»oftnhM ph«tn ▼ |MnU "
Leto XVM žtev. 233
Ljubljana, sreda 10. oktobra 1934
Jena t- Din
JpriToiAtTO; LJubljana, Kn&flje*« ulica a. — relefoo it. 3122, 8123, 3124, 3125, 812«.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova tU. 3. — TeL 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11--Telefon 8t 2455.
Podružnica Celje: Koeeuova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi prt poŠt ček. sa vodih: Ljub-Ijana St 11.842, Praga ftialo 78.188, W1en St lOft.241.
Naročnina mata mesečno Din 26^—< Za tnosemstvc Din 40.—,
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8125. 812« Maribor Gosposka ulica 11. Telefon tt 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon St 65.
Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi po tarifu
iT



mirnem--

Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev podlega
atentata,
S svojo krvjo je krali mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo.
Na prestol kraljevine Jugoslavije je po Senu 36 ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralj« Petru II.
Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi čl. 45 ustave kraljevsko oblast, je sklicala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu člena 59 in čl. 42 vstave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč iedva izgovoril, je v svojem ne-izmemem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
»Čuvajte Jugoslavija!"
Kraljevska vlada poziva ves jugoslovenski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni.
9. oktobra 1. 1934. v Beogradu.	.
Predsednik ministrskega sveta N. U z u n o v i č s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Ko H 63. prosvetni minister dr. Ulja Šumenkovič s. r.; pravosodni minister Božidar Maksimovič s. r.; minister za telesno	na-
rudnike dr. Ulmanski s. r.; prometni minister Ognjen Kuzmanovič s. r.
Kraljeva oporoka o regentskt oblasti
Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedtnju 9. oktobra 1934 ob 20. uri
Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišM v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nlkola T. Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in povel&rik kraljeve garde armijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten je bi tudi prvi adjutant Ni. VeL kralja drvizijsfld general g. MIL J. Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča ki maršala dvora g. Dmiitrijeviča prejel iz MarseMa brzojavno poročfto o atentatu na Ni VeL kralja Aleksandra I. in da je Nj. VeL kralj podlegel
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočamstvo knez Pavle izročfl predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzo-noviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
»To je lastnoročna listina, Id sem Jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 193L leta. Aleksander. Gospoda ministrskemu predsedniku! Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnost! NJ. kraljevega Vlsočanstva kneza Pavfa in gori navedenih odprl to kuverto ta v njej našel na modri poti konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. VeL kralju, ta ki se glsasll:
Sestavljeno 5. januarja 1934 na Bleda
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanja, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega na*-
Kralj Peter K
roda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi ŽL 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vrSjo ▼ primeril, da prestolonaslednik 1x razlogov, naštetih v ČL 41 ustave, ne mere vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast:
1. Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Karadjordjevič.
Z* Radenko Stankovih, senator In prosvetni minister.
3. Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine«
Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Ra-denka Stankovica Jovana Banjanina, senatorja, In kot namestnika dr. Perovlča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal last. noročno v dveh originalnih izvodili, od katerih bo enega čuvala Nj. VeL kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Oba Izvoda tega a&ta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevtč, kralj Ju-gosi a vije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda.
Prečitafi smo in overovffi: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nlkola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. Živkovič; L adj. NJ. VeL kralja divizijski general N. J. Ječmenih Iz kabineta predsednika ministrskega sveta št 220 od 9. oktobra 1934. leta.
>' V	
	
	f v ( V--j 'V .s;v;
	
	r- %■ V ' . . • ,
	' "s -t " :
	. ^.v.r.. • .i
	
	
	
•M	it!- '-. V
	
	
	
	1? '-c- - -
'■•M	. ^ •tiŽlV'J!> IV .
	
... , - .V - , .>. '»i?	
	
VSfSs.''!	'..i'- 'v. ■
j..	V> ■
j.;:

... .v*4 ' ". ■ v. '•k ' '
"•■'■" -'i--'-- •
' -
■../v,/, 7 -
.TMPjME
.	-'. s ■ ■ • ■ .... * . •■ -
'. . • .',t4f: ..
- ;. >
? •
■'-Sf-f^V-'■:.-'■
. . . . i'r ■ s/. ■
' " I"'*!T'
% v -v	■
Kralj je mrtev
Zaprepaščen in v dno duše ogorčen stop ves jugoslovenski narod pred usodnim dejstvom: kralja Aleksandra ni več!
Kralj Aleksander je postal žrtev zahrbtnega zločina v hipu, ko je poln upanja in vere prihajal v prijateljsko državo, ki ga je pričakovala z odprtimi rokami in mu pripravljala triumfalen sprejem.
Vsem, ki ljubijo na neizmernih žrtvah ustvarjeno Jugoslavijo, in vsem, ki se zavedajo, da je pravkar padla največja žrtev za njo, vsem stiska srce in mrači čelo bridka bolest
Kralja Aleksandra ni več!
Naša bolest je tem večja, ker je vladar Jugoslavije postal žrtev naj-ostudnejšega izdajstva, čigar pro-kletstvo bo segalo v pozne rodove. Graditelj Jugoslavije je padel od strelov podlih razdiralcev. Padel je kakor junak na bojnem polju, v najvišji službi svoje domovine, svojega težko preizkušenega naroda. Še več: Padel je v službi mednarodnega miru in sporazuma.
Ni več onega velikega heroja, ki je delil vso trpko usodo svoje domovine po krvavih bojih svetovnega klanja. Ni več njega, ki je prenašal z zadnjim prostakom glad ln mraz na poti preko albanske Kal-varije. Njega ni, ki je s puško v roki stal v položajih pri Solunu. Ni ga več junaškega zmagovalca, ki je v silnem pohodu podil na čelu svoje armade dedne sovražnike našega naroda z zadnjega kotička svoje zemlje. Ni več njega, ki nam je prinesel svobodo, o kateri je sanjal naš rod tisočletja, ko je v obupu grize! verige suženjstva. Našega kralla Matjaža, ki so ga prerokovale naše narodne pesmi, ni več. Njega ni, ki je s svojo dobrote polno, modro roko miril nespametne brate, ki so v zlati svobodi prehitro pozabili krvave srage suženjskih dni.
Kakor uboge sirote smo, ki jim }e zločinska roka ubila dobrega očeta sredi neutrudljivega težkega dela, da nam pomaga do lepših dni, ko ne bodo več stradale naše uboge matere in ne bo več umirala od gladu nebogljena deca.
Ne Mussolini, ne Hitler, ne Sta-Rn, ne razkroj — sam zase trden, zvezan z vsemi, ki hočejo mir, red, delo, sigurnost, to mora biti naš narod in biti mora zavarovan za sej danjost in za bodočnost. Zato zveza s Francijo, zato Mala antanta, Cehoslovaki in Rumuni, zato balkanska zveza, zato bratsko pomir-jenje z Bolgari. Zato pot v Sofijo, — triumf. Zato pot v Francijo, — pripravljajoč se nov triumf svetovnega pomena. In zdaj — tragični streli v junaška prsa, zdaj brutalni konec velikega dela! Dve žrtvi vpijeta v nebo!
Aleksander in Barthou, dva borca miru m reda, dve novi žrtvi Jugoslavije in Francije! A naša žrtev je neizrecno pomembnejša, neizrec-no dragocenejša. Dali smo prvega državljana, najboljšega, kar smo jih doslej imeli. Kralj Peter, svetnik našega Panteona, je dobil sebi ravnega, vzvišenega naslednika, ki je zmagujoč padel. Globoka tragika človeka, — vladarja, — naroda.
Umrl je kralj Aleksander, a ni umrla njegova domovina. Njegovo življenje in delo je postalo milijonom naših državljanov najvišji testament. Kar je hotel kralj Aleksander, to mora hoteti ves narod, to mora izvrševati kot izvršilec njegovega testamenta.
In ko se v nemi, neizmerni boli uklanjamo nepreklicni volji usode, se zavedamo:
Težka, nepopisno težka Je preizkušnja, ki nam jo je naložila usoda, toda verujemo, da je volja mrtvega kralja samo ena: Ohraniti domovino vseh pretresljajev, privesti jo z odločno voljo in .s premočrtnim delom vseh, ki odgovarjajo za nje usodo — in tudi vseh nas —, tja, ka-
NJ.Vel. kralj Aleksander mrtev
Postal je žrtev zločinske roke v Marseillu
Marseslle, 9. oktobra, g. W. Proti jugoslovenskemu kralju Aleksandru je bil danes popoldne malo potem, ko se je izkrcal, izvršen revolverski atentat. Kralj Aleksander je ob 16.05 zapadno-evropskega časa stopil na francoska tla in vstopil z zunanjim ministrom Barthou jem v avtomobil, ki se je takoj nato odpeljal v smeri proti policijski prefekturi. Približno 50 m od pristanišča je počilo naenkrat 6 do 8 revolverskih strelov, ki so kralja ranili na prsih in, kakor menijo, tudi na glavi. Visoki gost se je takoj onesvestil, zunanji minister Barthou, ki je bil tudi ranjen, mu je v naglici odprl obleko. Opazila se je kri na prsih. Policija je takoj razpršila zbrano množico, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Atentat je bil izvršen nasproti borze. Kralja so nezavestnega odpeljali na policijsko pre£ek-turo, kjer je kmalu nato izdihnil.
Harseille, 9. oktobra. Nj. VeL kralj Aleksander leži na mrtvaškem odru v policijski prefekturi. Oblečen je v generalsko uniformo z odlikovanji, med njimi tudi z odlikovanjem legije časti. Preko njegovega trupla je razprostrta jugoslovenska trobojnica. Njegovo obličje je mirno. Ob mrtvaškem odru sta postavljeni dve častni straži, tik ob odru pa kleči njegov zvesti sluga in joče.
Nj. Vel. kralj Aleksander hi francoski zunanji minister Lorfs Barftion, slikana na vrtu kraljevega gradu na Dedinfu letos konec junija
Tudi Barthou mrtev
Pariz, 9. oktobra g. Zunanji minister Barthou Je mrtev. Strel, ki ga je zadel, mu je raztrgal arterijo na nogi in je Barthou podlegel ram, medtem ko so poskušali izvesti pri njem transfuzijo krvi. Tudi rane generala Georgea, ki Je bil prideljen kralju Aleksandru, so smrtno nevarne. Med ranjenimi je tudi francoski admiral Berthelot.
Marsetlle, 9. oktobra. Zunanji minister Barthou, ki je bil ranjen v desno roko, je bil nemudoma prepeljan v bližnjo hišo, kjer so skušali zdravniki izvršiti transfuzijo krvi, toda zaradi slabosti srca je, ko so ga ktoroformirali, podlegel poškodbam.
Generali Georges, namestnik komandanta francoskega vrhovnega generalnega štaba generala Weyganda, Je bil prav tako ranjen. Ranjena sta bila tudi dva stražnika.
Marseffie, 9. oktobra. Francoskega zunanjega ministra Barthouja so po atentata takoj prepeMak v bolnico, kjer so zdravniki sklenili, da mu bodo amputirali levo spodnjo fcaket, ker jo je krogfa popokioma razmesairila. Stanje Bartfrouja je bilo takrat še zadovoljivo. Med operacijo pa so nastale krvavitve, tako da j« bila potrebna traatsftmja krvi, ki jo Je bSo treba celo ponoviti. Kljub temu pa se je njegovo stanj-© stalno slabšalo, srce }e preneha)« <♦--lova-ti in Barthou je ob 18.40 nmrf.
Kdo je atentator?
Marseilfe, 9. oktobra. O atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra poročajo ie naslednje podrobnosti:
Nj. Vel. kralj se je v družbi zunanjega ministra Louisa Barthoua In vodje častnega vojaškega spremstva, ki je bilo dodeljeno kralju Aleksandru, generala Geor-gesa, odpeljal iz pristanišča po ulici Can-nebiere mimo marseilleske borze. Avtomobil je moral tedaj pričeti voziti nekoliko bolj počasi, v tistem hipu pa je skočil pre-denj atentator, ki je naglo oddal iz revolverja okrog 10 strelov proti avtomobilu. Kralja sta zadela dva strela, eden v srce, drugi v gornjo desno stran trebuha. Zadeta sta bila tudi general Georges in zunanji minisiter Barthou. Onesveščenega kralja je avtomobil z vso naglico prepeljal na mar-se i I lesko prefekturo, kjer pa je kmalu Izdihnil. Zunanjega ministra Barthouja in generala Georgesa so z drugim avtomobilom nemudoma prepeljali v javno bolnišni-©o. Skoraj istočasno kakor jugoslovenski
mor je hotel naš vzvišeni vodja, naš nesmrtni kralj.
Zopet enkrat je Jugoslavija v usodnem položaju. Toda v takih hipih veleva najvišja modrost: ohraniti mirno kri In polno zaupanje v one, ki prevzemajo žezlo iz mrtvih rok velikega kralja.
Slava nesmrtnemu vladarju—junaku!
vladar Je v bolnici umrl tudi francoski zunanji minister Barthou.
Prvi trenutek, ko Je bil atentat Izvršen, je obstala vsa množica kakor prikovana, nato pa je vsa hkratu vdrla proti atentatorju. Kakor iz uma, Je policijski poveljnik atentatorja skoraj presekal s sabljo. Atentator, ki je streljal skoraj na slepo, saj je bil tik pred avtomobilom, Je ranil tudi dva stražnika In tri druge ljudi, med njimi dve ženski.
V Marseillu je strašni dogodek napravil nepopisen vtis. Zastave, ki so btls Izobešene v pozdrav visokemu kraljevskemu gostu, so bile takoj spuščene na pol droga. Zvečer so ostali vsi lokali zaprti, vse prireditve So bile odpovedane.
NJ. Vel. kraljica Je bila v hipu, ko se Je po svetu razširila vest o kraljevi smrti, baš na železniški postaji Roche v Savoji, kamor se je pripeljala z vlakom preko švicarske meje, da bi nadaljevala pot proti Parizu.
Ob 18. se je sestal pod vodstvom predsednika Doumerguea ministrski svet, ki je proglasil splošno narodno žalovanje. Via da je takoj izrazila najgloblje sožalje jugoslovenski vladi In odredila, da Jo pri žalnih svečanostih ob truplu jugoslovenskega vladarja zastopala ministra Herrlot in Tardleu, ki sta se s posebnim vlakom že odpeliala v Mareeille.
Marsetile," 9 oktobra g. Atentator Je Ju-gOJqov©n«W državljan, Aiie 30. decembra I. 1899. v Zagrebu rOjenl Peter Kalemen. Ko Je orodrl kordon civilne garde In kordon oo-IicUe na konlih ter bil že tik ob kraljevskem av+OmoMTn, Je Soferoddal proti njenra več strelov, a ga nI zadel, goferjevl streli »o
ranili dva policijska organa in neko žeoAo, V hipu Je zavladala tolika zmed3, da M nI mogoče ustvariti resnične siike o d«godku, čeprav je bilo prisotnih na tisoče prič.
Atentator je bil ubit na mestu, razbesnela množica pa ga je nato še linčala.
V atentat Js zapletenfli As več
sedaj je bilo aretiranih 12 sumljivih
Atentator Peter Kalemen je dobil letos
30. maja redni potni list Ln se je oripeSjaJ v Francijo 28. septembra.
Nj. Vel. kralj Peter H.
Ko v neizrekljivi tugi žalujemo ob mrtvaškem odru nesmrtnega kralja Aleksandra I., se upiralo naše oči in ljubeče želje v njegovega prvorojenega sina, ki v tako mladih letih prevzema nase svetlo ime in svetlo dolžnost kralja Jugoslavije. Žalostna novica, da je izgubil svojega vzvišenega, vzornega očeta, je Nj. Vis. prestolonaslednika dosegla v Londonu, kamor se je bil natanko pred mesecem podal v družbi svojega bratranca princa Aleksandra študirat v neki ondotni College.
Komaj dober mesec dni je tega, kar je Jugoslavija manifestirala ljubezen in vdanost kraljevskemu domu ob rojstnem dnevu prestolonaslednika Petra. Vsaka obletnica njegovega rojstva je naš najljubkejši narodni praznik. Ko so pred 11 leti, 6. septembra 1923, topovski streli oznanili, da se je rodil kraljevič, smo se radostni zavedli, da smo s prestolonaslednikom Petrom dobili poroštvo srečne bodočnosti in neomahlji-ve moči Jugoslavije pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Zadovoljni smo motrili s kraljevskima roditeljema vred, kako se prestolonaslednik krepko in zdravo razvija po duhu in telesu. V zavesti, da prestolonaslednika čaka najvišja dolžnost — vladarja in voditelja naroda — je Nj. Vel. kraij Aleksander že takoj ob pričetku šolanja dal modre smernice za vzgojo in samostojno delo: »Peter mora delati vse, kar delajo njegovi šolski tovariši. Ne more biti nikake izjeme, ker je prestolonaslednik. Ni ga pri delu treba v ničemer odvajati od ostalih otrok. Najprej dolžnost, potem vse drugo!«
Pod stalnim nadzorstvom svojih roditeljev in z izvrstnimi učitelji je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter dokončal osnovno šok), letos pa se je šel izpopolnjevat v srednjo šolo na Angleško. Že doslej je poleg duševnih vrlin pokazal veliko spretnost v telesnih vežbah. Na čelu Sokola kraljevine Jugoslavije je od pričetka decembra 1929, ko je modri vladar Aleksander s posebnim zakonom ustvaril temelj novemu zdravemu razvoja tngoslovenskega rodu. Za vojsko,
hubtenico naše države, je Nj. VeL kralj Aleksander zvezal z rojstnim dnem svojega prvorojenega sdna najsvetleiši spomin na 6. september 1931, na apo-teozo naše vojne slave, ko so z lovorom ovenčani polki shranili svoje stare, preizkušene zastave na Oplencu ob grobu kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Ob zadnjem slovesu vojske in vsega naroda je bila zastavam še enkrat izkazana zadnja, najvišja čast, in tisti dan so nas še enkrat za vso bodočnost opomnile na veliko delo, ki je bilo storjeno oa krvavih bojiščih od Dunava, Save ki Drine do Kajmakčalana. Opomnile so nas na osvobojenje in zedinjenje, nato so bile odnesene v veličastno grobnico na Oplencu, a na njihovo mesto so stopili novi prapori, ki naj pri vseh polkih naše vo.isJce dalje čuvajo viteško tradicijo. Kako vzvišeno, kako plemenito je biio to dejanje Nj. Vel. kralja Aleksandra na prestolonaslednikov rojstni dan 1931, tega se bolj in bolj zavedamo t teh težkih dneh!
Naš mladi kralj Nj. VeL Peter H. je ie rmiogo lepih dni preživel t objemu Ijrib-Ijene Slovenije. Ne samo poleti, v bogati prelesti gorenjske prirode in v sveži idiličnosti Blejskega jezera, marveč tudi sleherno zimo se nam je vračal v našo belo svežino in sa krepil teto in duha za bodoče težke naloge. Dal Bog, da bi se nam vedno srečen vračal tudi poslej!
V svetlem spominu nam ostane za
vselej 6. september 1931, ko smo v Ljubljani odkrili spomenik hvaležnosti Osvoboditelju, dedu sedanjega našega mladega kralja. Ime. zgled in žrtvovanje blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja bodi za vse bodoče čase zvezda vodnica kraljevini Jugoslaviji, njegov dobri duh naj spremlja mladega kralja Petra II. v bodoče dni!
Slava kralju Petru Velikemu Osvoboditelju!
Slava kralju Aleksandru I. Velikemu Zedini telju!
Naj živi Nj. Vel. kralj Peter TT. m ves kraljevski doir'
Sožalnice naši vlai
Beograd, 10. oktobra. AA. NI. Vei. kralj Karol je ma.vQ vlada kraljevine Jugoslavije svoje na'igk>bflje sožalje ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Beograd, 1<3. oktobri. AA. Takoj, k« Je
prispela prva vest v zunanje ministrstvo, so prišlj naslednji člaaj diplomatskega zibora, izredni poslaniki in pooblaščeni ministri ter v imenu svodih viiad izrekii kraljevski vladi sožalje: poslanika Gajder-bej v imenu Turčije, Gmran&scu v imenu Rumunije, Wilson v imenu USA Galli v imenu Italije, odpravnik poslov Knobd v imenu Francije, Pioe-ais v imenu Avstrije, dr. Wellner v imenu Češko silo vaške, Me-llas v hncno Grčiie, Sdhwa.rzburg - Gunter v kneou Poljske, grof Torioz v kmenu Španije, Biering v imomi Dan stke in odpravnik poslov dr. Ste-i-ner v imenu Švedske.
Beograd, 10. oktobra. AA. Ob 21.30 je prt-še! v zunanje ministrstvo papeški nuncij Polegrinetti ter ie v imenu sv. očeta izrekel sožalje kraljevski vladi ob tragičarl smrti kiraEa Aleksandra. Msgr. Pelegri-ne-tti je izjavil, da }e sv. odeta globoko pretresla ta tragična smrt, ki je tako prizadela jagoslovensko državo ki jugoslovenski narod. V te<h težkih trenutkih pretok aSnše, prav4 sv. oče, se mora narod zibrati, da bo nemoteno delal za svojo konsolidacijo.
Varšava. Globoko pretresen zaradi bolestne vesti o zločinskem atentatu nad vzvišeno osebnostjo Nj. Ve*. kraHa Aleksandra deH Poljska veliko žalost jugoslovenskega naroda in izrelka Vaši ekscelenci izraze svojega soža-tja. — Kozlovski
Sklicanje
Narodnega predstavništva1
Beograd, 9. oktobra. Narodna skupščina m senat sta sklicana za četrtek, 11. oktobra.
Žalovanje v državi
Državni odbor za pokop je odredil, da se bo objava smrti Nj. VeL kralja Aleksandra izvršila danes, dne 10. t m. v prestolnici in v vseh krajih z zvonje-niem po vseh cerkvah, nato pa ponovno od dneva, ko bo telo Nagopokomega kralja prispelo v domovino, do pokopa. Zvonilo se bo vsako uro po 5 minut od 6. zkrtrai do 18. ure.
Vse šole danes, dne 10. t. m. oe bodo Imele pouka.
.Na vseh Javnfh zgradbah se do nadaljnje odredbe Izobesijo črne zastave.
Vsi državni uradniki poiože danes, dne 10. t. m. prisego zvestobe novemu kralja Petni II. no oredotelh zakona o uradnikih.
Splošna žalost
na Bolgarskem
B ograd, 10. oktobra. AA. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je dobil tele sožalne brzojavke:
Globoko pretresen zaradi vesti e strahotnem atentata na kralja Aleksandra, fcs-rekam vam in vašim tovarišem v svojem in v imenu svojih tovarišev najiskrenejše sožalje bolgarskega naroda, ki Je doživel tolikšno radost ob obisku vzvišenega kralja in ki danes z enako globoko žalostjo soču-stvnji z bratskim jugoslovenskim narodom, ki Je pretrpel tolikšno izgubo ▼ osebi hrabrega, odličnega in nepozabnega voditelja. — Kimon Georgijev.
Tragična smrt Nj. Vel. kralja Je pretresla vso Bolgarijo, ki Je imela ravno pred nekaj dnevi priliko, da izJcaže čast in pokaže simpatije sijajnemu voditelju bratskega Jugoslovenskega naroda. Delimo % vami vašo globoko bol in vas prosimo, gospod minister, da sprejmete izraze mojega prisrčnega in iskrenega sožalja v vaši boli. — Batolov, zunanji minister Bolgarije.
Težka bol
zavezniške Francije
Predsednik francoske republik« In francoska vlada sta poslala naši vladi brzojavko, v kateri tolmačita enodušnost vseh Francozov ta izražata vsemu jugosJoren-skemu narodu svoje največje ogorčenje ta svojo brezmejno bol zaradi vesti o groznem atentatu hi objokujeta z njim plemenitega ln slavnega vladarja.
Ogromna bol, ki druži francoski ta Jogo-skrvenski narod, bo še bolj okrepila nfano nezlomljivo prijateljstvo.
Sožalje mestne občine ljubljanske
Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Dinko Puc je poslal snoči predsedniku vlade g. Nikoli Uzunoviču naslednjo sožalno brzojavko:
Ko je potrjena vest, da je od podle morilske roke padel najboljši sin našega naroda Nj. Vel. kralj Aleksander, plače vsa Ljubljana. Ne morem izraziti čustev žalosti vsega našega preb valstva brez razlike, ki objokuje velikega kralja Zagotavljamo njegovemu nasledniku Nj VeL kralju Petru vso vdanost in prisegamo domovini večno zvestobo in pripravljenost, braniti jo do poslednje kaplje krvi.
Žalna seja mestnega sveta
Predsednik mestnega sveta g. dr. D. Puc je sklical za danes ob 17. ari žalno sejo mestnega sveta v mestni posvetovalnici.
njnjovpf
Zagrebška vremenska napoved ta danee: Večinoma obl»**»« hladno, v sorskih kraiibi
življenje in delo
kralja Aleksandra
Žrdjeijje našega kralja Aleksandra Je bflo izredno bogato, bogato predvsem po delu, naporih ki skrbeh. 2e t zgodnji mladosti ga ie pograbilo življenje s vso svojo resnostjo ki ga potegnilo ▼ svoj burni vrtinec. M on bilo usojeno, da bi užival lepa ia mirna leta prestofo-aasledmStva, kakor toliki drogi princi vladarskih rodbin.
Roda* se je kralj Aleksander dne 17. decembra 1888. na Cetinju kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karadjordjevida in njegove soproge Ljubice Zorke, hčerke črnogorskega kralja Nikole. Kakor vsem svojim otrokom, je bil tndi Aleksandru prvi in najboljši učitelj idegov vzvišeni oče sam, ves prepojen z globokim in resnim •pojmovanjem življenjskih problemov in teženj svojega naroda. Kot mlad deček je šel Aleksander skupno s svojim bratom Djordjem v Petrograd. kjer sta bila oba v zbora dvorskih pažev pri poslednjem ruskem carju Nikolaju II. Kasneje je skupino s svojfcn očetom kraljem Petrom živel v izgnanstvu v Ženevi in se je tam po-sve&l temeljitemu študiju. Ustvaril si je tako globoko podlago, da je vsak, kdor je imel srečo govoriti z njim, občudoval njegovo res svetovno izobrazbo in njegovo gkiboko poznavanje življenjskih razmer po vsem svetu. Umevno je, da se je še prav posebno poglobil v probleme srbskega m drugih jugoslovenskih plemen. Svoje obzorje si je vedno iznova razširjal s potovanji v vsa kulturna središča Evrope.
Ko je po smrti zadnjega Obrenovlča srbski narod pozval na prestol Petra Karadjordjeviča in mu izročil kraljevsko žezlo, se je z očetom vrnil v domovino tudi princ Aleksander, takrat petnajstleten mladenič. Tudi v Beogradu je kraljevič živel tiho in skromno. Vztrajno je nadaljeval študije, v katere je sedaj pritegnil zlasti vojaške vede. Dne 27. marca 1909. pa je postal kraljevič Aleksander prestolonaslednik, ko se je bil njegov starejši brat kraljevič Djordje v aneksijski vihri odrekel pravici do prestola.
S tem je bil konec mirnih mlado stoti dni za bodočega vladarja, ki se je moral zdaj še z večjo vnemo posvetiti pripravam za težki poklic, ki ga je čakal. Mnogo časa za to ni imel, kajti že dobra tri leta kasneje so kot uvod v sve-
tom! požar izbruhnile balkanske vojne Mladi prestolonaslednik se je ▼ njih aktivno udejstvovaJ m razvil vse svoje velike sposobnosti. Kot komandant I. armtje je s svojimi hrabrimi polki izvo-jeval zgodovinsko zmago v kumanov-ski bitki m zadal poslednji udarec turški vojski pri Bitolju. Na čelu svoje vojske je 13. oktobra 1912 zmagoslavno vkorakal v Skoplje. Tudi v srbsfko-bol-garski vojni 1913. je L armšja pod poveljstvom princa Aleksandra odlično izvršila svojo težko nalogo, da zavzame center bolgarskih pozicij pri Drenku in jRajčanskem Ridu. Armija je potisnila Bolgare nazaj in s tem zagotovila zmago v tej voini.
še večje in težje so postale naloge prestolonaslednika Aleksandra, ko je bil 12. junija 1914. zaradi bolehnosti kralja Petra tik pred nastankom svetovne vojne imenovan za regenta in vršilca kraljevske oblasti. Zdaj je ležala na njem toda vsa teža politične odgovornosti, ki je postala naravnost velikanska, ko so zajeli svet prvi plameni štiriletne vojne katastrofe. Kot regent je bil prestolonaslednik vrhovni zapovednik celotne srbske vojske. Neprestano je bil ž njo. Legendarno je postalo njegovo osebno junaštvo na fronti m z ganjenostjo se vsi spominjajo požrtvovalnosti m trpljenja, ki sta ga s svojim mu-čeniškkn narodom delila kralj Peter in regent Aleksander na albanski Golgoti.
Z naravnost občudovanja vredno energijo je regent Aleksander z nezmanjšanim pogumom in z vedno svežo čilostio prenašal silne napore vladarja in vrhovnega vojskovodje. Bogato je bil poplačan za to, ko so ga po zmagoslavnem predoru solunske fronte z navdušenjem, ljubeznijo in hvaležnostjo sprejeli zopet osvobojeni srbski kraji in ko je mogel dne 1. decembra 1918. s proklamacijo zedinjene Jugoslavije izpolniti ideal mnogih jugoslovenskih generacij. Z enako ljubeznijo in enakim navdušenjem so ga sprejemale tudi vse druge jugoslovenske pokrajine, ki jiih je obiskal še kot regent takoj v prvih letih osvobojenja. Povsod Je bU sprejet hi pozdravljen kot trmmfator, obkrožen z ljubeznijo hi vdanostjo vseh narodnih slojev.
Po sklenjenem miru se je regent Aleksander ves posvetil delu na utrditvi in
bomofidacOI jBgoskmoske države. Z danom je nadaljeval to delo, ko je po aort svojega očeta dne 16. avgusta io-te 1921. tudi formalno postaj letali. Časi so biti težki, domovina je bila obkrožena od zunaj, znotraj pa ogrožena od mnogih voditeljev svojih političnih strank. Da se Je Jugoslavija Hjub tema krepila na znotraj in zunaj, je bila v prvi vrsti zasluga vladarskih sposobnosti in državniške modrosti kralja Ato-kaaodra, ki so obvarovale državo in narod še večjh neprijetnosti
Globoka zavest odgovornosti pred narodom in zgodovino je naložila kralju Aleksandra dolžnost, da preseka gor-dijski vozel plemenskih in strankarskih strasti in prevzame usodo države v svoje lastne roke. Njegov manifest z dne 6. januarja 1929 pomeni zgodovinsko razdobje ne samo za kraljevo osebno življenje, temveč za življenje vsega jugoslovenskega naroda. To je bil pričetek nove dobe v jugoslovenski zgodovini in tvori skupno z aktom od 3. oktobra 1929 m 6. septembra 1930 glavne stebre naše nove bodočnosti.
V enaki meri kakor njegova državniška modrost, je navezalo na kralja Aleksandra srca vseh državljanov njegovo vzorno rodbinsko življenje. Ni- VeL kralj Aleksander se je oženil 8. junija 1922 z rumunsko princeso Marijo, hčerko pokojnega rumunskega kralja Ferdinanda L in kraljice vdove Marije. Dne 6. septembra 1923. se ie roda kraJjev-Sacemu par u prestofon aSlednik kraljevič Peter, — dne 9. januarja 1928 drugi sin kraljevič Tomislav m dne 28. junija 1929 tretji sm, kraljevič Andrej. Princa Peter in Tomislav sta se rodila v Beogradu, princ Andrej pa na Bledu.
Vladarske in človeške vrline Nj. Vel. kralja Aleksandra so ocenili rrmogi ugledni državniki Evrope. Prebridko nam je danes, ko se spominjamo, kaj je pred tremi leti, ko smo praznovali desetletnico Jugoslavije, izrekel o našem vladarju znani češki državnik in narodni delavec Vaclav Klofač:
»Jaz se prav nič ne bojim za Jugoslavijo, v mnogem oziru Jugosfovene zavidam. Kakor mi Čehoslovaki, izku-šajo tndi Jugosloveni, da je prehod iz suženjstva v bodočnost težak proces. Vendar pa gledam s čvrsto vero v bodočnost Jugoslavije, ker poznam kralja Aleksandra. Njegov značaj in njegovi nazori so mi jamstvo uspeha rn zmage. Njegove namere so čiste kakor kri-
Otroško
lahko je prati z
ALBU5-terpenhnovim milom.
Obilna pena ALBUS-mila,v spojitvi z nočno nesnago rcukrajajočim terpentinom naredi,da
ALBUS-tcrpentinovim milom
je pranje z
otroško lahko.
staL Poznam njegov biserni, globoko vkoreninjeni patriotizem, ki se prav v ničemer ne razlikuje od idealnega, nesebičnega rodoljubja naših največjih ljudi. Poznam njegovo dobro voljo in njegove demokratske nazore. Kralj Aleksander je moderen človek, skoz in skoz prežet s čutom dolžnosti in odgovornosti, ves prežet ljubezni do naroda, ki mu je bolj vodja kakor vtadar.«
Bil nam je vodja, bil nam je vtadar, bil nam je oče, brat in tovariš. Pekoča je bolečina, ki ostane v našem narodu nezaceljena. Izgubili smo svoje najdražje.
žalovanje v Ljubljani
Porazen vtis velike tragedije v MarseiUn — Ogromne množice ljudstva na ulicah
Ob url, ko se je kakor goreč plamen ras-neaLa po mestu vest o kraljevi smrti, je na ulicah, običajno vsak veter mnogo vrvenja. Cesta, ki je nosila ime mrtvega kralja, šeienburgova ulica, vse ceste okrog po. Ste in nebotičnika so bile tudi nocoj polne popotnikov in sprehajalcev. Pred kinematografi so se zbirale večje družbe, prav tako so se pred obema gledališčema — v drami je bila najavljena premiera Cankarjevih »Hlapcev«, v operi »HovanSčina« — te postavljali v vrsto pred vrata prvi obiskovalci. Po kavarnah in gostilnah je bilo živahno kakor vsak večer, samo da so se nocoj sukali vsi resni pomenki okrog velikega dogodka: kralj potuje v Francijo, da utrdi ■veljavo svoje domovine v Se večji meri, da z roko v roki s francoskim narodom pripomore svojemu narodu do boljšega življenja, da bo kruh dober, rezan za slednjega državljana.
V lepi, mirni večer, Ki g«. nI mogla Kaliti nobena zla slutnja, je iznenada padla grozljiva vest: Kralj je mrtev, že pred sedmo uro se je pojavila v LJubljani, nekateri redki poslušalci radia, ki so slučajni naravnali svoje aparate na Stuttgart tn Milan, so jo pretreseni naenkrat začuti iz zvočnika. Nihče ni mogel verjeti te črne besede, toda s strahom tn grozo so si jo ljudje pričeli šepetati na uho, iz hiS je pJa. niia na ulico tn vse mesto je v hipu zajel njen požar. Po ulicah ln trgih so se ljudje pričeli zbirati v gručah, mladina, ki je pa izmed vseh najbolj iskreno ln najbolj vroče ljubila svojega velikega kralja, je bffla v hipu na nogah. Na vse mesto je legla obenem neka težka, žalostna tišina. Bol, ki je zalila srca ljudi, ni mogla najti besede: samo mladina je hitela po ulicah na vse strani, da zdrami lz miru Se tiste, Ki jih glas o največji nesreči, kateri je mogla zadeti narod, morda še ni dosegel. V nekaj minutah so se v znak žalovanja zaprle kavarne, po vseh lokalih je umolknila godba, z javnih in številnih zasebnih poslopij so v noč za vihrale črne zastave. Kinematografi in obe gledališči so odpovedali predsta-
va Ljudje ki so as bB »tirali pred njimi, so ss prelfll v reko ln vzeti. prati središču mesta.
Okrog poŠte ln pred uredništvom »Jutra« ss je raa^ibalo celo ogromno morje občinstva. Kakor Imajo Ljubljančani navado, da ob vsaki večji ali manjši senzaciji najprej krenejo proti uredništvu našega lista, da naprosijo poročil ln pojasnil, t**™ ss je tudi nocoj skoraj vsa Ljubljana najprej zgmHa v Knafijevo ulico ia pred Narodno tiskarno.
V trenutka, ko se je vest pojaviš m eah, so planili na noge in se odpovedali domačim opravkom tudi menda vsi stanovalci
iz predmestij. Vest je bils zanje pregrozna, da bi mogla biti resnična. Tržaška cesta n
od Viča in Gline ter Rožne doline j« >ila mahoma polna ljudi, Iri so hiteli za pojasnilom. Prav tako je bilo na Dolenjski cesti, kjer so ljudje prihajali na ulico, se strnili v skupine ter brez pomislekov, opravljeni, kakor so bili, hiteli proti mestu, sprašujoč se med seboj, ali je tak zločin sploh mogoč. Moste z Vodmatom, naša delavska četrt mesta, so se razgibale liki panj. Ljud je, očetje, matere in otroci, vse je bilo mahoma na glavni cesti, iz vseh ulic in uliči« je sledil pritok na glavno prometno žilo proti mestu in zopet so se stvarjale čedalje večje množice. Prav tako Šiška z Bežigradom m novimi naselbinami. Samo od hiše do hiše so najprej plahutati ljudje, sprašujoč se in komaj dihajoč od strahu, da je vendarle res, kar je kakor blisk letelo od človeka do človeka. Slehenrk je hotel potrdila, ki ga je mogel dati šele g. načelnik Adon Riibraikar v kratkem nagovora z balkona Narodne tiskarne. S tugo v srcu le razjarjeni množici sporočil tudi vest, da je morilec bil naš državljan. Tisočglava množica je s strahom poslušala njegove besede m potem z vso pieteto vzkliknila: »Slava, slava, slava kralju mučeniku!«
Še pozno v noč so množice vztrajale pred Narodno tiskarno in čakale nestrpno na »Jutro«.
KULTURNI PREGLED
Zadnji odmevi filozofskega kongresa
Razgovor s prof. E. Spektorskhn — Dvom o vrednosti političnih diskusij na kongresu — Filozof in politika — In še nekateri problemi • • •
Minilo je že več ko mesec dni, se je v Praži zaključil mednarodni filozofska kongres. vendar ee v raznih Ustih m revijah še vedno »glašatf odmevi tega pomembnega sestanka filozofov- Tako ee je v zadnjem času razvilo v zvezi s potekom praškega kongresa več zanimivih polemik, med kateri™ omenjamo zlasti polemiko med češkim filozofom piof- Radiom m Poljakom prof. Ljtoslewskim. Polemika m bda brez političnega ozadja. Prof. LUtoelaweki ie namreč zameril praškemu pripravljalnemu odboru, da ni dopustil njegovega referata. Iz pojasnila orof. RAdla i« P^f.^Jf rat ni bil dopuščen zaradi prevelikega obsega, ne pa zaradi idei. ki jih razvija. In Kak-šne so te ideje, priča ts-le epizoda s fito«* ekftsra kongresa: V debati o predavanju nekega političnega teoretika Will7 Helija, ki je izzvenelo v zagovor narodnega socializma. je orof Ljtoslawaki razvijal svoje nazore o narodu. Po njegovem naziraain £ treba razločevati med narodom m nacijo- t oacMe se stapljajo esie skapipe
Tako hočejo tndi Poljski postati is naroda naeija, U bo absorbirala vase LHavce, Ukrajince. C e h e in Rumune. Na to značilno izjavo poljskega politikujočega filozofa ni s češke strani — najbrž iz vljudnosti — nihče reagiral in tudi prof- Rždl ee ne bavi z njo meritorno (saj tega ni vredna). Vsekakor pa tudi ta primer kaže. kako se danes kongresom filozofov vsiljuje politika.
Pred dnevi se ?s vrnil v Ljubljano univ. prof. dr. Evgenij Spe k t o rak i j, ki se je tudi udeležil praškega filozofskega kongresa. Zanimalo nas je. kaj sodi o njegovem potekj odlični avtor »Zgodovine socialne filozofije«. Časovna odmaknjenost je gotovo samo utrdila vtiske in jim pustila to, kar je veljavnejšega in trajnejšega. Iz razgovora z g. prof. Spektorskim priobčuiemo kot epilog vestem o septembrskem kongresu v Pragi ia o njega odmevih nekatere podatke in misli.
0. pmt Spsktanfcti J« predvsem ugotovil.
da nivfl filozofskih kongresov že nekaj časa pada. Ze pred vojno so prihajali iz Amerike na kongrese filozofov ljudje, čijih referati so po globini formi in duhovitosti zaostajali za DovpreČnimi seminarskimi vatami. Taki referati eo postali še bolj opazni na povojnih kongresih. Nivč filozofiranja pada. Zaradi tega so najboljši nemški filo-
ICC4L-
zofi odklonili udeležbo na predzadnjem kongresu v Ozfordu. Praškega kongresa se ie lahko udeležil vsak. kdor se zanima za filozofijo in kdor je plačal predpisano pristojbino.
Praški kongres js karakterizirak> to, da je bilo težišče vseh razprav na problema demokracije. To se je m zunaj. pokazalo ie v tem, da je bila za razprave o tem deln programa določena velika dvorana, sa ostale sekcije pa manjše sobe. Po sodbi g. prof. Spektorskega se je poizkus, doseči odgovor filozofov na pereča vprašanja sodobnosti, izjalovil m ni dosegel niti vnanjega 'aspeha. Tam, kjer eo pretresali čisto filozofska vprašanja (logistika, gnoseologija, teorija vrednosti itd.), je bilo vedno dovolj poslušalcev, in sicer priznanih filozofov, za vprašanja javnega značaja pa ni bilo pričakovanega živahnega zanimanja- Govorili eo večidel referenti, ki v sami filozofiji niso posebno doma. n. pr. Francoz Barih 61emy. Ost razprav o demokraciji je bila očitno naperjena zoper fašizem hi narodni socializem, ne pa tudi zoper boljševizem- S tem v zvezi je interesanten predlog Američana Mouta-guea, da na i se vsai v eni državi vsi, ki eo navdušeni za komunizem, izločijo iz obstoječega družbenega sistema in nasele kje ne kakšnem izoliranem prostoru, kjer bi dobili možnost, da uresničijo vse svoje načrte in dado socialnim filozofom priliko za primerjavo med obema sistemoma. Isti Montague ie pozneje predloži] resolucijo, ki jo Je odobril ves kongres in ki zahteva svobodno raziskavanje kot pogoj vsakršnega filozofskega dela.
Prav zanimivi so bili referati in o odnosu med religijo in filozofijo. Tu se je zlasti odlikoval govor Francoza Chovaliera k GrenoMa, ki js bleščeče gamrfl o >nedo-
Jugoslovenska omladina
Umri TI Je Tvoj Kralj — Tvoj Vs-dttelj!
Ni je strašne jše novtee, ki U ndek naše srce, kakor je bDo včerajšnjo poročilo: Aleksander L Uedinitelj, Kralj Jugoslavije, ni več med živimi.
On, ki je toliko ljubil Svojo Domovino*
On, ki se je vse Svoje fivijenje boril, da U iz male Srbije zrastkt velika in mogočna Jugoslavija — On je moral pastfe o groza — od robe enega Izmed Svojega naroda, za katerega je z vsem Svojim srcem žtveL
Omladina! Na Tebe ja polagal Aleksander L vso težo in sladkost svetle bodočnosti, TeM je namenil slavijo!
Naš Kralj nam je M vsem ta
vsem nam, OmladinL V Njem deli, kaj pomeni Slovan, če ga vodi On. In Njega so se do smrti bali na8 nepri-jatelji!	^
Aleksandra L ni več med Uvhnll Njegovo Telo bo sprejela zemlja, za katero se je žrtvovaL Afl Njegov Duh bo ostal večno med nami!
Aleksander I.! Petnajst Jetnftor Omladine bo čuvalo Tvojo Jngo-sfavffr!
Akademiki! Jugosloveni!
Človek, ki je irtvovtl vse ifoje fiHjcajv za dobrobit m svetlo bodočnost svojega naroda in države, mora biti vsakemu zavednemu in poštenemu Jugoslovani vzor.
V	tem času, ko je pretresla vso Evropo graznejša vest kake« pred 20 leti, je tremi ohraniti mirno kri bolj ko kdajkoli prej.
V	tem težkem trenutka zahtevamo tn pozivamo slehernega akademika, da se takoj Javi pri tvojem matičnem druitvu in da stavi na razpolago vse svoje sile za domovino, ki z vso upravičenostjo io od njega zahteva in pričakuje. Predvsem pa fe neobhodno potrebno, da pokažemo vso svoj« discipliniranost, da izključimo sleherno zmedo.
Domovina Vas kliče, odzovtie sel
Ju$oslov. nacionalistični akademski kfab
»EDINSTVO* Aleksandrova univerza
Akademska mladina!
spominska svečanost
univerzi!
Četniki!
»fc x strogo obvezen sestanek sa vse člane r salona restavracije »Mrak« na
Rimski eesti. — Predsednik.
''	r	-m-rsaasa^sapa^
statkih samooboževanja človeka« in čigar izvajanja so imela stične točke z Dostbjev-skkn. Pozornost je vzbujal nemški teznit Prz7wara, ki je referiral o bistva verske filozofije in je poslušalce kar fasciniral s svojo železno logiko, ostro analizo in izklesanimi formulami iz sholastične filozofije. Njegov oponent je bil Francoz L. Brun-sehvieg, čigar izvajanja so imela bolj značaj duhovite francoske kozerije, zato ni zapustil tolikega vtiska kot njegov predgovornik. Lep vtiek pa sta napravili zaključni besedi obeh govornikov po diskusiji, ki ee je razvila v zvezi z nfjnima referatoma. Tu je jezuit izrazil priznanje svobodoumnenn filozofu in svobodoumni filozof je pohvalil po-mirljivost in nravi filozofski duh jezuita. — Zanimivi so bili nadalje referati in zlasti še diskusija o filozofiji biologije. Poleg Drie-scha. ki napravila močno prikupen vtisk, (sicer ie v filozofiji tako rekoč začetnik in do neke mere diletant). Je vzbudil posebno pozornost profesor Meyer iz Hambirga, ki je zoperstavil mehaničnemu trm oranju prirode boliemns, čigar jedro je ume-vanje vsemira kot celote, v kateri obstoji i notranja teleologija i nekaka strukturna hierarhila. Zelo plodovitno ie delovala fcidi sekeija za logistiko, ki v nji ni bilo prostora za diletante.
Glede kraja bodočega kongresa se je v odbora vnela tekma med Holandsko in Francijo. Zmagala ie Francija, ki bo imela leta 1937. svetovno razstavo v Pariza, obenem Pa slavi BOOletnieo izida znamenitega De-scaitovega spise »Diseeans do la mdthode«
Domače vesti
♦	Sprememb« v sodnopisarnlškl službi.
K& pisarniškega ravnatelja pri apelacij-•kem sodišču v Ljubljani je imenovan Josip Sobaa, višji pisarniški predstojnik okrožnega sodišča r Novem mesta. Novo imenovani ravnatelj je dolgo let služboval v Celju, pozneje pa v Novem mestu. Za »o(ini kanclistinji sta imenovani Pavla Turkova, uradniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in Marija Zupančičeva, uradniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Za dnevničar-ko-zvaničnioo je imenovana pri »reškem sodišču v Sevnici Milena Franetičeva. — Premeščen je uradniški pripravnik Niko Trstenjak iz Radovljice na Brdo pri Kamnika.
♦	Veliko zanimanje angleških podjetnikov za rude v Bosni. Skupina angleških podjetnikov že nekaj dni raziskuje rumik pirita in lemonita v Bakovičih pri Fojnici, ki je bil last neke podjetniške skupine 'v Budimpešte in ki že od 1. 1919 ne obratuje lAngleži so pregledali že okrog 300 metrov zapuščenih rudniških rovov ln če bodo nagli dovolj močne žile plemenite kovine, bodo rudnik odkupili.
♦	Angleško brodovje je v ponedeljek »Ju. traj zapustilo splitsko pristanišče. Poveljnik brodovja admiral Fisher je poslal prisrčni poslovilni pismi banu primorske banovine in splitskemu mestnemu načelniku. Ocfcposlanci našega Prosvetnega Mirna Bo filrcnali angleško brodovje pred odhodom.
♦	Na konferenci mednarodnega železniškega kongresa, ki se vrši, kakor znano, r Dubrovniku že od 5. t m., se bo od 11. <k> 13. t. m. porazdelilo delo na posamezne odseke. Odseki, ki jih tvori krog 380 delegatov ln strokovnjakov, bodo obravnavali posamezne mednarodne železniške proge. Delegati in strokovnjaki stanujejo ▼ najboljših dubrovniških hotelih in med nasedanjem posameznih odsekov se jim nudijo tudi lepe prilike za izlete v okolico.
♦	V varstvo Osijeka pred poplavami Je pričela mestna občina graditi nasip, ki bo močnejši in višji od starega. Pri spodnjem delu Osijeka se je stari nasip Se na nekaterih mestih porušil in bo treoa nov nas:p deloma graditi od temelja. Stroški tega važnega dela so preračunani na 300.000 Din.
PRESENETLJIV IZUM
mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata s pomočjo Patent Stopf Twist priprave.
♦	Jubilej najstarejše bosanske meščanske šole. 50 let svojega delovanja proslavlja te dni meščanska šola v Tuzli, ki Je poleg sarajevske prve gimnazije najstarejša srednja šola v Herceg-Bosnl. Ustanovljena je bila kot trirazrednica in iz nje so izšli najodličnejai trgovci in obrtniki Her-eeg.Bosne. Med prave meščanske šole Je bila uvrščena šele leta 1&24. Vodstvo šole Je ob jubileju izdalo zanimivo brošuro o razvoju in delovanju zavoda.
♦	Kriza v vareškem rudniku ln železarni. Direkcija državnega rudnika in železar. »e v Varešu je že 5. t. m. obvestila delavske zaupnike, da bodo morali ia rudnika in železarne odpustiti 30 odstotkov zaposlenih delavcev, kar pomeni redukcijo 285 delovnih moči. Napovedana redukcija se utemeljuje s tem, da so mora',i v železarni ustaviti obrat največjih peči zaradi pomanjkanja koksa. Delavski zaupniki »o takoj obvestili o redukcijski napovedi sarajevsko Delavsko zbornico, ki sedaj posreduje, da bi ravnateljstvo že'ezarne čim prej dobilo zadostne količine koksa ter obratovalo trajno v polnem obsegu.
<• Zbori. Glasbeni liBt, ki ga ureja Borko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, Izdaja in pa zalaga že 10. leto pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pošilja te dni svojim naročnikom predzadnji zvezek letošnjega letnika, številka je bila namenjena za priliko koncertne turneje pevskega zbora Glasbene Matice v Bolgarijo zato ima v glasbenem delu priObčene tri reprezentativne naše moške zbore, prikladne za skupno jpetje več društev in jih je ponovno Izvajala Hubadova župa JPS. So to skladbi E. Adamiča »Zdravica« in »čuj nas, zemlja« ter zbor »Slovenska zemlja« F. Juvanca. Izdaje teh priljubljenih zborov so pošle, zato so se odločili »Zbori«, da jih izdajo v ponatisku. — Mešani zbori pa dobe Z. Pre. lovčev za 501etnico »Slavca« društvu po-klonjeni zbor »Naposled«. Na čelu glasbe-no-književne priloge prinaša list najprej sonet Iva Pemizzija »Pozdrav« (Bolgarskim pevcem — Glasbena Matica), sledi članek Aktualitete zborovega petja, dalje pa rubrike iz naših organizacij in društev, opera, razno in iz uredništva in upravništva. iz zadnje rubrike posnemamo sledeče vsega uvaževanja vredne stavke: Zbori so zbog nezanimanja pevskih zborov, pevcev in pevk v hudi gospodarski stiski ln iskre.
Lepoto telesa povečate z nevidnim steznikom in nedrčkom iz salona I. Sala j, Aleksandrova cesta 2-1.
no sam bo tal, če bomo morali po lOletnem izhajanju koncem leta prenehati z izdajanjem lista. Se je čas! Naročniki naj plačajo dolžno naročnino, društva ki so naročala partlture v »Zborih« ' priobčenih skladb. Naročnina na »Zbore« »naša letno SO Dtn in se lahko vplača na vsakem poštnem uradu na št pošt ček. urada 12134.
♦	Naša vas — Je naslov današnjega predavanja v nacionalni uri radia. Predaval bo g. Budlmir Švabič ter razložil, kako se Je baš po vaseh vseh jugoslovenskih pokrajin ie od nekdaj gojila ideja narodne vzajemnosti. Živelj vasi pa je ie od nekdaj odločeval v Srbiji. Vaščan in vas sta ustvarila državo v IS. stoletja. Da je postala Srbija že pred svetovno vojno žarišče jugoslovenstva, Je zasluga kmečkega življa in vasi. Tako Je postal kmet ustanovitelj države, vas pa izvor naše jugoslovenske civilizacije.
♦	Predrzen razbojniški napad je bil v ponedeljek ponoči izvršen v vasi Kaoniku v rasinskem srezu v prostorih tamošnje nabavljalne zadruge. Odpiranje vrat je slišal skladiščnik Radosavljevič, ki Je spal v zadružnih prostorih. Razbojniki so skladiščnika umorili, potem pa lz zadružne blagajne pobrali vso gotovino bi odnesli tudi večjo zalogo živil, še tekom noči »o bili orožniki v Kruševcu obveščeni o razbojniškem napadu ter so takoj pričeli z zasledovanjem neznanih razbojnikov. Ker v okolici ~ zadnjem času ni bilo nobenih sumljivih elementov, domnevajo tudi, da so izvršili napad na zadrugo osebni sovražniki skladiščnika Radosavljeviča.
♦	Krvava družinska tragedija v Brusu. Desanka, žena policijskega uradnika Velj-koviča, ki je ie dolgo časa na pljučih bolan in se zdravi sedaj v Topolšici, je v obupu ustrelila svojo edino triletno hčerko, z drugim strelom pa tudi sebe nevarno ranila. Zdravniki iz Kruševca nimajo upanja, da bi mogli nesrečni ženi rešiti življenje Ta krvava tragedija Je globoko pretresla ves okraj, ker so njeni povodi tako silno žalostni. Eolicijski uradnik Veljkovič Je zbolel kmalu po poroki ter iskal pomoči pri vseh okoliških zdravnikih. Naposled So ga poslali daleč od doma v zdravilišče To-polšico ln doma je ostala žena z otrokom. Desanka je bila najboljša žena ln mati, v zadnjem času pa je hudo trpela, ker nI našla nobenega razumevanja za svoje skrbi pri sorodnikih svojega moža. Baje so jo ne. ki sorodniki tudi očrnili pri možu ln on Ji je iz zdravilišča pisal pisma, ki so Jo globoko žalila. Nerazumljena od moža, ki bo-luje daleč od doma, osovražena od sorodnikov in v strahu pred bodočnostjo Je nesrečna žena segla po samokresu.
♦	Jesenske jagode na bosanski planini.' Prejeli smo v posebnem omota šopek slastnih zrelih jagod, ki Jih Je ▼ nedeljo 7. t. m. nabral na planini Jahorlni (1960 metrov) nedaleč od Sarajeva naš rojak Matija Opara. Jagode so v teh krajih letos že drugikrat dozorele. Stari ljudje n« pomnijo, da bi bile jagode katerokoli jesen tako obilno obrodile kakor letos. Sodijo, da bomo imeli ostro zimo.
♦	Uboj v Harmlcl ob Sotli. Y zadnjih dneh se mnogo pije po vaseh ob Sotli Največ pijejo mošt, krepčajo pa ga T obli ni meri z žganjem in tako ni čuda, da
de često med vročekrvnimi fanti do sporo* in pretepov. Te dni se Je v Harmici brez vsakega povoda med popivajočiml fanti razvil pretep, po katerem Je obležal zaboden % nožem skozi hrbet v pljuča kmečki fant Jože Vovk. Naslednji dan je ▼ brežiški bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Kot vzrok usodnega spora in pretepa navajajo neko staro sovraštvo med fanti to Harmice in Mihalovca zaradi deklet. Oroi uiki so aretirali Anton« Skalarja, o katerem trdijo priče, da Je napadel pokojnega Vovka najprej z bajonetom, pozneje, ko so ra bili razorožili. na z žepnim nožem.
♦	Samo še nekaj dni traja vpis r redne tečaje Dopisne trgovske šole v Linbllani. Zato pohitite z vpisnlcaml.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in pllslra tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Okrajna organizacija JNS za sveto-križkl okraj vabi članstvo na sestanek, ki bo v petek 12. t. m. ob 20. v gostilni »Fon« (Kovačič), Tyrševa cesta 82. Govorila bosta delegata sreskega odbora. Za članstvo Je udeležba obvezna.
n— Okrajna organizacija Jugoslovanska nacionalne stranke v Spodnji ŠiSkl poro. ča, d« bo članski sestanek danes, v sredo, ob 20. uri v hotelu »Bellevue«. Na sestanku bo razgovor o bodočih občinskih volitvah za mesto Ljubljano. Poročali bodo člani sreskega odbora. Udeležba Je za članstvo obvezna!
u— Organizacija JNS za Krakovo-Trno-vo poziva vse članstvo, da se udeleži pogreba nenadoma preminilega člana Geber-ta Petra, ki bo dane« popoldne ob pol S. H mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Prorektor kongresa bo sloveči filozof Henri Bergson.
Po vsem. kar je povedal e. prof. Spektor-6kij. bi kazalo, da fe na strani tistih, ki so organizatorjem praškega kongresa zamerili, da eo postavili v ospredje filozofskega kongresa pereče probleme socialne filozofije. To me je pri avtorju >Zgodovine socialne filozofije« izprva presenetilo. Ali ee filozofi ne zanimajo že od Platona dalje za politiko, za uf»odo občestev?
G. prof Spektorskij je odvrnil:
_ Filozofija ee predvsem bavi z mišljenjem in izziva novo mišljenje. Sam Platon priznava, da bi pravi filozof najrajši pobegnil v sejmišče, ki ga ustvarja politika, toda če se misleči ljudje ne bodo zmenili za javna vprašanja, je nevarnost, da bo jsoda človeštva povsem prepuščena ljudem, ki niso na višini duhovne kulture. Filozofi nedvomno niso poklicani, da bi. kakor je dejal Shakespeare, ravnali s škarjami usode; oni morajo socialno življenje predvsem opazovati in proučevati z višine ali s strani, kadar se filozof pomeša med množico, izgubi avtoriteto- V tem pogledu eo organizatorji praškega kongresa šli predaleč; razprave o problemih, ki nedvomno tudi sodijo v filozofijo, so zdrknile s filozofske višine in prešle v kritiko tehničnih pomanjkljivosti demokracije. odnosno fašizma, kar že presega okvir filozofije.
Na vprašanje, koliko ie v filozofiji našega časa očiten spor med materialističnim in idealističnim nazorom, ki se popularno toli-
kanj naglaša. ie g. prof. 9pektorekij odvrnil:
— Materialistično naziranje je ca sodobno filozofijo že popolnoma premagano m ee o njem na kongresih filozofov več ne disku-tira resno in obsežno, kakor nekoč Obžalovati je, da ▼ Pragi ni bilo bolj razčiščeno neko drugo vprašanje, ki ie za sodobno filozofijo posebno važno: namreč razlika med znanostjo in filozofijo. Zaradi tega je lahko uspel Neurath, ki zanj obstoji samo pozitivna zpanoet brez vsakršne metafizike in ki je na veliko presenečenje navzočnih dal prav Przywarovi misli, da le filozofija samo sekdlazirana teologija ...
V razgovoru je bilo tudi vprašanje slovanskih jezikov na mednarodnih kongresih. Dr. Vlad. Dvornikovič ie dal pobudo za ožji sestanek. Tu je prišlo do besede ogorčenje zaradi dejstva, da na kongresu, ki ee je sestal v slovanski državi, ni dopuščen noben slovanski «ezik. Zoper ta predlog ee je za čudo izrekel samo neki Poljak, ki je brez potrebe poudaril, d«, je filozofija mednarodna •..
Tako ie ostalo odprto tndi to vprašanje nedavnega filozofskega kongresa, kakor toliko drugih. A življenje teče dalje-.. —■».
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
če imate preveč želodčne Mfffinf,
ali Vas celo peče v požiralnika ln grlu, aH bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k či-Zato morate piti
rom.
ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) ln množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze.
n— Združenje trgovcev opozarja vse gg. član«, da bo danes, v sredo 10. t. m., pre-daval strokovni učitelj g. Rudolf Dostal o stoletnici Združenja trgovcev. Predavanje bo prenašala ljubljanska radiopostaja v času od 7.10 7.30 zvečer.
o— Uprava četniškega združenja ima danes izredno sejo ob 12. opoldne v gostilni Mrak. Vsa četaši pa na zbor ob 20. uri v gostilni Mrak.
u— Lojzika Hafnerjeva t- Umrla Je gospa Lojzika Hafnerjeva, soproga uglednega ljubljanskega notarja. Blago pokojnico bodo jutri ob 16. spremili k večnemu počitku s Stare poti št. 2 k Sv. Križa. Lep Ji bodi spomin, ugledni družini naše Iskreno sožalje!
To f§ samo lavo Hag, katero Vom daje popolni užitek čiste zrnate kave, ker kofein nima ničesar skupnega z okusom in aromo. — Kava Hag ie izbrana iz najfinejših višinskih kultur. Obdelana in oplemenjena je tako, da niti najobčutljivejšim osebam niti deci ni treba braniti uživanje prave zr« nate kave. — Poisku-site enkrat! Štirje tedni ob kavi Hag Vas prepričajo o vseh odlikah in prednostih, ki jih nu-
di samo


_
•— Predavanje SPD. Za predavanje dr. H. Tome o Italijanskem dela sapadnih Julijskih Alp, ki bo v četrtek 11. t m. ob 30. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, se dobe vstopnice — sedeži
po Din 6.—, stojišča po Din 3.--v pred-
prodaji v pisarni SPD na Masarykovl cesti 14 med uradnimi arami. Dr. H. Tarna bo razložil na podlagi diapozitiva splošni sestav Julijskih Alp, pokazal italijansko mejo ter opisal posamezne skupine: Man-grtsko, ViSenJsko, Poliško, Kaninsko, Krnsko ln Stolovo, Musoe ter se dotaknil nekoliko Predalp. Posamezne poglede in vrhove bo predočll na podlagi razglednic, ki jih bo projiciral s pomočjo epidiaskopa. Vsega skupaj bo pokazal okrog 100 slik. Vabimo članstvo in ljubitelje gora, da ne zamude tega predavanja. — V včerajšnji notici o predavanju g. dT. H. Turne Je par tiskovnih napak. Tako se glasi pravilno Jerebica namesto Jerebovec. Trent. ski Pele namesto Pec, Bavški Grintavec namesto Pavski Grintavec in Jerebica namesto Verebica.
a— Lllian Harwey, Georg Alexander In Wiili Fritech v Ljubljani. V petek 12. t m. pridejo v LJubljano po dolgi odsotnosti spet trije najpriljubljenejši filmski zvezdniki: Lilian Harwey, Willi Fritsch ln Georg Alezander. Igrali bodo v svoji najboljši opereti »Valček ljubezni«. Ta vest bo gotovo vsakega ljubitelja melodioznih po-pevk razveselila. Poleg tega na Je tudi vsebina nadvse vesela in zabavna. Torej na veselo svidenje v petek ob V« na 3., ko bo filmska predstava ZKD v prostorih Elitnega kina Matice.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove* grenčire izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora.
Sarajevsko narodno gledališče
Sarajevo, v oktobru.
Sarajevsko narodno gledališče je otvorilo letošnjo sezono 8. septembra s Tolstega dramo »Moč teme« v režiji našega rojaka R. Pregarca. V tem mesecu je sarajevsko gledališče dalo že štiri premiere , in sicer: Tolstega »Moč teme«, Verneuillevo »Banka Nemo«, Feldmanovega »Profesorja 2i-ča« in Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. Pripravlja pa za bližnje dneve: romunsko komedijo »Gospod Bongrasescu«, sovjetsko komedijo »Tuje dete«, češko komedijo »Poslednji mož« in Nušičevo najnovejšo veseloigro Ožaloščena porodi ca«. Poleg omenjenih del, ki so vsa že v študiju, ima sarajevsko gledališče na repertoarju za letošnjo sezono še mnogo prav zanimivih komadov, predvsem domačih. Znani komponist Beluš Jungič se Je pokazal tudi kot izvrsten pisatelj. Svojo dvodejanko »Almaso«, igro iz bosanskega narodnega življenja, ki je lansko leto dosegla velik uspeh, je predelal v tri dejanja. Stvar bo nedvomno postala priljubljena narodna igra, kakršne že dolgo ni bilo na odru. Bora Jevtič je napisal dramo o vidovdanskem atentatorju Principu in tudi ta obeta biti zanimiva, zato pričakujemo premijero z velikim zanimanjem. Jakša Kušan, takisto znani literat, je dovršil svo. je najnovejše delo »Dva Pašiča. dva Mori-ča«, zgodovinsko dramo iz sarajevskega življenja Slovenci so zastopani z Golarjem tn Golio, Cigar »Kulturna prireditev v Cr-
Za kroJM avtomobilski teto« v Dolenjsko Toplic«, ki ca priredi »Krka« to nedeljo, se takoj prijavite! Prijave prejemajo: ob« pisarni Putnika, trafika Sever v fielenburgori ulici, unkmska trafika in trgovina Sctoer na Šentjakobskem trgu! Vo&nja dbenem s kopeljo v toplicah samo 56 Din! Izletniki al med vožnjo ogledajo velik del Dolenjske, telet bo na progi Ljubljana • Grosuplje . Za gradeč • Žužemberk -Topliee, nazaj pa preko Novega mesta.
u— František Slatinka potuj« v Orijent. B Kočevskega so včeraj pripeljali v LJubljano mladega, simpatičnega, od dolgega popotovanja že malo Ubitega moža, ki »o ga nekje v okolici Kočevja aretirali, ko je prosil Jesti. Ker ni znal domače besede, so ljudje menili, da imajo opravka z kdo ve kakšnim nevarnim mednarodnim pustolovcem. Pri zaslišanju na policijski upravi pa so dognali, da gre samo za mladega brezposelnega inteligenta, kakršnih srečaš dandanes med vagabundi na vseh cestah sveta. František Slatinka, kakor se piše mož, Je tehniški asistent od nekod Iz češkoslovaške, in ko Je ostal brez dela, Je, kakor na tisoče drugih .brezposelnih, vzel pot pod noge in krenil proti meji. Namenil se je bil zelo daleč, Izbral si Je velik, obsežen cilj: potoval je v Orijent. Ne morda v kakšno določeno mesto, tudi ne v kak-Sno posebno deželo — kar v ves Orijent. Tam Je upal, da bo našel dela. Na policiji so pogumnemu fanta prijazno povedail, oa ni vredno hoditi tako daleč, da najbrž tndi v Orijentu dela ni. Pri Jezerskem, kjer je brez potnega lista prvič stopil na naša tla, se bo František Slatinka spet vrnil čez mejo, da še enkrat poizkusi srečo v domovini.
u— Orkestralno društvo Glasben« Matice, ki mu predseduje od ustanovitve dalje banski svetnik dr. Ivan Karlln, slavi letos L5-letnioo svojega obstoja in obenem 10-letnico, odkar vodi njegove nastope dirigent prof. L. M. Skerjanc. Društvo, ki si Je stavilo kot glavno nalogo, gojiti ljubezen do glasbe za godalni orkester med nepou klicnimi glasbeniki, Je eminenten glasb en o-kulfcumi faktor, saj Je od obstoja dalje priredilo preko TO koncertov ter izvajalo na njih okrog 200 skladb za godalni in veliki orkester, med njimi vse slovenske skladbe za godalni orkester ter Je s svojim sodelovanjem omogočalo vse večje koncertne prireditve v Ljubljani. Kot uvod v Jubilejno leto nastopi v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v filharmonični dvorani s Izbranim sporedom ln ob pomembnem sodelovanju koncertnega in opernega pevca, ravnatelja drž. konservatorija g. Julija Betetta. Opozarjamo na ta velepomembni dogodek v našem muzikalnem življenju in na prvi koncert letošnje koncertne sezlje. Predprodaja sedežev po 10 Din Je v knjigarni Glasbene Matice, istotam so na raaspolaeo stojišča po 5 Din.
a— šentjakobčanl otvorljo letošnjo sezono v soboto 13. t m. ob 20.15 * Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Rokov, njači«. V vodilnih vlogah nastopijo dame: Bučarjeva, Gorjupova in Wrischer-Petrov-čičeva ter gg.: Gnidovec, Hanžič, Karus, Košak, Kukman, Magd in, Moser in Urbič. V ostalih vlogah nastopijo še dame: čer-ničeva, Grgurevičeva, Grumova Matulova in Petričeva ter gg.: Kačur, Keber, Ko-man, Kopaitič, Lomibar, Milčinski, Podgoršek, PodržaJ in Vlzjak. Pri predstavi sodeluje tudi moški in otroški zbor. Reti-Jo vodi g. Miran Petrovčič. V nedeljo 14. t. m. se igra ponori. Cenjeno občinstvo opozarjamo na obe predstavi.
a— Tatovi koles Imajo sezono. Pri policijski upravi se zadnji čas dan na dan kopičijo prijave o tatvinah koles. Izpred Stupiceve trgovine na Gosposvetski cesti je nekdo odpeljal Francu Clbru moško kolo znamke »Adler«, vredno 1500 Din, in s kolesom zavitek s parom novih črnih moških čevljev, vrednih 140 Din. (spred palače Mestne hranilnice Je nekdo ukradel Janezu Pereniču moško kolo, vredno 700 Din. Na Srakarjevi njivi v Tomačevem »o orožniki našli ogrodje moškega kolesa s tovarniško številko 2,701.175, vijoličasto pleskano. Ogrodje je odvrgel tam kakšen specialist, ki od ukradenih koles spravlja v denar samo plemenitejše dele.
u— Nesreča Iz šale. Na poti lz šole prihajajo otroci na vsake vrste duhovite do-misleke im tovariške šale. Za svojo Igro radi uporabljajo tudi -esne reči in tako se iz marsikaterega bežnega domisleka rodi nesreča. V ponedeljek sta šla dva majhna tovariša lz šole v Dobu pri Domžalah, pa je tako eden V igri poizkusil psa naščuvati na drugega. Pes je 11-letnega Stra-žarjevega Janezka s Studenca pri tem tako nevarno ugriznil v desno nogo, da eo ga morali prepeljati v bolnišnico.
u— Preiskava o smrti Stanka čebokjlja končana. Včeraj smo zabeležili, da Je poii-cija aretirala tri osebe iz ljubljanske okolice, ki naj bi bile po ljudskih govoricah v zvezi s smrtjo 18-letnega mehanika Stanka čebokllja, čigar truplo so pred dvema letoma po čudnih okoliščinah našli na železniški progi blizu tovarne Saturnu«. Policijska komisija je takrat izjavila, da gre za samomor, ljudski glas pa je izrazil sum. da se je Izvršil zločin. Dan prej je namreč umrla mačeha mrtvega fanta, ki je vse
specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. 245
svoje premoženje zapustila svojemu ljubimca, Stanku pa nič. Ljudski glas Je po najdbi Stankovega razmesarjenega trupla obsodil ljubimca, da je kriv njegove smrti, ker se je bal, da bo prezrti pastorek s sodiščem hotel uveljaviti svoje pravice proti nJemu. Pred kratkim se Je obči sum proti dediču čeboklijeve mačehe spet oživil, nakar Je policija izvedla aretacije. Dva izmed osumljencev pa je že po prvih zaslišanjih zaradi pomanjkanja vsakih dokazov izpustila, včeraj pa Je tudi glavnemu osumljencu vrnila svobodo. S tem Je policijska preiskava zaključena brez reeuL tata. Senzacija, ki jo je brez pravega razumevanja poročevalske dolžnosti napravil ponedeljski »Slovenec«, »e Je tako razblinila 1 nič.
n— Otvoritev plesnih vaj Juvosiovetv-skega naprednega akademskega društva »Jadrana« bo v četrtek 11. t m. ob 8. uri avečer v dvorani Trgovskega doma. Igra priljubljeni »Ronnr«. Vodi prof. Trost. — Odibor.
Iz Celja
e— Redni družabni seetanek JKS za mesto Celje bo dane« ob 20.30 v Celjskem
doma. Vabljeni so vsi člani!
e— Ljudsko vseučilišč« bo drevi otvorl-k> novo sezono s eikJusam predavanj, ki bodo obravnavala položaj našega, naroda L 1314 in med vojno. Kot prvi bo predaval dane« ob 20. v rlsalnid deške meščanske fcole univ. prof. g. Ar. Ljod. Hanpt-m»n is Zagreba o položaja Evrope L 1814-Na to zanimivo in poučno predavanje opozarjamo vse prijatelje LJadskega, T«e»{flS-ftča.
e— Na koncerta komorne glasbe, ki
bo priredil godalni kvartet Glasbene Matice t Celju v četrtek ob 20. v Meatnera gledališču, bodo izvajali gg. Za lok ar. Fink-žumer, Didek in Ferdič najlepša dela češke tal ruske komorne glasbe. Za koncert vlada veliko zanimanje. Vstopnice se dobijo v predprodaji t knjigarni »Domovttd«.
e— žrtve nesreč hi napadov. V ponedeljek se Je ponesrečil lS-letni delavec Franc Acman iz Ljubi je pri Mozirju. Pri delu ga Je zgrabila cirkularka za desno rotao in ma porezala tri prste. Istega dne Je stopila 61-letna dninarica Meta Vodraškova is Ga-berja na Frankolovem na gnilo jabolko hi padla tako nesrečno, da si je zlomila leve roko. Na Gomilskem se je 31-letna dninarica Frančiška šibretova v &oi)oto pri ognjišču polila z vrelim mlekom in se močno opekla po desni roki. V ponedeljek zvečer je neki posestnik na cesti v Razgoru pri Škofji vasi napadel 23-letnega zidarja Antona Kukoviča iz Škofje vasi s lopato in ga občutno poškodoval po glavi in desni nogi. V nedeljo se je 22-letni posestnikov sin Ivan Bratoaa iz Eostrivnie« pri Rogaški Slatini pri nekem tepežu s svojim nožem močno vrezal v desno roko. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski boLnišnlci.
e— Kino Unio«. Danes ob 16.15 in 20.30 svočai veletfikn »Pesem Oriienta« ki dve zvočni predigri.
a— Mes*na organizacija JNS za Ul. okraj Melje Je sklicala za četrtek 11. L m. ob 19JO r Koširjevi gostilni važno odW>-roro sejo. Vabljeni eo vsi člani in prijatelji organizacije.
a— Počastitev spomina generala Maistra. Krožek upokojenega nčiteljstva v Mariboru je imel te dni običajni meaečni sestanek pod vodstvom agilnega nadučite-lja Ogorelca. Ob tej priliki je zbrano učiteljstvo počastilo spomin pokojnega osvoboditelja Maribora in naše severne meje ter abralo 200 Din kot prispevek za Maistrov temeljni kamen učiteljskemu domu v Mariboru.
a— Narodne organizacije: Sokol. Narodna odbrana. Jadranska straža. Zveza Maistrovih borcev vabijo svoje članstvo, naj se v čim večjem števiiu udeleže otvoritve v veliki kazinski dvorani, ki bo danes do. poldne ob pol 12. uri, in zanimive predstave v Narodnem gledališču drevi ob 20.
a— Cercle frangais. Pouk v francoskem otroškem vrtcu in v kurzih za šolsko mladino tal za odrasle se je začel. Prijave se še sprejemajo v knrain samih.
a— Nezgodna kronika. V Šikolah se Je pri mletju hudo ponesrečil 14-letni posestniški sin Ivan Majcen. Mlel Je koruao in prišel z levo roko med kolesa, ki »o ma »drobila prste na levi roki. V Zgornjem Razvanju je padel z voza 6-letnI delavčev sin Ivan Jauk in si zlomil levo roko. V Zgornjem Zrjavu pri Mariboru pa Je pri igri doletela huda nesreča 15-letnega pastirja Karla Potočnika. Skakal je prebo jarka in si pri padcu zlomil desno roko.
ni mlaki« menda tudi pride na vrsto.
Zanimivo je, da je sarajevsko gledališče edino v naši državi, ki v tej splošni krizi nenavadno lepo in dobro uspeva. Hiša je zmerom polna, publika zadovoljna in hvaležna, da ima v svojem gledališču dober kulturni zavod, ki ga ne more zrušiti ne zvočni film, ne številni kabareti in nočni lokali s ciganskimi muzikami in plesi. Baš nasprotno: v Sarajevu so v krizi kabareti, gledališče pa cvete in se razvija, da je veselje. Ne samo, da je končalo prejšnjo sezono z moralnim uspehom, marveč ima že tri sezone suficite. S skrbnim varčevanjem je prištedilo vsote, s katerimi misli popolnoma renovirati zgradbo in predvsem oder, ki ne ustreza več modernim zahtevam sodobnega gledališča. Veliko zasluge za to ima ban drinske banovine g. V. Popo-vič, velik prijatelj gledališke umetnosti, ki je ooljubil vsestransko pomoč in povabil arhitekte-specialiste za gradnjo gledališč, da napravijo načrte za predelavo sedanjega starega poslopja v novo moderno, z vsemi potrebščinami opremljeno gledališč«.
»Pot k oblikovanju kulta« je naslov zanimivega članka Mir. Adlešiča v pravkir izišlem zvezku »Zivljenia in sveta«. Pisec razoravlia o sodobni kulturni filozofiji in ee posebej b?vi z nazori znamenitega raziskovalca Afrike Leona Frob^niia. knkor jih razvija v svoji najnovejši knjigi »Kultjrna zgodovina Afrike«. Ta knjiga je vzbudila povsod upravičeno pozornost, saj pomeni ob-
sežno in prepričevalno revizijo dosedanjih popularnih pojmov o Afriki in njeni kulturi. — V istem zvezku Zisa nadaljuje dr. Fred C r o b a t h svoj potopis »Iz Kranja v Chicago«, članek >Ce bi bil ptičica« nas seznanja z vprašanji ptičje selitve, nadaljuj« se potopis »Divji paradiž«, razne rubrike pa prinašajo obilo gradiva za vsakega čitatelja.
»Ideje« so izšle. Na tem mestu smo že ponovno opozorili na nov tednik za literaturo, politiko in socialna vprašanja, ki ga je pod naslovom »Ideje« ustanovil po vzorcu velikih francoskih kulturnih listov beograjski književnik Miloš Crnjanski. Pravkar iz^šla prva številka kaže, da smo dobili resen l'st tistega tipa, kakor so »Les Nouvelles Litteraires« ali še bolj pariška »Marianne«. V prvi številki so izšle poieg značilnega uvodnika Miloša Crnjanskega bolgarske impresije St Vinaverja, Isidora Sekulič piše o Montherlantu in Giradou-*u. Božidar Purič o predvojnih dijakih — vojakih, B. Borko o si oven sk' literaturi itd. Med drugmi prispevki je posebno zanimiv interview s pesnikom in bivšim poslanikom Milanom M. Raki dem Natisnjena ie tudi izvirna novela Hamse Huma in prevod iz Pantelejmona Romanova. »Ideje« se tiskajo na dobrem papirju in so ilustrirane. Vse kaže. da smo dobili list, ki bo tudi na zunaj lepo predstavljal jugoslovensko kulturno življenje Citate!je opozarjamo na novi tednik in Dristavl jamo. da ga v Ljubljani prodaja knjigarna Tiskovne zadruge.
poflfeodovaaei m ■drsvljs ▼
Bki bolaiSnicL
«— Od doma j« odšla ▼ ponedeljek 54-letna zaeebnica Ana 2alerjeva lz Tatten-bacbove ulice. Ker je večkrat prij>ovedo-vala, da bo šla v Dravo, menijo svojci, da je najbrž izvršila svoj sklep, žalerjeva je srednje velikosti, oblečena pa Je v modro obleko.
a— Prometna nesreča. Ko se Je peljal
▼ ponedeljek zvečer po Tržaški cesti proti mestu aa desni strani ceste neki motocl-klist, je pred žoherjevo gostilno podrl am tla letnega Maksa Pfeiierj« ta Jecdaroke ulice. Deček je skočil v zadnjem hipu pred motorno kolo in si pri padcu zlomil nogo ter hudo poškodoval glavo. Ponesrečenemu dečka so priskočili n« pomoč starci, k< bo bili med tem v gostilni ln ga spravili v bolnišnico.
črk tvori naziv prvovrstne žitne kave
ADRIA
VSE JO KUPUJE IN RADO IMA!
Iz Prekmurja
pni— Nov list. Prekmurje je spet dobilo svoj tet, ki se imenuje »Ljudska prarvi-ee«. List izhaja v Lendavi ter je njegov urednik in izdajatelj pisatelj Miško Kranjec. Pretekli teden je izšla prva številka. Iz vsebine je razvidno, da bo list zastopal predvsem gospodarske io socialne težnje malega prdkmrurskega človeka ter služi tudi splošna narodni prosrvetL »Novine« gospoda KleMa so o listu prinesle sledečo vest: »Novi list Vršijo se pogajanja za dv« tedenski list v Slov. Krajini. Za njiim stojita poleg narodnega poslanca g. Hajdi-
ajdc Antona, «Il—Vnnfca gg. Krajec Mak®
* V. Poiane in Cačanovič * Rakučam. Last bo finaocirao, tak »e čuje, g. Hartner, veleposestnik«. Ker Oovek, kadar čita »Novinec.	ne ve, tU je pri njih vodno »fašedk« ali prvi april, zato moramo vzeti tudi to vest kot aprilsko šalo bumaristiS-nih KkfkSovih Novin.
pm— Kako se obvaruješ griže. »Novine«, ki jim nikdar ne zmanjka duhovitosti in iznajdljivosti, imajo »Dober taoeč proti gržži« m pravijo pod tem naslovom, potom. ko mz&o&jo zdravniške nasvete: »Zgodovina nam svcdoči, da so verni krščoniki v takžrh i spodobnih nevolaj iskala pri Bogi pomoč i samo po toj pomoči je hasnila, pomagala zdravniška pomoč. Naj to božo pomoč dobimo, vam tanačivaano smodeče. Naročite si do novoga leta »Novnne«, Sto-rih namen je tolažiti Srce Jezusovo in za njihovo rariftrjenje molite vsaki den Zdravo Marijo. Do novega leta koš ta jo samo 6 Din. To včmute vi, Novine pa vsaki tje-den dajo opraviti za vas edno sveto meso v te namen, da Vas Srce Jezusovo reši griže i odzdravi od griže. Naročitev Novin i molitev za njShovo razširjenje je samo tanač, ne zapoved. Viipamo se pa v smil©-nosti Srca Jezušovega, da je jako dober tanač.« — To so napisale »Novine« v številki 40. od 7. oktobra v letu Gospodovem 1934. Ce bi pač Lendavčani prej znali, da je naročitev »Novin« tako velika pomoč proti griži, bi si gotovo vsi naročili »Novine®, da bi se lahko vršila proslava petnajstletnice svobodnega Prekmurja, ki se tako m mogla vi® ti.
Iz življenja na deželi
ŠMARTNO OB PAKI. V nedeljo 14. t m. priredi Kolo jugoslovanskih sester v šmartnem ofc Paki v gostilniških prostorih g. Mainca (pri postaj«) vinsko trgatev. Cisti dobiček je namenjen revni decL Društvo vabi vse prijatelje Kola, da pridejo na prireditev in pomagajo, da bo ista gmotno uspela.
odarstvo
Sestavljanje mestnih proračunov za 1.1935-36
Minister za finance je na osnovi S 124 laiona o mestnih občinah izdal navodila za sestavljanje proračunov mestnih občin za leto 1935-36. (Službene Novine 6. okt.) Ta navodila so letos važna v toliko, ker je nedavno stopil v veljavo novi zakon o mestnih občinah in je treba nove proračune sestavljati že na podlagi določb tega novega zakona. Po novem zakonu 9e spreminja sestavljanje proračuna pred vsem v toliko, da se mora odslej po § 116 novega zakona proračunsko in računsko leto začeti In končati s proračunskim ln račun-ekim letom po državnem proračunu (doslej se je proračunske leto krilo s koledarskim). To saiači, da traja odslej proračunsko leto od L aprila do 31. marca prihodnjega le. ta, računsko leto pa od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta, računsko leto pa od 1. aprila do 31. avgusta naslednjega let«, (torej 17 mesecev).
Navodila za sestavljanje proračunov mestnih občin raOTravljajo v uvoda o potrebi uravnoteženja, ki se Ima Izvesti na prvem mestu z zmanjšanlem izdatkov. "V proračun morajo biti vnešene vse vrst« občinskih dohodkov in izdatkov, in to v polnem kosmatem znesku brez odbitkov. To se posebno nanaša na dohodke.
Proračun mora biti sestavljen in lzde. lan t smislu obrazca, ki je priložen navodilom. Dosedanji način sestave proračunov večine naših mestnih občin po »proračunskih glavah« je bil nepraktičen, ker se pri tem sistemu enaki izdatki, kakor so n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd. ponavljajo tolikokrat ko likor Ima proračunskih glav dotični proračun. Le v državnem proračunu se lahko dovoljuje sistem (proračunskih glav, ker ie ta proračun velik, zlasti pa, ker ima država skoro za vsako proračunsko glavo svoje posebno računovodstvo. Občinam pa se tak način sestavljanja proračunov ne sme dovoliti in se zaradi tega sestavljanje proračunov po posebnih proračunskih glavah prepoveduje.
Vsi občinski izdatki ta dohodki po kakršnikoli osnovi morajo biti vnešeni v proračun. Na osnovi § 116 zakona o mestnih občinah se smejo dohodki in izdatki mestnih podjetij, ustanov in fondov izkazati v ločenih proračunih, ki morajo biti priključeni splošnemu občinskemu proračunu, v katerem pa morajo biti vnešeni predvideni saldi, to so dohodki, ki jih dajejo mestna podjetja mestni občini, ali pa subvencije odnosno dotacije, ki jih daje Občina svojim podjetjem. V smislu § 117 zakona o mestnih občinah morajo biti proračuni mestnih občin sestavljeni naj. kasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta, to je d0 1. januarja 1935. Tako sestavljen proračun se mora razpo-1 ožiti na vpogled občanom skozi pet dni. (Po § 117 zatona o mestnih občinah ima vsak meščan, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico, staviti k predlogu proračuna svoje pripombe.) Po tem roku se proračun x napravljenimi pripombami predloži mestnemu svetu, nato pa se s sklepi in pripombami mestnega sveta pošlje nadzorstvenemu oblastvu, ki je dolžno pregledati .proračun in ga dostaviti finančnemu ministru najkasneje poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta, to je do 15. februarja 1935. Nadzorstveno oblastvo lahko napravi svoje utemeljene pripombe in če mestni svet ne osvoji teh prlpomib, pošlje nadzorstveno oblastvo proraSnn s svojimi pripombami ministru za finance najkasneje mesec dni pred pričetkom proračunskega leta, to je do 1. marca
Navodila finančnega ministra nato obširno razpravljajo o izdatkih in pravijo med drug-im, da se mora v pogledu materialen izdatkov postopati po pravilniku o porabi pisarniškega materijala. pribora m opreme v državnih uradih in ustanovah od 18. maja 1932. Vsi izdatki po občinskem proračunu morajo biti razdeljeni na proračunske par-tje, partije pa na proračunske postavke (jpozncije), ki se deliio na podi«>stavkP fZa-kon o mestnih občinah določa v svojem 120 paragrafu, da je prenos kreditajz ene postavke na drugo v isti partiji le z odobritvijo mestnega sveta: o prenosu kredita iz ene partije na drago. kaKor m-di o naknadn:h in izrednih kreditih odlo^ mestni svet za te odločbe pa je potrebna
odobritev finančnega ministra na isti način kakor za proračun).
V pripombah k obrazcu za proračun je med drugim navedeno, da se posojila v nobenem primeru ne smejo sklepata za pokrivanje proračunskega deficita in za one izdatke, ki so v proračunu predvideni. Nato navajajo navodila vse priloge, ki jih je trebi predložiti, kadar občina zahteva odobritev za sklepanje posojila. Za merilo pri sestavljanju proračuna dohodkov morajo služiti doseženi dohodki v 1. 1934. Stopnja doklade ne more biti v nobenem primeru večja od stopnje, ki je bila odobrena za tekoče leto. Uvajanje novih davkov se ne bo odobravalo, nasprotno, tudi pri obstoječih davkih je treba izvršiti revizijo in je treba one, ki so v pretežnih primerih previsoki in ne ustrezajo vrednosti proizvoda ah usluge, za katero se pobirajo, ukiniti ali zmanjšati. Stopnja doklade mora biti enotna za vse oblike neposrednih davkov in za vse davčne obvezane e v isti občini.
Uredba o izvajanju proračuna tvori sestavni del proračuna in sme vsebovati samo one odredbe, ki eo v tesni zvezi s samim pro-raSanom. Na koncu polagajo navodila posebno pažnjo osebnim izdatkoma. V predlog proračuna se ne smejo vnašati nikaka nova mesta ali nezasedena mesta po današnjem proračunu. V primeru, da se v teku izvrševanja proračuna izprazni katero mesto neobhodne potrebe, se mora za izpolnitev tega mesta pred postavljanjem zahtevati odobre-nje pristojnih oblastev. To mora biti predvideno tudi v uredbi o izvrševanju prorača-na. Nepotrebne osebe je tpeba eliminirati iz občinske službe. Nobena napredovanja osobja ee ne morejo vršiti, dokler občina ne izda statut po § 100 zakona o mestnih občinah (to je statut s katerim ee ustanavljajo in sistemizirajo zvanja mestnih uslužbencev, se določi njih število, kvalifikacija ter predpišejo sljžbeni prejemki za vsako eistemizirano mesto). Pri sestavljanju proračuna je treba upoštevati, da plače in po-ložajni dodaftki osobja v občinski službi ne morejo biti večji od plač in položajnih dodatkov državnih uslužbencev istega razreda in istih kvalifikacij. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobrenje občinskih proračunov, morajo skrbeti, da se bodo ta navodila upoštevala, sicer eo odgovorni v smislu zakona o uradnikih.
Na osnovi § 155. zakona o mestnih občinah ostanejo vsi odobreni proračuni mestnih občin po dosedanjih predpisih v veljavi tudi še po koncu 1. 1934., in sicer po načelu dvanajstin do 1. aprila 1935., to je do pričetka novega proračunskega leta. Potemtakem se bo za čas od 1. januarja do 1. aprila 1936. vršilo občinsko finančno gospodarstvo po dvanajstinah že odobrenega proračuna za 1934., pri čemer se bodo nujne spremembe morale izvršiti po določbah § 120. zakona o mestnih občinah, to je, da bo prenos kredita iz ene pozicije na drugo v isti partiji odobraval mestni svet prenos kredita iz ene partije na drugo partijo pa po odobritvi mestnega sveta še finančni minister.
ObrtniSki teden v Ljubljani
(Od 1. do 8. decembra)
V ponedeljek 8. t. m. so imela obrtniška združenja in prostovoljne obrtniške organizacije iz Ljubljane in okolice sestanek, na katerem se je razpravljalo o podrobnem programu za prireditev obrtniškega tedna v Ljubljani in okolici. Sestanek je bil sklican v smislu sklepov nedavne konference vodilnih obrtniških organizacij v Zagrebu in centralnega delovnega odbora v Ljubljani. Na sestanku se je konstituiral krajevni odbor združenih obrtniških organizacij v Ljubljani, v katerem so zastopane vse glavne obrtniške stroke. Naloga krajevnega odbora bo da izvede vse priprave in organizacijo obrtniškega tedna v Ljubljani to njeni okolici, tako da bo to dim uspešnejša manifestacija za našega obrtnika.
Razen drugih prireditev, kakor so predavanja, zborovanja, časopisni članki, manifestacije, reklama itd., je bilo sklenjeno prirediti tudi poseben obrtniški sejem. Ta sejem naj pokaže raznovrstne obrtniške izdelke, ki jih naš obrtnik izdeluje doma, a jih žal izpodrivajo inozemski slabši izdelki ali pa izdelki raznih industrij, za katerimi tiči tuji inozemski kapital. V obrtniškem tednu bodo obrtniki nudili odjemalcem pri
s p**bo otftoaio
▼ lokaHh t* i kar posebno opozarjamo. Opozarjamo voo
javnost na to gospodarsko prireditev, ki ima namen zaščititi domači izdelek in domače delo. Prosimo že vnaprej, da občinstvo podpira obrtniško akcijo a svojo na-
klonjengstjo.
Zaključni računi državnih
L 1933-34
O zaključnem računa naših državnih financ za L 1903/34-, ki ae je kot računsko leto končalo 31. avgusta, je »Jutro« ie včeraj poročalo, k poroča«, ki je aed«o ob-javJjeno v »Službenih Navmah«, posnemamo naslednji specificirani pregled državnih izdatkov v preteklem proračunskem letu v primeri s proračunom:
L izvršeni izdatki v nDin.
H. Odstotek od vsote, predvidene v pro-računu.
L IL
t rhovna državna oprava 147.0 97.0 pokojnine	1051.0 12BJ
invalidske podpore	106.0 110.4
državni dolgovi	919.2 77.8
ministrstvo pravde	350.4 97.7
ministrstvo prosvete	782.7 99.6
ministrstvo zun. zadev	119.0 98.4
ministrstvo notr. zadev	530.4 963
ministrstvo financ	296-5 97.8
ministrstvo vojske, mora. 1804.4 90-2 ministrstvo za zgradbe	162.9 99.0
ministrstvo prometa	129.8 85.1
ministrstvo za kmetijstvo 443 67.9 ministrstvo za trg. in ind. 44.6 96.2 ministrstvo za soc. pol. 148.5 97J ministrstvo za tdeano vzgojo 13.4 89.8 proračunski rezerv, kred.	3.0 112
skupaj 6653.2 95.2
Dohodki po proračunu državne, administracije pa so zna&ali ▼ primeri • proračunom:
L Dejanski dohodlb v m*ij. Din.
IL Odstotek od vsote, predvidene v proračuna.
1 K
neposredni davki	2103.1 116.2
trošarine	773-2 88.9
takse	891.0 72.4
carine	6353 SL5
monopofi	1550.8 963
razni drobiti dohodki	1343 84.0
viški državmfli podjetij	379.4 70.9
Kakor nam kaže gornja primerjava, so le dohodki od neposrednih davkov presegala v proračunu predvidene dohodke, in sicer kar za 295 milijonov aH za 16 odst, ostali davčni dohodki pa so zaostaja® za proračunom. Od viSka dohodkov državnih podjetij v vagini 379.4 mifijona Din je bilo izročeno glavni državno blagajni za kritje izdatkov državne administracije le 188.7 milijona Din. Neizrečen ostanek tvorijo predvsem viški dnžanrih železnic (135.2 milšj. Din) in vSki šum in rudnikov (38.1). Viški poŠte, telegraf« in teJefona so znašali 105.6 milijona Din, to je 66.3 odst predvidenega viška.
Gospodarske vesti
» Fakturiranje pri izvoza r Nemčijo. Finančni minister je izdal odlok od 5. oktobra, ki pravi: Izvozniki blag« ta Jugoslavije v Nemčijo smejo vnšrti prodajo, izstavljati fakture in vršiti zavarovanje valute izključno v dinarjih. Vsako fakturiranje v tuji valuti ali vezanje n« drugo tujo valuto, je pri izvozu v Nemčijo prepovedano. V zvezi s tem odlokom finančnega ministra poročajo iz Beograda, d« »e je pretekla teden vršil« v Narodni banki konferenca, na kateri se je razpravljate o vprašanju zavarovanj« nadih terjatev v Nemčiji, tako da naši izvozniki as bi imeli valutnega rizik«. Kakor znano, nam dolgu j o Nemčija v klinngu preko 140 milijonov dinarjev. Doseženo je bilo soglasje v tem ,da Narodna bank« izroči nemški Reichsbanki predlog, po katerem n«j bi se tečaj marke nasproti dinarju stabiliziral, in to na način, da bi Reichsbanka takoj pri vplačilu mark v nemško-jugoelov. kliring od strani tamošnjih uvoznikov pretvorila te marke v dinarje, tako da bi imel« Narodna banka po klirinškem obračunu nasproti nemški Reichsbanka samo terjatev ▼ dinarjih.
= o kreditni pofiffH Pokojninske«« »veda bo predaval danes zvečer ob 8. v restavraciji »Zvezdi« pri Društva absolventov državnih trgovskih Sol v Ljubljani podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar. Absolventi in gostje vljudno vabljeni.
= KOnkurz je razglašen o imovini Frančiške Troha-Medvedove, posestdcs ln trgovke v Ljubljani, Cesta na Kodeljevo (konkurzni upravitelj dr. Josip JaSke, odvetnik v Ljubljani; purvl upniški zbor bo 3. novembra ob 8.30, prijave terjatev do 17. novembra ln likvidacijski narok 23. novembra).
— poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Frana Jerka, posestnika ln opekarn arja na Črnučah (poravnalni upravnik dr. Stanko Tomtošek, odvetnik v Ljubljani; poravnalni narok 23. novembra ob 9., prijave terjatev do 17. novembra).
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 78 m* borovih mostnio 27.833 m* hrastovega rezanega lesa ter' glede dobave 200 kom. držajev za lopate, 2000 kom. brezovih metel* 16 kom. lamel in ploščatega železa, 04 kom. kotnega železa, 22 plošč železne pločevine in 14 kg zakovic, do 16. oktobra Pa glede dobave 500 kg pisanih cunj ln 300 kg mila; strojni oddelek pa sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 100 kom. lopat za kurjače. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik »prejema do 18. t m. ponudbe glede dobave »trojnega jermena ter glede dobave raznega prometnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave na/prave za analizo jamskega zraka, do 25. t m. p« glede dobave 500 m plinskih cevi ter raznih delov za oevi, 200 m balat-jermena in 45 m raznih uenjatih jermenov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 20 kom. vodokaznlh stekel, do 26. t m. pa glede dobave telefonskega materijala, 400 kg bombaža za čiščenje strojev ter 100 kg cinka.
Postani in ostani člar »Vodnikove družbe"
9. oktabrm
If« tjtibtjaosld borzi so tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni, le devi-za London je za malenkost popustila. V privatnem kliringu noti rajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 — 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je nadlaje priSLo do prometa v angleških funtih po 22350, v Španskih pezetah po 5.75, dočim »o se madiardci pengi nudili po 10.09.
N« sagreb&em efektnem tržišču je tendenc« v Vojni fikodi nadalje mirna in je bfl za kaso zabeležen promet po 350 in 353 (v Beogradu po 351). Zaključki so bili zabeleženi is v 8 odst Blairovem posojilu po 6250 m v deklicah Sečerane Oei jok po 135 in 140.
Deviss.
LfaMJana. Amsterdam 2908-18 — 2314.54, Berlin mra.47 — 127427, Bruselj 793.02 — S96M, Curih 110826 — 1113.85 London 165.3« — 166.&6, Newyork 3347.16 — 3375.42, Pariz 224.07 — 2®5.19, Praga 141.79—142.65, Trst 200.68 — 29(3.08 (premija 28.5 odst.). Av« tri Jaki Šiling v privatnem kliringu 8.10 do 820.
Zagreb. Amsterdam 23C5.18 — 2314.54, Berlin 1363.47 — 1874-27, Bruselj 793.(15 do 796.98, London 165.36—16696, Milan 290.68 do 293.08, Newyork kabel 3369.88—3397.42, ?ek 3347.88 — 3375.42. Pariz 224.07—225.19, Praga 141.79 — 142-65, Curih 1108.35 do 1113.85.
Čarih. Pariz 20-22, London 14.9460. New-york 304.75. Brjeelj 71.56, Milan 26.2750, Madrid 41.85, Amsterdam 207.80. Berlin 128.20, Dunaj »7.10, Stockhohn 76.95, Oslo 75. Kobenhavn 66.65, Praga 12-80, Varšava 57.9250, Atene 2.94, Bukarešta 3-05.
Efekti.
UabDana. Vojna Skoda 352—354, 7« ta-Testkijsko 71 — 72. 8®/» Blair 67 — 68, TU Blair 57 — 57.50. 4°/t agrarne 41 — 42, 6"/. begluške 60 — 61.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 850 — 851.75, ea december 382 — 95850, T*/* investicijsko 71 den„ 4*/» agrarne 40.75 do 41.50, 7*/» Blair 57 — 58.12, 8*/. Blair 62-50 — 6450, 7*/» Drl hipotekama banka 66 — 67-50, 6»/* begluške 58 _ 5950; delnice: Priv. agrarna banka 218 — 220, Sečera-na Osijsk 185 — 140, Trboveljska 95 bL
Beograd. Vojn« Skoda 35050 _ 851.25 (951), m december 35350 — 354.50 (354), ?•/• investicijsko 71.25 _ 72 (71.75), 4*/. agraras 41.50 — 4250 (42), 6°/. begluške 69-50 — 60, za november — (60), 8*/* Blair 67.25 bi. (65), TU Blair 5650 — 57 (66.75), TU Dtž. hipotekama banka 67 bL, Priv. agrarna banka 217 — 218 (217).
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Ljubljanska bona (9. L m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška 79/80 kg po 160—162.50; baška, 80 kg po 162.50—165; koruza (po naivadni tarifi): stara s aha za oktober po 147-50 — 150: nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 117.50 do 120; moka: baška >0< po 260 — 265; banatska >0« po 265 — 270.
+ Nsvosadska blagovna bon« (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji-PBeiiiea: baška, okolica Novi Sad, srednje-baška hi gornjebaška 11250 — 115; okoli« Sombor, sremska, fržnobanateka 110 do 11250; baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begejj 121 — 129; slavonska 112 — 114; gonrjebanatska 115-50 — 11750; južnoba-natska 110 — 11250; baška, banatska, ladja 120 — 122. — Oves: baški, sremski. slavonski 65 — 6750; bana taki 62.50 — 65. — Bi: baška 10750 — 110. — Ječmen: baški, sremski 65/66 kc 104 - 106; jari. 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in baška okolica Sombor 83—85; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indjija 83 — 85; baška nova. sušena 65 — 67; m december - januar 58 — 60; banatska, nova, sušena 62 no 64; sremska, nova, SJŠena 65 — 67. — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska. slavonska) »Ose in >0gg< 190 — 210 (187.50 - 197.50); »2< 170 - 190 (167.50 od 17750); >5« 150—170 (147.50 - 157.50); >6« 125 — 145 (122-50 — 132.50); >7< 110 do 115 (107.50 _ 112.50); >8« 105 - 110 (105 — 110). — Otrobi: baški in sremski 80 — 82; benateki 77 — 79; baški ladja 88 — 85. — Fiiol: baški beli 132-50 — 135.
4- Somboraka blagovna borza (9. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 61 vagonov. Pšenic«: baška, okolica Sombor in sremska 110 — 113; gornjebaška 113—115; slavonska 111 — 114; baška in banatska -potiska 122 — 124. Korusa: baška. sremska 83 —85; ladja Kanal ali Dunav 84 — 86; baška in sremska nova sušena 66 — 68; za december - januar 58 — 60.
ŽIVINA.
+ Sejem za živino v Mariboru. Na sejem 9. t. m. je bilo prignanih 500 glav živine, in sicer 11 konj, 13 bikov, 102 veda, 382 krav ln 12 telet. Kupčija je bfia dobra; prodanih je bik) 383 glav živine. Povprečna cena za kg žive teže je bila: debeli voli 3.75 do 4.50 Din, pol debeli 2.50 do 2.75, voli za rejo 3 do 3.50, biki za klanje 3 do 3.75, klavne krave debele 2.50 do 3.50. plemenske 2 do 2.50. klobasarice 2 do 2.25, molznice in breje 2.50 do 3. mlada živina 3.75 do 4.50, teleta 4 do 4.50 Din.
Avtobus je rcbB družinskega očeta
Skofja Loka, 9. oktobra
Z vsem sočuvstvovanjem z nesrečno družino je sprejela škofjeloška javnost vest o strašni nesreči, ki se je pripetila posestniku in delavcu, 301etnemu družinskemu očetu Andreju Perku iz Karlovške ulice. Podrobnosti nesreče so naslednje:
V ponedeljek ob 9.30 je krenil iz Škofje Loke proti Žirem Poljamškov avtobus, ld vzdržuje redno potniško zvezo med Ljubljano in Žirmi. Nedaleč od vasi Podpulfer-oe je stopal po cesti Andrej Perko v družbi Ambrožiča Janka in Novinca Vinka. Čim je trojica začutila za svojim hrbtom avtobus, sta se Ambroži č in Novine umaknila na kraj ceste in tudi o Perku, se je zdelo, da bo storil tako. Toda usoda je hotela dru«ače. Tik pred avtobusom je hotel skočiti Perico čez cesto. 2e naslednji hip je bilo po njem. Dasi !e Šofer takoj potegnil ta zavoro, ni biVn mogoče avtobusa takoj iretaviti. Avto je pokopal Perka pod seboj. Sorednie kolo Je stisnilo Perfcovo glavo ob tla in mu lo nad tilnikom dobesedno zmečkalo, obenem na mu je hud udarec zdrobil spodnjo čeljust Sicer pa je dob:l Perko tudi po ostalem telesa zaradi udarca ob tla hude notranje poškodbe. Poslali so sicer po zdravniško pomoč, ki pa
Kot vitez hrabec
PROIZVOD: UNION, ZAGREB.
je bila nepotrebna, ker je Perko po psr
minutah, trpljenja izdihnil.
Na kraju nesreče se je seveda zbralo mnogo ljudi, ki so tragični dogodek vsestransko komentirali; prispel« je tjak«j tudi komisija s sodnikom g. Čemetom na čelu. Splošna sodba ljudstva je, da ne zadene vestnega Poijanškovega podjetja krivda, ker je storil šofer vse, kar je bilo vi njegovi moči, da bi nesrečo preprečil. Por-kovo trupk) so prepeljali na dom, nakar je avto s precejšnjo zamudo nadaljeval po* proti Ždrem. Perkio je zapustil ženo in tri otroke. Bil je znan kot skrben oče in vesten gospodar. Užival je med Bjudmi splošno simpatije in je zato njegova žalostna smrt ljudi tem bolj prevzela
0 težko vzgojljivem otroka
Roditeljska ljubezen do otrok« je navadno tako velika, da ne vidi m ne »pozna otroka takega kot je v resnici. Redkokdaj pripoznajo starši, da jc njihov otrok poreden, trmast hudoben, ali da je kakorkoli slabši kot drugi in še tedaj je to navadno prepozno, ko se ne d« več pomagati. Da je temu tako, je kriva na eni strani pomanjkljiva izobrazb« starSev na področja mladinskega dušeslovja, na drugi strani p« pomanjkanje potrebne objektivnosti in samokritike za ocenjevanje lastnih otrok in svojih vzgojnih nVčel in postopkov.
S poglobljeno izobrazbo m boljšim poznavanjem otrok, bi morda prišlo tudi do objektivnejših sodb o svojem in tujem otroku in lastnem vzgojnem delu.
Ako človek ne najde pravega odnosa do svojih vzgojiteljev, staršev in učiteljev, ako ne reagira na njih vzgojne ukrepe tako kot bi oni hoteli, je vzrok prav tako lahko v otroku samem kakor v okolici, ki nanj vpliva
Ni vsak otrok istega kova; prvi je mehek, ubogljiv, dovzeten za vse lepe besede in nauke, drugi uporen, nepristopen za vsako pametno besedo. Lahko bi rekli, da je pr-
je zdravilen, hranljiv tropični napitek. Kaaba je za otroke in odrasla, bolna in zdrave, za športnike in turiste.
vi mehak kakor vosek, ki se da oblikovati v umetnikovih, vzgojiteljevih rokah, nasprotno je drugi kakor iz trdega, krhkega kamna, na katerem se kruši in lomi dleto, s katerim mu hoče umetnik, vzgojitelj dati človekovo podobo po svoji zamisli. Od prvega do drugega tipa otrok pa je še dolga vrsta vmesnih tipov, ki se razlikujejo v enem ali drugem oziru. Kje je vzrok, da •o otroci tako različni po svojih značajih? Gotovo v prvi vrsti v nagnjenjih, ki »o jih podedovali po svojih starših in prednikih, ker vsak otrok je v tem oziru zase nekak zaključek, sinteza vseh stopenj v razvoju njih prednikov. Poznati bi morali vse prednike daleč nazaj po njih telesnih in duševnih sposobnostih, da bi lahko ugotovili, kaj je otrok podedoval po tem ali onem predniku.
Toda otroku so prirojena samo nagnjenja ni pa s tem rečeno, da se morajo vsa tista nagnjenja razviti v sposobnosti; to se zgodi le tedaj, ako so za to dane prilike, t j. ako okolica podpira razvoj takih in takih nagnenj: n. pr. te ali druge telesne in duševne sposobnosfli, bolezni, talenti itd-Mnogokrat ostanejo nagnenja prikrita in se sploh ne pokažejo, ker so bila šibka okolica ni nudila prilike, da se razvijejo.
Tudi močna nagnenja se ne razvijajo v tisti smeri kakor bi se morala, ako nimajo zato potrebnih pobud iz okolice.
Iz tega vidimo, da je otrok in tudi So-vek v danem trenutku produkt prirojenih dispozicij in vplivov okolice — miljeja, kr •o te dispozicije oblikovali.
Starši kakor tudi vzgojitelji So vedno vprašujejo, kaj je otroku po rojstvro danega in kaj mu je dala okolic«, da bi lahko na tem gradili dalje, ker to so osnove, iz katerih raste nov človek. Kdor bi rešil enoznačno to vprašanje za vsakega otroka posebej, bi napravil staršem in učiteljem največjo uslugo, ker bi jim s tem pokazal pot. kako naj vzgajajo v vsakem posameznem primeru. Žal, da je to vprašanje še malo pojasnjeno in da nam novejše smeri » dušeslovju in vzgojeslovju kažejo komaj začetke poti v to področje.
O vzgojljivosti otroka smo pri nas Se malo resmišljali, čeprav je to važno vprašanje za vsakega, ki mu je pri srcu pa-ospeh bodočega rodu.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4." relativna vlaga v odstotkih, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
9. oktobra 1934 Ljubljana 7. 7*5.3, 12.5, 90, —, 10, —, —; LJubljana 13, 763.3, 17.6, 63, SI, 7, — —; Maribor 7, 765.9, 11.0, 90, 0. 10, 8.0, del; Zagreb 7, 765.1, 13.0, 90, NW1, 10, 1.8, Mtr. Beograd 7. 764.9, 14.0, 90, BSE3, 10. 7.0, »1« Sarajevo 7, 765.3, 10.0, 90, 0. 8, —, — ^koplje 7. 764.8, 11.0, 90. 0, 8, 2S.0, Split 7, 760.7, 17.0, 50. NK4, 7, —, —; Kumbor 7, 760.8. 20.0. 50. SE4, 10, —, —: Rab 7. 762.4, I7.O, 60. NB4. 4, —, —.
Temperature: Ljubljana 18.0. 11.8; Mart bor 14.0, 11.0; Zagreb 16.0, 13.0; Beog ad 20.0, 13.0; Sarajevo 15.0, 9.0; Skoplje 16 0, 10.0; Split 19.0, 16.0; Knmbor 18Jk Rab —, 14.0.
Boj za stratosfero
Prof. Piccard se pripravlja, da prekosi vse dosedanje rekorde
Ta čas se pripravljata Evropa kakor Amerika za dva nova balonska poleta v stratosfero. Namen teb poletov je v prvi vrsti znanstven, mimogrede pa gTe pri obeh tudi za to, da se doseže ali prekosi stratosferri rekord, ki ga imajo za zdaj z okroglo 22.000 m Rusi v svojih rokah.
Duševni oče novih priprav je sloviti belgijski učenjak prof. Avgust Piccard. V Ameriki bo izvedel polet po njegovih navodilih njegov brat Jean Piccard s svojo ženo, ki je pred kratkim z uspehom napravila skušnjo za pilotiranje balonov. Drzno podjetje bi se moralo že izvršiti nad ozemljem velikih severoameriških jezer, toda vreme je bilo doslej neugodno. Jean Piccard bo raziskoval stratosfero v višinah 16.000 do 20.000 m, a če bo mogoče, se dvigne Se višje.
Mac Donald se je vrnil
Angleški ministrski predsednik It a m saj Mae Donald se je vrnil % daljšega bolniškega dopusta, na katerem se mu je vid znatno okrepil
MNOGI NE VEDO..
da je pes z dobrimi lastnostmi prav ca prav naš edini, zanesljivo zvesti prijatelj;
da je pes otrokom lahko za vzor ubogljivosti, skromnosti, resnične ljubezni m hvaležnosti;
da pes ni avtoma* ali stroj, temveč bitje
s živci, dušo, občutki, svojo voljo in razumnostjo ter da se mora novemu dom«
privadita;
da potrebuje pes temu primernega ravnanja, nege in tudi vzgoje;
da pes ne bi smel brez nadzorstva tekati po javnih krajah;
da so izgubljeni ali utekli psi nevarnost za javnost ker nihče ne more vedeti, s kom je takšen pes prišel v dotiiko;
da je v velikih mestih pes boftjffi čuvaij v stanovanju, nego 6e ga drže na vrtu ali na dvorišču, kjer vsakega mimoidočega oblaja, brez vzroka nadleguje sosede in kali nočni mir;
da pa niima noben hišni gospodar nobene moralne pravice prepovedati svoji stranki psa, če se ta pes dobro obnaša;
da je pametneje nabaviti sn odraslega psa z dobrimi lastnostmi, nego vzrediti in vzgojiti mladiča, ka je še posebno ogrožen po pasji kugi;
da pe ni praktično nabaviti so odraslega psa v bližini, kamor se lahko vsak čas vrne;
da se tudi odrasel pes ob pravilnem ravnanju kmalu privadi novega lastnika;
da je mogoče mnoge bolezni psov preprečiti s pravilno dieto;
da je prav toliko nezanesljTrvih rejcev, kolikor je nezanesljivih trgovcev s psi, ki svojim klieratam ne vedo dati pravih nasvetov;
da se je treba zato za vsak nasvet pred nabavo psa obrniti na ljudi, Id se m pse nekaj razumejo;
in da naj goje pse le ljudje, ki imajo namen z njimi dobro rajvmati in v potrebi izdati zanje tudi kakšen denar. Brez stroškov se pa ne da noben pes dobro držati.
Na vsak način višje pa hoče profesor sam, ki se mudi ta čas v Lozani v Švici. Novinarjem je izjavil, da bo dosegel fantastično višino 30.000 m. Aluminijasta, hermetično zaprta gondola za ta polet se po posebnem načrau že gradi. Piccardova energija je znana in skoraj ni dvoma, da bo svoj namen tudi dosegel.
»Piccardova doba« se je pričela šele pred nekoliko leti. 1930., ko je slavni profesor izjavil, da mu je uspelo zgraditi posebno gondolo, v kateri je mogoče premagati vse težave z zračnim pritiskom, temperaturo in za življenje neprimerno sestavo zraka v stratosferi. Po prvem neuspelem poskusu v septembru istega leta je Piccard s svojim asistentom Kipferjem starta! 27. maja 193L v bližini Augsburga. 25, minut pozneje sta bila drzna letalca že višje nego 12 kilometrov, dosegla sta celo 15.781 m in po fantastičnem, 43urnem potovanju sta pristala na ledniku Velikega Gurgla v Oetz-talu. V avgustu 1932. je Piccard s svojim asistentom Cosynsom, ki je letos svoj stratosfera! polet tako slavno končal v naši domovini, prekosil svoj prvi rekord in se dvignil ▼ vl&lno 16.770 m.
Med tem so se začeH tndf drugod b&vitl s stratosfernimi načrti Največji uspeh so Imen pač Rusi, Id so v septembru 1932 z balonom »SSSR« dosegli 19.000 m, ▼ janu-
arju lanskega leta pa celo 22.000 m. Ta drugi ruski polet se je končal, kakor znano, zelo tragično.
Cilj 30.000 m, ki Bi ga je zastavfl sedaj
prof. Piccard, je, tudi če upoštevamo vse dosedanje izkušnje v stratosferi ln napredek znanosti ter tehnike v zadnjih dveh letih, nekaj ogromnega. Človeški duh je neprestano vrtal v neznano, ril je v zemeljsko globino, da spozna njene skrivnosti, potapljal se je v globočino morja in končno se je dvignil tudi v zračne višave. V zemljo se je zaril skoraj 3 km globoko, v morje se je pa potopil 1 km pod površino, a kaj je to proti 30 km višine, ki jih hoče sedaj doseči v ozračju?
To pa niso podjetja, pri katerih gre v prvi vrsti za športne uspehe. Znanost ima ogromne koristi od tega, da proučuje skrivnosti narave in tudi stratosfere na licu mesta. Posredno po znanosti pa se s takšnimi podjetji okorišča tudi tehnika. Danes vemo vsi, da bt letalski promet v stratosfera 1h višinah dosegel brzine, M se nam o njih še pred nekoliko leti ni niti sanjalo. Obenem bi se dvignila tudi sigurnost tega prometa. Pomisliti moramo, <4a bi imelo letalo v višini 15 km možnost, da ▼ primeru motornih defektov preplove v dr-čainem poletu Se najmanj 200 km daleč, to bi pa pomenilo v večini primerov že samo na sebi rešitev.
Poražena revolucija
Usodna napaka katalonskih separatistov
b Madrida prihaja zazumvro poročilo o podrobnostih ba.takwuske vstaje, Id je hotela odcepiti Katalonijo od španske država
Potom ko je katalonska vlada (generalidad) ▼ potok, prvi dan splošne vstane ▼ Španiji, ponovno izjavila r Madridu« oa se lahko popolnoma zanesejo nanjo, se je že ▼ soboto popoldne pojavil dvom, ali ne igra katalonska vlada dvolične vloge. Dokazano je, da ao imele izjave Katalonoev edini namen uspavati Madrid, da hi lahkoverno verjel v zvestobo Katalonoev, dočim bi oni ipravljali svojo popolno izolacijo od
V	soboto proti večeru je položaj popolnoma dozorel Tedaj je bfl adehcmi promet na železnici, telefonski in brzojarmi promet in promet na katalonskih mejah popolnoma ustavljen. Separatisti so se ob tistem časa spretno porazdelili po najvarnejših mestih in generatidad so biJe prepričane, da je udarila ura, ko bo mogoče proglasiti odcepitev Katalonije od španske države. Predsednik generaffidad je porabil to priliko, da je dal oklicati špansko federativno Ijudovlado. Za predsednika republike je bil imenovan Azana, bivši ministrski predsednik zadnjih napol marksističnih vlad pod novim režimom. Azana je izjavil, da je madridska vlada ilegalna in da nima pravice vmešavati se v katalonske zadeve.
V	tej separatistični omami pa so storile generalidad vsekakor usodno napako. Pozabite so vprašati vojsko, kaj ona pravi k prevratu. Razgrete glave so namreč računale, da se bo vojska meni nič tebi nič podvrgla katalonskim mogotcem, o policiji pa sploh niso dvomili, ne čigavo stran se bo nagnila. Ko pa je madridska vlada odgovorila katalonskim upornikom s proglasitvijo obsednega stanja po vsej državi, so pozvale generalidad generala Bateta- poveljnika v Kataloniji stacioniTanih garnizij k sebi, da se izjavi, s kom drži
General Batet si je izprosil uro časa za premislek. Ta čas je porabil za to, da je nemudoma alarmiral garnizij o v Barceloni in porazdelil španslke baterije na najbolj ogroženih mestih. Strojnice so bile povsod v pripravljenosti in vsa javna poslopja,
med drugimi tudi palačo, kjer so bfle jbns-
ne generalidad, je zasedlo vojaštvo.
Ko je predsednik tako zvane katalonske republike videl, kaj se je zgodilo, je prijel v zadrego. In ko so mu še javili, da je večina katalonske policije ostala »vesta vladi v Madridu ter se dala na raapolago vojaštvu, je stopil k mikrofon« ter jel pozivati Katalonce pod orožje. Računal je
Azana
pri tem v prvi vrati s slnd&alnfcnl op-
ganizacijami delavcev, ki so bfle že dolgo skrivaj oborožene in pripravljene na državni udar. Bi! je tudi preverjen, da se bodo separatistični eskamoti pridružili upornim Kailaloncem in stvorili z njimi udarniške oddelke.
Tako se je začela bitka v Barcetond, ki je zahtevala od obeh masprotnižkih taborov vciate žrtve. Boji niti zdaj še niso popolnoma zaključeni, kajti vmešali so se tudi anarhisti, ki izrabljajo položaj za to, da povečujejo nered in sejejo razdor med masa
Medtem pa f-o prispele v Barcelono Španske vojne ladje iz Kartagene. Katalonski separatisti so bili poraženi, levičarska hujskača Azana in Quiroga sta zbežala. In pobral pa jo je tudi »španski Lenin« in vodja marksistične enotne fronte v Španiji, Lar-go Gaballero... Skrb za lastno kožo m« je bila več vredna kakor stvaT, za katero je vrgel na tehtn;co revolucije na tisoče člo-velkih življenj.
Higiena v jeseni
Pravila, ki so zdaj vsakonrar potrebna
Zapomni si teh 10 zapovedi in resnic:
1.	V jeseni se kaj lahko prehladiš.
2.	Posebno lahko se prehladiš, če se ne oblečeš primerno za topTi opoldanski čas in večerni ter jutrmi Mad. Zvečer ne smeš biti brez vrhnjega oblačila, zlasti ne smeš sedeti nezaščiten na prostem.
3.	Otroke je treba toplo obleči, ker potrebujejo več toplote, tudi če bi se mraza ne zavedali. Gola meča v hladni letni do-
Pristopafte k „Vodnikovi družbi"
.Tarzan** v Londonu
Te dni sta se pripeljala v London Johnny Welssmttller ki je predstavljal Tarzana v filmn, in njegova žena, filmska igralka Lupe Velezova. Množica ^^Sogmfakili obiskovalcev ia je navdušeno sprejela in Jima vzklikala na uHd
bi ne pomagajo utrjevati, kakor misli sedanja moda, temveč so le nepotrebna prilika za prehlad.
4.	Skrbi za to, da ne ozebež v noge. omisli sd pravočasno debelejše nogavice in v vlažnem vremenu vrhnje obuvalo. Čuvaj se posebno mokrih nog, premočeno obuvalo čim prej zamenjaj s suhim.
5.	Ruta okrog vratu je le v redkih primerih potrebna. V mrzlem vetrn zadostuje, če prirvihaš ovratnik suknje.
6.	Posebne jesenske hrane ni, naj bo pa tem bolj maščobna, čim hladneje postaja.
7.	Sobe, posebno zvečer pred spanjem, često prezrači. V spalnici prenesejo ponoči odprta okna samo zelo krepke narav«.
8.	Kuriti primi tedaj, ko zahtevata to Trezne in osebni občutek, ne pa datum. V kurjenih prostorih moramo še posebe pa-zSti na zračenje.
9.	Jeseni hodi često na zrak, seveda ▼ primerni obleki To te dobro utrdi za zimo.
10.	To jesensko utrjevanje naj podpirajo previdne zračne kopeli s telovadbo z golim telesom. Te kopeli naj ne trajajo več nego 5 minut. Ljudje, ki jih rado mrazi afi ki so malokrvni, naj takšne zračne kopda rajSi opuste in počakajo z utrjevanjem do prihodnjega poletja.
Nova priča
proti Hauptmannu
Iz Amerike poročajo, da se je v Trentonu javil policijskemu šefu Schwarzkopfu človek, ki močno obremenjuje Hauptmann a. Mož je bivši farman, piše se Wilbur White-head. Imel je kmetijo v bližini Lindberg-hove vile v Hopewellu. V goščavi blizu Lindberghovega naselja je večkrat opazoval moškega, ki se je zelo sumljivo kretal. To je Whitehead sporočii policiji že takoj po ugrabitvi otroka. Zaradi lažjega postopka so Whiteheada konfrontirali s Haupt-mannom. ki so mu ga privedli z deseto-rioo drugih obtožencev. Bivši farmar je med kaznjenci takoj pogodil, kateri je Hauptmann in je dejal, da je to tista skrivnostna človeška postava, ki se je pred ugrabljenjem Lindberghovega sina potikala okolu vile.
Trimalhijonska požrtija
Praznik sitih trebuhov v Franciji
V Rombu ao imeli ta dni prireditev, katera Ime M lahko lxvtraio od Rabelaiea: »Lm fčtes dn ventre« — praznik trebuha. Pristaši vitke Unije M ne imeSi nad njim nobenega veselja. Udeležili so se ga samo dobro rejeni možje in žene, ki jtm je bila
govaSka tega dna, toda pri telečji pečenki jo je prekoaB neki gospod, ki je sam zase opravil a ogromno skledo te jedi, eela družina s več otroki pa bi lahko živela cel mesec od krompirja, špinače m druge zelenjave, ki jo je poleg tega stiačll vase.
Kuharja ki aa
pekli ta ufiM aa putoruhe
____w da dado la svoje sredina
ga »jedca« ali »Jedko« t Franciji,
Mize so se Hbffle pod težo skled, možja ln žene, M bi jim mogel po pravici priporočiti ahujševalno kuro, pa so se tepli med seboj za palmo največjega teka. 2e predjedi, pikantno pripravljene ribe, ki naj bi jih spodbudila za nadaljnjo tekmo, eo pospravili ogromne množine. Neki možakar je pojedel več nego kilogram te ribe. Potem ao sledile kure s kompotam — vsak udeleženec in udeleženka je sne<fia najmanj po eno kurioo, neka dama pa Je spravila ■vase kar dve. že so misliti, da bo to zrna-
Toda n*2 ta znotek ni postni junak dne« va, pri naslednjem obroku — same močna-ta to Sladke jedi — je dosegel prvenstvo mož, ki se je dotlej fttedfl. Vsi navzoči so ▼ nemem začudenju zasledovali, ks-kftna množine slaščic zmore ta. »korenjak«. Psi tem mu je bilo videti, da ne je zaradi rekorda, temveč v prvi vrsti zato, kar ms te jedi v resnici teknejo. Razsodišče ma Je soglasno priznalo lovorjev venec z napisom, ki so ga prosto posneli po znamenitem Zdajevem romanu: »Le ventre de France« — trebuh Francije.
Večna nevesta
Imovita
V	FSadeffiJi > umrla bogata Jeony Wylsonova, ki so jo hudobni jezita frnmomuti »večno nevesto«.
V	svojem 24. lete je bita zeio lepo <k«e ki se je ntjdbik v nekoga pomorskega častnika, imela pa je, kakor običajno bo-gste m neodvisna dekleta, svoje muhe m je postavila ienkra pred poroko pogoj, da se mora svojemu poklicu odpovedafcuMož je na to s težkim srcem pristal, izgovora si je pa, da sme en dan pred poroko še enkrat z jadrnico na izlet Ni se več vronL Morda ga je zadela nesreča, morda si je premislil ostaviti morje, ki ga je ljaM s vsem srcem: nikoli več ni dospel do WyV-sonove kakšen glas o njem. Njo je pa to tako potilo, da se ji je skoraj zmešalo.
Postala je čudakmja. Nikamor se m ganila več iz hiše, ker ni mogla verjeti, da se nje zaročenec ne vrne, 50 let je dajala vsak dan mizo pogrinjatfi tudi zanj. ker je upala, da jo bo presenetil z nenapovedanim prihodom, 50 let so morali vsak dan speči tudi zanj svežo pogačo. Njeno edino razvedrilo so postale živali, mačke, pei in ptioe so v njeni hiši imele sijajno življenje. Upanje pa jo je držalo tako pokonci, da je bila videti še v svojem 74. letu mladostna in sveža, nobenega sivega lasa ni knek. na glavi, nobene gube v obrazu.
Te dni je umrla in ostavka kakšnih 50 milijonov dolarjev, 42 milijonov m dobrodelne namene, 8 milijonov pa sorodnikom. Toda sorodniki te dedščine niso preveč veseli. Zvezala jo je namreč s pogojem, da morajo skrbeti za vse živali, ki jih je osta-vila — in teh ni malo. V oporoki je določila poseben kuratorij, ki naj strogo paei na to, da živalim ne bo hudega. Najslabše se je odrezala nekemu nečaku, ki je nekoč pretepel enega njenih psov. Ostavila mu je 2 milijona, vendar pod pogojem, da mora skrbeti za enega njenih kanarčkov. Če bi kanarček umrl prej nego v treh letih, bi bil to dokaz, da zanj ni skrbel pravilno in bi se za denarno dedtičino lahko obrisal
Id je nad 50 let zaman čakala svojega izginolega ženina
pod noaom. Ce bi pa fivaKca tofiko časa zdržala, prejme nečak po treh letih poleg obeh m&jenov še obresti Zaman so dediči dkušalfi razveljaviti določbe te čuda-Ske, a vendar razumljive oporoke Nečak si je sdaj pomagal tako, da je najel posebnega živinoBdravnflML, ki bo čuval nad dragocenim življenjem male ptice.
Novi belgijski kovanci
BdftjAa državna kovnica Je pravkar to*, delala nove kovance po 20 belgijskih frankov. Kovanci imajo na prednji strani relief kralja Leopolda
Viljem IL mu je praded
Sinu bivšega nemškega prestolonaslednika (slednjega vidimo poleg bivše nemške pre-stolonaslednlce na sliki) in njegovi soprogi roj. Salviatl se Je narodilo prvo dete, bi mu je bivši kronprinc ded, bivši cesar Viljem H. pa praded
ANEKDOTA
Princ Jurij je te dni stopil ▼ neko Ion* domsko draguijarno, da bi kupil prstan za svojo zaročenko, princeso Marino. Predata« vil se Je za Johna Smitha. Draguljar mu je postregel z dragocenim prstanom, ne da bf treufl % očmi. Ko se je princ odpravljal, ga je draguljar spremil do vrat in mu de-jaJ: »Prosim gospod Smlth, da M Njeni visokosti, bodoči gospe Smttbovl, izrazili znoja vdana priporočila.«
VSAK DAN ENA
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Zdravnik: »Človek bi moral takoj K zdravniku, če mu kaj manjka.« — »Da, gospod doktor, toda meni je manjkal pred vsem denar.«
ŠPORT
Višek Hermesove proslave
MedklubSke moto-dirke v nedeljo ob 14. na dirkališču v šiškl
Tretji ln zaključni del Hermesove jubilejne proslave bo ▼ nedeljo 14. t. m. Jubilant bo pokazal sadove vztrajnega aela svoje moto-sekcije. Moto-sekcija je najmlajša sekcija v klubu m je bila ustanovljena šele letos spomladi. Kljub temu pa je ŽSK Hermes lahko nanjo ponosen. V kratkem času svojega obsrtoja se laiiKo postavi z napravami, ki jih do sedaj ni zmo gel Se noben klub v Ljubljani. Moto-dirka-lišče, kf je samo plod dela požrtvovalnih članov pod vodstvom neumornega načelnika Ciglarja je najmodernejšo - državi.
članstvo sekcije je že v prvem letu doseglo lepo število tn so danes organizirani v njej naši najboljši motoristi s prvakom »letečim Kranjcem« Liudovikom Staričem na čelu, ki je obenem njen tehnični referent; v nedeljo pa bo pokazal pred domačo publiko kaj zna; saj je pred zaključkom v sijajni formi zadivi] tisoče gledalcev na vseslovanskih moto-dirkah v Zagrebu ter mednarodnih dirkah v Pragi in Gradcu. — Posebnost te naše dirke pa bo tudi to, da bo v posameznih točkah startalo po 8 do 10 dirkačev istočasno ln ne bo borbe samo za prva mesta, temveč tudi za ostala. Publika bo videla, kar želi.
Razen domačih bodo nastopiti še Zagrebčani % držav, reprezentantoma Cisar-jem in Kopi čem ter simpatičnim »atekom« naših motoristov šoštarkom. Mladi Babič pa bo najbrže še starejšim mešal račune. Tudi Mariborčani bodo prispeli kompletni tn bodo pokazali, kar so ostali dolžni pri zadnji dirki, ker jim je dež preprečil odhod v Ljubljano.
V nekaj vrstah
Poleg bogatega nogometnega sporeda na sedežni LNP je imela tudi dežela serijo zanimivih srečanj. Med ostalimi so bili zelo zaposleni	v- Zas»vjn,
kjer so slavfli Zagorčani efektno zmago
nad svojimi nasprotniki iz Litije. Podrobno nam poročajo: SK Sloga : SK Svoboda 3:2 (3:1). V vsakem pogledu boljše moštvo je izgubilo zaradi izredne smole pri streljanju. Tudi vratar je spustil en gol po nepotrebnem. Sodil je prav dobro s. s. Jordan. — SK Zagorje : SK Litija 5:0 (4:0). Zaključna prvenstvena borba je prinesla Litijanom preveliko razočaranje. Zagorje je tudi na tujem terenu izpopolnilo pričakovanja ter prepričevalno zmagalo. Izvrstno v vseh formacijah je imelo v drugem polčasu opravka prav za prav z enajstori-co, ki se je postavila izključno v obrambo ter se tako ognila katastrofalnemu koncu. Jesensko prvenstveno tekmovanje je s tem končano. Na prvem mestu je Zagorje, Bledijo Litija, Sloga in Svoboda brez točk.
Akademsko in srednješolsko prvenstvo se bo pričelo jutri, v četrtek ob 10. na igriščih SK Ilirije. Prvenstvo se bo začelo dopoldne s turnirjem akademikov, sredje-šolski turnir pa bo otvorjen popoldne ob 14. Rok prijav je podaljšan do obeh pričet, kov. če bo deževno neme, bo tekmovanje odgodeno do prvega ugodnejšega dneva.
Revanžna bitka me<3 Beogradom ln Zagrebom bo to nedeljo na igrišču BSK. Kakor znano, so Zagrebčani prvo srečanje na svojih tleh izgubili z 2:3 in je njihova naloga zdaj še težja Zagrebčani se tolažijo z zmago nad Primorjem, češ da so zdaj spet v formi kot se spodobi. Beograjčani pa kažejo na zadnji metež golov proti Levskemu iz Sofije. Oboji bodo postavili najboljše moči.
Da izpopolnimo oaše včerajšnjo notico glede sklepov glavne skupščine JPS, moramo dostaviti, da bo Maribor prihodnje leto prizorišče več važnih prvenstvenih pri-
reditev, is sicer ne samo državno prvenstvo juniorjev, temveč tudi v waterpolu junior je v ter v skokih za juniorje in senior-je. Ostali prvenstveni spored bo v Dubrovniku. Za iepo se razvijajoči plavalni šport ▼ Mariboru zelo častno priznanje!
Službeno iz LNP
(Seja u. o. 5. t. m.)
Ker je SK Radovljica zadostil vsem po. gojem za sprejem v redno članstvo, se naproša sekcija ZNS v Ljubljani, da pregleda igrišče v svrho verifikacije in pošlje podsavezu poročilo, nakar se kljib predloži za sprejem v redno Članstvo JNS. — Isto velja za SK Žalec v Žalcu. — Odobri se sklep predsedstva ter se verificira igrišči SK Jadrana in SK Mladine v Ljubljani.
Ker Cakovečki SK ln SK železmičar -Maribor nista zadostila pozivu u. o. ter nista poravnala SK Iliriji zneska po 205 Din, se izreče obema kluboma suspenz, ki bo trajal do poravnave gornjih zneskov. SK Ilirija naj javi podsavezu. kdaj bo zneske prejela. — SK Jugoslavija se poziva, da v izogib suspenza v teku osmih dni pošlje podsavezu zapisnik-o zaslišanju igr. Suho-ležnika, ki ni nastopil v reprezentanci Celja.
Vsi klubi se opozarjajo, da trna pri prvenstvenih tekmah gostujoči klub pravico do sokontrole pri prodaji vstopnic ln pri obračunu ter mora na zahtevo prvo. Imenovard klub predložiti gostujočem« v
kontrolo vse vstopnice. I. Stanko, I. tajnik. *
Popravek v Službenih objavah kaz. odbora LNP. Pravilno se glasi stavek ▼ službenih objavah k. o. z dne 7. t. m.: Kaznuje se po 55 30. ln 31. k. p. igr. Reg^ ner Andrej (Olimp) s 14dnevno zabrano igranja. Všteje se mu suspenz in mu Je s tem kazen potekla. — Tajnik TEL
KoWSW podsavez Ljubljana. Redna
seja upravnega odbora bo jutri ob 20. v posebni sobi gostilne pri tAmerikancu«.
Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Jutri, v četrtek ob 20. v zadnji sobi restavracije pri Slonu plenarni sestanek, obvezen za vse ljubljanske člane sekcije. — Tajnik L
SK Ilirija, nogometna sekcija. Seja na-čelstva bo drevi ob 20. v klubovi sobi v kavarni »Evropi«. Udeležba obvezna.
ŽSK Hermes (moto-sekcija). Seja sek-djskega odbora bo drevi ob 19.30 pri Ker-šiču. Seja je zelo važna, zato se prosi za polnoštevilno udeležbo. Seje se naj udeležijo odborniki kolesarske sekcije.
SK Slovan. Drevi ob 16. dalje strogo obvezen trening za vse igralce. Ob 19. pa morajo biti na igrišču: Moša I. in H., Grm, Kobal, Sinkule. Uhan, Kolarič, Dečman, Thuma, Jankovič, Ger jol, Rozman. — Upravni odbor sklicuje za 24. t m. Izredni občni zbor. Dnevni red: volitev novega odbora, sprememba funkcij in sorememba pravil.
SK Sloga (nogometna sekcija). Igralcu Ladu Starmanu se izreče suspenz. Imenovani se mora javiti drevi ob 19. v klubovi sobi v Nabavljata! zadrugi zaradi zaslišanja. Ob 20. redni trening z igrišča za naslednje: Lipovšek, Trobec, Starman I., Rihtar, Pratmseis, Samar, Ceh, NinkoviC, Pip, Rihtar I., Srebotnjak.
Slalom klub 34 (tehnični ki damaki odsek). Jutri ob 19. bo sestanek vseh tekmovalcev (seniorjev in juniorjev) v klubo-vem lokalu. Po sestanku predavanje g. Iva Zora o temi: Potek sportnikovega dne. K temu sestanku vabimo tudi mladino ln vse one, ki se še želijo vpisati kot tekmovalci. — Damski odsek: Danes trening na Ljubljanici. V petek sestanek ob 19.30 ▼ klub. lokalu, šelenburgova ulica 3-1. Zaradi važnosti dnevnega reda vabljene vse; pripeljite tudi druge s seboj. Vabimo pa tudi ostale dame, ld bi hotele vstopiti v naš klub.
1,000.000
BABIC
Poizkusite
novo KREMO TOKALON hranilo za kožo, pa boste tudi Vi na videz m'adi
bi lahko zahtevali Din 1.000,- r* tube
tega presenetljivega odkritja in burna jr.
Sten skala, profesorja dunajskega vseučdrfča, žena bi radi plačali to vsoto Namesto tega pa se prodaja po star* cenah:
Din 12.— in Din 20.— po tubi. _
Če bi hoteli videti i«.* ka .o W čudovite rezultat, z uporabo nova fa«us • Tokalon, bi morale hod*t, t. ž« s
5.000 ur mimo Vas. Ena, dve.' ^ one bi kodile, dočim bi V««^^f* onemogli, ter jih motrili okroi 5.000 ur. toit|
500 dni BO 10 t)f	. kratiHa ca
JriSe- iss JE^R*
mladih živaH. Krem« hrtrs	™
dodatke polt«. Uporab«*. hranile za kožo bele barv.	gj.
traj. Ona hrani Vaio kožo 'fV^^JtaL kuje tako, da se puder P^n**™* nei-iden. V treh dneh bo Vam kožo nap« vila belo da se boste čudili.
K U B A N Y-JEV MATE 6 A J
orani ter krepka živce tn mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ln ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi ee v vseb lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Lenstek, Ljubljana, Resi jeva cesta I, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci ln nogometaši: pijte ga redno!	126
Premogovnik
▼ notranjosti Srbije
IŠČE SPOSOBNEGA
POSLOVODJO
za svoje delavnice in strojne naprave. Imeti mora dovršeno srednjo tehnično šolo in nekoliko let prakse y sličnih podjetjih. Ponudbe s prepisi dokumentov in navedbo plačilnih pogojev nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod »Radnik«. 8284
PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH.
Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete. vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	Reg. s. br. 18117,32.
Radia
Sreda. 10. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošie. — 12^0: Poročila. — 13: Čas, plošče- — 13.40: Predavanje Narodne odbrane. — 18: Plošče. — 18.40: Pogovor « poslušalci. _ 19: Plošče.
—	19.10: Ob stoletniei »druženja trgo<v«ev v Ljubljani (R. DostalL — 19.30: Naše selo.
—	19.50: Čas. jedilni b«*, program aa četrtek. — 2010: Koncert Wagnerjeve glasbe z Dunaja. V odmoru čas in poročila- — 22.10: Lahka glasba.
Četrtek. 11. «fctobn.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — li50: Poročila. — 13: Čas in reproducirana glasba. — 13 40: Predavanje Narodne odbrane.
—	18: Literarna ura: Ideja demokracije v književnosti (prof. F. Vodnik). — 18.20: Radio - orkester. — 18.50: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Balkanski pakt. — 19.50: Čas. jedilni liet. program za petek. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila. plošče.
BEOGRAD 17: Pesmi. — 19-80: Pk>88e.
—	20-30: Spevoigra. — 21: Narodne pesmi.
—	22.15: Orkester. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.45: Pevski kvartet — 20.30: Prenos iz Beograda. - 22.15: Ples. — PRAGA 19.30: Pester program. — 20.45: Dramski večer. — 22.15: Šramel kvartet. _ BRNO 20.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20:
Lahka glasba. _21: Simfoničen koncert. —
22.25: Ples. — DUNAJ 12: Orkeeter. — 16.10: Plošče. — 17JO: Koncertna ara. — 19.10: Glasbeni kontrasti. — 21-15: Brudc-nerjev večer. — 22: D-va klavirja. — 23.05: Ples. — BERLIN 20.10: Plesni večer. — K5-NIGSBERG 20.10: Zabaven program. — 22.80: Ples. — STUTTGART 20.30: Operetna muzika. — 22.30: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.35: Jazz. — 20-10: Klavirski koncert — 20.55: Slušna igra. — 22.30: Orkeeter. — RIM 17: Vokalen ln instrumentalen koncert. —
.RIVIERA*
pralno, torpentJnovo ln mirsdjsko milo, pralni prašek »Samorad« so vsi izdelani na bazi čistega olivnega olja, kakor tudi sloviti »Riviera« kozmetski produkti, toaletna ln medi-cinalna mila.
Vsi »Riviera" izdelki so pristni domači jugoslovenski produkti tvornice mila in kozmetskih potrebščin,Riviera' v Kotoru
Lastniki podjetja, v katere je investiran Izključno le domač kapital so bratje Vučkovič, vseskozi nacijonalni ljudje. V podjetju so sar posleni le jugoslovenski državljant Kemične laboratorije, ki jim je poverjena naloga kontrole surovin in produktov, zlasti kozmetskim in higijenskim izdelkom, načeljujejo strokovno povsem usposobljene osebe, ki so si svoje znanje in usposobljenost pridobile v najslovi-tejših inozemskih kemičnih laboratorijih za higijeno in kozmetiko. Le ta visoka usposobljenost kemikov, stroga kontrola predelave surovin in produktov ter brezmejna s^lidnost podjetja, so bili v stanu, v razmeroma tako kratkem času, pridobiti tolik sloves »Riviera« pralnemu terpentinovemu, toaletnemu in me-dicinalnemu milu, zlasti pa po kakovosti ne-nadkriljivim kozmetskim in higijenskim produktom. Poznavalci najboljših toaletnih ta kozmetskih potrebščin nesporno prisojajo odličnost »Riviera« izdelkom, zato naj vsakdo v svojo korist sega le po teh pristnih domačih izdelkih, ki jih je dobiti v vsaki trgovini s ko-lonijalnim blagom in v vsaki drogeriji.
Zastopstvo za Ljubljano ima Oroslav Jeatertek,
Tyrševa cesta štev. 31.	245
Prvič na londonskem tlaku
London, mesto sonca In zelenja — nLeteča" kavarna — Na strehi avtobusa — Sožitje aerodinamične linije in starih koči) — Bog ne daj nebotičnikov! — Srebrni
London
Prhmatl moram, da sem si London čiste napačno predstavljal. Izgleda zaista vse drugače, kakor sem pričakoval. Moram namreč reči, da sem bil prav prijetno presenečen. Res je sicer, da sean se prvič sprehajal po londonskem tlaku v onem letnem času, ko Je London najbolj privlačen, namreč v začetku poletja. Sezona Je tedaj na višku, elegantni svet je doma, vrše se največje dirke na suhem, na morju, na Temzi im v zraku, kakor tudi najbolj obd-skovane športne tekme. Imel sem srečo v teh sončnih Julijskih dneh, da je pihala ves čas prijetna hladilna sapica s Severnega morja, tako da tudi opoldne med zidov jem nikoli ni bik) občutiti prehude vročine. Seve sva zaleala s potnim tovarišem vsak dan v kopališče. Swimmmg-pool se zovejo takšne »Ilirije« v Angliji to vsak mestni okraj tana najmanj eno. 4n tako se je zgodilo, da sva se vsak dan kopala v drugem. Mimogrede omenim, da se moški in ženske tn kopljejo vsak v svojean base-nn, le na Marylebooe Street v basenu prvega razreda sva našla mešano kopel. Sicer bi pa kakšnega »sez-apeala« tn zaman iskali: Anglež se koplje zato, da se koplje, in ne morda da prodaja zijala, ali pa da flirta.
že ko tatopiU na londonskem kolodvora, vfcttte, da je vse drugače v tej otoški deželi, kot na evropskem kontinenta. Tn ia tam se mi je zdelo, da sem v Ameriki, tako so nekatere angleške stvari sUčne ameriškim. Na kolodvora Vam kora* od prispelega vlaka stojijo na peronu taksiji. Cela dolga vrsta jih je. Spomnil sem se tu na isto navado na nekaterih uneriških kolodvorih. Poleg njih se mirno sprehajajo golobje. Vse pofoo jih je in Drav nič se ne umikajo potnikom. Vsaj na Victoria Sta-tion sem se jim čudil, ko so brezbrižno tekali med vagoni, taksiji in ljudmi.
Sedem je bila ur« zjutraj, ko sva šla ven is kolodvora. Mak) me je le skrbelo, kako bova prišla do hotela, kamor sva bila namenjena. Najti v divjem vrtincu prometa največjega mesta Ev-ope pravo postajališče pravega avtobusa in nato na pravem mestu iratopiti, tudi sa starega globetrot-terja nI baš enostavno, posebao še, če ima precej težak kovčeg s seboj. Najlepše je seveda sesti v taksi, če se Je potovanje sačelo pod zveado vodnico štednje, na tako jjrafctične zadeve gploh ni misliti. Začel •eni ie štedltl t LJubljani a tem, da sem se peljal na kolodvor s tramvajem. Po drugih mestih pa sem nadaljeval s podzemsko železnico, z avtobusi tn tudi s tramvajem. Račun ml pravi, da sem si osemkrat pri-štedll taksi v treh različnih valutah in e tem denarjem sem že skoraj tri dni živel v Londonu.
Stopivši iz kolodvora na cesto sem se sil-
ilo začudil. Nikjer ni bilo velemestnega trušča in šuma, vse je bilo tiho in pramo. Le prav redki pešci in še redkejša vozila «o bila na ulicah. London torej ob sedmih zjutraj še sladko spi. Kako bolj živa so ob tej uri vsa druga velemesta, po katerih sem hodil. Vse je bilo tu zaprto, tudi kavarne. Sedaj mi je bilo žal, da nisem zaj-trkoval v vlaku. Po hladni skoraj neprespani noči na kanalskem parniku sem si v,prav zaželel česa vročega. Tu opazim na ulici »letečo« kavarno: možak je imel voziček na katerem je kuhal kavo Ln prodajal čudne kolače. Naročiva »kdfi« in si sama vzameva kolač. Oboje je bilo prav dobro. Z nama so pili kavo nekakšni delavci in voznik kojega konjska vprega je čakala poleg. Sedaj je bilo prvič treba plačati z angleškim denarjem. »Koliko plačam?« Možak prijazno nekaj zine, česar res prav nič ne razumem Mirno mu pomolim bankovec za en funt (230 Din), v strahu, da morda ne bo imel menjati in pa da me bo če me je spoznal za tujca, opiliL Toda zgodilo se nI ne eno ne drugo. Mirno je odprl predal svojega vozička in mi nasip al toliko raznoličnega drobiža, da nisem vedel kam % njim. Ko sem poaneje delal račun, sem spoznal, da md je točno, naštel. »Smo pač t Angliji«, sem moral priznatL Z angleškim denarjem Je v začetku strašen krii. Funt se namreč ne deli na sto delov, kakor denar po vseh drugih državah, annrpak na 20 shilingov, in vsak shiling morda ne v 10, ampak v 12 pennyjev. Razen teh treh novcev imajo potem še kovance za pol krone in za krono, tako da človek prvi dan res kar obupuje. Sreča, da so ljudje pošteni, sicer bi Vam skopmel novec kot kafra. Polagoma se seveda tudi na ta denar navadite. Prijetno Je pa bilo eno: penny je vreden toliko kot naš dinar in vrhu tega je znak zanj črka d (okrajšava za lat. denarius). če je torej nekaj stalo 2 ali 3 pennyje oziroma pence, kakor se glasi angleška množina te besede. Je bilo to za mene prav enostavno. Tudi napisi 5 d, 3 d, itd. v izložbah so se mi zdeli kar Jugoslovenski, saj so pomenili za mene nekaj čisto drugega kot za domačine.
Ko sva pozajterkovala, sva se začela ozirati za avtobusi, številke štirih avtobusov so nama bile znane, ki vozijo mimo Victoria kolodvora proti našemu hotelu. Slednjič sva ugledala enega. H ajdi nanj, pa kar gor na streho, in že smo dirkali skozi London. N5 Je lepše vožnje, kot na strehi avtobusa skozi velemesto. Hitro sem vzel majhen načrt v roke, da se orientiram Avtobusi so po ceni, kakšnih deset minut se vozite za en pemny ali dinar. Prosil sem sprevodnika, naj naju pokliče pri Y. M. C. A. To Je palača Toung Men Christian As-sociation ali Društva krščanskih mladeni-
čev, ki jo pozna vsak Londončan. Seseda za okrajšavo ne smete morda reči »Imka«, temi več je treba izgovoriti po angleško »u&j-em-si-ej«. četrt ure pozneje sva se od tam že znašla v najinem hotelu, napravila toaleto in takoj odšla židane volje ven na londonski tlak, na odkritno ekapedicijo T neznano velemesto.
London, ki se koplje v sončnih žarkih in ki ga krasi nebroj zelenja, deta. vtis prijetnega, veselega, prijaznega mesta, ki ga tujec in domačin morata vzljubiti. In kako drugačno je to mesto od drugih velemest! Ima tako značilne potese, da ga ni mogoče primerjati z ničemer dirugim. Res, prav nekaj posebnega, kar je zelo težko opisati, čeprav to človek dobro čuti.
Mnogi London! se nahajajo drugi poleg drugega v današnjem in včerajšnjem Londonu. Sodobno in zdavnaj prošlo se tu stika prav povsod, ne morda samo v arhitekturi ali spomenikih. Poleg najmodernejšega Rolls-Roycea z aerodinamično linijo boste srečali starinsko kočijo iz viktorijanske dobe; mimo dame oblečene po poslednji pariški modi boste videli hiteti staro gospo v obleki, kot jo Je morda kakor se spominjate, nosila Vaša stara teta pred tridesetimi leti, in v Hyde-Parku boste naleteli na stare pare, oblečene nekako tako, kot jih kažejo slike iz biedermajerske dobe. To »o samo nekateri primeri tega čudnega sožitja prošlosti tn sedanjosti, ki ga n« nahajamo nikjer drugje po velikih mestih. Iz vsega je razvidno, kako silno konservativen je Anglež kljub temu, da Je najmodernejši človek ca svetu. Za taikanimi prikaznimi iz preteklosti se ozira samo tujec, ki je prvič v deželi, domačinom je to samo ob sebi nmljivo.
In potem pa poslopja, v katerih Je ponekod takorekoč vzidana za veke včasih tako temna zgodovina. Poleg pa najmodernejše, kar je ustvarila današnja tehnika, kakor na primer Broadcasting House, edinstvena čarobna palača angleške radijske oddajne postaje. Vendar nikjer nobenega nebotičnika. Bog ne "daj! Te barbarske stavbe so v tem mestu prepovedane. Zares bi semkaj v to okolico ne spadale. Saj ni mogoče, da bi ti hladni, polzki nestvori stali v mestu, kjer se dviga v nebo častitljiva West-minsterska opatija s svojimi srebmkasto blestečimi se gotskimi okraski, če gledat« London s kakšnega stolpa ali pa z višine Greenvrichske zvezdarne, se Vam zdi, da je srebro razlito preko streh in obzorja in preko Temze. Da. srebro je barva Londona, odsev njegovih krovov in njegovega! neba v mogočni reki, ki ga ovija kakor srebra trak!	Pavel Brežnik.
Pozabljivi potniki z letalom
Londoska družba za zračni promet jo ugotovila, da so potniki, ki se voza jo % letali, prav tako pozabljivi kakor potniki na železnici in v avtobusih. Zato so osnovali na letališču v Croydonu poseben oddelek za najdene predmete. Med njimi jO največ dežnikov. Za angleške razmere je tudi značilno, da pridejo takoj za dežniki — tropske čelade, ki jih pozabljajo zlasti potniki, kj se vračajo iz Afrike in Indije.
Kostanjev les
kupuje
vsako količino po najvišji ceni
ZLATKO KRALJ, ZAGREB
Gjorgjičeva ulica 6	8283
Zoper izpadanje las in prhljaj,
ne dela mastnih las in ima prijeten duh.
Mnogi zdravniki ga priporočajo. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, ZAGREB.	154
P^trole
Halftii
Čitajte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh
NAJNOVEJŠE
RADIO APARATE
odlične kakovosti po nizkih cenah
po ugodnih plačilnih pogojiH
7S6	Vam nudi
zastopstvo	Jforttfulucfatuz' RADIO
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6
Zahtevajte brezplačni cenik!	Sprejemaaje popravil!
XarMlW Tin*yn*
26
Upornica
Roman
V 'dulra je zagledala očeta in mater, ki sta bila takisto duševna
proietarca, pa sta vendar imela zložen, prijazen dom. Slišala ju je, kako jo kličeta: >Pridi, srček!... NA svoje novoletno darilce.. .< Takrat je Jozana dobivala ob novem letu darila... Se lani je bil njen mož skrivaj ušel v mesto, da jo je presenetil z boo, ki jo je imela danes na sebi.
»Siromak!« je pomislila.
Solze so ji zalile oci, in poglobila se je v branje jedilnika.
>Na kaj mislite, prijateljica?« je vprašala gospodična Bonova.
>Na svojega rajnkega moža mislim, na očeta in mater, ki sta mrtva... na sina, ki je daleč od mene... Nikoli, odkar živim, še nisem v samoti pričela novega leta... In to me dela žalostno.. .<
>Jaz sem tudi čisto sama, odkar je papa umrl,« je rekla gospodična Bonova... >Papa je bil zelo star, že malce otročji je bil, a rada sem ga imela kakor otroka. Zdaj nimam nikogar več. To je časih hudo. Kadar sem žalostna, grem k neki prijateljici, ki je voditeljica zavetišča za stare ljudi, in govorim z njenimi varovanci. Prinašam jim tobaka in časnikov. To me tolaži... spominja me papana.<
Po kratkem molku je dodala:
>Vi, Jozana, imate sina. To je velika sreča... Zavedate se, da delat6 zanj.«
»Zanj in zase... Saj poznate moje materinsko častihlepje. Ko sem zapustila Chartres, nisem mislila samo na sina. Hotela sem
začeti novo življenje, se Izobraziti, bo razviti, uporabiti vse svoje
moči, zdaj, ko sem prosta... Prejle sem vam omenila, s kolikšnim ponosom, s kolikšno radostjo me to navdaja; govorila sem popolnoma odkritosrčno... Prostost... Saj nisem niti vedela, kaj je to!... Om ožila sem se bila zelo mlada. Najprej sta mi jerobovala oče in mati, potem mož; kasneje me je težilo breme skrbi in dolžnosti , tako da sem spoznala samo senčne strani navidezne svobode. Za druge sem morala misliti, za druge delati, za druge živeti. In časih sem zavidala ženskam, ki eo proste, proste v svojem dejanju, proste, da razpolagajo s svojim telesom in svojih srcem!.. .<
>In zdaj?«
>Zdaj, ko sem prosta, se čutim negotovo. Tesno mi je, nerodno... Nekaj mi manjka... Kako smo vsi polni protislovij!...«
Bilo je, kakor da bi se čipkasti klobuk s črnim grozdjem na glavi gospodične Bonove našopiril.
>Vaše duše,« je rekla — in njen glas je začudeno in bolestno zazvenel — »vaše duše se je polastilo nagnjenje do hlapčevanja.«
12
>Sinja hiša« v Auteuilu je bila novo poslopje s čisto tenkimi zidovi in taka na pogled, kakor da bi jo bili iz škatle za igrače postavili na stavbišče. Nov kakor hiša je bil tudi vrt. Tu si videl štiri kostanje, ki so bili vsak po dva in pol metra visoki, in kakih sto količkov, ki so utegnili čez dvajset let postati drevesa.
Zaman je stavbenik razsipal maj o lične plošče in pološčeno opeko: sinja hiša ni in ni hotela dobiti vabljivega lica. Kar zazeblo te je, ko si jo zagledal sredi vrta, obstoječega iz količev in peska, pod sivim nebom in na mrzlem vetru, ki je bril okoli nje.
Jozana in gospodična Bonova sta se predstavili kot sotrudnici
>Ženskega sveta«. »Sinja hiša« je bffla zasebna ustanova, kf so je
podpirale gospe lz premožnega meščanstva. Tako je bilo veodar-le moči diskretno izpregovoriti o njej. Fotograf »Ženskega sveta« je bil že napravil nekaj lepi skupinskih slik ustanoviteljice in voditeljice zavoda in gospd iz vodstva; razen tega je bil fotografiral zdravnico, lekarnico, strežnice in konec koncev tudi varovanke. Te je bil razvrstil tako, da ni bilo videti njihovih skaženih postav. »Kar ponosen sem na to,« je bil rekel Foucartu: »niti ene izmed njih ni moči spoznati, v kakem stanju je! Tiste, ki so najobilnejše in najgrje, sem postavil čisto v ozadje, v ospredje pa samo mlade in zale... To vam je mojstrska slika!«
Tudi Jozani je bil Foucart priporočil, naj se zadovolji z namigi ... »Pomislite, da bodo brala vaš članek mlada dekleta... Bog ne daj, da bi kaj opazila ...«
Gospa Platelova, voditeljica zavoda, še mlada žena resnega in krotkega značaja, je sprejela Jozano in gospodično Bonovo v svoji govorilnici. Razložila jima je nastanek zavetišča in način poslovanja.
»Dekleta sprejemamo v vsaki stopnji nosečnosti in jih obdržimo, dokler se ne začno prvi popadki. Potem jih odpelje bolniški voz, ki je zmerom pripravljen, na žensko kliniko. Pri zgodnjih porodih se zavzame zanje zdravnica zavoda, ki je obenem porodničarka; razen tega imamo oddelek za dojenčke, ki je oskrbljen z vsem potrebnim... Ime in stan svojih varovank seveda poznamo, a vse se sirejo zanesti na našo molčečnost, in strežnice in celo paznice jih oznamenjujejo s številkami... Dokler so v zavetišču, jim dajemo dela s šivanjem, ki jim ga ob njihovem izstopu plačamo brez vsakega odbitka. Tudi nravstveno izkušamo vplivati nanje in zbuditi v njih materinsko čuvstvo. Gospe iz odbora jim berejo iz knjig ali pa imajo majhna predavanja...«
CENE MALIM OGLASOM
P« 60 pmr sa BMede, Dtn 2.— davka sa vsak oglas m enkratno pri-stojbtoo Dtn S.— aa Stfro ail dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. Najmanjši roeeefc sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve me *aratmmjo po Din Z.— za vsako besedo, Oin 2,— davka za vssk oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši sseseb za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. 6e zabtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Din i▼ znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je /poslati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
Zahtevajte
v lastnem interesu samo
@rista-Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
stmmm
ieeean J Dtn. daveir 2 Din Bil 61Iro ali dajanje na tfora 5 Din. Najmanjši znese* 17 Din
Izurjeno pletf0o
sprejjne za ata.l»o K. Soss. ifeetm trg 18. 30511-1
Mlajši tehnik
fam-jetu t kalkuid.reuiiu le akordmeon obračunavan-jiL, d«>b: nameščen je t torarnd kovioak »h izdelkov. Pismene poaradbe z navedbo pia-fcteSi sa.iitOT na očesni o«id.e4ek »Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 30577-1
Kovinskega livarja
miaJSo moč, iščem-o. Pismene ponudbe n« oglasni oddelek »Ju-tra« pod štev. R/T.	30578-1
Natakarico
da prevzame go-stiiimSke poste m račun, »a takoj. Naslov por-e oglasna oddeiet »Juitre«.
30661-1
Posredovalnica Ogrfnc
Aleksandrova e. 7/H, oddaja in preskrbuje pridme kuharice, (natakarice, eo-bariee, &M5k«ije ca Ljubljano to izven. 30634-1
Lesni manrpulant
veSč Teeh pisarniških po-eior, išče slmžbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Korespoa-doot«.	30628-2
Zobotehntk
vajen vseh zobotebawž&-?h del, iSfte abrifbo takoj ali poaaeje. Ponmdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zo-bo tehnik«.	30635-3
Služkinjo
SSPemo za SHbiio, pridno Sin poSteoo. Natančneje ee poizve: LipovSek, Sredina 8/KL	S0e33->1
Lovca
i veSroo prakso ta t4-scko divijačino sprejrae-an>. Pocralbe n« Bub kitaš, Zagreb, pod br. 35TT25 30E98-1
Službo in obresti dobi
fcdtor »a povečamie wspei-no rastočega podjetja prinese .15.000 do 20.000 Dra gobo-vine aH primemo kcijiii-co. Pon;>»lfbe n« ogl. odi&elek »Jutra« pod »Po-potoa vara ost«. 305:1! J
Brivskega
pomočnika
mlajSega, dobrega delavca, sprejmem takoj. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	30669-1
Brivskega
pomočnika
dcb-pga deia-vca. eprej-nra. — KlopJuvar Jože, Rfelje-ra e. St,. 13. 30(510-4
Kroj. pomočnika
takoj sprejmem. — Reme Ivam. Vogelna 5. 80614-1
Izurjeno pietUio
«a nognviee sprejmem ta; k o*j. Totmičarsika wl. 8. Farni Poljan«.	3^18-3
Natakarico, vitko
s soanjem nemščine. išče restavracija v L; rabljeni *a takoj za prevzem toči luvce. Potre1!)™«) ;1500.— Din. Naslcv v vseh po-slova.1. »Jutra«. 30634-1
Prodajalko
dobro moč, H'. cjnKO. — Hraina in efainovaaio v hiši, M. Berdajs, KaHbor.
30655-1
deseOa 90 perm davek i Din m Aifru ad da-lanje naslova 3 Din. Raj-manlš4 »n«>selt 19 r>in
17 letno dekle
išče slušbo začetnice pni boljši družini takoj aJi po«weje. CctuJ. pooudlbe pro«i pod »Veetoo dekie« na oglaem oddelek »Jutra«.	30509-2
Gospodična
en-edm*Ji let, bi Sa za gospodinjo k eamoetojroe-n«u boijžem/n gospodu v Ljubljano. (Škroirane zahteve.) Naelo^ v veeh poelovaiuicah »Ju tre <.
3O0OS-2
1000 Din nagrade
eventneJrao hrdn -rež dam dotočnenm, ki mi preskrbi etalno elTOKbo slinge, iin-kasareta, portinje aili kaj dragega, kjerkoli bilo. — Ceitj. doiJiee prosim na podrai35nii<*o »Jutra« v Mariboru pod zmačlko »Nagrada«.	a0658n2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč okoli sveta

jsta
Rrrrl Lestenec je mahoma zaropotal na tla, in Janko je priletel z nosom na dno poveznjenega vedra, tako da se je vedro še čvrsteje nasadilo Petrčku na glavo. Obenem se je v kosih utrgal ves umetno izdelani strop. Baš v tem usodnem trenutku je planil v sobo mojster tapetnik, ki je bila gosPa Rogačka v svojem obupu poslala ponj.
rs eseda 1 Din daven 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1? Din.
Vajciika
<k>M mesto v trgovini t mešanim blagom. Nastop takoj. Pred'M»t ima oeeba iz trgovske hiše. — Joeiip Lavtižar, Kraojeka gora.
80654-44
Vsem
brezobveaen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite aH prodaste nove, kakor rabljene predmete. »Prilika«, Kersnl kova 7, poleg Slamlča.
30437-6
Vabimo Vas
k nakupa ▼ najcenejši ofe-lačilmicd A. Presker, Sv. Peitra eewta 14.	163
Krožna žaga
za iagamje drv na eJektr. pogo<n, v dobrem staojra. z vftemo pntiklioami tnfcoj naprodaj. Natančneje informacije pri Pr. ajwr-nik, Kairmik.	90636--9
Učenko
xa trgorioo z eiefotroiefc-ničmimi predmeti s predpisano šoleko izobraabo sprejmem. Nartov v ogL oddelku »Ju-tra«. 90606-44
Trgov, vajenca
ki ima veeelje za trgovino. iz dobre hiše in e predpisano šoleko izobrazbo sprejme M. BerdajB, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor.
60656-44
seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na Mova 6 Din. Najmanjžr znesek 17 Din. DtlftM 15 Oin
Osobu
koja če me poduča vati «
ma^tematici, nj-eanačkoim. i fra>Ddueko<m tražim. Javiti eo na ogla»na oddelek »Jutra« pod »Pouk«.
Večerni trgov, tečaj
knjigovodstvo, koneepon-de>ma, stenografija itd. Začetek 15. oktobra o-b 7. nd zvečer. Vpie veak dan. Na.fboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v L^ibljam, Komgneeni trg 2/n.	30638-4
Potnim
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din
Agilen potnik
s etalno mesečn-o plačo, za papirne im galanterijske stroke, dobi tafcoj sliužbo. Pon<ud)be na osrlae. oddelek »Jmt.ra« pod šifro »' on fx>trrii"k«. 30603^5
Potnike in potnice
ki oblikujejo .privatnike, ISS-emo za nov, idoč pred -me^t. Velik zaslužeik. Po-jaenrla daje Hochbnn. LjuW'j«ina, StrrfiSka u! 37.
30648-5
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmantš' znesek 17 Din
časopisni papir
kapi Fr. Stmipioa, ielerori-na. Ljirbljaina, Gosposvetska e. 1.	30593-7
Stojalo za petrolej
do 50 litrov takoj kupiim. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«.	30595-
Otroški voziček
malo rabljen, globok, i«-pim. Naslov v vseh posl. »Jotra«.	30613-7
4B4*
Besed« 1 Din. davek 3 Dtn ea Slfro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorni čohi
ne Ljubljanici. Spornm, štirisedeien (20 ETP. Broet 30 km) r teredmo do-brea stanju, prodam. — Vprašanja na Rado Mazi. Zagreb. Sredii&nj: ared w oeiguratiie radnika.
30261-6
Telefon 20SP
^	Premog
Karbopakete drva In koks * « nudi
POGAČNIK
Bohoričeva alica 5
Pfeh?ariW
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zdravo dete
sprejmem v dobro oefarbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30611-14
PdfKisivo
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enes«»k 11 Din
Orehovo spalnico
šperano, prodam poceni. A. Oimerman, D. M. v Poija.	3062742
Oblatil*
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje oa slova 5 Din. Nijmanjšl znesek 17 Din
Smučarsko obleko
novo, u moSkega srednje postave, prodam. — Naslov v oglasnem odded-fcu »Jutra«.	30619-13
Knjižico
Mesto« braoitaiee Bader-tjioa 85.000 Diai, prodam za gotovino. Poasuofee na oglasni oddelek »Juitra« pod »Radorvijica«. 90666-16
V najem
Beseda 1 Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek .1 Din
Gostilno s trafiko
oddam na ra&on kavcij« zmo&m natakarici. Ponudbe pod »10.000« na ogiae. oddelek >J«tr»c. 30907-17
Vaša garderoba
bo elegajvbna in no trajala leta, če jo daste v likanje, čiščenje in popravo parolikaljilei, modtne-mu ateljeju Josipu Boou, Kolodvorska ni. 6. Najboljša in najcenejča ob-novljalnica oNačil. 218413
Damsko in dekliško konfeikcijo
prodam. Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra«.
30616-18
Krznen plašč
(murmel) v dobrem e*a-njm, prodam. Tstotaim budi Športni plašč. Poizve ee v ogJasnem oddellku »Jutra«.	90604-13
Lokali
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro &U dajanje na »lova 5 CHn NajmanlS' Miosetr 17 Din
Trgovino
z meSatrian blagom. na zelo pnometoem kraju v Celju oddam radii preza-poslenoeti. Potreben kapital 15.000 do 20.000 Din. Pcmiudbe n« podrniinico »Slovenca« v Celju pod »Bodočnost«.	30663-19
Bančne vloge
ln akcije kupuje, prodaja., lombardira najsolidneje — St. Praanik, Zagreb, V«r-šarreka 6. telefon 28-33.
34961-16
Posredujem denar
na Hranilne kngifiee vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka vi. 12, telefon 38-10.
246-16
Bančne vfožne knjižice
kupujemo, prodajamo najugodneje. Dajemo posojila nanje ter vzamemo vioge v posojila proti povišanemu tečaju in naavečji varnosti. Ravno tako vee ostale vrednostne papirje. Iaplačilo takoj v g otožni. Naročila z deleJe itvr-šujemo najvestoejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb, PraSka tri. 6TČL, ts-'efoe inter. 88-38.
898-16
Sobo
separirano, z 1 «11 t posteljama oddam. Naslov v vBeh posl ovaimeaii »Jutra«.	306417-23
Dve vezani sobi
lepo opremljeni, mm sa 2 oeeM, druga n 1, Neto mimo, posebni vbod, poceni oddam. Vidov da neka l/t, itn dr«rifl6e, desno.
80619-23
Poceni prenočite
▼ noro rewyviranean hotela »Soča«.	304SS-S8
Opremljeno sobo
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 9 Din. Najmanjši znesek Din
Hišo afl zemljišče
kupim deloma z denarjem, deloma z vložno
knjižico prvovrstnega zavoda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gotovina 20«.
30407-20
Pozor
ključavničarji!
V Sloveniji v manj&em indije tri jak em prom etn em mesto, br« vsak« konkurence, je naprodaj ključavničarska delavnic«, hiša lh v rt. Nael«>v se po-irrve T vseh poslovalnicah Ju*ra«.	90fi96-20
Hišo z gostflno in trafiko
na periferiji mesta prodam. Potrebni kapital Din 50.000. Drugo v knji4icah Kme^ske posojilnice. Ponudbe ped »F 350.000« na oglasni oddelek »Jvtra«.
30606-20
Posestvo
IT VAor	travoftv^v.
■rioograda. go®dor, z delno opremi iemo gosposko h!5o, e sadnim vrtom, go-»P«danskim poslopjem, kozolcem. celotno polieko orodje, z vozovi, v kleti preja. kad5. sodi 54)d.; orodnm n« Brezovici pri St. Jerneja na Dolenjskem, Even+ueiiio se za-meflfV! za podobno posestvo v bliiini L:irf>l!fl*ie aH hi5o v LjtrV,'*®'. Pojasnila v Drogeri.^ G-regorič. Ljubi iaita. PreJeraova 5.
90035-20
lieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 3 Din. Najmaniš-enessk V mn
Posoda
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka šteiona Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telef. 38-10. Pismeni odgovor 3 Din znamka.	239-16
1 Din rt*"** SDln -s Slfro aH dalanje na 'lova 5 Din Nalmanlši m p«pk 17 Din
Prijazno sobico
oddam 1 ali 3 osebama s oskrbo. Spreimesn abonenfe po 12 Din d
nevoo. St.urim. Stari trg 9fi/HT. 30656-33
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopahiice v sredini mesta oddam. Zore. Gle daliSka nI. 13. 30660-23
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj. Vidovdan ska cesta l/I. 80646-23
c posebnim vboAoet e4-
dam Ukoj aH 16. v tch
eveotuelao s štedilnikom. Kolezij«, Riharjeva a, za Obrtoo šolo.	90629-33
Opremfleoo sobico
s posebnim vfcodos oddam solidni stranki z 15. t. m. Po»re ee: Rimska e. S. pritiHSjs. 30662-28
Stanovanje
i eseda 1 Din. davek 2 Dtn » Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din.
Stanovanje
dveii leptti Mb, vefike kuhinj« c Tetikim ®eto-ajadaim vrtom, oddam m november. n««orr t vseh poel ovratnicah <Jo-tna«.	80944-31
Sobe išče
Besede K para. davek
« Din aa Slfro ali da-tanje naslova SDln. Najmanjši rnofiek 13 Din
Sobo
prasono ali meUovane, s popolnoma eeparkainam vhodom v centra išče mlajši drianof upokojenec za takoj ali 1. november. Ponudibe pod »Stalen do 300 Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 30616-23«
Sobo
s popotno oskrbo ril brcc i£če akademik ▼ šeartpe-terskem okrarju blizu tramvajske proge sa 16. ofct. Ivan Haring, Ljoto-mer.	30637-23»
Separirano sobo
piu&o, T oeofaru, ličem. Ponudbe pod »Uradnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	30661-23»
Sobo
lepe qprem$eoo, is miroo, z '»porabo kuhinje, pri eamiih (starih) iiče fin zak. par. Ponnd-be pod »3*« n« oglasni oddelek »Jotra«. 90660-33»
Sobo s klavirjem
s prebrano aH brez išče boljša eolidaa gospodična. Ponudbe n« oglasni odde-Vek »J«tra« pod >16. oktober«.	80657-23»
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 2Din ea Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmaniš-znesek Din
Snažno stanovanje
S eob • kabinetom »čem ca takoj ali poooejs. sev. <Jei eveot.. 8to®ce. Tožbo plačam. Nasloviti: Bri-eelj. Herbeffsteioov« ulica 94.	20652-žl«
Vrednote
Beseda 1 Din davek SDln Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjša znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k«»«Je rafinerija Ara«« kovin T Ljubljani. Ofceka ulica štev. 96 — vbod Is Vidordanske eeete (pri go stani HotinaV	70
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
šivalni stroj
x ekrogiira čoliuičkoim prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdkl Ivan Jaz Io sin, LjnMjana, Oospoerretska ft. 2.
90668-28
Gospod
iSSe opremljeno sobo (li hrano ali bres). Pooudbe na oglasim oddelek »Jutra« pod »PenziomieU.
30636-20«
rm.
Beseda 2 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Mogoče oba...
Prosim danes 8. uri svečer mesto.
9. aa ob n« istem 90601-34
Obrt
Besede SC para. davet ' Din ea Slfro aU da tanje naslova 3 Din. Naj ■nanlS* mesek 19 Din
Oglejte si zalogo
damskib klobukov zadnje novosti. Preoblikovanje
Din 25___ Salon »La
femme Chfec«, Selembur-gova tO.	30600-30
3 eseda 1 Din. davek 2 Din & Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje, repo ln *armo
pimmto, p« bre*eok*-
renčnl eend vsak« mooiioo dobavlja Homaa, Ljubi ja. n«, Sv. Peima oesta 83. — Telefon 27-66.	2117-88
Izgubljeno
cieseda i Din davek » Din sa Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Zlata zapestnica
se jo izgubili v nedeljo zvečer blizu Evrope. Naj se i®roči proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra« 90609-08
Očala ki siv« usnjene rokavice
eem izgubila ali kje pozabila od 84. 9. Ao 80. 9. Oddajo naj se, prosim, v trgovini Zalta & Go.
30003-38
Zlat obroček
okrašen i brilja-nti in rabini, od zapestoe urice, sem aguMla v nedeljo od Starega trga č« Vidordanske — Smartinsko cesto do pokopališča pri Sv. Krrfei. Pošten najditelj naj ga vrne proti višji nagradi, kakor bi izkmpil od riatarja. Razi Komidar, Stari trg 1/IL 90636-38
Razno
Beseda 1 Din davek 2 Dlri za Slfro ali dajanje os slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din.
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta
Kurja očesa
ffajboljBe eredetv® prvtt kurjim očesom »ČUt6o« Je
DoMte ▼ tekam*, ja* ali naravnost Is me« ta glavnega *l«<KHa Oorajte m ponaredbl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
LN SEKIR A JTE
V »JTJTRD«
Pliae za volane v različnih gubah, speci* alni en tel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ran je, entel vložkov in čipk, pred tisi ra-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & MikeS, Lfabljana
poleg hotela Štrukelj.	129
Kupuj domače blago S
Opozorilo
meščanstvu!
Invalidska zadruga a. d. v Beogradu, Obvešča meščanstvo, da je avgusta meseca t. L prenehala z vpisovanjem novih akcij zaradi likvidacije in torej morajo vse one osebe, ki bi hotele poskusiti vpis akcij aH kaka naplačila, ali da bi zbirale prispevke v imenu te Zadruge, pa v korist Invalidom, dostaviti oblastim, da ž njimi postopajo po zakonu.	8287
NAZNANILO PRESELITVE!
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo mesarijo iz Kralja Petra ceste 24 v Celju na Glavni trg, stojnica poleg V. Hohnjeca.
Korošci ne pozabite svojega rojaka!
Vljudno se priporoča	8878
Ivan Krautberger, mesar, Celje«
li - l
"fr -
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je najboljša žena, najboljša mamica, najboljša stara mamica, gospa.
Lojzika Hafner
notarjeva soproga
nepričakovano umrla, previdena s tolažili sv. vere, dne 9. oktobra t. L ob %14. url Pogreb se vrši dne 11. oktobra ob 16. uri Stara pot št. 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
Prosimo za tiho sožalje.

V Ljubljani, dne 9. oktobra 1P34.
8293
žalujoči ostati.
.V.-.; H1^
r ■ - v, ■■ -.i
Urejuje Davorin R&vljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Z? tnacr&tod del je odgovoren Alo^ Novak. Vsi ? Ljubljani