ISSN035Û-SS61 IM t^dne Spremenljivo oblačno. Možne padavine. številka 29 četrtek, 1. avgusta 2002 250 SIT Na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju 15. mednarodna violinska šola Igorja Ozima ž« iradiťionalnaCtlHsheriii ^Hď Fran» Koruiiii Koícljskť^» Ve-Ivnje v uv^iistovih dnvh ^osti medn;inKlno |K»k'tnn viuilnsko Aolo Igorja O/jitiu. IwťtoŠnJu Je /e pefnajsla, /aičehi p» se je ta torek. 30. julija. Udeležuje seje 24 slui^aleljev i/ Avstrije. Juponske, Nemčije, Švice« Slovenije, l'oljske in Ju/ne Koreje, ki so morati svoje sp<>sol>m»sti preizkusiti na avdiciji. VeOin<»mii so to Studen* (je ^htslHrnih akadvmij. visokih }j|usl>enih šol in kon ser vati »rije v, najstarejši med njimi pa je konccrtni mojster nemskeKa sim-fcmićnej^u orkestni. l'dele/enci šole IhhIo vse de» 10. avuusta študi-Hili in nad|jrujevall koncertni in solistični pro^^ram, ki obsega prete/no violinske koncerte« pa tudi drupe kc^ncertne skladbe klasičnih in stKiohnih skladateljev. Violinsko icliniko dograjujejo pri prc^l'. (Tirislianc 1 luîcap iy Ro-siocka, Interp relacij o pa pri Igorju Ozimu, ki irenulno kol upokojeni profesor pt^uCujc nii konservatoriju v Bcmu. / njinia ves cas sodelujeta dva pianisla kt)repclitorja, Erika Kondo i/ Roslcx'-ka in Jamc.H Maddox i/ Avsiralijc- V (ilasbcni Šoli sc bodos koRcertom predstavili 9. avgusia in go lovo, lako kol vedno dof}leinih dneh v Velenju. Sv pose-hej fiiladi (arrtiijo, da je dolgčas, iia tiiinaja^ kaj počeli. Po dru^i sirani pa $e i^sMijo prire-dilue, in ko na o/)cmt na koncu leia potegne-jo črio, ugoloui/o^ dit í^odi povprečno celo već kol ena ntx dan. To pa Še ni vse! hnamo cel kup pros-ItiTov, cel kup lelovddnic in i^i^; pa šc m* planov, kako jih bcmu) še urejali in Še napre/ namenjali deuar zanje, za zidovt... Ko vue to posluša*n^ ko vse io gledanj, $e spominjam svoje mladoni i. Mnogo preprostejša, nt nogo man) bogala je hda, kol /o (trezivljajo današnji tnladoslni-ki. A mncjgo holj družbeno razumevajoča. Učitelji so razumeli íjašo ^eljo po sprostil vi in nam dovolili, da s*no kol sedmo in osmf^olci v Šolskih prostorih organizirali ?iepozahne plese. Pod'>0 no je hilo I udi na gimnaziji, pa v krajevnih skupnostih, kjer so nam ilajali na voljo svo/e (na/več. krat) gasilske domove. Anali srno jim hiti hi/alexni, pa kda j pa kcia/ prijTravili Še kakšno (friredilev z^mje (na primer oh ibievu ^ena) in z<^ni>nivo, skupaj smo se ftruv lepo imeli. Danes pa: v šolah ples - h(/g nedaj! ^e valele jim skorajda več ne ifrivr>.^Čimo. .S tem nočejo imeti šolska inxlstva niČ, je preveč fn-ohltmiov. In kje naj hi hi se zabavah štirnia/st, pelnajs- Tako mis1im tlel nikl: V gostinskih lokalih, kjer se j^uri začni t Šele larn nekje oh pohifíČi. kjer iako in lako nihče več ne pleše! f in ko opažujerno mlade od sirani se Čudimo^ da se nam la generacija izmikíX, da se umika v svoj svet, da je fnenesl a svoje družabno življenje v čas, ko mt spimo; lam okoh pohn)či se Šele prav raz4ivi/o. Nť le oni nas, predvsem mi smo tisti, ki snto jih rfdrinili iz našega sveta. Ml smo tisti, ki mislimo, da je d tos i/birali in i/brali na|>rajen-ci. nas je opo/oril se na nekaj dejstev« /.ato smo poiskali spi» sek vseh ol>ćinskih naurajencev od teta 1977 do letos. Pregled Imen Je prav zanimiv. Naziv časi ni občan obiint: Velenje so doslej dobili trije irK^^je. Lcla iy77 Luka Leskošek icta 1984 Nesli Žfisink in leta 1997 Maljaž Kmecl- Letos sc jim bo pridružil šc Ivan Marin. V ia.su nekdanje velike občine Velenje so zaslužnim delili tudi zlale in srebrne grbe. Zanimivo je, da je leU)§nji nagrajcncc - Pihalni orkester Premogovnika Wlenje. takrat ^e Rudarska god-bajcla 1989 dobil lakratno najvišje občinsko priznanje - zJali grb. Letos pa »le« plakelo. /a-niiniviî je ludi, da ga je letošnji predlagatelj» direktor Premogovnika Velenje FVancŽerdtn predJagalzagrb. Komisija pa je prcdkig preoblikovala v plakelo. kar se je >!godiloSe pri enem Iclošnjem nagrajencu- Tudi Amatersko ^^ledali^'e Velenje je bilo namreč predlagano za grb, dobilo pa bo plakelo- V l'nJloku o priznanji!) MO lenje. ki so ga svetniki sprejeli 15. februarja iW, žal ne piie, ali laliko komisija za priznanja kar sania preoblikuje predlog za grb v predlog za plakelo, dopadam pa inožnosí, da to ureja kakšen drug občinski akt. Pričakovala bi, da za soglasje s taksnim predlogom komisija pred odločanjem v .svetu MO Velenje povpraša predlagatelja, Iako pa izgleda, špekuliram, kot da. ko zmanjka grbov - vsako leto podelijo (ri - »velja« tudi piaketa. fudi te vsako lelo podelijo tri. Ob pregledu dosedanjih nagrajencev ugouwim, da je leta 1988 Ivan Marin prejel ludi srebrni grb občine Velenje, leta 1977 pa nagrado Karla Deslov-nika Kajuiia. Med dosedanjimi Častnimi občani sta zlati grb prejela tudi Luka Leskošek (leta 1977, koje poslal ludi časlni občan) in Nestl Žgank (leta 1979, torej pet let preden je pt>-sial časlni občan). Vsa la imena se res ponavljajo na spisku nagrajencev. Rudnik lignita Velenje je vis^v ko občinsko nagrado-zlati grb - prejel lela 1981. Ko pa je spremenil ime v Prcm<>n4»vnik Vele» nje. občina pa se je zmanjšala, je lela 1993 dobil ^ grb MO Velenje. D\akrai se ntcd nagrajenci pojavi ludi ime Doma 7Ji vnr-stvo odnislili Velenje. Prvič so dobili nagrado H. oktober lela 1985. leta 1999 pa so bili dobil-niki grba M(.) Velenje. Mladi nagrajenci te Izjema Zanimivih je tudi. da so v zadnjih lelib. odkar poznamo stranko DeSUS, ki združuje večinoma slovenske upokojence, njihovi predlogi in njihovi člani zelo pogcsto izbrani in nagrajeni. Vsako leto je namreč predlogt^v aint^go več kol nagrad. Tako je leia 1996 prejel plakelo občine dolg(îleini predsednik druiviva upokojencev Ivan Josip Polh. letm pa bogih prejel Hul>ert MravlJjik. predsednik Medtíbčinske zveze društev upoktîjencev. Oba je za nagrado predlagala slranka DeSUS, letošnjega nagrajenca predsednica komisije za prizna- nja, svetnica siranke DeSUS in pod^panja Ana Roza Hribar! Da predlogi in člani te stranke res uspejo, dokazuje 5e nekaj drugih imen dosedanjih nagrajencev. Leta 199fije plakelo prejel Mo^ki pevski /bor društva upokojencev. Leta 1998 je grb prejek) Društvi» u|)okojencev lenje. Predlagal naj bijili DeSUS. Islega lela je plaketo prejel Vinko Šmajs. ki je tudi svetnik le stranke v mesinem svetu. Letos je med dobitniki plaket. teljev in nc dc^ ostalih predlaganih za nagrade, Bolj polteno bi bilo, če bi se pri imencwanju nagrajencev si rank arskim igricam, ki sov wlilnem letu 5e lolikci bt^lj aktualne, poskušali izogniti, lako da bi oblikiwali komisijo za priznanja, ki bi jo sestavljali bolj poiilično neodvisni članL Ki pa bi (po mojem mnenju) morali bili iz raziičnih področij družtx.'-nega življenja lokalne skupnt>sti in dovolj trdni, da bi resnično zmogli izbrati imena, ki jim tu- Župan Srečko Meh In častni občan Ma^až Kmec^ M je ta naztv prejet teta 1997, /van Marin pa ga bo letos ob občin- slerSck- Plakelo pa bo prejela tudi Anic» Podlesnik. ki jo jeza nagradopredlagala Univerza 7-a ireije življcnsko oháiy bje, predsednica univerze Eriku Veršcć pa je na zadnjih dr?iiv-nozborskih volitvah kandidirala na lisliDcSUS-a.Tb so le dejstva. pri tem nania'Č ne dvomim, da so si vsi našteli nagrade zaslutili. Da je ot\im pcniiembno, kdo nagrajenca predlaga, kol ludi. kak.^ne polilične barve je. kar je na seji Irdil Drago Martinšek (LDS), bi lahko pomislili ludi ob obeh uspešnih letošnjili predlogih Premogovnika Velenje. Vendar pa je ludi on razmišljal sirankarsko. To pa ni prav in ni pc^Steno. ne do ostalih predlaga- di politični inicresi ne bi mogli do živega! /animivojefe nekaj. Imen ljudi in klubov, ki se v MO Velenje ukvarjajo siportom, je med nagrajenci v vseh lelih malo, predlogov pa precej. Malo je med nagrajenci ludi mladih, čeprav je dejstvo, da je v mladosti težko doseči rezultate, ki hi jih večina opazila in nagradila. Tudi zato je po ivoje razumljivo, da je bilo med dosedanjimi dobitniki toliko upc-^kojencev, Pravz^aprav večina. NI ndgrade za Atelska Pa Se ena zanimivx«t. Leios za časlncga občana predlagani ]van Aicl.H'k od lela 1977 do danes ni prejel prav nobene i^bčinske nagrade, Ne v prejšnji veliki in ne v sedanji manjSi občini Velenje. Kar precej gospodarstveni- kov je prejelo nagrado 8. oktober, ki so jih podeljevali od leta 1981dol9H9. Med njimi so bili Mih« Kroti, Vali Žohar, Her* man Rigelnik. Ivan Klnhčar, Dragan Rf^ič, l)<) (trenje Servis. Jože Hrinovec, Marjan (îu-bersek. DO ERA Velenje, Skupina poslovodskih delavcev SOZD (iorenje (imena niso navedena), Muharem Uolie in Ivo Se mimo enega dejsi va ne morem. /LSD Velenje je v izjavi javnosl, ki smo jo v Na.^m času objavili pred dvema tednoma, zapisala, da nLso imeli večine na Komisiji za priznanja, ki je pripravila predkig letošnjih nagrajencev, ker je ta 7 članska. Izza-pisnika seje komisije je jasno razvidno, da dveh člantw komisije na tej seji ni bilo. Tako so predlog letošnjih nagrajencev pripravili Kozit Ana Hril>jir (De» SUS). Kranc Špegel (LDS), Dušan Jeriha (LDS), Zu* pančič iZLSD) in Jo2e Dračko (ZLSDi- ti so bili prisotni pri oblikovanju predloga o nagrajencih. manjkala pa sla člana Miirjan Salobir (Nsi) in Ign»€ Novak. Popreproslem malema-ličnem izjačunu 1o pomeni, da večine niso imeli, lodn DeSUS in ZL.SD lako pog<.>sto stopata skupaj. Letošnji predlogi Zanimiv jc tudi pregled vlog. ki so prispele na razpis vu podelitev letošnjih priznanj. Prvj je tri vloge p(v>lal Lojze Ojstersek. dve 20. marca (za Rokometni klub Velenje in Jolando Ceplak), eno Scsi dni kasneje (za Ludvika Uranjeka ). Isti dan je Herman Klemcncvlo?il predlog za plakelo za sokrajana Aniona Hojnika. Ailet.ski klub Velenje je Jolando Ceplnk predlagal za grb 27. marca, Mestni odbor LDS pa 5. aprila. '16 je bil ludi dan. ko je Mesini odbor LDS (zanj Drago Martinček) za čast- nega občana predlagal Ivana Atelska. za plakelo pa Sporino zvezo Velenje. Po dnevi so sledi-liSe naslednji predk>gi: 17. aprila vk^ za plakelc^ za Anico Pod-lesnik. Vinko âmajs je 18.aprila za plaketo predlagal Leona Čižmeka, za grb pa Marjana Marinivka. Du.šan «\ftnik» Mar* ko Primožič in Slavko Korenič M isti dan za grb predlagali Ku» dija Ževarta. Vloga Ane Koze Hrlimr za grb za Hul)erla Mrav* Ijaka je pri«»peia 19. aprila, Janko Kapfer je 22. aprila za plaketo predlagal Poklicno gasilsko enoto («orenja. l^nac No^itkpa isti dan FVanca Severja za grb. Predliîg Majde CÍaIwršek za grb za Amatersko glcKJa lišče Velenje je prispel 24. aprila, dan kasneje je prispela vloga Dragn Ko-liirja. ki je za plakelo predlagal Marijo U'gnar Vloga Premo-govTiika \felenje (zanj Franc Zer-din) s predlogom za časinega občana Ivanu Marina in grb za Pihalni orkester Premogovnika. je na MO Velenje prispela 25. aprila. Zadnji vlogi sla na razpis prispeli 30. aprila. Kraja* n> in društva Vinske Gore so za grb predlagali Franca Severja, ki je bil lako poleg Jolande Ceplak letcis edini večkrat predlagan kandidat za nagrado, ki pa je ne bo dobil. Odbor za pripravo pra>;novanja ob 50-letni-ci rokometa v Šaleški dolini pa je ta isli diin za plaketo predlagal Roman» Repnika. V zadnjem irenulku je na razpis prispela ^c en:t vloga. Damijan Kljajič je za časinega občana predlagal zgt^dovinarja dr. Mi« lana Zeva rt a. Dejstvo je, da nagrade vedni^ prinašajo enim radost, drugim rane, da je marsikdo po nepoirebneni oslal in ludi bo prezrl. In zelo slabo bo, če bodo tudi tu pi'idobo krojili predvsem različni interesi. ■ Bojana Špegel Sodelovanje MO Velenja In Nova Gorica bo Iskalo odgovor Kako si mladi zamišljajo e - občino čez nekaj let? Velenje - PrejSnji torek so .se, kot smo na kratko 'íaí poročitli. v prostorih velenjske občine na delovnem sestanku zbrali naj-vi^Ji predstavniki občin Velenje in Nova Tiorica. Župana obeh občin. Srečko Meh in Črtomir Spucapan. sla po delovnem sestanku podpisala Listino o nameri o doltiorocnem sodelovn-nju med mestnima občinama Velenje In Nova (>orica n^t področju razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologi) na lokalni ravni in v pove/Jivi s smernicami države Slovenije in Lvropske skupn<»sii. konec septembra bodo predslavniki obeh oKin in slrt^-kovnjaki iz obeh mest v Velenju sk'upaj pripravili konferenco z naslovom »e - občina za prijaznej») prih do skupno predstavili na sejmu INTER INFOS v Ljubljani. Na delovnem sestanku so prejšnji teden dogovorili podrobnosti, saj bo september hitro Sestanek predstavnikov vefenjske In novogoriške občine Je bil delovne narave, saj se skupna konferenca v septembru hitro bliža. Cu. Konferenca bo polekala v velenjskem Hotelu Paka. nanjo pa bodo povabili znane luje preda-vaielje, delno bodo U z udeleženci komunicirali preko video konference- Računajo, da se bodo vabilu odzvali predstavniki številnih slovenskih ministrstev in občin. Zanimh/je prLsiop na pripravo te kc»nference. Kol je pwe-dala Miheln Hladin (Lsotech). ki je predslavljaia idejo o sk'up-nem projektu, bodo na konferenci poskušali odgovorili ludi s pi^močjo raziskave, kako mladi vidijo svojo občino Čez 10 let. Na ptîdlagi iz&ledk(w iz raziskave in idej, kijih bodo nanizali mladi, hodo poskušali ugotoviti, kako dvignili nrvo izobrazbe pri uptî-rabi novih lehnok^j in povečati dostopnost do njih. Seveda pa se bodo poslužili ludí akadeni-skili razjnl^ljanj in ugotovitev iz tega področja. ■ bš REKLI so... »Žeiimo si več povezav s tujino» župan Nove Gorke Črtomir Spacapan nam je o sodelovanju med občinama Velenje in Nova Gorica na področju e -tehnologij povedal: » Občini sta si zelo primerljivi, tako pt> številu prebivalcev kol drugiii karakteristikah. Sodelovanje traja že nekaj časa. dobro leto. lokral bnJo razvijali enoten slslcm. se bomo lahko pogcwarjali in sodelovali- sicer se lahko zgodi, da 10 ne bo mogoče.« O skupnih projcklih, kijih letos jeseni pripravljata občini, pa je povedal: »V Velenju b<^že druga konfereiica o prijaznejši e-občini. Prva je bila lani v Novi Gorici, zato imamo ?e nekaj izkušenj, ki jih bomo sedaj prenesli v Velenje. Prepričan sem. da bo glede na zanimivost icm in predavateljev konferenca uspešna. Imamo pa še nekaj drugih idej. Želimo si ludi vključitev v mednarotine projekte, kar bi nam lahko prineslo ludi mednarodno finančno pi'kinoČ.« lâs ĆAS Odaja: časopisna-afotniiAa In ATV ÉHÉkililJ druZba, &0.0. Velenje Izhaja ob čelriUh. Csna posameznega tzvocË je 250 SIT, mesećna Raro£nicta 940 SIT, trimestna naročnina ^T. polioina rur&£nina S.340 SiT. Isina naročnina 9.900 SIT UrodnUlvo: Bojs 2akoSek tdiieUor h glavni tir^*] Slane Vov^ (ocQovoml urednik), Milena Ki^-Planlnc (pomoCnfta uredniKa), Janez Piesnft, Tatjana PobgoišA. Bojana {novmarjO. Mira Zakcršak (urednica radija), Janja KoSula-Špegel (tehnična urednica), I^arrlr šmkJ íoblixiv^iec). Propaganda: Kina Jug {vodâpropasande) Sa^o Konećnfi; Jure BeriCnik (propagandsla}. Sed«} uredništva in uprave: 3320 Velenje. Kidrifieva 2a, p. p. 202, telefon (03) B9817 «L telelax (03) 897 46 43. Tnrt -Nova Le, Vetenje. D24?6'Q02C 133854 E-mail: press® nageas si OUiliiovanie in oral, pftprsva: Ka$ (a$ d.0.0 Tlslr Tsloma SH d S. KaUada: S 400 (TkTod» Nenarfrćenih folegrafiin rok^tov f>e vra6airol Po zatonu 0 DOV IS med piQuvode infoi malivnega za &e plačuje davek po 8.5% miîani siopnjl L avgusta 2002 REPORTAŽA stanovalci Aškerčeve 5g v Šoštanju so ogorčeni Križi in težave najemniii razmerij Dobili smo pismo. Nič pi»sel)-ne)>a. suj Jih duhimo pi> več . To pismo psi jť hïio vst> eno dru^HČno. Zućelo seje /m i naslovom: Nemisnc* ra/mere v shinov;]njskem bloku. p4KJpis;i* no pa s Kkupnosi stianoviilcev Aškerčeve So^tiinj. (»re /u k>p. nov, stanovanjski blok, ki smo obiskali enkrat prej. Takml. ko so se v neprofitnu slii-(Ivurujjsi CHI enHindvuj-seUh Jih je kupil» obćin;i Šo^* Un}, vselili prvi najemniki. Sreći t^iknil ni bilo videti konat. Ne-kaj malega grenkobe je nanjo kanilo, ko so slanovalci kmalu po vselitvi ugotovili, da kvadrature stanovanj ne odgovarjajo listím, ki ao bile mtvedene v pogodbah. V njih so hile /aplsanc vižje. temuprimemovećjipast^ bili ludi slroSki ptwe/ani z najemnino. V petih stanovanjih 50 ljudi Bistvo pisma pa je drugje, citiram: »Pred dvema mc.seccma sc jc v pet pra/nib stanovanj naselilo okoli 50 lujih državljanov (molkih), ki $o na začasnem delu v Sloveniji, lako je popi ej siaiiovanjski blok postal pravi samski doni, .sianovanja. ki so namenjena družinam, pa so Izgubila svoj prvotni namen. Ljudje, ki živijo v njili ne spi\Šiujcjo pravil, ki veljajo /a bivanje v urbanem okolju: v kletnih pnxslo-riii imajo jedilnico, po stopnišču pljiivaji\ mcCejo cigaretne ogorke, gibljejo se neprimerno ob-leéeni, perilo obeSajo na balkonske t>grajc, meCejo smeli sko/i okna, skralka sc neprimerno vedejo ler lako v7nemirjajo stancfvalee, predvsem ženske in otroke.« So prijavljeni? Zdaj bo kdo rekel, da se v kakšnem bloku tudi kakšna dru/lna lako obnaša, ampak pustimo to ... Stanovalci pravijo, Franc S/atfnšek: »Probfem poznamo, stanovatci nas po» gosto kiiČJo in nam pišejo.k Anton Vetrih: »EPtCOM Je stanovanja oddal Vegradu». 3x3 = 9. V enosobnem stanovanju, kije primemo za tri osebe, sme bivati tudi devet oseb. Povsem zakon/to. da se v takih razmerah ne da živeli, da gre za očilno kr^nje o.snovnlh človekovih pravic, ki vkijuèuje ludi nemoieno bivanje in koriščenja svoje lastnine. Pišejo tudi lolc: »Preko uradnih vir(w je hilopotrjeno, da il ljudje nimajo prijavljenega biva li:5ea na lem naslovu, lako ne plaCujejo komunalnih storitev, obratovalnih stroškov, »tokovi-ne« skupnih prostoriw, zavarovalnine objeklčje, ne mi in nc kdo drug pa ne mtv re stHlili, kdi> v stancwanjib lahko biva in kdo ne. Lahko pa seveda v tem primeru razumemo stanovalce, ki pripovedujejo, kaj se jim dogaja,« je dodal. Aškerčeve 5g v Šoštanju, kaže 39. člen lega zakona, ki pravi, da lastnik slanovanja ne sme sklenili najemne pogodbe, če bi Število oseb v stanovanju za več kot trikrat preseglo Slevilo a^b, za katere se šiejc, daje stanovanje Sc primcrrjo. In kdaj jc stanovanje î5c primerno? Primernost v členu določa Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in sianovanj. Za (ne)pri-mernosl pa Šteje, da mora bili v kuhinji ali v sobi slandjeljeEPSI{X)M in jih v najem oddalo Vegradtv vemu ID DS. kije vanje vselilo svoje delavce,« je povedal Anton Vetrih iz ( (abita in se vrnil na zakonodajo ter dolžnosti in pravice upravnikov. »»DoU^a jih stanovanjski zakon, ki pa govori ludi o drugih odnosih, denimo osîanwanjskih najemni razmerjih.« je povedal. Daje na.^a zakonodaja precej liberalna in v tem primeru v nikakršno oporo stanovalcem gotovljena površina za p(\siavi-lev jedilne mi/e In stolov: vsia-novanju z eno samo sobo najmanj za tri oselx;..v stanovanju, ki ima tri sobe, pa najmanj za šesi oseh- Ce to zdaj povežemo s prej napisanim, Ja lastnik ne sme sklenili najemne pogodbe, če bi Število oseb v sla-novanju za več kot irikral preseglo število itteb. za katere se šteje, daje stancwanješc primerno, potem smo pri matematiki: enosobno: -3x3 = 9, trisobnih pa 6x3 = IS!!! V Vegradu ne vidijo nič spornega »Nobene zakonodaje ne knšimo, vse imamo urejeno s pogodbarni tako kot mora bili in Iniamo tudi prijavljeno, lako kot mora bill Začenši z davčnim uradom in če hočete vse ija do policije« je zatrdila Zinka Rii-njak. direktorica Vegradovega ID DS, ki ima v štirih stanovanjih (ne petih, kot pišejo stanovalci) nastanjenih res 50 Ijudl. «Sploh pa ne vem, včem je problem. Vegrad ima trenutno v najemu 10 takih stanovanj, od tega šest že leto In pol in nikjer doslej ni prišlo do zapletov. Pojavljajo se edino tu.« Dopustila je rahlo možncwi, da bi morda lahko bilo res listo, kar smo nakazali da je níijbrí nekaj drugega imeti eno samsko stanovanje v objektu, kjer je stanovanj veliko kot imeti veliko lakih sla-mwanj v objektu, kjer je stanovanj manj. Pojasnjevala je naprej, daje imel Vegrad včasih svoj samski dom s ireml lamelami in preko 6f)0 ležišči, zdaj ima samo Še eno lamelo z 210 ležišči, potrebe pa so veliko večje. »»Pomiinjkanje rešujemo z najemanjem stanovanj 7a naše delavce. Sianiwa-nja čistijo Čistiike, menjajo posteljno perilo, v njih ni kuhinj in redno izvajamo kontrole. Ti ljudje, ki v njih bivajo, delajo od sedmih do devetnajstih in verjemite. da zvečer »popadajo« dol, da jim na kraj pameti ne pride, da bi razgrajali. C e ne verjamete, pa pridite kak večer in se prepričajte, /al mi je, a dodati moram, da bomo v kratkem napolnili še eno stanovanje.« Ru-njakovaje bila takoj pripravljena Iti z nami v Šoštanj, da sami vidimo, kak<^ je lam. Rešitev? Morda jc kakšnih nakazal .sestanek, ki so ga za la ponedeljek (o njem p(^rc)čamo posebej) zvečer sklicali v Habitu, nanj pa so píwabili vse sianoval-ce, predstavnike Občine !^ošianj, Vciiradovega LD DS ter podjetja ÈPSICOM. Ce ni zadev še bolj zapei in zaostril. ■ Miiena Hrstič - Planine Vroč skupni sestanek na Aškerčevi 5 G v Šoštanju »Ti ljudje so bogi, svinje so tisti, ki so nam jih poslali!« T;iko jť. koje zavrela kri enemu (Ki Stanovalcev, najemniku olKinskeua sl^inovanja vImkUi G na Aškerčevi 5 v Sostdnjn, l>en-til na predstavnike linhita in Vťjiniila. ki so se odali vabilu na skiipni sestanek. Daje stn-nc»valcenT te^a, da ne vťl1tn11i) stanovanj. »Očitno jih /.animamo le. k<» moramo plačevati davke, najemnine In |>odul)no. Sicer pa Jim jeza nas vseeno,« nam je zatrdil predstavnik skupnosti sta-novalce> hloka. Predstavniki sianovalcev so se mimreč se.sianka vskupnili kletnih prostorih bloka kijub dopust-DLŠkemučasu udeležili v polnem šicvilu, saj pravijo, da bodo mo- rali iz bloka odiii oni. če ne bodo oáMi najemniki - samski moi ki, ki jim štiri Slanovanja v vhodu oddaja Vegrad, kot smo izvedeli, pa bodo račune od 1. avgusia izstavljanj pcxJjctju CP-SICOM. ki jc lastnik »spornih« stanovanj. To pa naj bi redilo le problem plačevanja stro.5kov skupne porabe, pa nič drugega. »Na^e žene si ne upajo več v klet, ker sojo del spremenili kar vjedilnico, otriKi prav tako ne. pogled na njih<»va nap« »I ^Hila te* lesa, ki se sončijo pred bk»kom. ni najbolj vzi^ojen. a ne?,« je ^ zairje\'al jezni najemnik občinskega slanovanja, ki plačuje nemajhno neprofitno najemnino zalo, da z družino In majhnim otrokom živi v »džumhusu, ki ni več vz IJam<» remont v T[i!Š-u. Ko se v sob prej. da pridem na vrsto v wt-Ju. d;H>pni vim jutranjo |)otrHM>in se umijem. Vsia* novar\ju nas,|e n»mreč dodal našsogíívornik. Vsekakor torkov sestanek zaplela na Aškerčevi v SoSta-• nju ni razrešil. Bil pa je verjet-no prvi korak k razresilvi problema. Mordaseboravnoza-radi lega primera morala přeměnili stanovanjska zakonodaja, saj tisti, kije zakon pripravljal, verjetno tudi v sanjah nI pomisli, daje kaj takega, da nekdo stanovaiijski bloku iz poslovnih interesov spremeni v samski dom, sploh mogoče! In lovblo-ku. kjer najemniki plačujejo nemajhne neprofitne najemnine -okoli 301 is ix^a kov za d\'osobno stanovanje - za povrhu pa je blok i^c čLSto nov In izjemno \cpl ■ Bojana Špegel GOSPODARSTVO "«te 1. avgusta 2002 Vegrad pridobil pomembne posle Do oktobra zasedene zmogljivosti V prvi polovici letoi^njeKa letii so na Ve^ra(lu dobro dvlsi ti, ves čas so bili polno /Hsedvni, ie po-seiHij veliko dela pji im^i.fo v teh poletnih dneh, k(» je gradbena se/ona na višku. Med najpomcmbncjj^a In naj-vcćja dela, kijih Ircnulno izvajajo Siejcjo proizvodnje obrale Talun Kidričevo, Ciiy park v Ljubljani, Iniersparv Velenju, s!anwanjsko sosesko Mnslcc (v leh dneh jo zaključujejo), pred dnevi pa so predali tudi dva nakupovalna eenira in siccr Mur-kurju v Naklem In Vele Do-mlažc v Grasupljem. Še pí^selxíj zadiwoljni pa so bili v teh dneh, ko jim je uspelo Hilda Tovsak: »Še nikoU v zgodovini Vegrada se ni zgo-ditOf da bi podpisati kar tri pogodbe v enem samem dnevu.« dogovorili in ludi že podpisali pogodbe za kar desel novih poslov. »Nikoli v /piidovini Vegrada se ^e ni /goditt), da hi v enem samem dnevu piKJpisali kar tri pogodl)e,«jehila navdušena dire klorica Hilda Tovšak. In kaj vse bodo gradili oziroma že gradijo? v samo 55, dneh bodo v cclo-il adaptirali hoiel Dobrna. Ta dela žc potekajo in dirckiorica tudi zagotavlja, da jih bodo opravili lako kol so obljubili, /a Celjske mesnine gradijo objekl za predelavo me.sa,za Ciorenje Tovarno sî I rop orne embalaže, za fVemogovnik Velenje pa bodo septembra zaceli rekonslru-iral I drobilnico in klasirnico. Obnavljajo ludi dve cesti v Velenju in sicer Prešernovo in Sianelo-vo, gradijo vodni park v Bohinju, garažni objekl ob tehničnih službah Kliničnega eenira v Ljubljani, var wane hiSe v Medvodah. trgovske centre v Umagu, Šibeniku in /adru ter trgovsko poslovni objekt ViSkovo -Reka. »S temi posli smo zmog-Ijivosii zapolnili do oktobra, » pravi direktorica i Illda TovSak. ■ M.Zakošek Regionalni tehnološki center za okolje In trajnostni razvoj Bo šlo brez sofinanciranja države? V CRIC u, inšitutu ek<»loške raziskave, želijo na področju trajnostne^a raAoja narediti iše več, bolj agresivnu prehiti meje .Sate.^ke doline, se uveljaviti na področju Savinjske regije, v celotnem slovenskem prostoru in tudi Izven meja. Prav zaradi te-so £ veliko amhici,|o pristo« pili k novemu pmjektu. pi^sta-vlt>i Re}2i<»nalnega tehooloivke« centra /a okolje in trajnost-ni razvoj. Namen usianoslovnl navd in skupaj sta uuotovila, da je zadevi) z^i-nimiva, realna in da se izplača. Tako je .Iti* re iziioristil priložnost in leto za tem ž« do« se^el ciU« ki si ^a je zadal na začetku, in si« cer, p4Mljetje pri|>eljiili ta ki> daleč, da z njim ne bo intel predv.sem strr>škov in da bo lah-kt» zaposlil delavca preko studentske{*a servisa, ki bi mu pri poslu pomaga. Sedaj ?c ima redne si ranke, ki jim vsak dan ob določeni uri dmtavlja kosila. Poleg kosil, pravi, so najbolj iskani artikli pice, hambur-geiji in seveda alkohol, ki ga ob vikendih razvozi nenavadne količine. Na vprašanje, kaj je bila najbolj nenavadna želja, jc c)dgovoril: »Enkrat je nekdo nartičil stivk koloz ledom, v kozarcu, med drugim pa sem kupoval že tudi ženske nogavice.« .1 ure je svoj prvotni cilj sicer že dosegel, vendar mu to ni dovolj. Sam pravi: »Človek mora imeli visoke cilje, zato je moj končni cilj razširili dosiavo po vseh mestih v Slovc- Jure niji. Do takrat pa se bom poskusi utrdili v Velenju in podjetje pripeljati ie v (,'eijc-« Kljub temu, da mnogo Vfclenjčanov Se vedno ne ve, dav mestu ob.slaja ta ponudba, se mu posel že izplača. Preko servisa lahko plačuje delavca, pravi pa tudi, da dnevi, ko ho lahko živel le od lega, niso več daleč. »Nikoli pa ne ves, kaj pride vmes, tako da Stíplovéek in njegova dostavna "katrca" bom vseeno dokončal Studij elektronike, ki sem ga letos mab zanemaril, dostava pa mi bo medtem služila kol .štipendija,« je še dejal, preden .sva se poslovda inje že hitel po opravkih. Dosiavo na dom si lahko naročite vsak dan na telefonsko številko 041/222-686. ■ Katja Kože/; n ONOVitEC e Kadre usposabljajo v lastnih učnih delavnicah V gradbeništvu se že nekaj časa srečujejo s kroničnim pomanjkanjem določenih poklicev, zalo so se odločili, da del prostorov nekdanjega obrala Lesne v ŠcxUanju preuredijo v učne delavnice. »Skupaj z Zavodom za zaposlovanje smo izdelali program preasposabljanja,» pravi vodja kadrovske službe Vegrada Branka KlavŽ. Prvo usposabljanje, ki so ga začeli marca so že sklenili, usposobili pa so sedem keramičarjev, sedem sliko-pleskarjev in ui parkeiarje, .S podobnim pre usposabljanje m bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Preuredili bodo prostore za tehnične preglede Največja naložba,ki,seje vlettíánjem letu lotevajo vpodjet-ju AP.S je po.Síídobilev prostorov za tehnične preglede. Z njo bodo ludf v celoti zadostili zahtevam novega zakona. Objet bodo dogradili, ob njem zgradili sprejemnico in nakupili najsodobnejšo opremo. Naložba jih bo veljala več kol 70 milijonov tolarjev. V Gorenju so se včeraj ustavili stroji /.današnjim dnem se začenja v največjem gospodarskem sistemu v ŠaleSkl dolini, v Clorenju kolektivni dopust. Ta bo trajal do ponedeljka, 19, avgu.sla, imeli pa ga bodo v vseh podjetjih. V proizvodnih halah pa je vseeno živahno. Rokave so zavihali vzdržcvalci in se lotili obsežnih obnovitvenih in vzdrževalnih del. Temeljilo bodo pregledali vse stroje in naprave in marsikatere posodobili. Z jesenjo napovedujejo v Gorenju namreč začetek proizvodnje vrste novih linij gospodinjskih aparatov, ki so jih predsiavili februarja na največjem sejmu bele tehnike v Berlinu. Zti obnovitvena in vzdrževalna dela bodo v naslednjih dobrih dveh tednih porabili kar dva milijona evrov, največ za novo linijo v programu .štedilnikov. Tudi delavci Premogovnika na kolektivnem dopustu íxi vse od začetka remonta 275 mega valnega bloka Miri šoStanjske temioeleklrarne, je tudi v velenjskem premogovniku proizvodnja nižja. Dnevno .so v teh dneh nakopali povprečno po 15 lisoč ton premoga. Z ukrepi, ki so jih skupaj z-ačrtali s termoelektrarno so letos deponijo, kije dosegala že 700,ono ton premoga znižali na 250.000 ton, kar so povsem normalne količine, ki jih poteguje termoelektrarna za nemoteno proizvodnjo. Sicer pa koristijo delavci Premogovnika po zgledu drugih večjih kolektivov že nekaj let v poletnem Času kolektivni dopust. Pred njimi je poleg dana-^jega le še en delavnik. Vrud-ni.^ke rove se bodo vrnili v ponedeljek, 19. avgu-sta. Era Petlja - nova Erina družba Velenjska Era Siri trgovsko mrežo na vsa območja Slovenije, kjerjeŠc nima. Pred nedavnim sosez naku|x)m vcčin-ske-ga deleža Ere Pcilja razširili tudi na območje Ptuja, kjer imajo dva Irgovskacenlra v Ptuju in po enega v Lenartu, Dorna-vi in Ormožu. To njihovo podjetje je zadolženo za razvoj trgovske mreže na cek)inem območju severovzhodne Slovenije, že v lem letu pa naj bi imelo več kot 2300 milijonov tolarje prometa. Še letos bodo obnovili dva objekta nekdanje TUŠ V ŠoStanju so Že počistili in porušili vse za to predvidene objekte nekdanje Tovarne usnja. (îorenje je odkupilo kar 5,4 ha velik kompleks, ki ga bodo namenili razvoju novih dejavnostih. Do konca letoSnjega leia bodo zamenjali streho in okna v obeh objektih, ki sta Se (^stala. ■ mz L avgusta 2002 GOSPODARSTVO Remont na četrtem bloku Termoelektrarne Šoštanj v polnem teku štiri milijarde tolarjev težak zalogaj Teden cJni kasneje kolje hilo predvideno, zaradi potreb po električni energiji in v dogovoru / Holdingom Slavenske elektrarne, Si} v Termoelektriirni Šoa 275 megavatne^^ hlo-ka /a nasle-du. Če bo |>otekaic» vse kot je treba, sklenili do 9. .septembra. O tej pomembni nah)/bi in o le-loi^nji proi/viKlnji, smo se pogovarjali i namestnikom direktorja Termoelektrarne Šoštanj mđg.Unp^em Kotnikom. ^Naprave TentttkJek/rarneŠoš' tanj morajo hili lehniùto hreZ' hihtie. tako da iahko tieprekinje-no ohrolujfjo nekaj fel. Prav zaradi (€ga so remonti s katerimi yzposfavija/e /akšno stanje, pa ttuii podaljšujete življenjsko do-bo. nekaj povsem obiéajnega. Mag. UniS Kotnik: »Res je. Remenu so naprej predvideni, skit>-no ocenimo, kaj vse je Ireba opravui. Z IctoSnjim obsežnim remoniom bloka 4 bomo zíigotcv vili njegovo nemoteno ohrau> vanje za naslednja irl Ida.« # In kaj vA'e haste opravili? Maii. Uro§ Rotnik: «Rcmonl-niii del je zelo veliko. Temeljilo presedamo in po polrebi obnovimo vsako napravo. Med naj-veCja dela pa vsekakor spadajo generalni remoni Iurbine,generatorja m celotnega koliovske- ga postrojenja. Zamenjali pa bomo tudi prSiŠče na hladilnem stolpu. 220 kilovolino stikakšče, turbinsko regulacijo, red učimo postaj (D in blokovni nadzorni računalnik. V celoii pa bomo ui-di pregledali in po polrebi popravili o/iroma obnovili razžvc-plalno napravo lega bloka.« # Ta dela torej skrbno načrli^e-te, vetjetno pa se potem, ko sede-la lotite, drom. preostanek pa številni zunanji strokovnjaki, predvsem za turbinsko in generaiorsko področje. Največ jih je tokrat iz Širne nsa.« # Težko je takole povedati, kako obsežna so obnovitvena dela, Mag. Uroš Rotnik: »Remontna dela natančno predviďh mo, ko pa začnemo z delom, ugotovimo, Če smo pravilno predvidevati Vsekakor pa še vedno naletimo na kakšno manjše presenečenje. Na srečo zaenkrat letos še ni bilo kaj pretresljivega.« nwrda je to Se najlaye prikaza-ti s Številkami. Koliko hodo ve-Ijala? Mug.Uro^ Rotnik: »[X^laso res obsežna in tudi draga, remont četrtega bloka s podalji>anjem dobe trajanja nas bo veljal kar t>koli 4 milijarde tolarjev.« %Topa niw vaši edini investicij' .ski posedi v ieiomjem letu. Ste tudi ob koneu tuviničevanja eko-loške sanacije prvih treh blokov. Mag. Un)5 Rotnik: »Ibje res. vendar pasmo investicijske posege za uresničitev lega v glavnem že opravil i. Po opravljenem remonlu bloka štiri ter čistilne Na Ericu Velenje opravili ekološko raziskavo živo srebro je okolju nevarno V Sloveniji so največji točkovni vir/ivepi srebra termoenergetski objekti, največji ra^pnUin vir pa predstavlja up(»raha ke-mikiily In amalgama v zobozdravstvu. Žal večina te^a /rve^a srehra ^ vedno nekontrolirano uhaja v okolje. HRlCo Velenje. Inštitut za ekološke raziskave je Iclos končal nalogo »Raziskava virov Žtvťga srebra v Republiki Sloveniji in Študija možnosti/a zmanjša nje emisij živega srebra v okolje«, ki jo je razpisalo Ministrstvo 7.a okolje in prostor RS. Nosilka projekta je biladr. Marta Svetina, izdelali pa sUi ga Bai1)ara Justin in IV»lona Druks. Cilj projektne naloge je bil identifikacija vseh dejavnosti. ki uporabljajo, predelujejo aJi prodajajo Živo srebro oziroma živasrcbrovc izdelke v Republiki .Sloveniji. Glavni namen naloge je bil ugotwiii víre emisij živega srebra v okolje, jih íKeniti in predlagati ukrepe za zmanjšanje emisij do leta 200.\ Naloga bo v pomoč državi pri uresničevanju ciljcv iz ^Protokola o težkih kiwinah«, ki ga jc podpisala leta 1998. Po tem protokolu je do leta 20U4 potrebno zmanjšali emisije živega srebra na minimum, /.ivo srebro namreč vpliva na človekov centralni živčni sLstcmžc v majhnili ko- ličinah in ga je zalo Evropska unija uvrstila na t.i. črni seznam liste nevarnih snovi. /ivo srebro jc zaradi svojih hlapnih la.slnosii prisotno v vseh medijih okolja (zraku, tleh in vodi). živosrcbrovim spojinam pa so še posebej izpostavljene po- Sloveniji nimamo emisij živega srebra kol proizvodnega sred-slva v kemični in električni industriji. V Sloveniji so zaradi í^ivcga srebra zdravstveno najbolj ogroženi prebivalci Idrije in njene okolice zaradi bližine rudni- Poiona Druks, dr. Marta Svetina fn Barbara Justin samezne skupine ljudi zaradi narave dekl (v rudnikih, topilnicah in UTvarnah), ali lokalnega onesnaženja (bližine rudnikov in onesnažena industrijska področja). Sodobni človek vnese v svoje telo največje količine žive-gii srebra z morsko hrano: školjkami in ribami (posebno bogal virso mesojede nlK. npr. lune, mečarice in morski psi). Država Slovenija je v preickiih letih z določenimi ukrepi Že zmanjšala uporabo Živega srebra v industrijski proizvodnji in s tem zmanjšala emisije živega srebra v okolje. Tako danes v ka živega srebra. Na Idrijskem od leta 1995 poteka zapiralna aktivnost. Od takral pa do danes so se emisije živega srebra močno zmanjšale, kljub temu pa so 5c vedno visoke in odstopajo od ostalih predelov Slovenije. V Šaleški dolini je eden večjih točkovnih virov emisij živega srebra v Sloveniji šoštanjska elektrarna. Predlagani ukrepi predvidevajo tehnološke rešitve za zmanjševanje emisij živega srebra in kontrolo onesnaževalcev. ■ Bati>ara Justin, ERlCo Velenje naprave, nas čakajo v jesenskem času samo še potrebne meritve in sama priključitev, Upam. da bomo to opravili v oktobru in ncîvembru» deccmbra pa naj bi vse skupaj začelo redno obratovali.« # .V tem bo.ste dokončno lu^nicili sanacijski program in odpravi-H tudi onesnažeiye v najbližem oktilju. Pn'i trije bloki so namreč motili prcdv.sem Sašfanj In Veli-ki vrh. V letošnjem lesu je bilo to zaradi polne obremenjenosti zje^ lo pOfffiiStO. Mag. Uroš Kotnik: »Naša vc- sklopu letošnjega remonta četrtega bloka, bodo temeljito pregledati in po potreb/ popravili tudi razřvep/a/no napravo Četrtega bloka. Jeseni bodo vanjo speljali tudi dimne pline prvih treh blokov. lika želja je, da to udejanjimo in prepričan sem» da nam bo tudi uspelo, To smo dolžni storili temu okolju in se legazvst*) odgovornostjo tudi zavedamo.« # Zaradi velikih potreb po elek* tricni energiji, je obratovala šošlanj.ika termoelektrarna le» tošttje leto .tkoraj ve.n čas s polno Tjnogljiymrp. Kí>Uko elektrike pa ste proiz^'edli? Mag. Ur'ih šestih nie.\'et'ih pa Je moino »skopiuda^. KcAiko Ug» nila je Še na njej? Mag, Uroš Kc»rnlk: »Zaloge ligniia smo skupaj s premogovnikom m^)čno zmanjšali. Irenut-no je na deponiji 250 tisoč ton, kar pa je popolnoma normalna zaloga, ki jo Termoelektrarna Žoštanj potrebuje za nemoteno obratovanje.« ■ MiraZakošek Stavka v čistilnem servisu nI prinesla napredka Ni ne majske plače, ne regresa VELONJE, 25. julija - Po pelih dneh stavke Članov in ludi nečlanov sindikata obrlnih delavcev v Čisiilnem servisu Jože Meh, s. p. Velenje, je stavkovni odbor lahko ugotovil Ic, da Z deUxlajalcem v Času trajanja stavke, nis do potrebnih postopkov o ugotavljanju trajnih presežkov, Če sc delodajalec seveda ne bo odloČil za stečaj,« pravi Andrej Kratijc, scb^tar območnega odbora sindikaia obrtnih delavcev. Podatkov o tem, kalcri <«iroma koliko pogodbenih partnerjev je čistilnemu sersôsu, zaradi stavke odpovedalo pogodbe pa. kot je dejal, nima. Kaj se bo dogajaloz delavci, ki ro stavkali na deloviščib bo spremljal stavkovni <3dbor. je tudi pozval vse člane, da jim sporočijo morebitne grožnje s strani delodajalca ali drugih. ■ Milena Hrstič • Planine Ljudska univerza Velenje Spričevala za poklicne voznike s podelitvijo spričeval prvi gene racij i poklicnih voznikov prejšnji teden, so od ponedeljka in naslednja dva tedna, odšli na koieklivni dopust ludi delavci Ljudske univerze Velenje. Kljub temu hiša ni popolnoma zaprla, saj v teh dneh obnavljajo najnujnejše, tiskajo kalalog izobraževalnih programov za šolsko leto 20t)2/2003 ter pripravljajo dokumentacijo za novo šolsko obdobje. ■ Jože Miklavc Podelili so spričevala prv/ generaciji slušateljev v programu poklicni voznik REPORTAŽA L avgusta 2002 Po diagonali Slovenije peš: Dolga vas - Koper Ko butli morsirajo Smo člani tabornikov rodu Pusti ^rad Iz i^a^tanja. rod ima tabor v Rihnťm pri Btedu. Uiniil;» kh» se nas Je n«k2)j odločil«». da ^remo mi ta tahor od doma pťš. To namen» smo tudi uresničili in ker seje drugim /delo to precej neumno, so nas (M»imeno> j|i BUTLI FRDAMA-NI. NiiSa ekipa Stcjc sedem člantw in vsi S7110 Suidenti. Ker smo so imeli na poti od ŠoSianja do Rlbne^ Iep<\ je padla ideja, da s pohodni^ivom po Sloveniji nadaljujemo. OdloČili smo se, da bomo prehodili na^o domovino po diagonali od Lendave do Balli);a (naše morje - Koper). Ko smo 1.0 povedali drugim, sc nasjc naše ime šc bolj prijelo, ludi obilno večer}(3 in naslednje jutro /ajtrk. Po/ajirku smo p(spraviliSoU> re in se odpravili proli Ormcc^u in naprej. Htxlili smo po cesii in iskali bližnjicc čez polja. Bilo je zelo vrive, ^to smo naredili več postankov. V vasici (iajevci smo si že v poznem popť)ldnevu postavili šotore in pt>čakali na naslednje juiro. Vstajanje ob 6h in zajtrk. Ugotovimo, da smo Šc precej umije-ni, a plan je plan in polje treba nadaljevali. Občudovali smo prelepe vasi na na^i pol i, prečkali Dravo insočczllalozc odpravili proti Leskovcu. Na poti smo opazovali pridne domačine pri delu na poljih in iravnikili. Želeli smo kupili nekaj hrane, a smo Male gore in nam živo pripovedovala o medvedih, ki se spre-hajajo po njiiiovih gozdtwih. Ko smo prispeli do Ribnice, smo bili že pošieno mokri,zalosmose uslavili pri prvi kmeiiji in prosili, če lahko prespimo na skednju. /opet smo naleteli na zelo prijazno družino» ki nasje.^usii-la v novo Še neopremljeno hUo, kjer smo se lahko na suhem spočili in naspali. Zjutraj so nam dali §c dober zajtrk. Pol nas je nato ViTdila sktrzi Sodražico, Novo vas Bioškt) polico do Loža in vasi Dane, ker smo zopet prespali, a lokrai ne v i«)iorih. Pri neki domačiji so nam odsiopili proslor nad garažo. Imeli so tudi zelo navihano hčer, ki nas je ves večer spravljala v smeh. Po- Apat Janez, Zabukovnik Simon, Apat Peter, Kugonič Grega, Hugonič Janez, Kvas Maks, Konovsek Damjan. Za prihodnje leto načnujemo, da sc bomo podali po mejah Slovenije. Na to akcijo smo se pripravljali skozi vse leto. Veliko je bilo dela z organizacijo» saj smo iskali sponzorje (VRH, LEK, Kovinarstvo Sovič, podjetje Rednak. Pivovarna Laško, Caesar Sport, irgovina Saša, ERA. APS. Folo sludio Center, Foto Z-^>om, Terme Olimia, Mojster Janez, NCS, gostišče Gre-benšck) in sc dogovarjaliza traso poli. Ko smo vse to pripravili, je bilo potrebno poskrbeli še za fizično pripravo. Pot Za začetek naše poli smo d(v ločili 8. julij. Noi pred tem dnem jc bila dolga, čeprav smo zgodaj vstali, ker smo imeli vsi malo potovalne mrzlice. Šofer APS-a nas je s kombijem pripeljal v Dolgo Vas, to jc na slovcnsko-madžarski meji. Na meji smo sc foto^afirali, da bi nam naši prijatelji verjeli, si pripravili nahrbtnike in odkorakali proti notranjosli Slovenije. Naše vodenje smo prepusii-li »državnemu prvaku v orientaciji«. Le ta nasjc popeljal skozi prelep gozd. poln kopriv, ki so nas žgalc vse do ušes. Poleg lega pa so nas oblciavali in pikali še obadi. Ko smo prišli iz goščave, smo se odločili za varnejšo po( po cesti- Domačini so bili zelo prijazni, nas pozdravljali in nam svetovali bližjijice. Opazovali smo ludi štorklje v gnezdih. Zvečer smo prispeli do kraja Žcrovinci, kjer nas jc prijazna družina sprejela na svoje dvorišče. Tam smo se lahko umili in S! postavili šotore. Dali so nam prišli do trgovine z gradbenim materialom. No, seveda, kasneje smo našli tudi hrano in prijetno senco za počitek in malico. Pozno popoldne smo prispeli do Tržišča pred Rogaško Slatino, kjer so nas sprejeli pri družJni Škrabe). V kopalnici smo se lahko vsisiuširali in na ražnju so nam spekli veliko dobrot. Prespali smo kar pod njihovim balkonom. Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo Podčeirtka. kjer smo se hoteli skopali, a nas brez plačila niso spustili v bazen. Do kosila smo prispeli do tete Pavle v VirŠtanj, ki nam je pripravila grofovsko kosilo. Tam smo se malo odpt>čili in naU) popoldan pol nadaljevali čez Kozjansk<'> proli Sevnici. Ker nas je prehitela noč, smo se utaborili približno 12 km pred Sevnico na nekem travniku. Zjutraj smo v Sevnici zajtrkovali in na na^ veliko veselje -SO nas prijazni domačini spaslili brez plačila na bazen, kjer smo se dodobra osvežili, zato smo laliko pot nadaljevali z veliko energije. Šli smo preko Mokront^ga in Mirne do Trebnjega, kjer smo si privoščili pico. Tam smo si v gozdičku postavili labor. Ker je bil vikend, sla nas obiskali dve naši dekleti in prinesli nekaj dobrot iz domaČe kuhinje. OdU\;ili smo se za danpočitka in veliko ležali ter se kopali v bližnjem bajerju. Popoldan pa so nasžc zasrlx.'ic pele in zalo smo pospravili tabor ter nadaljevali pot do Žužemberka, kjer smo zopel prespah. Naslednjega dne smo Šli preko Suhe krajine do vasi Podlabor, kjer so nas zopel gostili prijazni domačini. Dva od njih, sta nas spremljala óo vrha kazali so nam bližnjic(5 proti Pivki. Skrai gcwdove smo nadaljevali pol do Divače, kjer smo zadnjič prespali. Do som smo si nekateri prislužili kar nekaj žuljev, a se zaradi njih nismo prevečje-zili. Končno je prišel ZADNJI dan: Divača- Koper. Zbrali smo še zadnje aïonïe moči in se odpravili na pot. Hodili in hodili smo in komaj čakali kdaj bomo ugledali napis KOPER. Tudi lo se jc zgodilo in žc v prvi luži jc Maks od silnega navdušenja zaplaval. Ko le pridemo do primerne obale se vsi oblečeni vržemo v morje, in tu sc n^ pot konča. Veseli smo. da smo jo uspešno zaključili. V desetih dneh smo prehodili približno kilometrov. Na dan smo jih naredili (3d 25 do 50 in si skupaj nabrali kar 41 žuljev. Sedaj vsaj vemo zakaj so nam nadeli ime BirTLl FRDAMANÎ. Po krajšem pi^itku smt)7vx:čer utrujeni -sedeli na vlak in -sc odpeljali proti domu. Cc že nismo spali, smo sc pogovarjali o prijaznih ljudeh, ki smo jih.sreče vali na naši poli in se jim tt^kral Še enkrat zahvaljujemo za njihovo pomoč in dobrolo. ■ Za BUTLE FRDAMANE http://rpg, ru tka. neř butlifrdama ni@yahoo.com 'THoj^ HiOf d(MC Stensko barvo Jupol, 151 ER^ Vis^Vis Velenje • tei 898 no2 ADUT Žalec • tet. 7/3 0 598 ADUT SI. Konjice • tei 7/j 6 59s ADUT Celje ♦ tel. 7U 6598 1. avgusta 2002 w^JlÍÍ OBJAVA, NAVEZA MESTNA OBČINA mENJE 28 GOVEDIČ LIdiia 510 72 AVBERŠEK Renata 410 116 PIRC Mania 350 Komisiia ori Uradu la aofiDodarske iavne 29 CVIKL Veronika 510 73 MATKO Karmen 410 117 KURTOVIC Sanela 350 «luHkA 30 ČOVIC Oraoana 490 74 6USTIN Feliks 410 118 GAJSEKAndreia 350 Titov trf 1,3320 VELENJE 31 JURKIC Zrinka 490 75 PUKSIC Klavdiia 410 119 OSMIC Ermina 350 32 BURSAČ Blll^a 490 76 SARAJLIC Dževad 410 120 PUNGARTNlKfVlinana 350 V skiddu z 11. točko javnega razpisa za oddajo socialnih slanovanj v najem, objavljenega v časopisu NAS ČAS dne 21 februarja 2002, objavljamo 33 eOGIČ Nada 490 76 TEPEŠ Marija Maqdalena 410 121 GRUBER Suzana 350 34 ILIČ Marinka 490 78 STROPNIK Iztok 410 122 JUVAN Zoran 350 35 ZLATAR Petra 490 79 STANČIN Simona 410 123 JUROVIČ Tina 350 38 SMAJUDVIC Aniana 490 80 SMAJLOVlC Jasmina 410 124 POPEK Inarid 350 37 SPORIN Veronika 490 81 VERLIC Simon 410 125 SALDIC Fatima 350 PREDNOSTNO LISTO ZA 38 KOVAČ Sedlna 490 82 BERZELAK Renata 410 126 £}OGIČ Ermina 350 DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 39 KAJTEZStoia 490 83 HUSEJNOVIČ Elvir 410 127 DŽINIČ Sanela 350 40 GALOFZori^ 480 84 SKLEDAR Danica 410 128 BANOVŠEK Alenka 350 41 HANKIC Esuclin 470 85 JOClČ Miroliub 410 129 ZEPINIC Ivanka 350 42 RESTIGORAC Mateia 470 86 SKLEDAR Suzana 410 130 LALIČ Vedrana 350 Zap. šl Priimek in ime Točke 43 PIJUK Esma 470 87 BlSOC Sead 410 131 ZAPONSEK Cvetko 350 44 CIBRIC Behnia 470 88 ŠTEŮŇČIČAndreia 410 132 TERBOVŠEK Olo 340 1 RATNIK Anđreia 690 45 ERGOTIC Anita 470 89 SIVKA NataOia 400 133 2AGAR Monika 330 2 GOLOB AlenKa 660 46 SRNOVRŠNIK Romana 470 90 SALMfC Moica 390 134 VUKOVIČ Valentin 330 3 HUDARIN Dušan 650 47 MACEK Jožef 470 91 HRIBERNIKEvQen 390 135 JURKO Robert 330 4 lUC Gordana 620 48 SARAJUČ Mustafa 460 92 ON UK Simona 390 136 MUJKiČ Nizama 330 5 BERLAK Stanislava 610 49 LIPNiKAR ^onka 450 93 SADIKOVIC Vesna 390 137 ZUBERI Rkri 330 6 OREPUUARužica 600 50 PUSTINEK Bolana 450 94 HUKANOViCAlma 390 138 KADIRIČ Senad 330 7 ZABUKOVNIK Sebastian 580 51 JEZERNIK Tomaž 450 94 HASlCAdn^ra 390 139 GOUVŠEK Draao 310 8 HAJDAREVIC Behiia 580 52 OGRAJENSEK Damian 450 96 ALEKlCOenada 390 140 MEDVED AvQUSÎ 310 9 fVlEDARA Zlatan 570 53 STEVANOVIC NataSa 450 97 TRIVUNOViČ Borka 390 141 SDLEŠA Miodrao 310 10 RESMAN Natdliia 570 54 PEPiC Samira 450 98 2NIDARSIC Liubica 390 142 AVDIC Merima 310 11 SKALE Slavko 570 55 PODPECAN Petra 450 99 GLUSÎC Vincenc 380 142 ZULIC Aida 310 12 BRUMEC Maksimiliana 570 58 KOVSEAndreia 450 100 ŠKRBIĆ Tílvo 380 144 HUSIC Sedina 310 13 NAPOTNIK Janez 570 S7 HANKIC Selmir 450 101 ŠUMAH Zofiia 370 145 TADIC Liuboia 310 14 KAHVEDZiCSelada 560 58 TOPČIC Sloboûanka 450 102 SEDOVNIK Branka 370 146 ANŽEL Štefan 300 15 8ANDELJ Zoran 550 59 HOJNIK Simon 450 103 JAKOPEC Jožica 370 147 LALIC Lliliana 290 16 LESKOVAR Sonia 550 60 VOJINOVIČ Daliborka 450 104 KOSTREâ Luka 370 148 MRAK Anica 270 17 STOJNIC Ružica 550 61 REDZIC Amira 450 105 VERLIC Mrtia 370 149 POTOČNIK Nataša 270 18 FAJDIGA Tiaša 550 62 RASIC Ankica 450 106 HOJNIK Tatjana 370 150 PU8ERSEK Tomaž 270 19 SAKAČ LIdlia 540 63 IBRAHIMOViC Ahmo 450 107 MUSIČ Šelma 370 151 HAULOVIČ Šenada 270 20 POOPEČAN Nevenka 530 64 KRAJNC DuSan 450 108 BALA2iC Mariiana 370 152 KOVACEVIC Gordana 270 21 UPNIK Petra 530 65 PAVLOVIC Liuba 430 109 MURATOVlČAmir 370 153 TAČI Mehmed 270 22 RAOIC f^irzeta 530 66 HRNJIC Sanela 430 110 R060 Mersida 370 154 ŠAJINOVIC Sretan 250 23 PENAVA Mai1(0 520 67 MEZNARAleš 430 ni PEROVIC Blanka 370 155 B02IC Borislav 250 24 BERIČNIK Mojca 510 68 ILIC Miro^av 430 112 ZAKSEK Daria 370 156 ISLAMOViČ Sabina 210 25 AHMETAŠEVIČ Nedžad 510 69 BOH Sabina 430 113 DJERDJl Robertson 360 26 JURINEC Jožica 510 70 TODOROVIC Cvijeta 430 114 MIRT(Č Sandi 350 PfíEOSEDNÍH H0MISU£ PRI URADU 24 GJS: 27 SINANOVIČ Azra 510 71 PETFIC Janko 420 115 JAVORNÍK Irena 350 RATFRAWC MEHNA OBČINA VEIENJE 14 BATIČ LIDIJA 390 44 KOPITAR VID 340 74 HRIBERŠEKJOŽE 320 Komisâia dH Uradu la aosDodarske îowne 15 KOPUŠAR ANITA 390 45 REBEC MARKO 340 75 KOVACEViCEDiS 320 «liifka 16 MAJHEN MATEJA 390 46 SKOK NINA 340 76 MARTÍNOVIC NEDELJKO 320 Titov trf 1,3320 VELENJE 17 ANŽEL MIRI^ 380 47 BUŠETINCAN ERIKA 340 77 DAMJANOVIČ ŽANICA 320 18 BLAŽINČIČ NATAŠA 380 48 KOVAČEVIČ MIRJANA 340 78 SEŠEL MATEJ 320 V skladu z 9. točko javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavljenega v časopisu NAŠ ČAS dne 28. februarja 2002 objavljamo 19 KOVAGEVIC ADAM 370 49 STEHARNIK BLANKA 340 79 KOKOVNIK VESNA 320 20 HERCOG LUCIJA 370 50 SÀLOBIR BOŠfjAN 340 80 LIPUS MOJCA 320 21 JAKLIN ELVIRA 370 51 REDNAK NATALIJA 340 81 6ŘÁČIČ ALOJZ 310 22 KLAVS SAŠA 370 52 SiMIČ ANTONUA 340 82 DOBRAJC BRIGITA 310 23 ZDOVC DARJA 370 53 MURŠlC BORUT 340 83 FILIPOVIČ SNEŽANA 310 PREDNOSTNO LISTO ZA 24 ORTL ANDREJA 360 54 HAINC TAJANA 340 84 BAJDE ROMEO 305 DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 25 ŽAGAR SABINA 360 55 PRAUNSEIS DAMJANA 340 85 PRISTOVSEK STANKO 300 26 FERENC GREGOR 360 56 TEŽAK TEA 335 86 RAVNIKAR SIMON 300 27 BAČiC JOSIP 360 57 AR8EITER ZVONKO 335 87 bdBÓVlČŇíK ALOJZ 300 28 REGVAT DARJA 360 58 KRENKÊR ZDENKA 330 88 PIRNAT MILAN 300 Zap. §1. Ime in priimek Stev.toćk 29 LOVRIC STJEPAN 360 59 SENICA MILAN 330 89 DOLOVSKI IVANKA 300 30 KOŠTIČ SENAD 360 60 KUMER MIHAELA 330 90 VAJDLJOŽE 290 1 ŠAFARIĆ JURE 460 31 NARAKS ANDREJA 360 61 DERETA MILORAD 330 91 ALEKSIC DEJAN 290 2 PINTER JOZE 435 32 KORTNIK TATJANA 355 62 BRCINA DELFA 330 92 GAL ROLANDO 290 3 SAJE HELENA 425 33 OPUDTNIK ANDRIJA 355 63 RODlC VLADIMIR 330 93 SLATiNŠEk MARJAN 290 4 PERGERJOLANDA 420 34 LOJEN PETER 350 64 DRAŠKIC CVIJETA 330 94 PAVIC MILICA 290 5 VEGAN BOJANA 420 35 KOPiïAR ALEKSANDRA 350 65 vehaboviCameldin 330 95 JERAN LIDIJA 290 6 HORVAT SIMON 420 36 KESMER BLANKA 350 66 DEDIČ EMKA 330 96 KOVAČEVIČ SLAVICA 290 7 PETRE TANJA 415 37 PODPECAN ROBERT 350 67 JAČIMOVIČ SNJEŽANA 330 97 GOLAČ NEnSA 290 8 LILIJA IVICA 410 38 BERLFNGER NATAŠA 350 68 KUSUR ENISA 330 9 MEDVED MARJETKA 410 39 MAHER ALEKSANDER 345 69 UOLJIC ERNA 330 10 ROJ SIMONA 410 40 VOGLARJELA 340 70 MORAVAC NOVINKA 330 PREDSEDNIK KOtýltSUE PRt URADU ZA GJS: 11 JAGARINEC JANKO 400 41 GALONJA GORAN 340 71 SEŠEL SUZANA 320 RAT FRANC 12 HARTMAN LIDUA 400 42 HANZEKOVIC PATRICIJA 340 72 BRELIH BRANKO 320 13 DJORDJEVIĆ GORAN 400 43 TURNŠEK MATJAŽ 340 73 DEZAN VINKO 320 Po Mehih se Velenje pozna Velenje je fe več fel znûfio po ljudeh a priimkom Meh. Ne le Zfldnja leta, ffi pr(j. /Maj se íe nekaj let Srečko Meh, íupan v^enjfiki, hori. da hi shvex menla oh Paki ponesel šmmi držaje in zunaj meja nase deifilice. Fri tem mora opozflrjad predvsettt na dobre stvari, saj se o slabih Rlas Še tako prehitro razširi. Tiad/iji čas Je Šel ^las po državi Še o dru^m Mehu, Joi0a, lasiniku čisidnefia servis a, ki ima po Sloveniji nad trideset y>čisiiln\h točk«^ v njih pa dela mnof^ nezadovoljnih delavcev. Tako nezadovoljnih, da so se odločili za sirajk. V upanju seveda, da se stvari, ki niso od včeraj, dokončno razčisiijo. Nad ta-kim fiezadovoljs/vom so sei'eda navdtiŠeíii v konkurenčnih podjetjih, ki se veselijo tudi nezadovoljstva tistih, prt katerih je doslej ta servis opravljal storitve; in računajo na posel. Zadnji čas je i'eč (»ovora še o tretjem Mehu, o fíorutu Mehu. ki ho sredi naslednje^ mes-eva pre-vzel krmilo našef^a tekstilnega giganta Mure. Sprejel je izziv SSOO čfanskega kolektiva, ki je v nič kaj zavidljivem polo^Jn. saj so lani pridelati več hn 7t)ft milijonov tolarjev izgube. Velenjčanu. ki se Je kljub relativni mhdosti daslej izkazal le ne več pomenénih deU>* vnih mestih, naj bi hil to nov iziiv. Seveda pa tudi novi prvi Mura-lisJ pričaki^e, da ho drýjva izptúnila obljubo in pimiagala sanirati to dn^o. Meh naj bi se tudi v Mursko Sohofo vozil iz Velenja, ne ve-mo pa. Če ga ho tudi tam, za vsak slučaj, čakalo stanovanje. Iako kot to čaka poslance, ki so bolj oddaljeni od Ljubljane in imajo zato pra-vico do .stanovanja v metropoli. Ne s'em sicer, Čevsi inČetudi postan-ci z obnwčja Šaleške doline. Slovenija pa je od začetka tega tedna bogatejša Še za eno stranki). Po tem, ko so naši zeleni »različnih han-^ nekako polomit v pfjza-bo ali se zlili v drtige stranke, l)o zdaj skrb za okolje prevzela nova stranka - Slovensko ekološko 0banje. In kot so Mi nekoč v lakih vniah v vrini iiidiljtidje 2 na.^egu območja, ho lako tudi od.'ilej. Novo sinifiko namreč vodi Marinka Wovk iz Sloven.'ikih Konjic. Dela ji gotovo nebo manjkalo. Kot še ni zmanjkalo dela vodilnim v laški pivovarni, ki še vedno lx?jiiJejo boj za prevzem /jrib/janske pivovar- ne. Letošnji slovesni velenjski skakalec čez kozo Tone Tumsek še vedno meni, dajel?olje, če se Ijiil^ljanska ph'ovama znajde v sloven-.skill (njdiovih) roka, kol /w v rokah tnjce\', v tem primem Belgijcev. Na zadnji skupščini Uniona k(K.ka dokončno še ni padla, zato tïidi vojna Še traja. Seveda je vprašanje, kako ho v IxkioCe s pitjem piva pri mii. Ne iepiva, tudi dmgih alkoholnih pijač. Vlada je namreč že sprejela nov zakon, ki močno omejuje prodajo alkoholnih pijač fHi trgovinah in tudi gostinskih lokalih. Nekateri prrwijo, da d s tem žaga lasino vejo, saj je jasno, da se v proračun steče veliko denarja prav iz prrxlaje alkoholnih pijač. So'eda se v parla-meniamUi klopeh lahko ta osier zakon še močno obmsi in vse skupaj ne ho tako hudo, kot kaže. V teh doptslniških dneh pa se tudi kaže, da smo pri nas sicer zgradili že precej hitrih cest, s lem pa nismo zagotovili tudi hitrega prečka prometa fH) njik Predvsem tu jci v teh dneh hentijo nad nami, ko momjo rire in tiru v dolgih kolonah čakati, da lahko plačajo cestnino. Pnn' cestninske postaje so postale zamuški našega prometa. 7.a plačilo nekaj sioiakov je treba dolgo čakati. In ni čudno, da mnogi prmijo, da je naš ugled \reden več kot tisti stotaki. A lako je mnenje nautdriih občanov, oni, ki odločajo. že\'edo. kaj delajo. Vsaj mislijo .si t ako I m k Velenjska hip-hop scena se predstavlja Evropi UlICA - knjižica hip-liop poezije domačih raperjev Mhidinski center Velenje sť je v teh 'i]i /druženi Evropi. ?rojckijc mircjcn v.sodelovanju z Mladinskim ccnirom Brc/^ice, odobren pa je bil na mednarodnem ra/pisii Evropske unije v Programu »Mladina«. Tako bodo vsa sredstva za izvedbo pridobljenasslrani Ev- ropske komisije /a izobraževanje in kulturo. Namen projekta je, da mladi gÍHslx;ni D.slvarjalei iz Norveške, Av.sirije. Francijc in Nemcijc 1er Slovenije posnamejo kompila-cijska zgoSi^nka UNI TE, kot ludi video. Tako bo4i) udeleženeev naštetih drŽav, v desetih dneh, v različnih kreativnih dclavnicah pripravilo video in glasbeni male-rial za nastanek zgtïSienke, s katero se bodo udeleženci predstavili na koncertu, ki .se bo do-giijal na ladji ob zaključku tabo- ra. Naslala /goficenka pa bo obSla vso Evropo. Mlad inski center Velenje je k sodelovanju v projektu povabil vzhajajoče zvezde velenjske in sloven>ske rnP-nOP.scene.MlHde-gafiPACKĆUKlJk-jj, ter skupini BRONXSTAKS in PLAN B. V pripravah na mednarodno izmenjavo so velenjski glasbeniki na lastno pi> budo izdelali knjižico hip-poezije ULICA in pripravili no predstavitev Velenja in Knjižica uUca bo velenjski pubUki podrobneje predstavljena na Festivalu KUNIGUNDA 2002, ki bo potekal od 24. do 31. avgusta v Velenju. hop venske hip-hop produkcije Ev-last- ropi. slo- ■ Zlati pevci SCV Velenje poplačani za trud (1. del) Španija - vroče in napeto doživetje J-ESTIVAL Mesdnf pevski zbor Šolskega centra Velenje med nastopom na festivalu v Španiji, ki jim je prinesel zlato! Zakaj Ima Andreja s saho p? VpraSanje, ki seje vedrin /.nova poslavljali» na parki-riš^ću pred Rdečo dvorano, kjer se je /bral Mei^ani mladinski pevski rfjor Šolskega centra Velenje. Kar Sť ponvice tiCe« je niA la^a cisto preprosta. Piknik! Fantje s(ni)o se odločili« da si homo med potjo privoščili peCene pi>ske klol^ase In pleska-vice. Mimourede, hile so /elo (»kusne. /iito |>c)hvala vsem kuharjem. A kam smo Sli? V ,Spanijo, tistega običajnega 17. julija. Že lansko jesen je namreč v velenjsko gimnazijo priromalii pismo, v katerem so na^ pevski zbor povalili na Ictas dvajseti Mednarodni glasbeni festival v (^an-lonigrosu. Tako lepemu pwabi-lu se pač ni mogoče upreti, §e posel>ej zato. ker je bilo Število udeleženih zbor;iv omejeno zaradi problema nastanitve. C an-lonijp'i« je namreč majhna, a zalo nič manj prijetna vasica, kjer so se vsi njeni prebivalci trudili. Pot iz Španije je bita dolga, zato so mno^i po prihodu v Velenje komaj čakali, da »uidejo" do» mov. Nekaj pevcev fn pevk ter zborovodkinjo Danico Plrecnlk pa smo vseeno ujeti v fotoob' jektiv skupaj z zlato med ai jo, ki jo v rokah drži profesor Andrej Kuzman. (foto: bš) da bi nam bilo kar najbolj prijema. C'elo otroci so usmerjali avlobuse in vzakulisju fe.slivala za odrom skrl>eli za tiJino. Vendar nas jc do cilja čakala dvodnevna vožnjaz avtobusom-Kako bomo sprostili vso naSo cner^jo? No, pa smo pcU, sc REKLI so,.. Zhorovodkinja Danica Pi-rečnik oh prihodu /iHira domov pred velenjsko rdec<» dvorano: »Ko smo se lotili lega projekta nismo pričakovali, da bomo l'ïdpeli tako, da bo naie petje zadostilo strogim kriterijem Šestčlanske mednarodne komisije. Vendar smo v zadnjem me.sccu res veliko vadili in dali vse od sebe. Delali smo ogromno/zelo natančno, zalo je prva nagrada na festivalu poplačala ves nai< trud. V naši kategoriji ni bilo starostne omejitve za pevce» ta- ko da so bili pevci stari tja do 51) let. Večina pa je bila Studentskih in akademskih /borov, ki so se uvrstili za nami. /ato se vedno težko verjamem, da nam je lo res uspelo! V drugem delu gostovanja, po tekmovalnem delu festivala, sinose veliko družili z ostalimi udeleženci, \vliko smo peli - na vsakem koraku smo predstavljali slovensko ljudsko pesem... Lahko rečem, daje bil festival idealno zasniwan, pa čeprav je potekal le v mali Španski vasici, ki pa vsako leto resnično živi za ta le.si ival.« ■ bš smejali, nekateri so nepretrgoma do i>panije igrali tarok..,. Pa vvndar niis je ves čas spremljala misel na festival, katerega namen jc prispevati k razvoju kulture in bratstva med ljudmi, hkrati pa jc odprt za vse. ki želi-jc sodckwati in si^astvarjati glasbeni trenutek v vasi Cantonigros obv/nožju Pirenejev. Glasbeni $vet v malem Zgodovina fesiivaki je prav7a-prav zgodovina gostoljubnih družin iz področij Cantonigros, Osona, La (larrotxa, El Bages in La Selva, ki so udeležencem zagotavljala bivanje. Ves program se je odvijal na vročem poletnem južnem soncu, v vasi Cantonigros. v začasno postavljenih šotorih, približno lOlH) metrov nad morjem, km severno od Barcelone. Naš zbor je preni^čeval skupaj z mladimi iy Turčije v počilni.škem domu približno eno uro oddaljeni va- si Joanettes. Leli^nji udeleženci so prihajali iz kar 3? držav, med drugim iz Argentine» Kanade^ Islandije, Kenije, Singapurja, Makedonije, Venezuele, Slovenije,,. Skupntîje tekmovalo 45 zborov. Tekmovanja so potekala v petih kategorijah, na^ zbor je tekmoval v dveh. Vvsaki kategoriji so bile podeljene le tri medalje -zlata, srebrna in bronasia. ostali zbori pa sc> se razvrstili po točkovnem zaporedju. Poleg tekmovanj je bil vsak večer šc koncert, kjer,so sc razvrstili zbori z netekniovalnim programom. Največji konkurent nam je bil odrasli mešani zbor Ave Vita iz Litve, ki smo ga sliSali /e na pred tekmoval ne m večernem končenu. (Nudaljevanje prihodnjič', ko boste iz\ edeli već o samem pnte-hi tťkmovanjeí in veselju obraz-giasiivi reztdiiUov). ■ MatejaífMatej perspektiva Moie Velenje za tujte in domaie Pravkar načrtujem turistiCni obisk Velenja za nekaj ljudi. P/i tem nimam d^Cutkiiv frusuacij in ZQiff^cnjeupn išče Še tako ozko?) - samo za sekundo, mno seveda ztinunje krot-kejše oÍK'udovai}je prednjega portala (iasparijeve moj.strovině ^ Morebitni ogled oličasne razstave v Muzeju Velenje bi larl pot do lepe. utesnjene wlenjske knjižnice, arhitekturne poslastice. kjer hi občudovali umetnme v galeriji in enakomerni dotok narm'ne sretlolye na eksponate, Konikoma r centru mimo sljtidasfega bleščanja fasade lepo rdeče Ljudske uni\'erze. vse do stavbepa^te (požti-ljtijixV rdeči dodatki stavbnega pohištva}, mahedraje do betonske gomile, Kardeljeve plasčadi, kritični, bežni ogled tega naselja, spotularkom na kljuhttjočih rastlinicah. l^everjanje delovanja slaščičarne Jag()da. Urbani sprehod in skok na Šaleški grad. Ihnovno razgledna točka. Nato osrežtijoČ vrt vile /lerberstein s kakšnim prigrizkom pred skokom na (morda celo v) jezero. Za viio /lerber-stein pred odhodom gjoliok vdih vonja hezgovih gmiov, ki ga ivlju OiJnesti k(A poptrnico s seboj vse do parka, iam stnjgf) pregledovanje in iskanje nuirebilnefft (ne)tiresniče\'anja projekta Sotičnega parka. Obvezno nova fontana sredi rondoja rn sta-ri kino, po vesti do jezera nujen postanek r .fc ne diLskanem Mtt-zeju prem(}govniŠt\a ^Slovenije (tfKla obisk prave jame je bil izjemno doživetje, ki ga tudi velja rtekoČponoviti). Nu zunanji (^gled postavljen stari .Šahi s svojim nesintenim potencialom (lepa, /f/.vcVcY/ se ari deco sta\'ba. kot naltf.k' za marsikaj velikega. a še čakajoča na to veliko). MasKxJont pred re.sia\Tacijo Jezen), vjMidlagi teniškizi-oki. Zanimivi) otra^ko igrišče, ki na določenih mestih àvabi otroka tudi iz odraslih. Oh tem .še pogled na Kima Kiinte, s poudarkom na olKitdovanja vrednih veternicah — generatorjih elektrike. In za netantdne za konec Še skok na Jakca. Jn za či.sio čisto neutnidne Še Saštanj. zlasti TI: S in ptftem naprej, slaščic a r-na> galerija na ifgri. Šoštanj brez stare u.sniarne, osupljiva cer^ kev, v v.se večjdi kn)gih, do vile ííiroko. zdaj Že okrepljeni s koksom in specialko. Pniva jizična ki/pitttlacija morda šele v Topolšici, po ttteč-enem vzoru Alexandra I.whla. poveljnika skupine armad F., ter namakanje razbolelih mišic v terrtialni vixlL In če srj leios žepi prcplit\'i za morje, dragi meščani, si kar privoščile kakšen izlet - v vaše lastru/ mesto. V njem sc skriva marsikaj pozabljenega, a kljubujočega in lepega, sentimentalnost pa prihigajaj-te svojim potrebam. ■ Irena Jakopariec 1. avgusta 2002 «"«Íilíí 107,8 MHz RÂDUSiaiMCÂSOP/SKiMom 'uuHJSKiiMasmiaMom ZJaj, ko Jakob liitro rasle, in ko sorodniki z veseljom prisk^«ijo na pomoč. Ce je la potrebna. si priljubljena radijska moderalorka Želj* kà iřdos, pa bo tega golovo še oboga lil. Računovodkinja Marína Poválej je svoj po-lemi dopust leitis razdelila v iri dele, teden v juniju, leden v juliju, (eden vsepiembnj in na jesen bo polna novih moči. Dopust pa je dt^čakal ludi radijski tehnik Marjan Slapnik. Zadnji delovni dnevi so se mu kar precej vlekli, golovo veliko bolj kot se mu /daj li, ko je prost. Rekel je» da za čas dopásla nima v načrtu nič pfísebnega, kar pa ne pomeni, da lega ne more v hipu spremeniti v kaj zelo posebenga. V leh dneh se z dopusta vrača novinarka Tatjana Podgoršek, /anj o sodelavci sploh neverno, kam jo je mahnila. OdloČila se je v zadnjem trenutku, kartica, ki jo je napisala (saj si jo, Tatjana?) pase je nekje izgubila. Do nas (.4c) ni prispela. Najdlje h") na p dijih po Sloveniji mrzlično pripravljajo skladbe za svoj debitantski album, Ta bo izšel še v mesecu septembru, OTO PESTNER Oto je pravkar dokončaj snemanje dvojnega albuma, posvečenega spominu na kralja rock'n'roll a Elvisa Presíeya. Presleyeve uspešnice je v slovenščino prepesnil Tomaž Do-micelj, na snemanju pa je gostovala množica znanih in priznanih glasbenikov. slov »Bounee« je ustvarjala ista produceniska ekipa kol prejšnji album »Crusli«, ki so ga Bon .lovi prodali v več kot desetih milijonih primerkov. Kmalu Ixí na ogled video za prvi single 2 no- Natalia Oreiro Pravkar je naj novejši in že kar nekaj ćasa pričakovani nem album vroCe argentinske latino atrakcije Natalije Oreiro. L«itinsko lepotico, ki nas je ob koncu lela 2000 počastila ludi z obiskom v Sloveniji, poznajo lako poznavalci laiino glasbe, kol (vse .iievilnejši) ljubitelji maratonskih tclcvbijskih nanizank s tega konca sveta. Najbolj jc Natalija Oreiro ptwta-la znana z vlogo v žajfasii nadaljevanki "Bogati in slavni". .lužnoamerij^ka pevka in igralka se je rodila leta 1977 v Montevideu, v Urugvaju in se ježe kol najstnica pojavljala v številnih iclcvl;^ij.skih reklamah. Pri sedemnajstih seje preselila v Buenos Aires, ker ji je večja Argentina pač ponujala več možnosti za razvoj kariere. Kakšne so njene življenjske ambicije, je pokazala Že v filmu »Argentinka v New Yorku«, v kalerem je Igrala mlado žcasko. ki si želi poslati glasbena Tvezda. Album z glasbo i7 filma jc postal velik hit In za Natalio so se naenkrat zaćelc zanimati velike založbe. Pt>godbt> je podpisala z eno največjih-zzaložbo BMG. Leta 19y8 je izdala svi)j prvi album z naslovom »Naialia Oreiro«. V istem času je bila zvezda razvpite nadaljevanke »Divji angel«, v kateri se je predstavila ludi s skladbo »Cam-bio Dolor«, ki jo je v slovenskem jeziku zapela tudi Natalija Verbolen. Nadaljevan kaje bila prodana v Šliridcsct dežel, album pa sc je prodajal za med. Tudi Naialijin drugi album »Vu Veneno« (Tvoj strup), ki je iz^l dve leti kasneje, je predstavljal nadaljevanje Naialiji-ne zgodbe o uspehu, čeprav mogoCe v nekoliko manjši meri. V drugi p<»lovici letošnjega leta pa se Natalia vrača z novim albumom »Turmalina«. Album je produciral Kike Santander, znan po produciranju številnih latino hiuw. Posneli so ga v ZDA, med njeno svetovno turnejo, ko je Naialia s s-vojo skupino potovala od Moskve ItXS ^ • • do Miamija. Album prinaša kombinacijo raznovrstnih latino ritmov, ročka, popa in zvokov, ki spominjajo na 70. in 80. lela, odlikuje pa sc tudi po (ídličnih kitarskih vložkih, ki so delo urugvajskoga kitarskega lalenla Jaimeja Roo-sa. Natalia se jc pod nekatere skladbe na albumu podpisala ludi kol avtorica, navdih zanje pa je dobila vbogalem vsakdanu južnt)ame-rl^kega življenja. Prvi singl s plošče se imenuje "Que Digan Lo Que Quieran" (Should They Say Whatever lliey Want), prva aspeiinica pa bo verjetno kar skladba »Cuesta Arriba Cue-sta Abajok«, ki je ludi naslovna pesem nadaljevanke »Kachorra«, v kateri Natalia trenutno nastopa. ■ Mii Za smrt kriv kokain? Kot so pokazali rezullati obdukcije, je imel basisl legendarne skupine The Who, John Enl-wistle, ki je 27. junija v Las Ve-gasu podlegel srčnemu infarktu,vkivikokain. Vendarpaglas-benik ni umrl zaradi prevelikega (xlmerka mamila Po mnenju ivrvedeneca sodne medicine je kokain najbrž sprožil infarkt, Eniwistlc pa naj bi imel ludi slabo srce. 57-lelni glasbenik jc umrl le dan pred začetkom trimesečne turneje skupine po ZDA. Cobainovj dnevniki Novembra bo pri založbi Ri-verhead Books - Penguin Putnam izila knjiga z naslovom Kurt Cobain: The Journals«. Knjiga bo vsebovala necenzurirano vsebino vseh dnevnikov, ki jih je kdaj napisal tragično preminuli pevec skupine Nirvana. Cobain je pisal dnevnike že od najstniških let, do njegove smr-li pa se je nabralo 2.1 zvezkov, v katerih jc na 800 straneh opisal svoj življenjski vsakdan. Pevec in víxlja skupine Nirvana je pri 27-ih storil samomor. Le nekaj dni ptUem, koje skupina v Ljubljani odigrala enega svojih zadnjih koncertov, se je v domači hi^i ustrelil z lovsko puSko. Novi album Bon Jovi Oklobra bo iz§el novi album znane ameriške rock skupine Bon Jovi. Album, ki bo nosil na- : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ l2bor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa lahko ^ slišite v programu Radia Vel&nje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 _ In po poročilih ob 18.30. 1. CHRISTINA MILIAN - When You Look Al Me 2. SOPHIE ELLIS BEXTOR - Gel Over You 3. WILL SMITH - Black Suits Comin* V tokratnem ízPoru pesmi ledna |e zmagala mlada in sirnpatíčna pevka Christina Milian. Še ne 20-letna hči kubanskih staršev se je rodila v New Jerseyu In je pred svojo glasbeno kariero nastopala v nekaj zabavnih televizijskih oddajah. Glasbeni talent pa ni edini) dokazuje s svojim prvencem «Christina Mili-an«, s katerega prihaja tudi današnja zmagovina pesem When You Look At Me«. ■ LESTVICA mu mrniE ■n vega albuma, skladbo »Every- Mcxícu. na območju cnc naj- day«. Spot, kl vsebuje nekaj prav večjih opazovalnic vesolja, kjer spekiakularnih helikopterskih je namcSčenih kar 27 ogromnih posnetkov, so snemali v New satelitskih anten, Vsako nedelja ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku Maš čas. Takole sle glasovali v nedeljo, 28.07.2002: I.SAVINJA: Hribovska deklca 2. FVV; Bog hišo naj vašo živi 3. KRANJSKI M: Tole je tisti kraj 4. IGOR-I-ZZ: Kavboj Joe 5. ŠLIBAR: Zapeljivo vlnce Predlogi za nedeljo, 04.08.2002: 1. MIHELIČ: Ljubezen Smentana 2. PIRŠ: Vse jemlje hudič 3. PLANŠARJl: Piha, piha 4. ŠPIK: Ličk^ska 5. VITEZI CELJSKI: Radgonski klopotec 9 glasov 7 glasov 5 glasov 4 giasovi 2 glasova Vtii Grabner 10 VRTIUAK L avgusta 2002 Zakonski par Oto In Duáanka Blatnik « fanežíč sta znana velenjska zdravni-ka. ki sta se Še v pravih časih podala v zasebno prakso. Čeprav sta kot zasebnika velikokrat deklici za vse, si znata vzeti čas tudi zase. Kot zdravnika zelo dobro vesta, kako pomembno ie> da človek ni ves čas v stresu, ampak se zna sprostiti in veseliti. Poletje pa je za oboje pravi letni čas. Prikupna slovenska pevka Irena Vrčkovnik med očetom in mamo. Njena starSa sta vneta Čebelarja, Irena pa že od nekdaj prisega na zdravilno moč medu. Glede na to, da tudi zelo dobro izgleda, strd kot mu rečejo^ očitno Icoristi tudi lepoti. Vsekakor je bila Irena dobra »reklama« staršema, ki sta sodelovala na prireditvi Veselje ob Toplici v Topolšlci. Ko je bila za stojnico je šel med za med. Marija Miheljak fe glavna (najbolj^lavna) Tmančnica v Gore-nju, Lidija Dovšak pa desna roka direktorju velenjske divizije NLĐ, kot se zdaj reče Banki Velenje. Skupno jima je to, da imata obe opraviti z denarjem. Tokrat pa ugotavljata še nekaj: da očitno prisegata na enake barve. Sami se prepričajte, če ne verjamete! Ženska na nogometni tekmi Vsi na igrišču so "naši" FRKANJE Kol predstavnico ženskega spola mc kljub lemu, dn so ukvarjam .^>rlom iii ga prav iako rada spremljam, nogomet nikoli ni zares zaninia). Zatoscm ludi rckmc spremljala le popo-rnoli in 10 predvsem po televiziji, nikoli v ^ivo. Baje pu je to ena super izkušnja in ker je vse v življenju treba "sprobal", sem Sla i^e jiiz na velenjski Sladion. Eden od ra/logov, da sem se znaSla na šUidionu je bil ludi la^ da je z Rudarjem igrala C*rvcna zvezda. Ker slovenskega klubskega nogometa ne spremljam, je to bila tekma, ki hi mi morda najbolj usirezala. Mo5ki so govorili, da bo to pi^sebcn dogodek, paOcpravjc bila tekma le prijateljska. Na tekmo sem odšla še pod viisom lel^išnjega svetovnega prvensiva, ki ,se mu ludi po najholjSi volji nisem mogla izognili, saj se je (isU mesec giworilí) in pisalo skoraj samo o tem. Priznam. Ja sem si posame/ne lekme prvensiva ludi ogledala, saj so nekateri nogometaši pravi umetniki z žogo. Razpoloženje na Japonskem in v Koreji je bilo res fanlasîiino, ljudje so navijali in se vseskozi zabavalL Včasih sem si celo želela, da hi lahko temu prisostvovala ludi sama lakJncga v/dušja na sredini ickmi seveda nisem pričakovala, sem pa bila prepričana, da je vsaka tekma posebno doživetje, saj pt^JsIuSas navijače in je vse skupaj bolj v/ne-mirljiv(x Vsaj tako se sponiinjam drugih tekmovanj, rokometnih, odbojkarskih lekem, allclskih tekmovanj in podobno. Zato sem bila loliko bolj pivsene^ena, ko se na tej lekmi ni zgodilo nič takánega. Mogoče je hik^ krivo metna tekma mine v taložni čudni ti.^ini. Na srečo sem .slutila, da mi bo morda dolgčas, zato sem s sabo peljala tri prijateljice (Aijo, Nino in Sonjo), ki so « že od nekdaj želele ogledati tekmo, pa jim jc bilo nerodno, da bi se na Stadionu prikazale same. Po dolgih minulah (L^ine in ne ptwebej zanimivem dogajanju na igri^u. deževno vreme, mogoCe dejstvo, da je bila to le prijateljska ick-ma. ali pa lo, da "komentator" vno lekmo od sebe ni dal niti glasu, le meti poICasoma in po tekmi seje oglasil in katóno menjavo na igrišču je mipovedal. Sploh ée si navajen komentarjev po rv in bolj živega razpoloženja, se li zdi zelo Čudno, da nogo- smo se /alčasu dosegli še dva zadetka, ki Sla bila prav lako pospremljena 7 navdušenjem. Ti irije Irenulki pa so bili ludi edino, kar je gledalce spravilo na noge, saj je le par minul po golih vzdušje padlo na raven pogreba. Vso tekmo sem imela občutek, da bi bilo veliko bolje, če bi lekmo nekdo zares komentiral, vzpodbujal občinstvo, in nezanimive dele doptîlnil z iskrivostjo. Moreče minule goiovo tudi igralcem spodrcžejo krila. Skratka, »moja« lekma ni bila nič pc^sebnega in zau^ tudi nisem spremenila mnenja o nogometu. Se vedno mi je lepše, če si tekmo lahko ogledam po TV (če .si jo sploh) in medtem preklapljam kanale, poleg tega pa vidim posnetke najbolj zanimivih akcij. Mogoče delam krivico nogome-lu, mogoče je bilo lako le îu in lokrat, vendar me moj prvi »obisk« nogometno tekme ni prc-pričid, daje to najbolj pomembna postranska zadeva na svetu. Mislim celo, da je mnogo športov, ki so bolj zanimivi, boij privlačni. Pa naj mi oprostijo vsi listi, ki ta špori obožujejo. ■ kk Dolgo sodelovanje Ot^ini Velenje in NovaClo-rica sta se odločili, da bosta sodelovanje še poglobili in ra:^irili. Poglobljeno sodelovanje so res ziLSiHvili široko, oziroma dolgo. Naslw listine o namenu lega sodclíwa-nja na novih osnovah namreč šteje kar 33tieseJ. Vse je sumljivo Očitno je, díl nekalen niso nikoli zadovoljni in so .stalno sumničavi. Nekaierim v Šoštanju se zdiij spet zdi sumljivo, da se tam ne trese vcČ. Neskladje Pi^licisti so nekako kar nejevoljni nad Jolandt) (''epiak. Njeni aspehi sc ne skladajo? njihwo trditvijo, da je hitro hitro prehitro. Mišice Mišice med kravami nekateri bolj ol>Čudujejo kol tiste na lepotnih tekmovanjih deklet. Pa Še fciijivo ni, čc kdo iz publike glasno zavpije: ta je pa dobra krava! V Šolo Tudi v času i^lskih počitnic si nekateri ne morejo kaj. da ne hi vsiopali v Sole. Ne po znanje, po druge stvari, ki se Jim zdijo koristne. Bolj kot z nanje. Vsaj zadnje. Vse je gradnja Večini se zdi, daje gradnja, če nekaj ki^pljcs ali gradiš. Pa je gradnja ludi, če kaj zasip-IjeS. Premogovnik mora imeti tudi za zasutje malega velenjskega jezera gradbeno di v voljenje. Ce nastane kako jezero s se.sedanjem tal, dovoljenja menda ni ireba. Posebno priznanje Menda se nekateri Ve-lenjčani zavzemajo za to. da bi ob oKinskcm prazniku ptv delili « posebno priznanje. Priznanje za zasluge za zaplete ob predlogih za občinska priznanja. Pa menda iz lega ne bo nič. Di morali podeliti preveč takih priznanj. (Ne}praznlk Po raznih krajih v tem po* letnih dneh pripravljajo pravnike želve. Med udeleženci je le malo pravih kmetov; predvsem tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo ^ii. Že nekaj let zaradi odkupnih ccn nimajo kaj praznoval i- Na ogled Nedeljskega ilosiirskega bala na Ljubnem naj bi se udeležil ludi prometni minisier Jaka Presečni k. Ob tem, kako klestijo njegov proračun zti ceste. iiWV m' al ternativne možnosti transporta. 1. avgusta 2002 »»H^as NASI KRAJI IN UUOJE 11 V krajevni skupnosti Zavodnje bogatejši za 500 metrov asfalta Zdaj bo nekaj časa mir! ZAVODNJIi:. l8.jllliÍ4i*Liu in komumilnn infraslrukluni urejeno, si najbr/ te/k» preJstJiv-kolik» vsďk mvter asfulta pomeni tistemu, ki le^u nima. ZnUy so želje po novih in novih metrih urejenih in nsfjllirnnih cestďh vvi^je lei^.ečih krajevnili skupnostih pojjoste in ns/iimlji-ve. Zu pel ctru/in /, domaći v Vrheh v Zavodnjsih, v ohCini Ši»^tHnj, je hil prejšf\ji Četrtek, ko so prišli (leliivd VOC-h in pripeljali asfait. pnivi pruxtiiL Pred Icm so skupaj z drugimi krajííni krepko zavihali rokave in posiorili vse poirehno. da se je aslahiranje kihkozaCelo. Ivan Juvanz domaêyc, kise ji po di> maće reCe pri /oharju» ni skrival sreće: »To }c nekuj najlepšega. Tako smo hvaležni! S loccsioso bile vvdno ici:avc, zlasti po/inii ali po kakem neurju. PcSJc Se f^lo, 7 aviom pa leřko ali pa nikakor,« je povedal in doda), da bi o lem vedci pwedali sin. Ione h)tdlago. ■ Milena Krstić • Planine, Hatja Koželj Na Ljubnem ob Savinji ze 42. FlosarskI bal Splavarji zavihali roliave Ljuhno 4ih Savinji • Ž« v.se «kJ nedelje se vrstijo prireditve tra-dicionalne^H. Ae 42. Flr»sarske-ga bala. Veselo jy.t ho tudi pri* hodnjedni. vse d» nedelje. Drevl ob 18. uri bo pri kegljišču Ermene turnir v kegljanju za pokal llosarja, ob 21. uri pa sc bo/aCel prav lako tradicionalni nočni pohod na Rajhov-ko. Julri vpeiek, 2. avgusla bo ob 14. uri na Foršlu lumir v malem nogometu za pokal ťlosarja /veCerob 19. uri pa bo v Kulturnem domu osrednja prireditev vpo6istitevol>Cin.skega praznika. Podelili bodo obCinska priznanja, program pa popestrili z ve.se kîigro VeCer med Ijul^enski-mi vleerji. Dogajanje bodo nato prenesli na prosto, pripravljajo pravcati Vlccrski vcOcr z domačimi godci in pevci. DrustviîKomen pa bo poskrbelo, da nc bo manjkalo različnih dobrot iz okoliških kmelij. Zelo pester in bogat bo tudi .soboini program. Ob 9. uri bo turnir v odbojki, od 10. uri turnir v malem nogometu icr tekmovanje s smučarskih skokih, ob 15. uri bosla teniški in odbojkarski turnir, ob 18. uri bodo predstavniki Crasilskega dnislva Okonina slovc.sno prevzeli nogo gasilsko vcïzilo, ob 19. uri bo Fkïsarsko .športni večer, ob 21. uri Flosarsko zabavni večer in ob polnoči veličasten t^gnjemei. V nedeljo, 4. avgusta bo najprej ?e ob 10. url finale v odbojki, ob 1.^. uri pa se bodo začele osrednje prireditve letošnjega flosarskega bala. Najprej bo piv vorka s prikazom starih običajev, ob 17. uri bo flosarski krst, podelili bodo tudiprr/nanjaza najlepše urejene oki^lice hL^. sledil pa bo Flosarski večer. ■ mz Nazarje Obnavljajo most Ker bo postopno p<'>skih poti in pločnikov, je pomembno, daje ob rekonstrukciji o'irednji most rpravilu mostu. Promet čez most poteka zdaj enosmerno, mcyj^en pa jc tudi obvoz po 2 km obvoznici skozi Spi>dnjo Rečico. Predvidevajo, da bo m<\si (jbnovljen do začetka oktobra» ko bodo Na/arčani prazn(wali svt>j oWiaski praznik. Dela izvaja podjetje CMC Celje. Mo5t v Nazarjah bodo temeljito obnoviti in razširi U Gornji Grad Krambergerjeva tihožitja v galeriji Štekel v Gornjem Oradu so minuli ytclck odprli razstavo slikarjii.loreta Krambcrgcraja iz Mozirja. Slikarjeva tihožitja v olju so precizni izdelki, pretežno mrtvih moiivov, kruha in portretov. S s\'ojo tankočutno izraznostjo in prcfinjcno realUtiCnim slogom, slikťir upodobi svcye like kot odlične fotografije, vendar z razliko, da sofdikarekťí dela ^ bolj živa in globinsko plastična. Tudi naravne motive upodobi tako kot fotografska kamera, le da so njegtwi ioni toplej.^ in polni sončne energije, senc ter globinske ostrine. Ob odprtju razstave sla spregovorila Vika VeniSnik in župan Občine Gornji (»rad Ioni Rilclj, dogodek pa so polepšali Blaž Sla-tin^ek s harmoniko ler Andrej Mikekin Toma? Podlesniks trobili. Razstava bo odprta še v mcsecu avgustu. ■ Jože Mikiavc Društvo prijateljev mladine Topolšica Vesele urice so fajn Otroci so izredn<» veseli, da se liidi v TopoKici kaj dotraja. Dru.st>'o prijateljev mladine Toprjlšica je po desetih letih zopet obudilo Vesele urice, k^i-terih namen je druženje in zahava otrok ter nji-hc»vo ust\ai:|aixje. Otn»ci pravyo, da pri Veselih uricah zelo uživajo, ^a |)osel)ej jim je v^cC. ker.se lahko vsak dan dni/^o pa še do|>oldnevi jim tako hitreje minejo. Včasih si /a/elijo. da hi lahko Vesele urice p<»daljšall tudi v popoldanski Čas, ker jim je tako /elo "fajď*. Največ otrok prihaja kar Iz Topoli»ice, se pa najdejo tudi takšni iz okoliških krajev in pa tisti, ki so na počitnicah pri hahicah. Vesele otroke na Veselih uricah je mogt>čeod8. julija srečati vsak dopoldan pri OS TopolSica ali pa kje v okolici, kjer se sprehajajo ali kopajo. Ustvarjajo kor na prostem, zato so toliko bolj veseli. da jim je vreme ve.s ta čas naklonjeno. Na prostem jim vsekakor ni dolgčas, saj imajo prostora za svobi'idno tekíinje in nu-posajeno igranje nu pretek. Ko-ordinatorka Veselih uric. Morena Peryovnik.namje povedala, s čim vse se ukvarjajo: »Namen Uric je druženje vrstnikov v naravi, kjer se prepletajo Sporine akiivmisii in u.stvarjalne delavnice. Aktivnosti sc prilagajajo starosti in željam otrok. Le-te vključujejo importně dejavnt">sti, kot so odbojka, badminton, plavanje v periSču in podobno. Otroci zelo umivajo tudi v sprehi^ih v gozdove, kjerse spoznavaji^ z nti-ravo, pri postavljanju Šotorov ter usivarjalnili delavnicah, kjer lahko rinejo, zlagajo origami in Izdelujejo lutke.« Pergovnikova jeŠe posebej pohvalila animator-ke. ki na delavnicali «^delujejo zaradi ljubezni do otrok in njihove družbe, ne pa zaradi plačila. Ib ^ ^ J so Jona Mirnik, Ema Tam.^e. /ala Cïumzej in M-ona Napotnik. /^ala in Polona, ki .sla bili z otroki na dan našega t^lûska. pravila, da si z uricami zabavno zapolnita počitnliski čas, poleg lega pa z.elo uživala v dru?bi otrok. Zala Giim/ej, animnt4»rk»: »Ker mc veseli delo z otroki, sem se odloČila, da bom pomagala DPM Topolivica pri Veselih uricah. Otroci so zelo pridni in ubogajo, najraje pa se igrajo družabne igre. S tem pa bom zapolnila le del sviv jih počitnic. Bila sem /e na morju v Izoli, kmalu pa grem 5c v hribe s prijateljico Polono, pripravljena pa.sem Se kíik.^n leden pomagati pri Veselih uricah.« Polona Napotnik« animator* kiv. »Na Veselih uricah sem .^le kratek ča.s, vendar se mi že zdaj zdi "ťajn". Zeli> v.^eč mi je delo z otroki, zato sem se odločila, da tako zapolnim svoj p^ičilniáki čas. Na deluvnici sem kot mentorica prxač, ko pa sem bila mlajša, sem jih tudi sama obiskovala.« Otroci so bili zgovorni in počitniško razposajeni, prav vsi pa zelo zadovoljni in navdušeni nad Veselimi uricami. To je vidno ludi iz njihcivih izjav. ——I Vita Peri»ovnik: >^Na Veselih ^ uricah sem že tri tedne. Najbolj /^^PS^B všeč mi je, kadar sc igramo, ml žogamo ali se gremo črnega moža. Preden sem prišla na Vesele urice v TopoIŠico sem bila ludi že na morju, v Savudriji, vendar mi je bolj v.íeč lukaj, ker se tako "fajn'' igramo.« ■g ííHL/ I^ara Menhart: »Tu so mi najbolj všeč prijatelji, s katerimi se lahko igram. Poleg tega .so mi všeč sprehodi po gozdu, zanimivo pa je bilo tudi, ko smo postavljali Šotor, (xprav mi jc tu zelo mi jc še bolj na morju» ker se lam lahko kopam.« .lan Harinski; «Prihajam iz Frankolovega, v Topolisici pa sem na počitnicah pri babici. Najbolj všeč mi je, kadar sc igramo karte, saj skoraj vedno zmagam.« Doris Harinski: »Od vsega mi jc bilo §e najbolj v.šeč, ko smo šli na sprehod v gozJ in k cerkvi. Takral smo se tudi dobro najedli scndvičcv./manojevlbpollici tudi moj Zabavali so se tudi na železnem avtomobilu brat Jan, s katerim se doliro razumeva.« Špela VK-kovnik: »Na Veselih uricah .se igramo, rišemo, izdelujemo razne predmete, oblikujemo papir in podobno. Najbolj so nii všeč razne družabne igre, predvsem liste, kjer veliko tečemo. Tukaj sem s sestrično, kmalu pa grem .še na morje In k babici.« Petra Ovčjak: »7x\o dobni je, da so Vesele urice na prostem, ker lahko veliko tekamo. Tukaj sva s sestro, s katero tudi popoldne preživim večino ča.sa. Pt^il-nice imam zelo rada, zalo se šole šc nič kaj ne veselim.« ■ Katja Koželj In Maja Krivec 12 AKTUALNO «w^ÈAS 1. avgusta 2002 ODMEVI NA PREDLOG PODELITVE PRIZNANJ OBČINE VELENJE Ali V Velenju že vlada duh po »VIA FACTI« v odgovoru g. Mariinska,ob-javljcncj^a v icdniku NaA cas, ki je i7§el 75. julija 2002, jo zopet kur nekaj sprenevedanja, na kar je v veliki meri v isti i^ievilki Naicga časa opozoril že g. Franc Sever, vijcJja svetniške skupine SDS. Pa vendarle, ali je pomembno, kdo sesiavlja Izvršilni odbor LDS Velenje, katerega Člane piV imensko navajale v svojem govoru na moje pisanja, saj nji-hcwu mnenje /ame oz. /a olKan-ke in občane MG Velenje pač ni obvezujoče. Ali ni ludi {o poizkus vsiljevanja POLITIČNEGA ENOUMJA (vsi morajo bili enakega mišljenja in odločitev kakor LDS), kar očitale meni in moji stranki- ZLSD -za preteklo obdobje? Cc bi g. Martinček pazljivo prebral moj sestavek, bi uvidel, /akaj se jc urediiišlvo odločilo 73 takien naslov. Lahko pa mu lo sevL'da enkrat (ibrazlo?im. Naslov in sestavek se nanašala izključno na l/javo LDS, v kateri trdijo, da amandmaja nista ptxjprli SAMO svetniški skupini ZLSD in DESUS-a. To pa seveda ni res in to sem želel predstavili Širši javnosti. Zalo sem tudi opisal glasovanje na sami seji Sveta MO Velenje, kar je s svojim pisanjem potrdil ludI g. Sever. Glastïvanje oz. sklepanje na Komisiji za priznanja MO Velenje pa sem povzel pourad-nem zapisniku seje Ic komisije, katere^ja dobimo vsi svetniki na klop na sami seji Svela MO Velenje, kar sem v svojem članku tudi napisal. Kako in kaj pa se je dogajalo na seji Konnsije me niti ne zanima, saj so v njej ljudi, ki so zadolženi, da to področje pokrivajo. Zame s<^ piv membni le sklepi le komisije in samo o sklepih se lahko opredelim, ali sem za ali pa proii. SveinLiki skupim 7LSD in DE-SUS sla se pač ihI ločili, da pcxl-prela sklepe Komisije in ne amandmaja, ki gaje predlagala LDS. RCvS ne vem, kaj je pri tem spornega in tako nezgodovin-skega îer nepoštenega. Ciledc tega, ali vem ali nevem, kaj pomeni beseda AMANDMA, pa g. Martin.^ek... Nihče v svetniški skupmi in tudi jaz vsvo-jem članku nisem nasprotoval vložitvi le-tega v obravnavo na seji Sveta MO Velenje, še već v razpravi so svetniki ZLSD tudi sodelovali. Sem pa napisal svoje mnenje in gledanje na takšen amandma, katerega prvotni predlog že na matični komisiji - Komisiji za priznanja - ni dobil podpore. Mislim, da lahko imam svoje mnenje, ki se pač razlikuje od mnenja in tei^njc LDS. Iz gradiva za 27. sejo Sveta MO Velenje je, g. MarlinŠek, tudi razvidno, da je predlog za naziv ČASTNI OBČAN MO VE-LENJEprof. mag. Ivanu Marinu pi>dal doc. dr. Frane Ž.erdin, direktor PREMOGOVNIKA VELENJE- V ZLSD smo se letos cxlločili. da zaradi bližajočih se bkalnih volitev in možnega spolitiziranja Svelu MO Velenje ne podamo nobenega predloga za priznanja. Mislim, da smo ravnali prav in pt)Šteno. Oprostite, g. Martinšek, tudi irditev, da želita svetnlski skupini ZLSD in DESUS ponarejati zgodovino Velenja, ne drži. ZgtxJovina stxrialističnega Velenja je res sora/jnerno kratka, je pa zato izredno lx)gata in se lahko pt>naSa z velikimi dosežki, in zgodovino te doline so astvarja-li delovni ljudje skupaj s posamezniki -saj v^xlje so )>ili in bodo vedno potrebni. 'Ib pa seveda ne pomeni, da ne smemo spoštovati tudi nasprotujočih mnenj in konec koncev tudi glasovanj, kakršno je bilo na zadnji seji Sveta MO Velenje. Ob vseh, meni namenjenih očitkih, dři te zgodovine ne p s svojim znanjem in po svojih zmožnostih poskušam s<')usivaljali tudi sam - in to že ixJ leta 1075, kosem pričelzdelom v KOMISIJI MLADIH V IZOBRAŽEVAN.IlIpri takratni ZSMS, preko raznih organov v KS in tudi v delovnih organizacijah, kjer sem bil oz. sem zaposlen (Premogovnik Velenje, IITZlPd.o.o.). Glede pisanja in obveščanja javnosti o delu na vseh področjih, kjer delujem, pa vam lahko obljubim, da mi tega ne boste nikoli preprečili. Moje mišljenje je pač takšno, da je NUJNO, da so občani o vsem korektno in pravočasno, predvsem pa pravilno obveščeni. In (ukajvi meni in ZLSD očitate neko potvarjanje zgodovine in nam pripisujete neke metode i/ prejšnjega režima H! S tem tudi končujem svoje odgovarjanje g. Marlinšku oz. izvršnemu (xJhoiu iJ^S Velenje - pa ne zaradi njih. ampak zaradi .spoštovanja do letošnjih nagrajencev. ■ Bojan VOH SvetnřK ZLSD pri Svetu MO Veienje P,S. Kot je bilo s strani uredništva v prej.^nji številki Našega časa pc^asnjeno. naslov odgovora ni bil moja domislica, ampak so ga dodali v uredništvu tednika NaS čas. Odgovor g. Francu Severju v svojem prispevku z naslovixn »Zakaj .sprenevedanje in zavajanje javnosti?« je g. Franc Sever pLsal rudi o mojem vodenju seje sveta. Zapisal je:« Če bisejo vodil strogo po poslovniku, ni imel zakonite podlage za razpravo o predlogu g. Martinška.« Sam osebno ocenjujem, daje celotna .seja potekala v skladu s poskwni-kom in da nestrinjanje s posameznimi vsebinskiiiii predbgi nima prav nobene neposredne povezave s postopkom sprejemanja txJk^tev. l^hkoje komi; žaL a gospod svetnik je čas, namenjen reševanju morebilnih pro-ceduralnili zapletov, zamudil. Ib se rešuje na seji svela, ne pa v tedniku Naš čas. Ce član sveta misli, da je postopek kršen, lahko proceduralno razpravlja in predlaga rešitev. Pomislek je bil morda celo izrečen. prcdk>g. da se ugotovi, da jc amandma LDS-a bre/prcdmelen. pa zane.sljivo ne. Ibliko o proceduri, za katero mnc)gi Irdijo, da je v najožjem sorodstvu z demokracijo. In še nekaj glede vzdrianosti in nesodelovanja sve mikov »njegove« svetniške skupine pri gla- scwanju o amandmaju LDS. (îo-spod Klemene (SDS) je glasoval proti, ravno tako kakor dr. Vladimir Korun, ki res že od začelka lela ni već član SDS. je pa verjetno član svetniške skupine SDS, kar lahko sklepamo iz sredstev za delovanje te iste svetniške skupine, ki so ostala nespremenjena. ■ Bojan KontfĆf podžupan Ali zmoremo? Poletna vročina prcxJira v vsak kotiček, Segreva mestne ulice, zelenice, travnike. Vroča in segreta so obrežja polokov, rek, in jezer. Poleg soncživetje, o tem smo še dolgo govorili s prijatelji in znanci. Sedaj sem Velenjčan in že več kakor 23 let živim in delam v Velenju. Pomisen setn na ljudi pc^-sameznike, ki so s svojim znanjem, hotenjem, vztrajnostjo in nadpovprečno delavnostjo u.stvarili to lepo mesto. Takšni ljudje so nekaj posebnega, izžarevajo magnetizem, ki ljudi privlači, so karizmatiki s katerimi se ljudje radi poislovetimo. Takšni ljudje zase ne potrebujejo pohval in priznanj. Priznanje njim pomeni priznanje vsem. ki so in še vedno z njimi delajo in živijo. Z vso ixJgovornosljo lahko trdim, da je gospod Ivan Aleišck taka osebnost. Obdogc^ku nasejisvetaMO Velenje (junij 2(X)2 ), ko skupina svetnikov ni pk>Čenem trenutku vzbudijo. Čudna je trditev », da bis tem. ko bi dejali, da je nekdc^ najlx)lj zasluzen, prizadeli druge.« ( Bojan Kontič Naš Čas. IS. 1)7.02) Zgodovina potrjuje, da za uspešnim posameznikom deluje množica ljudi, ki ga podpira in z njin) sodeluje. Zato je odločitev dok>čcnili svetnikcTv MO Velenje neopravičena do v.seh delavk in delavcev, ki so ustvarjali Gorenje in ne samo do gospoda Ivana Atelška. V naši občini smo vrsto let bili pozorni do takšnih posameznikov, zalo se ob dogodku, kije bil v mestnem svetu sprašujem: Komu bo 10 koristilo? Prepričam sem. da večina ljudi v Velenju Šaleški dolini in po vsej Sloveniji ne ra^išlja lako, kol sočali na predlog Komisije za priznanja, ki jo jc imenoval Svet MOV. Po zadnji seji sveta se po medijih in tudi dmgje vodijo neproduktivne razprave, prepiri (že skoraj gonja) med strankami ki škodijo ugledu Sveta, strank in posledično tudi ugledu dol^iinikov priznanj. Sprejetega sklepa Svela MOV ki je legalen in legit imen ter je bil sprejel s kvalificirano večino, z razpravami v sredstvih javnega obveščanja ne smemo »spreminjali«, temveč ga moramo spoštovali in izvajati. PREDI-ACtAM IN PROSIM, da z razpravami, ki nist) vredne dosedanjega dela sveta in dela strank ter mečejo stalna luč na podeljevanje priznanj in tudi na tiste, ki so ta priznanja dobili, PRENE-11 AMO. Zagolovo je veliko drugih tem ter področij, kjer lahko kaj naredimo še pred letošnjimi lokalnimi volitvami. ■ Srečko Meh, župan Lastniki vile Herberstein do danes Med svetovnima vojnama st>sc na posestvu ukvarjali z raiičnl-nii dejavnostmi. Cîrtîfica I lerberstein je ustanovila vrtnarijo z uradnim nazivom Vrtnarstvo in drvesniea Vdenje. M. A. »»r. Herb«rstein: Vrtnic«, Dr«\'esniui, Kulturna vrha. Lepotne ras-tline. V velikem rastlinjaku ptxl hlevom .st^ gojili rezano cvetje in sobne cvetlicc za prodajo, v toplih gredah pa grah. jajčevce, melone, lubenice, paradižnik, papriko» llžol. buče 1er krompir. Pod vrtnarijo so bili jablanovi sadovnjaki 1er plantaža melise, poprove niele iji drugih zelišč, Cîojili so bchiše, od 1.1924 ludi kuhurao vrboza pnxlajo.Šibza pletarstvo. Vrbe so rasle na razmočenem terenu ob travnati poti na Pirgl. Danes je čez io ob-moC}c speljana asfaltirana pešpot. Po Mlinškovih zapisih so v drevesnici lelnopovprečno v/gojiji po dreves. Ob glavni cesti, kjer so danes tenis igrišča, je bila ržena njiva, scjana v pel ali šest vrst, med katerimi je bilo le I oliko prostora, da se je lahko hrali ravno ob pravem času. To so lahko počeli le cxlra-sU, otroci so nabirali mells^^ in meto. Sveže obrane rožičke dajali v platnene ali papirnate vreče in jih hranili za dr. Ilechla. ki je ponje priSel z avtom iz Zidanega Míwia. Ko so pobrali rožičke. so poželi še rž. (6) Piše: Spela Janežit Poseslvo je imelo sodobno urejen namakalni sistem. Z dveh hnlxw se je v gozdu stalno stekala voda v po.scbcn zbiralnik, ixi tod pa je tekla po lesenem žlebu, izdolbenem v hlode, v bazen za vodo za nekdanjim konjskim hlevom. Betoniran bazen ovalne oblike je bil gI(îbok 3 m in vedno poln vcxle. Imel je loputo: ko so jo odprli, je voda tekla pod zemljo v ribnik, od lod pa so bile napeljane cevi za namakanje njiv in polrebe vrtnarije. Cirofica je imela v tridesetih letih kokošjo ťanno. ki se je raztezala današnje bencinske črpalke v Šaleku do glavnega vhtv da na posestvo. Vzdolž ograje so bile postavljene Številne lesene barake. Med njimi je bila čnui pol. posuta z lešem.po kateri so vozili knnt) in odvažali jajca. Novošaleško perutnlnarstvo v Velenju je bilo v tistem času največji zavod za vzrcjo slarošla-jerske kokoši na jugoslovanskem in avstrijskem ozemlju. Kokošja l'arma je obsegala dvanajst velikih kokošnjakov, klel za jajca, valilniœ, pitalniax pc^sebne pnwtore za piščance {v njih se je lahko naenkrat grelo do LS{X) piščancev), ter kokwnjakc za mlade koki>ši in peteline. Med temi stavbami je stala pisarna z v.so potrebno opremo, literaturo, hišno lekarno in ostalimi pripomočki. Lelno so vzredili približno 10.()00 živali in prodali ?.()( K) jajc. Razpoiviljali in prodajali so lakojajca kol kokoši, najraje emxinevne piščance. Leta 1940 ni bilo več sledu o piščančjereji. še naprej pa so redili zajce, izJiljučno za volno. Zanje so iiiiell posebej zapost3iisiíno^eC.Tcvamt)onaiprei pokazal diskretno, sai ve, daste vezani Kako daleč boste Šli, |e odvisno samo od vas-deís^o pa je. dase že nel(2| časa obnašate, kot da si želite vsaj bežno avanturo Dvoičkd od 21.5» do 21«6» 2elo boste nemimi, lelell si boste več svobode, kot si |0 tre-ruitrv lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate Prifegel tise vam vsa| nekajdnevni dopust. Ce |e le mogoče. SI ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišl|ajte, sa) imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje ^denbostevnasledniihdr^hočitaiipartnerju.daiehladen sevprašai-le. kai ste naredili zato. da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho. Rok od 22.6. do 22.7. Veliko vaših misli se vrti okoli denaria, kar vas boli ali mani spravlja v slabo vol|o Bolje bo. da o tem ne govorite prBveč, sai tudi v sedanji situaciii velja, dabo čas po^el za vse. Sicer pa se stvari že vrtiio vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo Na liubezenskem področju bo vse lepo. roiTiantični in nežnr boste kot že dolgo ne. ka/bolenajboli veselilo vašega partnerja, ki bo vse. karmu boste nudilL vpijal kot žejna goba. Zdravje- povprečno, saj še vedno pre-bolevate rahel preniad Lov od 23.7. do 23.8 Vnasledniemtednu sevam bo zgodilo vefiko zanimivega Zelo razgibano in dinamično živlienie vas neopazno izčrpava, zalo ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo Če SI boste vzeli dovolj časa za počitek mše naprej pazili, kaj bos^ dali v usta, bo kmalu bol|e. Če bosteznalipo-skrteii za sprostitev m Qko obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav. da se pogosto odzovete vabilom na zabave, le z opojnimi snosmi ne pretiravajte Dovico od 24. d. do 23. 9. Za vas se začenja zelo plodno obdobje. lJspe!ini boste na mnogih podri^iih. §e najbolj pa naposfovnem Vse vam bo teklo lako gladko, da boste kmalu pogrešali težave m izzive. Potrudile S8 in vložite vse svoie moči v dosego željenega cilja, ki ni tako daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področia, boste še vedno hladni, kai kob; enkrat za sprememtND poslušali srce in prenehali pretirano razmišljati. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Tudi če boste večino časa preživeli kar doma, kier vam bo zelo lepo. se ne boste dolgočasili Ijhko se zgodi, da se boste lotili preurejanja s&novanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. 2al se lahko v rtaslednjih dnehpripravite na nekaj prepirov zdomačiml. io bi seiim. če ne bi imeli tako dolgega jezika, z l^oto izognili Pn finančni h zadevah ne tvegai-le preveč. Tudi počasi se daleč pride. ikorpijon od 24.10 do 22.11. Pfavijaposia^ljatečisloposvoiejnsepntem ne ozirate nato, kaj čutilo drugi Niti opazile ne, kako se morajo vsi obli vas stalno prilagajati vašim muham In če kdo od niih m pripravljen stcHld tako, kot si želite. ževih^enos in kuhalemulo. Dolgo vas ne bodovečprenašali. zato se ra|e malce vzemite v roke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila Tudi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih Strelec od 23.11. do 22.12. Zelo boste nemimi. 2elell si boste več svobode, kotsi jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate Prilegel btse vam vsai nekajdnevni dopust. Če |e le mogoče, SI ga privoščite o stroških pa raie ne razmišljajte, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskitite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali p^tnerju. da le hladen, se vprašajte, ka{ ste naredili zato. da nebi bil. Žele pot^ sprašujte, sicer bodite raje tiho. Kozorog od 23.12. do 20.1. Ljudje bodo poštovah vaš močan značaj, vam pa bo to silno ugajalo. Dabi vsem pokazali kako nezmoiljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določi^3h odstopili nili za ped. pa čeprav bostemordastemnarediliveč^odekakorkorisli Den?- nikar tako močno ne zati^jte pasu. saj vam še ne gre tako sia-bo. Živlienie je kraiko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi drugim Partner si bo želel več življenja v vas. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ker bosie dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Če boste organizirali kakšno zabavo, ali pa bo^ nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce ljubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašania. Na delovnem me^ vam dela si&er ne bo zmanikalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se ga boste lotili s prave strani. Finančno stanje bo solidno m nič več. Ribi od 20. 2. do 20.3. Ne razmišllajte ves čas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo lu m tam tudi pozabavati m tako pozabiti na težave, ki jih je vedno dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zato boste še toliko bolj potrebni sprostitve. Včasih pomaga, će se nagradite sami. morda s kakšnim kosom garderobe, ki si ga že dolgo želite Pri tem se ne oziraite na potrebe drugih, saj ves čas skitite le zan)e-sedaj je čas. da se začnete imeti radi. Visoka zavest, da Je kri živijenje Velenje - Ob koncu minulega tedna, v čeinck in petek, jo Območno združenje Rdečega križa Velenje pripravila dvtidnevno krvodajalski) akcijo za potrebe Zavoda /a transfuzijo krvi iz Ljubljane, Otbiv krvodajalcev iz Šaleške doline je bil kijub dopust-ni.skemuia.su zelodcher,saj je včetriek darovak) kri 451 krvodajalcev, v pclek pa še 281, skupaj torej kar 732. Sekretarka združenja RK Velenje Darínku Herniun nam je povedala. da so bili zelo veseli» ker se je krvod«jaIske akcije poleg delavecv v indastriji udeležilo veliko pn*?vetnih Uelavccv,študcn-\cv in ludi dijakov, iTvedcIi se, da žc od maja teios krvi primanjkuje v vseh slovenskih bolnišnicah, /ato so v Velenju samo v mesecu juniju pripravili dve Izredni krvodajateki akciji za potrebe si ove nj liras ke in mariborske bolnišnice. ■ bš Okna u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA r Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420, 03/8891400 V primeru reklamaci] glede obračuna pokličite: Za individualne liiše: 03/896 11 SO ali 89611 52 Za btokovno gradnjo: Óá/Mlť46alí89dÍ1 48 Za industrijo: 03/89611 44 Z razaledom. ALEIA RVC OKNA ZA PRIJETEN DOM aluminij montai, d.d. kotnenl 299,6223 komen tel. 05/7395 919 PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03/425 4938^ 041 /345376 ZAPOSLITEV V SPARU? iščete razgibano o kjer ne bo noben dan enak prejšnjemu? Uživate v dinamičnem delu z ljudmi? Želite spoznati mlad kolektiv« kjer se boste dobro počutili? Hočete dan preživeti z nasmehom? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res prava stvari lo v novi trgovini in resfavraciji INTERSPAR Velenje iščemo: - mesarje, - vodjo oddelka kozmetike in čistil, • prodajalce na svežem programu (sadje, kruh, sir, salame, ribe), - prodajalce živil, - prodajalce na odd. tehnike, tekstila, gospodinjstva, - kuharje, - kuharske pomočnike, - pomožno gostinsko osebje, - blagajn ičarke, - vnašalke podatkov, - skladiščnike. Pogoji: - zalcljućena IV. stopnja ustrezne smeri, • zđže^jene izkuinje pri delu z živili. Kandidati bodo prejeti v delovno razmerje za dolo^n čas z možnonjo podaljUnja. Prijave poiljrte v 8 dneh po objavi s pript- sam "za razpis* na naslov: Spar Sloveritja 4.o.o Smartinska Y 52 g 1000 g ubijana PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA SIOAR ^oi^k^^dMQ. avgusta £002 liiiiinik. PHIUP$.eC3D06 C3B!»—«M.. Ksirina 29 lailnm^« KOIPASM.TK 80*90 17.990 sn,,^ I v I MERKUR, Kiđnćeva 2 b. Velenje tel.: C03) «98 72 00 DELOVNI ČAS, od ponKJťli»;* ót> p«tiviranje filmske dediščine 11.05 Ust in cvet: drevesa 11.35 O živalih in liudeh 12.00 Sylvia. 9/15 13,00 Poročila, šport, vreme 13.35 Strunjan. naravni parki Slovenije 14.05 Vsakdanjik m praznik 15.05 Velika imena malega ekrana: Jana Čede 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17X10 NalicnalgeoQraphic.11/23 18.00 Mart(o. mavrična ribica 18.15 Iz popotne torbe: ena ribiška 18.30 Oetel)ca 18.40 Risanka 16.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.00 So leta minila, 1/B 20.30 Čudovita si, 1/7 21.25 Nonnal, Ohio. S. del 22.00 Odmev», šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00.00 Sedem dni, 9/22 00.45 National geographic, pon. 01.40 Mary Tyler Moore, 1. del 02.10 Dr. Ouinnova. 15/28 02.55 Lepota greha. Črnogorski (ilm SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panor^a 10.00 Tv prodna 10.30 Vremenska panorama 14.45 Tv prodna 16.15 Vojna slolel}a, 4/4 16.10 Berlin: EP v plavanju, prenos 18.10 Mary Tyler Moore, l.del 18.35 Dr. Ouinnova. 15/28 19.25 VkJeospotn^e 20.00 PoslaiaX,2/2 21.00 Usodno pivo, nemški film 22.30 Praksa, 44. del 23.10 Pa naj jedo pogačo, 5/6 23.40 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 00.15 Videospotnice SOBOTA, 3. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Modro pdelje. 11/37 08.25 Zgodbe iz školjke 09.00 Pf3vljica o pustu. 20/23 09.15 Mart(o skače 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, 5/26 10.25 DobertekvamieliVačiti iz Trinkiada in Tobapa 10.35 6packčukur, oddaiaza mlade 11.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, 5/14 11^0 Radioaktivnost, 17/26 12.00 Zapuščina ledene dobe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Folklorni ansambel La Oapuliero 13.35 Mostovi 14.10 Ukradena nebesa, ang.- jugoslovanski (Ilm 16.00 Pipsl,9/26 16.30 Poroč Ha. šport, vreme 16.50 Expo 2002 17.15 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 Kuhinja do nazga. 13/15 18.20 PafčekDavid,3/13 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Ulrip 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Moški iz druge roke. nemški film 21.2S ŠesI velikih plezalskih puslolovščin, 2/6 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Nadaljnje mestne zgodbe. 1/2 00.00 Preidetstvo Michaela Myersa. amer, film 01.30 Kuhinja do nazga. 13/15 02.00 Expo20Û2 02.30 Zid, belgijski (ilm 03.50 EP v plavanju, posnetek 05.35 SPvveslanju, posnetek SLOVENIJA 2 10.30 Murphy 8rovin, 2/22 10,50 Jean Christophe, 9/9 11,45 Medprijalelji, 13/13 12.35 Tv prodaja 13.00 Šport 14.45 Retrosp^iva nogometne pravljice, Euro 2000: Slovenija • Španija, posn. 16.30 SPvveslanju, prenos 17.10 EPv plavanju, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Polje, kdo bo tebe ljubil, tv Maribor 21.45 Tatovi v noči, 1/3 22.50 Praksa. 45. del 23.35 Koncerti sobotnih noči: Oasis 01.1^ Videospotnice ..."■"'V/' 09.10 Vamhi luke, nan. ! 08.00 Tv prodaja 10.00 Salome, nad. i 08.30 Dragon Ball, ris.ser^a 10.55 Močno me objemi, nan. i 09.00 Mall iielikopter, hs.serija 11.50 Tri sestiB, nan. i 09.10 Klic divjine, ris. film 12.40 Tv prodira ! 10.10 Sedrrra nebesa, nan. 13.10 Lucy na svojem, nad. i 11.00 Provkier«e. nan. 14.10 Odj^nik. nan. I 11.50 Lepo je bit! milijonar, 15.00 TV prodaja ponovitev sezc^e 15.30 Vamhi luke. nan. 1 13.00 Bette, nan. 16,25 Tri sestre, nan. i 13.30 Smola pa taka, nan. 17.20 Močno me objemi, nad. i 14.00 Bluesovska skrivnost. 18.15 Salome, nad. amer, film 19.15 24 ur i 15,40 Družinsko pravo, nan. 20.00 Bluesovska skrivnost. i 16.40 Zahodno krik?, nan. amer, film i 17.30 Amy In Isabelle, amer. (. 21.45 Privid zločina, nan. i 19.15 24 ur 22.40 Odpadnik, nan. i 20.00 Poštar, amer, film 23.30 Prijatelji, nan. 1 23.00 Studio 54, amer, film 00.00 24 ur 1 00,40 24 ur © 37 S2 itmnmit 92 09.00 Dobro jutro, informativno i 09.00 Miš Maš: koncert Anite •razvedrilna oddaja Kralj, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 1 09.40 Vabimo k ogledu 10.05 5. (estival polkin valčkov, j 09.45 Naj spol dneva posnetek 2. dela I 09.50 Na obisku... pn ljudskih 11.25 hlaj spot dneva pevcih z Ojstree. pon. 14.00 Videostrani ] 13.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu I 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice i 19.05 Avto šok: 3HD Ferrari 19.10 Miš maš: koncert Anite j 19.35 Naj spol dneva Kralj j 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi i 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro j 20.00 Znani obras; Rihard Kozjak 20.50 Regionalne novice j 20.30 Izbranka teme (Bless tl>e 20.55 Vabimo kogledu child),oddajaofilmu 21.00 l^a obisku... pri ljudskih j 20.55 Vabimo k ogledu pevcih z Ojstrice : 21.00 Na plaži Simonov zaliv 22.00 Izbranka teme (Bless the i 22.30 Popotniške razglednice: child), oddaja o filmu Amerika, 1. del 22.25 Vabirm) k ogledu j 23.15 Vabimo k ogledu 22.30 hiâj spol dneva i 23.20 Naj spol dneva 22.35 Videostrani 1 23.25 Videostrani NEDEUA, 4. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Živali v navzkrižnem ognju, 2/7 11.25 Maši misijonarji na slonokoščeni obali, 1/3 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasba šeslih strun: kitara 13.55 So leta minila, 1/6 14.25 Viharni časi, 5/5 15.55 Oiivalih in ljudeh 16.30 Poroala, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik In prazntk 18.05 Travniki, 2/5 18.35 Zrebanie lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo ledna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Črt Škodlar 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Življenje v diviini, 5/'9 23.55 Vzroka smrti ne omenjati, s^ski film 01.10 Travniki. 2/5 01.40 Drlava, ki je odvisna od Kala, dokum. (flm D2.20 Pa naj jedo pogačo, 5y6 02.50 Skrivnostni sve IM ictiaela Fryja, 1/3 03.40 Vsakdanjik In praznik 05.05 SP v CKibojki na mivki, linale, posnetek iz Izole 05.50 EP v plavanju, posnetek SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10,10 Tv prodaja 10.40 Rad imam Lucy, nan. 11.05 Navratnanos.2/10 12.00 22, mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 12.30 Tv prodaja 13.D0 Šport 16.25 DP v odbojki na mivki- finale, posnetek 17.10 EP v plavanju, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Oržava, ki je odvisna od Kala, dokum. oddaja 20.40 Murphy Brovi^n. 3/22 21.05 Homoturlsficus 21.25 Skrivnostni svet Michaela Fryja, 1/3 22.15 Intermezzo, opera 00.50 Videospotnice 08.10 Tv prodaja 08.40 Dragon 8all, ris.senja 09.10 Mali helikopter, ris.serija 09.20 Klic divjine, ris.dim 10.20 Sedma nebesa, nan. 11.10 Providenc, nan. 12.00 Lepo je biti milijonar 13.30 Smdapataka. nan. 14.00 Dekle 2 Marsa, kanad.- novozel. fiim 15.40 Družinsko pravo, nan. 16.30 Zahodno krilo, nan. 17.30 Policiiska zgodba: Hiša strahov, amer, tilm 19.15 24 ur 20.00 Telesnisiražar. amer, (ilm 22.20 ĆLKiežna pištola, amer, film 00.00 24 ur. ponovitev tcmnmii 2T 46 «2 09.00 Miš maš: koncert An rte Kralj 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1101. VTV magazin 10.50 Športni lorek, športna informativna oddaja 11.10 Iz olimpijstdti krogov 11.15 NacrfDisku... pri Hermi Groyiik 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 5. festival polk in valčkov. posneld< 2. dela 13.40 Izsred. odd, Di^ro jutro 14.30 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Izpet. odd. Dobro jutro 19.55 Avtošok'GHD Fen^ri 20.25 Skrbimo za zdravje' Medicinska rehabilitacija 21.25 FrankfeLane,l.del koncerta 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Videostrani PONEDEUEK, 5. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Utrip 07.45 Zrcalo ledna 08.05 Expo 2002 08.30 Modro poletje. 12/37 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Marko, mavrična ribica 09.40 Ljubezen in slaba riba, ^rani film 10.05 fvali v navzkrižnem ognju f0.30 Natural geographic, 11/23 11.25 Na vrtu, TV f^aribor 11.50 Kuhinja do nazga, 13/15 12.20 Življenje v divjini, 5/9 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 O živalih in ljudeh 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočniklub 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 17.00 Kemija v telesu, 1/3 17.55 Telebajski 18,15 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Ju^ja, nan. 20.50 Ta moja družina, 3/6 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ecce Homo. 6/13 23.35 Kemija v telesu, 1/3 00.35 Mary Tyler Moore. 2. del 01.00 Dr. Ouinnova. 16/28 01.45 Moški in druge katastrofe, nemški film 03.10 Homo lurislicus 03.30 Križarske vojne. 1/4 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.20 Tv prodaja 13.50 Koncerti sobotnih noči: Oasis 15.20 Postaja X, 2/2 16.20 Mary Tyler Moore. 2. del 16.45 Dr. Ouinnova. 16/28 17.40 Počitnice do zadnjega diha. 1/5 17.55 Horace in Tina. 22/26 18.20 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Križarske vojne. 1/4 21.00 Končnica 21.45 Tretji rajh v barvah. 1/2 22.35 Alica, dok.film 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice " J 09.10 Varuhi luke. naji. 10.00 Salome, nan. 10.55 Močno me objemi, nan. 11.50 Trtseslre.nan. 12 .40 TV prodaja 13.10 Zahodno knto, nan. 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke. nan. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Sak)me,nad. 19.15 24 ur 20.00 Bruc, amer.film 21.50 Nedolžne žrtve, nan. 22.40 Odpadnik, nad. 23.30 Prijatelji, nan 00.00 24 ur, ponovitev HmnmU 27 M S2 TOREK, 6. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08,00 Mostovi 08.30 Modro poletje. 13/37 08.55 Pravljica o carju Saltanu, 3/6 09.05 Radovedni Taček 09.20 Srebrnogrivi konjič. ia^6 09.45 Sanjskadežela, 8. oddaja 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Kemija vtelesu, 1/3 11.25 Naši misijonarji na slonokoščeni obali. V3 12.00 Julija, nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13,20 Beneška noč, komedija 13.55 Orion 15,05 Zlata šestdeseta 16,D5 Dulnvni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Indijanci, 2/5 17.50 Otroci Afrike. 8/10 18.05 Slovenska ljudska pesem 18.10 Encikkipedija znanja 18.25 Knjiga mene briga 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Gore in ljudje 20.45 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Obletnica mature, češka drama 00,30 Knjiga mene briga 00.55 Indijanci, 2/5 01.55 Otroci Afrike. 8/10 02.10 Gore in ljudje, dokum. oddaja 02.55 Aktualno 0355 Mary Tyler Moore, 3. del 04.20 Dr. Ouinnova, 17/20 05,05 Obletnica mature. Češka drama SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10,30 Vremenska panorama 13.20 Tv prodaja 13.50 Knžarske vojne, 1/4 14.40 Tv prodaja 14.55 Končnica 15.40 MaryTylerMoore. 3, del 16.05 Dr. Ouinnova, 17/28 17.00 EPvalletiki, posnetek 17.25 EP v atletiki, prenos 21.35 Vrt dobrega in zla. am. f. 00.05 Praksa, nan. 00.50 Videospotnice 09.10 Varuhi luke. nan. 10.00 Salome, nad. 10.55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12,40 TVpradaja 13.10 Nedolžne žrtve, nad. 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TV prodaja 15,30 Varuhi luke. nan, 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Satome. nad. 19,15 24 ur 20,00 Prever]eno 20.45 Obdolženi dijak, kanad. f. 22.30 Odpadnik, nan. 23,20 Prijatelji, nan. 23.50 24 uř. ponovitev Umnmíí 27 M 02 09,00 Dobro iutro, infomiativno : 09,00 Dobervečer. gospod - razvedrilna oddaja predsednik, gost: Danilo 10.00 Vabimo k ogledu Daneu. predsednik 10.05 Nai spot dneva Združenja za tunzem in 10.10 Znani obrazi: Rihard gosHnstvo GZS Kozjak j 10.00 Vabimo k ogledu 10.40 Izbranka teme (Bless the 1 10,05 Naj spol dneva child), oddaja o filmu t 10.10 Bandita, (Bandits) oddaja 14,00 Videostrani 0 filmu 19.00 Vabimo k ogledu i 14,00 Videostrani 19.05 Regionalne novice : 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Popotniške razglednice: 1 19.10 Ustvarja jamo skupaj. Amerika, l.del oddaja za otroke 19.55 Vabimo k ogledu l 19.50 Naj spot dneva 20.00 Iz oddaje Dobn:^ jutro [ 19,55 Vabimo k ogledu 20.50 Regionalne novice i 20.00 1103. VTV magazin 20.55 Vabimo k ogledu i 20.20 Športni torek, športna 21.00 Dobervečer. gospod infomiativna oddaia predsednik, gost: Danilo l 20.40 Iz olimpijskih krogov Daneu. predsednik i 20,45 Vabimo k ogledu Združenja za turizem in \ 2DÍ0 OkarinaFolk festival: gostinstvo G2S Ductia 22.00 Bandita, (Bandits), 1 22.00 Tone Fabjan' Duhovni oddaja o (il m u dvig človeka 22.25 Vabimo k ogledu i 2255 Vabimo k ogledu 22.30 Naj spot dneva j 23,00 Naj spot dneva 22.35 Videostrani [ 23,05 Videostrani SREDA, 7. avgusta SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Dober dan. Koroška 08.30 Modropoletje, 14/37 08.55 Babar,3/13 09.15 Pipsi.9/26 09.40 5k)venska ljudska pesem 09.45 Enciklopedija znanja 10.00 Knjiga mene briga 10.25 Otroci Afrike. 8/10 10.40 Indiianci, 2/5 11.40 Normal. Ohio, nan. 12.00 Goreinliudfe 13,00 Poročila, šport, vreme 13,45 Viharni časi, 5/5 15.20 AMualno 16.30 Poročila, šport, vreme f7.00 Dfvia južna Amerika. 5/6 17.55 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Bogovi so padli na glavo, botsvanski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22,45 Komorni ansambel Slovenicum 23.65 Divja južna Ajnerikd. 5/6 00,45 MaryTylerMoore.4,del 01.10 Dr. Ouinnova. 18728 01.55 Paris Trout, amer, (ilm 0345 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama fO.OO Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.05 Tv prodaja 14.35 22. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 15.05 Tv prodaja 15.20 Homoturisticus 15.40 MaryTylerMoore,4.del 16.05 Dr, Ouinnova, 18/28 17,00 EP v atletiki, posnetek 17.40 EP v atletiki, prenos 21 40 Šport 23.00 Praksa 23.45 Porok, 7/8 00.30 Videospotnice 09.10 Varuhi luke. nan. fO.OO Salome, nad. fD,55 Močno me objemi, nad. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.40 Tv prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, nan. 15,00 Tv prodaja tS.30 Varuhi luke, nan. 16,25 Med sovraštvom in ljut)eznijo, nad. 17.20 Močno me objemi, nad. 18.15 Sak)me, nad. 19.15 24 ur 20.00 Nasprotnici, amer, (ilm 21.45 Nikita, nan. 22.40 Odpadnik, nan 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur. ponovitev HmnmU 27 S2 09.00 Dobro iutro. infomiativno - razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 OkarinaFolkfesdval: Ductia 11.15 Naj spot dneva 14,00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 1103, VTV magazin, ponovitev 19.35 Športni torek, ponovitev 19.50 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Na obisku .. priMiiii Kavniku 21.50 Vabimokogledu 21.55 Naj spot dneva 22.00 Koncert Me MPZ ŠC Celje, posnetek 1. dela 22,50 Vabimokogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani 1. avgusta 2002 KRONIKA 15 Jakopčev avtosalon tudi v Sloveni Gradcu Zakonca Bero in Jože Jak^^pec sla si v Vtiienju lota po vrnitvi z dela v NeinOiji» postavila hišo in avtoscrvLs. Po osanîosvojiivi Sbvejtije. sia leta 1991 pridobila konccsijo za proJajo Oplovih avto-inobilcw. Prenovila bia servis v Mxlt>b«n av-losalon. Od peika dalje jc njun sodoben ()pldn( strni, kijih nudijo svojim kupcem v pt^letnih mesecih. ■ mz nega in gospodarskega življenja Slovenj Cîradca. predstavniki ORLA in vozniki opkîvih vtv 7Ú. Še posebej pa ga je zaznanjoval nad vse srečni Avgust Stfehel, ki so ga si- MODROSSLL^ KRONIKA Ukradel avto s štedilnikom RliClCA OB SAVINJI, 24. julij« - V noči ua sredo je iz skladiščnih prostorov Zgornjcsavinjske kmetijske zadruge neznanec ixlpeljal osebni avto renault kangoo, rdeče barve, registrskih oznak CE 47 -37J in .štedilnik Gorenje. Kjnetijska zadruga je l'vlkodcwa-na za vsaj îWX).U(H) tolarjev. Zagorelo v kuhinji ŠOSTANJ, 26. julija — V kuhinji stanovanja last B. R. na Te-kavCevi je v petek ob 153C priSlo do manjega pt>?ara, v katerem .so bili po}skod(wani kuhinjski elementi. Vzrok žara jc bilo pregretje masti na štedilniku. Gmotno 5kixío ocenjujejo na 7U.iX)() tolarjev. Bo menjal poklic? VELENJE, 28. julija-V noči na nedeljo je neznanec vlomil v t(v vcirni avtonwbiL parkiraj! v Starem Velenju. (XJnescl je lasersko merilnem napravo, kakráno uporabljajo geometri. / dejanjem je M. Š. iz (îkcîlice Velenja oškodoval za 400.000 tolarjev. Vnela se je elektro omarica AR.IA VAS, 24. julya -Slabe pol ure pred piMnočjo so stanovalci hiše v Arji va-^i zaznali dim in nevsakdanje pokanje pred stano- vanjsko iiiŠo. Vnela se je elektrc^ omarica na zunanji stani hiŠe. Po^ar so pogasili domači ob pomoči gasilcev. La-stnik hÍ5e I. K je utrpel za 7n.0i)0iolarjev- Vlomilca zanimal le denar VELENJE, 27. julija-V noći na soboto je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Velikem vrhu. kjer je našei žensko torbico z denarjem. Denar je ukradel, torbict) pa je pustil. Lastnico A.C. je oj^kodoval za 30.00(1 tolarjev. Kos lesa vrglo v občana LETUŠ, 24. julij« - Prejšnjo sredo popoldne, se je na Travnar-jevi žagi v Letušu huje poškodtwal 48-letni M. B. iz okolice Polzele, ki si je prilel na žago nabirat odpadke lesa za kurjavo. V tem ćasu je lastnik opravlja razrez lesa s kro?no žago, izpod katere je vrglo kos lesa obCanu v trebuh. Zaradi hudih poiikodb, ki jih je pri tem utrpel, so ga prepeljaU na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Odnesel avto radio Smarino oh Paki, 29. julya - Doslej še neznani storilcc je preko noči razbil steklo na avti^mobilu voznika V R in odnesel avtoradio znamke Aiwa in servisno knjigo za vozilo. Naredil je za 84 tiscvakov Ikode. Tragedija na družinskem pikniku Otrok xdrsnil čez Zakraiske peči VRANSKO, MOZIRJt::, 28. juHja - V nedeljo pi-»pi5ldan je na Creli nad Vra ki m prišlo do tragedije. Petlcttiega otroka, ki so ga svojei na družinskem pikniku pogavšilí okoli 16. ure, so v obsežjii iskalni akeiji. v kateri je sodelovalo veí kot 21)0 ljudi. našli mrtvega. Otroka .st> najprej iskali starši in svojci sami, ob 17.30 pa o pogrešanem otroku obvestili Še policiste, iskalni akeiji se je pridružil^ oki.>li 2(K) Članov gasilskih in planin skil^ društev, lovskih družin. obisi. .saj se kolo zaraJi ekonomskih. zdravstvenih, eko-Ic5Ških. prtwtorskih in turistično rekreacijskih razlogov zopet vrača kol pomembno promet-nosredstvo. Dvršbi io spremljajočim mično in omogoča večji radij gibanja kot pešačenje, ni problematično za parkiranje in zelo uspešno nadomešča uporabo avtomobila. Večina vsakodnevnih poti v urbanem okolju ni daljših od pet kilometrov. Med ljudmi je čedalje bolj prisotno spoznanje o koristnc^-sli gibanja. K.>lesarjenje pa krepi zdravje, odpravlja strese, prihrani čas in živce, ohranja kon-dicijoduha in tcle.sa ter pozitivno vpliva na intelektualne Sedanjost s vizijo za prihodnost (1) spi.)sobntttij. Koloomogciča za oktUje najbolj sprejemljivo in okolju prijazno osniwno mobilnost posameznika in skupin ter lak(U)gromno prispeva kč-istejŠeniu okt^lju. Stroški planiranja, gradnje in vzdrževanja kolesarskega omrežja so bistveno manjši od stroškov vzdrževanja mestnih cest in mestnih parkirišč ter cenejši od slrcfikov mesuicga prometa. Samo manj k(n desetino prometnih nesreč s kolesom povzri^čijo kolesarji sami. Poleg svoje primarne vloge, prevoznega sredstva v uiestili ii\ njihovi okolici, je kolesarjenje tudi izrazilo rekreativna in športna aktivnost ter donosna turistična dejavnost. Tuje študije ocenjujejo, da je perspektiva turizma vše večjem razviv ju kolesarskega turizma, tako pt'>potnega in rekreacijskega kolesarjenja kot gorskega kolesarstva ter vseh njihovih sprem ljaj(^čih dejavniwti. Kolo v Velenju Slovenija že ima pravne in strokovne pi>dlage za urejanje in izgradnjo kolesarskih povezav. pa tudi strategijo razvoja državnega kolesar.skega onjrežja in navoililaza projektiranje kolesarskih površin. V naši občini so sprejeti ustrezni občinske kolesarske poti navezujejo. povezujejo in prepletajo z drî^avnini kolesarskim t>mreižjem» ki ga sestavljajo da-Ijijiske. glavne in re^onalne k^v ]esar>ke pturistične kole.sarske pja se sarskega omrežja pa so potreb-nn ludi parkirišča, stojala. pc»čivališča in drugi spremljajoči objekti, kar je vse skupaj omrežje kolesarskih površin v občini. Glede na Število prebivalcev in prevladujoč molorizirati pn>-met. ki ogroža kole.sarje izven kcile.sarskih pr^vršin.je kolesarskih povezavv mestu dejansko premalo, njihova največja slabost je. da sc» medseb<.>j nep(>* vezane in niso vedno kolesarjem prijazne. Posamezni predeli mesta in občine niso med seboj in s središčem mesta »kolesarko« piwezani. kar ne sptxl-buja večjo uporabo koles pri vsakdanjih poteh. Na širšem področju nai^^občLJie ni urejenih rekreacijskih kolesarskih poti: niti v njihovi osntTvni funk-cijl »kolesarskih« povezav obrobnih predelov občine, niti v njihovi vlogi ki^lesarskih rekreacijskih poti. Nimamo urejenih odprtih ali pf>kritih kolesarskih parkirišč, pa tudi stojal za kolesa je malo. če pa s»i že. so zastarele izvedbe, ki ne z:igo-tavijajo k'vaiiietno.vamo in primerno ptistavitev koks. V dovoljenjih za nove in prenovljene poslovne prcwtore ni zahtev za pcwtavitev kolesarskih parkirišč in sodcjbnih stojal oh teh objektili. Sedanje generacije mestnega prebivalstva so doživljale in preživljale hitro rastoči razvoj avtomobilskega prometa in S(» ne samo lastninske», temveč tudi čustveno navezane na avlo. Na eni strani kot na .statusni pr<^blem, na drugi strani se je v na.ši podzavesti zasidralo prepričanje. da je avto edino možno prevozno sredstvo, ne glede na vse vsakdanje stre.se in stroške povezane z njegovo uporabo na poti v sIužIk), trgovino in po drugih opravkih. Kolesa rski h pov^/^v v mestu je približno S.CHUJ m. s primernim vertikalnim in talnim označevanjem obstoječih širokih pločnikov ter z manjšimi posegi je možno te površine hitri'' povečati za več sto metrov. V širši okolici občine, na že obstoječih lokalnih, krajevnih, poljskih in drugih (okoliških ptv teh • -kolesarji na vozilu«, ni niti kilometra s smernimi tablami, vertikalnimi ter talnimi (.«nakami označenih turističm^ rekreacijskih kolesarskih pcwršin. Rudar : Dravograd Koroška O : 1 (O : 1) Dravograd ostal zvest tradiciji Tradicija se n:i<]:iljuje. (loslje so ludi [Ht vrnlt>'i v Si.muhll li-^o potrdili, da I>(kí<» Velenjâini v njiho>'a ^strunka)«. Podobno kot itii prejšnjih dveh prvenstvenih tekmah, ko .so hili prvoligaši, so tudi v sohoto /večer oÍMíni izku{»ćk(>ni ol) navdušenju velikega števila njihovih navijačev, ki so dodobra napolnili Rudarjevo Irihuno. Velenjska tribuna že dol^o ni hila tako polna, kot tokrat, kar je bila edina uteha vodst>'U dr>niače^a kluba, (lostje so ^lauali z 1:0. CcprHV je bila igra obojUi zelo bojcviia in 7cu> dinamična pa vraiarja nisia imela veliko dela. Neposredno proii Šribarjcvjm ^'rHit>ni sta v prvem piMCiisu poleteli le dve žogi in ena izmed njiju (v minuti) je bila odločilna za poraz domaČih. Navodnik je z leve sirani podal žogo Bukovcu, ki jo je popeljal nekaj mcirovproii Rudarjevemu kazenskemu prosloru, se vmes oiresel dveh di>mačih ig-ralccv in nato s približno 19 m 7 lepim /iidelkom zagotovil svojemu moŠl\'uvsc irl tockc. Prvo nekoliko nevarnejšo 2ogo pa je proli Srlharju /a goste poslal Še v prejšnji sezigra{cu, nesebično podal na levo stran, kjer je bil Spasojevič sam, a je njegov udarec s približno desetih meirovdobroposliivljeni La-lič ubranil. Ik neizkoriščena priložnost je bila najbrž kriva, da Rudaijev kapetan, ki naj bi bil glavni ustvarjalec Rudarjeve igre, ni igral» kol je od njega pričakoval trener Marjan Mar-jancwič, zalo ga jc na začetku drugega polčasa zamenjal. Med 28- In .30. minulo je nekaj negodovanja med domačimi navijači povzn>čil sodnik. Najprej je bil v nevarnem napadu Ibrahimo-vič, ob njem je bil Vrhnjak, Rudarjev Igralec je padel, vendar za sodnika to ni bilo twiranje za najslro^o kazen, takoj v naslednjem napadu pa je proti Laliču prodiral Šmon, oviral ga je Š-ular, vendar tudi v tem napadu sodnik ni pokazal na belo u^ko. V nadaljevanju so Rudarji zaigrali zelo napadalno, imeli kar nekaj priložnost za izenačitev. V .50. minuli je Ibrahimovič s7 m zadel nebranjeni del mreže. v55. je Mernik z udarccm z glavo pcv slal žogii ob desni vratnici, v ()(). je Aiem Mujakwič poslal s6 m v levi kol, toda Laličse je izkazal. V75. je Mujanovičz dobrega položaja streljal čez prečko, vzadnjih trenutkih rednega dela lekmc pa .skorajda viša nje vodstva gostov s pomočjo vratarja Šribarja, ki jc je mtíčno odbil z nogo žogo izpred svojih vrat, na svojo nesrečo je zadel Kamberoviča, od njega se je žoga odbila nazaj, na Šribarjevo srečo pa je samo za nekaj cm zgrešila mrežo in zletela mimo leve vjatic. v gol avt. Ob koncu sodnikovega podaljška je imel veliko priložnost še Smon, vendar z dobrega položaja ni zadel. lako bo moral trener Marjan M a rja novi č s soigralci p(x*aka-ti na na.slcdnje gcxstovanje Dravograda, da bo morda prekinil neugodno tradicijo iger z njim v Velenju. No, res je, da so ludi Velenjčani zmagovali v Dravogradu, toda lo jim ne more biti v uteho. Pne nst> o IxkÍo nadaljevali 10. avgusta, ko IkhIo {»ostili CMC Publikum. V nedeljo bi morali Velenjčani v tekmi šestnajstine slovenskega pokala gostovati v Marih<»ru VL, vendar je tekma preložena zaradi kvallllkacij Maribora PL za Li^o prvakov. Rekla sta: Toni Tomažlč, trener Dravo* ynida: »Mislim» da bi si po igri obe ekipi zaslužili zmago oziroma deliiev točk. i^al je ludi no- Rudar : Dmvograd 0:1 (0:1) Veler\ie • Stadiem oh Jeze* ni, ^Uivni S4»dnik: .lene^ Bo* ri.s {Lendava) 27.07.02 oJ> 20.00, liledal-eev 15 Postava domači Janko Šribar, Izudin Kam-benwič, Damjan .leseničnik. Peter Mernik, Mirnes Ibra-himovič, Rusmin Dedič, Aleš Sinon, Želj ko Spasoje-vič, Alem Mujakovič, Jasip Ribič, Alen MujanoviČ Pd.stava ijiKStJe Dino Lalič. Miirko Šulcr, Marko Navodnik. Roman Plesec, Maiej Rebol, Borut Vrhnjak, Tomaž VrŠič, Oskar Drobne, Borut TLsni-k-leino igranje (branjenje) in delov Rudarju. ■ vos »Lepše pozornosti si nisem mogel žeieti,« Je dejal Uroš Devič (v sredini). Primorje: Era Šmartno 4:0 (2:0) Hud poroz v Ajdovščini Novi trener nogometašev Ure Šmartno» B. .larc, jc šiartal í5 porazom. Toda krivda ni njegova» ampčik je v ljudeh, ki so v prestopnem roku kadrovali, kajti sedaj se vidi, da polovica igj-alcevvekipi ORE neza-dwoljuje modernim/iih le-vam trenerja, ki htíče postaviti drugačen slog igre, kol sc jc gojil prej, Tekmo sla obe ekipi začeli ssirahom, domačini so prvič nastopili doma, Smarčani pa zaradi bledih predstav v prejSnjih koliJi. Toda fc v lO-i minuli so domačini po lepi podaji Vogriča povedli prek (îre-goriča, ki je izkorisiil zaspanost obrambe. Za tem so domačini začeli še bolj napadati, vendar niso uspeli prebiti osirc obrambe giisiov. V 3(J. Novi trener Ere Šmartno po tekmi ni bii tako nasmejan. Caka ga namreč veiiko za' htevnega deta, če želi Ero popetjati k botjšim rezultatom. minuli so domači povečali prednost na 2:0, Dorui je izkoristil nezbranost obrambe in z bližine mati-ral Srago. Po tem golu so si .Smarčani pripravili nekaj prikx^m^ti, toda Slraj-nar je bil zmeraj na mestu. Drugi polčas so Šmarčani začeli bolj ptxijelno, več so bili pri *^ogi in domačini so sele branili. V62, minuti jc MulahmeioviČ ptxlrí prodi raj očeg:^ Bunca v kazenskem prostoru, vendar je MaljažStancarzastreljal II metrovko. V 65 minuti pa .so domačini izvedli dobro akcijo in rezultata poviisali na ?:(). To je domačinom dalo krila V 76 minuli je bil izključen Aiibabič, v 82 minuli pa so Ajdovci še četrtič premagali Srago. ■ J.G. Primorj« : Era Šmartno 4:0 (2:0) A.in()VŠCINA - mestni štadion, glavni sodnik: Brence B(»Jan (Maribi^r) 2H. 07.02 ob 17.00. gledalcev 9ÍK) Po.stitva domači Janez Strajnar, Jasmin Hurič, Šefik Mu-lahmciovič, Luka Vidmar. Almir Tanjič, Elvis Ribarič. Matej Mlakar. Simon i/rego-rič, Jernej Cmigoj, UroŠBarui, Marko Vo-grič P(»5tuva gostje Robert Sraga, Gregor Blatnik, SamirDa-lagič, Ncdžad Aiibabič, Matjaž Stancar, Edvard Bor^tnur, (îoran Rislič, (iregor Bunc, Rjimiz llusič. Rami/ Smajlovič, Ante Šimundža Strelci 1:0 - Gregorič (9^), 2:0 - Barui (29*), 3:0 - Vogrič(ďV),4:(}- Barul (8i Opominjani Kalin (5r), Darut Mulahmetovič (62') Balagič( 19'), Aiibabič (37) Izključeni Aiibabič (79*) Mei\jave Črnigoj/ Kalin (46'), Vogrič/ Ko mac (68'),Mulahmetovič/ Ranič (78^ Husič/ Rupnik (70^), Slancar/ Pokleká (72'),Šimundža/ Korun (81') Naslednje kolo ph h ob ao.oo nei^lia 1K0S.«b 17.00 ffc.rr; /fl'.r.- l'vy-c* Plavanje Državno prvenstvo za deklice Pretekli konec ledna je bilo v Kranju prvenstvo SUwenije za dečke in deklice slare 11-12 let. Na prvenstvu je nastopilo 191 mladih plavalcev iy IH sloveasklh klubw. Velenjski klub sla /aslopali Sta^a Kopčič in 'lamara Martinovlč. Zelo uspesna je bila Tamara, ki je v mlajšem letniku deklic osvojila prvo mesto v disciplini 2()0 m dellln, drugo mesto v disciplini U)0 m delim in trelje mesio v disciplini 401) m meSano, Rezultati (do 15. mesta): Deklicem prosto: 1.1. Sia5a Kopčič 2:36.21; UK> m delfin: 12. Sîaî5a Kopčič 1:21.96, 13. lamara Marlinovič 1:22.16; 200 m deltt»: 6. Tamara Marlinovič 2.55.54. H). Sta&î Kopčič 2:57.04: li)i) m prsn ludi stalni člani italijanske rep reze ntancc. Po dvanajstih letih dela v Italiji seje Andreja skupaj z možem, Joželom Urhom, tudi nekdanjim vrhunskim igralcem namiznega icnisa in dane.s kapetanom skwenske moške repre/entance, lani odkrila za vrnitev v domtivino. Poenoleinem premoru se je / veiieljem odzvala vabilu N TK Vegrad lempo in prevzela treniranje velenjskih igralcev namiznega lenisa. S pripravami na nwo sezono so v klubu ic začeli, lako da Andreja Ojsied^k, i^b pomoči Luke Ctrul'^erja, na mlade igralce že prenaša .svoje bogato zn:mje in izkušnje in le upamo lahko, da bo pri svojem delu v^aj tako uspešna, koi je bila v svoji igral.ski karieri in karieri trenerke v Italiji. ■ Tekst in foto: DK 1. avgusta 2002 «"«Íilíí SPORT 77 Šaleški teniški klub Velenje Letos dva državna naslova Tenis itiiiisCa pii Bdi dvonmi so čez (Ihii punavadi pra/na, k^jli udarjanje po žogici je /.a m2irsik(»tia oh tej vročini prej kixen kot /iilmi a. Vendar same in vročina ne zmotita hntnik, ki i/haja i/, te^a kluha. Po njenih stopinjah gre kar nekij per-speklívníh mladih iundcev leua kluha. ki duseuajo v mladinskih kategorijah zavidljive rezultate. Mi .smo jih tihiskali ravno .sredi jutranjega treninga in mtd njihovo igro smo bili re.s navdušeni. Tam pa smo ujeli ludi Evgena Kockarja, preval-no pot v kategorij ali do 14, 16 in 18 let ter kasneje včlaaski ligi, Trenutno imamo pri nas največ igralccvv kategoriji od 14 do 18 let. kjer dascgamo tudi največje uspehe. Otroci veliko trenirajo, poleg samega piljenja igre morajo biti tudi kondi-cijsko pripravljeni, /a kar skrbi pedagog Davorin Vidali, in sicer trikrat ledensko. Sadovi vseh teb treningov pa se pokažejo na poletnih in zimskih Odprtih prvenstvih Slovenije in pa na mednarodnih turnirjih ETA (do 14 in 16 let) in ITF (do 18 let). Na primer, konec junija jc v Velenju potekalo Od- Matjaž Grosman, trener ca odpotuje na Evropsko posamično prvenstvo v Francijo, /a velik uspeh štejemo tudi drugo mesto v drugi slovenski ligi naSih fantov, starih od 15 do 18 let. R(îk je lani / reprezentanco do 14 let dosegel ekipno drugo mesto na evropskem prvenstvu in četrto na svetovnem ptven-stvu. V avgustu pa btîsla Diana in Rok.skupaj z Niko Brcjdnik in UroSem Poit^čnikom, zastopala MO Velenje na Igrah mladih v 'Jajvanu. IkkSne u.spehe si želimo tudi v naslednjih letih, saj je naS dolgoročni cilj, da hi se enemu od igralcev uspelo prebiti med sto najboljSih na sen na zmago na ETA turnirju v Umagu in na zmago na zimskem državnem tekmovanju do 16 let, velik uspeh pa je tudi ekipno drugo mesto na evropskem prveastvu. Moji cilji so, da pno prveasivo Slovenije do 18 let, sla sc Miha Prosen in Roben Cokan uvrstila v polfinale. Ružica Račič pa v četrllmalc. Pi^ dolgem času smo v Velenju spet dobili državnega prvaka, in to celo dva. Diana Nakič je postala dvoranska državna prvakinja do 14 let, Rok Bi/jak pa dvoranski državni prvak do 16 let. Diana jc ta uspeh ponovila tudi na poletnem dr/avncm prvenstvu in iwvojila prvo mesto, lako da konec tega mesc- Del Čianske ekipe SafeŠkega teniškega kluba Velenje s trenerjem ATP ali WTA lestvici 1er da bi bi čim bolje treniral in priàel čim čimveč otrok igralo tenis, da bi viâje na ATP lestvici. Kljub te- se ukvarjali s Sportom, kar hi jim zelo koristilo v nadaljnjem življenju.« Na treningu pa sia bila tudi oba državna prvaka, Diana Nakič in Rok Bizjak, kisla tudi nam namenila nekaj besed o svoji le-nižki poli. Rok Bizjak: »Tenis Ireniram prihli/no 8 let. Začel sem v prvem nizredu, ko so me zanj nav-dui>ili starši. Najbolj sem pono- Dlana NakIč In Rok Bizjak, vetenjslKa teniška upa nisem izgubila volje. Pri tetn veliko pomagajo dobri rezultati, med katerimi sem najbolj po-nasna na letošnja dva državna naslova. Da lahko doseg^iŠ dobre rezuliate, mora< imeli dobre pogoje za trening in dobrega trenerja, kar jc nam omogočeno. Seveda pa se ne bom zadovoljila le z rezultati na državni ravni, icmvcč želim priti med sto najboljših igralk na WTA lestvici. Trenutno sem uspešiiejSa na slovenskih lestvicah, saj sem na lestvici do 14 lei prva, na Icstvici do 16 let pa osma. Moja vzornica je sicer Monika Selci ^ zaenkrat bi rada Sla po stopinjah Katarine Src-botnik. ki jc s .^0, me.sedanjih dosežkih in Željah za prihodnost. V navezi z Rokom Sallerjem iz Ljubljane tvorita zelo us|x;žen in učinkovit tandem, ki je rojen za uspeh. Ker treninge opravljala tudi v Ljubljani, je David veliko na poti in zato težko dosegljiv. Mi smt> imeli srečo, da smo se dogijvorili za srečanje na njegov najljub.ši dan, v četrtek, kosi lahko malo oddahne od napornih treningov. David, l^-letni športni navdušenec, igra odbojko na mivki že okoli pet let, z Rokom Satler-jem pa že drugo leio veČ kot uspeJno sodelujeta. Kol pravi, lahko .svoje usj-jchc pripišeta popolni uigranosti in stremljenju kvedno boljšim rezultatom. Letošnjo sezono sta prava kralja na mivki, saj sta od petindvajsetih iger, odigranih na Štirih turnirjih. izgubila le dve, pa šc le v finalu. Pred njima je le §e zadnji, odločilen turnir za državnega prvaka v tzoli» v katerem upala na najboljše. Treba se bo se posebej potrudili, vendar je nama z Rokom najpomembnejša zabava na igriSču, z rezuliaii se ne obremenjujeva po nepotrebnem,« nam je z nasmehom zagotovil David. Poleg odbojke na mivki, ki je v Sloveniji aktualna samo dva me-scca v letu, kolikor traja poletno obdobje, David igra tudi dvoransko odbojko. Je aktiven član Odlx^jkarskcga kluba Šoštanj -TopolSica, igral pa je tudi v mladiaski repivzentanci. O nadaljevanju športne poti pri omenjenem klubu razmi.^Ija, saj ima kar nekaj zanimivih ponudb. Srce ga vleče k odbojki na mivki, saj jc le-ta, kot pravi, veliko bolj atraktivna. Pasledično se želi nekoč v prihodnosti v celoti pasvečaii ''beachvolleyju", po možnosti v svelovni li^. Zaenkrat ponudb iz tujine Še nima, so pa vsi žarometi in medijska pozornost obrnjeni k njemu. Sam tudi pravi, da kljub velikim željam z Rokom Še nista organizacijsko sposobna za prodor v tujino in tudi njuna kakovost igre Se ne dosega svetovnega nivoja, da pa se to v dveh. treh letih lahko kaj hitrem spremeni. Do Sedaj je na svoji Žporlni poli nanizal številne uspehe. Na mivki so najbolj odmevni rezultati: osvojeno šesto mesto na Mladinskem evropskem prvenstvu leta 1999, koje sodeloval Sc s Simonom Stubcljcm iz Po-rtor^iža, štirikrat zapored o.wo jeno državno prvenstvo v mladinski li^ b v ligi do 23 let ter leta 2001 doseženo čeirlo mesto v članski ligi. V dvoranski odbojki so z Odbojkarskim klu-lx)m Šoštanj -Topolšicavsezo- Med akcjlo... ni 200I/2002 dosegli osmo mesto v državi. Pris'vojih letih je David v Sportu dosegel že veliko, če pa bo nadaljeval s treningom in gojil svojoveliko ljubezen do odbojke, mu leh tudi v prihodnasti ne bi smelo manjkati. ■ Maja Krivec In Katja Koželj Vzpon v Zavodnje Kolesarski izziv Kol«Siirslu! sezona je v iMilneni /Jimahii in ljubitelji kolesiarstva l>od<) Inhko ludi to nedeljo prišli na svoj račun, Še posebej ti.sH, ki nidi primerjajo svoje sp<»s<»l>nke kt^če na Doliču, Za.savskc kt^če na Prchodav-cilt in Koče pri Triglavskih jezcrili. kjer bomo prenočili. Tretji dan začnemo pri 'triglavskih jez.crih, nadaljujemo pa 5 in pol-urni pohod do koče na Planini pri Jezeru in Starih Fužin. Sledi odhod z avtobusom v Velenje, kiimor bomo prispeli okoli 20.UO ure. Cena Izleta vključuje siroSke dveh nočitev in avtobusnega prevoza in šteje 8.600 tolarjev, rok za prijavo in plačilo pa je 11. av-gusi 2002. Udeleženci morajo imeti ustrezno opremo za hojo v visokogorskem svetu in poravnano Članarino za letošnje leto, izlet pa bo organiziran, če sc prijavi najmanj IS udelc/^encev, Prijave in cjstale informacije : Stane Kovač. (rSM 031 208 Sah Prrf)old - Na hitropotcznem Šahovskem spominskem (na profesorja Ernesta .Šelerja) turnirju je zmagal Da^an Brinovec (SK Ž-alec) pred domačinom Brankom Selnikarjem z rezultatom 11:8, tretji je bil Milja Urisk iz Žalca (7,5 točk). Vsi Irije so prejeli spo-miaske pokale Športne /veze ?ialcc, V Grižah pa so pripravili sesti Šah(w.ski lumir v i^osiiešencm Řahu. Med 2S udeleženci jezmagal Darko Plahuta i/ .^entjuija, pred Milanom Ma t kom iz Velenja. KINO VELENJE v hotel U PAKA ŠTEVILKE ZA UMOR triler, komedija Reži'ia Barbel Se hro eúer Vloge : Sandra Bullock, Ryan Gosling Dolžin a: 105 minul Četrtek. 1.8., où 21.00 Petek, 2. ob 23.15 Siobotíi. 3. fi., ob 21.00 Nećelja, 4. S., ob 21.00 Ponetíellek. 5. B.où 18.30 Torek. 6. &, ob 21.00 Dva Izjemna študenta sta zagrešila popolni urrorov v dokaz, da ga ne bo mogoče razkrinkati. Izbereta naključno žriBV In dejanje se zgodi. Kino nograjuie izrežite kuponček in ga pošijite ali prinesite na uredništvo. Vsak te' den bomo izžrebali tri ijubiteije fiimov za brezplačen ogled ene izmed j fi/msMh predstav. Primer dodelijo Cassle in Samu. Dogodki In dokazi napdju|ejo na čisto naključno nasilje, vendar Cassle verjame, da je v tem nasilju še nekaj več kot kažejo dokazi. Nekaj na tem primeru pa jo $pomnl na preteklost, ko je t^la samažrlev nasilja kar jo pripelje od tega, da se mora soočiti s svojo preteklostjo. VSE O FANTU romantična komedija Režija: Chris Weitz, Paul Wete Vloge: Hugh Grantjoni Colette, Rachel Welsz Dolžina; 100 minul V slovenskem začetnem terminu! Četrtek. 1.6., ob 18.30 Petek, 2.8., ob 18.30 In ob Ime in priimek:, Hoslev: Izžrebali smo: Natalija Krainc, Bevkova 3, Velenje: Maks Cifale, Bevkava 3, Velenje; Klemen Mevc> Ravne 115» Šoštanj. 2100 Sotiote, 3. S., ob 18.30 in ob 23.15 Netíeljd, 4. 8., ob 18.30 Ponedeljek. 5.8.ob 21M Sreda, 7.8.. ob 18,30 V^ll je pfivlačen in bogat 38-leMik, ki mu je oče omogočil, da ima dovolj denarja In mu ni treba delati in se uspešno izogiba kakršnikoli odgovornosti. Po avanturici s samohranilke odkrije povsem nov terito-rij za odkrivanje prostih žensk, namreč skupine za samopomoč samskim staršem. V laki skupini sreča simpatično Suzle, predvsem pa sina njene prijateljice Fione, 12-letnega Marcosa, ki mu spremeni življenje saj je najbolj odrasel otrok nasvetu, ki odgovorno skitii za svojo ekscentrično mamo pa tudi njega začne učiti odgovornosti. Ustvarjalci komedije Dnevnik Bridget Jones tokrat o njeni moški različici! VEČ KOT DEKLE romantična komedija Režija: Tamra Davis Vloge: Britney Spears, l^m Cat-trail, DanAykroyd Doížina:94 minut Fori FaShion ...UMETNOST OBLAČENJA... ^VO^J Sinedjuanone uomolebole oui € sÈÊsmsm ^RbihF 40S& (SriS .^PRSERNOftfif ESTA lA, VELENJE T'(URRiR9nO POŠtOIřWttíNTĚR FORI) (3)^8 47 30 -V -i JM mi j . —rr . 1». _ i I OROS. 2002! Nagradna križanka podietja SlAOiUJ CPTOKV JADTWi hlORJU. JU2MOOC KORČULE DR2AVKA SLAGMKA KRJPNA 2ABAVA, vnveî CEX8PR) NgUBAAN-UIV PRI Td^SU VbCjl n^OSTOR ZA PRAMJE, KCMM^S HMK O hlORAU mrfAi KATOUdKE CËRKV. ecAs&g v 19,STOL KflLO RJMSKE L£6IJE L Vl.tKA QOKAW KAMWN. O MVAJ. vr^jc cs$t»v NASeuu T OKRA^ RASTLINA. RSHVn êCiR O rvvcerr q»BOTTl> 6MZZA NIKALNICA ZVTTEK MPIFUA B V A iWtD2 (ANOL) (VAN Mi^Ani ANGLSiKf P^ISK) HASLOV NfaVAKNA n^OAVlNA TALIdOVA PUACA O nwcoa RfUOJ-CLMJQ6 N 20RWI10, PBipa&v Z 0»IM NdOtMT BRiWťC ».icsec ACO'BK KCimiA DEBEL/ PAUCA SRldA. 9GIB MRA£- MOST. MRAKOTA ^KSPR.) JANA NOVOmA NAMÊN, NAMERA OOSIVARE OLASCE AU »€RJA B N 81.0V6M. PE6NIK IN PAEVAJAl--MART O N SLOVEN. SAKSOFONIST {$OSS) OKRA$ HA OLAVAH RMSKIH STEBROV MEDENO pecivo, MgP€NJA> >Q Ponovitev! Torek, 6.B., ob 18.30 Sreda, 7.8. ob 21.00 Po osmih letih se ponovno sesta-nejo tri prijateljice iz otroitva in na polovanjj odkrivajo svoje prijateljstvo, Brez denarja in ciljev, vendar polne sanj se s pomočjo Bena odpravijo na potovanje in nabirajo iz-kulnje, ki jim bodo za vedno spremenile življenje. Rimski [Tvenec svetovne pop zvezdnica Brliney Spearce in nekaj njenih najnovejših uspešnic ! Od 8. B. dalje tuđi v Velenju, v začelnem slovenskem terminu. MOŽJE V ČRNEM 21 iirtMU« ŠTEVILKE ZA UMOR triler konedija Petek. 2.8., ob 20.00 Sobota. 3. 8., ob 19.00 Ueóelía,4.8.,ob19.0Q VSE O FANTU romantična komedija Sobota,3.8.,ob21.30 Hedeija.4.8.,ob21.30 Ponedeljek. 5.8,ob 20,00 MISEK STUART LITTLE družinski, komedija, 98 minut Otroška matineja He(Selie.4.8.,ob17.30 Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroSke matineje 400 SIT Informacije in pred prodaja vstopnic tUdI za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predslavo in dalje. Ni rezen/aclj vstopnic! IZDELOVANJE CEMENTNIH IZDELKOV POLAK ŠTEFKA s^fK Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel.: oa'saa so es, tax. 03/ 891 SI 90 Cementinarstvo Polák ima že 50 letno tradicijo v izdelavi betonskih siresnikov in zidakov. Proizvajajmo 4 vrste beton* skih zidakov, 5 vrst opaznih zidakov ter dimnike. Nas najnovejil proizvod j a strelnih POLAK, ki je izdelan po švedski tehnologiji' Cena 1m2 barvne krib-ne 1.404 SIT, bele pa le 1.134 SIT. Vemo, da se boste odločili prav. odlo&li za betonske izdelke POLAK. Restev laižanke, opremljene z V^im naslovom, požijite najkasneje do por)edeika 12. avgusta na nasbv: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pnpisom nagradna križanfca POG.IETJA POLAK. Izžrebali bomo Ui nagrade: 1. nagrada: betonski izdelki v vreOnc^ 6.000 SIT 2. nagftfda betonski izdelki v vrednosti 4.00Û SIT 3. nagrada: betonski izdella ite na sedežu podjetje, tel. 03/492 79 16. Pisne vloge poSljrte na sedež podje^ najkasneje do 20. 08.2002. Prednost pa imajo zlata/ke -trgovke. GIBANJE PREBIVALSTVA CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TiSiNA •ilreka poaedba arinlnia|iV| cvvtja, lončitto.^ •^gre bne stwitif t ca>atl MB^nest već Mrekov 24 ur aa dan 1W.-. M/ SH 62, S8M: Ml / M2 • Upravna enota Velenje Poroke: Frajija Pinter. Velenie, Tomšičeva c. 19 in Amela Zećirovlć, Velenje. Cesta v Bevče 46: Janez Vošnjak, Ženbric 47 in Urika Ramšak, Skor-no17a, irena Knez» roj. 1947, Velenje» Š-alek 88; Franc Uranič,roj. 1913, Velen|e, Tomšičeva c. 16: Antonija 1 Kobfanc, roj, 1943, Poij9ora32. V SPOMIN v soboti^, 27. 7. 20(12, smo se p<")s[ovill od našega dolgolelnega sodelavca in prijatelja STANISLAVA ZIGONA 26. 4.1949 • 24. 7. 2002 V spominu bo ostal kol vztrajen in vesten sodelavec, vedno pripravljen na pomoč človeku v sliski. Sifdeluviœ in sodelavci ESOTECH-a d.d. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Téfefoii/tex: 03/ 572 80 80 *** VESELO POPOLDNE V KOŠARICI *** v soboti}, 24. svgusts ob 17.00 url, kjer se bo mlado Ifi stvo zavrtelo v ritmu vMlito Mj odmevajoćfh MODRUANOV. Povezovalec programa bo TONE VRA9L. Od 30.7. do 24.8. si bo vsak kupec, ki bo cel rrtesec naKipoval v KoSaricf, PRISLUŽIL KUPONE za hrar)0 In pijačo, ki jih bo izkoristil na naši veselici. 2a enkraten nakup ali za nakupe preko celega meseca, boste prejeli kupor^e za HRANO In PIJAČO. Kupone lahko dvignete sproti ali pa do 24.8., saj bomo za vsakega kupca vodili raCunalniSko evidenco v naSi prodajalni. Zato zahtevajte pri blagajni svojo Sitro kupca. Pripravili smo veliko lepih NAGRAD, ki jih bomo razdelflll z ŽREBANJEM na veselici, zato ostanite oz. postanite nali zvesti kupci in 24. avgusta pridite k nam, mi pa se bomo potrudili, da vam bo lepol 'KDOR VARČUJE, CEL AVGUST V KOSAHCI KUPUJE!' ZAHVALA Iznenada in mnogo prehitro nas je zapustil dragi mož, ala, stari ata, last in hrat AVGUST KOVAČIČ iz Malega Vrha 73/a, Šmariru) ob Paki izrazen dom je in dvorišče, y.oniûti oico 'le našo išče. ()d.^í!Í nenadno si In bnr^ alovcsa. /.daj in srœ in dii^a vu. l((iko boli, ko Telx! več }nwl nanti ni. V naših srcih boš naprej '/ivel do konca naših dni. 13.8,1929 ' 22.7.2002 Oh nenadni izgubi našega dragega počmi obiskovalcev plelli k^íšare. na prastem kuhali i^ganje icr ponujali čebelarske dobrole, kruh, polico in različna di>maca peciva. Tudi za dekoracijo so po-skrlKli. obiskovalci pa so lahko kupili doma narejene umetne rožc. /a oblačila so znali naši predniki v celoii poskrbeli sami. Kako.' (lojili .so ovce, ki jo jim poleg volne dajale 5e odlično mleko in mest>. Volnoso nato skilacili, jo .spredli in iz Toplici VcâSfh $0 bila tole težka dela, tokrat pa so jih izvajalci, organizatorji in obiskovalci doživljali kot sprostitev in zabavo. Najmlajšim pa je bila to dobra učna ura v naravi. nje pletli, na lokraini priredilvi tople nogavice. Pred-^tavile pa so se ludi mlade kleklariee. Se mlade, a vendar so spetno ustvarjale rped cičmi radovednih litnskvoalccv. Na topoIi>ki ^'>li .si^ preteklo šcilsko le-lo namreč iisian^wili namreč krotek klekljanja. V Topc^lsici Ae vedno /^ivijo ludi spremi mlaiiči, res niso več ra^no mladi, pa zalo loliko bolj izurjeni, mlačev so (xllično opravili. ( epci so lepo odpeli. Se piisebej veliko po-zormwli je prilegnila izdelava lesenega vodnjaku. Mnogi smo lo videli prvič. Skozi dolg hlťíd so i/vrlali luknjo, ga postavili v 'liîplici^ (včasih so ga v najden izvir) in z veliko spreinosli jc iz njega res prilckla voda. Se veliko zanimivega seje dogjijjilo, prijeino riiz-p{>lo?enjc pa je pritegnilo na lica «organizatorjev in í^ílx^nem odličnih gostiteljev ter seveda obiskovalcev veder nasmeh. Zl^irali se v skupin prireditev »kol se ^ikii«, ki je ludi de?, ki je sredi dogajanja pt\^kropil prizt^rij^čc, ni mogel oskruniti. Obiskovalci se niso dali. vztrajnost pakaj I1Í-iro nagradili scinčni řarki, vsemu pa je sledil prije-len lopel večer. Organizatorji si zaslužijo vse priznanje, vsi, ki nislc bili zraven pa .sle nekaj z«imu-dili. Pri nič zato. Nadoknadile lahko prihodnje le-lo, saj je prireditve v.sako leto lepša in zanimivejša. ■ MIraZakošek Colin Jackson v Velenju »Nad Slovenijo sem navdušen« .Sv(>(ovni in «vnrpski prnik v i*tku na (10 m / ovira* mu Bri(anec Colin Jackson, je nekaj več kot 10 dni pri-prv/jvel nn š(ao prispel 15. Julija, (m1 (akra( pa Je vsako dop(»]dne pridne» treniral m i}>re Cimimon^ve* ahha v Mancheslru in avi;us(ovsko evropski» prvenstvo v Muenchnu. Na enem izmed treningov smo ga obiskali ludi mi in povedal nam je, daje nad Velenjem in ludi nad Sliwcni-jo resnično nćivdiišcn: »/adjijič sem razlagal prijateljem in družini, kakšna lepa debela z lepo ptikrajino je Skwc-nija. Ve.sclimse že, dajo b(îm obiskal ludi lakrat, komi ne bo treba trenirati in si jo b<'>m lahko bolje ogledal.« Jackson je Velenje .spir/na! junija, koje lekmoval na vsakiilcincm mednarodnem ailctskem mitingu in zma-giil. 'lakral je imel priložnost spoznati leren in si ogledati, kakšni so pogoji za trening. Bilo mu je vSeč, zalo se je odločil, da bo del svojih priprav prei?ivel prav pri nas. Kol sam pravi, so pogoji za trening odlični, i>e posebej se je navdu:^cval nad st^nčnim vremenom, ki ga v Veliki Britaniji zagotovo primanjkuje. Čeprav nui jc Slmenija vseČ, sc sem ne bi preselil. Jackson: »Prepo-loval sem ze ve,«isvel in ugotovil, da želim živeti točno v Walesu in nikjer drugje.« Atletika je njegovo življenje in morda odlične rezui-late dosega ludi zalo, ker si nikoli ne poslavlja ciljev in omejiicv. Pravi, da prihodnosti ne načriuje,saj »nikoli ne veš. kaj 11 prinese na pot«. Ne dela dolgoročnih načrtov, zaio tudi ne ve, kai bo počel čez nekaj let. Kljub icmu pa je že sprejel eno življenjsko txiločilev: »Po koncu dv*>ranske sezone prihodnje leto, nekje marca, se bom upokojil inSele lakral bom imel čas razmislili, kaj bi v svojem žh'ljenju šc želel počeli.« Zaenkrat pa razmišlja samo o ponovni osvojitvi naslova evropskega prvaka: »Letos branim laaski naslov evropskega prvaka in se že veselim, dii bi'>m dcîmov prinesel .^e eno zlaio odličje.« / raznimi naskwi prvaktw se ne obremenjuje preveč, saj prírvi: »Osvojiti mije uspelo že prav vse naslove, le olimpijsko zlato .se mi je izmuznilo- Naslova olimpijskega prvaka zaradi upokojitve ne bom imel več priložnosti twvojili, lako da mislim, da sem v atletiki dosegel že vse.« Pred srečanjem s iak<^ vrhunskim športnikom kol je Colin nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Ali se ho oh- Teče do novega naslova evropskega prvaka? na^al snobovskih in v/viieno, bo nesramen ali prijazen Na koncu se je izkazalo, da je zelo prijeten sogovornik, ki mu kramljanje, podpLSžilo Je precej pla/ov. ki so Ziisuli in poi^ko-dovali ceste ali pa oj^ro/ili stanovanjski naselja in posame/.ne hiše. Večino manj.ših plu/.ov je MO Velenje u.spela odpravili hitro, neluij največjih p:i se vedno »čakii« na obnovo. Ker se Jesen hi-tro hli/a, (aknit pa /na narava spel neprijetno presenetiti, nas Je zanimalo. kak(» k^že z ohno-Vil mi le-leh. Tone Brodnik, pred.vt> ž.e leta I99H sproženi plaz pod cerkvico sv. Jake», \}\iii nad hišo DragiČevič'.Aristovnik, plaz nad domačija Lesjak v Vinski (»ori. plaz Gorica in pbz na L.jiil>lj:inski cesti pri Prjpmi* niku. Za vse le plaze imamo Že |)r i pravljeni» vso potrebno dokumentacijo /a ohnovo. ki sojo i/a tHipniv» plazu rui (ioricl vav|»nstu ničunanio. da iMinio nsidaljevali tudi/odpravljanjem plazu nad hišo Dragičevič In hišo l^esjsik. Slednja .nlci in (írčar v Skalah, kjerže inninio geolo.^kii pon>čiJ:i. Žal Je M (Hlpravo pla/ov potrebnega veliko de-nai;ja: odprava vsakega od večjih In) slaUi vsaj 15 niki Sn, zalo pričakujemo tudi pom<»č dr/^ve. Žiti so lelos vsa v ta namen usmerjena državna sredstva f)i>r:d)ili /a .sanaciju phizov na Gorenjskem. lako da lahko več pomoči iz te^a naslova pričakujemo v letu 2(N>5.«( Pod Jakccm Je, recimo, naselje in lokalno /cio po- res nevama/ro bomo |x>skušaíi odpraviti /ol)čin-skhni sredsn i, res pa Je, da pričakujemo, da nam lui nekxkj stroškov povrnila dr/ava. Za plaz {hhX Jakcem lahko rečem,