
meški Revoz, uradni predstav-
nik Renaulta pri nas, napove-
duje začetek prodaje megane
za konec februarja ali začetek
marca, medtem, ko je prodaja
v Franciji že stekla. V razvoj je
Renault vložil 13,8 milijarde
francoskih frankov, kar je za-
jetna vsota in zato računa, da
bo že prihodnje leto prodal nič
manj kot 600 tisoč avtomobi-
lov, v celoti pa vsaj štiri mili-
jone. Na sliki: renault megane.
Ford odpri tovarno na Poljsliam
E\Topski Ford je v poljskem
Plonsku odprl obrat, v kate-
rem bodo sestavljali escorte in
kombije transit.
Po sedanjih napovedih naj
bi v letu dni tam naredili ne-
kako 30 tisoč escortov (na sli-
ki) in kombijev. Za sedaj bo to
tipična sestavljalnica avtomo-
bilov, le kasneje oziroma, če
naj bi povpraševanje preseglo
številko 100 tisoč vozil letno.
naj bi se obrat razširil v pravo
avtomobilsko tovarno. V tem
primeru bi pri izdelavi fordov
sodelovala tudi poljska indu-
strija. Hkrati pri Fordu razmi-
šljajo o tem, da bi prihodnje
leto začeli v tej tovarni izdelo-
vati novo vozilo B 146, ki bo-
sicer nastajalo v Fordovi to-
varni v španski Valenciji. Do-
končne odločitve pa za sedaj
še ni.
Doslej 100 tisoč
naročil za
mercedes
razreda E
Nemški Mercedes Benz je z
avtomobilom razreda C, baby
mercedesom, nedvomno odprl
novo poglavje v svoji poslovni
zgodovini, kajti avtomobil gre
zelo dobro v promet. Tudi to
(ali predvsem to) je pripomo-
glo k dobrim poslovnim števil-
kam, ki pa utegnejo biti po
krizi v letu 1993 še ugodnejše.
Letos so namreč postavili na
cesto novi avtomobil razreda
E, v petih mesecih, kolikor je
pač avto na trgu, pa so dobili
nič manj kot 100 tisoč naročil.
To morda niti ne bi bila poseb-
ne pozornosti vredna številka,
če ne bi šlo za avtomobil, ki je
cenovno postavljen zelo visoko
(pri nas je osnovna izvedenka
na voljo za približno 70 tisoč
mark!) Približno 57 odstotkov
vseh dosedanjih kupcev se je
odločila za izvedenko elegance
(ko gre za opremo), za classic
32 odstotkov in za avantgarde
11 odstotkov kupcev. Pri mo-
torjih je v ospredju 2,3-litrski
bencinski agregat (26 odstot-
kov vseh naročil) medtem, ko
se je 22 odstotkov kupcev od-
ločilo za 3,2-litrski motor v
mercedesu razreda E. Oktobra
letos so začeli novi mercedes
srednjega razreda prodajati
tudi v ZDA in na Japonskem
in zato upajo, da bodo že pri-
hodnje leto izdelali ter prodali
vsaj 250 tisoč avtomobilov. Po
-drugi strani se je mercedes E
zelo dobro izkazal tudi pri ta-
ko imenovanih crash testih,
saj ga štejejo med najvarnejše
avtomobile v svojem razredu.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo nT
prodaj okoli 485 vozil. Prodanih je bilo 20 avtomobilov. Organiza
torii sozdali tudi 100 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskr,
valcev pa je bilo okoli 2000.
Najprej limuzina sedaj avant
Igolstadtski Audi, tovarna
znotraj največje nemške to-
varne osebnih avtomobilov
Volksvvagen, je lahko zadovo-
ljen s sedanjimi poslovnimi re-
zultati, kajti njegovi avtomo-
bili gredo odlično v promet. Še
posebej velja to za audi A4,
vsaj deloma pa tudi za druge
avtomobile. Pri audiju A4 pa
je na pomolu novost, kajti že
ob predstavitvi limuzinske iz-
vedenke je bilo rečeno, da to
ne bo edina karoserijska razli-
čica. V začetku decembra bodo
tako vsaj teoretično postav^
na svetlo avanta, torej kombll
jevsko izvedenko. Slednja se
bo dokazovala predvsem z
značilno in dovolj dopadljivo
zunanjo podobo, medtem, ko
to ne bo kombi z izjemno veli-
kim prtljažnim prostorom. V
audija avant A4 bodo vgraje-
vali vse doslej znane motorje,
seveda tudi posodobljene ra-
zličice TDI, pa 2,8 in 1,8-litr-
skih agregatov. Prodaja tega
avtomobila naj bi stekla v za-
četku prihodnjega leta. Na sli-
ki: audi avant A4.
ALFA 164 3.0 V6, max. oprema, prvi lastnik, reg. 8/96 92 34.940
UNO 1.0 3V FIRE, temna stekla, katalizator 93 11.690
UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.990
TIPO 1.4 SV, alarm, meglenke, radio, t.stekla, katalizator 93 15 990
TIPO 1.4 3V, ABS, servo, nastav. sedež, el.stek., klop 1/3 93 18.490
TIPO 1.6 5V, ABS, air bag, servo, el. sončna streha, cz., el.st. 94 21.490
TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el.st 92 17.490
TIPO 1.9 TDSX5V,metalic, servo, alarm, cz, el.stek. 90 12.850
TEMPRA 1.4,SX, klima, servo, alarm, meglenke,cz.,el.ogl.,el. st. 92 17.490
TEMPRA1.6SX, klima, servo, meglenke, el.st, radio 92 17.990
TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, megl.el. st 93 19.990
FIAT COUPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max.opr. 94 40.990
REGATA 70 reg. do 6/96, radio, meglenke 86 4.490
LANCIA DEDRA 1,8, ABS, servo, klima, meglenke, el.st. 92 20.490
LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cz., servo, ABS, klima 93 22.490
LANCIA Y 10 1.1 FIRE metalic, el.st., cz., sončna streha 93 11.890
LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan, el. stekl. 92 21.490
0PELC0RSA1.2SWING, 2xairbag,c.z.,el.st,6zvoč.ojač. 95 17.990
OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, cz., meglenke, klop 1/3, el.stekla 93 19.190
OPELASTRA1.4GL5V,el. stekla, cz., air bag, model 95, koda 94 21.990
OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik, cz.,
t. stekla, el. ogledala - gretje, klop 1/3, reg. do 29. 9, 95 90 18.490
SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, cz., el.st, klima, alarm, radio,
volan in sedež nastavljiv po višini, el. ogledala 94 23.990
AUD1100 2.3 E AUTOMATIK, el.sončna streha , ABS, servo, el.og. 92 26.990
Ili GOLF 1.9 TD GL klima, servo, EO, alarm - daljin, meglen. 92 23.800
MERCEDES 300 D, t s , cz., servo, radio, ABS, violet m., reg. do 8/96 91 45.000
Možnost bančnega kredita, staro za novo.
MONTANA d.o.o., celovška 135, Ljubljana
tel.: 061/159-30-30
ETOL,
Tovarna arom in eteričnih olj p.o.
škofje vas 39, p.p. 51, 63001 Celje
objavlja
javno licitacijo,
ki bo 27.11.1995 ob 14. uri na sedežu podjetja v Škofji
vasi 39, in sicer za prodajo
tovorne dvoosne prikolice (brez cerade),
izdelek Tehnostroj, letnik izdelave 1986, z nosilnostjo
8.500 kg. Izklicna cena: 429.100 SIT.
Na licitaciji lahko sodelujejo domače fizične in pravne
osebe, ki predložijo potrdilo o državljanstvu oziroma
overjen izpisek iz sodnega registra in potrdilo o plačani
varščini v višini 10% izklicne cene, ki se plača pri bla-
gajni oziroma na žiro račun: 50700-601-10168.
Varščina bo kupcu vračunana v ceno osnovnega sreds-
tva, neuspelim licitatorjem se varščina brez obresti vr-
ne. Prometni davek plača kupec. Rok plačila je ob prev-
zemu osnovnega sredstva.
Vse ostale informacije in ogled osnovnih sredstev so
na voljo na sedežu podjetja pri gospodu Darku Dolža-
nu.
it. 47. - 23. november 1995
i9
ZA AVTOMOBILISTE
gohri rezultati Volifswagna
mfk nemškega Volkswagna so
V^go časa prihajale zgolj skrb
t-zbujajoče vesti. Še posebej po
tistem, ko je imel VW leta 1993
jkoraj dve milijardi mark iz-
gube in so se odločili za teme-
ljito sanacijo.
Vse kaže, da se je ta posreči-
la, kajti po letošnjih desetih
piesecih so podatki zelo ugod-
ni. Tako so ustvarili za 65,2
jiiilijarde mark prometa, kar je
za dobrih deset odstotkov več
Icot v enakem obdobju lani. Či-
stega dobička je bilo v tem ča-
su za 185 milijonov mark, lani
pa je bilo izgube za 73 milijo-
nov mark. Pri Volkswagnu so z
rezultati še toliko bolj zado-
voljni, kajti poleti in septem-
bra so imeli veliko težav s
stavkami, končno pa so le do-
segli sindikalni sporazum o
povečanju plač in drugih do-
hodkov. Zanimivo je, da je
moral imeti VW še pred nekaj
leti za dosego tako imenovane
pozitivne ničle zaposlenih vsaj
95 odstotkov proizvodnih ka-
pacitet, sedaj pa je 85-odstot-
na zasedenost že dovolj za do-
biček, medtem, ko se utegne v
prihodnjih letih ta številka
zmanjšati na 75 odstotkov. Pri
Volkswagnu, ki združuje Ško-
do, Seat in Audi, so še posebej
zadovoljni z dobro prodajo
VW polo, na katerega je treba
še vedno čakati vsaj mesec ali
dva. Na sliki: VW polo.
Po audiju TT še audi TTS
Na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu je Audi
postavil na ogled prototip z oznako TT. Šlo je za projekt rela-
tivno majhnega avtomobila, vendar z izrazito športnim znača-
jem, pri čemer pa so za njegovo izdelavo uporabili aluminij (kot
pri A8). Sedaj pa je Audi poskrbel za dodatno presenečenje, saj
je na tokijskem avtomobilskem salonu predstavil TTS roadster.
Osnova tega avtomobila je novi A3, ki naj bi ga tovarna posta-
vila na cesto prihodnje leto. Avtomobil bo poganjal 1,8-litrski
petvaljnik s turbinskim polnilnikom in močjo 210 KM (šest
sekund do 100 km/h) in končno hitrostjo 240 km/h. Ali se bo
roadster TTS tudi v resnici pojavil na cestah, pa seveda še ni
znano. Na sliki: audijev roadster.
BMW lust 4/2
Sem in tja se zgodi, pa ne
zelo pogosto, da tovarne pred-
stavijo tudi avtomobil (ali ne-
kaj, kar naj bi bilo avtomobil)
bolj za zabavo kot pa zares. To
morda velja tudi za tisto, kar
so pri BMW označili z just 4/2,
nekakšen roadster ali mešani-
co med motociklom in road-
sterjem. Gre za vozilo z dvema
sedežema in nenavadno klina-
sto obliko, pri čemer moč pri-
haja iz agregata, ki ga tovarna
sicer namenja svojim motoci-
klom serije K. Približno 600
kilogramov težko vozilce je se-
veda eksperiment in študija,
pri čemer ni povsem jasno, kaj
naj bi človek počel z njim.
Morda je to zgolj signal kon-
kurenci.
Audi obnovil motorje
Ingolstadtski Audi spada
med tiste tovarne, ki morajo
biti zadovoljni s svojimi po-
slovnimi rezultati, kajti letoš-
nja prodaja bo po vsej verjet-
nosti brez težav vsaj za 15 od-
stotkov večja od lanske.
Kljub temu pa je tovarna
obnovila nekaj že znanih agre-
gatov in jih bo na trg poslala v
začetku prihodnjega leta, ko
naj bi se novosti pojavile tudi
pri nas. Tako so se lotili že
skoraj legendarnega turbodi-
zelskega motorja z gibno pro-
stornino 1,9-litra in 90 KM.
Agregat je dobil elektronsko
uravnan turbinski polnilnik
VTG z hladilnikom polnilnega
zraka, večja oziroma zmoglji-
vejša je tudi črpalka za dova-
janje goriva, poleg tega je večji
oljni hladilnik in še nekaj dru-
gih malenkosti. Tako motor po
novem zmore 110 KM, kar pa
ob ugodnejšem navoru (225
Nm v območju od 1700 do
3000 vrtljajev v minuti) ni edi-
ni dosežek. Turbodizelski mo-
tor je še nekoliko bolj varčen
kot prejšnji (po tovarniških
podatkih porabi 4,9 litra gori-
va ob zmerni vožnji), poleg te-
ga pa je ekološko primernejši
kot predhodnik. Obnovili ozi-
roma spremenili so tudi znani
šestvaljnik z gibno prostorni-
no 2,8-litra. Ta je imel doslej
moč 174 KM, po novem pa 193
KM, kar so dosegli s po petimi
ventili na valj (trije sesalni in
dva izpušna), z bolj natančnim
uravnavanjem vrtenja odmič-
nih gredi ipd. Tako motor bo-
lje izrabi mešanico goriva in
zraka, manjša pa je tudi koli-
čina škodljivih snovi v izpuhu
(tako se je količina dušikovega
oksida zmanjšala celo za 40
odstotkov). Ob vsem tem pri
Audiju pravijo, da je agregat
še bolj kultiviran kot prej in
tudi skromnejši pri porabi go-,
riva, medtem ko zmore največ
230 km/h. Za konec in torej za
začetek leta, ki je že skoraj
pred nami, pa je nekaj spre-
memb doživel še 1,8-litrski
štirivaljnik s 125 KM. Ta mo-
tor je bil doslej na voljo le v
manjšem audiju A4, po novem
pa bo tudi v večjem A6. Na
sliki: obnovljeni turbodizelski
motor.
Bo bugatti znova le zgodovina?
Po ne tako dolgo agoniji je
očitno, da bo slovita družba
Bugatti Automobili, ki je pred
nekaj leti znova obudila slavo
avtomobilov bugatti, zatonila
v pozabo.
Romano Artioli, ki je usta-
novil Bugatti Automobili in
nato predstavil sloviti športni
avtomobil EB 110, je moral
pred nedavnim sprejeti prisil-
nega upravitelja, ki bo skušal
rešiti, kar se pač rešiti še da.
Bugatti Automobili je pred ne-
kaj leti postavil na cesto EB
110, ki je zbujal izjemno veliko
zanimanja, vendar kupcev
kljub vsemu le ni bilo toliko,
kot so napovedovali in priča-
kovali. Kasneje je prišla še re^
cesija, ki je posebej prizadela
trg z dragimi športnimi avto-
mobili (in za bugatti EB 110 je
treba odšteti nekako 750 tisoč
mark), končno pa je bilo jasno,
da utegne ostati samo še (nek-
daj) ugledno ime. Lastnik Ro-
mano Artioli je še pred nedav-
nim zatrjeval, da ima kar ne-
kaj ponudb za sodelovanje in
da bi za oživitev proizvodnje
EB 110 potreboval kakšnih 60
do 70 milijard lir, toda investi-
torja z denarjem le ni bilo. Ta-
ko je pred nedavnim sodišče
v Modeni določilo prisilnega
upravitelja, ki bo seveda po-
skušal najprej poravnati dol-
gove Bugatti Automobili, po-
tem pa se bo odločilo o do-
končni usodi tega podjetja.
Št. 47. - 23. november 1995
RADIO
30]
Svet RTV Slovenija
preliiteva po desni
Svet za railloailuzllo Republllte Slovenije še nI poUelll
statusa nekomercialnih radijskih postaj. Merila hode šele
objavljena v tjradnem listu RS
To smo lokalni in regionalni
radijci lahko ugotovili na po-
nedeljkovem izrednem posve-
tovalnem sestanku v Ljubljani
in v navzočnosti predsednika
Sveta za radiodifuzijo Ivice
Kranjčeviča in Jane Urbas,
svetovalke v Uradu vlade Re-
publike Slovenije za informi-
ranje. Do tega sestanka je pri-
šlo na pobudo nekaterih radij-
skih postaj, članic Združenja
radijskih postaj in zaradi tega,
ker so iz RTV Oddajniki in
zveze prejšnji četrtek pohiteli
z odločbami in računi za stori-
tve na oddajniško-pretvorni-
škem omrežju RTV Slovenije
Oddajnikov in zvez.
Pri tem so v vodstvu RTV
Slovenija in Svetu RTV Slove-
nija napačno interpretirali
vmesno poročilo Sveta za ra-
diodifuzijo, v katerem je ta or-
gan sicer navedel sedem radij-
skih postaj, ki so glede svojih
programskih shem takorekoč
že v preliminarnem pregledu
in postopku zadostile kriteri-
jem oziroma merilom za pri-
dobitev statusa nekomercialne
radijske postaje. Takšen status
namreč bistveno zmanjša stro-
ške, ki jih na osnovi najemnih
pogodb zaračunavajo na Od-
dajnikih in zvezah RTV Slove-
nija.
Tudi na pobudo nekaterih
radijskih postaj, ki so prejšnji
teden »dobile v dar« nenor-
malno visoke račune, je Svet
za radiodifuzijo 16. novembra
reagiral in poslal Svetu RTV
Slovenija posebno pismo, v
katerem je pojasnil smisel
vmesnega poročila, s katerim
niti približno ni bil podeljen
status nekomercialnih postaj,
predvsem pa, da ga je »nepri-
jetno presenetila informacija,
da je RTV Slovenija Oddajniki
in zveze poslala nove najemne
pogodbe vsem tistim radijskim
postajam, ki niso bile izrecno
omenjene v vmesnem poroči-
lu«. V spremnem dopisu k ra-
čunom za polno ceno - kar pri-
tiče komercialnemu statusu
radijske postaje — in novim na-
jemnim pogodbam, so na Od-
dajnikih in zvezah celo neres-
nično navedli, da Svet za radi-
odifuzijo statusa nekomercial-
ne radijske postaje ni podelil.
Na ljubljanskem sestanku
smo se dogovorili, da zavrne-
mo pogodbe in račune, dokler
Svet za radiodifuzijo Republi-
ke Slovenije ne opravi svojega
dela pravno formalno in do;
konca. Ta »konec« pa pomeni,
po objavi meril v Uradnem li-
stu in po zakonitem roku, v
katerem radijske postaje do-
polnijo svoje programske she-
me, če mislijo, da lahko zado-
stijo merilom za pridobitev
statusa nekomercialne po-
staje.
Ni na nas, da razmišljamo,
zakaj so na Svetu RTV Slove-
nija tako »pohiteli«, čeprav
verjamemo, da so tako kot
kompletna RTV Slovenija v
velikih finančnih zagatah. Tu-
di ne želim komentirati, kako
lahko pride do napačnih inter-
pretacij med dvema Svetoma.
Vsekakor pa se ne morem zne-
biti občutka, da so na RTV že
vedeli, zakaj so se odločili »za
prehitevanje po desni«.
MITJA UMNIK
Še o avtorskih pravicali
Jutri, v petek 24. novembra, se bodo z vprašanji o urejanju
avtorskih pravic in odnosov s Sazasom sestali predstavniki
Združenja radijskih postaj na Uradu za zaščito intelektualne
lastnine.
Tržne inšpekcije, ki so na osnovi prijave Sazasa že začele
ukrepati proti radijskim postajam, ki niso podpisale »oderuških
pogodb« s Sazasom, pa so po dogovoru na republiškem tržnem
inšpektoratu, začasno postopke zaustavile. Radijci se zavedamo
nujnosti ureditve razmer v zvezi z avtorskimi pravicami,vendar
ne za vsako ceno, na primer Sazasovo, za katero tudi mislimo,
da je previsoka, da o metodah in izračvmih ne govorimo. Vseka-
kor do kompromisa mora priti.
Nova giasbena aiccija
Skrajni čas je, da se spet
lotimo kakšne raziskovalne
naloge. Ker se v glavnem uk-
varjamo z glasbo in njej pri-
padajočim zadevam, bo tudi
naša akcija glasbeno obar-
vana.
Lani smo izbirali najpopu-
larnejšega slovenskega pev-
ca. Z veliko premočjo si je ta
laskavi naziv pridobil veseli
Štajer'c Alfi Nipič. Na začet-
ku letošnjega leta smo s
skupnimi močmi poiskali
uspešnico petdesetletja. Ne-
nadkriljiva je postala in
ostala Poletna noč. Tokrat
bomo z vašo pomočjo, cenje-
ne poslušalke in dragoceni
poslušalci, poiskali sloven-
ski ansambel, ki se bo okitil
z dragoceno lovoriko najbolj
popularnega slovenskega
ansambla.
V naši deželi mrgoli ljubi-
teljev glasbe, takšnih in dru-
gačnih, zatorej ni prav nič
čudnega, da je tudi ansam-
blov kot Ustja in trave. Takš-
nih in drugačnih. Izbiro in
zvrst prepuščamo vam. Sto
ljudi - sto okusov, sto Slo-
vencev - dvesto mnenj!
Razmislite o svojih ljub-
ljencih do prihodnjič, ko
vam bomo zaupali vse po-
drobnosti!
Preiskava je v teku
»O, gospodična, kako ima-
te fletnega otročička. Če
vprašati se sme, kako mu je
pa ime?«
»Plavatravazaborava!«
»Plavatravazaborava? Ne-
navadno res ime, čigav pa je
Plavatravazaborava?«
»To se zdaj ne ve, drug te-
den bo šele — razprava!«
Simona H2O
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
llrednik informativnega programa: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. .
Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešemova 19, Celje.
Telefon: 442-500. Studio: 441-310, 441-510.
Radio Ceije s
Satanovimi icrempiji
Združenje radijskih postaj
v Sloveniji letos že drugič
prireja tekmovanje sloven-
skih lokalnih in neodvisnih
radijskih postaj v okviru na-
tečaja Open Society Fund, ki
je za nagradni sklad 3500
ameriških dolarjev name-
njen radijskim živim kon-
taktnim oddajam na temo
kulturnih, socialnih, naci-
onalnih... manjšin, begun-
cev ter marginalnih in depri-
vilegiranih skupin. Na tek-
movanju sodeluje tudi Radio
Celje.
Gre za oddaje o tako ime-
novanih marginalnih in de-
privilegiranih skupinah, te-
lesno, mentalno hendikepi-
ranih, odvisnikov od drog,
brezdomcev, klošarjev, pro-
stitucije, živečih v okolju,
kjer deluje radijska postaja.
Oddaja mora biti v lastni
produkciji. Nagrade bodo
razdeljene radijskim hišam,
z obveznostjo, da se razdelijo
v razmerju najmanj 70 od-
stotkov v osebno nagrado
avtorju, ostalo pa radijski
hiši.
Tekmovanje se je začelo v
ponedeljek, 20. novembra in
bo trajalo vse do nedelje, 26.
novembra, oddaje pa bodo
predvajane v času od 22. do
24. ure. Najprej je bila na
sporedu oddaja Koroškega
Radia Slovenj Gradec, sledi-
la sta Murski val in Radio
glas Ljubljane, danes ob 22.
uri pa bo na sporedu oddaja
Radia Triglav Jesenice. Ra-
dio Celje bo na vrsti v petek
ob 22. uri, sodelujemo pa z
oddajo Satanovi kremplji,
avtorice Nataše Gerkeš. V
soboto in nedeljo bosta na
sporedu še oddaji Radia Tr-
bovlje in Postojne-Radio 94.
Radijske stvaritve bo oce-
njevala tričlanska komisija,
v njej pa so: Boris Jesih, z
Inštituta za narodnosti Re-
publike Slovenije, Tone Ja-
nežič. Nedeljski Dnevnik in
Franc Hočevar, z Inštituta za
rehabilitacijo.
Smučarski klub Zlatorog Laško
sporoča ljubiteljem smučanja, fta pripravtja
od 24. do 26. novembra
sejem rabljene smučarske opreme/      ^
Sejem bo vavtiosnovne šole Primoža Trubarja Laško.
Odprtbo:
:   ¥ petek, 24. novembra od 16. do 19. ure,
¥ soboto, 25. novembra od 9. do 12. in od 15. do 18. ure
in v nedeljo, 26. novembra od 9. do 12. ure.
Vabljeni!
Mediana - oictober 05
Radio Celje na 4., Novi tednik na 2. mestu
Inštitut za raziskovanje me-
dijev je v ponedeljek v Ljub-
ljani na tiskovni konferenci
predstavil rezultate Mediane
2/95. Tokratne Medianine
predstavitve se je udeležilo
doslej največje število pred-
stavnikov medijev - naročni-
kov, oglaševalcev in novi-
narjev.
Nekaj splošnih ugotovitev!
Dnevna izpostavljenost me-
dijem: televizijo gledamo pov-
prečno na dan tri ure, radio
poslušamo slabe štiri ure in
pol, medtem ko se revijam pre-
pustimo za 10 minut, dnevne-
mu časopisju pa 20 minut
dnevno. Med nacionalnimi
programi je najbolj poslušan
še vedno Val 202, med regi-
onalci je dosegel največji do-
seg Murski val, med komerci-
alnimi radijskimi postajami
pa Krka iz Novega mesta. V
primerjavi z lansko jesensko
Mediano je Radio Celje zdr-
knil za eno mesto navzdol, No-
vi tednik pa se je za eno mesto
povzpel navzgor, seveda vsak
v svoji kategoriji.
UM
Za otroke bi naredili vse, pravimo, so/ /e
na/Več naše liubezni namenjeno njim. Kaj pa
za bolne otroke? Bi naredili še več. So to
samo besede? Priložnost imamo, da jih
potrdimo z dejanjem.
Otroški oddelek celjske bolnišnice, tretje
največje v Sloveniji, zbira sredstva za nakup
prepotrebnega ultrazvočnega aparata.
Pomagajmo jim uresničiti to željo.
Ž.R. 50700-603-31871, sklicevanje na št. 05 2742.
S pripisom: ultrazvok za otroški oddelek.
TEDENSKI SEZNAM DAROVALCEV ZA UZ
APARAT
PREVOLNIK d.o.o. Celje - 50.000 Sit
MARKA d.0.0. Rogatec - 5.000 Sit
Pavlo Žerovnik, Vojnik - 5.000 Sit
Andrej Kamenšek, Celje - 10.000 Sit
Gajšek Zupane, Celje - 5.000 Sit
Družina Kronovšek, Broslovte - 5.000 Sit
KOSTRA d.o.o. Celje - 20.000 Sit
BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV d.o.o. Celje - 17.000 Sit
MIKRA d.o.o. Vitanje - 15.000 Sit
SIPRO d.o.o. Žalec - 30.000 Sit
ŽIČNA d.o.o. Celje - 50.000 Sit
AMON d.o.o. Podčetrtek - 10.000 Sit
TRGO ŠPED d.o.o. Šentjur pri Celju - 17.000 Sit
Hubert Ankerst, Celje - 3.000 Sit
LIBELA ELSI d.o.o. Celje - 15.000 Sit
IKI UUBEČNA - 171.380 Sit
Družina Jager, Celje - 1.000 Sit
ZDRAVILIŠČE DOBRNA PO Dobrna - 17.152 Sil
ESKIMO zastopanje trgovine d.o.o. Celje - 10.000 Sit
IZLETNIK Celje PO Celje - 50.000 Sit
Galerijo MEKE Krško - 5 umetniških slik
Popravljamo napake iz prejšnje številke Novega tednika;
Družina Kržišnik, Žalec - 5.000 Sit
GRATEX d.0.0. Loško - 15.000 Sit
Izkupiček prodanih vstopnic od dobrodelnega koncerta "Otrod Hajdi
otrokom" z dne 4.11.1995 je bil 221.600 Sit, sponzorirali pa so ga
naslednji sponzorji:
Jože Hoivot - Jaki, MATJAŽ Mozirje, Grafični studio EMS, PAVLIC
d.o.o., Angelca Kačič, REKLAMA Celje, Dane Kline, Design studio
DAN, VRTNARSTVO Celje, Studio KODA Celje, GM PRO-LINE Milan
Gruber, Galerija MEKE Brežice, Franc Krovanja s.p., Janko Tumšek,
Agencija BIMI d.o.o. Ljubljano, Brigita Kobe, Studio KODA,
Avtoklepar Karel Kosmač, Butik THALER, Diskoteka CASABUNCA, Bistro
AS, Radio Celje, Radio Velenje, Radio Goldi, Štajerski val, CATV
Celje, TVM Televizija Maribor, KOMPAS, CEUSKI SEJEM, Frizerstvo
Kristijan Styling
it. 47. - 23. november 1995
31
ZA RAZVEDRILO
Št. 47. - 23. november 1995
NASVETI
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
v začetku prihodnjega ted-
na bosta lahko nagrajenki me-
seca oktobra v uredništvu
NT&RC dvignili nagradi: Sla-
vica Gorenak iz Dramelj ročno
pleten pulover v njenih naj-
ljubših barvah turkizni in roza
ter Darja Škrabl iz Štor ročno
poslikan svilen šal.
To soboto pa bo na valovih
Radia Celje znova na sporedu
redna kontaktna oddaja V
Modnem vrtincu. Kar veliko se
je dogajalo novembra na mod-
nem področju - ne le v svetu,
tudi pri nas, zato bo tudi go-
stov v studiu tokrat več. Govo-
rili pa bomo o tistem najbolj
neposrednem stiku nove mode
z njenimi odjemalci - modnimi
revijami.
Seveda tudi na že prejšnji
teden napovedano temo ne bo-
mo pozabili. Bliža se namreč
december, to pa je najbolj mr-
zlično razigran mesec, poln
priprav na najbolj čarobno
noč v letu.
Kakšna bo letošnja moda
slavnostnih oblek, kakšna
obuvala, nakit, pričeska in
make-up sodita h večerni to-
aleti in še o čem bo tekla bese-
da. Pa nagrade bomo tudi to-
krat izžrebali oziroma podeli-
li. Pridružite se nam torej v
soboto ob 10.30 na Radiu
Celje!
Med obleko in mrazom - plašč
Preden se lotimo slavnostne
mode, ki prav v tem času že
postaja aktualna, poglejmo še,
kaj je novega pri najbolj tipič-
nem zimskem oblačilu - plaš-
ču. Nadvse nehvaležno opravi-
lo je prepričevati vas, da si na-
bavite tudi letos nov plašč,
kajti ob pogledu na najnovejšo
razstavljeno ponudbo boste
nemara pozabile zapreti usta.
Pa ne zaradi navdušenja nad.
silno lepoto, temveč od številk
na tistem lističu, ki običajno
binglja z levega rokava...
Zato kar brez žalosti - nič
revolucionarno novega ni v
novi modi plaščev, torej bo kar
pravšnji še lanski ali predlan-
ski. Za tiste, ki ste vendarle tik
pred tem nakupom, pa nekaj
najbolj tipičnih modnih no-
vosti:
— v spomin na Hollywood se
vračajo dragoceni dolgi krzne-
ni plašči z razkošno velikimi
ovratniki,
-kot bi stopile iz zajtrka pri
Tiffanyju pa delujejo atraktiv-
na leopardja (umetna!) krzna
ali usnjeni oprijeti plašči s ti-
pičnim letošnjim modnim de-
taljem - krznenim ovratnikom,
-pa ni le krzno - pravo ali
umetno, velik hit letošnje zime
- tudi čisto pravi pleteni plašči
in stari elegantni jahalni plaš-
či, ki lahko segajo do tal so
prav pod vrhom modne lestvi-
ce. Skupaj s starim dobrim
trenčkotom, ki je za najbolj
strupen mraz primemo, volne-
no podložen. Znova so podlo-
žena tudi ramena!
— opazen je razcvet postindu-
strijske mode z vsemi svetleči-
mi vinili in futurističnim ča-
rom plastike, kjer nastopajo
predvsem barve. Žive, seveda,
kot v dobrih šestdesetih in se-
demdesetih letih.
Skratka, novomodni zimski
plašči se odkrito spogledujejo
s staro modo - nič spreneveda-
nja, da je to nekaj povsem no-
vega, zaradi česar bi moral
svet zleteti s tečajev. No, mor-
da pa je novo prav to...
Anketno nagradno vprašanje meseca novembra:
KATERI TEMI BI SLOVENSKI ČASOPISI IN MODNE REVUE
MORALI POSVETITI VEČ POZORNOSTI?
a) splošnim strokovnim nasvetom o estetiki oblačenja,
b) problematiki modnega oblačenja debelih ljudi,
c) modi za starejše, moške in otroke,
d) modi za mlade s »plitvo« denarnico.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Inrie in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
..................................... Tel.St.:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:.
Najljubše barve:....................................
Jagodnjak
Boris Jagodic;
Jagodnjak (Fragaria vesca
L.) ali prava gozdna jagoda
spada v družino rožnic. Je
trajnica, ki ima v zemlji tem-
norjavo grbasto koreniko s
številnimi koreninicami. Iz nje
poganjajo pritlični listi in po-
končno steblo, ki nosi cvetove
in dolge, plazeče nadzemske
pritlike. Pritlike se na kolen-
cih ukoreninijo in poženejo
nove mlade rastlinice. Trojni
listi so na dolgih pecljih. Listi-
či so sedeči, spodaj so svilnato
dlakavi, zgoraj skoraj goli.
Cvetonosno steblo in listni
peclji so kocinasti. Beli cvetovi
sestavljajo grozdast kobul.
Plod je rdeča jagoda.
Jagodnjak raste na jasah ter
posekah gozdov, ob gozdnih
robovih in na travnikih v bli-
žini grmovja. Cveti maja in ju-
nija, včasih jeseni še enkrat.
Plodovi zorijo od poleti do je-
seni.
Nabiramo lepo zelene, zdra-
ve liste ob cvetenju. Odtrgamo
jih pri tleh in nabrano sušimo
v senci ali v sušilniku. Poleti
nabiramo zrele plodove. V je-
seni ponekod še nabirajo kore-
niko. Listi vsebujejo čreslovi-
ne, flavonske derivate, sluzi,
rudninske soli, eterično olje v
sledovih ter so trpkega okusa,
sveži C, karotin, pektine, čre-
slovine, rudninske soli itd.
Posušene liste uporablja le
še ljudsko zdravilstvo za pri-
pravo čaja, ki spodbuja izloča-
nje žolča in seča, čisti kri,
spodbuja delovanje notranjih
organov ter pomirja živce. Za
čaj vzamemo eno zvrhano žli-
co mešanice listov in korenike
ter prelijemo s pol litra vrele
vode, pokrijemo in pustimo.
da se ohladi. Nato precedimo
in nekoliko rdečkasto obarvan
čaj pijemo večkrat na dan po
skodelico ali dve. Zaradi čre-
slovin je nekoliko trpek in z
njim lajšamo težave pri že-
lodčnem in črevesnem katarju,
driskah, uporabljamo pa ga
tudi za kopeli nog in rok, če se
preveč potimo. Z njim lahko
izpiramo vneto ustno votlino.
Tudi sveže liste lahko upo-
rabljamo za pripravo kašastih
oblog, ki jih uporabljamo pri
raznih kožnih vnetjih in drob-
nih ranicah ter pri zlati žili.
Zelo zdravilni so sveži plo-
dovi, ki jih uživamo sveže ali
jih tudi posušimo za pripravo
čajnih napitkov. Uživanje ja-
god spodbuja apetit, čisti kri
in ljudsko zdravilstvo jih pri-
poroča vsem, ki imajo težave s
prebavo, bolna jetra in težave
s presnovo. Zelo so primerne
za bolnike s protinom, ledvič-
nimi kamni, slabokrvnim se
zboljša krvna slika. Na dan
moramo pojesti vsaj 200 g ja-
god. Zrele jagode lahko upo-
rabljamo tudi za pripravo ka-
šastih mask, s katerimi lepša-
mo svoj obraz.
Nekateri ljudje pa jagod ne
smejo uživati, ker so nanje
preobčutljivi in dobijo močno
koprivnico.
Šifra:
Harmonija
Trenutno se nahajam v zelo
razburljivem obdobju svojega
življenja. Gre za odločilne tre-
nutke v službi, ne vem ali rav-
nam prav ali ne. Tudi doma je
nastopila neka kriza, zanima
pa me, če se bo odnos s hčerko
popravil. Kaj mi lahko svetu-
jete, da sama storim, da bi se
to stanje izboljšalo?
Astrologinja: Stanje se bo
vsekakor izboljšalo, vendar na
zelo presenetljiv način. To se
bo začelo odvijati že v decem-
bru, še bolj pa v januarju in
vse do poletja 96. Vse sicer ne
bo šlo v vaš plus, vendar pa bo
več dobrega kakor pa slabega.
Situacija bo povsem jasna šele
konec naslednjega leta in v za-
četku 97. leta. Vendar pa ste
lahko mirni, kajti takšnih za-
stojev, kakršni so bili v prete-
klosti, ne bo več. Pred vami sta
torej dve zelo intenzivni leti, v
katerih se bo marsikaj zgodilo,
predvsem se bo dogajanje kon-
centriralo ob polnih lunah, ki
imajo na vaše življenje velik
vpliv, saj imate polno luno v
natalnem horoskopu. Odnos s
hčerko bo boljši, vendar pa ni-
kar ne krojite njenega čustve-
nega življenja, kaiti potem po-
stane agresivna. Ce boste spo-
štovali to distanco, vam bo
sčasoma postala zelo hvalež-
na, pač ko se vsaj malce izvije
iz pubertete. Je zelo samostoj-
na in vam ni treba pretirano
skrbeti zanjo, že v dmgi polo-
vici naslednjega leta pa se bo
večina stvari v zvezi z njo ure-
dila povsem spontano. Vi pa
morate bolj paziti vsako leto v
juniju in juliju na zdravje in
pri delu, ta dva meseca raje ne
začenjajte novih stvari, ampak
se posvetite počutju in
zdravju.
ZDRAVNIŠKI NASVET
meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis
je vnetje možgan in možgan-
skih ovojnic. Bolezen prenaša-
jo klopi, povzroča pa jo virus.
Slovenija spada v endemično
območje za to bolezen.
Neugodna epidemiološka si-
tuacija opozarja na nujnost
specifične zaščite proti klop-
nemu meningoencefalitisu, ki
pa je med ogroženimi premalo
poznana. Bolj izpostavljeni
bolezni so tisti, ki se iz različ-
nih vzrokov veliko gibljejo na
prostem, v naravi.
Cepljenje proti bolezni se
prične v hladnejših mesecih
leta, ko klopi niso aktivni, ker
pozimi spijo. Bazično cepimo s
tremi dozami cepiva v mišico
nadlahti; odpornost proti bo-
lezni se vsakih 5 let obnavlja z
1 dozo cepiva. Cepimo tudi
otroke, ki so starejši od 3 let.
Cepljenje pa je prepovedano
pri osebah z akutnimi vročin-
skimi stanji in pri tistih, ki so
lahko alergični na posamezne
sestavine cepiva ter pri ose-
bah, ki so alergične na kokošja
jajca.
Shema cepljenja je sledeča:
1. dozi sledi 2. doza v razmi-
ku 1-3 mesecev po prvi dozi,
tretjič pa se cepi 9-12 mesecev
po prvi dozi. Zaščita se obnav-
lja vsakih 5 let z eno dozo ce-
piva.
Proti klopnemu meningoenr
cefalitisu se lahko cepite na
Zavodu za zdravstveno var-
stvo, Ipavčeva 18 (bivša po-
slovna stavba Etola). Trenutna
cena za posamezno dozo cepi-
va je 3.000 SIT. Za podrobnej-
še informacije lahko vsak dan
pokličete telefonsko številko
37-112 med 8. in 12. uro.
Mag. ALENKA
SKAZA-MALIGOJ, dr. med.
Domači keksi
Umesimo testo iz: 250 g mo-
ke, zmešane z 250 g Dr. Oetker
gustina in mase, katero smo
pripravili z mešanjem 375 g
margarine, 250 g sladkorja, 2
vrečic vanilin sladkorja in ma-
lo soli. Na koncu dodajte 125 g
mletih lešnikov. Iz testa obli-
kujemo paličice, kolobarje in
druge oblike. Pečene kekse po-
močite v preliv, pripravljen iz:
100 g sladkorja v prahu, 1 in V>
velike žlice tople vode, 2 veli-
kih žlic kakava, 50 g raztoplje-
nega masla.
Krlika torta
Potrebujemo: 45 dag moke,
1 zavitek pecilnega praška, 15
dag surovega masla, 1 zavitek
vanilina, 2 jajci, sok in lupini-
ca 1 limone, ribezovo ali drugo
marmelado.
Maslo zdrobimo z nožem v
moki, pomešani s pecilnim
praškom. Dodamo še druge se-
stavine in hitro zgnetemo v
krhko testo. 3/4 testa damo v
pomaščen in pomokan tortni
model. Namažemo z marmela-
do. Iz ostanka testa naredimo
mrežo in torto spečemo.
it. 47. - 23. november 1995
33
INFORMACIJE
Med tistimi, ki je tisti torek,
13. avgusta, opazoval luči nad
Šmarno Goro je bil tudi Bojan
Grabolšek. Zjutraj je na ben-
cinski črpalki omenil, daje tudi
on nekaj videl in pri tem prista-
vil: "Res ne trdim, da je bil to
neznani leteči predmet, toda bi-
lo je zares nenavadno. S tremi
prijatelji je prejšnjo noč sedel na
Fužinah in jedel pizzo. Pogle-
dal Je v smeri proti Gorenjski in
zagledal dve luči kot dva reflek-
torja. O velikosti je bolj težko
govoril, obsegala pa naj bi mor-
da četrtino premera polne lune.
Očividec Je nekaj časa razmiš-
ljal, da vidi helikopter, toda to
s tem, kar Je videl, ni imelo ve-
liko skupnega. Po določenem
iasu so se luči obrnile na desno
in se začele oddaljevati - od te-
ga je minilo nekaj minut. Veči-
no prizora so videli tudi prija-
telji. Res ne vem, kaj je to bilo,
ni bilo ne letalo, ne helikopter...
Opazovanje ali pojav NLP je
precej presenetil in pretresel tu-
di Anico Lepič iz ljubljanskih
Most. Iz svoje garsonjere v efiaj-
stem nadstropju ob Zaloški ce-
sti rada pogosto spusti pogled
proti Gradu in Šmarni Gori. Na
slednjo se še najraje ozre. Za na-
tančno uro se ni mogla spomni-
li, vendar pa je bilo še svetlo,
čeprav Je bilo oblačno. Na levi
strani Šmarne Gore sta stali dve
'učki, ki sta bili popolnoma pri
|niru. Še enkrat je pogledala v
'Sto smer, ker ni bila prepriča-
če res dobro vidi. Nekaj ča-
?a je opazovala ta dva reflektor-
ja, nato pa je stekla k sosedi
Mojci. Tako sta pojav ali pred-
met videli še dve dodatni priči -
soseda in njen fant. Ko seje vr-
nila nazaj v svoje stanovanje sta
bili lučki, po njenem velikosti
dveh pokrovk, še vedno tam.
Obe očividki zatrjujeta, da sta
pojav opazovali najmanj ali vsaj
deset minut. Očividka Anica se
Je nato odpravila na teraso stolp-
nice, da si še od tam bolje ogle-
da nenavadno reč, vendar, ko je
prišla na teraso, pojava ni bilo
več.
Bežno smo slišali tudi za opis
gospoda Globačnika iz LJub-
ljane, ki naj bi videl telo nepra-
vilne oblike z nekakšnim pro-
pelerjem, leteč oziroma lebdeč
predmet velikanskega premera
(za dve letali), kar je mimogre-
de omenil za primerjavo, ki ga
Je vrtinčilo v zraku. Telo naj bi
oddajalo nekakšno žarčenje.
Že 10. avgusta so opazili for-
macijo devetih neznanih letečih
predmetov, ki jih je očividec
Andrej Repar iz Celja videl ob
1 uri in 10 minut ponoči. Samo
opazovanje naj bi trajalo pol-
drugo minuto... Noč je bila brez
mesečine in predmeti so bili
svetlejši od najsvetlejših zvezd.
Oddajali niso prav nobenega
zvoka, bili so okrogli, njihov
notranji del je bil skoraj bel, zu-
nanji rob pa svetlo sijoče, sko-
raj fosfomo zelene barve. Sam
takole opisuje: "Dokler niso za-
vili proti zahodu, niso leteli v
formaciji, ampak v grupi, v ka-
teri Je vsak predmet spreminjal
hitrost in smer, vendar grupe ni
zapustil, šele ko so se obrnili
proti zahodu so se postavili v
formacijo (B) in povečali hitrost
(verjetno tudi višino), v kar pa
nisem prepričan, saj so mi izgi-
nili za streho sosednje hiše, ki
mi je zakrila pogled. Ko sem te
predmete opazil, so bili še rah-
lo v manjšem oblaku, potem pa
so prišli ven na jasno nebo in
Jih Je bilo tudi bolj ostro vide-
ti."
Kot se pogosto zgodi v teh
primerih, nekateri očividci ho-
čejo povedati to, kar so videli
širši javnosti, vendar pa zaradi
strahu pred posmehom in nor-
čevanjem, kije še vedno prisot-
no v naši sredini (vendar v
manjši meri kot pred 20 ali 30
leti) ne želijo, da se objavi nji-
hovo ime. Tak je tudi primer
očividke iz bližine Radeč.
Le-taje sporočila, da o tovrst-
nih pojavih ne dvomi, za kar
ima tudi sama dober razlog, saj
Je tudi sama videla NLP. Rav-
no tako je na torek zvečer, 13.
avgusta, po nadaljevanki na TV
Ljubljana (Sovi) videla na ne-
bu lebdečo kupolo s sijočim
obročem, kije približno pet mi-
nut lebdela nad Radečami. Na
razdalji kakih osemsto metrov
je razločila zlato-srebme iskri-
ce, kot bi se približalo sonce. Ko
Je pohitela po pričo. Je predmet
švignil proti Svibnem in izginil.
Kot vse kaže, je Slovenijo res
zajel ozko lokalizirani koncetri-
rani val opazovanj NLP, ki Je
večinoma koncentriran na Ljub-
ljano z okolico, vendar pa pri-
haja do opazovanj tudi na dru-
gih področn v Sloveniji, še po-
sebno na Štajerskem. Številni
očividci so dobili na dom po-
sebne vprašalnike, kijih ima na
razpolago zastopstvo medna-
rodnih organizacij ICUR/
MUFON, tako da se tudi na
podlagi teh zbirajo podrobnej-
še informacije o teh dogodkih.
Na podlagi vsega, kar je na
voljo, je zaenkrat še težko reči,
kaj se pravzaprav dogaja ali tu-
di pojavlja. Gotovo je, da se oči-
vidci ne motijo, da ne zamenju-
jejo letal (Brnik je zanikal kak-
šen večji ali poseben letalski
promet v času največjega vala
opazovanj nad Ljubljano). Pri-
haja tudi do bližnjih srečanj, ko
predmet, na primer, nizko pre-
leti očividce, kot je bil tudi že
objavljen primer preleta pri Rib-
nici ali na Dravskem polju in kot
je bilo že objavljeno tudi v ted-
niku 7D. Kot kažejo podatki in
prve informacije, gre najbrž za
opazovanja pravih, resnih in
pristnih neznanih letečih pred-
metov očitno neznanega izvora
in z neznanimi nameni.
Vsekakor se lahko zgodi, da
se bodo opažanja nadaljevala in
vrstila in če bo tako, bomo o tem
bralce tudi obvestili.
Vrste primerov
opazovanj NLP:
Znani ameriški astrofizik in
astronom ter svetovalec ameriš-
kega vojnega letalstva v okviru
projekta Modra knjiga dr. J. Al-
len Hynek Je na podlagi dolgo-
letnih proučevanj poročil o NLP
le te razvrstil v več skupin in si-
cer:
NOČNE LUČI ' zadevajo
primere opazovanj različnih
predmetov, ki so sorazmerno
oddaljeni ponoči. Teh primerov
je po svetu največ in je tudi naj-
več možnosti za zmote ali za-
menjave z znanimi pojavi v
ozračju.
DNEVNI DISK - že samo
ime pove, da gre za redka pri-
čevanja videnja predmetov v
dnevnem času, ki naj bi bila
ploščata ali diskaste oblike, kar
pa ni pogoj, saj se pogosto po-
javljajo druge oblike.
RADARSKO-VIDNA - zaje-
ma pričevanja, ko radar in člo-
vek vidita predmet, to so prime-
ri, ko civilni ali vojaški piloti vi-
devajo NLP, kar potrdi tudi
elektronska naprava, kot Je ra-
dar.
BLIŽNJA SREČANJA L
VRSTE zadevajo primere, ko
naj bi bil predmet opažen na raz-
dalji do 150 metrov, ko naj bi
bila onemogočena zamenjava z
nekim znanim predmetom.
BLIŽNJA SREČANJA IL
VRSTE zadevajo primere, ko
predmet pristane in pusti mate-
rialne sledove svoje pristnosti
ali pa s svojo prisotnostjo vpli-
va na delovanje različnih na
električni vir vezanih naprav
(motor, radio, TV, radar, kom-
BLIŽNJA SREČANJA IIL
VRSTE pa zajemajo primere,
ko predmet pristane in očividec
vidi mala (največkrat) bitja, pot-
nike, pilote ali operaterje teh
NLP.
BLIŽNJA SREČANJA IV.
VRSTE zajemajo pričevanja, ki
so razširjena kategorija III. vr-
ste s tem, daje očividec največ-
krat proti svoji volji in tudi brez
tega, da bi se zavedal, odveden
na krov NLP. Ta kategorija zad-
njih nekaj let zelo buri tudi sve-
tovno Javnost.
Ali ste videli NLP?
Zastopstvo mednarodnih organizacij ICUR/MUFON se
zanima za morebitno Vaše opazovanje NLP ali podobnega
pojava, katerega ste doživeli pred kratkim ali že pred leti.
Zanimajo nas predvsem trije osnovni podatki:
1. ura, dan, mesec in leto opazovanja ali dogodka;
2. podroben opis z risbo;
3. vaš točen naslov.
Informacije o tem pošiljajte na sastopstvo znanstveno-teh-
ničnih organizacij ICUR/MUFON (Miloš Krmelj) Milčin-
skega 6, 61000 Ljubljana.
it. 47. - 23. november 1995
INFORMACIJE
3^
it. 47. - 23. november 1995
35
INFORMACIJE
St. 47. - 23. november 1995
INFORMACIJE
3«!
Št. 47. - 23. november 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Šl. 47. - 23. november 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
it. 47. ■ 13. nevamber 1995
39
MALI OGLASI • INFORMACIJE
it. 47. - 23. november 1995
RUMENA STRAN
40
Detiek Mraz
naprodaj
Na Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje so vedno
bolj podjetni. Tudi ideje in
ponudbe, s katerimi prihaja-
jo na plan, so vedno bolj iz-
virne.
Tako pred novim letom
vrtcem, šolam, podjetjem in
družinam ponujajo nastope
ali izposojo obleke za prav-
ljične može - Miklavža, Bo-
žička in dedka Mraza po
ugodni ceni. Otroci, ki bodo
želeli govoriti s temi tremi
možmi, lahko torej pokličejo
kar na ZPM Celje.
V dokaz, da se tudi dedek
Mraz vedno bolj modernizi-
ra, pa zadnji stavek iz po-
nudbe: »Pri nastopih izven
Celja se plača še kilometri-
na.«. V ekološko osveščenem
uredništvu upamo, da imajo
nove sanke, ki si jih je kupil
dedek Mraz, katalizator že
vgrajen...
Žur do nezavesti
Nekateri gostinci so v silni
želji za čim večjim zasluž-
kom prestopili prav vse meje
dobrega okusa in še česa
drugega. Zadnja cvetka je
bistro Diesel v Celju, kjer s
posebnimi plakatki obljub-
ljajo ob petkih in sobotah
žur ter znižane cene pijač.
Alkoholnih, v glavnem. Prej
je srednješolska mularija od-
hajala iz kletne pasaže »emi-
nentne« Rimljanke vsaj na
svojih, sicer precej majavih
nogah, zadnjič pa so morali
nekoga odpeljati kar z rešil-
cem. Na »pumpanje« v celj-
sko bolnišnico.
Janez brez čevljev
v primeru celjskega svet-
nika Janeza Goršiča, ki ga
Celjani v prvi vrsti poznamo
■kot dobrega glasbenika, v
drugi kot zanesljivega vul-
kanizerja in šele v tretji kot
novopečenega politika, se je
spet potrdil rek, da je kova-
čeva kobila zagotovo najpo-
gosteje bosa. Le da je tokrat
ostal brez čevljev kar Janez
sam. Ob selitvi je namreč vse
svoje čevlje zapakiral v vre-
čo, ki se je pomotoma znašla
med tistimi, namenjenimi
smetarjem - vrli komunalci
pa so jo seveda vestno odpe-
ljali na deponijo. Glede na
to, da Janez v teh dneh prid-
no »preobuva« jeklene štiri-
kolesnike, verjamemo, da tu-
di sam ne bo prav dolgo ža-
lostno gledal v svet in zime
že ne bo prehodil bos.
Lisice In jezik
Morda seje kdo že vprašal,
kam gre denar, prislužen s
parkirnino, pajkom in z lisi-
cami, ki jih prikleni jo na av-
tomobile. Ob dejstvu, da je
za slednji prekršek potrebno
plačati pet tisoč tolarjev
kazni, potem pa še tisoč pet-
sto za deblokado kolesa, bi
lahko zbrani denar porabili
vsaj za nakup enega izvoda
Slovenskega pravopisa.
Potem na obvestilu, s ka-
terim vrli možje celjske ob-
činske straže nepravilno
parkiranim avtomobilom
postrežejo skupaj z lisicami,
najbrž ne bi več pisalo, da so
vam na vozilo »do indctifi-
kacije namestili posebna
klešča«...
Mira Mileč ima Novi tednik naročen na
Dunaju, kjer je na začasnem delu, in za
razvedrilo zelo rada prebira Stranko šaljiv-
cev, tu in tam pa nam pošlje tudi kakšno
šalo. Zadnja, objavljena z naslovom Vodič,
je prejela največ glasov naših bralcev, žreb
pa je določil nagrado tudi kuponu, na kate-
rem je pisalo Urša Trotovšek, Parižlje 11 d,
63314 Braslovče.
Bliža se novo leto in od vas odslej priča-
kujemo šale predvsem na to tematiko. Pri-
merne bomo izbrali, avtorje povabili na no-
voletno srečanje in tam skušali njihove šale
tudi spraviti v življenje na fotografiji za
novoletni foto humor.
Šala tedna
Vodič
Lojz in Slave sta odšla ple-
zat na Triglav.
Ko sta priplezala malo pod
vrh, je na njuni desni strani
zazijal strašen prepad.
Pa pravi Edi: »Na tem me-
stu je zadnjič moj gorski vo-
dič padel v globino«.
Slave: »Pa to je strašno!«
Edi: »Niti ni tako strašno, bil je že star,
raztrgan, pa tudi par listov je že manjkalo.«
y trgovini
»Prinesla sem vam zadnji obrok za otro-
ški voziček I«
»Hvala lepa gospa. Kako pa se kaj počuti
sinček?«
»O, hvala, še kar dobro. Prejšnji teden je
šel k vojakom!«
Jeza
»Pa veš, da sem jezen na železnico.«
»Zakaj pa?«
»Ker se sedaj po podražitvah, moja tašča,
ki je upokojenka, še večkrat pripelje k
nam.«
Na pogrebu
Umrl je nek delavec, njegov kolega pa je
prišel prepozno na pogreb in je slišal samo
še župnika, ko je rekel: »živel je kot ptič,
umrl je kot ptič z zlomljenimi krili!«
Nato pride še eden, ki je vse zamudil, pa
vpraša prvega: »Ali mogoče veš, zakaj je
umrl?«
»Ne vem,« reče prvi, »samo če sem župni-
ka dobro razumel, ga je nekdo s fračo!«
Pomanjkanje
Pred leti se je Janezek sprehajal po mestu
in se drl: »Ni praška, ni kofeta, ni praška, ni
kofeta.«
Nekaj časa ga je policist gledal, nato pa
ga je le ogovoril: »Ce ne boš takoj tiho, te
bom s pištolo po glavi.«
»A vam je municije tudi že zmanjkalo?« je
zanimalo Janezka.
Na Martinovo
Sosed, ki je na Martinovo preveč globoko
pogledal v kozarec, se je pozno ponoči vra-
čal domov. Ko je prišel do vhodnih vrat s
ključem v roki, je brundal in godrnjal, ker
ni mogel odkleniti. Žena nekaj časa posluša,
in ko ugotovi, da je mož pred vrati, stopi na
balkon in ga vpraša: »Ja, kaj nimaš ključev?
Ti jih vržem dol?«
»Ne, hk, nee, ključe imam, ti mi samo
malo hišo primi, ker se tako nagiba, hk, da
ne »trofim« v ključavnico.«
Policijska L
v križišču stoji policist in usmerja pro-
met, k njemu pa pristopi mule in ga vpraša.
»Gospod policist, ali bi lahko prišli k nam
ob 15. uri?«
Policist ga začudeno pogleda in vpraša:
»Zakaj pa?«
»Veste, naša psica se goni, pa bi radi imeli
policijske pse!«
Policist se ujezi in steče za mulcem. V
križišču se sreča s kolegom, ki ga vpraša:
»Ja kam pa tako hitiš?«
Ko mu vse razloži, kolega pogleda na uro
in mu mirno reče: »Ne hiti, saj imaš še čas,
ura je komaj 13.!«
Policijska IL
Policaj se pelje z avtomobilom po strmi
poti proti romarski cerkvici.
Pa ga vpraša eden od romarjev: »Gospod
policaj, zakaj pa vozite vzvratno?«
Policaj mu pojasni: »Veste, bojim se, da
bo na vrhu toliko avtomobilov in ne bom
imel kje obrniti, tako pa bom kar odpeljal«
Nazaj grede romarji spet zagledajo polici-
sta: »Ja, gospod policist, zakaj pa sedaj spet
vozite vzvratno?« vpraša eden od romarjev.«
Policist se zadovoljno nasmehne in pove:
»Ah, veste, avtomobilov na vrhu skoraj ni
bilo, pa sem brez težav obrnil.«
Šale so prispevali: Valerija KRŠLIN iz Loke
pri Žusmu, Janja KAMENŠEK iz Rogaške
Slatine, Marica HRIBERNIK iz Polzele, Jožica
KRALJ iz Tinskega, Rezi KRIŽANEC iz Štor,
Marja BOMBEK iz Štor, Marko ZORKO iz
Štor in Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Pla-
nini.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:____________
Finalni dvoboj med Rudijem Rudnikom iz Gaberij in Janezom Kosom iz Celja.
Pujs za en šnops
Kvartopirske strasti so vča-
sih po gostilnah razgibale va-
ško življenje predvsem takrat,
ko so se za mizo zbrali vsi tisti,
ki so imeli kaj pod palcem in
ki so mislili, da so najbolj pa-
metni. V Vojniku, pri Prekor-
šku, je bilo zadnji petek, ko so
se tam zbrali kvartopirci od
blizu in daleč, drugače. Nobe-
nega prerekanja, nobenih iz-
gredov, pa vendar je »šlo« za
veliko nagrado - celega pujsa
za najboljšega.
»Prejšnji teden, ko smo bolj
za šalo kot zares organizirali
prvo tekmovanje kvartopir-
cev, se je pri nas zbralo 20
igralcev, danes preko 30, veli-
ko pa je bilo tudi >firbcev<. Pr-
vič smo zmagovalcu dali polo-
vico pujsa, danes celega, tež-
kega preko 100 kg, v petek, ko
naj bi tekmovanje ponovili,
bomo dali še težjega. Veseli
me, da je tokrat zmagal Janez
Knez iz Celja, ki doslej v živ-
ljenju še nikoli ni imel podob-
ne sreče, prejšnjič pa je izpa-
del že v prvem krogu, kar po-
meni, da je sreča opoteča tudi
pri kartah,« nam je povedal
Ludvik Prekoršek, znani voj-
niški mesar in gostinec, ki je
tekmovanje pozorno spremljal
od začetka do finala. Po na-
pornih pogajanjih okrog na-
kupa Pomurke pri kateri ni
uspel, si očitno z »vaškim« živ-
ljenjem polni »akumulatorje«,
kajti pravi, da že ima priprav-
ljene nove karte, s katerimi se
bo o novem lastniku Pomurke
še govorilo.
EDI MASNEC
Ludvik Prekoršek je za najboljšega pripravil veliko mesno nagrado
Št. 47. - 23. november 1995