Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.7 sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani y sredo 17
m ai a
1854
List 39
Veliki zbor


krajnske kmetijske družbe

(Dalje.)
je, da se danji Ljubljančanje morajo le terpeti pregreške svojih prednikov. Naši stari očetje so bili. kar to zadeva, slabi gospodarji: namest de
V imenu podružnice ltadolške je gospod vati gnoj, kamor gnoj gré, so napravili kanale
predstojnik tehant Vovk željo razodel: naj bi se peljejo vse blato tje
y
kmetovavci po deželi na kakošno vižo primorali, da bi si pridniši obraňovali gnojnico, ki se kmetijstvu
biti. biti
kjer
5
ki
ga ravno ne smelo nič
y
Nasi stari očaki pa so tudi smeli nečimerni zakaj takrat je bilo še malo ljudi v Ljubljani
v zgubo razteka po dvoriših in ulicah, in da bi in okoli Ljubljane, niso potřebovali toliko rodovitnih
skcrbeli za napravo pametnih gnojnisč, ki so
^li u j li i o , ivi ou	njIV, n^ luiiivu niuiiti. kjcucij pa je vac iu ui u^ai
podlaga dobrega gospodarstva. — Gospod předšed-	Zdaj vpije celi svet: „žita žita već!" in ni dosto
nik Terpinc je poterdil to nemarnost,, po kteri	da si prizadevajo ljudjé več gnoja domá napravljati
tak gospodar sam naj manj dvé desetini lenobi	vozijo celo tičjeka (guano) iz daljne Amerike
daruje, al — kakor se ljudjé ne morejo siliti k sad-	in duhtajo kako bi doma um etno napravljali gnoj
joreji, se tudi ne morejo siliti k umnemu gospodar-	Po več mestih, kjer je gnoj po kanalih tekel v reke
ne toliko kruha. Sedaj pa je vse to drugac.
y
y y
y
stvu z gnojnico in gnojem, če sami svojega last- ga spravljajo sedaj v nalas napravljene posode, da nega dobička zapopasti nočejo. Kar kmetijska družba ga nič ne zgubé. In res je sila velika škoda o tem storiti zamore, je ljudstvo podučiti.
ako
Po
se v mestih straniša (sèkreti) iztekajo v kanale in „Novícah" in po „Pratiki" je bilo že podukov to- po kanalih splavajo v vodo. Ako postavimo, da le
da so morebiti že nekterim presedali, pa kaj? od 10.000 Ljubljančanov se zgubija gnoj v Lju
liko
če so vsi poduki
bob v steno !
Tudi gospod bljanico, znese zguba na leto gotovo naj
m a n j etu
i
i
dvorni svetovavec grof Hohenwart je o tem be- 12.000 il., ki splavajo v černo morje. Ze v sedo poprijel rekoč: da bi naj bolje bilo, ako bi 1823 je kmetijska družba, to reč prevdarjala; pro naši umni kmetovavci napravili dobre gnojnišca
ki
fesor Vest je takrat le 6000 Ljubljančanov štel
5
bí bile izgled družim, in da bi pri zidanju novih kterih blato splava po vodi, in očitno prerajtal, hiš pametni gospodarji posebno tudi na to gledali, se zgubi čez leto 66.384 centov človečjeka,
da ki
da bo gnojnišče tako napravljeno kakor ima biti toliko zaleže kakor 199.153 centov naj boljega v prid kmetijstvu. Zbor je spoznal resnico tega živinskega gnoja, s kterim bi se dalo 2655 oralov
nasveta, ker to bi veliko veliko pomagalo, ako bi Ijubljanskega močirja dobro gnojiti.
saj v vsaki vasi eno gnojnišče tako
bilo
bilo izgled družim, kmetijska družba še kaj
y
da
bi
pa na poti poduka govoril
Kako pa
se dalo — je dr. Bleiweis dalje
stori
potrati naj boljega gnoja v okom priti?
y
je nasvetoval dr. Zapovedati se na vrat na nos ne more to
• . • M /A	■ t •	• «	1»	V««»	1	VI	V«
y
da
se
Bleiweis: naj zbor sklene napraviti lOOOiztisov stari kanali zamasili
5
tistega izverstnega kratkega poduka
iùïhoiuiuo ni aiivtga puuuivtt, IV. je bil lani iztekal v Ljubljanico. Novicah" pod naslovom „kmeta zlati rudnik" po se sćasoma konec stori tolikšni pogubi naj tečne
da
Kaj
se človečjek več ne bilo tedaj storiti. da
v
»	iiaoivsvuui „nuitid ^i«ti Iiiuiim pv ^ o v « o y
nemskem poslovenjen, in naj ga razdelípo podružní- jega gnoja?
To
y
kar so storili drugod
kjer
so
cah po deželi med kmete brez plačila. Če s temi	nekdaj s človečjekom ravno tako ravnali, kakor
1000 bukvicami pripomoremo, da se le 50 pamet-	večidel že zdaj v Ljubljani. Napravijo naj se, kjer
nih gnojnišč napravi, bo teh 50 dober izgled za	podlézin (Senkgruben) ni, v vsaki hiši premak
druzih 50, in tako se bo sćasoma že odpravila	ljive posode, v ktere se vjemajo gnjuski cele
tista strašna nemarnost, po kteri se gnoj — prava	hiše. Take naprave se dajo po gotovih skušnjah
zlata ruda — še dandanašnji zametuje in gnojnica	druzih mest (ne po praznih domišlijah) v vsaki
razliva po ulicah le s tem nasledkom, da zablatuje hiši napraviti, kjer je podlézina, ali kanal ali klet pota, njivam pa rodovitnost krade. — Zborjeskle- (kelder), zakaj le toliko prostora je potreba, da nil: naj se na tisne 1000 bu k vic omenjenega zamoreta 2 sodca v njem stati; en sodec (kiderží
poduka in zastonj razdelé kmetom.
Lil\/1 v IU	^J VIAVW » 11 j V 111 >j V W 1 I « V 11 KJ V VAV V ^ ABA VIVA
do 5 veder) je postavljen pod lesenim žlebom
y
Potem je dr. Bleiweis sopet besedo poprijel po kterim pritekajo človeški gnjuski va-nj
y
drugi
in rekel, da o tem, kar smo ravno ocitovali deželanom, sodec je zato, da se podstavi, kadar je pervi poln.
še huje ravnajo Ljubljančanje, ki celi deželi da- Če je ta shramba 4 do 6 čevljev kvadratnih čev jajo žalostni izgled naj večje potrate s ćloveškim Jjev velika in ravno toliko visoka, je prostora do
gnojem, kterega po svojih kanalih naravnost stekati
velj.
Da ni nič smradit, se verže mervica navad
tako se ohrani
5 i/v i v - u jj \j o* uj ni n a u Ci i i li nui av íiuot oivnuii	t ^ij» mj ca iu niv oiinuuu j «v ▼ vi u
pusté v Ljubljanico, da gré po nji — v černo	nega železnega vitriola v sodec,	^
morje, namest na naše polja. Gospod Ambrož	tudi vsa gnojna moč. Napolnjene sodce izpelujejo
• A	J	! 1	•«	»	i *	i	i « •	i v it	*	i i v a § . #	i t	t*	• _	_ • '	y i ___i ____ 1 ! m
je o tem dobro omenil: da kakor tratijo po deželi iz hiš tišti, ki so nabéro gnoja v najém (štant) vzeli
gnoj poverh zemlje, ga tratijo Ljubljančanje v ta namen jih stopi več v družbo, ktera iz ce pod zem"'
7
O.
J j fe "
In ta potrata
1JJ U UiJ «1JVUIJJ O	V I CL Jiailll/U J III C3IUJ1 »«-V » u i u u u v ^ .».V/»«	~ "
je govoril dr. lega mesta pobera človeške gnjuske, ali pa jo ku
Bleiweis na dalje — je toliko gerja, ker zra- pujejo posamni kmetovavci ven zgube naj boljega gnoja še okužuje Lju- méšanega gnoja (Compost).
y
delajo ž njim kupe
bljanico, s ktero kuhamo in v kteri peremo
Res
Naj bi se ta naprava začela
kakor dober
15 i
svobodna
Ker je kapćija, obertnija ili rokodelatvo povsod
izgled za druge hiše — naj popřej v vsih cesar s kih in druzih javnih hišah fin offentlichen Ge
báuden}, in naj bi se, ako se nova hiša zida,	donašalo obertnijstvo in rokodelstvo!
y \ v • » i t • v • • * « • i	«i ti. •	.	v -. -
ker je vse dober kup
koliko dobićka bi
vprihodnje več ne pripušalo, hisni gnoj po kanalih
Bukurešt
je
imenitno kupčijsko m est o, pa večidel
v Ljubljânico napeljevati. V dosego tega je go- le z blagom, ktero se iz tuji h krajev sèm vozi. Kup-vornik nasvetoval zboru: naj sklene, da se ta reč čija z domaćim blagom pa,ki se prodaja iz teh dežel v ptuje
podonavske
y
druge
predloži si. mestnemu magistratu, da on po-	je razdeljena med Brajlo in nektere
skusi to imenitno prenaredbo vpeljati, in da posije	mesta. Naj bolj premožui so serbski tergovci in Judje,
zvedenega moža v Gradec, da ogleda, kako so	ki so se iz Španjskega in Portugaljskega vTurčii naselili.
tam napravljene te shrambe, ktere bi se potem tudi	" ..........*
v Ljubljani in povsod napravljale, kjer se spozná, da je neznana škoda, ako vsako leto to
Večidel blaga pride iz F ran co zk ega. Če bi ta kne
zija padla pod oblast rusovsko, bi Francozi večjo škodo terpeli kakor Angleži.
likšna zguba splava po vodi. —	-	„ .....	8.«u«,1VDb m puu.ta.
sklenil: naj se predloži ta važna zade va slav. mest- stroški mnozih družin so veči kakor njih dohodki. Nesnaga
nemu magistratu. (Dalje sledi.)
Zbor
je
V Bukureštu se vidi velika gizdanost in potrata
svil
se tii versti z lišpom in šopirjenjem; pod nim oblačilom žensk se mnohokrát vidi umazana sterirana
dragim
Ozir
svetu
0
Pogled v Vala/rij o.
Nektere čertice te dežele, kjer zdaj rusovska voj
kiklja! Na zlate reci in bisere potroši gospoda naj več duarja.
Vlada ni ravno slaba; marsikaj hudega je že za-
samo da storila se ni
terla, in nic dobrega ne overa;
veliko. Ce toliko bogata zemlja malo rodi, je ljudstvo ska stoji, bi utegnile našim bravcem všeč biti. Vzamemo krivo, kteremu ni za zboljsek in napredek dosto mar.
jih iz popisa nekega
popotnika, ki
je lani mesca oktobra Boljar, pop
»
kmet in cigan
vsi so si zlo enaki v tem

potoval po ti dezeli, ktere narod, čeravno jez Moldavo da nobenemu ni mar za svobodno razvitje svoje domo-vrcd blizo 2000 štirjaških milj velika in veliko večja kakor vine. —Zakon je ondi večidel le rahla zaveza. Zatožil
nobene posebne važnosti nima v po- je enkrat en mož svojo ženo, da pride še le zjutraj
Cernagora, vendar
litisko-narodnem obziru. Zakaj ne? se bojo bravci lahko prepričali iz popisa te
knezije, ktera sluzna
Turcii ima
veudar svojega kneza, kakor Moldava svojega
domů. „Kako dolgo žeterpito?** je vprašal sodnik moža.
Dokler sem ožeujeu" — je odgovoril. „Zakaj pa se niste že popřed pritožili?" „Popřed mi je dajala dnarja,
55
Kdor se po Donavi pelje in misli v Bukurešt iti, da sem si mogel dulčas (sladkarij) kupovati, zdaj pa mi
stopi pri Gjurgj e vu na suho. Gjurgjevo leži Ra š ču k u ga ne dá več nasprot na majhni visočini in je eden naj zdraviših kra
jev cele
u
je odgovoril. Iq tacih
reči
se
sliši
več.
Valahije; tù
seru bezijo Bukurešcani, kadar pri
Kmet kakor boljar spolnujeta večidel zvesto cer-kvene zapovedi, vendar prave pobožnosti, ki sega čez
njih huda merzlica razsaja. Blata po mcstnih ulicah ni cer ko postave, je malo najti med njimi
»
Kaj sta po
tukaj toliko kakor v Bukureštu, kodar mora člověk čela s pečeno gosjó?" je vprašal sodnik dva vlaška dostikrat do kolena gaziti. Hiše so nizke, vse pri tleh kmeta, ki sta bila zatožena , da sta popotnika ubila in
sta odgovorila. ,,Za-
5n večidel s korci, nektere s cinkom pokrite. Mesnice,	ga oropala. „Gos sva proč vergla
pekarije in vinske preše stoje prosto po ulicah. Iz Ru-	kaj?" ju vpraša sodnik. „Zato, ker je ravno petek bil,
ščuka prinesó tu ečm veliko grojzdja, iz kterega tukaj	je nisva smela jesti, saboj vlačiti je pa tudi nisva hotla". vino prešajo. Grojzdne jagode so po celi Valahii večje Tak odgovor kaže očitno, kar smo ravno rekli od kri-
kakor golobje jajca, pa zlo vodene. Pri vsem je vlaško	vega zapopadka vere.
vino dobro in močno. Ce
ne bila vinoreja v teh kra
Narod ta romanski
ostanjk nekdanjih Rimcov
jih v vsem tako zanemarjena, bi bilo vlaške vina tako
nima nobene narodne zavesti, nobenega pravega do-žlahne, da bi se primerjati smele z naj slavnišim vinom moljubja, nobene prave delavnosti. Lemalo je omikanih
y
cele Europe.
Pota so večidel tako slabe, da se smejo komaj
pridnih, krepkih mož.
Terpela pa je ta dežela že veliko po rusovsko-kolovozi imenovati. Prišli smo v neko vas, kjer smo turških vojskah, in tište male cimice omikanja in dušne malo časa se oddahnili. Na cesti je stala velika čeda povzdige, ki so pognale ob času mirú, so se zaterle goved pred sila veliko mesnico, kjer čez leto zakoljejo spet po vojskah.
več tisuč goved; stopi vsi na sila prostorni dvor zagle damo brez števila zaklanih volov po dvoru ležati.
Ko
To je žalostna osoda samo po sebi tako lepe rodo
vitne dežele!
bolj natanko ogledamo zaklance, vidimo
5
loj v volovske kože zavit
y
da je bil le le z lojem imajo ondi
ga
1
v f
veliko kupčijo, za meso ne marajo mesarji veliko zrežejo v drobné ploše, ktere pod milim nebom suše in prodajajo manj premožnim. Tudi kože le rabijo posebno zato, da zavijajo loj va-nje.	K ^
Kar oko prezrč, se ne vidi skor nič kot neobdelana
zemlja. Le malo rok je za
kmetijstvo, in
še tište,
ki

Serbske zdravice
(Dalje.)
dravje prijateljsko.

53
Zdrav mi bodi brat I
Za zdravje našega vsa
kc^a kuma in prijatelja,
ortaka (dru^a v španovii) in
pobratima , starega in mlađega, miiegain dragega
Kj
se pečajo s kmetijo, so lene in nemarne. Hiše po de- koli nam je kteri, ki sta jih nam ded in oča pripravila želi so iz ilovce in z bičjem pokrite, nesnaga se očituje (stekla) in mi mladi za njimi, od sinjega morja do ti-iz vsake koče. Serčé boli člověka viditi tak rodovitno he^ra Dunaja, in od kterekoli kteri vére in zakona bil,
zemljo
5
pa
neobdelano, zanemarjeno od konca do kraj
veči del bolj ar j i (bojaři)
so
Lastniki zemlj
ondašnja gospoda, ktera v P kureštu
y
to jo,
pa je našemu domu in našemu rodu dobra hotel
y
kemu Bog pomagal
in vsakega naprej pomikal
y
vsa
kolikor

večidel pa v B
je volja milega Gospoda Boga,
ako Bog dá! Za zdravje
stanuje, in dragi cas in obilne svoje dohodke vse te gospode
ktci
so dospěli in přispěli to leto
y
da
naj raji stavi le na tisto politiko, ktera se verti okoli
Bo- dá in lepa milost Božja, da pridejo in prispejejo
kralj osebe
y
i bab, 4 konjikov in nektere
drug
malane tudi k leti, in mnogo let in godišč, pa vse iza našega
.. .	_	____- # _____.	m	m m m m	*	• V ft
to je
y
na igro. Za kmetijstvo in obertnijstvo zivljenj
y
y
ako Bog
dá
Kteri pa kum in prijatel ni prise!
se ne pecajo dosto
in prispel to leto, akoravno je zelel priti in prispeti
y
Bog
155
uđeli, da pride in priapeje
vsako mesto, kj
5
ako Bog dá! Vedno, moj brat, nasi kami in
deli
jatli i
nase zdravje, mi pa magal Gospod Bog nas in nase kume in prijatle
pri
pijali in Boga molili (prosili) v nase dome za tem nikdar ne bo zaneslj
«	t	m	• • «	1 i ¥	•!!	1	• I n	___ _ . 1	_ -1__ f I 1
zin in njenih znaminj prav obširno biti, da se ljudém , kar naj bolj moč, polajsa spoznanje bolezin, ktero pri vsem
*
ker po buk vah
v njihove hiše za njih zdravje! Po- umetnost — zdravilstvo — ne dá
«	mf	m	mm	. m	mm	* • . •	%	a

ati
se naj vecja
Ce se
šivar
kjer
morauciti, da zna stergano suknj
lep
sošiti. se mora
Slla^al uuopuu XJUK uao IU uaoo nuiuo in piijanv, njvi- •»"«« wvm,	uuu divi^HUU DUIYUJU icpu nuoiLl , oo
koli mi in naša deca in naši brati za njih čuli, tam se tudi tista umetnost učiti, ktera céli stergano zdravj
z njimi pozdravljali, ko
bi se pa ali na poti ali v zboru
Al v sili, ko bolniku ni mogoče zdravnika dobiti
vidili in sostajali, da bi se tu pozdravljali in eden za m kadar pride v zadrego, da ne vé kaj bi počel
bi
druzega čast in dobro skerbeli, v lice se ljubili
y
eden
storil kar mu kaka baba svetje, ali bi se zanašal le na
druzega za zdravje prašali z dobrim sercom in pravo moc natore, je dobro imeti bukve pri rokah, ki po sku
Ijubeznijo
D
Bog dá in lepa milost Božja, da
šnjah izvedenih zdravnikov svetjejo: kaj naj se stori v
kume in prijatle čujemo vedno dober glas, in da imamo sili in kaj naj se opusa, in ki v nevarni bolezni bolnika
v njih dobro uzdanico (zaup) pa tudi oni v nas! Da naganjajo, naj si na vso moč prizadeva, da mu pride
pravi zdravnik na pomoč.
Take bukvice so „domaći zdravnik",
žil po nemških gospod prof. R ob i d a v Celovcu. Verlemu
bogati dom, pravi Ri
Bog dá kjerkoli bil versni rod in sčanin (prebivavec od Risna), snažni Serbin, neki nam
bii
sojeni kum, neki pravi prijatel
ki jih je
y
neki pa ortak
po
bratim! pomagal jaki Bog nam in njim od vsake plati, rodoljubu, ker ni zdravnik z nebes pa naj bolj!
ne moremo
zlo jemati, da
Da Bog dá
in milost Božja, s kumi ni tu in tam marsiktere
reci
bolj natanko razloćil
y
ka
se kumili, vse iz drage volje, brez nevolje, s prijatli kor bi za nase razmere potrebno bilo, in da ni svaril
se prijatlili s čisto Ijubeznijo po ter
po gla
in
ljudi pred marsiktero mazarijo, ki je med našim ljudstvom
po zakonu Kristusovem! Stare da deržimo , ki sta jih navadna
nam preskerbela ded in oče, nove pa in
storil je, kar je v njegovi moči bilo v lahko
da bi
da prej- umevni domaći besedi. Le to bi bili radi vid
y
y
povedi in volji Božji. Da Bo«: dá in milost bolezni ne bile uverstene po abcednem redu, zakaj v da se naši kumi in prijatli vidijo in poznavajo v ti versti se ne bo vselej bolezen lahko našla, ktere bol-
memo p
božja
zboru gospodskem, na mejdani
junaškem, v snidi brat- nik ravno
• y v
isce
>
ker
m
niso tako d
skem, po imenu poštenem, po koljeni (rodovini) juna- Slovenskem, da bi berz vedili
mm -	m. m	mm	m m mm m	A . att m	« fl	« «	•	m	• V |	1 t ft	■#
škem
y
y
kj
po
jih iskati. Po ana
po mošnji polni, po sablji britki in po vsaki dobri tom i s ke m razdelku ali po okraj nah
ta bi se
in častiti sreći, kakor se poznava tud zvezda danica veliko lozje iskale, postavim: bolezni m o z g
v F
OC1
y
med vsimi zvezdami na izhodu juternem! Pa kaj še? uses, nosa în našim kumom in prijatlom daj Bog lepo zdravj poti dobro tergovino,
y
t
y
ta (sapnika in požiravnika)
na
y
serca. trebuh
m
©
ovih delov
çovino, med ljudmi pošten glas, pa naj bolje Bože pomozi nas, ki smo tukej danas! In zdrav I.
itd
Ker smemo misliti, da se bo hvalevredna knj
nadjaj se I.! (Konec sledi.)
55
Nove slovenske
Domaći zdravnik v navadnih bolezni h člověka"
piji
k o ž
žica
natisu. Tudi v imenih bo marsikaj poprav
ni flHHMHHHH| HH
lični
y
S
y
k
y
kmalo pokupila, se bo to lahko popravilo v
drugem p risad
yy
že
Brand", prisad je vne , kterih pa ljudstvo ne razločuj
tje, kterega nasledki so raz
y
za„Brand
smo
ustanovili besedo
t
v
sakem obziru primerno
Kaj so p r i s t u d
(Flecken) ne moremo razumeti
pole
ar
Hufelanda, Rusta, Tisota in druzih sostavil K.
iz
prekratkega
Rob i da.
hofiia ali
S
težavno in tudi nevarno je ljudém spisovati
Ijenj
popisa, so „petechiae"
ali je
r>
morbus maculosus Werl
55
Flecken" se v navadnem
V «
imenujejo tudi „Maseru", kterim na Gorenskem
pravimo
P
bukve: kako naj se samí ozdravljajo, ker umno ozdrav- na Štajerskem so pa ljanje se opira na natančno s
(osepnice?), na Dolenskem dob
P
po z n a nj
bolezni
S poz nan je bolezni je naj vecja umetnost zdravniska, za spoznano bolezen zadeti dostojno z d ravi 1 o," je zdrav
i že dosti
nas k Fries
gosp
R o b i d
Blatt imenuje
y
ki so pri pence
Kolikšna zmešnjava! Naše ljudstvo, ktero
smenuje
niku lahka reč. Če pa je bolezen spoznati krat velika težava za zdravnika, je celo nemogoča za osepnice tù M
ne delà razloćka med kožnimi izpušaji, menda
vse
P
y
kar se po kozi tam B 1 at tern
P
od tod
y
drugod F
nezdravnika, ako se mu ne primeri, kakor slepi kokosi ki tudi včasih zemice
1. Z
pni ca m i je menda kakor
9 •
j e ví c e m m
najde. Kdor le lovi posamne znamnja pris a dom, kista iz ene koren
55
d i t i", pil
ali prikazke (symptome) in po teh ozdravlja, tava po ansetzen (bolezen) in se rabita za vse vnetja
y
posebno
tmi in zgrabi, kar mu je naj bolj
poti
skrito mu
ostane vse dru

V doka
te

damo le en izgled
pa na unanjih delih. Gosp. Robida imenuje Mesern o d
Rotheln
h
na priliko: člověka g
ali kolje po trebuhu
y
da ^a
y
Nesselausschlag pup
Fiecken
(ktere?) prist ud
terpincijo strašne boleéine. Gorjé mu, ako pride ozdrav- imena menda niso domaće
y
radi bi vedili od kod
česko
pupencina je <
ljavcu v roke, ki mu ozdravlja le prikazek bolečine, se ravno izdeluje slovenski slovnik, je treba
y
da
pa ne
m v
isce
k
njene
in ne spozna bitst
mo kolikor je moć imena kožnih spušajev
y
? Te i. Ker
il s tain da
(natore) njenega. Ako ga ozdravi brez vsega tega spo- ee potem vsi ene nomenklature deržimo. Ker pa imamo
____• 1	«• n	1	•	lit	^ • 1	_	_	«	m
znanja, naj hvali B
y
da se mu je
klj
zdravilo zadeti. Cloveka grize in kolje enkrat, ako
pravo ravno mi nalogo zdravilski del slovnika v red spra
viti
le zgolj k
popada; drugikrat, ako ga
zablat e
ležjejo; tretjikrat ker so čeva ako ga gliste koljejo, petikrat če so čeva
y
tro vi nad-četertikrat
k
pri ti priliki lepo prosimo, da bi nam gosp. zd
po Slovenskem in duh
gospodje in vsi
y
ki
m
bolezin. so
t
se
stikrat če je povžil kakošen strup, sedmikrat ako so da protresemo vse. izberemo kar je p
tam pa tam priložnost imajo zvediti i sebno pa kožnih izpušajev jih blagovoljno naznaniti hotli,
ravo. in ločimo

čeva
po kili zadergnile itd. In
kkrat mora po- kar umetnost zdravilska ločiti ukazuje. Želeti bi bilo, da
moc drug
biti
bi
tudi v druzih slovenskih
Iz tega malega bode vsak lahko spoznal, kako po- menda povsod velika zmešnjava
čjih to storilo, ker je
Vse to memo
gredé
omenivši
priporocamo „
trebno je, naj poprej bolezen prav spoznati in kako ne
varno je brez tacega spoznanja mazačiti. Iz tega pa ©ega zdravnika" kot dobrega pomoćnika v sili. bode tudi lahko vsak razume!, da v tako imenovanih
doma
ljudskih zdraviínih bukvah bi moglo popisovanje bole
156
Novičar iz mnogih krajev

ristnej napravi prav terdna podlaga postaviti in se je)
Ker konec prihod nj ega mesca nemski (izsreč
se daljna prihodnost
©
otoviti dala. Skorej vsi so bili
kovavni) dnarni listki (Munzscheine) ob veljavo pri- ma(
se ponavlja opomín, naj vsak, ki jih kaj ima
Sliši se
dejo,
zamudi jih zamenjati do tistega časa.
*
)
ne da
o tem ene misli
to je
9
*
da na
terdna
j se na
zaloga
k
vizo
p
za vedne čase. Obresti

ki jih matica daje, naj se vsakega leta k ostalim letnim
nove stemplarske marke se bojo začele o vsih svetih. — Mesca s u sca se je po vsih deželah našega cesarstva dalo 3 milione in 785.000 pišem na pošto.
Iz mnozih dezel se slisi, da so se poslednji cas polja in senožeti močno popravile. — Barantači z ogerskimi pre-
kterih jih je šio uni mesec veliko v Hamburg, je
dobro opravili; draga vožnina podražuje
Hamburščani in Londonci nimajo radi
vplacilom druztvenikov pridevajo, in tako za izdavanj bukev obračajo.
Ta matica se bo na dvojni način napravljala. sicer: 1. z dobrovoljnim! prineski, in 2. z izd
m
njem tacih buk
i
od kterih gré pričakovati
i
da
v«
SIĆI
jih bojo Slovenci obilno in radi kupovali, kterih vendar

tabart niso ceno preveč, in
premastnega blaga.
druztveniki ne bojo zastonj prejemali
Vse

kar družtvo
Od rusovsko-turške vojske
se ni še nič posebnega zvedilo te dni. Terdnjavo v Siliš tri i Rusi še zmiraj bombardirajo, severno-izhodni
za take bukve potegne, se bo za matico ohernilo.
Za zdaj je sklenil 30. aprila 1.1. Celovski družtveni odbor izdajati v posameznih zvezkih slovens
k
i z
virne ali poslovenj
pridige pod naslovom
del N. 5. je nek že zlo poškodovan. Ker je rusovskemu
poveljniku ukaz carov došel, da Silistrio in Ruščuk mora
7>
Zbirk
kvenih go vorov
u
9
k
so jih
b n e
deljah, prazni kih in drugih priloznostih razni
Turkom vzeti naj velja kar hoče, je oklenila rusovska armada poslednji čas terdnjavo tako, da Turki ne morejo
ki pridigarj
t
Vsak zvezek bo
ne vùn ne noter, in da je moglo unidan več voz, ki so bili z rajžem in koruzo naloženi, se oberniti in naglo
obsegal na 10—12 tiskanih^ polah različne pridige od razoih duhovskih pastirjev. Čeravno ne bojo po nedeljah in praznikih zverstene, se bo vendar sploh gledalo,
i
potegniti proti Šumli. Silistria je eden tistih ključev ki odperajo vrata do Balkana. Za brambo Odese je car Nikolaj poslal generalu Osten-Sacken-u slavni red sv. Andreja. — V Carigradu mergoli vse polno mnogoverstnih vojakov iz mnozih krajev sveta
boj
v 3
4 zvezkih za vse nedelje in praznike cerkve-
nega leta zapopadene.
Družtvo sv« Mohora se toraj obraća na vse častite duhovske pastirje s priserčno prošnjo
9
d
b
d si h m a I
stari
Turčini jih ogledaje majajo z glavo in nočejo verjeti da bi ?)Ingilizoma	—u ———
d
miraj posam
nati
pri d i g

d kterih mislij
>
so za
dr u žt
db
v C
9
in ?)Franzizoma
resníca bila z obstojem Turčijstva. 4. dan t. m. je obiskal princ Napoleon Sultana, od kterega se zdaj
vec pošiljati blag
Pervi zvezek bo koj v
natis priš
9
kakor hitro družtvo toliko pridig přejme,
nič
vec ne govori
da se bo
kolikor jih je za vsak zvezek potreba
podal sam na vojsko. Kraljica španjska je poslala Omer-pašu in Mchemed Ali-pašu veliki križ Iza-
, in se 3 pasom komandêrski križ ravno
N
ta
način
se ne bo samo družtvena matica za
lagala
9
temuč se bo tudi duhovsko slovstvo krepko pod
belnega
reda
piralo. Terdno zaupamo, da se bojo duhovski pastirji
slovenskega naroda združili in s slovstvenimi prineski to zbirko cerkvenih govorov pomnoževali.
Vsaka drobtinca se bo s hvaležnostjo prevzela. Prosimo !
V Celovcu 1. maja 1854.
tega reda.
Mnogotere
novice pravijo
9
da francozko
anglezke barke so se 26. p. m. ustavile okoli luke Se-bastopol; rusovske barke pa mirno stojé v tem pri-
V Cer ni gori je vse spet mirno, ker je
Da
stanisu.
nek austrianska vlada kneza Danila miiú opomnila.
gerski punt napredoval, se nič ne sliši. — V Azii stoji s turško armado slabo; cele trope vojakov zapu-
Celovški družtv. odbor
ščajo armado.
Francozke vojne barke na izhodnem
Prošnja
prečastitih bravcev
99
Novic"

mor ju so bile 10. dan t. m. v velikem Beltu poleg
Ćujem od več strani, da nekteri slovenski domorodci na
Ramsoe, anglezke pa 7. t. m. pri otoku Gotska meravajo moje starozgodovinske članke za nemske časnike pre
S a n d o e.
Angležki
dnarstveni minister želi, da bi der
žavni zbor dovolil 68 milionov
Pruska vlada
v
se
za vojskine potrebe.
zmiraj ni določno sklenila: kako se
delati. Akoravno njim njihovega pocetja braniti ne morem, bi vendar mi Ijubše bilo, da ne bi se prestavljanje prej začelo, dokler ne bode celo delo na svetio prišlo. Dvojih clankov pa že- celo ne želim , da bi se přestavila, in sicer članka pod na-
slovom „Deo invicto Mithrae" in „Vosego sacrum
ker
bo ravnala o rusovsko-turški vojski; Rusom neprijazni
vojni minister Bonin je mogel odstopiti. Velika skerb ta članka bodem še bolje predelal. Da se tudi tiskarni pogreški
vrivali ne bojo in da vsak prestavljavec točno zadene misel iz virnega spisa, bi mi jako drago bilo, da bi se mi vsaka pre
delà pruski vladi tisto veliko taborišče, ki ga je cesar Napoleon z 100.000 vojaki napraviti ukazal pri St.
O m eru, ker St. Omer lezi tako, da zamore pruske dežele strahovali ali pa tudi čez izhodno morje armado
stava, preden
se v tisk posije. v pregled poslala.
V Mariboru 14. majnika 1854.
Davorin Terstenjak.
na Rusovsko poslati.
Razpertije med katoljško cer
Stan kursa na Dunaji 15. maja 1854
kev in med Badensko vlado so, žalibog! tako do verha prikipele, da je po poslednjih novicah vsaki čas pričakovati, da bo velik* škof Freiburški izobčil celo škofijo badenskega kraja.
Obligacije deržavnega ( 4
5

0
2 99
99
dolga
3 2'/,
99
2 99
86 77 y4
70
56'/, 43 lL
fl
Esterhaz. srećke po 40 fl
Naznanilo in prošnja

Oblig. 5°/o od leta 1851 B 106
Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84
Gotovo si vsak Slovenec iz cele duše želi
9
da
Zajemi od leta 1834
se družtvo sv. Mohora, od milostljivega knezoškofa Lavantinskega osnovano, še mnogo let za pravo kerščan-sko izomiko našega ljudstva in za povzdigo domaćega slovstva zmiraj tako krepko kakor sedaj
»
99
1839
230 123
l
79 »
V
V
r>
v »
2 r>
v
T)
99 20„ » 20 „
s, 10»
85% fl
OQ3 /
h\ 99 oq 3/
4 »
Windisgrac. Waldštein.
Keglevičeve „ „ 10 „ 10 '/., „
Cesarski cekini......6 fl. 18
Napoleondor (20frankov) 10fl.39
Suverendor.......18 fl. 20
Nadavk (agio) srebra
100 fl. 35 fl
na Dunaj v Gradcu
Loterijne srećke
13
185
poganjati
za
Priho
čkanje bo na D
(u. 24. 79. 3. 42. 72. 2. 89. 31. 25.
in v Gradcu 24. majal854
moglo.
Zatoraj so naši rodoljubi že od začetka na vse strani premišljevali in prevdarjali, kako bi se tej preko-
V poslednjem naznaniiu naj se k p
versti številk
postavi Grad
k dr
»
pa Dunaj
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
i\atiskar in zaloznik

ef Blaznik.