i ict—
Naročnina za Jugoslavijo: IsS	lHBL ®8[3 W MM gfflMm ‘^Sa Wri^ R^j	Hi	KjgS	H®	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- Ks9 BppElEaBfr	JH[	Tiafc^^slsar	WliB	ran	RBft.	K9	^	H9	Gregorčičeva ulica23. Te«
zemstvo: 210 din),za'Meta BfflB BBM	^iaaggBžllBa	H	Ham,	Kal	laffiafflgjSa	ffifiGj	Hlgasar RgSj 25-52. Uprava: Gregork
90 din, za '/« leta 45 din, mU	mm*	W	NB»	mmtmm*	-w- nra Cičeva ul. 27. Tel. 47-dt.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto so din. ^asopgs xa trgovino, industriio, obrt in denarništvo ntcUv Ljubl^ard^t.1^^
Plača in toži se v Ljubljani.
Izhaja ™t0prdS___________________________Ljubljana.	petek 26. mala 1939___________________Cena	STat	1*50
Naš izvoz živine
Zadnji »Kmetovalec« je objavil zelo poučen članek o vzrokih, da se naš izvoz živine nikakor ne more popraviti. Teh vzrokov je več in razne vrste. Predvsem zadene krivda našo centralo, ki nikakor ni dorasla nalogam, ki so združene s pospeševanjem izvoza agrarnih proizvodov. »Kmetovalec« navaja v tem oziru prav konkretno primere in njegove navedbe je potrdila tudi »stočarska sekcija« pri Glavni Zadružni zvezi v Beogradu. Vse te ovire so torej zadostno znane in zato je tembolj čudno, da se ne odpravijo, zlasti še, ker se pri nas tako silno mnogo govori o skrbi za kmeta.
Kakšne so te ovire, naj pokaže nekaj primerov, kakor jih navaja »Kmetovalec«.
Nemčija je začela pred 3 leti na veliko kupovati pri nas življenjske potrebščine ter plačevala visoke cene in dovoljevala preferen-ciale, da bi izvažali le v Nemčijo. Narodna banka je pri tem pomagala in posledica tega je bila, da nam je Nemčija dolgovala velike zneske in je morala naša drž.ava kupovati v Nemčiji razne naprave za Zenico po visokem tečaju marke, da ni doživela Narodna banka prevelikih izgub. V tem času je naš izvoz v 4'žave z zdravo valuto popolnoma prenehal, da smo Zgubili vse druge trge, cene našim proizvodom pa so padle za 30 X. Nemčija, ki pozna naše stanje, je začela našo zadrego izkoriščati ter nam zmanjšuje cene in kontingente, vrhu tega pa zahteva, da je tečaj marke še vedno visok.
| Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obljublja že 2 leti, da bo uredil izvoz v Italijo. Madžari izvažajo živino, mi je ne moremo, češ da je naš klirinški saldo previsok. Za izvoz v Nemčijo mnogo višji saldo ni bil noben zadržek. Sedaj je saldo izravnan, a kljub temu ne izvažamo v Italijo.
Tudi izvoz v Lcvanto se je ponesrečil zaradi krivde Zavoda. Ker ni bilo sankcij za kršitev dogovora, ki smo ga sklenili v Bukarešti z romunskimi in madžarskimi izvozniki, so nas mogli ti izigrati, da pošiljajo tedensko po eno ladjo v Palestino in Aleksandrijo in bodo v enem letu iztržili 200.000 angl. funtov, mi pa srno ostali prazni.
Enako je z našim izvozom v Švico. Ko je bil še izvoz svoboden, smo izyažali velike količine konj, goved, zaklanih svinj, masti in drugih kmetijskih proizvodov. Odkar pa je napravil Zavod s Švico pogodbo, nismo izvozili niti repa, uvoz plemenskih bikov pa nam je onemogočen.
V Francijo smo po svobodni pogodbi izvažali svinje in ovce. Nato je bila sklenjena s sodelovanjem Zavoda trg. pogodba in naš izvoz je prenehal. Nova pogodba naj bi to popravila, korist od nje pa bodo imeli le francoski upniki.
Anglija je zadnja leta večkrat dovoljevala velike kontingente za Uv°z zaklanih svinj, šunke in kon-Serv. Nihče od Zavoda se ni bri-Rak da dobimo tudi mi te kontingente. Posledica: Poljska izvaža san.a zaklanih svinj na leto v Anglijo po 1000 vagonov, mi pa komaj 50!
Amerika kupuje neomejene količine mesnih konserv. Naša klavnična industrija je predlagala, da pošlje v Ameriko strokovnjak,
ki bi ugotovil, kakšne konserve je treba proizvajati za ameriški trg. Nihče se ni zmenil za ta predlog, zato izvažajo konserve Poljska, Madžarska, Češkoslovaška in Nemčija, le mi ne!
Posledica vsega lega je, da je v letu 1938. padel izvoz goved od 08.774 na 27.362, telet od 11.737 na 5.7G6, svinj od 423.101 na 259.98G, v letu 1939. pa znova nazadoval.
Ker ni rentabilnega izvoza, se tudi nihče ne upa redili živine in zato se izvaža večinoma živina le druge vrste, ki seveda tudi dosega le slabšo ceno. Prima živine v Sloveniji že skoraj ni več. Izjemni
V Kaštel Lukšiču se je začela v sredo 18. t. m. glavna letna skupščina Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev. Iz poslovnega poročila, ki ga je predložila uprava, objavljamo naslednje podatke:
V zvezi je bilo včlanjenih 322 zadrug, za 18 več ko pred enim letom. Število članstva se je zvišalo za 9029 na 163.056. Ti člani so imeli skupno 390.918 deležev. Med člani je bilo državnih in samoupravnih nameščencev 52-2°/o, vojaških uslužbencev 4'2 odstotka, državnih in samoupravnih upokojencev 147 odstotka, delavcev vseh vrst, tudi v zasebni službi 21-i°/o in oseb iz drugih poklicev, ki dejansko ne bi smeli biti člani privilegiranih zadrug državnih nameščencev, pa 08 odstotka. Zanimivo je tudi to, da je bilo med člani 6.209 nepismenih. Menda niso bili tudi ti državni nameščenci.
Jedro Zveze tvorijo nabavljalne in kreditne zadruge. Prvih je bilo 130, ki imajo nad 50 milijonov din lastnih sredstev. Kreditnih zadrug je bilo 167, ki so imele 65'5 milijona din lastnih sredstev.
Samo te zadruge so torej imele blizu 120 milijonov din lastnega premoženja.
Tako premoženje kreditnih ko nabavljalnih zadrug se je v preteklem poslovnem letu povečalo.
Vse zadruge so koncem 1. 1937. dolgovale Zvezi 100'09 milijona din, v 1. 1938. so dobile še 129-9 milijona din novih kreditov, od katerih so vrnili 128-7 mil i j. din, da se je njih dolg povečal samo za 1-2 milijona din. Največ kreditov uživajo nabavljalne zadruge (78'8 milijona), nato pa kreditne (28-1 milijona din).
Tudi blagovni oddelek Zveze je letos povečal svoje posle. V letu 1938. je bilo -odstopljeno zadrugam blaga (brez moke) za 67-6 milijona din, t. j. za 7-8 milijona din več ko v letu 1937. Poleg tega pa je oddala Zveza zadrugam še za 28-8 milijona din mlevskih izdelkov. Promet Zveze je torej nara-stel na -skoraj 100 milijonov din.
Poročilo navaja nato, da izkazujejo zadružna prenočišča v Beogradu iz leta v leto večje število gostov. Skupno je prenočilo 18.227 gostov. Vseh prenočnin pa je bilo 61.209, kolikor jih ne more izkazati marsikateri niti prav velik hotel.
Zadružno zavarovanje, ki ga je uvedla Zveza pred štirimi leti, izkazuje stalni napredek. V preteklem letu je vstopilo v zavarovanje 19.980 zavarovancev, ki so
primeri »o, kadar se pripeti, da se klasificira katero goved kot prima!
Niso tu našteti vsi vzroki nazadovanja našega izvoza živine in mesnih izdelkov, ali že navedeni dovolj jasno kažejo na glavnega krivca neuspešnega izvoza. Pri nas se le govori o pospeševanju izvoza, nič pa se ne stori za resničen dvig izvoza. A se tudi ne more storiti, ker je vse to v rokah ljudi, ki so za ta posel nedorasli. Najbolj čudno pa je to, da so vse to splošno znane resnice, da pa ni nikogar v državi, ki bi začel ,boj proti tem razmeram. Niti mogočne zadruge, ki lahko sebi pribore vse
bili skupno zavarovani za 30'6 milijona din.
Cisti dobiček Zveze se navaja v poročilu s 699.667 din. Seveda v poslovnem poročilu tudi ne manjka besed, da deluje Zveza brez posrednikov in brez izkoriščevalcev, da pomeni njeno delo pomemben korektiv itd., kakor se že glase vse te neprestane fraze propagatorjev privilegijev nabavljenega- zadružništva.
*
Veliki privilegiji nabavljalnih zadrug se utemeljujejo z nizkimi plačami državnih uslužbencev. Samo zato in ne paradi kakšnih funkcij, ki naj bi opravljale uradniške zadruge v narodnem gospodarstvu, so bili dani ti privilegiji. Kdor trdi nasprotno, la namenoma potvarja resnico.
Plače drž. uslužbencev, zlasti nižjih, res niso zadostne. Mi smo zato že večkrat naglasili, da je treba uradniške plače zvišati. S tem bi tudi bilo ustreženo vsem državnim nameščencem in ne same tistim, ki so člani zadrug, ali pa onim še bolj srečnim ljudem, ki morejo računati z raznimi sej: ninami in potninami pri teh zadrugah. Ne glede na to pa je tudi polno državnih uslužbencev, ki sploh niso včlanjeni v teh zadrugah in ki tudi ne morejo uživati nobenih bonitet od teh zadrug, ker so tako oddaljeni od sedežev teh zadrug, da izgube te zanje vsako praktično vrednost. Ali ti drž. nameščenci morda nimajo pravice, da se zboljša tudi njihov gmotni položaj? Ali more sploh biti upravičen privilegij za en stan, če pa tega ne morejo uživati vsi pripadniki tega stanu? Nič ne more bolj odkrivati vso neutemeljenost teh privilegijev, kakor dejstvo, da jih ne morejo uživati vsi drž. nameščenci. Dobivamo tako dve kategoriji drž. uslužbencev, od katerih ena uživa, druga pa ne uživa privilegijev zadrug. To pa je vsekakor nedopustno!
Neuradniki člani uradniških zadrug
Ugotovili smo, da so prejele uradniške nabavljalne zadruge svoje privilegije predvsem zato, da se gmotno pomaga drž. nameščencem. Iz tega nujno sledi, da smejo te privilegije uživati le državni ali samoupravni nameščenci. Logično bi zato smeli biti tudi člani nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev (kakor pove že ime teh zadrug) le drž. nameščenci.
Do pred kratkim je tako tudi v glavnem bilo. .V zadnjem času
mogoče privilegije, ne znajo tu napraviti reda. Tako uhajajo našemu kmetovalcu stotine milijonov, ker so zadrugam važnejši minimalni s privilegiji doseženi poslovni dobički. Zaganjajo se v trgovce, namesto da bi z njimi skupno delali in z njih bogatimi izkušnjami zopet priborili tuje trge naši živini. Kar potapljamo se v samih frazah za blagor kmetskega ljudstva, da bi pa poskrbeli za izvoz kmetskih proizvodov in s tem za njih dobre cene, kar je za kmetovalca najvažnejše, to pa nikakor! Čisto na glavo postavljena je naša agrarna in izvozna politika!
pa so nabavljalne zadruge začele spreminjati pravila in član na-bavljalnc zadruge drž. nameščencev more biti vsak, kdor hoče. S tem je padla vsaka osnova za privilegije nabavljalnih zadrug, kajti niso dani ti privilegiji zadrugam, da bi se mogli celo bogataši izogniti svojim davčnim obveznostim. Dejansko pa se danes morejo, če vstopijo v zadruge drž. nameščencev, kar tudi lahko store, saj so jim vrata v članstvo zadruge odprta na stežaj.
Mislimo, da bi državni nameščenci kot državni nameščenci morali sami z največjo strogostjo g> 'ati na to, da ne bi niti eden užival privilegijev, ki mu jih država ni namenila. Kajti interes države more biti, da daje svojim preslabo plačanim uslužbencem v nadomestilo za nizko plačo neke druge ugodnosti, nikakor pa ni v interesu države, da bi te ugodnosti uživali še drugi. Ta interes države in drž. blagajne bi moral biti za vse drž. nameščence zakon in zato prepuščamo objektivni javnosti, kako se naj kvalificira postopanje drž. nameščencev, ki ta interes države ne spoštujejo. Da ima nabavljalna zadruga več članov in s tem več prometa, pač ne bi smelo pri nobeni uradniški na-bavljalni zadrugi vplivati tako, da
Z našimi uredbami je vedno križ, ker so sestavljene preveč na hitro roko. Zato so njih določila vedno nejasna, a tudi popolnoma neuporabna, da šele z raznimi spremembami in dopolnitvami ter tolmačenji postanejo uporabne za izvajanje. Tako je tudi z uredbo o invalidih. Odstavek 1. čl. 33. te uredbe govori, da morajo vsa državna ter od države subvencionirana podjetja namestiti 10 °/o svojih nameščencev iz vrst invalidov. Pri stilizaciji te določbe pa se je napravila napaka, da je beseda »podjetja« enkrat preveč uporabljena in da je zato mogla dobiti tudi smisel, kakor da bi morala tudi vsa zasebna podjetja nastavljati invalide. To pa nikakor ni res in taka določba je tudi nemogoča, ker bi bila popolnoma protiustavna.
Toda pri nas so vedno ljudje, ki so bolj papeški od papeža in
prezira državni interes. In pre^ žira ga, kadar dopušča, da privt« legije teh zadrug uživajo tudi ose* be, ki te pravice nikakor nimajo.
Hujskanje proti davkoplačevalcem
Pa še v enem oziru moramoi nekaterim članom nabavljalnih zadrug težko zameriti. Nobene pra* vice nima niti en od davkoplačevalcev plačan nameščenec, da bi prezirljivo ali celo liujskarsko govoril o davkoplačevalcih, ki znašajo skupaj denar za njih plače.
Do grla siti smo že teh praznili fraz o velikanski zaslugi zadrug, ker da izločajo profit raznih posrednikov. Pri tem se govore le fraze v tonu, kakor da so ti posredniki pravi izkoriščevalci ljudstva, ki izmozgavajo uboge potrošnike in ki spravljajo neizmerne profite v svoj žep. Z vso odločnostjo odrekamo drž. nameščencem, da v tem tonu govore o trgovcih, ki so dobri davkoplačevalci in brez katerih bi drž. nameščenci ne mogli imeti niti sedanjih plač. Zato sc naj te žaljive in vse prej ko pametne fraze že enkrat nehajo, ker so za davkoplačevalce žaljive in za drž. nameščence absolutno neprimerne.
S temi hujskarijami proti trgovstvu zagovorniki zadružnih privilegijev samo še silijo trgovstvo k še bolj energičnemu boju proti tem privilegijem. Ce je to njih cilj, prosto jim! Zapomnijo pa naj si, da ne živimo več v dobi, ki bi bili privilegiji priljubljeni, ker danes velja načelo, da je pravica za vse enaka, a tudi dolžnosti za vse enake. Ne gre, da bo nekdo prost bremen, ki jih drug mora plačevati in zato bodo morali pasti tudi privilegiji nabavljalnih zadrug, in to tem prej, ker so to postala že milijonska podjetja, ki so se že silno oddaljila od zadružnih idealov. Kako se la oddaljitev od zadružnih idealov kaže tudi v poslovanju zadrug, o tem pričajo razni občni zbori zadrug.
Ne pozna naša ustava dvoje vrst državljanov, privilegirane in ncprivitcgiranc in zato morajo pasti tudi privilegiji nabavljalnih zadrug!
tako se je zgodilo, da je neki biro-» krat tudi tako napačno tolmačil uredbo in zahteval, da mora vsako zasebno podjetje nastaviti 10"/« invalidov. To njegovo stališče je nato na tožbo zasebnega podjetja sodišče v Novem Sadu ovrglo, ker zasebna podjetja te dolžnosti nimajo.
Ker nikakor ni izključeno, da bi se tudi pri nas zahotelo komu po napačnem tolmačenju invalidske uredbe, opozarjamo, da je zahteva, da bi tudi zasebna podjetja morala nastavljati invalide, absolutno protiustavna. Nobena uredba pa ne more spreminjati ustave in zato tudi ne more nobena uredba zahtevati nekaj, kar je v nasprotju z ustavo.
Prvi odstavek čl. 23. ustave pa pravi dobesedno:	»Priznava »e
svoboda dela in svoboda sklepati pogodbe v gospodarskih odnoša-jih.c
Privilegirano
Nedopustne krivke davkoplačevalcem
Napačno tolmačenje invalidske
Zasebna podietia niso zavezana nastavljati invalidov
S tem je zadosti jasno poveda-p*o, da se nobeno zasebno podjetje In e more siliti, da nastavi tega ali ionega nameščenca. Vsako podjetje svobodno sklepa pogodbe s komur Koče. In drugače tudi biti ne more, ker bi nastala prava anarhija. Lepe razmere bi doživeli, če bi smel vsak podjetju poljubno diktirati, koga nastavi ali koga ne. Kar naenkrat bi doživeli, če bi to nemogoče obveljalo, da bi se še v zasebnih podjetjih menjali po vsakih volitvah nameščenci kakor v državnih. Samo da bi bile v zasebnih podjetij posledice še neprimerno hujše, ker bi v tem primeru cela vrsta podjetij morala ustaviti vsako delo.
Tisti, ki so se izmislili to goro-stasno tolmačenje, naj si samo zamislijo, kakšne bi bile praktične posledice takšnega tolmačenja. Ali res mislijo, da bi podjetniki, ki tvegajo svoj denar v podjetja, trpeli diktat, da nastavljajo ljudi, ki za delo niso sposobni? Tisti, ki daje delo in ki plačuje nameščence, naj bi ne imel pravice, da naslavlja ljudi po svoji voljiI Kdo pa bi še hotel biti podjetniki Že itak ni pri nas podjetnost
Izvoz fesa v frantiio in Alžir
Cene na trancoskem trgu
Zaradi napete mednarodne politične situacije vlada na francoskem lesnem trgu še nadalje precejšen zastoj. Francoska proizvodnja, ki je svojo proizvodnjo prilagodila jugoslovanskim in romunskim sortimenlom, more v znatni meri kriti potrebe trga ter bo zato sedanji zastoj trajal še
nadalje, če ne pride do preobrata v mednarodni politični situaciji. Zadostuje, če navedemo, da je stavbena delavnost sedaj za 80*/« manjša ko prej.
Cene, ki so jih nudile (vse cif francoska sredozemska luka) velike izvoziiiške firme so bile v začetku tega meseca naslednje:
deske:
4 m dolge, 12
za jugoslovanski les:
Razred j A«
Razred »B«
18-24—32-38-48 12 m	16 mm
sh 73/—	69/—
sh 61/—	58/—
12—18—24 m,
4 m sh 56'—
-54 mm, 19 cm in več 24 mm in več
tombante coffrage madrierji, bastingsi in ševroni
3—8 m, povprečno 5 m 8 :33—10 m
66/-56/-10—17 cm 3—3'75 m 50 — sh 49’-
za m3 za m 3
za m3 za m3
ralo priti do‘ skoka cen, ker so zaloge francoske majhne ter francoske žage ne bi mogle zadovoljiti povečanim potrebam.
pustno, da se za več takšnih pošiljk zahteva eno samo potrdilo.
sh 54'— za m3 sh 61'— za m3 sh 53'— za m3
paulres	6—12	m
Od teh cen	se	odbije	60	fran-lzadnje trgovinske pogodbe s Fran-
velika. Če	pa	se bodo	nadlegovali	|kov	carinskega	ristorna	v	smislu	[cijo.
podjetniki	še	s	takimi	nemogoči-
mi tolmačenji, bo ta še bolj padla.
Komu v korist? Zato pa ne uslvar jajte težav, kjer teh treba ni!
Za romunski les: deske:
[normalne 4 m, 12, 13, 24, 32, 38, 48 mm, 19 cm in več sh 16 za m3
tombante istih debelin, 17 cm in več 4'50— 6m
3—3'50 m
podnormalne istih debelin, 19 era in več:
4 m
4\50—6 m 3 & 3'50 m
V torek je bil slovesno otvor- L	12_18	in	24	mm,	10-12	in	15	cm:
n lniffK ia9ikri nntr ok nn svft- !
Otvoritev jugoslovanskega oddelka na new-yorški razstavi
■jen jugoslovanski odd~lek na svetovni razstavi •• New Yorku. Slavnostni otvm-it-i je prisostvovalo nad 'isoč oseb, med katerimi je bilo mnogo naših ameriških izseljencev. Fot prvi je govoril za stopnik federalne vlade in new-yorški župan La Guardia, .ki je govoril v našem jeziku. Tega se je naučil kot ameriški konzul na Sušaku. V svojem govoru je opominjal Jugoslovane, da otvranijo svoje edinstvo ter zaključil svoji"”" govor z besedami: »Ljubite se med seboj kot bralje in ves svet vas bo ljubil.«
V imenu jugoslovanske vlade je govoril naš ameriški poslanik Fotič, ki je med drugim prečital pismo našega velikega iznajditelja Nikole Tesle. V pisnnt izraža Nikola Tesla svoje obžalovanje ker se zaradi bolezni ne more udeležiti otvoritve. Svoje pismo zaključuje z besedami: Živio pred sednik Roosevelt! Živio Nj. Vel. kralj Peter II. Živio knez-namest-nik Pavle! Na mnoga leta! Vaš
4 m
3 in 3'50
podnormalne 12—18 in 24 mm, 10—12—15 cm:
4 m 6 m brez 4 m
sh 60’-sli 54‘-
sh 53'-sh 51’-sh 46'-
sb 54’-sh 46'-
za m3 za m3
za m3 za m3 za m*
za m* za m3
3-
sh 46'— za m3 šh 44'— za m3
Madrierji, bastingsi in ševroni I/IJ/III/IV brez trohnobe in razpok 73 X 220 mm ali 75 X 220 mm 60 X 180 mm
47/73 mm:
Za francoski les so cene naslednje: franko vagon 8avoia:
tombante 4 m, 24 mm, 17 cm in več
madrierji I/IV.
franko vagon ali kamion Marseille: madrierji, bastingsi, ševroni 3—8 m deske tombante I/II/11I 4 m
17—40 cm 24 111111	frankov	550'—
48 mm	frankov	580'—
12 mm	frankov	650'—
3—6'66 m 7—8 m
46 X 68 mm sh 50'— za m3 sli 54'— za m3
fr.
510 za m3
410 za m 3 400 za m3
fr. 415/420 za m3
10—16 cm 500'— za m3 500'— za m3 500'— za m3
Franko Pariz se gibljejo cene med 430—460 frankov za m3.
Poljski les, fr. vagon Gdansk, se prodaja po ceni:
zlotov 65—70 stroški nakladanja zlotov 2'50.
Nikola Tesla.	I	skupno	po 72'20 zlotov ali 510 fr.
Po govorih se je izvajal kon- \ m Gdansk lr. luUa	m fr.
prevoz
carina in uvozno dovoljenje 95 fr. tranzitni stroški	25	fr.
prevoz Ruan—Pariz	36	fr.
cene franko Pariz za m3 752 fr.
Treba pa je upoštevati, da je bila z zadnjim finančnim sporazumom s Poljsko omogočena zasebna kompenzacija, ki je bita izročena v izvrševanje poljski ustanovi »Zahan«. Zato se bodo lob cene poljskega lesa znižale za 18
zaietkom meseca junija! k 200/.: Razlika v Cem med na-
“	'šini in poljskim lesom torej 111
velika, pri tem pa je treba računati še s tem, da se v Franciji poljski les bolj ceni ko naš.
i certni del programa, nakar je ipriredil poslanik Fotic zakusko, i:ki je trajala v najboljšem razpoloženju globoko v noč
HOTEL SLONI
seodne
munskega in jugoslovanskega lesa. Francija prodaja svoj les Tran-ko obala Alžir, dočim se za naš in romunski les zahtevajo cene cif. Da bi se izračunala pariteta s francoskimi cenami, se morajo našin in romunskih cif cenam prišteti carina in stroški razkladanja v Alžiru. Ti stroški znašajo za madrierje, bastingse in ševrone po 105 frankov, za deske pa 127 frankov. (Razkladalni stroški za oba sortimenta znašajo po 40 frankov za tono.)
Gospodinje — matere
ako ste se namenile nabaviti sebi ali svojim hčerkam nove poletne obleke, počakajte na razstavo slovanskih vezenin, ki bo na velesej mu v paviljonu »K« od 3. do 12. junija Razstavo pripravljata Sploš
V	1	JI__I« *7«iAr»n gQ.
I Stanje na alžirskem lesnem trgu
»Ugir« je pred kratkim objavil [svoj cenik za romunski les ter so 'no žensko društvo in Zveza^ go- h^cene ^nekolHm nižje, od jepodinj v Ljubljam. Na DJ^J b?Bte	^	carhlskpRa ristorna,
spoznale nas puav okus;	‘morejo Romuni zaradi ugodnega
Sle ali si same omislile po ™ obračunskega tečaja romunske Naštetih lepih in privlačnih zgledih, rodne banke, k. ga ona uporab Z-st- nosr3 d,n, na narodno bit £	ugodnega finančnega
se naslanjajočim okusom ne bomo sp?razumaJ® r rancij , nikoli zašle v smešnost, ki jo iz- dr,ere po 50 šd.ngov cif, ,dourn ,e zove vsaka pretirana modna uo- odgovarjajoča jugoslovanska cena vost. Z vzgojo lastnega narodnega o4/6 cif. okusa bomo dvignile svojo narod-1 Konkurenca francoskega lesa je no zavest, naši zemlji pa dale elo-1vedno močna, ker francoski lesne vanski značaj.	Iplara carine ter je cenejši od ro-
Stanje na trgu s trdim lesom
Tu je stanje še težje. Potrošnja lesa za izdelavo pohištva in luksuznih lesnih izdelkov je skoraj popolnoma prenehala. Zato more francoska proizvodnja kriti domače potrebe. Poleg tega je francoski hrast neprimerno cenejši ter notira franko vagon Pariz z ozirom na izvor in proizvodnjo:
četrtinke I. choix 25/27 mm frankov 1400 do 1500 za m3 dosse I. choix Ir. 1200—1300 za m3
Francoske žage so zboljšale svojo proizvodnjo s postavitvijo sušilnic in dobavljajo sedaj les pri meroma dobre kakovosti, lo se je zgodilo zaradi skoka cen za slavonsko hrastovino po devalvaciji francoskega franka. V sedanjih okoliščinah se nikakor ne more napovedati, če se bodo mogle se danje nizke francoske cene olira niti. Ce pa bi sedanji zastoj > kupčiji trajal še nadalje, potem ni izključen niti ponoven padec cen Ce bi se pa posli poživili, bi mo
Opozorilo izvoznikom
Francoski medstrokovni odbor še ni razdelil jugoslovanskih kontingentov za tekoče polletje ter jih najbrže ne bo razdelil niti do konca tega meseca, ker so bili predpisi v zvezi s postopkom z uvoznimi dovoljenji objavljeni šele 23. aprila.
Opazilo se je, da se jugoslovanski uvozniki pogajajo s francoskimi uvozniki glede obračunavanja ter dodelitve carinskega ristorna ter da so bili o tem izdani zelo različni sklepi. Takšno postopanje jugoslovanskih izvoznikov je popolnoma napačno. Jugoslovanski izvoznik bi moral samo izračunati svojo prodajno ceno, upoštevajoč pri teni izvozno premijo, nikakor pa se ne bi smel pogajati s francoskim uvoznikom glede razdelitve carinskega ristorna. Ta ristor-no sploh ni dan našemu izvozniku, temveč naši državi ter se sploh ne tiče odnošajev med uvoznikom in izvoznikom. Za jugoslovanskega izvoznika obstoji samo premija, ki mu jo izplačuje jugoslovanska država in ki jo uporablja izvoznik, da more svoje prodajne cene. nastaviti tako, da doseže potrebno rentabilnost in da je pri tem na francoskem trgu konkurenčen.
Doge
Izvozniki se opozarjajo, da se v Franciji carinijo samo rezane doge po car. post. 128. bis fran coske car. tar., na katero se nanaša pogodba o car. ristormi. Čepone doge rMerrains« ko tudi rezane doge iz kostanja se carinijo po car. tar. 130. in kot takšne nimajo pravice na ugodnostiii izvoz.
Cene in opis blaga
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine se toži, da je prejel nekatere prijave brez navedbe cen ali s popolnoma nezadostno označbo. Opis blaga je bil splošen brez bližnje označbe vrste lesa, razreda in dimenzije blaga. Te pomanjkljivosti znatno otežkočujejo izkoriščanje preferencialov ter je absolutno potrebno, da se pošilja-o popolni, jasni in natančni podatki. Izvozniki, ki se ne bi po tem ravnali, tvegajo, da ne dobe potrdil in da bodo imeli zaradi tega škodo.
Postopne dobave
Izvozniki morajo za vsako pošiljko blaga, ki gre čez mejo in se posebej carini, zahtevati posebno potrdilo o izvozu. Ni do-
Naknadno izdajanje potrdil
Za prvi čas je dajal Zavod našim izvoznikom potrdila tudi za one pošiljke lesa, ki so bile poslane že prej, vendar pa po dne 1. aprilu 1939 v Francijo in Alžir. Zavod je s tem hotel omogočiti izvoznikom, da dobe tudi za te pošiljke premijo. Zavod opozarja, da v bodoče ne bo več dajal potrdil za že odposlane pošiljke in si morajo izvozniki brezpogojno nabaviti potrdilo še pred odpremo blaga.
Potrdila francoskih carinarnic
Ker so naši izvozniki izrekli Zavodu bojazen, da bi se mogli smatrati franeoski uvozni dokumenti kot vrednostni papirji ter bi se mogel za nje zahtevati od naših izvoznikov ekvivalent, svetuje Zavod vsem, da si skušajo priskrbeti la dokument po svojih špediterjih in agentih v Franciji. Zavod proučuje možnost, da bodo francoske oblasti dostavljale te dokumente direktno njemu, kakor so to zahtevali naši izvozniki.
Potrjene fakture
Nekateri izvozniki so se bali, da bi mogli francoski uvozniki delati težave pri potrjevanju faktur. Teh težkoč se ni bati, ker bo francoski uvoznik v vsakem primeru obvestil našega izvoznika, da je blago v redu prejel in bi zato takšne težkoče med poslovnimi prijatelji ne smele biti. Naravno pa je, da morejo doživeti naši izvozniki razne neprijetnosti, bi se spuščali s francoskimi
ce
uvozniki v pogajanja zaradi razdelitve carinskega ristorna.
Velika je potreba, da se naš les izvaža v Francijo in zato Zavod apelira na vse izvoznike, da se čim bolj potrudijo, da bo izvoz v Francijo kljub trenutnim tež-kočam živahen. Zato je potrebno, da so naši izvozniki v živem stiku franc, uvozniki in da skušajo skleniti kupčije, čeprav v sedanjem trenutku ne bi dosegli posebnih dobičkov.
Pisarna za informacije
Na iniciativo francoske vlade so ustanovili zainteresirani francoski krogi informativno pisarno, ki naj informira zainteresirane pridobitnike, kako bi dosegli čim boljše pogoje za plasiranje svojega blaga na francoskem trgu. — Enako pisarno bo ustanovil tudi Zavod v Beogradu.
Izvozniki naj poročajo Zavodu o vseh svojih izkušnjah v trgovini s Francijo.
Primerjava sedanjih cen
pri prihodu na obrežje Alžira za jugoslovanski, romunski in iran-
coski
madrierji-batings cif carina in razkladanje ševroni cif .... carina in razkladanje deske:
24 mm tombante cif . carina in razkladanje 18 mm tombante cif . carina in razkladanje 12 mm tombante cif . carina in razkladanje 24 mm četrtinke cif . carina in razkladanje 18 mm četrtinke cif . carina in razkladanje 12 mm četrtinke cif . carina in razkladanje deske - jamski les cif carina in razkladanje
frankov	jmgoslov.	romunski	frajicoeki
477'90 105—	582-90	547'50	5 lO-
477-90 105'—	582'90	556-35	SI 0—
584— 127*—	71110	71110	665—
610-65 127'—	73765	737-65	695 —
64605 127'—	773 05	77305	730-—
495-60 127 —	622-60	62260	565—
513-50 127 —	64050	640-50	595-—
539-85 127'—	666-85	675-70	630—
433'65 127’—	560-65	551'80	480 —
LIKCri
Horny
vodeča
znamka
Politične vesti
Obini zbor Centrale
industriiskih korporadi
Turčija in Sovjetska Rusija pod- V sredo je bil v Beogradu obč-pirata bolgarsko zahtevo, da vrne l„j zfoor Zveze industrijskih kor-Romunija »obrud/.o Bolgai^i Ena- .a(:ij katerega so se udeležili ko podpirata obe državi bolgarsko! j p .
zahtevo da odstopi Grčija Bolga-I tudi fin. nun. dr. Djunfie, kine-riji ozek pas do Egejskega morja, I tijski minister Nikola Iteslie, ki
da dobi Bolgarija potrebno zvezo z je zastopal tudi trgovinskega mi-
nistra ter minister za soc. politiko Kajakovič. Navzočnost treh mi-
Bolgarije pa podpira tudi Nemčija, ki skuša na vsak način pridobiti | Bolgarijo za svojo politiko.
Jugoslovanski poslanik dr. Subotič se je sestal v Ženevi z britanskim zunanjim ministrom Halifa-xom in s francoskim zun. ministrom Bonnetom. Iz Ženeve je odpotoval v London.
Na seji britanske spodnje zbornice je izjavil ministrski predsed-
nistrov se je tolmačila kot dokaz, da posveča vlada napredku industrije največjo važnost.
Pred občnim zborom je bil interni sestanek industrialcev, na katerem so bili določeni novi člani uprave. Zato je bil izvoljen za
nik Chamberlain, da se je v Ženevi I predsednika beograjski župan Vla-
sestal zun. minister Halifax z zastopnikom sovjetske Rusije in francoskim zunanjim ministrom in da so bila v teh razgovorih razči ščena zelo važna vprašanja. Upa, da bo sporazum kmalu dosežen, ker je treba rešiti le še nekaj točk, ki pa ne pomenijo posebnih težkoč. Ne zdi pa se mu verjetno, da bo sporazum dosežen že pred binkoštnimi prazniki.
Francoski posredovalni predlog ima naslednjo vsebino: 1. Anglija Francija in Sovjetska Rusija si jamčijo v primeru neposrednega napada medsebojno pomoč, ki bi bila avtomatična. 2. Rusija jamči tudi za poljske in romunske meje. 3. Francija in Anglija, ki enako jamčita za meje Poljske in Romunije, prideta Rusiji avtomatično v pomoč, če bi se Rusija zaradi pomoči Poljski ali Romuniji za pletla s katero drugo državo v voj no. 4. Po podpisu teh jamstev jam čita Francija .in Anglija tudi za nedotakljivost baltiških držav 5 Po podpisu te pogodbe se takoj začno posvetovanja med generalni mi štabi vseh treh držav.
O vsebini in obsegu pogodbe Rusijo objavljajo listi nove podrobnosti. Tako poročajo nekateri li sti, da bi stopilo poroštvo za meje v veljavo šele potem, ko bi se vsaka napadena država sama najprej uprla napadalcu. Nadalje poročajo, da velja jamstvo za vse države, ra-
da Ilič, za podpredsednika pa Avgust Praprotnik ir, Ljubljane, Djoka Djundjcrski iz Novega Sada, dr. Milan Ulmanski iz Sarajeva in Toma Maksimovič iz Osijeka.
Po pozdravnih brzojavkah je imel daljši govor novi predsednik Ilič, ki je med drugim dejal:
I)a se doseže čimbolj racionalni gospodarski razvoj države, se je že večkrat poudarjala potreba po določitvi gospodarskega programa, po katerem bi se delalo v naši državi. Ta točka je postavljena tudi na dnevni red današnjega zbora. Ker pa določitev takega programa nikakor ni lahka stvar, predlaga, da se izvoli odbor, ki naj podrobno prouči vse to vprašanje in predloži konkretne predloge.
Čeprav smo pretežno agrarna država, je vendar postala industrija že važen činitelj v našem narodnem gospodarstvu. Njen nadaljnji razvoj je nujno potreben tudi zato, da se more zaposliti presežek kmetijskega prebivalstva. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da so tudi agrarni krogi mnenja,
rastlinskih vlaken, da bi bila industrija čim bolj neodvisna pri nabavi surovin od tujine.
Po govoru predsednika Iliča je govoril glavni tajnik Djoka Cur-iin o industrijskem in gospodarskem programu, ki ga potrebuje naša država. Nato je povzel besedo
finančni minister dr. Djuričič,
ki je najprej z največjim priznanjem govoril o delu Centrale, zlasti pa o referatu glavnega tajnika Curčina, v katerem vidi reproduciran del vladnega programa. Nato pa je nadaljeval. Jasno je, da niti država niti Centrala ne moreta odobriti, da bi zasebna iniciativa v sedanjih težkih časih delala eksperimente, ker gotovi interesi vežejo tudi industrijo. Zato je potrebno izdelati sistem racionalizacije proizvodnje, ki bi uspešno rešil vprašanje zasebne iniciative, istočasno pa tudi vprašanje gospodarske državne pou-tike. Konture takšnega sistema so v referatu glavnega tajnika Curčina ■ čno podane. Nato se je dotaknil finančni minister raznih kritik ter med drugim omenil tudi kritiko o delovanju Narodne banke. Naglasil je, da je pri presojanju dela Narodne banke treba upoštevati tudi naš zemljepisni položaj in našo gospodarsko povezanost s totalitarnimi drža-
zen za onih devetih držav, ki so to Ida je industrializacija države po-
jamstvo direktno odklonile.
Angleško-francosko-ruska zveza bo sklenjena ge ta teden, najkas-neie pa prihodnji teden, ker je angleška vlada sprejela francoske Posredovalne predloge. Sedaj izdelujejo strokovnjaki besedilo nove zavezniške pogodbe. Govori se, da odpotuje angleški vojni minister v Moskvo, da stopi v neposreden stik s sovjetskimi vojaškimi poveljniki.
Poljski zun. minister Beck je
trebna, ker se bo s tem povečalo tudi število domačih potrošnikov agrarnih proizvodov.
l)a je potrebna industrializacija države pa dokazuje tudi naša trg. bilanca. Uvažamo na leto 60—70% gotovega blaga, dočim izvažamo do 90®/t> vsega našega blaga v nepredelanem in polpre-delanem stanju. Ker je trgovinska
imel prvi daljši razgovor z novim I bilanca tudi najvažnejši faktor za
vami ter z drugimi državami. Ne sme se tudi pozabiti, da je naša trgovinska bilanca letos močno pasivna. Zato moramo gledali nato, da čim bolj izkoriščamo svoje surovine ter dvignemo kakovost svojih izdelkov. Ne smemo pa napraviti te napake, da bi zašli v pretirano veliko avtarkijo.
Nato je govoril kmetijski minister Bošlič, ki je med drugim | dejal, da se ni treba bati, da bi j prišel v nasprotje, ker istočasno zastopa tudi trgovinskega ministra. Danes je namreč nastal taksen položaj, da vnovčenje kmetijskih proizvodov ne vodi kine-; tijski minister in izvoza teh proizvodov ne trgovinski minister, temveč o vsem tem odloča finančni minister. Pa niti la ne more voditi svoje politike tako, kakor bi hotel, ker je vezan po raznih omejitvah ter nekih novih pojmo-; vanjili. Pri nas so težkoče tako v kmetijstvu, ko v trgovini in industriji. Naše kmetijstvo ni zadostno intenzivno in ker ni zadosti rentabilno, moramo pomagati kmetovalcem z raznimi premijami, da e poveča proizvodnja industrijskih rastlin. Ravno take moramo na vsakem koraku pomagati tudi naši industriji. Izjavlja, da bo vlada še nadalje podpirala industrijo, ker se zaveda njene važnosti.
Sledil je referat dr. živadino-viča o socialnem zavarovanju, o katerem smo že poročali. Referatu
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
9. Da se olajša poslovanje, morejo pooblaščeni zavodi otvarjati posebne račune v kronah pri NB pri teritorialno pristojnih bančnih sedežih, iu sicer po naslednjih pogojih.
a) Pooblaščeni zavodi morejo, a ne morajo, otvarjati posebne račune pri N3. Zavodom, ki teh ne bodo imeli, se bodo dostavljali klirinški čeki. Zaostanke neizkoriščenih zneskov se bodo izdajali tudi čeki.
b) Seznam podpisov pooblaščenih oseb morajo poslati podružnici NB, pri kateri se hoče odpreti tekoči račun.
c) Pooblaščenim zavodom, ki bodo imeli račune v kronah, NB ne bo z n'V., izdajala čeke v breme njih terjatev po teh računih.
č) Prošnje za otvarjanje računov morajo zavodi vložiti pri te*
je sledila živahna debata, nakar, ntorialno pristojnih sedežih NB,
je poročal dr. Gregorič o finančnih vprašanjih. Nato je bila skup-j ščina zaključena.
Zasebni	kliring
in Moravsko
Navodila Narodne banke
sovjetskim veleposlanikom v Varšavi Karanovom. Razgovor je bil zelo prijateljski. Poljska je pri pravljena brez vseh rezerv sodelovati z Rusijo za ohranitev evropskega miru. Poudarja se še posebej, da Poljska nima nikakih vzro
k»v, da bi delala ovire trozvezni.	.	„	,,	...
Pogodbi med Anglijo, Francijo in I samo v toliko, v kolikor so v dr-
našo plačilno bilanco, je tudi iz tega razloga industrializacija države potrebna. Nismo pa seveda zato, da bi se Jugoslavija spre-| menila iz agrarne v industrijsko državo. Smo za industrializacijo
Rusijo, ker ta pogajanja ne more jo škodovati Poljski. Enako stališče je zavzela tudi Romunija.
V Kremlju se je sestal sovjetski parlament, s posebnim zanimanjem pričakuje svet govor Molotova o politični situaciji.
V nemških in italijanskih političnih krogih komentirajo zelo neugodno izjavi angleškega in francoskega zunanjega ministra. Pravijo da ti izjavi dokazujeta, da se °bkoljevalna politika proti državam osi nadaljuje. S tem je bilo •ktklonjeno zadnje povabilo totalitarnih držav, da se sporazumno rešijo vsa vprašanja. Zaradi nadaljevanja obkoljevalne politike da
je evropski položaj znova po slabšal. Države asi Rim-Berlin bo do odgovorile na te nove obkoljevalne poskuse.
Švicarski list »N. Zuricher Zei-tung« piše, da je v nemško-itali janski zvezni pogodbi posebno ne 6., ki govori o prijatelj skih državah. List dostavlja k tej pripombi, da je zun. minister von Ribbentrop v svojem govoru naglasil, da tvori novi blok ogromno skupnost 300 milijonov ljudi. Ker imata Italija in Nemčija s Slovaško, Albanijo in italijanskimi kolonijami le 150 milijonov ljudi, se more dobiti nadaljnjih 150 milijonov ljudi le, če se prišteje k te-lnn bloku poleg Japonske, Španije ln Mandžurije, ki so že združene Y „ Protikominterni, še nekatere južnoevropske države.
Sovjetska vlada je zahtevala, da se utrditev Alandskih otokov odhodi.
Svet Zveze narodov je sklenil, da se statut mesta Gdanska ne sme spremeniti.
Parlamentarne volitve v Angliji bodo razpisane, kakor poročajo nekateri angleški listi v jeseni 1939.
Stalna vojska Španije bo v mirnem času štela 300.000 mož.
žavi zanjo ugodni pogoji, t. j. surovine, delovna sila, pogonska sila ter dokler se ne doseže ravnovesje med industrijskimi izdelki in agrarnimi proizvodi.
Kar se tiče socialnih dajatev pripominja predsednik Ilič, da industrija nikdar ni bila proti socialnim ustanovam, temveč je zahtevala samo to, da se socialni ukrepi izdajajo samo v mejah, ki jih industrija more prenesti, in da ne bi vplivali ti neugodno na proces proizvodnje.
Nato je govoril o devizni politiki ter naglasil potrebo, da dobi industrija devize, ki jih za nabavo surovin potrebuje. Delati pa je treba tudi na to, da se poveča proizvodnja lanu, konoplje in
Ljubljanski
velesejem
od 3. do 12. junija 1939.
45.
raestovna
prireditev
600 razstavljalcev iz 12 držav. Naj-raznovrstnejše blago. Posebne razstave: Pohištvo. Avtomobili. Narodne vezenine.
ColoviCnu voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško Izkaznico za din 2*—. Žrebanje vatopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000-—
Narodna banka je objavila komunike, da se mora bodoči plačilni promet s Češko in Moravsko vršiti po zasebnem kiiringu. Na podlagi tega bo izdajala NB našim izvoznikom klirinške čeke za njih terjatve na Češkem in Moravskem. Ti čeki bodo potrdilo za plačane zneske. Zasebni kliring s Ceško-Moravsko začne funkcionirati 25. maja. Imel bo trajnejši značaj ter bo veljal vsaj eno leto, razen seveda, če spet ne pride do nepredvidenih dogodkov.
Na predlog NB je izdal finančni minister pooblaščenim zavodom naslednja navodila glede zasebnega kliringa s Ceško-Moravsko:
1. Pooblašča se NB, da izdaja klirinške čeke, s katerim se potrjuje plačilo zneska pri Zemski banki v Pragi v korist dotičnega jugoslov. koristnika. Ti klirinški čeki se morejo realizirati edino
prodajo na borzi za plačila v eško-inoravskent protektoratu.
2. Uvozniki blaga, ki je uvoženo iz protektorata, se morejo raz-dolžiti svojim češkim upnikom s 100 odstotnim* nakupi na borzi po pooblavy,enih zavodih terjatev. ki izvirajo iz nakupov v pro-
ratu ali ev. po drugih neblagovnih osnovah, toda le proti dovoljenj« NB.
3. Pooblašča se NB, da izda potrebna ’ vodi i za izvajanje teh transakcij v plačilnem prometu s protektoratom.
banke
nato izdala
Navodila Nar.
Narodna banka je naslednja navodila:
1. Začenši z 22. majem bo začela izdaj? M NB za krone, plačali p.-i Zimski banki v Pragi klirinške čeke, ki bodo služili kot potrdilo o plačanih zneskih. Izvozniki bodo mogli realizirati te čeke samo s prodajo na borzi po pooblaščenih zavodilv za plačila v Ceško-Moravski v smislu deviznih predpisov.
2. Klirinški ček se prenese z žirom. Ce se glasi ček na več imen (n. pr. na banko za račun izvoznikov), se more prenesti s
skupnim indosmanom vseh koristnikov, ki so navedeni v označbi naslovljencev čeka.
%
3. Pri plačilu uvoženega blaga iz protektorata se mora razlikovati stari uvoz od novega. Kot star uvoz se razume ves uvoz v našo državo z navedenega ozemlja pred 12. oktobrom 1936., ki se mora plačati: s 50% vplačilom po pooblaščenih zavodih na stari zbiralni račun po tečaju din 180,14158 za 100 Kč, drugih 50% pa z nakupom klirinških čekov po pooblaščenih zavodih na domačih borzah.
Ves bodoči uvoz ko tudi uvoženo blago do 12. oktobra 1936. se more v celoti plačati z nakupi klirinških čekov po privatnem kliringu na borzi. Borzni zaključki veljajo kot dovoljenja NB za kompenzacijo.
4. Da se olajša poslovanje, se dovoljuje terminska trgovina na borzi s klirinškimi čeki na krone. Rok termina sme biti največ tri mesece.
5. Vsa neblagovna plačila se morejo prav tako plačali z nakupi klirinških čekov na borzi, toda na podlagi predhodno nabavljenih pismenih dovoljenj NB.
6. Posredovanje med izvozniki in uvozniki morejo opravljati samo pooblaščeni zavodi za poslovanje z devizami in valutami (ll)r ki tudi izvršujejo zaključke na borzi.
7. Opravičba obveznosti po iz-vozniških potrdilih, izkoriščenih za izvoz blaga iz Ceške-Moravske, se izvršuje s spremnimi pismi NB o dostavi klirinških čekov s klavzulo v tem smislu ter borznimi zaključnicami (številka, datum).
8. Provizije se plačujejo na isti način kakor po kliringu z Nemčijo, t. j. 2'5% od uvoznika (od zneska, ki se plača na zbiralni račun ko tudi od vrednosti kupljenih klirinških čekov po borznem tečaju) in 2'5% od izvoznika (za vrednost prodanega klirinškega čeka). Minimalna provizija je 50 din.
ki morajo o svojem sklepu obvestiti prosilce.
d) Vsak pooblaščeni zavod, ki kupi za račun svojih komitentov na borzi klirinški čeke na krone, jih more pravilno žirirane dostaviti NB z nalogom, da se znesek odobri njegovemu posebnemu računu čekovnih kron.
e) Ti računi se bodo dotirali tudi z ostanki čekov na krone, ki jih bodo pooblaščeni zavodi dostavljali Nar. banki zaradi likvidacije posameznih izplačil koristnikom iz protektorata. Čeki na krone, ki se pošiljajo NB v korist računa pooblaščenega zavoda pri NB, se morajo vedno izvesti po borzi.
f) S svojimi terjatvami po teh računih smejo zavodi razpolagati samo za izplačila v Ceško-Morav-ski v smislu deviznih predpisov ter na podlagi seznamov, ki se morajo dopolnjevati in dostavljati NB na dosedanjih obrazcih ter na isti način ko dosedaj. Ti seznami se morajo posebej izpolnjevati za plačilo obveznosti za uvoz pred 12. oktobrom 1936. ter morajo imeti na gornjem desnem vogalu napisano: >stari uvoz 50 in 50 od sto« s posebnimi seznami za pla-čanje obveznosti po navedenem datumu z označbo: »Novi uvoz 100 od sto.« Terjatve po teh računih se morajo likvidirati v roku 15 dni. Ta rok velja tudi za realizacijo klirinških čekov.
g) V vseh drugih primerih, v katerih prejme NB od Zemske banke obvestilo o zneskih.
g) V vseh drugih primerih, v katerih bo v nalogih, ki jih prej-* me NB od Zemske banke v Pragi, označeno, da je znesek v kronah plačan, oz. da se more plačilo izvršiti po pooblaščenem zavodu v korist izvoznika ter za primer, da ima dotični pooblaščen ni zavod kronski račun pri NB, se ne bodo izdajali klirinški čeki na krone, temveč se bodo zneski potrjevali v računih dotienih zavodov. O potrjevanju kronskih računov, bodisi da se izvršujejo pri bančni centrali ali podružnici, bo NB obvestila pooblaščeni zavod ter mu tud! sporočila ime domače firme, v katere korist je, bilo izvršeno plačilo z označbo potrebne izjave za opravičbo.
i) V kolikor bi realni posli zahtevali, je dovoljeno virmiranje z računi čekovnih kron z računi enega zavoda na isto takšen račun drugega pooblaščenega voda.
za-
Izdajanje dovoljenj za uvoz surovin v 3. tromesečju
Na zahtevo uvoznikov surovin iz neklirinških držav, da se namreč domačim industrijskim podjetjem zagotove pravočasno potrebne surovine, ki se uvažajo iz čezmorskih držav, je uvozni odbor pri Narodni banki sklenil, da že sedaj izdaja dovoljenja za uvoz surovin v breme 3. letošnjega tromesečja. Zato poziva uvozni odbor vse zainteresirane uvoznike, ki so že izkoristili svoje kontingente za 1. polletje, da vlože prošnje za uvoz njim potrebnih surovin v 3. tromesečju, in sicer po sedanjih obrazcih, ki se dobe v vseh podružnicah Narodne banke. Dovoljenja za uvoz in plačilo se bodo izdajala uvoznikom samo V mejah razpoložljivih kontingentov v času od 1. julija do 30. septembra. Sedaj izdana dovoljenja se torej morejo izkoristiti za uvoz, carinjenje in plačanje šele začenši s 1. julijem. Predhodno dovoljenje za uvoz daje uvoznikom možnost, da pravočasno sklenejo kontrakte s tujimi firmami glede dobave blaga. Domači uvozniki bodo s tem pravočasno informirani tudi o možnosti svojega uvoza za prihodnje tromesečje, ter ne bodo imeli nepotrebnih stroškov z ležarinanii, vračanjem blaga v tujino itd. (Iz pisarne uvoznega odbora pri Narodni banki.)
Tik pred zaključkom lista smo prejeli žalostno vest, da je umrl na Vrhniki po daljši bolezni veleposestnik in industrialec ter eden najodličnejših slovenskih gospodarskih mož g. Josip Lenarčič.
Pokojnik se je rodil leta 1856. na Vrhniki in je več ko pol stoletja, tudi še v visoki starosti, deloval za napredek slovenskega gospodarstva. Pri tem se je odlikoval zlasti po jasnosti svojih nazorov, a tudi po odločnosti, s katero ;e branil in se boril za dobro stvar.
Pokojni Josip Lenarčič je bil podkovan v vseh strokah našega narodnega gospodarstva, da se tudi v vseh poznajo sledovi njego-
Čemu	nam	sinteti
Cena vstopnicam
in legitimacijam
za obisk Ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija t. 1.
1. Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice a din 2’— izkoristili 50°/o popust na železnici:
a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25’—, dobi obiskovalec pri velesejemski blagajni vstopnico za din 10'—, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska vele sejma;
b) ako je karta veljala do din 60'—, dobi obiskovalec vstopnico za din 15'—, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma;
c) ako je karta veljala preko din 60'—, dobi obiskovalec vstopnico za din 25'—, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma.
2. Za Ljubljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija din 25'— in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma.
Vstopnica za enkraten poset Velesejma stane din 10'—.
Denarstvo
Denarni zavodi niso dolžni izločevati Drž. hip. banki pupilamih vlog, ki so jih zbrali do 1. aprila 1933. Na to se znova opozarjajo denarni zavodi.
Novi upravni odbor zavarovalnice Rossija Fonsier v Beogradu se je konstituiral. Predsednik je Vlada Ilič, predsednik beograjske občine; podpredsednika sta Damijan Brankovič, podpredsednik upravnega odbora Jugoslov. udružene banke in inž. Tomo Knez, industrialec iz Ljubljane.
Za predsednika beograjske borze je bil zopet izvoljen bivši min predsednik dr. Milan Stojadinovič Napovedi, da bo izvoljena čisto nova uprava, se torej niso uresni čile.
Madžarska narodna banka je vzela iz prometa bankovce po 10 pengov z datumom od 1. februarja 1929. Bankovci pa veljajo kot za konito plačilno sredstvo še do dne 30. novembra 1939.
Državni proračun Turčije pred videva 251,06 milijona turških lir izdatkov in 261,26 milijona lir do hodkov. Proračun je torej aktiven za 10 milijonov turških lir.
Na prodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
f Josip Lenarčič
Davčna oblastva bodo odpošilja-I la pobrane zneske vsak mesec Državni hipotekarni banki na račun Fonda narodne odbrane po predpisih uredbe, zadevne občinske I uprave pa davčnim upravam.
vega uspešnega dela. Bil je znan kot izvrsten konjerejec ter je zlasti v Kmetijski družbi dolgo vrsto let kot ud njenega glavnega odbora z uspehom deloval za napredek našega kmetijstva. Mnogo zaslug si je pridobil pokojnik tudi za naše denarništvo. Njegova iniciativnost za gospodarski napredek se kaže tudi v tem, da je bil med ustanovitelji Zveze slovenskih zadrug ter njen prvi predsednik (1907—1910). Takrat je doživel pokojnik tudi silno težka razočaranja, a vendar ni njegova dobra volja niti najmanj popustila.
Posebno uspešno se je pokojnik uveljavljal tudi v naši Zbornici za
Lesne cene na liublianski borzi
dne 25. maja 1939. Smreka, jelka:
TOI ter bil dolgo vrsto let tudi njen zastopnik v deželnem zboru, nato njen predsednik in skoraj do zadnjega tudi član zborničnega sveta.
Nemogoče nam je v teh par vrsticah tudi le na kratko opisati vse velike zasluge pokojnika za I Hlodi I., II.,' monte naše gospodarstvo in za naš narod. Brzojavni drogovi .
Naj za danes poudarimo le to, da^do 576'	.
je redko imela Slovenija gospo- Trami ostalih dimenzij 180-— darsko tako vsestransko naobra-1 Škorete, konične, od ženega, pri tem pa delavnega jav-1 16 cm dalje .... nega delavca kakor je bil pokojni I	Parale,ne>	0<1
a v	yiy	I	Iv	CIU	tl	J t J O ( t 0 «
Josip Lenarčič.	|	škorete,	podmeme,	od
din 150 — 155 — 180'— 200'—
din
190'— 185'— 200— 220'— 200’—
390'— 410—
Večna slava njegovemuspominu! I	10—15 cm	dalje
Žalujočim	pa	naše	iskreno	so-1	Deske-plohi,	kon.,	od
žalie!	I	16 cm dalje	. . . .
/'alJel	I	Deske-nlohi.	Dar.,	od
405 — 505— 395— 425—
340--
370—
135—
38—
Pred par dnevi so nekateri listi poročali, da se že delajo načrti za postavitev velike, moderno ure-ene tovarne, kjer naj bi se iz rjavega premoga pridobival bencin. Ta vest je baje nastala zalo, ker so zadnjič poslali v Nemčijo par vagonov premoga iz Kreke v Bosni, da bi ga preskusili, če se more iz njega pridobivati sintetični bencin. Nekateri so tudi že vedeli poročati, da so se poskusi posrečili.
Sedaj prihaja z odločujočega mesta iz Beograda vest, da pri nas nihče resno ne misli na zgraditev tvornice za sintetični bencin. Premog iz Kreke so poslali v Nemčijo le, da se preizkusi, če je uporaben za izdelavo polkoksa, ki naj bi se porabil v plavžarstvu. Analiza premoga iz Kreke pa je bila negativna.
Vsak dober Jugoslovan se veseli razmaha naše mlade industrije in pozdravlja vsako iniciativo na tem polju. Saj nam je industrija tako zelo potrebna, posebno Sloveniji, ki je agrarno pasivna pokrajina in ki more le z industrijo prehraniti svoje prebivalstvo in spraviti brezposelne pod streho Zato bi tudi mi pozdravljali usta novitev takega podjetja, če bi mogli le količkaj verovati, da ima takšno podjetje gospodarsko upravičenost. Te vere pa ne moremo nikakor imeti. Naj damo kratko primero. Tako bi bilo nesmiselno graditi na Savi v Trbovljah veliko hidrocentralo z ogromnimi stroški, ko imamo vendar pred nosom ne izčrpne skladove dobrega, čeprav le rjavega premoga. Ne samo to, premogovni prah odvažajo in zasipajo z njim jame, ker ne vedo, kar z njim. Greh bi bil, graditi vodno elektrarno, ko imamo vendar premogovni prah zastonj.
Isto velja tudi za sintetični bencin, ki je neprimerno dražji kot naravni, iz nafte pridobljeni. Ali nima Jugoslavija izredno velika ležišča dobrega kamenega olja, le žišča, za katera nas inozemstvo zavida? Saj že samo pogled na zem ljevid kaže, da morajo biti pri nas ležišča nafte, ker so naša pogorja nadaljevanje Transilvanskih Alp Obronki bosanskih gora in štajerskega hribovja so vendar rob nekdanjega morja, ki je pokrivalo ogrsko nižavje. Zato tudi črpajo nafto v Zistersdorfu na Gradi ščanskem in pri Lispi na južno zapadnem Madžarskem ob Dravi, zato vrtajo pri nas za kamenim oljem pri Selnici ob Muri, kjer je ugotovljeno, da se pod zemljo raztezajo velika naftina polja. In na ša država naj vtakne stotine mi lijonov v tovarno za sintetični ben cin, ki bo najmanj štirikrat dražji
kot naravni in bi ga pridobivali le omejenem obsegu, dočim se za ležišča kamenega olja mnogo premalo brigamo?
Ali se pri nas res ne dajo dobiti sredstva za črpanje nafte in za njeno rafiniranje? Ali vsaj za črpanje kamenega olja in za njega izvoz, če že za enkrat ne bi bilo dovolj domačega denarja za pre-
delovanje nafte? Za začetek inve- di pri nas ne bi ostal brez zadost-sticije nikakor ne bi bile nezmo-1 nega odziva.	A.	B.
gljive. Državne banke bi lahko dale mnogo milijonov na razpolago, nekaj bi spravili skupaj naši denarni zavodi, nekaj pa javnost. Pred desetletji je začela petrolejska industrija v Ameriki z delom malih ljudi. Vsakdo je malenkost prispeval, izdale so se delnice ali
16 cm dalje .
Deske-plohi. par.,
16 cm dalje ....
Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev:
Hlodi, od 30 cm dalje,
I., II......................100	-
Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje . . Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . . Deske-plohi. parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi. parjeni, ostrorobi, I., II. . .
Hrast;
370—
400— 145 — 42—
130'—
200— 230— 250— 290— 420— 500—
deleži po en dolar in celo po pol dolarja. Poziv na narod gotovo tu-1 Hlodi I.~il., premera
od 30 cm dalje Bordonali
320--
530'-
Navodila	za
prispevek v obrambni
sklad
Finančni minister je predpisal za izvrševanje določb § 19. finančnega zakona v smislu točke 2. pod II. sledeča navodila:
V osnovo posebnega prispevka se šteje praviloma celotna davčna obremenitev preteklega leta vseh pravnih in fizičnih teles z neposrednimi davki (osnovni, dopolnilni, minimalni, posebni davčni dodatek), ki se sumarno knjižijo v glavni občinski davčni knjigi ali knjigi davčne uprave, in sicer za te davčne vrste: zemljarino, zgra-darino, pridobnino, družbeni davek, rentnino po razporedu in samski davek. Ne spadajo pa v to osnovo: davek na poslovni promet (splošni in skupni), luksuzni davek in vojnica.
Izjemno od pravila po čl. 1. se v smislu t. 3. pod II. § 19. fin. zakona uporabi tekoča obremenitev kot osnova za posebni prispevek v tehle primerih.
1. pri osebah, ki se prvič obda-čijo s katero izmed davčnih oblik po čl. 127. zakona o neposrednih davkih (novi davčni zavezanci), se odmeri posebni prispevek hkrati
dotičnim rednim davkom in se šteje za končno odmero hkrati s končno odmero tega davka, če se pa določi ta začasno, velja to tudi za prispevek;
2. pri osebah, ki plačujejo pridobnino po glavnih davčnih knjigah, kakor: a) trgovski potniki in agenti, — b) obrati iz II. skupine t. 3. čl. 42. zak. o neposrednih davkih (potujoči obrati), c) zastopniki 1 zavarovalnic, ki niso v službenem razmerju — in č) prodajalci srečk državne razredne loterije plačujejo posebni prispevek hkrati s pridobnino in se odmerja skupno. Pri č) se odbije del za občino oz, za banovino;
3. pri osebah, zavezanih davku na dividende se pobira prispevek hkrati s tem davkom;
4. pri rentnini, ki se odteguje
Deske-plohi, boules . Deske-plohi. neobrob-ljen-i I., II. . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .	.	.	.
Frizi I./1I , širine 5, 6 in 7 cm .	.	.	.
Frizi I./II., širine od 8 do 12 cm . . . . Oreh:
Plohi, neparjeni, neobrobljeni I., II. Plohi, parjeni, neobrobljeni I., II. . . Brest:
200'— 750— 800-—
700-—
370'— 630—
300'— 850-— 900-—
750‘—
800— 900— 710— 780—
po čl. 71. zakona, se pobira hkrati tudi prispevek;
5. pri osebah z uslužbenskim davkom se:
a) pri tistih, ki plačujejo davek | Plohi, neobrobljeni I., v gotovini, pobira posebni prispevek hkrati s tem davkom in odmerja na isti način;
b) pri tistih, ki plačujejo usluž-benski davek v znamkah, se pobira posebni prispevek v gotovini in istočasno; gospodar mora odbiti ta prispevek in ga na kon cu meseca oddati davčni upravi;
c) ob izdajanju davčnih kart I hrastovi, za ms
uslužbenskega davka na služinčad ^lezidški "pragovi se pobere posebni prispevek in to zapiše na karti.
Izredni l°/oni prispevek se računa v osnovo posebnega prispev-ka, enako tudi samski davek, ki hrastova, za 100 kg se odmerja hkrati z uslužbenskim.	Oglje
Kot posebni prispevek od usluž-1 bukovo, za
benskega davka se pobira polovica | ?'la'u‘ ‘‘<’ .za 'Jz
dotičnega pavšalnega zneska,
Pri uporabi višje stopnje ne sme biti posebni prispevek večji od prispevka po najbližji nižji stop nji in razlike. Ta omejitev ne velja za zneske nad 15 milijonov din.
800--
800--
920'—.
900—
1000— 1100—
II.
Javor:
Plohi, neobrobljeni I.,
II......................
Jesen:
Plohi, neobrobljeni I.,
II......................
Lipa:
Plohi, neobrobljeni I.,
II................  .	.
Parketi;
2-60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad .
Drva: bukova, za 100 kg
480'—•	550—
560— 600'—
800— 900—
450— 550—
58'—
35—
38—
24—
10'—
8'50
49'-
56'-
68—
45—
49—
27—
12'-
10'50
55'—
60—
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge:	Zadruga	»Krekov delavski
dom« na Duplici, »Dom cestnih železničarjev« v Ljubljani, Stavb-
Za narotila vseh trgovskih, uradnih in drugih tiskovin se priporola
TISKARNA MERKUR
L|UBLJANA, Gregorčičeva 25 Tel. 25-52
LASriA KlIlGOVEZilCA
Trajne oprostitve se ne vštevajo na zadruga »Naš dom« v Radom-v osnovo za odmero prispevka. I Uah- ^ Lesna zadruga na Rakeku, Začasne oprostitve pa se upošte- Hranilnica in posojilnica v Sv. Java jo za odmero tako, da se vnese kobu v Slov. goricah, Obrtno čev-v osnovo dotični idealni odmerje- Ifrrstvo »Ljubelj« v Tržiču in Kreni davek	ditna zadruga z o. jamstvom v Za-
Spremembe v višini obremenit- g°'iu Savi. ve, ki nastanejo zaradi pritožb ali R^ružila se je in prešla v l.k-drugače (odpis ker ni več objekta Mac.,o Delavska nabavljala* za-
ali snrememba subjekta), se takoj druga v Šoštanju. Likvidator
uradoma upoštevajo in se spre- Franc Nachtigall, delavec v Sošta-meni tudi višina prispevka. To se nju. Nadalje se je razdruzila in
opravi ob mesečnih pregledih po prešla v likvidacijo Delavsko-
nredoisih za neposredne davke. kmečka hranilnica in posojilnica Da bi se mogla višja ali nižja v Tržiču. Likvidatorja: Rok Steg-stopnja pravilno uporabljati, p0 nar, predilniški mojster in Karel t. 8. oz. 9. § 19- za^ > se le Sm°le) teh, mojster, oba v Tizicu.
a) z javnim oglasom (v časopis- j Znižane cene na železnici ju in z lepaki) opozore davčne upra- se bodo mogli poslužiti vsi, ki bo-ve vse zavezance prispevka, da — do potovali na letošnji velesejem kolikor želijo — do konca januarja v Ljubljano. Na postajni blagajni prijavijo število živih maloletnih kupijo poleg cele vozne karte do otrok zato, da si pridobe olajšave I Ljubljane še rumeno železniško po t. 8.;	I	izkaznico za din 2'—. Ko bodo do-
b) podatke o osebah samcih nad bili potrdilo o obisku velesejma, 30 let si priskrbe davčne uprave | bodo imeli s to izkaznico in s
staro karto brezplačen povratek.
same.
Dokler se ti podatki zbirajo, bo- V Ljubljano lahko potujejo že od do davčne uprave pripravile vse 31. maja do 12. junija, vračajo pa potrebno za odmero prispevka. I se od 3, do 17. junija.
Bebave - licitacije
Štab za utrjevanje na Vrhniki
sprejema do 31. maja ponudbe za dobavo.smrekovih in borovih gred, desk, letev in štafl.
Predelava stare bronaste žice v novo žico. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje v tretjič oddajo pre-
delave 5787 kg stare bronaste žice in bakrenih odpadkov v novo sili-cium bronasto žico, 2'5 mm, z neposredno pismeno pogodbo na dan 3. junija 1939. Pogoji in obe neposredni pismeni pogodbi za oddajo predelave označenih odpadkov, se lahko pogledajo ali kupijo po din 30'— v pisarni direkcije.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo železne pocinkane
pločevine, raznih predmetov iz stekla, bombažnega sukanca in 800 kg kvasa.
Komanda podmorničke flotile
Šibeniku sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo železnih postelj in posteljnakov iz morske trave.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 5. junija ponudbe za dobavo raznih pil, rašpl, žebljičkov, žičnikov ter železnih igel; 7. junija jeklene vrvice, plo-
HP
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je na Verdu pri Vrhniki umrl gospod
Josip Lenarčič
bivši zbornični predsednik in dolgoletni zbornični svetnik
Zaslužnega slovenskega gospodarja, ki je skozi dolgo vrsto let žrtvoval svoje sposobnosti in moči za dobrobit slovenskega gospodarstva ohranimo trajno v hvaležnem spominu.
Ljubljana, dne 26. maja 1939.
Zbornica za TOL
čevinastih sponk, mornarskih nožev in piščalk, elektrotehničnega materiala, rezervnih delov za pisalne stroje, raznih kemikalij; 10, junija kreozotnega olja, transmi-sijskih jermen, platna, sukanca, lepenke idr.
Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo borovih gred in jesenovih gredic.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 7. junija ponudbe za dobavo spiralnih svedrov, nepremočljive obleke iz impregniranega platna; 14. junija pocinkanih vodovodnih cevi.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo 3000 letnih mornarskih maj in 8000 parov mornarskih bombažnih nogavic; 13. junija kositra, bele kovine, svinca, svinčene pločevine; 15. junija Spiralnih in drugih svedrov, okroglega železa, orodnega jekla.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 6. junija ponudbe za dobavo kartonskih kapselnov (čaura) za signalizacijo, raznih ščetk; 10. junija hidravličnih dvigal, strojev za ostrenje orodja in Spiralnih svedrov; 12. junija strojnih delov.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo čistega petroleja; 12. junija raznih olj; 4. julija raznih svedrov, glodal, matic idr.
LICITACIJE Dne 27. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo raznih držajev za orodje, dalje lopat, vil, grabelj, klešč i. dr.; 9. junija električne centrale; 12. junija drobilnice lažjega tipa za kamen.
Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 13. junija ponudbe za dobavo raznega usnja.
Dne 27. junija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartona za škatle za potrebe tobačnih tovarn.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. junija ponudbe za razpisano kolodvorsko okrepčevalnico na postaji Kotoriba,
Dne 2. junija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo raznih pisalnih strojev; 20. junija hrastovega jamskega lesa; 27. junija tovornega avtomobila za rudnik Velenje.
Dne 9. junija bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda
SloveniaTransport
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Tarifni biro
v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — In k a so — Vse tovrstne informacije brezplačno.
v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo svilenega platna in gaze ter volnenega sukna.
Dne 1. junija bo pri upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obili-čevo licitacija za dobavo telefonskega podzemnega kabla in pribora; 2. junija raznih ležajev;
3. junija 144% oleuma, 2 sodčkov za nitrocelulozni smodnik; 6. junija svedrov, žag, Škarij, lopat idr. ter kovaškega, livarskega in lesnega premoga; 7. junija raznih piro-metrov, termometrov, manometrov idr.; 8. junija azotne kisline in toluola; 9. junija instalacije za sulfitaš trotil; 10. junija železnih in aluminijastih kotlov; 13. junija instalacije za kristalizacijo dife-nilamina; 1. julija za popravilo kemijskega laboratorija v Obiličevu.
Dne 10. junija bo pri štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo modre polvol-nene tkanine in mornarskih kocev; 12. junija raznega orodnega jekla in lanenega platna; 15. junija raznih žarnic, plinskega olja, motornega bencina, bencin-alkohola in motornega olja; 16. junija olja za gorivo in plinskega olja; 20. junija raznih kotlovskih, parovodnih in vodovodnih cevi iz jekla; 22. julija raznega elektrotehničnega materiala.
Dne 13. junija bo pri zavodu »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo raznega usnja.
Dne 16. junija bo ustna licitacija pri komandi dravskega žan-darmerijskega polka v Ljubljani za dobavo 250 m3 bukovih drv.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Y neizmerni žalosti javljamo, da je naš nepozabni nad vse ljubljeni, plemeniti soprog, oče, ded, brat, tast in svak
Josip Lenarčič
industrijalec, veleposestnik itd.
odlikovan z redi sv. Save III., Jugoslovanske krone IV., Belega orla V. itd.
preminul 26. maja v 84. letu, previden s tolažili sv. vere.
Na binkoštno nedeljo 28. maja, ob 15. uri, bo položen na pokopališču pri Sv. Antonu na Verdu k večnemu počitku.
Maše zadušnice se bodo brale v torek 30. maja ob 8. uri v cerkvi Sv. Antona na Verdu.
VERD pri Vrhniki 26. maja 1939.
• •	...	.	*;	*• -'Ji
ANA roj. KOTNIK, soproga, ZOBA, hči, ing. MILAN, sin, MILOŠ, vnuk, NINKA roj. ŠTABE, sinaha, dr. LOVRENČIČ IVAN, zet in ostalo sorodstvo.
NAJ V MIBU POČIVA!
Innvskeim naraščaju!
Fr. Zelenik:
Veselie z delom
Davčni svetovalec
Izplačevanje nakazil na podlagi pobotnic od strani državnih blagajn
G. F. s. v M.
Vprašanje; Državne blagajne zahtevajo pobotnico še preden se potrjena vsota izplača. Praktično vodi to lahko do zlorab, kakršne so se že pripetile. Ali bi ne bilo umestno, da se v tem pogledu iz-premeni zakon o drž. računovodstvu.
Odgovor;
Po čl. 23. pravilnika za poslovanje računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računsko-blagajniško službo davčnih uprav je treba pobotnico dvakrat podpisati. Oni, ki naj prejme denar, podpiše najprej priznanico kot tako, drugič pa tako zvano monet-no klavzulo. Samo priznanico mora naprej podpisati, dočim podpiše mouetno klavzulo še le pri izplačilu, to je, ko denar prejme. Pri izplačilih po Poštni hranilnici potrdijo oni, ki imajo denar dobiti, na čekovni nakaznici prejem denarja in ni potrebno, da predhodno predlagajo pobotnico. Tako postopa finančna uprava.
Vojaške in druge uprave zahtevajo priznanico, toda tudi oni ne smejo predhodno zahtevati, da se jim podpiše tudi monetna klavzula. Pri izplačilu mora namreč prejemnik navesti še le denarne vrste, katere je dobil izplačane in takrat podpiše še enkrat, da je denar prejel ter dostavi datum prejema. Po predpisih se torej nihče ne sme siliti, da pri predložitvi pobotnic razen pobotnice podpiše pobotnico dvakrat, torej tudi na mestu, na katerem bi se mogla naknadno vpisati mo-netua klavzula.
Davčno jamstvo družabnikov?
I.	K. v Kr.:
Vprašate, r koliko jamčijo družabniki odn. solastniki podjetja za plačilo davka na poslovni promet?
Za davek na poslovni promet pridobitne družbe jamčijo vsi solastniki podjetja solidarno v smislu določil čl. 7. zakona o davkih na poslovni promet, kajti promet se vrši pri takih družbah na račun in interes vseh družabnikov, zbog česar se mora reči, da vsi družabniki samostojno v smislu zakona o poslovnem davku sodelujejo pri opravljanju prometa.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide zaradi binkoštnih praznikov žele v sredo, dne 31. maja.
Učili so nas in tudi sicer slišimo trditev, da je delo blagoslov. Rečemo pa lahko, da za takim hvaljenjem dela večkrat tiči nekaj hinavščine, saj imajo nekateri pri tem pred očmi staro smešnico, da je delo lepo, če se gleda, kako drugi delajo. Beseda delo ima zelo velik obseg. Velika je razlika mod delom in delom. Delo je lahko zanimivo in prijetno, če se dela z veseljem in voljo, lahko je pa tudi le robota ali po jugoslovansko »kuluk«, To je tisto delo, ki ga narekuje neizprosni »moraš«, ki se dela brez zanimanja, brez veselja. To delo je naporno, je težavno, pa naj je duševno ali telesno.
Današnje čase je jako težko, da bi si vsak izbral delo in poklic, do katerega ima veselje in sposobnost. Prenapolnjeni so poklici, po-leg tega pa silijo družinske in druge okoliščine mladino v poklice, za katere nima niti poklica niti veselja. Ali tudi taki se morajo posvetiti delu in zaposlitvi z vso dušo in z vso vnemo, sicer vse življenje ne bodo imeli uspeha.
Ni bilo malo takih, ki so označevali stare čase za zlate čase. Toda s takim poveličevanjem so delali krivico starim časom, kajti časi niso bili nikdar dobri ali zlati, temveč vselej se je bilo treba boriti. Le toliko moremo priznati, da se je pred svetovno vojno nudila večja možnost osamosvojitve. Zadostovala je razmeroma majhna glavnica za osamosvojitev. Danes je potrebna znatno večja glavnica. Povrh so vse vrste najrazličnejših panog trgovine prenapolnjene tako, da je bolj malo upanja za uspešno delovanje novinca. Trgovske vrste so se prenapolnile v ugodnih povojnih letiji, v času velike živahnosti v gospodarskem delovanju. Ta živahnost, »konjunktura«, je gospodovala le kratko časa, prav hitro sta prevzela vlado velika mrtvačnost in zastoj, možnost delovanja v gospodarstvu se je manjšala ter so se trgovske vrste hudo zredčile. Bolj malo se jih lahko danes osamosvoji, večina mora ostati na odvisnih mestih.
Nikdar ne bomo mogli spremeniti človeške narave, ostala bo vedno ista, da vsakdo dela najbolje le tedaj, kadar ima od dela neposredno korist. Ako skuša delodajalec kupiti delovno moč poceni, bo delojemalec skušal kolikor mogoče malo oddati svoje delovne moči. To se pravi: Če delo-drjalec slabo plača, delojemalec slabo dela. Oboje je škodljivo za
obe strani. Delodajalec ne bo nikdar imel dobrih delavcev oziroma si jih ne bo ohranil, še slabše je za nameščenca, če za slabo plačo slabo dela. Ne samo, da ogroža svojo službo, izgubiva polagoma veselje do svojega poklica, postaja manj sposoben, da nehote in nepričakovano iztiri prej ali slej. Bolje je za nameščenca, če uporablja in nudi vse svoje sposobnosti. Bil bi pa slab trgovec, če bi obvisel v službi, v kateri njegove sposobnosti in storilnosti ne priznavajo s primerno odškodnino.
So tudi okoliščine, ki zmanjšujejo veselje nameščenca do dela brez ozira na plačo. Današnja delitev dela je sovražnica veselja in zanimanja za delo. V velikem podjetju dela nameščenec isto delo dan za dnevom; v tem delu se iz-vežba odlično, izgubi pa pregled in vpogled v celotno delo. S tem izgublja nameščenec možnost samostojnega uveljavljenja, ker je le neznaten in lahko nadomestljiv del celote. Ni ravno razveseljiv ta razvoj, a zatreti se ne more. V tem razvoju izrablja zaposlitev le čas uslužbenca ne pa tudi vse njegove sposobnosti. Zato pa mora nameščenec izpopolnjevati svoje znanje izven službe.
Red in povezanost morata vladati povsod, povsod mora obstojati vrhovno vodstvo, toda v okviru obrata naj vsak izkušen in iz-vežban nameščenec deluje do ne-
Samo 4 odstotki trgovcev postanejo bogati
Znani komercialni pisatelj Arne-
rikanec Herbert Casson, ki živi sedaj v Londonu, piše v enem svojih del: »Pred kratkim je bilo statistično ugotovljeno, da postanejo od 100 trgovcev samo štirje bogati in da ti denar tudi ohranijo. Večina si pridobi denar, a ga kasneje zopet izgubi. S 35 leti je 20 trgovcev premožnih, toda 16 od teh 20 zopet na kateri koli način izgubi premoženje. Povprečni trgovec zasluži denar do svojega 50. leta. nato ga zopet izgubi. Zakaj? Ker se je pač naučil umetnosti kupčije, ki je v tem, da se denar zasluži, ne pa tudi umetnosti financ, ki je v tem, da se denar ohrani.«
Morda je res tako, kakor pravi Casson. Nam pa se zdi, da je razlog, če trgovci po 50. letu zopet izgubljajo denar, mnogo bolj enostaven. Boj za obstanek je v trgovini vedno bolj oster in do 50. leta se marsikateri trgovec iztroši. Ža-
lce meje samostojno v svojem delokrogu. To je izvedljivo tudi pri največjem redu. Taka samostojnost podžiga nameščenca, da dela z vnemo. Nič ne ubija delavoljnosti tako, kakor malovažni in malenkostni predpisi in zahteve, s katerimi se omejuje svoboda nameščenca. Taki predpisi in zahteve nimajo smisla, ne donašajo koristi, pač pa povzročajo razburjenje in zagrenjenost ter porajajo odtujenost med vodstvom in nameščenci.
Vsak uvideven trgovec — delodajalec bo skušal na vse načine večati in vzdrževati veselje nameščencev do dela. K temu ga sili ne le dolžna obzirnost do sodelavcev, temveč tudi njegova lastna korist, njegov lastni žep. Nameščenec, ki dela z veseljem in je zadovoljen s svojim službenim mestom, se zanima za koristi in za procvit trgovine tako, kakor da bi bila ta njegova lastnina. Vsakemu nameščencu naj se dovoli neka samostojnost v njegovem delokrogu, Ljudje niso stroji! Kdor smatra svoje nameščence za brezdušne stroje ali morda za lutke, la uničuje in zapravlja dragocene moči. So tudi nameščenci, ki na-rede le to, kar se jim naroči, pa prav nič več. Od lakih nameščencev trgovina nima pravih koristi.
Dober trgovec hoče imeti ne samo nameščence, temveč sodelavce. Tisti je pravi trgovec, pravi gospodar ali šef, ki si pridobi in vzgoji sodelavce, da gledajo na trgovino in njene koristi z enakim očesom in z enakim zanimanjem kot gospodar sam.
to ne more več delati s takšno intenzivnostjo ko preje. A v trgovini je treba delati vedno več in večt To pa je fizično nemogoče in zato trgovec po 50. letu ne pridobiva, s tem pa tudi ne ohranja svojega denarja tako, ko prej.
Veselilo bi nas, če bi še drugi trgovci povedali svoje mnenje.
Jeklo v barvah
Zlitine jekla s kromom, nikljem, silicijem, manganom itd. so našle kot »jeklo, ki ne rjavi«, brez števila načinov praktične uporabe. Oplemenjeno jeklo v črni, modri, vijoličasti, zlati, eventualno tudi v rdeči ali zeleni barvi je pa nova
iznajdba, ki je bila presenečenji celo za Ameriko.
Tako novo jeklo v barvah je iznašel inž. Bach v U. S. A. ter so |K> njem imenuje »Bachite«. Proizvaja ga podjetje »Bachite Develo-peinent Cor|>orution of New Yorkr. Posebno zanimajo bolj lahke vrste te pločevine, namenjene za letalske in avtomobilske konstrukcije, zlasti pa za okna stavb. Proizvajajo se tudi azbestne plošče, prevlečene s fino pločevino v barvah.
Zunanja trgovina
Podpisana je bita nova franco-sko-poljska trgovinska pogodba, po
kateri bo Poljska zelo povečala .svoj izvoz premoga In drugih surovin v Francijo, Francija pa svoj izvoz avtomobilske in elektrotehnične industrije v Poljsko. Trgovinski promet med obema državama bo znašal po novi pogodbi pol milijarde frankov.
Mednarodna gozdarska centrala
(Centre International de Sylvicul-ture ali na kratko CIS) je bila ustanovljena v Berlinu. V novi organizaciji je organiziranih dosedaj 12 držav, in sicer: Bolgarska, Danska, Finska, Francoska, Nizozemska, Italija, Latiška, Litva, Madžarska, Nemčija, Romunija in Švica. Za predsednika centrale je bil izvoljen baron Waldbott (Madžarska), za podpredsednika pa drž. tajnik Alpers (Nemčija). Direktor nove organizacije je univ. prof. dr. Koestler iz Gottingena.
Nemčija je odposlala v Španijo večje število nemških gospodarskih in tehniških ljudi, ki naj bi sklenili gospodarski dogovor s Spolnijo. Nemčija je pripravljena dati Španiji na razpolago vse, kar potrebuje za obnovo industrije, železnic in cest, Španija pa naj bi dala Nemčiji svoje surovine.
Med Nemčijo in Bolivijo se vodijo pogajanja, da bi Nemčija zgradila petrolejski vod od bolivijskih petrolejskih polj do luke Santos. V ta namen bi Nemčija investirala 150 milijonov dolarjev, če bi dobila za 10 do 15 let izključno pravico do bolivijskega petroleja.
Sejmi
28. maja v Puconcih.
30. maja: v Bušeči vasi, Metliki. Radovljici, Dolnji Lendavi,
Št. Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Laškem, Mozirju, Ma-renbergu, Pristavi, Mariboru.
31. maja: v Boštanju, Kostanjevici, Mirni peči.
1. junija: na Igu, v Turnišču, Škocjanu, Mokronogu, Stari cerkvi pri Kočevju, Trbovljah, pri Sv. Lenartu, okraj Slovenj Gradec.
2. junija: v Motniku, Mariboru.
3. junija: v Križevcih, okr. Murska Sobota, Celju, Brežicah, Trbovljah.
Če potrebujete lepo fotografijo, reprodukcije, diapositive montaže i. t. d. obrnite ae z zaupanjem na
FOTO-ZAVOD
FRANJO MAVEC, UUBUANA S
MIKLOŠIČEVA CESTA 6 B
, foto-
Prvovr»tne f dtoam ate rs k e izdelave. Na zalogi vedno svež fotomat
rial.
Leopold Kerne:
Maj je reklama uspešna
(Vse pravice pridržane.)
Trgovska znamka. Ime.
Kakor ima podjetje svoje ime (firmo), pod katerim dela, tako označimo cesto tudi blago, predmet, izdelek z znamko, ki jo lahko z zakonom zaščitimo. Imenovanje predmeta je odgovorna naloga, kajti znamka ni samo znak, nego se tesno združi s predmetom in z ugledom tvrdke, da se s sugestivno močjo vtisne občinstvu v spomin. Izbira imena za znamko ni kar slučajna zadeva. Posrečeno ime označuje po zvoku, ritmu in čutu predmet, na katerega se nanaša. Za predmete v zdravilstvu bi zvenelo ime lahko znanstveno ali tajinstveno, za predmete, ki so namenjeni mladini, so brez dvoma prožna, moderna, športna imena bolj na mestu kot kaka klasična, ki bi jih pobrali izven kroga njenega zanimanja. »Pelikan«, ime izvanrednega ptiča, ali zamišljena sova, to dijakom tudi lahko imponira. Preudariti je treba, kakšnim krogom je predmet namenjen, ali je za meščane, ki jim ni toliko za odkritosrčna, prostodušna imena, ali je za podeželane, ki so jim domača imena prikupljivejša. Kako izborna varstvena znamka je na primer slika župnika Kneippa ali pa kavin mlinček, ki ga pozna vsaka gospodinja. Spominjam se, da smo v otroških letih najbolj cenili pipec, ki je iinel vtisnjenega hudička in za
domače predmete bi ravno med narodom lahko našli prav vabljive označbe.
Mnogo starih imen (Ideal, Riviera, Globus) se je že preživelo, kajti tudi imena imajo svojo modo. Včasih so posrečene čisto slučajne besede s tujo končnico -lin, -on ali -ol (Trilysin, Radion, Sidol) ali pa imena fantazije (Nivea, Elida), ki imajo to prednost, da se združujejo io s svojim izdelkom in nimajo drugega stranskega pomena. Tudi imena izumiteljev ali podjetnikov lahko imponirajo (Gillette, Singer).
.lako umestna so imena, ki že sama po sebi označujejo vsebino predmeta (Jajnine, Sadvita, Sladin, Vinocet). Ime Cepo je esperantska beseda in označuje preparat iz čebule.
Čisto brezmiselnih imen sploh ni, le težko je dobiti prav posrečena imena, ki bi bila s predmetom, z njegovim bistvom v najtesnejši zvezi. Zakaj pravimo klepetcu klepetec. Mislim, da si ga lahko predstavljate že po zvoku besede, čeprav ga še niste videli. Imena so nekaj živega, vsako ima svoje posebnosti in razlikovati moramo krepka, sveža, mična, občutena od medlih, ki nimajo zvoka, ki so prazna, utrujena ali obrabljena. Odlično ime ima sugestivno moč, da že samo po svojem zvoku ustvari dobro mnenje o predmetu.
Poleg začetnic (DMC, BSA, DKW) in začetnih krajšav (Peko, Pekatete, Tovus), srečavamo mesto imen tudi številke (505 s črto).
Kadar rabiš znamko v zvezi z drugim besedilom, navedi najprej predmet ali blago, potem znamko. Če po-
trebuješ n. pr. zobno pasto, boš najprej mislil na pasto za zobe in ne ravno na katero koli znamko. Ker pa se ti po -reklami vtisne v spomin: zobna pasta Cimean, so spomniš nehote tudi znamke.
Jako učinkovit je tudi enostaven znak, če je prijeten za pogled, karakterističen, močan in neizbrisen za spomin. Samo sliko ali znak brez imena uporabljamo lo redkokdaj kot varstveno znamko, ker bi med milijont drugih znakov to ne imelo pravega učinka.
Znamke, ki bi povzročale prevaro o dejanskem stanju ali o izvoru blaga (Made in Kngland), inozemski državni grbi, kakor tudi nemoralne označbe, niso dopustne.
Firma dobi z vpisom v register zaščitenih znamk izključno pravico do uporabe izbrane znamke za deset let; po preteku te dobe je treba pravico podaljšati. Prošnji za registriranje je priložiti točno sliko znamke. Pravica do zaščitne znamke se lahko odproda ali deduje; zloraba znamke se zasleduje s civilnim in kazenskopravnim postopanjem.
Za blago, ki ga opremimo z znamko, prevzamemo jamstvo za njegove najvažnejše lastnosti: za preizkušeno kakovost, ceno, težo, čistost, izvor blaga, š tem tudi dosežemo, da ga občinstvo bolj upošteva in ima več zaupanja, kot pa za blago neznanega izvora, za katero ni nihče prevzel jamstva. S stališča zaupanja je znamka važno vabil no sredstvo, vedno znova pa jo morajo podpirati še ostala reklamna sredstva. S slovesom firme se dviga ali pada vabilna moč znamke.
(Dalje.)
/
Naša	trgovinska
se znatno
Naša zunania trgovina v aprilu
'-‘/fipovaw nc
Naša trgovinska bilanca je bila letos v aprilu aktivna za 14'4 milijona din, dočim je bila lani pasivna za 366 milijona din. V vseh prvih 4 letošnjih mesecih je bila trg. bilanca pasivna za 160-6, lani pa za 174-3 milijona din. Naša trgovinska bilanca se je torej neznatno zboljšala.
Izvozili smo:
Ion za milij. din v aprilu 1939	333.214	433-26
v aprilu 1988	380.613	39573
l*o količini je torej naš izvoz padel za 47.399 ton ali za 12'45 odstotka, narastel pa je po vrednosti za 37'5 milijona din ali za 9 48 odstotka.
V prvih štirih mesecih pa smo izvozili:
ton za milij. din leta 1&39.	1,005.971	1.514-82
leta 1938.	1,227.152	1.569 52
Po količini je torej naš izvoz padel za 221.181 ton ali za 1802 odstotka, po vrednosti pa se je zvišal za 54-7 milijona din ali za 3‘49 odstotka.
Združenja, prijavite delegate za občni zbor!
Vsa trgovska združenja prosi Zveza trg. združenj, da ji javijo imena vseh delegatov, ki se bodo udeležili občnega zbora Zveze trgovskih združenj v Murski Soboti, dne 17. in 18. junija.
Nadalje poziva Zveza vsa združenja, da organizirajo skupne avtobusne ali avtomobilske izlete svojih članov na občni zbor Zve-ker se bo na ta način omogočila večja udeležba.
Opozarjamo tudi vsa združenja, 'la se morajo samostojni preillo-
Razstavni prostori so že vsi zased ni, na sejmišču pripravljajo pravo mobilizacijo trgovine in industrije. Razstavljala bo strojna in kovinska industrija, lina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Dvokolesa, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkar-stvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porce-
Izvoz se je povečal predvsem zaradi večjega izvoza pšenice, lesa, svinj, bakra, konoplje, kakor kaže naslednja tabela.
Izvozili smo v aprilu za milij. din:
	1939	1938
pšenice	169	05
konoplje	11-2	7-2
svinj	551	22-8
masti	99	1-5
jajc	220	18-9
lesa	89-2	62'2
bakra	75’8	21'1
rud	42'6	24'6
Najbolj pa je padel izvoz koruze. Lani smo v aprilu izvozili koruze za 151'3 milijona din, letos pa le za 18-2 milijona din.
Uvozili pa smo:
ton za milij. din v aprilu 1939	103.364	418 8
v aprilu 1938	102.685	432'3
V prvih štirih mesecih:
1939	398.154	1.675‘4
1938	409.953	1,743-8
Naš uvoz se je torej po	količini
zmanjšal za 11.799 ton ali za 2-88 odstotka, po vrednosti pa za 68-39 milijona din ali za 3-92 odstotka.
gi za občni zbor poslati Zvezi vsaj 8 dni pred občnim zborom. Pravila Zveze to izrečno zahtevajo.
Seznami belgijskih lesnih uvoznikov
Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj v Ljubljani sporoča vsem lesnim izvoznikom, da je prejel od belgijskega konzulata seznam belgijskih lesnih uvoznikov.
Interesentom, ki so člani katerega lesnega odseka pri trg. združenjih, so imena teh uvoznikov na razpolago pri Osrednjem lesnem odseku v Ljubljani.
lan, keramika, bižuterija. Razne novosti. V zaokroženih razstavah bo prikazan pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov. (Vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), dalje tobačni izdelki monopolske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo in stanovanjska oprema. Mala obrt in turizem. Predvidena je tudi razstava v zvezi z obrambo pred napadi iz zraka. Marsikoga bo zanimalo tudi delo potapljačev vojne mornarice v 4 m globokem bazenu. Vsakemu se bo izplačal ogled te naše propagandno gospodarske prireditve.
Razstava Tujsko-prometnih zvez Ljubljana in Maribor
Obe slovenski tujsko-prometni zvezi, ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali pri razstavah Ljubljanskega velesejma. Propagirati lepoto in urejenost Slovenije, vabiti tujca k obisku Slovenije, vabiti ga k daljšemu bivanju, to je namen teh razstav. Ljubljanski velesejem je za take turistične razstave izredno prikladno mesto. Saj gre mimo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih, iz bližnje in daljne okolice, pa tudi iz inozemstva. Letošnja tujsko-prometna razstava obeh tujsko-prometnih zvez se razlikuje od dosedanjih predvsem po uporabljenem materialu. Medtem ko je doslej lepoto Slovenije kazala večja zbirka fotografij, so letos za razstavo uporabljeni veliki, od zadaj razsvetljeni transparenti. Razstava zasluži vso pozornost občinstva, saj v dostojni obliki opozarja na turistično visoko razvito Slovenijo.
Doma in po svetu
V navzočnosti kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in obeh kr. namestnikov je proslavila konjenica kr. garde stoletnico svojega obstoja. Pri tej priliki je imel knez namestnik Pavle govor, v katerem je med drugim dejal: »Naša vojska ni zaspala na svojih lovorikah. še nadalje bdi nad Jugoslavijo ter bo znala ohraniti to, kar je pridobila.«
Beograjski »Socialni vesnik«, pa tudi drugi listi, v zadnjem času zelo kritizirajo postopanje združene opozicije, ki ni hotela v najvažnejšem trenutku podpreti stališče Hrvatov s tem, da bi izjavila, da sprejema dogovor, ki je bil sklenjen med dr. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Listi pravijo, da je združena opozicija s tem odkrito pokazala, da je hotela sporazum izkoristiti samo v to, da bi prišla do oblasti. Združena opozicija je zato silno razočarala in samo razumljivo je, če imajo sedaj Hrvati še manj zaupanja do Srbov. Ce trdi združena opozicija, da je dr. Maček preveč zahteval, je to le prazen izgovor. »Hrvatski dnevnik« z velikim zadoščenjem ponatiskuje vse te izjave proti beograjski združeni opoziciji.
Predsednik senata dr. Korošec ! je iz sredstev senata dovolil podporo 10.000 din za poplavljence v Sloveniji. Enake podpore je dovolil tudi za poplavljence v drugih krajih.
Finančni minister je izjavil de-putaciji slovenskih poslancev, da se bo trošarina na cement, ki se uporablja v kmetijske namene, odpravila.
Naše poslaništvo v Pragi je odpravljeno, namesto poslaništva pa se ustanovi v Pragi generalni konzulat. Za gen. konzula je imenovan Radovan Šumenkovič.
Za jugoslovanskega gen. konzula v Trstu je bil imenovan Vladimir Saponjič, dosedaj svetnik v zun. ministrstvu.
Na seji uprave Gasilske zveze v Beogradu je bilo sklenjeno, da dobe gasilske zajednice po banovinah popolno avtonomijo, dočim bo Gasilska zveza le reprezentativnega značaja. Proračun zveze izkazuje 1,7 milijona din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Ožji svet Reis-ul-Uleme je sklenil, da se muslimanom prepove sklepanje mešanih zakonov, razen če žive v krajih, kjer ne bivajo muslimani.
Okoli 10 milijonov dinarjev škode je napravila povodenj v Hrvat-skem Zagorju, škoda okoli Samo-boTa pa se ceni na 15 milijonov dinarjev.
Občina v Osijeku je morala umakniti svoj predlog, da se uvede posebna mestna taksa na reklame, ker je bil mestni svet vedno nesklepčen, ko naj bi se sklepalo o tem predlogu.
Ponovna pogajanja med zastopniki brodske tovarne vagonov in delavcev so se razbila, ker zahteva tovarna, da se delavci najprej vrnejo na delo in šele potem jim bodo zvišane mezde.
Živinski sejmi v Kranju se odpravljajo zaradi zopetnega pojava slinavke in parkljevke.
Državni kongres gostinskih podjetij se je začel v Nišu.
Naši sezonski delavci v Nemčiji smejo od svojih prihrankov pošiljati po svojem voditelju v domovino mesečno po 40 mark do skupnega letnega zneska 400 mark, hlapci in služkinje pa mesečno do 35 mark. Pri povratku iz Nemčije ne smejo imeti s seboj sezonski delavci nobenega nemškega denarja.
Vsi člani romunske vlade so se
odrekli svoji enomesečni plači v korist romunskega obrambnega sklada.
1200 km novih cest delajo v Albaniji. Delo so prevzele razne italijanske firme.
Angleški listi pišejo, da je verjetno, da se po binkošti h sestane konferenca zastopnikov Francije, Anglije in Rusije v Parizu, ki bi sklepala o zvezni pogodbi vseh treh držav Sovjetska vlada je pripravljena, da se udeleži konference Molotov ali Patjomkin ter zahteva samo to, da sprejme pred tem angleška vlada na svoji seji načelo trozveze, kakor ga je predlagala Rusija.
Ameriška podmornica »Squalus«
se je potapha na ameriški obali pri Portsmouthu. Razlogi nesreče niso znani. Podmornica se nahaja •v globini 73 m ter je imela 60 mož posadke. S potapljaškim povezni -kom se je posrečilo rešiti večino mornarjev, 27 mornarjev pa je našlo smrt v podmornici.
Radio Ljubljana
Sobota 27. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 1300: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi
  17.00: Otroška ura — 17.50:
Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Slava naše trte — 19.50: Plošče — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Slovenski humoristi IV.: Vesel večer z Damirjem Feiglom. —
Rokopis pripravil Niko Kuret, izva-tajo člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.19: Radijski orkester.
Nedelja dne 28. maja. 8.00: Plošče — 8.45: Napovedi, poročila — 9.00: Prenos , cerkvene glasbe iz stolnice — 9.45: Verski govor (doktor Potočnik) — 10.00: Zbor čeških učiteljev (plošče) — 10.30: Koncert ruske glasbe. .Klavir solo: dr. Roman Klasinc, ojačeni radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec — 12.00: Plošče po željah — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Trio za flavto, violino in čelo (gg. Sl. Korošec, A. Jermol, L. Comelli) — 14.00: Plošče — 17.00: Za birmance, prizori, radijski orkester in plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Binkoštni narodni običaji (Rudolf Dostal) — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.15: Prenos iz Beograda: Veliki monstre koncert 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kitara in klavir <gg. Prek Stanko, EiletzRafael).
N A	I" v luskinah, pa« kovan v 100 kg lesenih sodih nato-talina
F	* prodaja po zelo ugodnih cenah
T	Stanko
A	i Florjančič
L	, Ljubljana
I N	kemo - tehnični predmeti Poštni predal 231 Telefon 20-82
Ponedeljek 29. maja. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.00: Koncert radijskega orkestra — 11.30: Koncert vojaške godbe — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Šramel »štirje fantje« in Roman Petrovčič (slovenske narodne) — 17.00: Zatiranje vraničnega in šumečega prisada pri živalstvu (dr. Zibert; šimen) — 17.30: Trboveljski pevski’ jazz-kvartet in duet harmonik (brata Goloba) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Domoljubje je osnova poezije in umetnost — 19.50: Operetni napevi. Ado Dari-an, ga. Dragica Sokova in radijski orkester — 21.30: Simfonična suita (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila.
Torek 30. maja. 11.00: Pokrajinska oddaja iz škofje Loke, izvajajo učenci osnovne šole, vodi Janko Sicher — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi, — 13.20: Cimermanov kvartet— 14.00: Napovedi — 18.00: Koneert radijskega orkestra — 18.40: Človeški tipi in značaji (prof. E. Bojc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Slovenska kmečka hiša (dr. Ivan Simonič) — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Simfonični koncert angleške glasbe (plošče) — 21.10: Akademski pevski kvintet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda 31. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Kmečki trio — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Priče slovanske preteklosti (Zemljepisno-jezikovni sprehod; prof. dr. Valter Bohinec); b) Ročna dela (g. Miroslav Zor) — 18.40: Pogovor o davčnih prijavah (Štefan Voljč) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar). V II. odmoru: Napo-povedi, poročila.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
Mlekarska zadruaa
naVRHHiRuTzTT
Dravska banovina
Proizvaja polnomastni emendolski sir v hle-bih po 80 do 90 kg, surovo maslo znamke „Krim“ in mehki sir v skati, znamke wJazon"
Zmerne tene Solidna postrežba
Manulakturia veletrgovina
F. Hrehorič
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 28
Zahtevajte povsod poznane specialitete
B. MOSER, veletrgovina z vinom
BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica It. 1 • ••
Zastopnik za Ljubljano in bivšo Kranjsko
M. CESAR. LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3
Telefon 23-69
Zveza trg. združeni sporoia
Prav lep in živ
bo naš letošnji velesejem v Ljubljani od 3. do
12. junija
mm
Znana je tolna postrežba Vaše cenjene tvrdke, katera postane sodobnejša, ako si nabavite ..PHKNOMEN" DOBAVNO KOLO. S hitro in tolno postrežbo obdržite ne samo krog svojih odjemalcev, paž pa se ta znatno poveša. S tem bo dosežen
Vaš cilj. to je
uspeh
Ign. Vok, Uubljana
Tavčarjeva ul. 7
Ivan Bruncič
Ljubljana, Celovška cesta 42
Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Cena zmerna! Delo solidno!
Že v 24 urah
barva, plesira in komično snažl obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
KNJIGOVEZNICA
IUG0S10VANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z o. zav. p
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Frančiškanska ulica 3
PROMETNA BANKA D. D.
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obresfovanje vlog od |q do
v
iak.zaSt.
AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
LJUBLJANA
■HgifCji "ihaujgi
Pozor trgovci |
Damske in otroške predpasnike iz klota
® kretona, ripsa in batisfa kakor tudi razno drugo damsko konfekcijo izdeluje na veliko tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra c. 29
BIRMANSKA PARILA
ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 36
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2®/,!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjeI Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega sc rdečimi srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
Najugodnejši nakup
Vseh vrst VOLNE, za ročna dela in strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC. ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd.
Vam nudi v stalno veliki zalogi
tvrdka
KARL PRELOG, Ljubljana
ENGROS : Gosposka ul. 3
Ali veste, da imajo oglasi v ..Trgovskem listu" najvetji uspeh?
Varaždinska
INDUSTRIJA SVILE D. D.
TELEFON ŠTEV. 159
BRZOJAVI:	VIS
Varaždin
Naši proizvodi: krepdešin, krep^maroken, krep~ saten, žoržet, modne svilene tkanine, svila za podlogo, šali, rute iz naravne in umetne svile KUPUJTE DOMAČE BLAGO!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Liubliani.