irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 2
Uredniški odbor
Ob izteku leta ...
Naj tokrat uvodnik v zahvalo posvetimo vam, dragi naši soustvarjalci Sredice ... Letos smo Sredico v štirih številkah skupno napolnili s skoraj 150 prispevki. Sredico ustvarjamo skupaj, mi in vi: Občina Središče ob Dravi, osnovna šola in vrtec, naša podjetja, društva, posamezniki. Za nagrajence križanke smo razdelili štiri praktične nagrade, ki jih brez oklevanja prispevate domači podjetniki in tako vsakokrat razveselite srečnega reševalca križanke, katerih odziv prav tako ni zanemarljiv. V rubriki Med nami živijo predstavljamo in obeležujemo zanimive življenjske poti naših občanov, saj želimo, da so njihove zgodbe povedane in se tako ne pozabijo. Preko glasila tako pisno ohranjamo utrip v občini, naše dogodke, dosežke, novosti ... December je čas, ko se ozremo nazaj in se spominjamo dogodkov v letu, ki se približuje koncu. V letu 2017 smo obeležili jubilejno 130. obletnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi, ki smo mu zato namenili našo zadnjo, praznično decembrsko naslovnico. V letošnjem letu so morali posredovati velikokrat, njihova pomoč pri reševanju občanov in premoženja pa je nepogrešljiva. Z zlato občinsko plaketo smo letos počastili njihovo požrtvovalno in nesebično delo, saj klic na pomoč ne pozna delovnega časa. V tem letu sta se odvili tudi mednarodna dirka starodobnih mo-tociklov in 40. obletnica NK Središče ob Dravi, Božo Borko pa se je kot slovenski predstavnik uvrstil na nacionalni konjeniški
galop na Madžarskem. Občina Središče ob Dravi je zmagala v turističnem projektu, kjer je premagala velike in turistično razvite slovenske občine ter s tem dokazala, da imamo zelo atraktivno domačo ponudbo. Učenke OŠ Središče ob Dravi so zmagale na državnem kuharskem tekmovanju. Podjetje Tehnološki center Jakl, d. o. o., je prejelo prestižno nagrado za najboljše majhno podjetje v Podravju. In še bi lahko naštevali, o čem vse z vašo pomočjo z veseljem poročamo v Sredici. Vse te uspešne zgodbe ste ustvarili vi in dokazali, da se lahko doseže veliko. Z veseljem prebiramo vaše članke in vedno znova ugotavljamo, da imate avtorji zgodb odlično pisateljsko žilico. Še naprej si želimo veliko uspešnih in zanimivih zgodb, vam pa ogromno navdiha in zagnanosti tudi v prihodnjem letu. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi naši dosedanji urednici Heleni, ki je žal zapustila uredniški odbor. Helena, hvala za trud, ki si ga vložila v Sredico v zadnjih treh letih. Želimo, da ustvariš še veliko uspešnih literarnih projektov in še naprej pišeš ter ohranjaš tradicijo prleškega sveta in njegovih ljudi ... Srečno. Vsem želimo lepe božično-novoletne praznike. Če se v decembru oziramo nazaj, v leto, ki odhaja, pa obenem že gledamo naprej, v prihodnost. V letu, ki prihaja, vam voščimo sreče, zdravja, samozavesti, da uresničite vse, kar ste si začrtali, na glas ali po tihem. V marcu se zopet srečamo...

Spoštovane občanke in občani!
Ust v urite, kar ste snovaJi, Dosegajte, za kar ste se tmdifi. Najdrte, kar ste pogrešali. Ir» živite, kot ste želeli...

\ / -
Lepe božične praznike ter v zdravju in sreči
doseženih osebnih in poslovnih uspehov vam v prihajajočem letu želi
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 3
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi
Investicije v letu 2017
Postavitev električne polnilne postaje
V novembru 2016 je EKO sklad, Slovenski okoljski javni sklad, objavil Javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude občinam, in sicer za polnilne postaje za električna vozila v naravnih zavarovanih območjih Natura 2000. Občina Središče ob Dravi se je glede na pogoje na ta poziv prijavila in v februarju 2017 prejela pozitivno odločbo o dodelitvi nepovratne finančne spodbude v višini 3.000 evrov. Na razpisu je po dostopnih podatkih bilo uspešnih 60 občin. Namen razpisa je vzpodbuditi gradnjo polnilnih električnih postaj z možnostjo polnjenja in vzpodbujanja nabave ekoloških električnih vozil. Postavitev električne polnilne postaje je v prijavi, kakor tudi fizično, bila predvidena na bencinskem servisu Petrol v Središču ob Dravi, saj je tako iz tehničnega kakor tudi lokacijskega vidika ta lokacija bila najbolj zanimiva. Skupaj s podjetjem Petrol smo dogovorili prostor za postavitev in tudi ostale tehnične in finančne obveznosti. Občina je izvedla javni razpis preko zbiranja ponudb za dobavo polnilne postaje, minimalno tehnično dokumentacijo in vgradnjo polnilne postaje. Petrol je zagotovil brezplačen prostor, omogočil priklop na električno omrežje, ki mora biti vsaj 21 kW (v tem primeru polnilna postaja dela s polno zmogljivostjo in je čas polnjenja zelo kratek), talne označbe na dveh parkirnih mestih in vključitev v bazo podatkov mreže polnilnih postaj v Sloveniji. Polnilna postaja se je postavila in inštalirala v mesecu oktobru in je že na voljo uporabnikom. Občina je za postavitev polnilne postaje namenila nekaj čez 8.000 evrov in dobila povrnjenih 3.000 evrov iz EKO sklada. Polnjenje na polnilni postaji je za uporabnike trenutno brezplačno, občina bo zagotovila letni tehnični pregled in plačala porabljeno elektriko. Tudi v naši občini, v bližnji okolici, kakor tudi v tranzitu, se pojavlja vse več električnih ali kombiniranih vozil. Polnilna postaja pomeni dodatno, hitro možnost polnjenja za uporabnike, obenem pa s svojo storitvijo promovira uporabo ekoloških vozil in ozaveščenost varovanja našega okolja pred izpusti.
T
Električna polnilna postaja na BS Petrol v Središču ob Dravi Investicije v javno razsvetljavo
Tudi v letu 2017 se je v okviru sredstev sprejetega proračuna izvajala dograditev javne razsvetljave. Izgradila sta se dva nova odseka v Obrežu, na katerih še ni bilo javne razsvetljave, obe novi liniji sta se planirali že kar nekaj časa. Prvi je odsek ob javni poti Rakuša-Cimerman v smeri ribnika Obrež. Tukaj se je postavilo
pet novih varčnih svetilk, obenem pa se je kabel podaljšal do novozgrajene brunarice ob ribniku Obrež, s čimer se omogoča priklop vsaj osnovnih elektro porabnikov v brunarici ob srečanjih in piknikih. Drugi je odsek ob javni poti na relaciji Rotar-Škrinjar v Obrežu. Tukaj se je postavilo osem novih svetilk, ki so iz najnovejše LED-tehnologije, zelo nizke porabe in z zelo dobro svetilnostjo. Skupaj je dograditev obeh linij stala 14.000 evrov, dodatno pa smo namenili nekaj čez 3.000 evrov za tehnične prenove že obstoječih linij javne razsvetljave.
Ena izmed novih llinij javne razsvetljave - Obrež
Prenova vodovodnega omrežja
V letu 2017 sta se v okviru investicijskega vzdrževanja vodovoda prenovila dva vodovodna odseka, ki sta bila stara 40 let. Prenovljen je bil odsek na območju trgovske hiše Mercator, ki poteka po privatnem zemljišču - dvorišču, katerega je lastnik na novo urejal in asfaltiral. Ker je ta vodovod zelo pomemben za oskrbo z vodo v vzhodnem delu Središča ob Dravi, smo ga zamenjali, uredile so se prevezave, dodatno je urejen hidrantni vod za požarno vodo. Investicija je bila v višini 10.800 evrov. Obnova druge vodovodne linije se je izvedla v Obrežu na relaciji Marčec-Cimerman (Jošje), kjer so obstoječi uporabniki imeli že vrsto let probleme z ustreznim pritiskom v ceveh in zadostno dobavo vode. Vgrajena je nova vodovodna cev večjega premera, izvedene nove prevezave vseh uporabnikov, ob trasi vodovoda so dodatno postavljeni tudi novi hidranti za zagotavljanje požarne vode. Sistem omogoča normalno dobavo vode vsem priključenim uporabnikom.
Obnova vodovodne linije - Obrež
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 4
Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
Nov defibrilator v Središču ob Dravi
V Središču smo bogatejši še za eno, za človeka pomembno stvar, defibrilator. Nameščen je na fasadi Sokolane, kjer se pogosto odvijajo prireditve z udeležbo velikega števila ljudi. Dostopen je vsem. Uporablja ga lahko vsak, ki ve z njim rokovati. Del sredstev za nabavo defibrilatorja je prispevalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. V središki občini imamo sedaj štiri defibrilatorje. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak. Sam po sebi aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko naredimo toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje. Želimo si, da bi bili defibrilatorji malokrat uporabljeni, če pa že, pa naj rešujejo človeška življenja.
Lokacije defibrilatorjev v Občini Središče ob Dravi:
-	Gasilski dom Središče ob Dravi,
-	Gasilski dom Obrež,
-	Splošna ambulanta Središče ob Dravi,
-	Sokolana (na fasadi desno od glavnega vhoda).
Jana Čavničar
Javna predstavitev predloga Odloka o Krajinskem parku Središče ob Dravi
Juvančič z Biotehniške fakultete Ljubljana ter Boris Grabrijan, direktor Krajinskega parka Kolpa (KP Kolpa). Župan Jurij Borko je uvodoma povedal, da so se pobude za krajinski park pričele pojavljati že v letih 1996/97, zadnja tri leta pa se je h krajinskemu parku pristopilo drugače, in sicer se je s tematiko intenzivneje ukvarjala delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov občine, svetnikov, kmetov, lovcev, ribičev, ob prisotnosti Zavoda RS za varstvo narave in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Simona Kaligarič je pojasnila, da predlagano območje krajinskega parka zajema najožji poplavni del reke Drave ter območje pogostih poplav in ne obsega celotnega območja Nature ter ekološko pomembnega območja. Zavarovano območje ne prinaša novih omejitev, ampak pomeni dodano vrednost, tako da se z nekim upravljavcem lahko izkoristijo nove priložnosti na osnovi teh naravovarstvenih kvalitet oz. posebnosti. Luka Juvančič je povedal, da je občina Središče ob Dravi kot ena izmed 4 testnih območij (poleg Solčavskega, Goričkega in
Omarica z defibrilatorjem
Občina Središče ob Dravi je 25. 10. 2017 v Sokolani za občane in širšo javnost organizirala javno predstavitev predloga Odloka o Krajinskem parku Središče ob Dravi. Na predstavitvi, ki jo je vodil župan Jurij Borko, so sodelovali Simona Kaligarič z Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, Luka
Predstavitev predloga odloka o krajinskem parku v Sokolani ter razvojnih priložnosti
Nadaljevanje na naslednji strani
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 5
Nadaljevanje s prejšnje strani
Celja) sodelovala pri evropskem projektu Pegasus. V naši občini so izvedli študijski tabor ter na podlagi ugotovitev podali predloge, kako boljše unovčiti kmetijsko proizvodnjo in živinorejo ter povezati turistično in gastronomsko ponudbo našega kraja. Boris Grabrijan nam je kot primer dobre prakse predstavil delovanje Krajinskega parka Kolpa, ki se nahaja v občini Črnomelj in s katerim upravlja Javni zavod KP Kolpa. Park se financira iz državnega proračuna, vstopnin, donacij, dotacij, z upravljanjem nepremičnin, prodajo blaga in storitev, iz mednarodnih projektov. Ukvarjajo se z ohranitvijo kulturne tradicije, ohranjanjem domačih pasem živali in rastlinskih sort, monitoringom ogroženih rib in ptičev, izobraževalnimi delavnicami, glampingom, slikarskimi kolonijami, čebelarstvom, pletarstvom, sadjarstvom, kuhanjem apna (namenjeno materialu za obnovo kulturnih spomenikov), izdelovanjem ročnih izdelkov (iz volne, lanu), pohodništvom, prirejanjem geotaborov za šole, čiščenjem zaraščenih površin itd. V ponudbo so vključeni domačini ter domača društva. Omejitve so v parku določene le z občinskim prostorskim načrtom. V zadnjih osmih letih so obisk povečali za kar 9-krat, zaradi prevelikega števila turistov so celo podaljšali sezono. Župan je izpostavil, da namen morebitnega krajinskega parka ni v omejevanju ali prepovedovanju. Občina s tem omogoča dodatne možnosti za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma. Turizem je trenutno najhitreje rastoča gospodarska panoga. Vse več turistov išče oblike turizma z naravno in domačo ponudbo. Krajinski park lahko postane naš znak, s katerim bi lahko s sosednjimi občinami
razvijali skupno strategijo pod blagovno znamko Jeruzalem. Občina lahko ustvari osnovne informacijske in razvojne možnosti za turizem, dopolnilne dejavnosti in nabavo opreme, iščejo se potencialni investitorji. Občina se je prijavila tudi na projekte v okviru LAS, in sicer sta v teku dva projekta, eden za 150.000 evrov (skupni projekt občin) ter manjši za 50.000 evrov (Občina, DOPPS, Oljarna, Konjeniško društvo Središče ob Dravi). V okviru projekta LAS bi lahko zagotovili osnovno opremo za informacijsko pisarno, table, smerokaze, zaposlitev za polovični delovni čas. V pripravi je tudi 2. javni poziv Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, preko katerega bi skušali zagotoviti nabavo kanujev, opreme, ureditev prenočišč, kampa. Po predstavitvi je potekala razprava, v kateri so prisotni izrazili svoje poglede, mnenja in predloge glede krajinskega parka. Ob koncu je bil sprejet zaključek, da krajinski park nudi precejšnje priložnosti za lokalno ponudbo, ki bi se jo dalo tržiti.
Obvestilo
Kako do novic, razpisov, novosti in še marsičesa drugega, kar objavlja Občina?
Prijavite se na prejemanje novic na občinski spletni strani. Z objavami boste obveščeni preko spletne pošte. Spletna stran Občine: http://www.sredisce-ob-dravi.si/
Čestitamo novorojenčkom in njihovim staršem!
Novorojenci 2017*
Alina Hamzic Živa Podgorelec Lana Štabuc Stella Lešničar Nuša Meznarič Niko Šafarič Tian Ritonja Jurij Mlakar Anže Kranjčec
Vita Kranjc
Erik Nemec
Jakob Marčec
Martin Meško
Kris Veldin
Jaka Marčec
Liam Lukman
Lukas Mai Štembergar
Benjamin Trstenjak
Župan in
*po podatkih, ki jih ima Občina (do dne 10. 12. 2017)
občinska uprava Občine Središče ob Dravi
6	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Občina Središče ob Dravi
Poroka v septembru
V soboto, 16. 9. 2017, sta zakonsko zvezo sklenila Nataša Črček iz Obreža ter Gregor Nemec iz Središča ob Dravi. Civilni poročni obred je v poročni dvorani ormoškega gradu opravil središki župan Jurij Borko ter mladoporočencema zaželel sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti. Občina Središče ob Dravi ob tej priložnosti izreka iskrene čestitke.
Zahvala
Ob požaru mansarde in podstrešja se za hitro intervencijo zahvaljujemo gasilcem PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež ter vsem ostalim, ki ste pomagali.
Družini Bratuša in Novak
Jana Čavničar
Veliko priznanje Tehnološkemu centru Jakl, d. o. o., iz Središča ob Dravi za eno najboljših podjetij v Podravju
V četrtek, 16. novembra 2017, so na svečani prireditvi, ki sta jo organizirali Štajerska gospodarska zbornica in časnik Večer, razglasili najboljša podravska podjetja v preteklem letu. V štirih velikostnih kategorijah so bila izmed gospodarskih družb v Podravju izbrana najboljša podjetja, ki se poleg ekonomskih kazalnikov odlikujejo z uspešnimi proizvodnimi programi, izvozom in so dobri delodajalci. Za najboljše majhno podjetje Podravja v letu 2016 je bilo izbrano podjetje Tehnološki center Jakl, d. o. o., iz Središča ob Dravi. V težki konkurenci, kjer so slavile pretežno mariborske gospodarske družbe, je to še toliko pomembnejše priznanje, ki kaže na to, kako pomembno razvojno vlogo ima v regiji podjetje Jakl, d. o. o., ki si je uspešno utrlo pot na globalni trg. Podjetje Jakl, d. o. o., ima kljub uspešnemu prodoru na globalni trg velik pomen tudi za našo občino in gospodarstvo, saj poteka celotna proizvodnja v Središču ob Dravi. So največji zaposlovalec v naši občini, prav tako pa podjetje vedno s prispevki pomaga pri vseh večjih dogodkih v občini. Na podelitvi je direktor Sebastjan Jakl, ki podjetje uspešno vodi že 15 let, povedal, da je to za podjetje veliko priznanje in da je zelo ponosen na svoje sodelavce. Ob tej priložnosti smo z gospodom Sebastjanom Jaklom izvedli intervju.
• S čim se podjetje ukvarja, katere so osnovne dejavnosti, koliko je trenutno zaposlenih?
Podjetje se ukvarja z razvojem in izdelavo sestavnih delov in mehanizmov za avtomobilsko ter letalsko industrijo večinoma
Najboljši podjetniki Podravja skupaj s predsednikom države ter organizatorji prireditve
iz kovin in lahkih materialov. Trenutno nas je skupaj, z nama z ženo, v podjetju zaposlenih 37.
•	Gre za družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo; kako se je vse skupaj začelo razvijati?
Začetek sega v leto 1974, ko je oče začel izdelovati dele za kmetijsko mehanizacijo ter kasneje tudi za tovorna in vojaška vozila. Po prevzemu/predaji podjetja sem leta 2002 začel intenzivno vlagati v novo tehnologijo in znanje, kar nam je pomagalo pri izdelavi vedno bolj zahtevnih izdelkov za kupce iz avtomobilske industrije.
•	Ali vas je že od malih nog veselilo zahajati k očetu v delavnico in vas navdušilo ter posledično spodbudilo pri odločitvi za poklic?
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
Sedež podjetja na Bercetovi ulici v Središču ob Dravi
Že od malih nog sem bil prisoten pri očetu v delavnici zaradi radovednosti, kaj se tam dogaja, pa tudi zaradi bližine delavnice (na domačem dvorišču) se dogajanju ni bilo mogoče izogniti. Za tehnični poklic pa me je pritegnilo nekako konec osnovne šole, ko sem lahko kakšno stvar že sam izdelal.
•	Katere so za vas tiste prelomnice, ki so bile za podjetje ključnega pomena v njegovi zgodovini?
Prelomnic je bilo več. Vsak uspešno zaključen projekt je bil prelomen na svojem področju. Od osvojitve prvega certifikata kakovosti, preko uvedbe 3D-modeliranja orodij in izdelkov, do nabave prvega laserja za razrez pločevine, CNC-obdelovalnih strojev. Tudi sodelovanje pri razvoju in izdelavi prototipnih izdelkov novih avtomobilov (Mercedes G, Mercedes SLS, KTM X-Bow ...) je pomenila za nas veliko prelomnico. Zadnja pa je vsekakor začetek sodelovanja v letalski industriji, kjer nastopamo tudi kot razvojni dobavitelj.
•	Kako dolgo ste sami na čelu podjetja, kaj štejete med svoje največje dosežke na področju podjetništva?
Na čelu podjetja sem od leta 2002, ko se je oče upokojil. Kot največji dosežek vidim ustvarjeno skupino odličnih sodelavcev, s katerimi premikamo stvari naprej.
•	Kaj je glavno vodilo podjetja? Kje vidite, da so vaše bistvene prednosti pred konkurenco?
Glavno vodilo podjetja je »Vedno korak pred konkurenco«, kjer so naše prednosti znanje in sodobna tehnologija. Moje osebno vodilo pa je: »Govori, kar delaš, in delaj, kar govoriš.«
•	Glede na to, da ste predvsem izvozno podjetje, kakšna je razlika med poslovanjem z domačim in tujim trgom?
Na tujem trgu večinoma beseda še nekaj pomeni. Lažne izjave in obljube se hitro kaznujejo. Tuji dobavitelji so tudi praviloma bolj odzivni kot dobavitelji na domačem trgu.
•	Koliko je po vašem mnenju tuji trg zanesljivejši in kako težko je ostati korak pred konkurenco?
Zanesljivejši je mogoče zaradi velikosti in jasnih pravil igre - ni vmesnih poti. Biti korak pred konkurenco pa je še veliko težje, saj je v peskovniku veliko igralcev.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 7
•	Kako vidite vlogo svojega podjetja v lokalnem okolju in širše?
Kakšne posebne vloge ne vidim, razen, da nudimo zaposlitev predvsem lokalnim prebivalcem ter pomoč društvom in prireditvam.
•	Vaši načrti, cilji, izzivi za prihodnost, novi programi, morebitno širjenje proizvodnje, odpiranje delovnih mest...
Izzivov za prihodnost je veliko. Cilj je ostati ta korak pred konkurenco. Poslovne priložnosti vidim predvsem v letalski industriji, kjer so izdelki zelo zahtevni. Širjenje proizvodnje ne načrtujemo, saj nam pri zadnji veliki širitvi leta 2011 ni bilo enostavno izpeljati projekta. Dober in sposoben kader pa je vedno dobrodošel.
•	Kakšen je po vašem mnenju ključ za uspešno podjetje v teh časih? Katere smeri priporočate mladim, ki se usmerjajo v poklice - v katera znanja se po vašem mnenju splača vlagati?
Vsekakor se splača vlagati v tehnična znanja, vendar ne samo teoretično, ampak tudi praktično. Na žalost pa lokalne izobraževalne ustanove ne izkoristijo možnosti predstavitve takšnih poklicev na licu mesta, saj bi lahko mladi dobili pri nas pravi vtis in bi bil »izplen« tehnikov na koncu mogoče večji. Dobro pa sodelujemo z bolj oddaljenimi šolskimi centri.
•	Ali imate kaj prostega časa? Kako je možno najti neko ravnovesje med vsemi odgovornostmi in pritiski na poslovnem področju ter prostim časom, ko niste na delovnem mestu?
Prostega časa je vedno premalo. So trenutki, ko ga ni, so trenutki, ko ga je malo več. Zelo težko je najti pravo ravnovesje.
Podjetju Tehnološki center Jakl, d. o. o., ter direktorju Sebastjanu Jaklu in njegovemu kolektivu čestitamo za osvojeno priznanje, na katerega smo lahko še kako ponosni. Želimojim še veliko uspehov pri doseganju zastavljenih ciljev.
Obvestilo
Plačilo Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v letu 2018
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na celotnem območju občine. Občina z odlokom sprejme podlage za odmero NUSZ oziroma določi merila za določanje višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč.
V zvezi s tem vas obveščamo, da je v pripravi novi odlok NUSZ, ki je objavljen na spletni strani Občine Središče ob Dravi: www.sredisce-ob-dravi.si. PRIPOROČAMO VAM, DA PREDLOG ODLOKA PREGLEDATE IN PREVERITE TUDI SVOJE PODATKE O NEPREMIČNINAH TER MOREBITNE SPREMEMBE JAVITE NA OBČINO SREDIŠČE OB DRAVI (e-pošta: obcina.sredisce.ob.dravi@siol.net).
Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 8
Damjan Munda, GČ II st., poveljnik PGD Središče ob Dravi
Operativna enota društva Središče ob Dravi
Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi spada v tretjo kategorijo in je osrednja enota v Občini Središče ob Dravi. Tretja kategorija zahteva, da moramo razpolagati z vozili GVM-1 (gasilsko vozilo za prevoz moštva), GVC 16/15 (gasilsko vozilo s cisterno) in AC 24/50 (gasilska avtocisterna). Naše društvo trenutno razpolaga z GVM-1, GVC 16/25, AC 16/80. Naša operativna enota šteje 32 operativnih gasilcev. Kot osrednja enota moramo ob pisku pozivnika izvoziti v petih minutah. Gasilska enota Središče ob Dravi posreduje na vseh tipih intervencij, kar pomeni veliko pestrost izobraževanj in vaj, saj so posredovanja zelo raznolika. Na intervencijah sodelujemo z enoto PGD Obrež in GEŠP Ormož. Zadnje čase intervencije od nas zahtevajo tudi sodelovanje z Nujno medicinsko pomočjo Ormož. Vse omenjeno zahteva od vseh vpletenih dobro usklajenost vseh enot. Gasilci se izobražujemo na rednih tedenskih vajah operative, za pridobitev specialnih znanj pa v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig, v Pekrah ali v Sežani. Središki gasilci razpolagamo z opremo za gašenje požarov, posredovanje ob prometnih nesrečah, za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ob raznih tehničnih intervencijah itd. Zelo dobro smo opremljeni z opremo za prvo pomoč. Naša enota ima 7 izšolanih bolničarjev, kar pomeni, da lahko nudimo prvo pomoč do prihoda NMP, kasneje pa jim nudimo pomoč pri oskrbi obolelega. V te namene je tudi opremljeno lani nabavljeno vozilo GVM-1. Gasilci PGD Središče ob Dravi se trudimo izobraževati naše občane za pravilen pristop k poškodovanim in obolelim osebam. Zavedati se moramo, da je pomembna hitra pomoč poškodovancem. V ta namen imamo v mesecu oktobru predstavitev dela z avtomatskim eksternim defibrilatorjem (AED) in temeljne postopke oživljanja (TPO). Organizirali smo že nekaj delavnic s
Velika gasilska vaja »Množična nesreča s požarom poslovnega objekta« v juniju, kjer je s PGD Središče sodelovalo pet gasilskih društev ter NMP.
tematiko gašenja začetnih in kuhinjskih požarov, našo mladino pa ozave-ščamo o preventivnem delovanju - ne samo na gasilskih vajah, ampak tudi usvojeno znanje prenašajo domov. Središki gasilci se bomo še naprej trudili, da bomo pripravljeni 24 ur na dan, odlično usposobljeni in opremljeni, saj le tako lahko uspešno posredujemo, ko potrebujete našo pomoč. Hkrati vas naprošamo, da nam na cesti odstopite prostor, ko zaslišite gasilske sirene ali zagledate modre luči, kar pomeni, da je vozilo na nujni vožnji. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila vodje intervencije na samem mestu dogodka, saj mi odgovarjamo za vašo varnost in seveda, da s svojo prisotnostjo, če ni nujno potrebna, ne motite našega dela. Zavedati se moramo, da se gasilci ob pisku pozivnika v sekundi spremenimo iz navadnega človeka v izurjenega reševalca, ki ima v mislih le, kako čimprej pomagati človeku, ki je v stiski.
Nekaj nasvetov v času kurilne sezone
Svetujemo vam, da v času kurilne sezone očistite dimnike in okrog peči nimate gorljivih snovi. Svetujemo vam, da si
nabavite gasilni aparat, ki ga lahko naročite pri nas (Damjan Munda: 041 587 676) ali pri gasilcih v Ormožu na telefonsko številko 051 420 799. Tisti, ki imate kurišča v stanovanjih, si zmontirajte detektorje ogljikovega monoksida, ki so tudi zakonsko določeni. V prazničnih dneh pa svetujemo previdno ravnanje z okrasnimi lučkami in svečami. Preden odidete od doma ali greste spat, izklopite vse lučke in ugasnite sveče. Ob zaključku jubilejnega 130. leta vas vabimo k vstopu v naše vrste, da s tem izkažete pripadnost lokalni skupnosti in širše. Pomoč ljudem je naše osnovno vodilo.
Uspešno, srečno in varno v novo leto 2018 vam želijo središki gasilci - z vami že 130 let.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
ASfc HflEfc
■
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 9
Damijan Vesenjak, Prostovoljno gasilsko društvo Obrež
Predstavitev gasilske opreme
Na megleno 3. oktobrsko nedeljsko jutro smo se gasilci pričeli zbirati pri gasilskem domu v Obrežu ter pričeli s postavljanjem vozil in opreme. To nedeljsko dopoldne je namreč potekala predstavitev in prikaz delovanja gasilskih vozil ter uporaba opreme v organizaciji Gasilske zveze Središče ob Dravi ter Prostovoljnega gasilskega društva Obrež, ki je namenjena širši javnosti. Operativni gasilci iz Središča ob Dravi so predstavili novo gasilsko vozilo GVM-1 VW Transporter ter opremo, ki je nameščena v vozilu. Prav tako so nam predstavili gasilsko vozilo GVC 16/25 MAN ter vso reševalno opremo za posredovanje pri tehničnih nesrečah.
Operativni gasilci iz Obreža pa so nam predstavili vozilo GVC 16/25 Mercedes Atego ter potek gašenja z visokim, nizkim tlakom ter gašenje s peno. Gašenja s peno so se najbolj razveselili najmlajši obiskovalci, ki so lahko tudi ob gasilcih sami poskusili delovanje ročnika za peno. Gasilci smo veseli vsakega obiska ter ljudi, ki cenijo in spoštujejo naše poslanstvo, zato smo se obiskovalcem zahvalili s skromno pogostitvijo. Predstavitev
Predstavitev gasilske opreme in vozil
vozil ter opreme je vsako leto v drugem kraju naše občine, s tem pa želimo gasilci približati občanom naše delo in opremo ter tako pokazati, kako in s čim smo vam na razpolago dan in noč. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Obreški gasilci vam želimo vesele božične praznike ter varno in srečno 2018.
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA
SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE PRISPEVKOV
Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor
Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com,
lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo
objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko.
Prihodnja številka bo izšla ob koncu meseca marca 2018.
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 5. marec 2018.
DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo, se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebana dobitnica nagrade iz prejšnje številke je Nataša Janežič.
Nagrajenka prejme darilni bon v vrednosti 40 evrov v Trgovini Muza v Ormožu (Vesna Brenholc, s. p.).
Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na inter-netni strani Občine: http://www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi.
Naj nam novo lečo nakloni spoznati prave ljudi, scorici prave reči, ubrati prave poči ter v sebi in drugih najti le dobre stvari.
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno 2018!
PGD Središče ob Dravi
\ * * —o-
^ i*
% / /»
LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE,	Ig
NOVO LETC/PA NAJ PRINESE	. , ^^
NOVE PRILOŽNOSTI,	t4 *.
NOVE USPEHE	Vsvo
IN SVEŽ ZAGON.	^
Srečno 2018 ter	*x
t
varno vožnjo skozi vse leto > vam želi
Splošni servis Čavničar Drago s. p.

irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 10
Samo Žerjav
MED NAMI ŽIVIJO
»Še vedno rada v roke vzamem fotoaparat ...«
Čeprav je v današnjem času fotografija v našem vsakdanjem življenju še vedno nepogrešljiv način zbiranja spominov, pa tudi v tem segmentu življenja občutimo naglico sodobnega časa. Tudi na tem področju tehnologija skuša izriniti človeško roko, toda dobri fotografi še vedno ostajajo mojstri, ki nam omogočajo, da se ujeti trenutki nikoli ne pozabijo. Vsak večji kraj ima tako običajno vsaj enega fotografa, ki je nepogrešljiv sopotnik prireditev, dogodkov, obletnic ali osebne, portretne fotografije. V domači občini je to zagotovo Verica Lazar, ki je danes sicer upokojena, še vedno pa rada pogleda skozi objektiv fotoaparata. Povabili smo jo na klepet, da bi skupaj pogledali tudi skozi časovni objektiv spominov ...
Sredica:Težko je začeti pogovor z Verico kako drugače kot pa s fotografsko obarvanim uvodom. Verica, kako, kdaj, zakaj je vas in vašega očeta zaneslo v fotografski svet?
Verica Lazar: Oče Rudolf Rakuša je zrasel v kmečki družini, bili so trije bratje - družbo sta mu delala še Ivek in Franček. Ded in babica sta bila gostilničarja in tako je kmalu prišel čas, da tudi mladega Rudolfa vpeljeta v ta svet. Ker pa on tega poklica ni vzljubil, je preko prijatelja Srečka Vittorija našel pot v fotografski svet. Hitro se je začel učiti pri Polakovi v Ormožu, pozneje pa je doma še malo »šušmaril«, nakar se je vendarle odločil, da si uradno odpre fotografsko obrt. V tem času sem tudi že sama odrasla. Moja prva velika želja je bil študij arhitekture. Odločitev za srednjo šolo ni bila lahka, kajti Srečko je kot pogost gost pri naši hiši že malo pritiskal name, da naj grem po očetovih stopinjah, češ da je že to v hiši, zakaj se ne bi to preneslo tudi name - fotografa vedno nekdo rabi.
Sredica: Kje ste nadaljevali izobraževanje po osnovni šoli?
Verica Lazar: Šla sem v fotografsko šolo, takrat je bila to vajeniška šola. Vpisana sem bila doma, prakso in teorijo pa sem
opravljala v Ljubljani. Oče je, mogoče kdo tega ne ve, imel velike težave z vidom, videl je le črno-bele odtenke, zato ni zmogel opravljati fotografskega poklica v celoti. Znanje retuširanja, ki je bilo nujno potrebno, sem se v času počitnic učila pri priznanem fotografu Langerholzu s Ptuja. Oče se je osredotočal na velike nabožne črno-bele fotografije, mama pa jih je barvala s tuši, nakar jih je oče še uokviril. Fotografij za osebne dokumente na »planfilmu« je bilo čedalje več, za takšno delo pa sem se sčasoma sama specializirala. Tudi barvna fotografija je prišla hitro, že v času mojega šolanja v Ljubljani, ampak zanimivo, o tem se nismo učili, kot da bi bili tudi tam že malo zadaj za razvito Evropo. Barvnih fotografij sama nisem razvijala, sprva smo jih nosili v Avstrijo, v Radgono, takoj preko meje. Kasneje smo jih pričeli pošiljati v Ljubljano preko pošte, ampak je to enostavno predolgo trajalo. Naposled nam je delo olajšal mariborski Foto Tabor oziroma njihov delavec na terenu, ki je prihajal po »robo« v Obrež.
Sredica: Kako je bilo v tistih časih priti do dobre fotografske opreme?
Verica Lazar: Oče je, kolikor se spomnim, po fotografski material hodil sprva v Zagreb, kasneje pa v Maribor. Še največ smo kupovali foto papir, predvsem znamki Agfa in Efke, ki sta bili takrat pojem kvalitete; kupljene kemikalije pa sva kar sama doma mešala. Oče je imel recept, kako se naredi razvijalec pa fiksir. Doma imam še originalno tehtnico, ki je bila ključna za dober končni izdelek. Poznali smo tri vrste fotopapirja - mehkega, normalnega in trdega. Za vsako posamezno sliko si se sproti odločal, kateri papir se najbolje obnese. Kar se dimenzij tiče, sem največ delala s fotografijami 10 x 15 cm, kvalitetnejše fotografije pa seveda tudi v večjih izmerah.
Sredica: Katera vam je ljubša - barvna ali črno-bela fotografija?
Verica Lazar: Še vedno sem ljubiteljica črno-bele, vso očetovo opremo še imam, prihaja pa čas, ko bo treba to opremo ustrezneje zaščititi, saj gre vendarle za kulturno dediščino. Mogoče bi mi lahko občina kako pomagala, da bi se našel ustrezen prostor kje ljudem na ogled. Ne vem, nekaj očetovih aparatov je že pred leti našlo nov dom v ormoškem muzeju, kjer so svoj čas priredili razstavo o fotografih na Ormoškem. Tega sem vesela, rada pa bi, da nekaj ostane tudi v domači občini, če ne drugega, za spomin, kako se je tej stvari streglo nekoč.
Sredica: Ormoški fotografi ... konkurenca ali sodelovanje?
Verica Lazar: Oboje. Sprva smo veliko sodelovali, si ne preveč skakali eden drugemu »v zelje«, kasneje pa sem doživela marsikaj, pa o tem ne bi rada preveč govorila - tako je pač bilo.
Sredica: Kako ste doživeli razvoj in prevlado digitalne fotografije? Je bil to za vas šok?
Verica Lazar: Za fotografe stare šole, kot sem sama, je bila to ogromna sprememba. Nikoli nisem bila pretirano tehnični tip, pri računalniškem delu, kjer še danes nisem »doma«, mi je veliko pomagal mož Hanzi. Mali fotografi, kot smo bili mi, smo imeli pri klasičnem sistemu filmov še dosti dela in posledično zaslužka, kasneje pa vemo, kako se je stvar obrnila. Jasno, da si danes zelo malo ljudi pri fotografih da »delati« fotografije, čeprav nam po drugi strani strokovnjaki svetujejo, da so albumi stare sorte obstojnejši kot fotografije nekje na disku na računalniku. Tehnika se izjemno hitro spreminja ... Doma imam, na primer, goro zdaj že zastarelih
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
4-letna Verica na uprizoritvi Sneguljčice leta 1956
foto kaset, ki so zdaj neuporabne, album pa je le album - malo sem nostalgična, a vendar mislim, da glede tega dobro razmišljam.
Sredica: Kako ste za vašo obrt navduševali svoje potomce?
Verica Lazar: Pustila sem jim proste roke, da se sami odločijo, nisem jih hotela siliti, da za vsako ceno nadaljujejo družinsko tradicijo. Videla sem, kam fotografija gre, čedalje manj prometa je bilo, predvsem na podeželju. Ni se več dalo preživeti zgolj iz tega, zato sem tu ostala racionalna, še sama sem imela odprto le popoldansko obrt.
Sredica: Je fotografija še vedno del vašega življenja ali ste se je »nasitili«?
Verica Lazar: Seveda, še vedno rada vzamem fotoaparat v roke, najraje imam v kadru svoje vnuke in razne družinske dogodke, tako kot večina babic.
Sredica: Korošec je staro ime, ki je pri Obrežanih še ostalo živo pri poimenovanju vašega rodu. Od kod v bistvu izvira?
Verica Lazar: Poskušala bom povedati zgodbo, ki nam jo je zaupal oče. Nekoč, ko je bila reka Drava še reka splavarjev, so se ti morali vsake toliko ustaviti, da so »dečki šli na južino pa na pijačo«. In ena izmed postojank in prenočišč je bila tudi naša gostilna. Splavarji, ki so se utrujeni podali od Drave do nas preko obreških polj, so bili deležni opazk kmetov: »Glejte, Korošči grejo!« In ime se je prijelo. Gostilno sta imela v lasti moj ded in babica, oče pa je z dedom pogosto lovil ribe z velikimi ribjimi mrežami, stavami, za lačne goste. Glavna specialiteta, ki je bila skoraj vedno na meniju, je bila neke vrste ribja žolca. Pečene ribe so zalili z neke vrste kislo tekočino, podobno žolci, ki se je prej kuhala z ribjimi glavami. To specialiteto bo treba spet kdaj pripraviti. Dedu se je pri lovljenju rib pozimi strl led, na hitro se je močno prehladil in umrl. Oče je bil takrat star 16 let, z dvema mlajšima bratoma so ostali sami z mamo. Kmalu se je oblikovala nova, prenovljena družina, kajti babica se je znova poročila, bratje pa so dobili še polsestro Mimiko. Gostilna je v letih do 2. svetovne vojne še delovala, nekaj let za tem pa babica zopet ovdovi in gostilničarska etapa naše družinske zgodovine se za vedno zaključi. Družina se je razkropila, zemljo so večinoma prodali, doma sta ostala moj oče, fotograf, in mama, šivilja po poklicu. Pa saj je takih zgodb polno, tudi v Obrežu - družine se razidejo po svetu, se zopet povečajo z novimi rojstvi in tako je krog sklenjen.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 11
Sredica: Kako bi vi kot »stara Obrežanka« primerjali Obrež iz vaše mladosti in današnji Obrež, predvsem kar se družabnega življenja tiče?
Verica Lazar: Tu moram kot gonilno silo družabnosti v obdobju mojega odraščanja omenili folkloro, ki je vlekla te stvari naprej, če se lahko tako izrazim. Če pogledam malo nazaj po starih obreških družinah, ki sem jih dobro poznala ... nekoč so bili ljudje nedvomno bolj povezani. Oče se je zelo rad ukvarjal z nami mlajšimi pri hiši, pa tudi s sosednjimi otroki. Zelo živ je spomin na njegovo varianto Sneguljčice, ki smo jo za pusta odigrali kar na predelanem vozu. Mama nam je zašila vse obleke, okoli pa nas je vozil »stari Ftičar«. Veliko deklet je prihajalo k mami po šiviljske napotke, ob večerih pa se nas je zbiralo toliko, da smo vsi komaj našli svoj kotiček v kuhinji. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo »perje čehali za venkoše«. Pa da o Dravi niti ne govorim! Tam smo prebili ogromno časa, taborili smo, večji otroci so pogosto prespali čez noč, nič nam ni manjkalo. Pa »zabave« so bile, kjer smo vstopali v svet odraslosti. Ljudje so bili složni in povezani, zdaj pa, saj vemo vsi, kako to gre - televizija, računalniki; mlajše še komaj ven dobiš.
Sredica: Gospa Verica, čemu se največ posvečate zdaj, ko ste v zasluženem pokoju?
Verica Lazar: Enega izmed hobijev - ljubezen do radioamaterstva - sem prevzela po možu Hanziju, ki se je tej panogi resneje posvetil in zelo uspešno tudi tekmoval. Najbolj žive spomine imam iz obdobja zgodnjih 90-ih let, ko je na območju bivše Jugoslavije divjala vojna. Bosanci, ki so bili na začasnem delu pri nas in drugod po zahodni Evropi, so se, še danes ne vem, kako, dokopali do najine telefonske številke in naju prosili za pomoč. Vzpostavljala sem kratkovalovno vezo z radioamaterji v Bihacu in Veliki Kladuši, ki so mi posredovali veliko koristnih in ažurnih informacij, ki sem jih z veseljem posredovala bosanskim delavcem. Na srečo nisem imela nobenega žalostnega primera, da bi morala obveščati o smrti ali čem podobno tragičnem. Radioamaterji smo se angažirali tudi v vojni za Slovenijo. Z možem sva, zahvaljujoč kvalitetni opremi, prisluškovala varaždinski policiji, ki pa je prisluškovala svojim nadrejenim, midva pa sva vse te informacije takoj javljala dalje - naši Teritorialni obrambi na Runeč. S časovne distance lahko danes rečem, da sva bila včasih tudi preveč drzna, lahko bi se drugače končalo - ampak ni nama žal za nič, najine informacije so bile dragocene za našo vojsko, pa tudi nekaj finančnih sredstev se je na ta račun kot zahvala nabralo pri klubu radioamaterjev. Veliko časa posvečam tudi delu na vrtu, že dolgo pa sem tudi »babica servis«. Najstarejši vnuk je star že 25 let. Dobro se spomnim, da sem, ko sem ga učila voziti kolo, za njim še lahko tekla. Pri najmlajših vnukih pa temu ni bilo več tako. Slednja sta tudi že dovolj velika, da naju ne rabita več toliko. V zadnjem obdobju skrbim tudi za mamo, ki se pri triindevetdesetih letih še dobro drži. Mogoče pa postanem še prababica, bomo videli.
Sredica: December je tudi čas lepih voščil. Kaj bi zaželeli našim zvestim bralcem?
Verica Lazar: Najlepše bi bilo, da bi bili složni, pa radi se imejmo. Dosti berite, tudi vsako Sredico, od prvega do zadnjega prispevka, kajti res imamo dober lokalni časopis, vreden branja in nadaljnje podpore. Dosti zdravja želim vsem!
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 12
Jana Čavničar
Občini Središče ob Dravi prvo mesto ter podelitev naziva turistom najprijaznejše občine v projektu Turistična patrulja 2017
Občina Središče ob Dravi je letos sodelovala v poletni akciji Turistična patrulja časopisa Svet24, ki je trajala od junija do septembra. V tej akciji tuji turisti obiščejo različne kraje v Sloveniji ter na podlagi dvodnevnega obiska ocenijo njegovo turistično ponudbo. V sklopu letošnje akcije Turistična patrulja je sodelovalo 15 slovenskih občin. Občina Središče ob Dravi je skupaj z Dragico Florjanič in Samom Žerjavom za turiste pripravila vodeni ogled, ki je vključeval najpomembnejše znamenitosti ter dejavnosti v naši občini. K nam sta tako v soboto, 1. 7. 2017, prispela Španka Irene in njen partner, katerima so se kasneje pridružili še štirje prijatelji iz Francije, Kanade in Irske. Turisti so ob prihodu takoj zavili na kavo v B-bar, kjer so jih nato prevzeli naši turistični vodiči Patricija Rajh, Mateja Mlinarič in Aleš Žganjar. Naši vodiči so jih nato peljali v Oljarno Središče, kjer sta za njih poskrbeli Dragica Florjanič in Stanka Horvat. Predstavili sta jim proizvodnjo bučnega olja, ogledali so si film, kako nastane bučno olje, ter imeli pokušino bučnih jedi. Po ogledu Oljarne so si ogledali »plac« in obe cerkvi. Z našimi vodiči so se nato odpravili na sprehod in piknik k Dravi, na »grablensko«, kjer je za malico samih domačih dobrot poskrbela Vesna Žerjav. Po osvežitvi pri Dravi so obiskali domačo pivovarno Skolibeer, kjer so se seznanili s postopkom varjenja piva in posedeli ob degustaciji. Na kosilo so se nato na svojo željo odpravili na turistično kmetijo Blaža Puklavca, kjer jih je poleg jedi navdušil tudi izjemen razgled. Zvečer smo naše turiste povabili na veselico ob 130-letnici PGD Središče ob Dravi. Tam jih je pozdravil župan Jurij Borko ter direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak, ki jih je povabila k druženju ter na plesišče. Ko smo se zvečer z njimi pogovarjali o vtisih preživetega dne pri nas, so povedali, da so bili zelo zadovoljni z ogledi naših krajev, najbolj pa so izpostavili piknik pri Dravi ter obisk Oljarne. Prijetno utrujeni so se nato poslovili od nas. Prenočišče so si sami rezervirali na Hrvaškem, vendar pa smo jim ob odhodu svetovali, da za zajtrk obiščejo enega izmed nam bližjih kmečkih turiz-mov, preden odrinejo proti Ljubljani, kar so na naše prijetno presenečenje tudi upoštevali. Irene in njen partner sta se v nedeljo še enkrat sprehodila po Središču ob Dravi ter v svoj potopis ob koncu obiska zapisala, da sta se v Središču ob Dravi imela super ter da se bosta zagotovo še vrnila. Posebna zahvala gre našim trem vodičem Patriciji, Mateji in Alešu, ki so s turisti preživeli večino njihovega obiska pri nas ter svoje delo opravili odlično. Predstavili so zanimive značilnosti naše občine ter lokalno ponudbo, ki so jo prilagodili željam gostov. Prav tako se za angažiranost, koordinacijo in pomoč pri pripravi ogledov zahvaljujemo Dragici Florjanič in Samu Žerjavu. Turisti, ki so prispeli k nam, so bili zelo prijetni. Večina od njih je vajena velikih mest, zato jih je še toliko bolj navdušilo naše gostoljubje, čudovita narava in
kulinarika. Našo turistično ponudbo sta španska turista na podlagi kriterijev ocenila s 93 točkami od 100 možnih. Naša občina je tako skupaj z Občino Radovljica, s katero sta si delili prvo mesto, zmagala v akciji Turistična patrulja 2017 po izboru tujcev. Podelitev in razglasitev zmagovalcev je potekala 23. septembra na Bledu, kjer je župan Jurij Borko prevzel priznanje za turistom najprijaznejšo občino tega poletja.
Podelitev priznanj zmagovalcem Turistične patrulje je potekala na Bledu.
Dragica Florjanič, predsednica TD Središče ob Dravi
Zahvala Turističnemu društvu Središče v Nedelišcu
Delovanja društev, posameznikov, predvsem pa prostovoljcev so ponekod dobro opažena. Prinašajo rezultate na področju akcij, kot so intervencije gasilcev, nastopi kulturnih društev (godba, folklora, gledališčniki, pevski zbori ...), tu pa so še konjeniška društva, lovci, društvo starodobnih vozil, društvo upokojencev in drugi. Predvsem pa je tu nešteto brezplačno opravljenih ur, ki se plemenitijo v pomoči sokrajanom, bogatijo prireditve v občini in izven nje. Tudi TD Središče vzpodbuja občane k urejenosti kraja, predstavlja svoj kraj na različnih prireditvah, saj deluje kot velik promotor, predvsem pa povezovalec tako doma kot tudi preko meja, kar je tudi njegovo poslanstvo.
TZ Nedelišče se je ob svoji 20-letnici zahvalilo Turističnemu društvu Središče za uspešno sodelovanje.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 13
Nadaljevanje s prejšnje strani
V petek, 1. 12., pa smo bili vabljeni na sejo TZ Nedelišce in na obele-žitev njihovih 20 let. Po prijetnem uvodnem glasbenem programu, pregledu delovanja TZ, ki ga je dolga leta vodil prvi predsednik, g. Franjo Soldat, nas je nagovoril tudi načelnik občine Nedelišce in zdajšnji predsednik TZ Nedelišce, g. Darko Dania. Sledila je podelitev zahval najzaslužnejšim posameznikom in društvom, med izbranci je bilo tudi naše TD Središče, ki je dobilo posebno zahvalo za prispevek k ohranitvi in pospeševanju odnosov med društvi, občinami in pri razvoju turizma na obeh straneh meja. Res smo upravičeno ponosni, saj nabor dobitnikov ni bil velik. Zato ne bomo povsem skromni in lahko potrdimo, da smo od samega začetka delovanja TZ Nedelišce,
nastopov TD Središče na Mesapu povabili našo izvrstno godbo, pevce DU Središče, skupino Jua, FS Obrež, društvo Steyr iz Središča in Koga ... in seveda obratno - njihovi predstavniki FS Sloga, gleda-liščniki z igrami v Središču, mažoretke, godba Nedelišce, pustne skupine in sodelujoča društva na Prazniku buč in koncertih. Za prejeto zahvalo pa največja hvala predvsem zvestim, marljivim in iskrenim podpornikom - članicam in članom TD Središče. Veseli smo, da je spletanje teh vezi utrdilo naša prijateljstva, poznanstva in obogatilo naše medsosedske odnose. »Sosedje so kot družina, ljudje v tvojem življenju, ki si jih vedno ne izbereš sam. Ti odnosi zahtevajo obzirnost, določeno vljudnost in strpnost.« (Marni Jackson)
Miro Mele, Turistično društvo Središče ob Dravi
Ekskurzija aktivnih članov Turističnega društva Središče ob Dravi
V soboto, 25. 11. 2017, je spet nastopil dan, ko smo člani Turističnega društva dobili priložnost, da se malo odmaknemo od vsakdanjih nalog tako v društvu kot drugje. Tokrat smo se odločili za bližnjo okolico, ki jo na videz vsi poznamo, a skriva toliko neodkritega. Po jutranjem zbiranju smo preko Ljutomera krenili proti prvemu cilju - Bukovniškemu jezeru. Na poti smo odkrili talente članov, saj smo imeli dobro razlago o zanimivostih iz življenja in zgodovine Ljutomera in okolice. Pot nas je vodila do Plečnikove cerkve v Bogojini, katere ogled je res enkratno doživetje. Zavzemanje Plečnika za duhovne vrednote in izročilo krajev, ki jo obkrožajo, zelo lepo ponazarja iskreno samosvoja cerkev, zgrajena okoli mnogo starejše. Obisk, ki ostane v spominu. Iz območja organizirane duhovnosti smo nadaljevali do energetskih točk Bukovniškega jezera, kjer se lahko začne zbiranje nove energije. Seveda smo še malo pomagali z malico in pijačo, da ohranimo veljavnost običajnih fizikalnih zakonitosti. Čeprav smo nekateri že spoznali jezero v prejšnjih letih, je sprehod dobro del in tudi ugotovitev, da se zna z usmerjenim delovanjem in razumevanjem občine za turizem zelo veliko napraviti. Parkirišče za avtodome in avanturistični park sta bila sicer brez obiskovalcev, a poleg nas je park obiskalo kar nekaj ljudi, tudi iz drugih držav. Tako nas ni presenetilo, da je bil prisoten tudi stalni oskrbnik in tudi trgovina s spominki in domačimi izdelki je bila odprta. Po tem smo odšli proti rastlinjakom Ocean Orchids, kjer smo izkoristili priložnost odprtih vrat za podrobnejši ogled, predvsem pa za razpravo s strokovnjaki o skrivnostih gojenja orhidej. Tako smo s seboj odnesli tudi marsikatero orhidejo in skrivnosti o njihovem gojenju ter vzdrževanju, ki nas je najbolj zanimalo. Zadnja in tudi najbolj zanimiva postaja je bil grad Grad na Goričkem, kjer smo se odločili za kombiniran ogled največjega gradu v Sloveniji in poučne predstavitve o pojavih v zemeljskih globinah Vulkanija. Grad, imenovan tudi Grad Gornja Lendava, je nastajal stoletja in ker je velikanski, je presenetljivo eleganten s svojimi hodniki in obda-jajočim parkom. Danes je v njem manjša zbirka, poročna in koncertna dvorana, predstavitev domačih obrti in uprava goričkega krajinskega parka, že samo po sebi kaže na velikost in masivnost stavbe. Čeprav je gradbena masa raznolika, kaže na dokaj eno-
ten pristop k arhitekturi, ki se je ohranjal v dolgih stoletjih prezidav in dozidav. Do danes so lahko identificirali 331 od njegovih mitskih 365 sob, a državo kot lastnika čakajo še mnoga leta zahtevne obnove in osmišljanja njegovih vsebin. Po ogledu gradu s prijaznim vodstvom zaposlenih smo se odpravili do Vulkanije. Novejša zgradba in ob njej manjša starejša nista obetali nekaj posebnega, a hitro smo spoznali, da si je ekipa, ki je ustvarila to poučno predstavitev, izbrala sodobno pot do naših čutov in možganov. Kombinacija avdio-vizualnih in čisto fizičnih dražljajev, ki so jih ustvarili, je pustila v vseh nas močan vtis. Uživali smo tako stari kot mladi v vrtoglavi vožnji v osrčje zemlje, kjer se dogajajo procesi nastajanja vulkanov. Sama predstavitev je nameščena med ostanke vulkana, ki je bil živ pred milijoni let, kar je celemu dogodku dalo še poseben čar. Po tem izletu v globine smo si na kratko ogledali staro usnjarno s predstavitvijo mineralov in žal s še neizdelano predstavitvijo usnjarne, kot je bila nekoč (to upravljavce še čaka). Po 10 urah, ki so od nas zahtevale prisotnost telesa in duha, smo se ustavili v eni lokalnih gostiln na dobri večerji in nato poskusili še vino in žganje iz domače kleti. Da pa ne bi pozabili, zakaj smo doživeli tako prijeten dan, pa je poskrbela predsednica, ki nas je spomnila na naslednje akcije (okraševanje, pustovanje in še ostalih 20 - skoraj za vsak teden kakšno). Ob zaključku povabim predvsem mlade, da se nam pridružijo pri naših akcijah in seveda kreiranju vsebine naslednjega izleta!
Ekskurzija članov po Prekmurju
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 14
Župnijski pastoralni svet Župnije Središče ob Dravi
Sveti Miklavž pri nas
Sveti Miklavž ali Sveti Nikolaj je priljubljen svetnik predvsem zaradi svoje srčne dobrote. Rodil se je ob koncu 3. stoletja našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji pobožnima staršema. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Nekoliko pozneje, ko je v Miri umrl škof, je postal njegov naslednik. Prvo adventno nedeljo, 3. decembra, smo se zbrali in pri pozni sveti maši v cerkvi Svetega Duha na Grabah pričakali Svetega Miklavža. Spremljali so ga prelepi angelčki in dobri parkelj. V svojem nagovoru je posvetil besede o stvarnosti dobrote, poštenosti in lepem vedenju. Spodbudil nas je k molitvi in obisku svete maše. Da nam je uspelo uresničiti ta čudovit običaj, se prisrčno zahvaljujemo naši Občini, našemu g. župniku, župnijskemu pastoralnemu svetu ter vsem ostalim sodelujočim, saj smo tako marsikomu polepšali dan in razveselili naše otroke.
i-*
-
Nagovor Svetega Miklavža v cerkvi na Grabah
Silva Marčec, Folklorna skupina Obrež
se nam je prvič
Obreški folkloristi radi gremo na gostovanje z avtobusom. Denar za prevoz dobesedno »nakrampamo« skupaj. Če imamo še dobrega šoferja, je gostovanje popolno. Letošnjega oktobra smo bili povabljeni v mesto Perušic v hrvaško Liko. Vrnili bi jim nastop, ki so ga oni letos spomladi imeli pri nas. Bila je lepa sobota. Zbrali smo se ob desetih dopoldne in se vkrcali na naš avtobus. Imeli smo dva dobra šoferja. In smo šli. Takoj po prehodu meje smo nekateri postali zelo žejni. Proti Zagrebu smo bili eni že malo »nerodni«. Ker pa smo za pot potrebovali pet ur, smo naše posebno »avtobusno stanje« spravili v red ob pravem času. Hvala, Duška, za vsa pomagala. V Perušic smo prispeli ob treh popoldne - točno ob dogovorjeni uri. Potem pa je sledilo tisto, kar je bilo prvič. Do nas je stopil predsednik društva in nam povedal, da je nastop odpovedan. V bližini kraja prireditve je eno uro pred našim prihodom tragično umrl mlad fant. Ob tej novici je na avtobusu v hipu nastala popolna tišina. Ker pa smo imeli že prej dogovorjen ogled podzemne jame v bližini, smo se takoj odpravili v Pečinski park Grabovača. Ogledali smo si jamo Samograd. Premagali smo tisoč dvesto stopnic. Da jih je bilo res toliko,
Folkloristi smo bili v hrvaški Liki.
smo ugotavljali, ko smo prišli iz jame in so nam noge »trepetale«. V jami je tudi »koncertna« dvorana z okroglim odrom. Vodička nas je pozvala, naj nekaj zapojemo. Frenku smo zapeli vse najboljše, ker je ravno praznoval rojstni dan. Prišel je zadnji vikend v novembru. Tudi to se nam še ni zgodilo, da bi v enem koncu tedna s svojim nastopom razveselili tri skupine ljudi. Najprej smo v soboto dopoldne zaplesali pred občinsko stavbo za turiste iz Gorenjske. In kaj se je meni zgodilo prvič tisto soboto? Pozabila sem, da ima Marinka rojstni dan. Vse je enkrat prvič .•;•. Zve.čet je. nekaj folklor-
nikov prišlo v Jiršovce (Destrnik), da so presenetili osemdesetletno slavljenko. Tudi to smo delali prvič. Nekaj novih in starih folklornikov nas je že bilo prisotnih na slavju, zato smo vsi skupaj zaplesali nekaj obreških starih plesov. V nedeljo popoldne pa smo šli v Ljutomer. Na prireditvi, ki so jo organizirali člani TKD Babinci, smo zaplesali skoraj vsi obreški folkloristi. In je prišla zima. Raznašali bomo koledarje in si s tem »zaslužili« za intenzivne vaje. Mogoče vas je v začetku decembra obiskal folklorni Miklavž. Ste mu dali za »gorivo«, da se je lahko vrnil domov?
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 15
Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi
Veseli november
Sredi jeseni, ko počasi izginjajo barve na drevju, sonce le še redko vidimo in prihajajo hladnejši dnevi. Takrat dobimo občutek, da se vse pripravlja na dolg spanec. Ampak to ne velja za nas godbenike. November je najbolj pester mesec, na katerega se pripravljamo celo leto. Že prvi vikend v novembru smo se odpravili na intenzivne vaje. Nad Zrečami smo preživeli dva dni. Sedem ur igranja na dan, štiri posamične vaje, dve skupni vaji in uresničili smo zadane cilje. Vsako leto se na intenzivne vaje odpravimo z namenom izpiliti programski koncert, s katerim nastopimo na tekmovanju v Ormožu in na tradicionalnem koncertu v Središču. In tudi letos nam je uspelo. Vikend kasneje je že bil martinov vikend. V naši okolici so se zvrstili različni dogodki. Na martinovo soboto, 11. novembra 2017, je v športni dvorani na Hardeku v Ormožu potekalo že 22. Tekmovanje godb
Martinov koncert v Sokolani
Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmovalo je 10 godb, ki so bile razdeljene v tri kategorije.
V	prvo kategorijo spadajo godbe, ki štejejo do vključno 34 prisotnih članov, v drugo kategorijo od 35 do vključno 40 prisotnih članov in v tretjo kategorijo godbe, pri katerih je prisotnih 41 članov in več. Godbe je ocenjevala dvočlanska strokovna žirija po mednarodnih kriterijih. Sestavljala sta jo vrhunska glasbenika Boštjan Dimnik in Mitja Dragolič. Zraven nas so še v prvi kategoriji tekmovali Pihalna godba Lovrenc na Pohorju, Pihalni orkester Sveti Anton in Mestni pihalni orkester Škofja Loka. Nastopili smo z zabavnim programom (Veseli Ribnčan, Venček slovenskih popevk in skladba Proud Mary). Za svoj nastop smo bili pohvaljeni in visoko ocenjeni. Priborili smo si 91 (od 100 možnih) točk in za to prejeli zlato priznanje s pohvalo. Ampak tekmovanje je bilo samo vaja za naš najpomembnejši letni nastop.
V	soboto, 18. novembra, se je v dvorani Sokolana odvijal tradicionalni Martinov koncert, letos že 61. po vrsti. Ljudje so že ob pol sedmih stali pred vrati in nestrpno pričakovali začetek. Malo po sedmi smo godbeniki prikorakali na oder in začeli s svojim koncertom, ki smo ga letos poimenovali »Za prijatelje«. Zadnja leta pripravljamo tematske koncerte. Imeli smo že filmski, plesni in rock koncert, letos pa
smo pripravili samo odlično slovensko glasbo. Na koncertu smo imeli pravo zabavo. Slišati je bilo moč valčka, polke in popevke. Kam le čas beži, Veseli Ribnčan, Vsak je sam, Za prijatelje so naslovi le nekaterih skladb, ki smo jih zaigrali. Zraven godbe so še zapeli: Alenka Herceg, Katarina Herceg, dirigent Rado Munda in Vladimir Krničar. Kot se spodobi, smo po koncertu zaigrali še »Na Roblek«, potem pa povabili vse prijatelje, ki so prišli na naš koncert, na druženje ob dobri kapljici in sladkih prigrizkih. Ob tem bi se radi zahvalili vsem vam, zvestim poslušalcem, ki nas pohvalite, si vzamete čas in prihajate na naše koncerte. Za vas je nastal tudi letošnji koncert. Za prijatelje! Če ste mogoče zamudili Martinov koncert, lepo vabljeni 26. decembra 2017 ob 19. uri na Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Središče ob Dravi.
Helena Habjanič, Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrež
Gledališčniki so gostovali v dvorcu
Dvorec Rakičan vsako leto v času noči čarovnic gosti čarovnice, duhce in vse ostale zabave željne. Letos smo obreški gledališčniki imeli čast gostovati na tem velikem dogodku, ki privabi množice iz cele Slovenije. V objemu grajskih zidov je bila naša igra postavljena na glavni oder, na katerem so v noči čarovnic gostili pomembna imena slovenske glasbene scene. Zbrana množica se je nasmejala ob vragolijah dvornega norčka, ob slepi zaljubljenosti plemiča in zvišani baronesi. Zbrano množico pod odrom so sestavljali tudi številni občani naše občine in člani naših družin, naši veliki podporniki. V popoldanskem delu programa smo obiskovalce zabavali z igrami, kot so hoja s hoduljami, mikado in hulahop obroči. Vse generacije ljudi so se preizkušale v pripravljenih animacijah in se zabavale z nami.
Gostovanje z igro »Vitezova šibkost« v dvorcu Rakičan
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 16
KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
Veselo martinovanje
23. oktober - in že martinovanje? Ja, zakaj pa ne?! Če so ljudje za to, se lahko tudi sredi poletja silvestruje. Samo, da se srečajo stari prijatelji, da se pogovorijo in poveselijo. In tako smo šli proti koncu oktobra na jesenski izlet in martinovanje. Letos ne v Prekmurje, ampak na Kozjansko. Najprej na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali znamenito baročno cerkev, malo zapeli, domači župnik nam je pripovedoval zgodovino cerkve, občudovali smo Marijo in vse, ki jih je vzela v okrilje svojega plašča in v čudovite barve vitražev ujete letne čase. Pod cerkvijo malica iz »avtobusove kleti«, nato pa še streljaj in že smo bili v Majšperku, v nekdanji tekstilni tovarni. Ostala je le senca nekdanje slave - od tam prihajajo le še klobčiči volne. Tisti, ki so bili v tovarni že nekoč, so bili zgroženi nad praznimi in zapušče-
nim tovarniškimi halami. Ogledali smo si še muzej gobelinov in veliko dvorano znanih slovenskih sodobnih slikarjev - in dobili vsak po en klobčič njihove volne. Hvala! In malo poti še - pa smo v Rogaški Slatini. Kavica, sprehod po zdraviliškem kraju, ogled uglednih hotelov (žal le od zunaj!) in gremo nazaj po isti poti, kot smo prišli. Kmalu pa zavijemo na stransko pot, kjer nas z glasbo že pričakujejo pred gostiščem Zelena dolina. Ves večer je bil zelo prijeten: okusna večerja, čedna pevka in zabavni glasbenik, nekoliko (pre)zgodnji krst mošta, dobro pečeni kostanji z odličnim moštom in seveda, veseli plesalci in pevci. 74 veselih upokojencev se nas je vrnilo domov po prijetno preživetem dnevu šele v poznih večernih urah. Prihodnjič se nam pa pridružite še vi!
Marija Vidovič, članica UO Društva upokojencev Središče ob Dravi
Zimovanje v hotelu Delfin v Izoli
Pri Merkatorju je vstopilo enajst oseb, na Grabah še tri. Nato smo se odpeljali do Svetega Tomaža. Tam jih je vstopilo toliko, da je bil avtobus skoraj poln. Med njimi je bila tudi Jožica (predsednica DU Sveti Tomaž), ki nam je bila vodička. Imeli smo »fajn« šoferja in novi avtobus. Vožnja je bila zelo prijetna. Peljali smo se do Ljubljane, kjer smo pobrali še eno gospo. Med potjo do morja smo imeli še en daljši postanek. V Izolo smo prispeli ob pol enih. Porazdelili so nas po sobah in potem smo šli na kosilo. Vse je bilo samopostrežno in po izbiri posameznika: zajtrk in kosilo, zajtrk in večerja ali pa vse troje, torej poln penzion z doplačilom 6 evrov. V bazenih je imela morska voda temperaturo 30, 32 ali 33 stopinj Celzija. Uživali smo tudi v dža-kuziju z masažami. Telovadba je bila zjutraj na suhem, ob petih popoldne pa v bazenu. Vsak dan smo se ob osmih zvečer udeleževali različnih kulturnih prireditev: nastopali so folkloristi, pevci, muzikanti iz Markovca in bila je tudi zabavna glasba, ob kateri smo veselo zaplesali. V avli so vsak dan tudi kaj prodajali: olivno olje, vino, kakije ... Vsak dan se je kaj dogajalo. Do sobote je bilo suho vreme in to je bilo odlično za sprehode. V nedeljo,
Tri zadovoljne dame v Delfinu
na naš zadnji dan, pa je bilo slabo vreme in izkoristili smo ga za kopanje in počivanje od »napornega dela«. V ponedeljek, popoldan ob pol enih, smo krenili iz Izole. Z nami se je vračala gospa iz Ljubljane in tam smo jo tudi odložili. Ustavili smo se tudi v Trojanah, kjer smo popili kavico in kupili krofe. V Središče smo srečno prispeli ob pol šestih.
Mislim, da nam je bilo zelo lepo in da smo bili vsi zadovoljni. Meni je hitro minilo. Hvaležni smo vsem, ki so nam na kateri koli način omogočili izlet, da smo se družili in imeli lepo. Posebno se zahvaljujemo naši predsednici Zdenki in Romani, ki sta nas (po telefonu) spremljali ves čas in se zanimali, kako se imamo. Še enkrat jima hvala.
Obvestilo o članarini
Članarino DU Središče ob Dravi lahko poravnate v nedeljo, 4. februarja 2018, v gostilni na Grabah, in sicer od 8. do 12. ure. V sredo, 7. februarja, v pisarni DU od 8. do 12. ure, nato pa vsako prvo sredo v mesecu v pisarni DU od 8. do 10. ure. V svoje vrste vabimo tudi nove člane. Pridite, prijetno je!
DRAGE UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI!
Pozabite na vse skrbi in zamere! Veselite se vsakega dneva, ki ga še preživite, kajti nikoli ne
vemo, kateri bo zadnji. Lepo praznujte in radi se imejte!
Vaša predsednica Zdenka B. Slavič
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 17
«t*
n ? *
Utrip v vrtcuin šoli
Antonija Filipič
Tehniški dan: Srednjeveške delavnice
V sredo, 13. septembra 2017, je za vse učence naše šole potekal tehniški dan. Kulturno-umetniško društvo Baron je izvajalo delavnice srednjeveških dejavnosti. Vreme nam je bilo ta dan naklonjeno, tako da so vse delavnice (razen plesne) potekale na prostem na igrišču ob šoli, kjer so nas pričakali člani društva, oblečeni v srednjeveška oblačila. Učenci so spoznavali različne vidike življenja v srednjem veku in se tudi sami preizkusili v najrazličnejših opravilih. V prvi delavnici so spoznavali Gutenbergov tiskarski stroj in knjigoveštvo. Posebno
Na delavnici pri srednjeveškem tiskarju
zanimanje je požela predstavitev orožarstva. Učenci so se seznanili z orožjem in opremo različnih vojščakov. Lahko so si nadeli čelado, rokavice in preizkusili oklep. V plesni delavnici so se najprej naučili prikloniti se kot princeske in vitezi,
nato pa so se ob srednjeveški glasbi naučili plesati malomeščanski ples iz 15. stoletja. Zelo zanimiva je bila dejavnost, ki včasih našim prednikom ni bila tako zelo pri srcu, pranje perila namreč. Najprej so učenci spoznali postopek izdelave mila in doma izdelano milo tudi potipali in poduhali, nato pa sami poskušali oprati perilo na »ripli« ali ribežu. Da papir včasih ni bil tako lepo bel in fino izdelan, so učenci spoznali v delavnici izdelovanja papirja. Iz papirne mase so s pomočjo sita izdelali svoj list papirja. Dvorski norček nas je popeljal v svet srednjeveških iger in igral. Učenci so se preizkusili v spretnostni hoji po deski, igri trtja orehov in hoji s hoduljami. Da se še ne morejo kosati z Robinom Hoodom, so učenci spoznali pri streljanju z lokom. Potrebno bo še kar precej vaje in spretnosti, da bo puščica zadela sredino tarče. Mlajši učenci so še prisluhnili pravljici o kraljični, starejši pa so spoznali Krjavljevo zgodbo. Učiteljice večkrat »težimo« učencem, naj lepše pišejo. Tokrat pa so imeli možnost spoznavati umetnost lepega pisanja. V delavnici kaligrafske pisave je vsak učenec prejel svoje ime, zapisano s posebno oblikovanimi in okrašenimi črkami (tj. v gotici). Srečali smo se tudi z grboslovjem, in sicer smo spoznavali grbe slovenskih dežel. V lončarski delavnici je mojster predstavil osnove lončarstva, učenci pa so preizkusili svoje sposobnosti izdelovanja glinastih izdelkov na lončarskem kolesu. Spoznavali pa so še eno, skorajda izumrlo dejavnost: kovaštvo. Ogledali so si, kako se s pomočjo meha naredi žerjavico, in preizkušali svojo moč z udarjanjem kovaškega kladiva po nakovalu. Nekateri so bili tako spretni, da bi jih mojster takoj vzel za svoje vajence. Nabor dejavnosti je bil res pester, učenci pa dobro motivirani in so aktivno sodelovali. Veseli smo, da smo jim lahko ponudili nekaj novega in da smo po izvedbi bili tudi vsi skupaj zelo zadovoljni. Tudi izvajalci tehniškega dne, sodelavci društva Baron, so pohvalili organiziranost šole in aktivnost naših učencev, kar nam daje še dodatno zadovoljstvo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi šolskemu skladu, ki je pomagal pri sofinanciranju tehniškega dne, in si želimo še več takšnih zanimivih doživetij.
NOVO - direktni hitri vlak od Ormoža do Maribora Direktni hitri vlak
Z novim voznim redom vlakov, to je od 10. decembra 2017 dalje, je vse dni v tednu na relaciji Ormož -Maribor vzpostavljen direktni hitri vlak. Zjutraj odhod iz Ormoža ob 6.24, prihod v Maribor ob 7.11 - torej le 47 minut potovanja. Cena potovanja bo znašala 5,08 evra. Dodatni direktni hitri vlak
Popoldne je v povratku na relaciji Maribor-Ormož od 10. decembra 2017 dalje vzpostavljen dodatni direktni hitri vlak. Odhod iz Maribora nazaj v Ormož je ob 16.20, prihod v Ormož ob 17.10, kar je 50 minut potovanja. Cena potovanja bo znašala 5,08 evra.
Glede na potrebe in razmere se pričakuje veliko uporabnikov (zaposlenih, študentov, dijakov in ostalih potnikov) predvsem popoldne v povratku, ko gre (glede na obstoječi vozni red) za dodatni vlak. S svojo udeležbo lahko poskrbite, da bo tudi dobro zaseden.
Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar
18	SREDICA - glasilo občine Središče ob Dravi
Mateja Lašič
Kuharji smo spet tu
Trije meseci šolskega leta 2017/18 so že za nami. Minili so s svetlobno hitrostjo, kar se zgodi, če počneš stvari, ki jih imaš rad. Učenci Osnovne šole Središče ob Dravi smo ponovno aktivni na kuharskem področju. Vsako leto novi, radovedni obrazi, željni novih znanj in izzivov. V tem šolskem letu smo z delom pričeli nekoliko bolj slavnostno. Zasluge za to gredo organizatorju tekmovanja Kuhna pa to, ki nas je povabil na Olimpijski festival v Ljubljano. Tam smo spoznavali različne športne panoge in discipline, preizkušali meje svojih zmogljivosti, se fotografirali z znanimi športniki, najpomembneje pa je bilo to, da smo skrbeli za kulinarično stojnico prireditve. Tam smo v popoldanskem času stregli zdrave prigrizke. Bučni humus, pirin kruh ter skutni namaz z bučnim oljem in buč-
nimi semeni so bila živila, ki so pritegnila mnoga lačna usta. Ta športni dogodek je bil odlična iztočnica, da si naberemo novih idej in zamisli za kuharsko tekmovanje Kuhna pa to, katerega prvi del je uspešno za nami. Tokrat ne smemo pozabiti na zahvalo naši »teti Vesni«, kot jo kličejo učenci. Gospa Vesna Žerjav je vedno pripravljena sodelovati z nami in nam svetovati pri pripravi jedi. Letošnje tekmovanje Kuhna pa to daje velik poudarek predvsem zelenjavi in hrani, pridelani v lokalnem okolju. Zaželeno je, da imajo jedi tudi zgodovinsko ozadje, pa vendar smo se tokrat odločili, da jo mahnemo nekoliko po svoje. Skrbno smo pripravili seznam zdravih živil, ki so trenutno sezonske in lokalne (iz našega okolja), in iz njih pripravili odlično kosilo, ki smo ga 17. 11. 2017 postregli vsem
Bučni humus, ki smo ga stregli na Olimpijskem festivalu v Ljubljani.
obiskovalcem šole. Na jedilniku se je tako znašla porova juha s hruško, bučna zloženka ter napitek iz korenčka in jabolk.
Valerija Horvat
Majhna škatla za velik nasmeh
Kot vsako leto nas tudi letos v predbožičnem času daje dobrodelnost. Letos smo se odločili, da se bomo pridružili dobrodelni akciji, ki poteka po vsej Sloveniji in postali Božički za en dan. Koordinacijo v projektu smo zaupali učiteljici Mateji Lašič. Na seznamu otrok je izbrala po enega otroka za vsak razred (od prvega do devetega razreda) in nam podala nekaj osnovnih navodil. Tretješolci smo dobili deklico Lino. Učencem sem predstavila našo odločitev. Bili so zelo navdušeni. Že v naslednjem trenutku so pokazali svojo srčnost in razumevanje z izjavami: »Učiteljica, kapo pa rokavičke ji bomo kupili, da ji bo toplo, ker je zunaj zelo mrzlo. Pa enega plišastega medvedka, da se bo pocartala. Bombone in čokolado ...« Hitro in brez težav smo naredili seznam. Učenci so nekaj stvari (zvezek, barvice, svinčnik, majhnega konjička in podobno) prinesli tudi od doma. Hišnik nam je pripravil škatlo. Učenci so iz barvnih papirjev izrezali božične motive in škatlo polepili. V dvojicah so izdelali kar nekaj različnih voščilnic, med katerimi smo eno izbra-
li, jo izpolnili in podpisali. Vse skupaj smo komaj stlačili v škatlo. Tudi razredničarke ostalih razredov skoraj niso našle besed, da bi natančno opisale vnemo in navdušenost otrok. Naša šola se je spet dobro izkazala, tokrat s srčnostjo in dobrodelnostjo.
Lidija Palčič
Dan ustvarjalnih dejavnosti
Ni sicer rečeno, da je v sodobnem svetu (ki stremi k uniformiranosti, pehanju za dobičkom, razvrednotenju medo-sebnih odnosov, čeprav o njih veliko govorimo) kreativnost vrednota, ki bi jo absolutno cenili. A nekako se ljudje zavedamo, da brez kreativnosti ni napredka, torej jo je treba spodbujati že pri otrocih. Odrasli otrokom ne smemo vsi-
ljevati svojih sklepov, temveč jim moramo dopustiti, da jih najdejo sami. Ponuditi jim moramo možnosti za razvoj njihovih idej in interesov. Prav slednjemu strokovni delavci in ravnateljica na središki osnovni šoli pri letnem načrtovanju dnevov dejavnosti sledimo že vrsto let. Tako smo
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
v petek, 6. 10. 2017, izpeljali kulturni dan z naslovom DAN USTVARJALNIH DEJAVNOSTI za vse učence od 1. do 9. razreda. K sodelovanju smo povabili ljudi iz naše in sosednje lokalne skupnosti, in sicer so bili to bivši učenci naše šole ali odrasli krajani, ki se samostojno ukvarjajo z neko kreativno dejavnostjo, pa naj si bo profesionalno ali zgolj ljubiteljsko. Prav tako so z nami sodelovali sodelavci Mladinskega centra Ormož in Knjižnice Ormož. Vseh zunanjih sodelavcev je bilo 10. Kdo so in kaj so počeli?
Marija Rajh - likovna delavnica: slikanje na platno z oljnimi barvami
Marija Štampar - likovna delavnica: poslikava kamenja
Vesna Žerjav - kuharska delavnica: kuharske spretnosti
Božo Rajh - tehniška delavnica: izdelava izdelkov iz lesa
Špela Stajnko - fotografska delavnica: kako in kaj ujeti v objektiv
Špela Borko - plesna delavnica: plesna koreografija
Simona Sakelšek - pravljična delavnica: poustvarjanje pravljice
Marjanca Korotaj - novinarska delavnica: ustvarimo časopis
Kaja Jambriško - delavnica ročnih del: šivanje igrač za mačke
Tjaša Brumen - delavnica socialnih veščin
Katja Volgemut
V	vrtcu se je dogajalo ...
Obisk tetke Jeseni
V	vrtcu vsako leto praznujemo praznik jeseni; letos je bilo to 22. 9. 2017, ko nas je v vrtcu spet obiskala tetka Jesen in nam natrosila jesenskih pridelkov. V velikem vozu nam je pripeljala koruzo, buče, repo, peso, korenček, solato, fižol, orehe, kostanje, lešnike, grozdje, jabolka, hruške, paradižnik, papriko, feferone, krompir in bale slame, s čimer smo potem naredili razstavo ob vrtcu. Otroci so prepoznali in poimenovali vse pridelke, saj smo se pred tem o njih veliko pogovarjali in jih tudi opazovali na njivi, v vrtu, sadovnjaku in v gozdu. Pri vrtcu imamo tudi lasten vrt, ki ga pridno obdelujemo in na njem večino teh pridelkov tudi pridelamo.
Slovenski tradicionalni zajtrk
Tudi v vrtcu smo tradicionalni slovenski zajtrk obeležili z jedmi lokalnih proizvajalcev: jedli smo kruh iz pekarne Prosnik, maslo s kmetije Perc, med čebelarstva Plohl ter jabolka sadjarstva Hržič. Na ta dan smo se zbrali tudi vzgojitelji in otroci iz vseh skupin in skupaj zapeli pesem Čebelar ob spremljavi Eminega dedka, Srečka Korotaja, ki nas je spremljal z igranjem na harmoniko.
Ogled razstave malih živali
V	petek, 27. 10. 2017, smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Pedenjped in Radovedne bučke z avtobusom odpravili na izlet v Ormož, kjer smo si najprej ogledali razstavo malih živali, nato pa smo se okrepčali in pogreli v Mladinskem centru Ormož. Na razstavi smo videli golobe, kunce, kokoši, peteline, race, papige, pa tudi tarantelo in kačo, na otroke pa so največji vtis naredili purani in goske, ki so jih pritegnili predvsem s svojim
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 19
Nataša Zorec in Mateja Lašič - delavnica socialnih veščin: gospod Bonton in gospa Olika
Širok nabor ponujenih delavnic je zahteval dobro načrtovanje in koordiniranje dela, zato smo bili v vse dejavnosti vpeti tudi prav vsi učitelji. Učenci so bili ves čas zelo motivirani za delo, čas je kar prehitro tekel in kulturni dan je bil prekratek. Skupina učencev novinarske in filmske delavnice je ob koncu zares kreativnega dneva pripravila plenarno prireditev. Učenci in mentorji so predstavili svojo ustvarjalnost, kreativnost. Nastala je razstava likovnih, tehniških in kuharskih izdelkov, učenci so se predstavili skozi besedo, ples in film. Njihovi odzivi kažejo, da si takih dni še želijo. Skozi različne dejavnosti smo torej v otrocih želeli spodbuditi kreativnost, že odkrita ali pa še skrita področja, kjer so lahko ustvarjalni. Želeli smo, da najdejo svoja močna področja, ki naj bodo njihova sprostitev ali pa morda v prihodnje celo njihova zaposlitev. Zahvaljujemo se vsem zunanjim sodelavcem, ki so se odzvali našemu povabilu in nesebično podelili svoja znanja in izkušnje z učenci in nami.
glasnim oglašanjem. Brez strahu so pobožali tudi kačo in si jo nekateri ovili tudi okrog roke.
Simbioza giba
Tudi letos naš vrtec sodeluje v vseslovenskem projektu Simbioza giba, ki združuje otroke in odrasle. V vrtcu so se nam tudi letos pridružili dedki in babice, s katerimi smo se v torek dopoldne igrali različne igre, ki so se jih igrali nekoč (rihtarja bit, žemlje peč, ali je kaj trden most, rdeče češnje rada jem, gnilo jajce, lepa bela lilija, dan in noč ...). V četrtek popoldne pa smo se odpravili na skupni pohod po bližnji okolici. Otroci in stari starši imajo zelo radi taka druženja, saj se lahko drug od drugega veliko naučijo.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 20
Dedki in babice prenašajo izkušnje in znanje na svoje vnuke in vnukinje, otroci pa jih razveseljujejo s svojo vedoželjnostjo, bujno domišljijo in neobremenjenim pogledom na svet.
Sodelovanje z Zdravstvenim domom Ormož
Že tretje leto zapored so nas v vrtcu obiskale medicinske sestre iz ZD Ormož in pripravile različne delavnice na teme zdravega načina življenja, osebne higiene in oskrbe poškodb. Letos je bilo prav zanimivo, saj nas je obiskal tudi reševalec ter predstavil svoj poklic in reševalno vozilo, ki ga uporablja za prevoz poškodovancev. Otroci so si lahko ogledali notranjost vozila, uprizorili pa so tudi proces oskrbe in reševanje »pravega« poškodovanca.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Ivici Kanič v spomin
V novembru smo se morali nepričakovano in mnogo prezgodaj posloviti od naše drage sodelavke in spoštovane učiteljice na sre-diški šoli, Ivice Kanič.
Ob žalostnem slovesu na domačem pokopališču ji je ravnateljica šole mag. Jasna Munda v imenu sodelavcev šole in vrtca namenila naslednje besede slovesa:
»Draga Ivica, 1. septembra leta 1978 si začela svojo poklicno pot na središki osnovni šoli. Takrat se je začela tudi najina skupna pot na tej šoli, ne vedoč, da bova še veliko let skupaj, nekoč tudi kot sodelavki. Sama sem takrat postala prvošolka, ti pa mlada - nadobudna -učiteljica zgodovine in geografije. Letošnjega prvega septembra, po 39-ih letih dela na domači osnovni šoli, si skupaj z nami, s sodelavci in z učenci, začenjala svoje 40. šolsko leto zapovrstjo, tvoje še zadnje šolsko leto. Potem si se nameravala upokojiti. Le kdo bi verjel, da se bo to šolsko leto zate tako kmalu končalo... Toliko načrtov si še imela, toliko stvari si še nameravala postoriti: še zadnje leto poučevati geografijo in zgodovino, državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko in opraviti vse ostalo, kar je bilo pač tvoje raznoliko delo učiteljice: pripraviti učence na tekmovanja, kviz, prireditve, ekskurzije, šolo v naravi ... Želela si biti dobra razredničarka učencem 9. razreda - tako kot že mnogim generacijam učencev poprej. Čeprav si bila že utrujena od različnih bremen, ki ti jih je naložilo življenje, si bila še vedno zelo predana svojemu poslanstvu: marljiva in delavna, vztrajna in zagnana, vestna in odgovorna, skrbna in natančna..., skratka takšna, kot smo te vedno poznali. Vsakič, ko je v naših pogovorih beseda nanesla na tvojo skorajšnjo upokojitev, si rekla, da je »penzijo« treba še dočakati. Mi pa smo na to odvrnili: »Ah, Ivica, kaj pa govoriš.«... Nikoli ne bomo vedeli, če je takrat iz tebe govorila boleča izkušnja ob nedavni izgubi tvojega brata, ki te je zelo prizadela, ali je bila to modrost, ki si jo črpala iz zgodovine kot učiteljice življenja, ali pa so bile to zle slutnje bližajočega se konca... Sama sem ob tvoji bližajoči se upokojitvi že razmišljala, kaj vse si delala in dosegla v svoji bogati karieri učiteljice. Vse to sem nameravala strniti v nagovor ob tvoji upokojitvi, pa žal ne bo priložnosti za to. Želela sem ti povedati, da si bila nam, sodelavcem, vzornica v svoji pokončni in načelni drži, v jasnih stališčih in kritičnosti
do družbenih vprašanj, v svojem domoljubju in zavednosti prave Središčanke, v pronicljivosti misli, v ljubezni in razdajanju za druge, v strogi pravičnosti do učencev, v preizkušanju vedno novih metod in oblik pedagoškega dela, v obvladovanju sodobne izobraževalno-komunikacijske tehnologije. Bila si odlična mentorica mnogim študentom na praksi, pripravila si odmevne spominske ure, sodelovala si pri ureditvi muzeja NOB v Središču, pripravila si večstrokovnih člankovza različne simpozije in publikacije, tvoji učenci so dosegali odlične rezultate na različnih tekmovanjih v znanju in pri raziskovalnih nalogah. Za svoje delo si prejela številne pohvale in priznanja. Med drugim tudi častno listino ob 50-letnici osvobodilne fronte in plaketo ZZB NOV Jugoslavije ter častno listino območnega ZZB NOVSlovenije. Še veliko sem ti hotela povedati, a zdaj so vse besede zaman, saj je usoda hotela drugače. Nekdanji in sedanji učenci ter nekdanji in sedanji sodelavci te bomo zelo pogrešali, saj si se kot učiteljica in sodelavka dotaknila naših src in se tako dotaknila tudi večnosti. Našo pot bomo nadaljevali hvaležni in srečni, ker smo te poznali, ker smo lahko bili s tabo in ker vemo, da si tudi ti v življenju našla srečo. Tako, kot jo je opisal meni tako ljub slovenski pesnik Tone Pavček:
A sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad.
Potem v tebi dve sreči gorita. Dve sonci v srcu. Dvoje svetil. Od njiju je luč okrog tebe razlita, ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj.«
SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 21
irt
Franci Škrjanec, predsednik Društva starih vozil Središče ob Dravi
Uvodnik v »Moskva Tour 2017« ali »Russian Adventure Tour«
Za letošnjo tradicionalno odpravo po Rusiji so bile pripravljene tri ekipe, seveda s katrcami. Žal življenje dostikrat nenačrtovano naredi po svoje in tako se je zgodilo tudi nam. Zaradi bolezni in delovnih obveznosti je bila kompletna in pripravljena za odhod samo ena ekipa, v kateri sva bila dva člana. Po kratkem posvetu sva se enoglasno odločila, da kljub vsemu odpotujeva. Seveda je bilo prepotrebno popolnoma spremeniti logistiko in tehnično podporo, saj sva se dobro zavedala, da sva popolnoma sama, odvisna od ubogljivosti vozila in njegove „kondicije" ter lastnih sposobnosti. Sam dan odhoda je prišel naključno. Zapeljala sva se z domačega dvorišča - brez „glamurja", novinarjev, njihovih standardnih vprašanj ... Pred nama je bilo nekje 13.000 km, destinacija jug Rusije. Pripravljena na „svilno
pot" (Silk way), med kamele in jurte v stepi, v puščave, ob mrtva slana jezera, ki so ostanki Kaspijskega morja, stara nekaj milijonov let. V republiki Dagestan se nahaja eno od najstarejših mest na svetu Derbent, staro več kot 5500 let.
Samo mesto je skozi svojo zgodovino pripadalo zgodnjim kristjanom, Hazarom, tatarskim Mongolom, arabskemu kalifatu in ruskim carjem. Iz republike, ki leži v surovem podnebju, na eni strani gorovja, na drugi stepa in puščava, prihajajo svetovni in olimpijski prvaki. Po drugi strani pa konzervativni običaji regije, kjer se ženske in razne manjšine bojujejo za enakopravnost. Gre za deželo protislovij, z večino muslimanske veroizpovedi, kjer ljudje s strastjo in veseljem plešejo lezginko. Na pogrebih pa prisostvujejo poklicni žalovalci. Republika Kalmikija je še bolj specifična, saj so njeni prebivalci potomci Mongolov in so budistične veroizpovedi. Leži na zahodni obali Kaspijskega morja v sami stepi in puščavi. V oktobrski revoluciji nekako niso bili zaželeni in jih je celo del prebežal v Jugoslavijo. V Beogradu so celo zgradili budistični tempelj. Kalmiki častijo šah, ki je obvezen osnovnošolski predmet. Astrakhanska regija je po klimatskih pogojih enaka jugu Rusije. Stepe, puščave, visoka temperatura ter kamele. Nekako je bil cilj potovanja Sarai Batu (Saraj pomeni v starem arabskem - tatarskem jeziku mesto ali naselje, od tu tudi ime za Sarajevo), mesto, ki ga je v času Zlatih hord ustanovil okrog leta 1240 Batu Kan, vnuk slavnega mongolskega voskovodje Džingiskana. Po prevoženih 12.800 kilometrih in nekaj dni na 52 °C se sedaj katrca nahaja v domači garaži. Več v naslednji Sredici.
Kolektiv Osnovne šole Središče ob Dravi in Vrtca Navihanček
Občankam in občanom
iskreno čestitamo ob
dnevu samostojnosti in enotnosti!
Dan samostojnosti in enotnosti obeležujemo v spomin na dan, ko je bil 26. decembra 1990 razglašen izid plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 22
Franci Škrjanec, predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze
Na Generalni skupščini FIVA 2017 v Bukarešti Slovenija dobila podpredsednico te svetovne organizacije
Z rahlimi dvomi smo se odpravili 14. novembra v Romunijo - ne zaradi izida volitev, ampak zaradi same organizacije, saj se lansko leto Pariz nekako ni najboljše prikazal kot gostitelj tega eminentnega shoda. Po enem slabem dnevu vožnje smo prišli na cilj ter že po prvih minutah na parkirišču hotela Hilton dojeli, da so Romuni maksimalno resno vzeli organizacijo do najmanjše podrobnosti na najvišjem nivoju. Naslednji dan so se takoj po zajtrku začeli delovni seminarji, poročila, dela po komisijah, kar je običajno trajalo vse do kosila. Resnici na ljubo je dostikrat bilo kar naporno, zato so nas vsako popoldne nekako animirali - relaksirali z organiziranimi ogledi muzejev in znamenitosti Bukarešte. Seveda je udeležba zmeraj bila skoraj stoodstotna. Na ogled je bila tudi neprecenljiva zbirka vozil Jona Tiriaca (nekdanjega romunskega teniškega igralca svetovnega kova). Naša slovenska tričlanska delegacija je nekako potihem pričakovala sobotno generalno skupščino ter gala večerjo v romunskem parlamentu. Skupščino zaradi volitev, večerjo pa ne zaradi hrane, ampak zaradi samega kolosalnega parlamenta, ki ga je zgradil nekdanji predsednik Ceau§escu. Čeprav je Nataša Grom Jerina, ki je zaposlena kot pravnica na Slovenski veteranski avto-moto zvezi, imela „podporo" od največjih in najvplivnejših držav članic, predvsem nemškega ADAC, se seveda nikoli ne ve, kaj glasovanje lahko prinese, saj članice FIVA in njeni predstavniki, ki prihajajo z vseh kontinentov, mogoče mislijo drugače. Lobiranja in vse ostale stvari, ki
Franci Škrjanec in nova podpredsednica FIVA Nataša Grom Jerina
gredo običajno zraven, lahko hitro spremenijo tok dogajanja in naše želje. Končno smo dočakali soboto in neverjeten rezultat volitev. Nataša Grom Jerina je z enim glasom proti (Norveška) postala prva Slovenka na tako prestižni funkciji; predsednica kulturne komisije in podpredsednica svetovne organizacije FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens). Letos so še bile sprejete tri nove članice, in sicer Namibija, Nepal ter Bosna in Hercegovina.
Cverlin Racing Team
Cverlin Racing Team
Andraž Cverlin je mlad fant, ki je zanimanje za motorje pričel kazati že v osnovni šoli. V srednji šoli se je pričel ukvarjati s predelavo starodobnikov Tomos. Je samouk, ki svoje znanje iz leta v leto izpopolnjuje. Njegovo znanje je tako široko, da se k njemu po nasvete obračajo ljudje iz cele Slovenije. Za Tomosov muzej v Kopru je uredil veliko motorjev, da so danes v originalnem stanju. Zraven predelave motorjev je Andražev velik hobi tudi dirka s starodobniki. Sam je naredil že kar nekaj motorjev za dirke. Z dirkami v amaterski ligi Hrvaške se je pričel ukvarjati leta 2016. Vsako leto se udeleži dirk v Vinkovcih, Virovitici in Novem Marofu. V letošnjem letu se je predstavil tudi na dirki starodobnikov v domačem Središču. Kljub okvari motorja Andraž ni »vrgel puške v koruzo«. Z dvignjeno glavo gre naprej. Bil je najmlajši udeleženec dirke. Izkušnja in občutki, ki jih je v tem času pridobil, so nepopisni. V mesecu oktobru je bil Andraž povabljen na test proge v Cerklje ob Krki. Tam se je zbralo petdeset udeležencev iz vse Slovenije in Hrvaške. Tudi ta izkušnja je bila zanj nekaj novega. Sezona se je za Andraža zaključila zelo dobro.
Tekme:
Vinkovci - dvakrat prvo mesto Virovitica - drugo mesto Novi Marof - dvakrat prvo mesto
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so Andražu omogočili, da se je lahko udeležil dirk in da je tako dobro zastopal naš kraj. V novem letu želimo Andražuinvsemobčanom srečno,varno in mirno novo leto.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 23
Konjeniško društvo Središče ob Dravi
in jesen Konjeniškega društva Središče ob Dravi
Kljub izredni vročini smo se v letošnjem poletju udeležili nekaterih konjeniških iger in srečanj, nekatere pa smo zaradi prevelike vročine, ki je ogrožala zdravje konj, morali odpovedati. V juliju smo tako bili na konjeniških igrah v organizaciji KK Borl v Zavrču na Vukovem ranču. Naša udeležba je bila zelo uspešna, saj so med prvimi štirimi mesti v spretnostni vožnji s kočijami bili trije naši kočijaži. Zmagovalec je bil naš član Uroš Plojer (s sovoznikom Mihom Sokom) z dvovprego Pegaza in Sabija. Tretje mesto je osvojil Mirko Šumak in četrto Jožek Novak. Oba sta tekmovala z isto dvovprego in istim sovoznikom. V spretnostnem jahanju pa je bil naš zmagovalec Božo Borko. Čestitke vsem. Božo Borko se je 6. avgusta v Dolgi vasi udeležil Pomurskega galopa, ki predstavlja kvalifikacije za udeležbo na mednarodni galopski dirki v Budimpešti na Madžarskem. Božo in njegov Anari sta bila nepremagljiva in tako je Boža doletela čast zastopati Slovenjo na dirkah v Budimpešti v mesecu septembru. Zadnji vikend v avgustu je že tradicionalno rezerviran za otroški konjeniški tabor. Letos je potekal že sedmič. Število otrok, ki se želijo udeležiti dvodnevnega druženja s konji, je
Na konjeniških igrah v Zavrču smo osvojili 1., 3. in 4. mesto v dvovpregi in 1. mesto v spretnostni vožnji.
vsako leto večje, otroci pa prihajajo iz vedno bolj oddaljenih krajev. Žal moramo zaradi varnosti otrok število udeležencev omejiti. Letos jih je tako bilo 45. Program je potekal po zamisli naših mladih članic Maruše Peterce in Špele Stajnko ob pomoči številnih članov. Otroci so v tem vročem vikendu imeli možnost spoznati konje, način prehranjevanja, oskrbe, zdravljenja, spoznali so opremo za konja in jahača ter možnost poškodb jahača. Poučili so se o različnih tehnikah jahanja in imeli prikaz vožnje konja kasača v pravem sulkiju. Da pa je bilo lažje premagati vročino, smo jim omogočili kopanje v posebnem bazenu, ki je bil narejen iz slame. Dvodnevno druženje je bilo zaključeno z vožnjo s kočijo, s podelitvijo priznanj in torto. Tabor je dejavnost društva, ki zahteva veliko organizacije in skrbi, vendar zadovoljstvo otrok poplača ves naš trud. V začetku septembra pa se je naš član Vlado Plohl udeležil kasaškega derbija za šti-riletnike v Stožicah. Derbistka je bila legendarna Pepa, ki je že imela osvojena dva državna naslova kot dvoletnica in tudi kot
Z letošnjo zmago je Pepa osvojila »hat-trick« na državnih kasaških derbijih.
triletnica. Kljub poškodbi ji je uspelo osvojiti še tretji naslov in je tako postala kraljica svoje generacije z osvojenim trojčkom, ki ga je osvojila kot drugi konj po petindvajsetih letih. V drugi polovici septembra smo šli v Budimpešto navijat za našega Boža, ki je bil udeleženec mednarodne galopske dirke. Navijačev se nas je zbralo za cel avtobus. V deževnem dnevu smo komaj dočakali dirko, v kateri je sodeloval Božo. Na žalost s sabo ni smel peljati svojega Anarija, moral je tekmovati s konjem, ki mu ga je določil žreb. Imela sta malo časa za spoznavanje, pa kljub temu sta častno zastopala Slovenijo. ČESTITKE, BOŽO. To je bil le začetek oziroma nadaljevanje tvoje galopske kariere. Podpiramo te, ponosni smo nate. Na lepo martinovo soboto smo se podali na Martinovo konjenico v Zavrč. Bil je čudovito preživet dan v dobri družbi in uživanju v lepotah naših Haloz. Tudi v zimskem času ne bo počitka, saj smo se odločili, da organiziramo tečaj za opravljanje izpita za pridobitev naziva »jahač 1« in »jahač 2«. V društvu imamo izšolane inštruktorice, ki bodo vodile tečaj. Šolanje bo omogočeno tudi nečlanom društva.
Po zmagi Boža Borka na Pomurskem galopu je sledila še udeležba na nacionalnem galopu na Madžarskem.
Lep božič in srečno 2018 vam želi Konjeniško društvo Središče ob Dravi.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 24
£ M	t ■ £	&
	t	
	* ■	M
		
	£	J» -
Samo Žerjav
Uspešen vstop v drugo štiridesetletko!
Kaj reči po odigranem jesenskem delu sezone 2017/18? Začnimo najprej s člansko ekipo. Ni nobena skrivnost, da so bile ambicije ob pričetku sezone velike. Še vedno so, ampak treba je priznati, da prenovljena ekipa v tem trenutku še ni zrela za boj za sam vrh Superlige. Bilo je nekaj odličnih prebliskov, omenimo recimo skalp vodilne ekipe Cirkulan sredi Haloz, po drugi strani pa so se točke po nepotrebnem izgubljale v dvobojih z objektivno slabšimi ekipami. Ekipa je v dvanajstih krogih petkrat zmagala in ob enem remiju še šestkrat izgubila, kar zadostuje za 8. mesto, treba pa je povedati, da je ob dobrem uvodu v spomladansko sezono možen velik skok po lestvici navzgor, kajti ekipe z vrha našim »bežijo« le za 7 točk. Samo hrabro, dečki! Mladinsko ekipo tvorijo združeni domači fantje in nekaj igralcev iz Nogometnega kluba Rogoznica, ki so ob razpustu svoje ekipe rade volje zaigrali za NK Središče. Fantje se trudijo, jeseni jim je enkrat uspelo zmagati, za kaj več pa se bo treba kadrovsko »ojačati«. Kako? Upajmo na iznajdljivost trenerja Jelovice v obdobju zimskega oddiha. Robi in Jure vodita mlade upe. U11 so kar uspešni, zabeležili so 4 zmage, 2 poraza in 1 neodločen izid. Mlajši selekciji - U9 in U7 - sta manj obremenjeni z vsakokratnim končnim rezultatom, lahko pa vam zaupamo, da jim gre precej dobro. Preverite sami. Nekaj uspešnih srečanj so na pomožnem igrišču pod reflektorji zbrali tudi veterani - po navadi so se zbrali v zavidljivem števi-


Ekipa U7 na turnirju v Ormožu
lu. Lahko rečemo le - končno! V zimskih mesecih se, kot je to že stara navada, nogometaši prepuščajo čarom futsala - malega nogometa, tako v naši (pre)majhni telovadnici, kakor tudi v okviru drugih klubov malega nogometa. Želimo jim čim manj poškodb, pomladni del sezone vendarle ni več tako svetlobno oddaljen. Nogometni klub želi vsem lepe praznike, pa na skorajšnje snidenje spomladi na zelenici pod Gradiščem!
Zlatica Kovačevič in Urška Intihar, Čebelarska zveza Slovenije
Medena potica za
V tem predprazničnem času smo za bralce pripravili recept za medeno potico.
SESTAVINE
Kvašeno testo: 500 g pšenične bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4-5 jajčnih rumenjakov, 2-3 dl mlačnega mleka, ščep soli, 1 jušna žlica sladkorja, 1 jušna žlica tekočega medu.
Medeno-orehov nadev: 150 g tekočega medu, 600 g mletih orehov, 1-2 dl mlačnega mleka, 2 jajci, ščep mletega cimeta, ščep mletih klinčkov, ščep stolčenih nageljnovih žbic, vanilijev sladkor, naribana limonina lupina, ^ dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce.
PRIPRAVA
Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati čez noč.
Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, primešamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškotnimi ali kruhovimi
drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še začimbe in jajci. Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dolžino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namažemo medeni nadev in potrese-mo s preostankom mletih orehov. Testo tesno zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C, približno 45 min.
Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 25
branje namesto zi
Prihaja najlepši čas v letu. Čas, ko se narava obarva v belo in pripravi na zimsko spanje. Čas dobrih želja in praznikov, ko bo v domovih zadišalo po sladkih piškotih in cimetu. Čas, ko so dolgi zimski večeri ravno pravšnji za dobro knjigo ali branje pravljic najmlajšim. V zimskih mesecih smo vsi radi na toplem in suhem, zaviti v odejo s skodelico čaja v roki, pri tem pa se prileže tudi zimsko branje. Če nimate idej, kaj bi brali letošnjo zimo, smo knjižničarji za vas pripravili nekaj bralnih predlogov, s katerimi si lahko polepšate sive zimske dneve.
KRAJEVNA KNJIŽNICA SREDIŠČE OB DRAVI KJE?
V prostorih Osnovne šole Središče ob Dravi Tel. št.: (02) 741 52 73
ODPIRALNI ČAS:	«A
Ponedeljek, sreda, četrtek: 13.00-18.00 ormož Odprto tudi v času šolskih počitnic.
PONUJAMO:
•	okrog 9.606 enot gradiva (za otroke, mladino in odrasle -leposlovno in strokovno literaturo),
•	časopise in revije (Viva, Prostočasnik, Mladina, Štajerski tednik, Moj mali svet, National geographic Junior, Rože in vrt, Biobrazda, ZPStest, Dom2, Moj malček, Dita, Moj kužek, Jana, Štajerski tednik, Pil, Moj planet, History, Tim, Ona plus),
•	zbirko filmov, risank,
•	dostop do elektronskih baz podatkov, med drugim tudi do baze časnika Večer,
•	možnost izpisovanja na tiskalnik in fotokopiranja,
•	uporabo dveh računalnikov z dostopom do svetovnega spleta,
•	Bralno značko za odrasle, Pikino bralno značko za otroke, Nagradno knjižno uganko, Bralni nahrbtnik ...
PRIPRAVLJAMO:
•	pravljične urice,
•	literarne večere,
•	strokovna in potopisna predavanja . Dobrodošli tudi s svojimi predlogi.
»Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov, knjige so steze, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!«
(Emillie Poulsson)
Želite postati aktivni in pripravljeni na trgu dela?
Ste že dlje časa brezposelni, prejemate denarno socialno pomoč, ste stari do 49 let in bi se želeli vključiti na trg dela? Center ponovne uporabe je socialno podjetje s sedežem v Ormožu in omogoča vključenost predvsem ranljivim in težje zaposljivim osebam. Vabimo vas k sodelovanju v programu socialne aktivacije, ki jo bomo izvajali v Ormožu za novo skupino udeležencev v drugi polovici leta 2018 ob podpori Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti in EU. Namen programa socialna aktivacija je vaša vključenost in pridobitev kompetenc, ki vas bodo približale trgu dela. V prvih dveh modulih bodo izvedene aktivnosti pripomogle k spoznavanju interesov in motivacije, v tretjem pa se preko učenja z vključitvijo v delovne procese tudi pri drugih delodajalcih spremlja motivacija in pripravljenost na izhod na trg dela za zaposlitev. Zelo pomembno je, da v programu sledimo vašim željam, potrebam, možnostim. Odločitev za vključitev v program je na vaši strani. Izvajamo tudi programe za usposabljanje težje zaposljivih na področju šivanja, tapiciranja, obnove pohištva in drugih obrtnih poklicev.
Lepo vabljeni na lokacijo Vrazova 9 v Ormožu, kjer boste spoznali družbeno koristne dejavnosti, ki jih izvajamo in v katerih lahko sodelujete tudi vi.
Kontakt: CPU Ormož, tel.: 08 205 61 56, ormoz@cpu-reuse.com.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 26
Vesna Žerjav
Po kakije (pa še kaj) v Strunjan
Moja velika želja, da obiščem Praznik kakijev v Strunjanu, se mi je vendarle uresničila. Po dolgem dogovarjanju s prijateljicami, kaj in kako, smo se devetnajstega novembra le odpravile. Naša voznica Andreja nas je »nabasala« v udoben kombi in veselo smo jo mahnile proti Obali. Veselo čebljanje se je kljub zgodnji uri lahko začelo! Po svoji stari navadi smo se na pot odpravile s polnimi cekarji domačih dobrot, ki smo jih prvič konkretneje izpraznile na postajališču Lom, saj veste, tam za Ljubljano, ko že imaš morja polno glavo, le zagledati ga še dobre pol ure ne moreš. Kava, potica, na hitrico še malo domačega »jagermaistra« (šofer seveda ne), in gremo dalje. Pot do majhnega in nekoliko spregledanega Strunjana je zadnja leta še malenkost krajša, ker so zgradili dolgo pričakovan predor Markovec med
Koprom in Izolo. V Strunjanu imam sorodnike, ki so nas že nestrpno pričakovali. Ljudje ob morju izžarevajo posebno toplino, podobno kot mi, ljudje z ravnice, vsaj tako pravijo. Družina Zlatič nas je prisrčno sprejela. Ata, sin in snaha so nam razkrili marsikaj do tedaj nam neznanega o pridelavi kakijev, mandarin in seveda oljk. Ponujeno nam je bilo, da si sladke, takrat še trde kakije, sami poberemo - izziv smo z veseljem sprejele. Po »napornem« delu pa spet malica, ki so nam jo pripravili gostitelji. Podobno, kot smo pri nas navezani na bučno olje, Primorci, kjer je le možno, ponudijo domače oljčno olje, tokrat v kombinaciji s kruhom, sirom in rdečim vinom. Same smo ponudile zraven še meso iz tunke, pa tudi Rotarjev kruh. O panacoti s kakijem pa nima smisla na dolgo in široko pisati, treba jo je probati! Napolnile smo kar veliko »kašet«, kot rečejo na Obali zabojem, gospodar nam je dodal še nekaj odličnih mandarin, tistih pravih, sočnih, neškroplje-nih. Oljčno olje pa smo kupile, ker se je spodobilo, da Zlatiči navsezadnje tudi nekaj zaslužijo. V nadaljevanju dneva smo po slovesu od prisrčne družine obiskali še samo prireditev v centru Strunjana, ki je namenjena hrani bogov, kot nekateri kakije imenujejo. V šotoru pri Hotelu Krka je bilo veliko stojnic z raznimi dobrotami iz tega sladkega sadeža. Poskusiš malo tega, malo onega, nekaj kupiš in čas hitro, prehitro mine. Pred odhodom domov še skok do obale za hotelom - čas za kavico s pogledom na ne tako zelo oddaljen Piran. Dolga pot domov nas je še čakala, lepo obalno vreme je hitro zamenjala osrednjeslovenska megla. Še bomo šle.
Zdenka B. Slavič, predsednica Društva upokojencev Središče ob Dravi
Natančnost, vztrajnost, ljubezen = čipka
Prav gotovo mora biti vse troje in še kaj drugega, da nastane tako čudovit izdelek, kot je čipka. Pri nas je najbolj znana in z geografskim poreklom priznana idrijska čipka. Poleg nje pa so še drugi kraji, ki se nekoliko razlikujejo po izdelavi in se njihovi izdelki imenujejo »slovenska klekljana čipka« (Železniki, Škofja Loka, Žiri). Umetnost klek-ljanja se je pojavila že v 15. stol. v Italiji, kjer so posebno znane beneške čipke, iz Španije prihajajo valencijske, iz Belgije pa bruseljske. Tudi na Jadranu jih lahko srečamo, med najbolj znanimi so tiste z otokov Pag in Krk. Te čudovite stvaritve pridnih rok, ne samo ženskih, tudi nekateri moški so med njimi, bi bilo zelo škoda ne pokazati širšemu krogu občudovalcev. In zato so razne razstave in festivali, kjer si lahko ogledamo te dragocenosti. Nam najbližji festival je v Lepoglavi na Hrvaškem. Kraj nam je še iz prejšnjih časov bolj znan po zaporu. 23. septembra, v najvišji sezoni trgatev, se nas je zbralo šest iz našega društva, še eno občudovalko čipke smo pobrali v Ormožu in naš »šofer« Stanko nas je z občinskim kombijem odpeljal v Lepoglavo. Čipke so bile razstavljene na treh različnih krajih. Največ v prostorih pavlinskega samostana. Tam so gostovali tudi razstavljalci iz različnih držav Evrope - Nemčije, Belgije, Madžarske, Estonije ... Samo utrinek: čipka iz Halaša na Madžarskem se lahko primerja z vrednostjo zlata. Njena izdelava zahteva ogromno potrpljenja - narejena je iz izredno tanke nitke za 100% ročno delo. Gram te čipke je vreden toliko kot gram zlata! Občudovali smo tudi celotne obleke iz čipk ali
pa le čipkaste okraske na oblačilih in čevljih. Enako tudi na drugih dveh prizoriščih, kjer smo srečali tudi slovenske čipke in tiste, ki so namenjene protokolarnim darilom predsednikom držav, kraljem, kraljicam in drugim pomembnim ljudem.V steklenih vitrinah so bile posebne dragocenosti, npr. prtički, vredni tudi 10.000 evrov in več. Za nekatere ni cene, ker so neprecenljive in se jih ne prodaja. So državni zaklad. Pod šotorom je prodaja pripomočkov za klekljanje in različni drugi izdelki - prti, prtički, nakit, leseni izdelki in - hrana. Malo smo posedeli, popili kavico in malico iz nahrbtnika in se polni lepih vtisov vrnili domov. Drugo leto gremo zopet - lepega se človek ne naveliča!
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 27
Milica Šavora, Središka jesen
Izlet Središke jeseni v Prekmurje
V mesecu juniju smo si kot vsako leto zopet organizirale izlet. Naši voditeljici Silva in Tatjana sta upoštevali naše želje in nam uredili prevoz. Določile smo datum. Bil je lep sončen dan v začetku junija. Odpeljale smo se po prekmurski ravnici proti Dobrovniku, saj smo vse lju-
biteljice orhidej. Obiskale smo podjetje Ocean Orchids, to je podjetje z 10-letno zgodovino, kjer vzgojijo 2 milijona orhidej letno. Posebno pa nas je očaral tropski vrt, to je kotiček tropskega pragozda, kjer je vedno poletje. Občudovale smo zanimive tropske in subtropske rastline
DTV PARTIZAN SREDIŠČE OB DRAVI
REKREACIJA 2017/201
DAN	URA	DEJAVNOST in skupina	IZVAJALEC
PONEDELJEK	16.30-17.15 17.15-18.00	GIBALNE URICE: Otroci (od 1 do 4 let) Otroci (od 5 do 8 let)	DTV Partizan: Tamara Marčec, Nina Kovačič
	18.00-19.00	PILATES: vsi	DTV Partizan: Urška Ambrož
	19.00-21.00	REKREACIJA: gasilci	PGD Središče, Obrež: Aleksič, Munda, Jelovica B.
TOREK	15.30-17.00	KEGLJANJE	DU Središče: Alenka Horvat
	17.00-18.00	SPLOŠNA VADBA za zrela leta	DTV Partizan: Nataša Nemec
	18.00-19.30	NOGOMET: U11	NK Središče: Kolarič, Govedič
	19.30-21.15	NOGOMET: člani NK	NK Središče: Fajdiga
SREDA	16.00-17.00	SPLOŠNA VADBA: badminton	DTV Partizan: Lizika Kikl, Milka Lukman
	17.00-18.30	NOGOMET: U9	NK Središče: Kolarič, Govedič
	18.30-19.30	PILATES: vsi	DTV Partizan: Katja Munda
	19.30-21.00	NOGOMET: odrasli rekreativci	DTV Partizan: Aljaž Kosec, Aleš Lukman
ČETRTEK	15.30-17.00	NOGOMET: U11	NK Središče: Kolarič, Govedič
	17.00-19.00	NAMIZNI TENIS: vsi	DTV Partizan: Zdravko Nemec, Nejc Borko
	19.00-21.00	REKREACIJA: gasilci	PGD Središče, Obrež: Aleksič, Munda, Jelovica B.
PETEK	17.00-21.30	NOGOMET: NK Središče	NK Središče: Jelovica, Govedič, Kolarič
SOBOTA	16.30-18.00	ODBOJKA: mladina, odrasli	DTV Partizan: Stanka Horvat, Matic Panič
	18.00-20.00	NOGOMET: odrasli rekreativci	DTV Partizan: Aljaž Kosec, Aleš Lukman
	20.00-21.30	KOŠARKA: mladina, odrasli	DTV Partizan: Denis Raušl
Vabljeni, da se nam pridružite vsi, ki ste željni rekreacije. Rekreacija bo potekala vse do aprila 2018.
Vsem članom DTV Partizan ter občanom želimo vse lepo v letu 2018!
iz celotnega tropskega pasu našega planeta. V 6 metrov visokem objektu smo od blizu ob sprehodu skozenj videle banane, avokado, vanilijo, papajo, mango, ananas, ingver, poper, kavo, nadalje veliko ži-vopisanih cvetov flamingov in vzpenjavk. Z vrta pa smo tudi z veliko radovednostjo pokukale v proizvodnjo orhidej. Bile smo očarane ob pogledu na to bujno tropsko naravo.
Pot smo nadaljevale proti Bukovniškemu jezeru, ki je v neposredni bližini Dobrovnika. Območje okrog jezera je poraščeno z bukovim gozdom, ki pritegne vsakega obiskovalca za sprehod. Tudi mi smo se podale na prijeten sprehod. V tem bukovem gozdu se nahaja kapela Svetega Vida, ob kateri izvira istoimenski zdravilni studenec. Domačini so že od nekdaj prepričani, da je čudodelen, saj se je po ustnem izročilu mnogim izboljšal vid ali pa so celo spregledali, če so si z vodo iz studenca izpirali oči. Tudi mi smo si zajele nekaj vode. Privoščile smo si počitek v bližini kapelice in se prepričale o dobrem počutju, kot govori legenda. Označenih je okrog 26 energetskih točk, ki določajo namen zdravljenja. Okrog jezera poteka tudi nezahtevna gozdna učna pot z osnovnimi informacijami. Del te učne poti smo prehodile tudi me. To je bil pravi balzam za dušo in telo. Sledilo je kosilo. Po kosilu, ki se nam je že prileglo, smo nadaljevale pot po Prekmurju. Sledilo je veliko presenečenje, saj v program izleta nismo načrtovale obiska Otoka ljubezni v Ižakovcih. Presenetila nas je naša voditeljica Silva. Na Otoku ljubezni življenje nikoli ne zamre. Skozi vse leto vozi brod, ki povezuje levi in desni breg Mure. Naj še povem, da je to naravni otok v neokrnjeni naravi. Na Otoku ljubezni smo izkoristile priložnost za voščilo ob rojstnem dnevu naši prijateljici Ivanki. Čestitale smo ji na plavajočem mlinu na Muri, ki je edini v Sloveniji. Dogodek je bil zelo romantičen. Otok še ima eno specialiteto, in sicer ljubezenski napoj, ki pomaga starim in mladim pri uresničitvi njihovih najbolj skritih želja. Vsekakor se mora o učinkih in lepotah Otoka ljubezni prepričati vsak sam, kot smo storile me.
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 28
Nadaljevanje s prejšnje strani
■S!±j- U ¿[fntUI jri. i=H ih ¿t£tnh, iJjrA i a t a
Ift-.U /'¡irii1 tTMmitg i- HvžJ^U ¿£X4 »tj imninhn zimi^i «i pa u dr n it
jj irnn .:nu «aii; mn tJiplnu m V^rfaarf rtjrftTJTlJ
•Ik{pimiipitifT* Oftjmrm ■mrtttftr$t(&rčr*fflJnm	.
rfJKDUZALEM SAT
n bcU^iu irfdricr i 19


Srečno 2018!
RAČUNOVODSTVO
LEKTORIRANJE
Boštjan Kranjčec, s. p. I bostjan.kranjcec@gmail.com I 031 439 507
NAROČILA:
041 / 873
DELOVNI ČAS:	J H
PON ■ PET: 8:00-19:00 SOBOTA; 7:00 - 12:00 NEDELJA i 11 PRAZNIKI: ZAPRLO
Prijetne prazni vse lepo v noVeffiletu 2018
ifECKI iLol?
Aleksandra Žeiji
skšmlm* LA B!OSTHETIQUE
MDJZA
Geodetske i n nepremičninske storitve ČRČEK Jure črček s.p.
5 strani Inženirske zbornice Slovenije imamo do voljen je za izvajanje geodetskih storitev pod zaporedno številko 0313,
Jure Crček, dipl. inž.peod. Geodetsko izkaznico Št. i £20904 Nepremičninski posrednik, št. lic.: 02159 Obrei 58a, £277 Središče ob Dravi Tel/ 031 - 791 - 446 mail.: i cvf o(&geocrce k, si www.geocrcek.si
Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem želimo
vesele praznike, obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in poslovnega optimizma ter vse dobro v novem letu.
Geodetske storitve:
-	UREDITEV MEJE
-	PARCELACIJA (DELITEV ALI ZDRUŽITEV PARCEL)
-	EVIDENTIRANJE STAVBE (VRIS OBJEKTA)
-	IZRAVNAVA MEJE
-	SPREMEMBA BONITETE ZEMLJIŠČA
-	ZAKOLICBA OBJEKTA
projektiranje (PROJEKTI ZA 6RADBENO DOVOLJENJE PGD, pzi..j pravno svetovanje (IZDELAVA POGODB (KUPOPRODAJNIH, DARILNIH,...)) nepremičninsko posredovanje gradbeni nadzor
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 29
Potrebujete informacije? Pokličite nas.	www.teleing.com
080 35 38	trgovina.teleing.com
Teleing d.o.o., PE Ljutomer, Glavni trg 9, 9240 Ljutomer	Odpiralni čas: pon.-pet., 9-12h in 13-17h
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 30
Frizerski Studio MohI
Žensko, moško in otroško striženje Barvanje las in pramenov Fen-frizure in svečane pričeske Trajne in vodne ondulacije Ličenje s kozmetiko CARLO BAY
Monika Kocuvan, s.p.
Šolska ul. 21, Središče ob Dravi 041/880 174, 02/719 01 24
E-mail: friz.studio.moni@gmail.com
kernčfn
T A L I rt H HLIE F i S H I 0- M
Velika ¿teče, Čepih tanj, naj Vam puttese Božični dan in Afava leta 2018 naj- zaživi,
tadodti polna, (bi&z in ¿Mi. Hvala za vaše zaupanje in se priporočamo. www.fri zerski-studi o-moni .si
Naj vam leto 2018 prinese veliko dobrih priložnosti, pogumnih . . . odločitev innovih idej.
Blagoslovljene božične praznike ter zdravja in sreče polno novo leto 2018!
Servis MUNDA Damjan Munda s.p.
4Vi
ifM- Vi
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 31

I m
— O-«""!
p

m*-
Tudi v novem fetu naj 6o vaš kgrakoOdmeven, 1 vaša 6eseda pogumna,, vaše živjjenje iskrivo, ustvarjaCno in o6iO> Čepih trenutkov!
VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO 2018!
INŽENIRING ZA PODROČJE PROJEKTIRANJE
m
poslovnih stavb
NEPREMIČNINE pcaredovenja Jtffcup^radBjia
Geo - Teh Toni Jelovica s.p.
OTavvui« m rmuKitA' HMHU{ IH aRjic^iiJivji
Tel.: 541 443140
EfftflH f fletoiHMiii OI. M t
DBEN1H 'iN DRUGIH UPRAVNIH STORITEV
GEODETSKE STORITVE ureditve mej parcelacij« evidertiianje itavb geodetski načrti lakiličbe evidentiranj'! G JI
Vrazova uI. 12, 2270 Ormož
• ntiiitiir si.jvlv i.iurf^kp imun»!
TD Središče 06 Dravi
!9'T0!piliH
	
Slaščičarna in okrepčevalnica »PriRupertu« Slovenska c.53, 2277 Središče ob Dravi www.slascicarna-rupert.si Aleksandra Ozmec s.p. telefon: 02 71 90 593 prenosni telefon: 031 59 94 30 e-naslov: slascicarnarupert@gmail.com	
	O/Vesel- m sladke praznike S^Slaščičama pri ^^^up-eeitu
&)laš\i\ama pri Rupertu
ROBERT JAKLs.p. IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV Modrinjakova ulica 4 SI-2277 Središče ob Dravi Tel.:+386(0) 271 91 282 Fax: +386(0) 271 91 582 e-mall: jakl@siol.net m
Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto vam želi kolektiv podjetja Robert Jakl s.p.
Kmetija
SEVER
Perutninarstvo
MIRAN SEVER
Šalovci 42, 2277 Središče ob Dravi
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji tel: 02/719 13 94, mobi: 041 724 363
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2018
irt	SREDICA - glasilo Občine Središče ob Dravi 32
AVTOR: JOŽE BORKO
SISTEM LEČ BREZ BARVNE NAPAKE
Servis Munda s. p,
DELOVNO OKOLJE, VZDUŠJE
SLOVENSKI SMUČARSKI TRENER (JARO)
SLOVENSKI GLASBNIK (GJURIN)
LUKA V ALŽIRIJI (IZ ČRK NORA)
OSEBA, KI SE UKVARJA Z METODIKO
RDEČE BARVILO ZA TKANINE
TROST ANTON
BORIŠČE V CIRKUSU, PRIZORIŠČE
RIMSKI GRIČ,KJER STOJI PALAČA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ITALIJE
REDKOST, POSEBNOST (KNJIŽNO)
SLOVENSKA FLAVTISTKA HRIBERNIK
MESTO V
NIGERIJI
DRUGO NAJVEČJE MESTO NA JAPONSKEM
VZDEVEK PESNIKA JOSIPA PAGLIARUZZIJA
LOARA (FRANC.)
IT. OTOK V
SREDOZEMLJU
ŠP. ITAL. PEVKA IN IGRALKA (CATERINA)
OBRITOGLAVEC, SKINHEAD
EVROPSKA UNIJA
SL. PEVKA SIRK
SOSEDA IRANA
CESTNA SERPENTINA, VIJUGA
NAGEL PREOKRETV BESEDAH
SREDIŠKI PISATELJ IN SKLADATELJ
NEKD. KRATKA CIGARA
RAFKO IRGOLIČ
UŽITNA MEHIŠKA GOMOLJNICA
SLOVENSKI PEVEC KOVAČ IČ
ORIENTAL.
RIŽEVO ŽGANJE (IZ ČRK RAKA)
UMETNIŠKO IME SL. IGRALKE IDE KRAVANJA
SLOVENSKA PEVKA RUPEL
NESPRETNEŽ, OKORNEŽ
VILKO AVSENIK
HRVAŠKI KRAJ V ISTRI
BOLGARSKI SKLADATELJ GEORGI (IZ ČRK VSOTA+ANA)
OSEBNI ZAIMEK
VPREŽNA ŽIVINA
S TRAVO PORASEL SVET
RIBIŠKA VRVICA
PRELAZ NA VELEBITU
TEŽJE BESEDE: ANASTROFA
KRILAN TRABUKA
POGAŠENI
DELCI PREMOGA
AKVARIJSKA MODRA RIBICA
OSKAR KOGOJ
ČEBELJA TVORBA V PANJU
MESTO VARJENJA
SLAVILNA LIRSKA PESEM
NEKDANJE METALNO OROŽJE
TOMAŽ RANC
SEDMA GRŠKA ČRKA
VNET MEHURČEK NA JEZIKU ALI USTNICI
ANDRAŽ ŠALAMUN
ZGORNJI DEL STOPALA
SLOVENSKA DRAMA-TURGINJA RATEJ
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo pošljite do 5. 3. 2018 na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme darilni bon v vrednosti 60 evrov podjetja Servis Munda, Damjan Munda, s. p., iz Središča ob Dravi.
DARILO
ODHOD
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Jelka Zidarič Trstenjak - v. d. odgovorne urednice, Samo Žerjav - pomočnik urednice, Jana Čavničar, Samo Kočevar, Urška Panič, Stanko Zebec, Danica Žerjav. Jezikovni pregled: Tina Zadravec. Tisk: Emporio, d. o. o. Naklada: 800 izvodov. Naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, elektronska pošta: urednistvo.sredica@gmail.com. Fotografijo na naslovnici je posnela Špela Stajnko, ISSN 1855-7511.