Političen list za slovenski narod. jeden Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 »ld., u mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravništvo in ekspedleija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, irvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. & tev. 154. V Ljubljani, v torek 9. julija 1895. Letnik XXIII. Železni obroč. Odkar se je razbila koalicijska večina in je vsled tega tudi odstopila koalicijska vlada, ugibajo modri možje pri zelenih mizah, kako bi se za prihodnje zvarila kaka večina, s katero bi mogla delovati nova parlamentarna viada, ki ima kmalu biti naslednica sedanji začasni vladi. Ker je levica zakrivila, da je razpadla koalicija, menijo modri politiki, da se nanjo ne bo oziralo pri sestavi nove vlade, tembolj ker jo je zapustil naj-odličnejši in najvplivnejši nje voditelj Plener. Ta mož je sedaj že pod stalno streho. Imenovan je predsednikom najvišjega skupnega računskega dvora in kot tak ne bo več nastopil kakor poslanec v drž. zboru. Levica je sicer skušala privabiti Plenerja zopet v svojo sredo, a kakor se vidi, je delala račun brez krčmarja. V teh razmerah je umevno, da naši politični diplomati iščejo pri drugih državnozborskih strankah večine za prihodnjo novo vlado. Poljaki — vedno vladna stranka par t-xcellence — iu konservativni klub naj bi bila nekako središče državnozborske večine, okoli katerega naj bi se še zbrali krščanski socijalisti, Jugoslovani iu — Miadočehi. Zato je bilo čitati vzlasti v poljskih in konservativnih listih, da na| Miadočehi spremene svojo taktiko ter se iz stran-pota najstrožje opozicije podajo na pot pozitivnega dela k večini. Videti je bilo iz govorov nekaterih mladočeških vodil, da bi jim bilo to po godu. Toda mladočeški vodie na Dunaju obračajo, Gregr v .Narodnih Listih" doma pa obrne. Ta list je zagnal silen krik, da Miadočehi ne smejo zapustiti opozicije, ker sicer izgube vse zaupanje svojih volilcev.^In to je odločilo. Mladočeški poslanec dr. Herold je v „Narodnih Listih" objavil članek, v katerem nekako posreduje mej obojnim tokom ter opravičuje in utemeljuje postopanje mladočeškega kluba v državnem zboru. Mladočeški vodja naglaša, da bi bila velika napaka, ko bi Miadočehi ostali v vseh odnošajih v svoje-glavni opoziciji; kakor se moti tisti, ki smatra zvezo s parlamentarno večino kot najboljše sredstvo v dosego političnih namenov. Miadočehi so se posluževali obstrukcije, da bi preprečili davčno in volilno preosnovo, ker ni ugajal predloženi načrt. Ker se je koalicija razbila, Miadočehi sicer nimajo povoda, da bi se vsiljevali kot vladna stranka, le počakati hočejo v reservi, da se pojasni položaj, a mej tem bodo ostali zvesti svojemu programu- Miadočehi imajo proste roke na vse strani v zavesti, da je nemogoč miren razvoj v Avstriji, dokler ni rešeno češko vprašanje. Priznati moramo, da so mirne Heroldove besede, toda tudi odločni Miadočehi brez zveze v državnem zburu ne pridejo do cilja in naravnost neprevidno je, če kar a prieri odbijejo mogoče zaveznike. Miadočehi pa bodo vsled zadnjih zmag pri dopolnilnih državnozborskih volitvah na Moravskem še bolj po koncu nosili glavo ter jim bo še težje dopovedati, da s samo opozicijo ne bodo ničesar opravili. Vkljub temu se vrše taki poskusi. Tako je dne 7. t. m. na zborovanju staročeškega kluba v Pragi govoril princ Friderik Schvvarzenberg, poživljal Mladočehe, naj nehajo z razkolom mej češkim narodom ter naj se združijo z drugimi češkimi strankami v ta namen, da skupno branijo koristi češkega naroda v državnem zboru. Konservativni ple-menitaši in Staročehi so pripravljeni za tako složno delovanje ter se nadejajo, da bi ne bilo nemogoče najti v to svrho skupnega programa. V rokah Mladočehov je sedaj osoda češkega naroda in njim je mogoče obnoviti zopet »železni obroč" prejšnje državnozborske desnice. Tem potom bo mogoče omejiti centralistične težnje v državnem zboru in zopet delovati za avtonomijo posameznih kronovin. „Tukaj je naša roka," končal je princ Schwarzenberg, „v znamenje sprave in skupnega delovanja. Vstopite vsi v kolo skupnega dela za blagor našega naroda." Iz tega govora je razvideti, da bi Staročehi in konservativno plemstvo radi skupno delovali z Miadočehi, a iz glasil mladočeških je spoznati, da se ni nadejati, da bi se kaj kmalu vresničila ta zveza. Sploh se pa nam zdi, da bi težko še kedaj železni obroč obnovili v onem okviru, kakor ga je zvaril grof Taafte. Mej strankami, ki se vabijo v ta obroč, je namreč preveč načelnih nasprotij. — Železnega obroča je nam v Avstriji pač treba, toda železni obroč bo le tedaj mogoč, ako se stranke združijo na krščanski podlagi v skupno delovanje. To bi bil železni obroč, katerega bi ne razdrla nobena židovsko - liberalna klika, toda za to sedaj še ni ugodnih tal. V ta namen treba organizovati krščanske narode, še le potem bo mogoče osnovati železni obroč, ki bo v resnici deloval v blagor narodov avstrijskih. Državni zbor. Na Dunaju, 6. julija.*) V nadaljni debati o proračunu za notranje ministerstvo je izjavil poslauec Bartoli, da so pri- *) Zaradi pomanjkanja prostora včeraj izostalo. LISTEK, Črti c e. 3. Praktični nabiralci. Ko je hotel že vsak za Ljubljano nabirati in ji kaj poslati, ni čudo, da se je jel tudi mladi svet za to zanimati. — Pet vrlih ljubljanskih prekanjen-cev se je dogovorilo, da bodo šli nabirat po deželi milih darov za ponesrečence. Med njimi je bil tudi jeden »odslužen" dijak, — s tem je družba dovolj označena. Začeli so misliti, na katero stran bi jo mahnili. „Na Gorenjskem je bil tudi potres, tam torej že ne bo nič". „Na Notranjskem pa še manj. Kraševci niso še nikoli veliko imeli". „Na Dolenjsko jo vdarimo I Tam prvič ni bilo hudega potresa, drugič so ljudje precej petičui, in tretjič, kar je glavno, imajo dosti vina..." „To je pa prava!" so pritegnili vsi »skušenemu študentu", in odpravili so se. Držali so se le bolj vasij, ker v vsakem obziru je tam boljše in varnejše ... Sreča jim je bila mila : ljudje so radi dajali, oni pa še rajši spravljali. Tako se je hitro polnil kupček kron in goldinarjev, čeprav so ga z največjo vestnostjo skušali zmanjšati v gostilnah pri sladki pijači in okusnem jedilu. Prehodili so velik del Dolenjskega, nabrali precej denarja, pokusili vse vrste cvička in storili še marsi-kako uslugo sebi in svojemu želodcu. Sedaj je pa nastalo veliko vprašanje, ki se ni dalo kar tako odgovoriti: kam z denarjem ? „Najbolje naredimo, če si ga med se razdelimo"' nasvetuje tisti, ki je spravljal denar. „Kaj pa še!" odvrne učeni dijak, „jaz pravim, da tako-le naredimo: kakih deset goldinarjev dajmo res tja, kamor jih drugi nosijo, — da ne bodo ljudje jezikov brusili; z drugim pa pojdimo okrog in ga pijmo, da pomnimo, kdaj je bil potres." Se ve, da se je to vsem najbolje zdelo. Saj je pa tudi res bilo I Zakaj bi si ga pa človek ne privoščil, če je čas za to! Naredili so tako. Tam, kjer so desetak oddali, so bili celo pohvaljeni; vse drugo je pa šlo po „štu-dentovem" nasvetu — po žejnih grlih ... 4. Odkod je potres ? Kakor povsod ob takih prilikah, tako so imeli tudi o potresu stari možje svoje pomisleke. Jeden je povedal to, drugi ono, in tako so marsikako uganili. Pri Polovnjaku so imeli vsak večer pogovore; in, da povem resnico, oče Rožanc je največ govoril, saj je pa tudi največ vedel. „Kaj pa res mislite, da je res potres? je vprašal nekoč, ko je ravno nekdo prav nespametno zinil o potresu. „Kaj morda res mislite, da je tisto kaj, kar pišejo po časnikih ? E, kaj še I Kako morejo zvezde kaj pri tem imeti, ko so tako neizrečeno odtod, tako daleč, da, ko bi vsa drevesa, kar jih je na zemlji, postavil po koncu drug na druzega, še ne bi prišel do njih! Zdaj si pa spremislite! „Da bodete pa jedenkrat za vselej vedeli, kaj je potres, vam hočem vso stvar razložiti. Pa tistega nikar ne mislite, da kaj s tem Bogu v roke sezam; ne, jaz povem le to, kar je dano ljudem vedeti, in kar smejo vedeti. Tisto menda še veste, da so se dobri in hudobni angelji vojskovali med seboj ; da je hudobne arhangelj Mihael premagal in pahnil v peklo. Kje pa mislite da je peklo? Gotovo nikjer drugje, kakor v sredi zemje. Saj so celo ti naši nič-vedci prišli do tega, da je tam neznansko vroče, da nikjer tako. Tja noter so torej prišli hudobni angelji. Mislite pa, da tam mirujejo? O, kaj še! Vse prej kakor pa to ! Vedno nas zalezujejo in želijo škodovati nam in božjemu imenu. Angelj Mihael pa tudi ne more kaj t&cega kar tako gledati. Zato pride, kadar je sila največja, z vso vojsko na spodnje hudobneže. In tam streljajo, da nič tacega iu to streljanje in pokanje kaj mislite, kaj je ? I nič druzega kakor — goli potres. Tisto grdo bučanje je pa tu-lenje premaganih hudob. „No, ali zdaj veste, kaj je potres?" „„Vemo."" Oni, ki Falbu verujejo, da ve natanko, kedaj bo potres, morda verujejo tudi tej razlagi, kaj je potres. D. ) S f 7 tožbe poslanca Spinčiča zoper italijansko prebivalstvo na Primorskem neosnovane in neresnične. Poslanec Spinčič konštatuje, da posl. Bartoli stvarno ni mogel ovreči navedenih dejstev, zatorej je njegovo oporekauje popolno neosnovano. Pri glasovanju se sprejme poglavje »notranje ministerstvo" kakor tudi vse resolucije, katere je predlagal odsek. Na to 6e prične posvetovanje o poglavjih »državna stavbinska služba", »ceste", »vodne in nove zidave". Poslanec Formanek govori o potrebi vrav-nave plovstva na zgornjem delu Labe in predlaga resolucijo, v kateri se vlada poživlja, da izda v to svrho kmalu poseben zakon. Poslanec Forcher predlaga in utemeljuje resolucijo, vsled katere naj vlada kar najhitreje vravna cestno progo Eisenerz-Steyr. Poslanec Kaftan graja pomankljivo organizacijo državnih stavbinskili uradov in podrejanje tehniških uradnikov med politične. Potem naglaša potrebo kanalizacije reke Labe in Moldave in izraža upanje, da bo minister ustregel njegovi zahtevi, to tem bolj, ker je kot nižjeavstrijski namestnik energično deloval na tem polju. Poslanec Morre omenja v daljšem govoru dosedanjo vravnavo reke Mure ter ostro napada vlado, da pri tem delu tako beraško postopa, ko vendar v6, da je ta vravnava nujno potrebna in da jedina revna občina s svojimi sredstvi ničesar storiti ne more. Poslanec Schorn priporoča vravnavo nekaterih cest posebno v gorskih krajih. Na predlog poslanca Zaleskega se debata zaključi. Poslanec Spinčič predloži resolucijo gledtS vravnave reke Mirne in nekaterih potokov ter nadaljno resolucijo glede poprave nekaterih cest v Istriji. Poslanec Hauck predlaga, naj vlada vse potrebno ukrene, da se odpravijo nevarnosti, ki vedno prete delavcem pri stavbi mostov iu vrejevanju rek. Na to se sprejmo omenjena poglavja. Na dnevnem redu sledi točka: »ministerstvo za deželno brambo". Poslanec Formanek se pritožuje nad slabim ravnanjem z bolnimi vojaki in nad prevelikim naporom rezervistov pri orožnih vajah ter predlaga, da se vrše pomladanske vaje v mesecu maju in jesenske v novembru ali decembru. Poslanec Laginja prosi deželnobrambovskega ministra, da se ozira na razmere v Dalmaciji in na Primorskem pri pozivanju vojakov v službo, ter se pritožuje, da mnogi rezervni častniki niso vešči hrvatskega jezika. Poslanec Steiner predlaga, da se vredi zakon glede vojaških pristojbin ter se pritožuje, da morajo vojaki preveč trpeti in da ni za njihovo večerjo še nič denarja na razpolago, mej tem ko ima država dovolj sredstev za napravo novega orožja, topov ali novih oblek. Tudi nedeljskega počitka ne poznajo vojaki. Na to se posvetovanje zaključi. Poslanec Waibel in tovariši interpelirajo notranjega ministra glede postopanja delavske zavarovalne družbe proti nezgodam v Solnogradu. Minister grof Welsersheimb odgovarja na interpelacije in pritožbe glede vojaških naredb. Minister povdarja, da se vedno skrbi za to, da zadostijo vojaki svojim verskim dolžnostim, da pa eb nedeljah in praznikih ne more dovoliti popolnega praznika. Kar se pa tega tiče, da so vojaki z delom preobloženi, omenja, da se ti morajo utrditi ter pripraviti za vojsko. Počitka imajo pa dovolj. Poslanec Sokolovski želi, da se ponudi vojakom priložnost vsako nedeljo in praznik biti navzočim pri božji službi. Dalje opozarja na huzarski nered v Rzeszovu ter povdarja, da je umestna strogost pri vojakih, toda treba je, da se strogo postopa z vsemi vojaki, od najvišjega do najnižjega. Na predlog poslanca Doblhammerja se debata zaključi. Poslanec S p i n d 1 e r in poročevalec Schwegel razpravljata v daljših govorih o službenem času jedno-letnih prostovoljcev in o vojaških kazenskih zakonih. Nato se sprejme proračun domobranskega ministerstva in se prične razprava o proračunu ministerstva za tik in bogočastje, in sicer o točkah: osrednje zadeve, ustanove in doneski in uprava studijskega zaklada. Poslanec Kurz pravi, da je proračun tega ministerstva sestavljen preveč v prilog Nemcem, ter graja, da se Nemcem dovoljujejo vzlasti na Češkem večje ugodnosti, kakor domačinom. Poslanec R o s e r povdarja potrebo rokodelskih obrtnih dol ter pouka gluhonemcev in slepih in poživlja vlado, da skrbi za dobro izvežbane učitelje na teh šolah. Poslanec A d a m e k podpira in odobrava izjave posl. Kurza ter ostro napada vlado glede šolskih zakonov, ki imajo preveč policijskega duha in dovoljujejo, da se goje farizeji. Poslanec Laginj a zahteva, da se ustanovi v Istriji gimnazija s hrvatskim učnim jezikom ter omenja pomanjkanja slovanskih učnih zavodov. S tem se seja zaključi. Prihodnja seja bode v ponedeljek. Politični pregled. V L j u bi j an i, 9. julija. Državni zbor je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Danes pride na vrsto poglavje »srednje šolstvo", in pri tej priliki postavka za C e 1 j e. K glasovanju so vse stranke brzojavno pozvale svoje člane. Kakor se trdi, bode postavka za Celje vsprejeta s kakimi 10 glasovi večine. Proti tej točki so se oglasili kot govorniki: Menger, Kraus, Kokoschinegg, Hallvich, Steiuwender Demel, Russ, Hackelberg, Moscon, Forcher, Lorber, Ludwig, Habermann in Funke; zagovarjali bodo postavko mej drugimi, Vošnjak, Robič in Spinčič. V Dalmaciji, kjer se pripravljajo stranke za deželnozborske volitve, je vse navskriž in kakor je videti, bo veliko kandidatov. Srbi so odklonili dne 23. junija vsak kompromis s Hrvati, tudi z zmerno hrvatsko stranko nečejo hoditi, marveč bodo povsod postavljali svoie kandidate. Tem potom bodo Italijani v Daimaciji obrnili svoje mandate in najbrže še kakega novega pridobili. Boj ogerske vlade proti srbskemu pa-trijarhu Brankoviču. Dve leti že se neprestano bori ogerska vlada skrito in očito, da bi zagrenila srbskemu patrijarhu Brankoviču v Karlovcih življenje na patrijarhalnem prestolu. Odkar se je namreč Brankovič glede cerkveno - političnih vladnih predlog odločno postavil proti vladi na krščansko stališče, od tedaj ni več v milosti pri vladi. Podkupljeni vladni hujskači segajo nazaj v življenje Brankovičevo in vsak najmanjši madež opisujejo na dolgo in široko ter sramotijo patrijarha pred svetom. Vlada ima že svoje ljudi, da jih bo spravila na škofovske sedeže, ako se Brankovic umakne. Ta prizor iz raz-kolne cerkve nam kaže, kakšno svobodo da kristijani vživajo ondi, kjer ni rimskega poglavarja, da bi poravnaval z modro in mogočno besedo take spletke. — Vidi se pa tudi, kako ogerska loža neprestano deluje na vseh straneh, da tem preje izbriše zadnje sledove iz nekdanjega marijanskega kraljestva. JRumunski dijaki na vseučilišču v Cerno-vicah so poslali poslancu Vasilku zahvalno pismo, v katerem potrjujejo, da se Rumunom na vseuč -lišču gode res take krivice, kakor jih je poslanec Vasilko opisaval v državni zbornici. Sploh ima tc vseučilišče pokazati jako malo vspehov, ker mu je namen širiti nemštvo po onih nenemških krajih, ne pa vedo, ki naj se razlaga vsakemu narodu v njegovem materinem jeziku. Novo srbsko ministerstvo Novakovič je včeraj nastopilo svojo službo ter se skupno predstavilo kralju. Prvo dejanje novega ministerstva je bilo pomiloščenje vseh v Cebinačevo obravnavo zapletenih radikalcev. Ti so dobili v nedeljo prostost in so zapustili belgrajske trdnjave. Razun Cebinca so bili oproščeni tudi Tajsič, Gjakovič, Zujevič, dr. Dinic in Stanojevič. Eksminister Taušanovič, ki je bil do sedaj kontumaciran in je ubežal na Avstrijsko, je sedaj zopet prost in se zamore povrniti v domačijo. Ako prav je iz tega dejstva razvidno, da se je nekoliko zboljšal položaj radikalcev, vendar ni niti radikalna, niti liberalna stranka zadovoljna z napred-njaškim kabinetom. Socijalne stvari. Pravice in častnost dela. Spisal kardinal Manning. — Iz angleščine poslovenil J. G. (Dalje.) 6. Organizacija. Zdi se mi, da sledi iz tega, da so vedno priznavali pravico, čuvati delo in obrt dotičnim rokodelcem ; zdi se mi, da iz tega sled5, zakaj da so se združevali, in da iz tega sledi, da je postavodaja priznavala te zveze, ter da so imeli vsi iste pravice, naj so bili delodajalci ali delavci, naj so bili lastniki mrtvega kapitala ali živega kapitala — mrtvega denarja ali živega denarja. In reči moram, da ne vidim razloga, zakaj bi se vsi ljudje ne mogli orga-nizovati, dokler so pravi in zvesti podložniki neki višji oblasti, ki je nad nami vsemi — in ta je vrhovna postavna oblast, ki je vedno vodila angleški narod. Knjiga, ki sem jo prej imenoval, navaja uekaj jako važnega. Hotel sem se prepričati, ali se ni ptuji pisatelj zmotil, pa sem videl, da je dotično mesto popolnoma brez pomote. Mislim, da je bilo začetkom tega stoletja, ali pa koncem minulega , ko je bila velika revščina v Nottingham u, ko je bila posebno slaba za nogovičarje in ko so bile hude, res žalostne praske med delodajalci in delavci , tedaj je dejal Pitt v poslanški zbornici: »Prišel bo čas, ko bodo tovarne tako utrjene , in ko odpuščeni delavci ne bodo dobili nikjer drugje dela, da bo lahko vsak meščan znižal plačo ; in vsi drugi tovarnarji bodo morali za njim potegniti. In ko se boste tega utrgo-vanja že naveličali in zapustili svojo domovino, sprejela vas bo Francoska in Amerika z veseljem ; in tedaj z Bogom I naša kupčijska država. Ce bi kdaj prišlo do tega, moral bi se parlament sklicati (če bi tedaj ne bil zbran), in če bi vas ne mogel rešiti iz nadloge, ven je njeaova moč. Nikar mi ne pravite, da parlament ne more ; njegovo varstvo je vsega-mogočno". (Pittov govor o ,Arbitration-Act-u" ; 28 zvezek, str. 1091. Hansard.) Čudno se mi zdi, da bi bil Pitt v prihodnosti videl vprašanja, ki se nam stavijo sedaj; čudno pa ni, da je kot razumen državnik spoznal, da je pomoč v vrhovnem nadzorstvu in varstvu postave. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 9. julija. (Skrajni radikalizem in delo za narodno gospodarstvo.) 2e večkrat smo omenjali, kako »Narod" sodi o Raiffeisenovih posojilnicah in s kako vnemo jih — pobija I Včeraj je zopet objavil članek: »Ljudstvo slep^", kjer piše tako-le: »Trditev, da so Raifleisenove posojilnice popolnoma primerne za naše razmere, je pa pač še malo predrzna. Te posojilnice so se dobro obnesle v Nemčiji, a pri nas so pa drugačne razmere. V Avstriji kaj pogosto te posojilnice čutijo pomanjkanje denarja. Njih delovanje na Kranjskem je tako kratko, da se o njih vspehu še ne more govoriti. Njih delovanje je odvisno popolnoma od dobre volje kranjske hranilnice. Naj jim ta odreče podporo, pa so na suhem. Kranjska hranilnica jih podpira pa le zaradi tega, da tako podpira klerikalce proti narodni stranki, kajti prepir mej Slovenci je le našim Nemcem in nemškutarjem v korist. Ob jednem se s tem podpira nemško uradovanje, kajti dolžna pisma se morajo delati nemška, tako se s temi posojilnicami razdira slovensko uradovanje, za katero so se leta in leta borili najboljši slovenski možje. — Naša klerikalna stranka je dobila podporo kranjske hranilnice le s tem, da je zatajila zastavo pokojnega Bleiweisa. — Po tem takem tudi ni čudno, da nje pristaši na Notranjskem ne marajo se več priznavati za Slovence. Odkritosrčneji so, kot njih vodje, kateri tudi nimajo več pravega narodnega čuta. Naj bi kaka taka posojilnica hotela izključno slovenski uradovati, torej imeti tudi slovenska dolžna pisma za denar, ki ga po nje posredovanju da kranjska hranilnica, bi ji gospodje pri hranilnici hitro podporo odpovedali in prišla bi v največje zadrege in pa do poloma. Umno se tako gospodarstvo ne more imenovati, ki je osnovano samo na dobro voljo na-sprotniškega zavoda. Naj se razmere kedaj premeni, da gospodje kranjske hranilnice v političnem oziru ne bodo več potrebovali podpore naših klerikalcev, kako bodo pa potem izhajale te posojilnice. Zaradi tega pa ne sme klerikalna stranka biti preveč ponosna na to delo njenega nemčurskega zavezništva. Ravno tako se utegne nekega dne razrušiti gospodarsko prijateljstvo mej njo in nemčurskimi liberalnimi vodjami kranjske hranilnice, kakor se je politično prijateljstvo konservativcev z liberalci na Dunaju." S takimi budalostmi polni »Narod" svoje predale in vendar meni, da mu bode še kdo verjel I Ce se to ne pravi ljudij slepiti, tedaj res ne vemo, kaj pomenijo te besede. — Napovedani skrajni radikalizem rodi res čudne plodove I j (Kranjsko-primorsko društvo za pogozdovanje Krasa) je imelo v nedeljo svoj 18. letni zbor. V to svrho je bila v stolni cerkvi črna sv. maša za umrlega predsednika, ministerskega svetnika Ivana Salzer-ja, ktero je služil stolni kanonik g. dr. S. Elbert. Ob 10. uri se je pričelo zborovanje. Po pozdravu društvenega načelnika g. barona Berga je pozdravil zbo-rovalce g. dež. predsednik baron Hein v imenu vlade. Umrlega predsednika se je v toplih besedah spominjal novoizvoljeni načelnik baron Bere. Med navzočimi so bili tudi: zastopnik poljedelskega ministerstva svetnik Anton Rossipal, deželni glavar Detela, župan Grasselli in več odposlancev sosednih pogozdovalnih društev. Skupni obed je bil „pri Maliču". (Delitev živil ljubljanskim revežem) je sedaj končana. Pričela se je 16. junija v Vodmatu, koder je gospa baronica Heinz drugimi gospemi društva krščanske ljubezni 104 strankam razdelila živila (riž, moko, kavo, sladkor itd.) v vrednosti 398 gld. ; 20. junija se je delilo na T r ž a š k i c e s t i. Tu se je razdelilo živil v znesku 36"? gld. 139 strankam. 25. in 27. junija je bila delitev v Trnovem in na Opekarski cesti, kjer je bilo obdarovanih 243 strank z živili v vrednosti 823 gld., 28. junija pri trnovski kuhinji za silo, koder se je razdelilo živil v znesku 560 gld. in je bilo obdarovanih 160 družin; 2. in 3. julija se je pa delilo na Kongresnem trgu. Tu srt ju razdelilo živil v znesku 1067 gld. in je bilo obdarovanih 341 družin. Okrog sto družin se bode ša obdarovalo. Opomniti ie, da so bila živila tečna in zdrava in da so izrekli vde-leženci gospej baronovki Hein opetovano svojo zahvalo. (Vojaške vesti.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo je dovolilo, da se oproste vsi oni rezervisti, ki so nastan'eni v krajih vsled potresa poškodovanih, tudi jesenskih orožnih vaj, katerih jim ne bo treba nadomestiti. Dalje je dovolilo ministerstvo, da se premesti 3. in 4. bataljon tukajšnih domobrancev povodom letošnjih glavnih orožnih vaj že 19. avgusta v Celovec. (Pogreb.) V nedeljo popoludne so pokopali kadeta Mihaela Bayerja, ki je našel svoio smrt v valovih Save. Pogreba so se vdeležili vsi častniki tukajšnje garnizije in četrti razred mariborske ka-detne šole pod vodstvom stotnika Fuksa. Pred bolnišnico in na pokopališču so mu zapeli bivši tovariši krasne žalostinke. (Orglarska šola) konča šolsko leto v četrtek dne 11. julija. (II. Seja teliniško-pravniške enkete) z a s t r a n posvetovanja o sestavljen ju novega stavbinskega reda za Ljubljano, sklicana je bila sinoči ob 6. uri v mestni dvorani ter se ba-vila s predloženim vladnim načrtom napominanega stavb, reda, s katerim se bode bavil v jeseuskem svojem zasedanji tudi deželni odbor. Pri tej seji se je pečala enketa pred vsem z branjem tega načrta in se bode isto danes pri III., na 6. uro zvečer sklicani seji nadaljevalo ozir. vršila debata o posameznih določilih iu paragrafih. K tej seji povabljeni so: od deželnega odbora dr. Schaffer in inžen. Klinar; stavbinski mojstri: Dv. S. 180 upravništvu „Sloveneau. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. I« «lje.> DORSCHC^ Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 36 Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja, so z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. *A*nriv. tovarne. ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—26 432 1-1 Zahvala. Neizrekljivo hudo zadeti vsled nepričakovane smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Mihaela Bayerja gojenca IV. razreda o. In kr. pehotne kadetne šole v Mariboru nimamo primernih izrazov zahvale za tako obilno sočutje, tolažbo, darovane krasne vence in za izvanredno obilno spremstvo pri pogrebu predragega pokojnika. Naj-prisrčnejša zahvala osobito si. častniškemu zboru ljubljanske posadke, ueiteljstvu in gojencem c. in kr. kadetne šole v Mariboru, dalje bivšim sošolcem, sedanjim abiturijentom c. kr. višje gimnazije in višje realke, slednjič še tudi gg. pevcem za ganljivo nagrobnico. V Ljubljani, dne 9. julija 1895. Žalujoča rodbina. Vlzitnice priporoča M Tiari. Na prodaj je glasovir in dva harmonija (vse že nekoliko rabljeno) za prav nizko ceno. — Več o tem pove Frano Koritnik, orgljavee na Veliki dolini, pošta Jesenice na Dolenjskem. 427 2—2 &JT aar CBsarsIo-iiM cerkvostavljens srffln po 1 i\i 15 15-14 Glavni dobitek | Žrebanje pojutršnjem. vrednosti. priporoča »JT. €J. v Ljubljani. Dunajska borz a. Dnč 9. Julija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. v< 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 8. julija. 101 gld. 25 kr. 4 % državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. 101 40 „ 5% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . 161 50 124 Državne sreCke 1. 1864, 100 gld. .... 196 — . 101 50 „ 4