V-Š/cr
lovensKo ljudstvo na fl.,
Deželna vlada zatožena.
^a.^. (}r^avui poslanec veleuč. g. dr. A. Criegorčič je dne 6. t. m. imel daljši govor v pioračunskem odseku, v kojem je obširno pojasnil ravnanje deželne vlade (Pretis-Ri-naldini) nasproti narodnim strankam na 1 nmorskem. Glavne misli so te-le :
!• Deželna vlada se dobrika skrajni italijanski stranki, jo podpira, izgovarja in zagovarja, da bi jo pomirila in pridobila. Ali t° se jej ne bo posrečilo, če še toliko milijonov zavrže. Kar se je zgodilo Avstriji v Benečiji in v Lombardiji, to se jej vtegne pripetiti tudi v Trstu in Istri, a ko ne krene na pravo pot. Vže zdaj se kaže pri nestrpni italijanski stranki velik pogum m čudovita brezobzirnost in predrznost.
2. Veliko je tudi mirnih in zvestih Italijanov, ki ljubijo Avstrijo. Toda vlada je prezira, ne računa z njimi, njih ne podpira, njih ne mara. Ti bi radi živeli v prijateljstvu s Slovenci. Pred leti so se v Gorici res združili zmerni Italijani s Slovenci in kmalu so dosegli taki vpliv pri občinskih volitvah, da bi bili v nekoliko letih vdobili večino v mestnem starešinstvu. K° je pa deželna vlada to videla, je pose gla vmes in razdrla slovensko-italijansko zvezo in to po želji skrajne italijanske stranke, katera^ gospoduje v Trstu, v Gorici in Istri. Ni čudo torej, da se zanesljivi in zvesti ljudje skrivajo in umičejo, ker se ne morejo boriti proti terorizmu radikalne stranke, kojo obsiplje vlada s političnimi Predpravicami. Tako vlada neki navidezen ,nn'. gojili mir, koji izkoriščajo radikalci za svoje veleizdajiske namene.
Naravni zavezniki c. kr. vlade bi morali biti Slovenci in Hrvatje, ki so s celim srcem vdani cesarstvu in vladarju. In olovam bi bili dobri zavezniki vlade, ker majo večino v deželi, ker so nadai •jeno in i ^"o ljudstvo, ki hrepeni po omiki. To* viJ. ? l),ezira S*ovane in njih pravice, hrat? a 0(* se,)e na.ib°ljše podložnike, dikalci ^ Z neinirn'mi 111 brezobzirnimi ra-
• ,Vak? .rdvila»je je pogubno in se mora PreJ 1 sleJ Premeniti. Prememba. bi bila pia\ lahka. Slovani ne zahtevamo nobenih predpravic, nobenih izjem, ampak samo e-nakopravnost m pravičnost za Slovane kakor za Italijane. Vlada naj varuje tudi Slo-anom državljanske pravice in naj ne žara naravnega napredka probujajočega se vanskega naroda na Primorskem.
Na to občno zatožbo deželne vlade •i iister ni ničesar odgovoril. In kaj naj bi t»h , ?ov°ril ? Ali ne dela vlada povsod , kilKor pri nas ? Ali je morebiti dru-s mnogo bolje ? Vlada povsod cdbiva ine in zveste ljudi, ker ne zna ceniti ) i važnosti za avstrijsko državno misel.
N. pr. Naj bolj mirni in zanesljivi državljani so gotovo duhovniki, a kako ravna vlada ž njimi ? Zahteva, naj se ne zganejo, naj ostanejo v sakristiji, naj se „ v politiko ne mešajo* itd. Pri vsakem važnišem imenovanju se dolpo izbira in prebira, dokler se najde moža, ki nima poklica za jayno delovanje. — Podobno se ravna z drugimi zanesljivimi državljani. Zato pa imajo skrajne stranke prosto roko, kajti vlada edina brez podpore zvestih državljanov jih ne more krotiti. Na Češkem so o svojem času Staročehi očitali vladi, da je sama kriva, da so zavladali Mladočehi. To isto očitanje je zaslužila tudi deželna vlada na Primorskem. Vlada je največ kriva, da je nestrpnežem v zrasel greben in da slovanski in italijanski konservativci ne morejo do vspehov in do vpliva. Ali kaj bi mi „skrajneži" to govorili koalicijski vladi, ki hoče ,;združiti vse zmirne življe proti skrajnim strankam11!! Upaj torej, kdor more, da bode vlada tudi na Priniorskem poiskala in združila zmerne stranke proti skrajnim. Mi tega upanja nimamo, ker po našem mnenju bi bila le katoliška stranka res zmerna in res krepka dovelj proti hujskanju narodov v Avstriji. Katoliško stranko pa je vlada zapisala mej skrajne stranke ....
Zgodovina francoske revolucije nas liči, da revolucije so bili največ krivi vladni poverjeniki ter državni in cerkveni dostojanstveniki, kateri so veljali za mirne, zanesljive in konservativne ljudi. Kako pač? Mirili, begali, izkoriščali in strahovali so prave, svobodoljubne in povzetne prijatelje naroda in vladarja, a s tem so dali svobodo skrivnim hujskačem, da so pripravljali občinstvo za revolucijo. Fiat applicatio !
Posojilnice na deželi.
Vdobili smo od prijatelja vprašanje, česa je treba, da se vstanovi posojilnica po Raiffeisnovih pravilih? Treba je 1. dobre volje, kajti Raiffei&nove posojilnice so delo krščanske ljubezni in niso ustanovljene za dobiček kakor drugi denarni zavodi. Kjer torej ni mož vnetih za bližnjega, kjer ni vzajemnosti, kjer ni požrtovalnosti, tani je treba ljudi še le prepriča vati, da brez vzajemnosti, so vsi reveži in ostanejo tildi. 2. je treba sposobnih mož. V odbor ali v ravnateljstvo ustanovljene posojilnice je treba izbrati poštene in razumne može. Samo poštenje ne pomaga, treba tudi izobraženosti in izvedenosti o poslovanju posojilnice. Toda ravno za to, ker so Raiffeisnove posojilnice omejene na mali okraj, je poslovanje primeroma lahko, daje moreta pievzeti dva izvedenca. Ravnatelj posojilnice mora biti izobražen in dobro poučen o denarnem prometu, ravno tako tudi denarniiar, Od drugih odbornikov se zahteva zdrav razum in
poštenje. Kjer bi torej ne bilo niti dveh izvedenih mož, naj se nikar ne ustanovlja posojilnica, ker bi prav gotovo več škodila, ko koristila.
Vprašanje je : ali imamo pri nas v vsaki veči občini po dva izobražena moža ? Gotovo, ako sta dobre volje in ako se hočeta, poučiti o pravilih in poslovanju posojilnic.
V	vsaki veči občini imamo prav gotovo; duhovnika, po več učiteljev, in enega ali dva moža, ki so dovršili nižo gimnazijo in so se kot občinski tajniki ali kot pomožni uradniki dalje izobrazili in vsposobili za praktična opravila.
Lahko rečemo, da na 3000 kmečkih prebivalcev pride gotovo 6 — 8 mož, ki so dovolj izobraženi, da bi se poučili o poslovanju posojilnic. Poleg teli so po trgih še raznovrstni uradniki, katerim bi c. kr. vlada gotovo ne branila pomagati posojil-ničnim odborom. In koliko uradnikov imamo na deželi! Samo na Goriškem imamo na deželi dve glavarstvi (Sežana, Tolmin), osem sodišč (Sežana, Komen, Ajdovščina, Kanal, Tomin, Cerkno, Bovec in kmalu še Koborid), več davkarij itd. Ni torej dvojbe, da imamo izobraženih mož dovolj, ki bi ljudstvu lahko pomagali, ako bi se dogovorili. •— Naj se nikedo ne čudi, da smo imenovali na prvem mestu čč. duhovščino. Raiffeisen sam je tako delal. Povsod se je obrnil naj prej do dušnega pastirja. Če pa kedo misli, da se tako opravilo ne zlaga z duhovnim poklicom, naj pomisli, da je ravno katoliška duhovščina ustanovljala posojilnice in hranilnice proti oderuhom in da so bili skoraj vse ubožnih posojilnice cerkveno delo in cerkvena last Še le ko je obveljalo jožefinsko načelo, da duhovni4 ku bodi opravilo edino 'e v sakristiji, se je cerkvi vzelo tudi posojilnice. V naši nad-škofiji pa je prvi in najbogatejši denarni zavod (Monte di Pieta) vedno še v cerkvenih rokah in menimo, da ga ni z lepa nesebičnega moža, kateri bi žeiel, naj prevzv-. nadškof odloži skrbi za denarni zavod in naj je oprti n. pr. goriškemu županu. Duhovniki niso le poklicani, da učijo skaza-vati dela krščanske ljubezni, ampak da je tudi sami vršijo.
Preosiiova davkov.
Državni zbor razpravlja zdaj postavo s katero se davki na novi način porazdelijo. Glavne točke v novi postavi so :
1. Vlada ne namerjava za se večih dohodkov ko do zdaj. Vpelje sicer neke nove davke, ali zato hoče druge primerno odpisati.
2. Davek od zemljišč se takoj zniža za 10% in poznej, ako bodo drugi dohodki za~ dostni, še za Zdaj plačujejo posestniki 37'/« milijonov gld. davka od zemljišč. Ta
izhaja Vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 gl. zn pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah l>o 4 nov.
Y Gorici, dne 14. marcija 1
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
svota se bode torej znižala na skoraj 34 milijonov gld. in poznej morda na skoraj 32 milijonov gld.
3. Hišni davek (hišnorazredni in najemniški davek) se odpiše za 10% do 127»%. Hišnega davka plačujemo zdaj 34,160.000 gld., od zdaj naprej se zniža za 3,416.000 gld. ali morebiti celo za 4,260.000 gld.
4. Mesto drugih neposrednih davkov, ki se zdaj pobirajo, vpeljejo se novi davki in sicer a) csobni davek, h) dobitkovina, <) rentni davek, d) dobitkovina delniških <lružeb in nekaterih drugih podjetij.
5. Svoto davkov za celo cesarstvo določi ministerstvo oziroma državni zbor, porazdelitev dobitkovine in osobnega davka na dežele in okraje in na posameznike se izroči posebnim davčnim komisijam, katerih polovico udov imenuje vlada, polovico pa •davkoplačevalci. Prihodnjič bomo bolj natanko pojasnili nove davke.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Framasonstvo v državnem zboru.
Pri obravnavi novega kazenskega zakona je posl. Šorn predlagal, naj bi se kaznovalo sramotenje samo zakonito priznanih verskih družeb. ne pa takih družeb, katerih se le ne preganja. Razloček med zakonito priznano versko družbo in le tolerirano <katero se le trpi) je važen, ker ako se ta razloček odstrani, imelo bi framasonstvo isto varstvo, kakor n. pr. katoliška cerkev. Isti poslanec je tudi predlagal, naj se ponovi vladna predloga glede skrivnih družeb in glede strank, ki hočejo razdirati sv. zakon, družino in jemati lastnino. Podpiral je ta predlog dr. Lueger in minister Schonborn, a večina je oba predloga odklonila in tako vodprla framasoustvu vrata v Avstrijo. — Žalostno !
Celjska gimnazija. §. 19. drž. osn. zak. zagotovlja vsem narodom jednake pravice, da naj se izobražujejo v svojem materinem jeziku, in vendar Celjska gimnazija ne more na dan. Teh dni so imeli ministri zastran tega posebno posvetovanje, v katerem se je izreklo, da ministerstvo želi, <la bi se koalirane stranke v tej zadevi kako sporazumele ; — ako se pa ne sporazumejo, bo ministerstvo svoto za to gimua-zijo obdržalo v proračunu, a če se odkloni, bo administrativnim potom osnovalo slov. razrede, čemur pa liberalni Nemci nasprotujejo.
Volilna preosnova. Tudi ne more naprej, dasi se je z najvišega mesta odločno zahtevalo, naj se že vender enkrat kaj sto-
LISTEK
Dolgo me vže ni bilo v onih krajih, kjer je nekedaj tekla moja zibel. Skoro da sem pozabil že marsikoga v domači vasi, osobito pa mi je bila neznana mladina, saj raste tako hitro ko vrbovje ob vodi 1 S prijateljem sva se izprehajala po domačih tleh. Budili so se nama lepi spomini iz pr-~ve mladosti. Prišla sva tudi tja gori na Iiolmec, kjer se vidi vsa okolica domača in kjer je hvaležna roka človeška postavila znamenje sv. križa. — Til postojiva nekoliko in ogledujeva krasoto domačega kraja. jNekoliko za nama pa pridete z druge strani griča dve deklici, prva starejša je nesla iz mlina precejšnjo vrečo, druga mlajša le prav majhno. Prva je čvrsto in močno dekle, a druga se trese po vsem životu, tako da je britko pogledati vbozega otroka, ka ko se muči. „Čegave ste pa te dve deklici?" vprašam tovariša, »neznane ste mi popolnoma".
„Bregarjeve sto, ondi z Griča, saj se še spominjaš pokojnega Bregarja, poštene duše!“
„Da, da, in to ste hčeri njegovega sina ?"
/Pako je. “
„Ali je otrok bil vže rojen s to boleznijo ?“
i
ri v tej zadevi. Pododsek je prišel v zagato. iz katere si ne ve pomagati. Celo „N. fr. Presseu pravi, da je bila zadnja seja tega pododseka čisto brezvspešna, ker se o nekaterih predlogih niti glasovati niso upali v bojazni, da ne bi manjšina zbežala iz sobe. Torej še peščica gospodov v pod-odseku se ne morejo zediniti, kaj še le bo, kadar ta zadeva pride pred vse državne poslance.
Preosnova davkov obravnava se zdaj v državnem zboru. Posl. Kaizl pravi, da vladna predloga ne odgovarja pravičnosti, ker se preveč ozira na bogatine, ki imajo
v	rokah industrijo in trgovino. Tem se dele podpore v raznih oblikah, a vbožnim se nakladajo bremena. Dr, Fux je zadovoljen s predlogo, le to mu ni všeč, da bodo hranilnice preveč prizadete. Posl. Luzatto je proti preosnovi, ker bo na škodo Trstu. Posl. Kaiser pravi, da ves načrt preveja duh kapitalizma. Posl. Gessmann pravi, da je le premakljivi kapifal dobil milost, vse drugo pride pod davčni vijak; velika industrija bode na boljem od male. Največa bremena pridejo na srednje stanove ; on je odločno proti predlogi. — Posl. Jedrzejovicz brani predlogo, ker naklada davek tudi takim, ki dosedaj niso plačevali nič davka. — Posl. Dipauli povdarja, da preosnova ne sme biti prekucija, ampak poprava. — Posl. Kozlovski je v poljskem klubu predlagal, naj se za preosnovo glasuje le, ako se vlada izjavi, da je pripravljena znižati glavno vkup-110 svoto zemljiškega davka, a ta pametni predlog je padel. — Posl. Lienbacher pri trdi novi preosnovi s pogojem, da se bode skrbelo za olajšave kmetijskega stanu. — Posl. Peška pravi: Odstotki našega zemljiškega davka (22-7%) so velikanski. Zato se mora davek vsem posestnikom jednako odpisati. Čisti dobiček je zdaj jako padel, zato kmet ne more zmagavati davkov. — Posl. Laginia se izjavi proti predlogu, ker podpira više stanove pred nižjimi. — Minister pl. Plener je v daljšem govoru branil in priporočal vladni načrt, ki zdaj vže podrobno razpravlja.
Shod poljedelcev na Dunaja je vsprejel resolucijo, naj se vstanove okrajne in deželne zadruge, katerim mora pristopiti vsak zemljiški posestnik, in naj se ozira pri tem na že obstoječe zadruge in na to, da se zadruge razdele po narodnostih, kjer je to treba. —
Puntarska poljska mladina. V Tar-nopolu (Galicija) so prišli na sled puntarski zvezi nekaterih gimnazijcev in učiteljskih pripravnikov, ki so nameijavali nič
„Nikakor; toda sediva tu-le in povem ti žalostno dogodbo." Sela sva v travo, in prijatelj je začel:
Mladi Bregar je bil ves drugačen ko njegov oče. Delati mu ni bilo mar, ampak je rajše posedal po krčmah in zapravljal čas in denar. Ko bi bil ostal pri vinu, ne bilo bi še tako hudo. ali lotil se je žganja in po vrhu še igre. Dostikrat ga pozno v noč ni bilo domov, nesrečne kvarte so ga motile in denar je letel, dokler ga je kaj bilo. Zapravil je mnogo in že mu je začel pojemati vir, iz katerega je zajemal, dokler mu slednjič ni do malega usahnil. Nek večer zmanjka mu pri igri denarja. Zapravil je bil že lepo svoto, a strast ga je gnala še vedno naprej Tu se nesrečnež spomni, da ima njegova žena shranjen desetak, kateri je zapustil njen nedavno vmrli oče za sv. maše. Tega mora dobiti, da bo dalje igral! Vinjen in na pol besen prilomasti v nočni uri domov, da se je krotka žena silno prestrašila.
»Daj semkaj denar, nocoj ga moram imeti!"
„Ljubi mož“, hoče mu žena v besedo, ali dalje jej ne pusti govoriti surovež.
„Jaz hočem denar in nič druzega in ti me moraš ubogati.11
„Denar“, pravi žeua,^ »kateri je za svete maše po ljubem mi očetu?, ali se ne bojiš _?“ ,,Molči!" zakriči zdajci nad ženo razjarjeni mož, »ako ne —“ in pri tej
manje nego oživljenje poljskega kraljestva.
V	ta namen so se zjedjnili v društvo, pod-pihavali so mladino in ljudstvo po deželi in netili skrajno sovraštvo do Avstrije, Pruske in Ruske.
Vnanje države.
Postava, po kateri se smejo jezuitje vrniti na Nemško, pride kmalo pred zvezni svet, in je upati, da ji bo ta pritrdil. Zato pa vse protestantsko, liberalno in židovsko časopisje ropoče in zabavlja proti jezuitom, imenuje jih velikansko nevarnost. Upamo pa, da so Nemci spoznali, da nemški državi veje od drugod veča nevarnost ko od jezuitov, to je od socijalne demokracije. Proti tej ne zadostujejo paragrafi in bodala, hoče se verskega vpliva na duhove, in za to so ravno jezuitje poklicani.
Raznoterosti.
Glasbena Matica. Ta naš edini glasbeni zavod vrlo napreduje. Ker mu pa manjka denarne podpore, namerjava letos efektno srečkanje. V ta nam so se obrnili do roljubov, naj jim blagovoljno dostavljajo dobitke. V vabilu, ki je nam došlo, pra-
vi	odbor:
.,Glasbena Matica razposlala je več kakor 1000 slovenskih skladb v več kakor 300.000 izvodih med slovenski narod ; — na njenem šolskem zavodu podučujejo štirje na konservatorjih izprašani učitelji v tekočem letu 280 gojencev, in njeni koncerti slove kot naj bolj i na slovanskem jugu.
Da se ugotovi Glasbeni Matiči pri-hodnjost, preskrbel jej je odbor pred dvema letoma lastno hišo v osredji Ljubljane. Hišo pa je treba prirediti za šolo in ker pomanjkuje za to podjetje gotovine, dovolila je visoka c. kr. vlada društvu efektno srečkanje z 20.000 srečkami na 300 dobitkov.
Dne 11. t. m. je Glasb. Mat. imela veličasten koncert, v kolega programu je
bila orkestralna simfonija Dvorakova op. 60,
O	tem dogodku je pisal „Slovenec" :
»Kolikega pomena, da je ta novi dokaz energije, vladajoče v »Glasbeni Matici", ne smemo prezreti. Naravnost moramo reči, da ostane današnji koncert ne le v zgodovini »Glasbene Matice" ampak tudi za razvoj glasbe med Slovenci sploh zgodovinskega pomena. Ne zabimo, da se je glasila raz slovenski koncertni oder prvič mogočnost orkestralne simfonije, kojo goje vsi drugi narodi tem intenzivneje čim višje stoje. »Glasbene Matica" pridobi pa z izvajanjem sim-
priči zavihti nad njo sekiro, ki je slonela ob zidu.
Pri materini postelji ie spal otrok, o-110 mlajše dekletce, katero smo ravno kar videla. Do tedaj se je le jokalo in klicalo zdaj očeta zdaj mater; ko pa vidi, da je oče zavihtel sekiro nad mater, vzdrhti, zavpije, jame se tresti po vsem životu in dobi ono božjastno bclezen, za katero trpi dandanes in bo trpelo do smrti.
Bregar je vzel denar in odšel zopet v krčmo in še tisti večer zaigral cel desetak, oni desetak, ki bi bil za sv. maše poštenega očeta njegove poštene žene. Otroku pa je nakopal nesrečo za celo življenje. Pravim ti, da to pač ni človeški oče, ali tako je! Daleč privede človeka strast, ako se jej uda.
»Dosti mi je prijatelj", pravim spremljevalcu, »nikakor bi ne bil mislil, da je na svetu takih ljudij."
„Pa povem ti-', veli dalje, „da bi ti ljudje lahko živeli prav dobro, ker je gospodinja prav pridna in razumna žena, da malo tacih."
Vstala sva in šla proti vasi nazaj. Ko kreneva mimo prvih hiš na levo, srečava Bregarja. Gledal je v tla, kakor bi ga bilo strah ljudij; na obrazu pa se mu je brala skrb in reva. Žalosten pogled 1 Saj pač ne more biti srečen človek, ki je kriv nesreče svojemu otroku!
fonije značaj pravega in popolnega koncertnega zavoda. Zato pozdravljamo II. koncert posebno prisrčno in veselimo se ga, ker se proslavi ž njim v novič slovenski narod. “
Naj ta veseli uspeli obudi „Glasbeni Matici" polno darežljivih prijateljev in naj jej pridruži novih udov!
Volilo -j- nadvojvoda Albrehta za pomorsko zavetišče v Gradežu (Grado). Visoki ranjki je zapustil lepo volilo za zgradbo hiše, za postelje in opravo sob za 60 — 70 ubožnih dunajskih otrok, ki se želijo zdraviti v morski kopelji. Zraven pa je dostavil pogoj, da zavetišče mora ostati pod ravnateljstvom čč. usmiljenih sester.
f Cezar Cantu, slavni italijanski zgodovinar, je umrl v Milanu dne 11. t. m. Ranjki je bil učen mož, dober katoličan, prijatelj Leonu XIII. Spisal je več učenih del, mej kojimi se res odlikuje njegova „občna zgodovina11, ki je prestavljena tudi v druge jezike. — Če prav dober kristijan, je Cezar Cantu vendar preenostransko pov-darjal italijansko narodno idejo in to proti Avstriji in proti papežu. Tudi v njegovi občni zgodovini mu je včasih narodno čustvo kalilo bistro oko. Na stare dni je bil ljubljenec učenjakov zlasti italijanskih.
,Rimski Katolik.“ Prijatelji odločne katoliške besede naj ne odlašajo naročiti ta edini znanstveni slovenski list, ki razpravlja tudi važna dnevna vprašanja. List je se vse premalo razširjen, premalo zlasti mej posvetnim razumništvom. Naroča se: Upravništvo R. K. Gorica Travnik 13. I. Cena 2. gld. na leto.
Učiteljski konvikt. Kranjski učitelji so sklenili ustanoviti zavetišče ali zavod ■za otroke gg. učiteljev. Slovenski listi so prijazno pozdravili to misel. Bog daj !
„Rajše s Scliweglem ko z Mahničem11. Nate Slovenci velemodro načelo „na-■ rodne stranke11 ! V deželnem zboru Kranjskem se je to načelo v prvič izreklo in se šteje za velik uspeh slavnega „shoda zaupnih mož11. (last, da je je prvi poslal v svet, lma^veliki gromovnik narodne stranke : dr. Iv. Tavčar, advokat v Ljubljani. Vsled tega veže zdaj tudi goriške Slovence ki „so vezani po resolucijah zaupnih mož“. Rajše naj bi šii torej z nemškutarjem, ker je 'liberalec, nego s Slovencem, ker je katoličan ! In to se oznanja v imenu stranke, »koji je narodnost namen11. Čudno, prečudno I Upamo, da so naši „zaupni možje11 zdaj sprevideli, s kom so se v Ljubljani pobratili in zavezali. Saj vedno zagotavljajo — pac odkritosrčno—: ,Mi smo z Mahničem, mi vršimo, kar on uči. vsega sicer ne, ker ne moremo še, ali Mahnič je naš vodnik, v načelih smo njegovi.11 Bog daj, da bi vsi zapeljani kmalu sprevideli zmoto !
Bela Ljubljana. Piše nam prijatelj: Letošnja izvanredna zima bode precej vsu-. mestno blagajnico, ravno tako tudi bla-gajno državne in južne železnice. Samo mesten klagajnica je že izplačala okroglih J .000 gl(i.t na kolodvorih pa so še več. . j'°vJe dobro, da ta denar ne gre nikamor iz dežele, ampak ostane večinoma v mestu y nakupovanje živeža. Do tisoč delavcev !ma: na ta način celo zimo zaslužka, s ka-
skromno preživijo družino, ker sicer
1	celo zimo stradali. „Neznosna’1 je že \sn,e*e«a odeja, da je strehe ne morejo vec arzati. Zadnji teden je začelo tudi štrene lomiti in prigodilo se je več slučajev. Vsled tega je prišlo splošno „ogrebanje“ poslopij, da nisi varen po ulicah.
V zrakoplavu na severni tečaj. Časopisi poročajo, da je slavni zrakoplavec Andrče naznanil svedski akademiji nov na-^rt, da pojde namreč v zrakoplavu (balonu) iz Švedskega na severni vrhunec ali teme ase zemlje. Teme naše zemlje se imenuje ecaj ali tudi stožer. Tam je večen led in mesecev noči. Nikedo ni še bil tam, iiaree pa meni, da se upa priti tja po zraku v 40 urah ali, ako bi mu bil veter vgode.n, ce*° 10 — 15 urah. Švedska akademija je načrt zahvalila.
Luna je mrkuila dne 11. t. m. zju-
traj popolne. Otemnjevati je začela ob 2. urah in 59 minut po polnoči. Konec mrka je bil ob 6*/s zjutraj. V naših krajih je bilo nebo oblačno.
Nova bolezen se je pokazala v Berlinu. Podobna je hripi, a loči se od hripe, ker vname bolniku obraz, da se mu napravijo mehurčki na ustnicah, na jeziku, na nebu in v grlu, da bolnik ne more vživati. Po (3 dneh preide, ali človeka zelo oslabi.
Velika povodenj je bila tudi v Trstu dne 12. t. m od 9 — 12 po noči. Morje je nastopilo eno ped visoko po trgu della Borsa in drugih ulicah. Morali so ljudi prenašati. Nesreče se ni zgodilo.
Pozor! Trgovinski minister je zapovedal prilepljati odslej znamke (marke) na pisma od spredaj, kjer je napisan naslov, in prepovedal prilepljati znamke na pisma od zadej. Pismo z znamko od zadej ali se ne bo doposlalo na nadpisanca ali pa se bo odposlalo proti primernej denarnej kazni. Tedaj pozor !
!«,
Goriško.
Ne Kostanjevica !! Čč. oo. frančiškani v Gorici so vže večkrat opozorili občinstvo, naj se jim blagovoli pošiljati vsa pisma z naslovom: frančiškanski samostan — Gorica. A navadno se jim piše Kostanjevica Gorica. Vsled tega gredo pisma v Kostanjevico na Kras !! Napis bodi torej : Gorica in sicer nič.
Slika Adolfa Harniela, znanega ce-ciljanca na Goriškem, župnika v Šebreljah, dekana v Komnu, je dotiskana po reproducirani fotografiji g. Jerkiča, jedinega slovenskega fotografa v Gorici. Sliko je risal in založil g. I. Gosar, slikar v Gorici. Dobiček je namenjen slovenskemu Alojzijevi-šču in slovenskim šolam v Gorici. Čestilci pokojnika naroče sliko pri g. I. Gosarju, Travnik št. 13.
Pravila namerjavane katoliške družbe v Gorici je c. kr. namestništvo vrnilo nepotrjena.
Važna razsodba. Č. g Fr. Červ, vi-karij na Grahovem, kojemu je c. kr. vlada odrekla pravico do plače sumostalnega dušnega pastirja in to na podlagi nove postave 1. 1894., je vložil tožbo proti ministerstu. Državno sodišče je razsodilo, da je č. g. Fr. Červ samostalen dušni pastir in da mu gre plačilo po določbah postave 1. 1885. Iz tega je razvidno, da državno sodišče razlaga novo postavo le v prilog eksposizitom in ne v škodo našim vikarijem ali kakor smo mi vže davno pisali: vikariji ostanejo kar so 1.. j.-samostalni dušni pastirji.
Razpisan je štipendij 100 gl. vsta-novljen od Adama Klemše. Pravico imajo sorodniki, in za njimi dijaki ljudskih šol in gimnazij, zlasti goriške gimnazije.
Proslavljena petindvajsetletnica njega eksc. grofa Fr. Coronini-ja. Vže zadnjič smo poročali, da je naša kmetijska družba vrlo lepo počastila svojega predsednika dne 7. t. m. Ob 11. uri se je zbralo mnogo občinstva iz mesta in z dežele v veliki sobani deželne hiše. Došli so zastopniki raznih kmetijskih družeb n. pr. iz Trsta, Zadra, Graca, Dunaja i. dr. Namestnika je zastopal baron Conrad, deželni odbor dr. Pajer. — Slovenski nagovor je imel č. g. Mašera. Govornik je povdarjal, da i-majo Slovenci zaupanje v slavljenca, kateremu se imajo tudi mnogo zahvaliti. — Dr. Pajer je z znano zgovornostjo proslavljal zasluge deželnega glavarja. Govoril je tudi dr. Verzegnassi. Poslanec Dottori je ob sklepu predložil, naj zbrani udje z vskli-kom izvolijo grofa Fr. Coronini-ja zopet za predsednika. Temu je yse občinstvo glasno pritrdilo in očevidno demonstrativno ploskalo.
Visokorodni gospod se je srčno zahvalil za izkazano zaupanje in vidno ove-seljen sprejel poklonjeno podobo. Govoril je italijanski in slovenski.
Častilci so se razšli prav zadovoljni,
da so počastili in zahvalili moža, ki je časti in hvale res vreden.
„La crisi dietale1*. Pod takim naslovom je nekedo v BCorriere“ začel razpravljati razmere in stanje našega deželnega zbora. Ker je pisatelj vpliven politik, hočemo oceniti njegove članke, ko je do konca spiše.
Vincencijeve družbe predsedništv« je blagoizvolil prevzeti visokorodni g. grof Sigismund Attems.
Novi župniki. Pod Turen v Gorici pride vel^uč. g. dr. Karol Baubtda, v Dorn-berg č. g. Lavrencij Juvančič, v Čepovan č. g. Jakob Rejec, na St. Viško goro č. g. Jgnacij Valentinčič.
Odlikovani učitelji. Poverjeniki goriške razstave šolskih učil so izdali poročilo o razstavi. Častne priznanice (diplome) so vdobili sledeči gg. učitelji. Iv. Mercina, Dan. Faigeij, And. Volarič, Fr. Gabršček, And. Drašček, Ant. Leban, Ign. Križman, Edm. Čibej, Jos. Macorig, K. Travan, Jos. Lenarčič za didaktofon (iznajdba Lužnikova), gdč. M. Hafner.
Novo sodišče v Gorici. Ministerstvo je sklenilo sezidati novo prostorno poslopje za sodne urade v Gorici.
Gledišče v postu. Goriško gledišče, ki je prazno o pustu, moralo se je naročiti igralcev v postu. To je judovska navada.
Bodoče porotno zasedanje v Gorici prične 25. aprila.
Podgora ostane menda vender le Pod-gora. Vlada je dala izbrisati iz uradnih i-menikov novo izmišljeno ime : Piedimonte. Kaj pa Moncorona za Kronberg ?
V	Podgori sta se zbesedila in sprl.i dva delavca radi noža. Vročekrvnež je porezal hladnokrvneža tako močno, da so ga morali odpeljati v bolnišnico in šivati.
Mlin v Stračicah bo nehal mleti, ker na Ogrskem meljejo bolj po ceni. Tako se govori. Ubogi delavci.
Cesta ob Soči. Iz gorenje soške doline nam pišejo : Rajše ko cesto ob levem bregu Soče, želimo, da se popravi sedajna in da se klanci zravnajo. Menimo pa, da je oboje ob enem mogoče, če prav je poprava sedajne ceste bolj potrebna. Če pa včakamo. da pojdejo po lesni Soški dolini tri ceste (ob leyem in desnem bregu in železnica), bodo naše želje pri kraju.
Iz Kojskega nam piše pameten kmet: Letošnji pust je bil jako velik norec. Zadnji dve nedelji so v jedno mer plesali skoraj sami zakonski možje in žene. Se popol-noči bila je tudi mati sedmerih otrok na plesisču. — Bog jo razsvitli!
Ples in pretep. Dne 24. februvarija je krčmar v čolniči pri Kanalu napravil ples, kojega so se vdeležili fantje in tudi nekateri zakonski. Konec veselja je bil, da so se stepli in sicer tudi z nožem. Vsi vde-leženci tega plesa so več ali manj pobiti in porezani. Nekateri bodo menda še dolgo časa v postelji delali pokoro. — Evo zopet dokaza, kako pogubni so plesi ne le v duševnem ampak tudi v telesnem obziru. Čas bi bil vendar enkrat, da bi gospoda t. j. županstva ne dajala več dovoljenja za plese.
Mrtvega našli so mej Medano in Korminom 7. t. m. 50 letnega Jožefa Obit, doma iz sv. Lenarta pri Čedadu. Zadel ga je baje mrtvoud.
Na Bovškem ste smeli do zdaj koze pasti le dve občini, od zdaj naprej je tudi tima prepovedano.
Jz Novakov pri Cerknem. Letos i-mamo toliko snega, kakor že ne od leta 1870. Zapadel je tukaj do pol-drugi meter na debelo, po Davči več ko seženj viso)’o. Cel ta teden strašno mete. Raz streho morali so kidati sneg, da ni strl poslopij. Kakšna težava je priti v nedeljo do cerkve, zlasti iz Davče. Zjutraj ob zori se odpravijo od doma da pridejo do 10 ure do cerkve, potem do noči zopet nazaj. Starčki in otroci morajo doma ostati, celi teden ne
,P B I M OB S KI LIST"
kor je beljak. Znano je', da se odprta rana razhudi. Če jo pa namažeš z beljakom, zrak ne more do nje; beljak se strdi, naredi čez rano tanko skorjo, pod njo pa se rana hitro zaceli. Beljak pa tudi pomaga proti črevesnemu imetju (griži); stepe se,‘lahko se mu pridene še nekoliko sladkorja in povžije. V telesu prevleče beljak želodec in čreva od znotraj ter blaži unetje. Dve ali k večemu tri jajca popolnoma zadostujejo na dan. Beljak pa v tem slučaju ni le zdravilo, marveč tudi lahka in za takega bolnika popolnoma primerna hrana.
„Mir“.
Malo težko. „Ako nimate denarja za najemščino, kupite si svojo hišo ! Razume-ti-li ?* jezil se je gospodar najemniku, ki je s plačilom zamujal.
Razlaga. Gospa : ,, Videla sem danes, kako je naša mačica željno pila dežnico ; kaj neki pomeni to, gospod profesor ?“ — Profesor: „To pomeni: prvič, da je poprej deževalo, in drugič, da j6 bila mačka žejna!“
Množina velja. Gospodinja: „No,‘dobrih spričeval nimate!“ — Službo iskajoče dekle : „1 no, zato jih je pa več.“
Odgovorni urednik in izdajatelj .1. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega Lista n izide dne 28. marca.
1
v podpisani lekarni ako se
:i po pošti	r
fl.
Trnkoczy,
lekar zraven rotovža
vLjnblj ani,
priporoča: jjfT ZA ŽliLODEC : -«i
Marijacelslce kapljice z« želodec.^— Steklenica 20 kr., 6 steklonic 1 gld.'3 ducent. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne Jcrogljice^ žistijoželodec pri zabasanji, skaženom želodcu. — Skatulja 21 kr.,„ jedea z'iv oj 6 e k s 6 Skatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Za p r s a : “9S
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in la.jša bolečine, n. pr— pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld* 50 kr. ' ___
Za trganje : 'US®
Pr o tinski cvet (Gichtgeist) lajša in preganja, bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
V«a ta našteta in vsa druga zdravilna sred— stva so dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Dobiva se najceneje
naroč
Str. 42
vidijo cerkve in ne čujejo zvona; Doma moli gospodar z družino sv. rožni venec vsak večer in litanije. Od našega ljudstva naj bi se učili vere novodobni liberalci.
Črez dva metra snega pred hišo. Iz Zadloga : Dne 4. t. m. sem meril sneg pred hišo. Bilo ga je 11 pedij. Strehe so zelo v nevarnosti, da jih sneg ne pohabi, posebno šibke ali vže trhlene strehe. Tudi nam jemlje svitlobo, a odmetavati ga skoraj ne moremo več. čaka nas pa še nekaj hujšega, če začne deževati — povodenj.
Tički zmrznili. Iz Zadloga nam pišejo : Dne 14. febr. t. 1. je človek gredoč iz Idrije v Zadlog našel ob poti več ptičkov, ki so od lakote in mraza poginili.
Divjačine je letos veliko poginilo. Vsled prevelikih zametov ni žival mogla do živeža in na nekaterih krajih je kar trumoma po crkni la.
Za „Slov. Alojzijevišče11 so darovali : č. g. Iv. Kumar, vikar 10 tl., preč. g. A. Lužnik, župnik 10, gld., pri ženito-vauju hčerke g. Fianca Žerjala na Brjah (Rifenberg) so nabrali svatje 9 gld. 20 kr.
Za slovenske šole v Gorici so darovali: preč. g. Dr. 50 gld., č. g. J. F. 2 gld., bi. g. Z. F. 2 gld., Nekdo 2 gld., bi. g. S. R. 1 gld. 50 kr., R. St. 60 kr. Bog povrni!
Trst-Istra.
Blagoslov od sv. očeta Leona XIII
sta vdobila italijanska katoliška lista : ,,E-co“ v Gorici in „Popolo“ v Trstu. Časti tajno ! Očetov blagoslov zida otrokom hiše!
Prevzv. škof dr. Iv. Nep. Glaoina je hvala Bogu nekoliko okreval in upamo, da je iz nevarnosti.
Duhovniki bolehajo : C. g. -Tos. Be-lcar, duhovnik v Sežani, in č. g. Fr. Tomšič, kapelan v Kazljah.
Župniški izpit so napravili 7. t. m. čč. gg. Ant. Hrovatin, Ant. Kratzig, Kd-vard Grzetič in Jožef Elsnic.
G. Jos. Mrak, do /.daj načelnik straže orožnikov je imenovan za kancelista pii c. kr. policijskem ravnateljstvu v Trstu.
Slovencem šolo odrekli so zopet mestni starešinje tržaški v seji dne 11. t. m. in sicer Občinarjem v okraju Sv. M. Magdalene Gorenje in Dolenje. Res, človekoljubno starešinstvo !
Nova šola v Plaveh pri Kopru se bo kmalu začela zidati. Stala bo okolo 3000 11.
Porotniki v Trstu se snidejo 22. mar-cija. Na vrs'o pride tiskovna pravda radi ra/žaljenja časti proti vreduilui „Pensiero Slavo11 g. A. Jakiču.
Velike povodnji bile so na Ogrskem oni teden. Vlada je poslala na pomoč tudi vojake. Ravno tako poročajo o povodnjih na Štajerskem.
Posledice izgredov v Piranu. Cita-telji se gotovo še spominajo žalostnih izgredov proti dvojezičnim napisom v Piranu. Te dni se je vršila pred sodiščem obravnava proti glavnim hujskačem. \dobili so osem njih 10 — 30 mesecev zapora, štirje 1 — 7 mesecev, eden 6 tednov. Drugi so oproščeni.
Žena zgorela. Neki Katarini Kregar, osemdeset let stari ženici v Trstu, se je vnelo krilo ob žrjavici, in ker ni bilo cele pol ure nikogar v hišo, je živa zgorela.
Ravnanje s konjsko opravo. Nekateri imajo navado konjsko opravo prati z vodo. To ni prav, kajti zmočeno usnje se zelo potrdi, kedar se posuši; zato z vodo oprana konjska oprava konje večkrat odrgne do krvi. Z vodo naj se toraj konjska oprava nikar ne čisti, marveč naj se ravna tako-le : Raztopiti je treba pri ognju enaka dela mila in lanenega olja, in s tem mazilom naj se namažejo tisti deli oprave, ki se bodo dotikali konjskega telesa. Ako to večkrat ponovimo, obdržimo opravo v dobrem stanu, pa tudi za konje bo to koristno.
Zdravilna moč beljakova. Če se človek ureže, nima boljšega zdravila, ka-
Hiša na prodaj
v Štandrežu št. 70
po ugodno nizki ceni.
Natančne pogoje in ceno pove Cerkvenik stolne cerkve v Gorici. CXX3CK3000CXX20C»00 V pisarni Seitz-oVe tiskarne, nasproti semenišču v Gorici, prodaja se po znižani ceni — 1 gld. 30 kr. —
'Veliki teden
JLnton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka št. 33.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.__________
A.nt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
m
Velika noč.
Spisal prof. Andrej Marušič.
Knjiga se pošilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list.
Oskrbnik
zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranju travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste 1. a-prila t. I. vstopiti. — Blagovoljne ponudbe naj se pošljejo pod „Oskrbnik, poste re-stante, Kranj, Gorenjsko11.
Novic Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
Tovarna ustanovljena leta 1H(5q.
srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za napravo novih cerkvenih posod ! Sprejema tudi staro posodo v prenovljenje.
Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov stavili prav vgodni plačilni pogoji.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Ilustrovan cenik zastonj in franko.
Laneno oljnati
iar ne
najboljše vrste prodaja JLdolf Hauptmann
tovarna iirneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firniŽev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, sole in domačo rabo.
Slamnike ! !
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, staiira in prodaja na drobno in debelo
V Domžalah pri Ljubljani	Franc	Cerar
(popred Janez Markužič)
Cenike na zahtevanje franco.
Tovarno, ms	novi jenu. letu lw(it t. __ |yit_