Poštnina plačana v gotovini/
Letnik X.
1.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vs «s fc» i m es, :
1.	Pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.
2.	Pravilnik o točarinski pravici.
Razglasi osrednje vlade.
I Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Ra/glasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine.
Uredbe osrednje vlade,
1.
Pravilnik
o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.*
I.
Obči predpisi.
Člen 1.
1.	) Gostilna (mehana, svratiste, gostiona) je obratovalnica, v kateri se daje, kot stalen poklic, za odškodnino: stanovanje s postrežbo in hrana ter se prodajajo alkoholne in brezalkoholne pijače.
2.	) Hotel je obratovalnica z opremljenimi sobami, v kateri se daje, kot stalen poklic, za odškodnino:
a)	samo stanovanje s postrežbo;
b)	hotel je lahko združen s kavarno ali z restavracijo ali s kavarno in z restavracijo.
3.	) Han je obratovalnica, v kateri je moči dobivati, v obliki stalnega poklica, za odškodnino:
a)	prenočišče, hrano in brezalkoholne pijače; poleg tega prostor za nastanjanje zaprege;
b)	ali poleg tega še alkoholne pijače.
4.	) Kavarna (krčma, birtija, kafana) je obratovalnica, v kateri se, kot stalen poklic, prodajajo za odškodnino:
a)	alkoholne in brezalkoholne pijače;
b)	ali samo brezalkoholno pijače.
V teh obratovalnicah se smejo prodajati razen pijač tudi razne jedi, vendar pa nikakor kot kosilo ali večerja.
5.	) Restavracija (pivnica) je obratovalnica, v kateri se dajo, kot stalen poklic, za odškodnino: hrana, alkoholne in brezalkoholne pijače.
6.	) V spredaj imenovanih obratovalnicah se smejo igrati dovoljene igre (kvarte, domine, biljard, šah in temu podobno).
7.	) Vse te obratovalnice so javni lokali.
Člen 2.
Vsaka teh obratovalnic se deli na tri razrede — vrste (tar. post. 60. taksne tarife zakona o taksah).
Člen 3.
Kabareti, orfeji, bari, varieteji, cafe-chantants (5. pripomba k tar. post. 99. a taksne tarife zakona o taksah) so razne oblike, v katerih se vrši kavarniški ah restavracijski obrt.
* Ta pravilnik z dno 15. junija 1925., U. br. 23.939, ki je bil razglašen prvotno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija
1925.,	št. 171/3QQQV. (Uradni list z dne 3. septembra 1925., št. 268/83, in z dne 4. novembra 1925., št. 338/101 [popravki]), je priobčen tukaj v sedaj veljavni obliki, ki jo je dobil po izpremembah in dopolnitvah z dne 28. novembra 1927., U. br. 48.300, razglašenih v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. decembra 1927., št. 280/LXXVI.	Op. ur.
Člen 4.
1.	) Pcnzijon je obratovalnica, v kateri se daje za odškodnino stanovanje in hrana samo penzijonar-jem — osebam, naročenim (aboniranim) za izvesten daljši čas (n. pr. za mesec dni ali krajši ali daijsi časovni rok). V penzijonu se sme prodajati samo hrana brez alkoholnih pijač. Penzijon ne služi niti prehajajočim gostom niti komu drugemu razen pen-zijonarjem.
Lastniki penzijonov ne smejo dovoliti penzijo-narjem, da bi prinašali v penzijone in uporabljali v njih alkoholne pijače. Za nasprotno ravnanje se kaznujejo lastniki penzijonov v zmislu člena 90. tega pravilnika.
2.	) V penzijonu se sme jemati tudi samo hrana brez stanovanja, toda zopet na navedeni način.
3.	) V teh mejah obratovanja penzijonu ni treba krajevne pravice. Če penzijon prestopi postavljene meje, t. j. če prodaja alkoholne pijače, veljajo tudi zanj povsem dotične odredbe tega pravilnika.
Člen 5.
1.	) Sanatoriji, ki sprejemajo izključno bolnike, t. j. ki imajo čisto značaj bolnice, ne spadajo pod odredbe tega pravilnika, če se dajo v njih bolnikom alkoholne pijače po zdravniškem predpisu.
2.	) Vsi ostali sanatoriji, ki nimajo takega značaja, nego se nazivljejo s tem imenom samo zato, ker so v letovišču ali klimatskem kraju ali kopališču, a imajo značaj penzijona, spadajo pod odredbe tega pravilnika, če se dajo v njih alkoholne pijače.
Člen 6.
Ljudske kuhinje, aščinice (izkuhe) in njim podobne obratovalnice ne spadajo pod odredbe tega pravilnika, če ne prodajajo alkoholnih pijač.
Člen 7.
V dvomljivih primerih, ali spada obratovalnica pod predpise tega pravilnika, kakor tudi v katero vrsto iz člena 1. tega pravilnika-, odloča oblastvo, pristojno za podeljevanje krajevnih pravic.
H.
Krajevna pravica.
Člen 8.
1.	) Gostilna, hotel (če je združen s kavarno ali restavracijo), ban iz člena 1., točke 3.) pod b), kavarna iz člena 1.) točke 4.) pod a), tega pravilnika, restavracija smejo obratovati samo na onem posestvu, za katero je po zakonski poti pridobljena pravica, da smejo na njem obstajati zgradbe za te obrte. Tako pridobljena pravica se zove krajevna gostilniška (mehanska) ali kavarniška pravica, za katero se plačuje taksa iz tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah.
2.	) (S krajevno pravico se smejo voditi obratovalnice, naštete v točki 1.) tega člena.
3.	) Hoteli iz člena L, točke 2.) pod a), bani iz člena L, točke 3.) pod a), kavarne iz člena. 1., točke 4.) pod b), tega pravilnika, se sinejo obratovati tiudi brez. krajevne pravice.
Člen 9.
Krajevna pravica je:
a)	v e z a n a pravica, za kraj, za katerega je pridobljena, ter ne prestane s premeno lastnikovo;
b)	nedeljiva pravica, kolikor se nanaša na zgradbo in kraj.
Člen 10.
V mejah pridobljene krajevne pravice, (člen 23., točka b, tega pravilnika) sme voditi obratovalnice, navedene v členu 8., točki 1.), eden ali več lastnikov obratovalnice samo, če je kraj s krajevno pravico last iste osebe (fizične ali pravne), obrti pa niso iste vrste in so vsi v eni zgradbi.
Člen 11.
1.	) Kdor dobi krajevno pravico, ne pridobi s tem j pravice, izvrševati na tem kraju ustrezni obrt v
katerikoli zgradbi, nego samo v zgradbi, predpisno postavljeni po pristojno odobrenem načrtu.
2.	) Izvzema se samo primer, če se komu iz posebno podprtih razlogov na njegovo prošnjo izrečno dovoli, da sme v nepredpisani 'zgradbi za izvesten.čas izvrševati enega izmed-omenjenih obrtov. V tem dovolilu se mora točno označiti rok, do katerega se mu dovoljuje obratovanje v taki nepredpisani zgradbi; toda ta rok ne sme biti daljši nego poldrugo leto ter se tudi ne more podaljšati.
Člen 12.
Kraj za postavitev zgradb zaradi opravljanja enega izmed omenjenih obrtov mora ustrezati temle pogojem:
a)	Oddaljen mora biti od šole, cerkve in bolnice najmanj 120 metrov. To ne velja za mesta, trge in kraje strnjenega tipa.
b)	Biti ne sme v ulici, v kateri je prepovedano, postavljati take zgradbe.
c)	Da se sme na tem kraju glede na policijske in sanitetne predpise dovoliti taka obratovalnica in da ne bo služila za ogražanje morale, javne varnosti ali za provzročanje izgredov ali škodovala materialnim državnim koristim ali služila kot kraj. pripraven za tihotapstvo.
č) Ta- kraj mora biti vobče po vseh okolnostih primeren za to vrsto obrtov.
Člen 13.
Krajevne pravice se podeljujejo brez omejitve po številu (1. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah).
Člen 14.
Krajevne kavarniške pravice se ne smejo podeljevati za sela, ki nimajo nad 5000 prebivalcev; izvzemajo se ona sela, v katerih so kopališča, letovišča ali klimatski kraji, samo če so ta- uradoma priznana za taka ali če so sedeži državnih oblastev.
Člen 15.
Za vrtove, napravljene ob zgradbi na kraju, za katerega se je dobila- krajevna pravica, ni treba dobili nikakršnih novih dovolil in tudi ni treba plačevati zanje novih taks.
Člen 16.
j
Krajevne pravice ni treba:
a)	Za začasne gostilne v Srbiji in Crni gori (tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah).
b)	Za kraje — zgradbe, če so last države.
c)	Za kraje, kjer se prodajajo samo brezalkoholne pijače, kakor: kava, čaj i. dr. (n. pr. zdravilnice itd.).
č) Onirn, ki točijo v svojem stanovanju vino lastnega pridelka in z lastnega zemljišča, po členu 45., točki b), tega pravilnika, in sicer v krajinah, kjer je bilo to doslej z zakonom dovoljeno.
d)	Za častniške dome, zaključene društvene lokale (klube, kazine, čitalnice), če točijo dotična društva pijače v lastni režiji, koče in hiše planinskih društev1, ki stoje na višinah, vagonske restavracije in restavracije na potniških ladjah, ilidže (kopališča na vodah), sezonske restavracije, začasno postayljene pri kopališčih ob vodah, morju (plaže).
Za zaključene društvene lokale se smatrajo oni, ki so namenjeni zgolj uporabljanju društvenih članov. Samo oblastvo iz člena 22. tega pravilnika sme dovoliti, in sicer samo, kadar se vrši v dotičnem kraju kongres ali zlet, da se sme zaključeni društveni lokal uporabljati tudi za nečlane društva ali kluba.
e)	Za obratovalnice, kjer se točijo alkoholne pijače samo na debelo. Za točenje pijač na debelo se smatra prodajanje vina nad 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in vseh vrst žganja nad 100 litrov, a ostalih oslajenih in neoslajenih pijač kakor tudi sadnih žganj, dobljenih z destilacijo, najmanj 25 litrov.
f)	Za hotele iz člena 1., točke 2.) pod a), za hane iz člena 1., točke 3.) pod a), za obratovalnice iz člena 1., točke 4.) pod b) (v katerih se prodajajo brezalkoholne pijače), tega pravilnika.
g)	Za obratovalnice iz člena 59. (barake, vrtovi itd.) in iz člena 82. (okrepčevalnice [buffeti], proda-jalnice užiških proizvodov itd.) tega pravilnika.
III.
Zgradbe.
Člen 17.
Poleg krajevne pravice za polnoveljavno izvrševanje kateregakoli zgoraj imenovanih obrtov je treba tudi predpisane zgradbe.
Člen 18.
Zgradbe za opravljanje zgoraj naštetih obrtov morajo ustrezati tem-le pogojem:
a)	Biti morajo sezidane po pregledanem in pristojno _ odobrenem načrtu.
b)	Z notranjo ureditvijo morajo popolnoma ustrezati namenjeni svrhi ter povsem izpolnjevati sanitetne in gradbene predpise.
c)	Po vrsti obrta, razredu in odobrenem načrtu morajo imeti potrebno število prostorov.
č) Ustrezati morajo povsem ostalim pogojem (odobritvi danega načrta in zakonskim naredbam).
d)	Biti morajo primerne, da se more vršiti potrebno policijsko in finančno nadzorstvo. Ta poslednji pogoj se lahko, kakršne so pač razmere, tudi ne jemlje v poštev, če gre za postavljanje zgradb v hribovitih krajih za planince (turiste).
Člen 19.
Gostilne se dele na tri razrede.
Gostilna tretjega razreda mora imeti:
a)	potrebne prostore za kavarno, jedilnico, kuhinjo (shrambo, klet) in udobna stranišča, razen tega pa najmanj tri sobe za potnike;
b)	vodnjak, pekarno, konjski hlev s kolnico.
Kar je navedeno pod b), se sme — po razmerah in predloženih podatkih — s posebno odločbo izpustiti, če dokaže prosilec s potrdilom pristojnega i občinskega dblastva, da je v dotičnem kraju zadosti gostiln s konjskimi hlevi in pekarnami, ali če je dru- j gače dovolj možnosti za preskrbo vanje potnikov s hrano in za spravljanje zaprege in voz.
Člen 20.
1.) Gostilna tretjega razreda mora ustrezati še tem-le pogojem:
a)	Sobe morajo biti dovolj prostorne, udobne, svetle z okni, ki dajo dovolj luči in zraka odzunaj, popolnoma suhe, popčdane, z vrati, ki se dobro zapirajo in zaklepajo, opremljene z razsvetljavo, zvonci za strežništvo in s higienskimi pečmi.
b)	Sobe morajo biti opremljene z vsemi potrebščinami za udobno prenočevanje.
c)	Imeti morajo zadostno število udobnih stranišč, napravljenih po higienskih in gradbenih predpisih in združenih z zgradbo.
Gostilno tretjega razreda označuje zakonski minimum števila oddelkov in ureditve teh obratovalnic.
2.	) Gostilna drugega razreda razpolaga z večjim številom sob, boljšo opremo v njih in z udobnejšo občo ureditvijo vsega obrata nego predhodni razred.
3.	) Gostilna prvega razreda je glede na zgradbo samo, na število oddelkov in sob, na njih opremo in občo ureditev vsega obrata najboljša ureditev teh obratovalnic.
4.	) Za. bližjo označbo teh obratovalnic služi to, da smejo imeti gostilne vobče po sobah več nego dve postelji, prenočišča pa dajati po posteljah. Cene, označene po sobah, se tičejo postelj.
5.	) Hoteli so, kar se tiče velikosti, obsega zgradbe, oddelkov, sob, ureditve, udobnosti, obratovalnice višje vrste nego gostilne.
6.	) Hoteli tretje vrste morajo imeti poleg potrebnih prostorov za obrat sam (če so združeni s kavarno ali restavracijo) najmanj deset sob z. najpotrebnejšo opremo za spalnice.
7.	) Hoteli druge vrste morajo stati v vsem, kar je našteto zgoraj, više in bolje nego hoteli tretje vrste ter morajo biti urejeni bolje od tega. Ta vrsta hotelov mora imeti v hiši vsaj eno kopalnico.
8.	) Hoteli oddajajo gostu samo sobo, ne pa postelje. V sobi ne sme biti več postelj nego dve.
9.	) Hoteli prve vrste morejo biti samo oni, ki dajo najpopolnejšo udobnost z zgradbo, nje ureditvijo, oddelki (kakor n. pr. s stopniščem, vratarjevo sobo, pisarno za sprejemanje potnikov, salonom za zajtrk, za čitanje in pisanje, za biljard, z veliko dvorano za obedovanje, za konference itd.), s strežništvom, sobami. njih opremljenostjo, hotelskim inventarjem, njega vzdrževanjem in čistoto, s hotelsko higieno in s prehrano.
10.	) Hoteli prve vrste morajo ustrezati Še tem-le pogojem:
a)	Imeti morajo vsaj eno stanovanje, sestavljeno iz spalnice, salona in kopalnice (tik stanovanja).
b)	Sobe smejo imeti kot stalno opremo samo po eno, največ po dve postelji.
c)	Tudi v tej vrsti hotelov se oddajajo samo sobe, cenovnik v sobi pa označuje ceno sobe.
č) V vsakem nadstropju morajo imeti kopalnico.
11.	) Ne glede na velikost zgradbe, število prostorov in sob, smejo biti uvrščeni v prvo vrsto hoteli tudi z manjšim številom sob za stanovanje, samo če dajo z vso svojo ureditvijo, opremo, posodjem (hotelskim inventarjem), strežništvom, dekorativno stranjo in eleganco gostom najpopolnejšo udobnost.
12.	) Kavarne-restavracije se. dele po svoji opredelitvi, glede na zgradbo, njih oddelke za pivnico, zajtrkovalnico, njih prostornost in ureditev, opremo, posodje in strežništvo, kakovost in raznovrstnost materiala kot predmetov obratovanja, na tri vrste, tako da je tretja vrsta teh obratovalnic navadna obratovalnica z navadno ureditvijo, druga z boljšo, prva pa z najboljšo ureditvijo, udobnostjo in opremljenostjo.
13.	) Glede zgradb za hane iz člena 1., točke 3.) pod b), veljajo predpisi o gostilnah.
Člen 21.
1.	) Na onem delu zgradbe, ki je obrnjen proti ulici, se mora napraviti na lahko vidnem mestu napis o značaju in nazivu obratovalnice.
2.	) Z mednarodno udomačenimi nazivi za prvovrstne hotele in luksusne hotele se smejo nazivati samo hoteli prve vrste (n. pr. Excelsior, Palace, Bristol, Grand, Esplanade, Velika Britanija, Srpski kralj itd.).
3.	) Obrt se mora protokolirati skladno s predpisi zakona o radnjama ali obrtnimi predpisi zakonov poedinih krajin.
IV.
Pridobivanje krajevne pravice.
Člen 22.
Krajevne pravice podeljuje veliki župan, v Beogradu pa ministrstvo za notranje posle.
Člen 23.
Kdor hoče postaviti gostilno ali drugo zgradbo za obratovalnice iz člena 1., ra,zen hotelskih obratovalnic iz člena 1., točke 2.) pod a), hanov iz člena 1., točke 3.) pod a), kavarn iz člena 1., točke 4.) pod b), tega pravilnika, mora:
a)	predložiti pismeno prošnjo, opremljeno s kolkom iz tar. post. 1. taksne tarife, velikemu županu, odnosno ministrstvu za notranje posle, ter razložiti
v njej, kakšno zgradbo, za kakšen obrt, v katerem kraju, kakšne vrste — razreda — in na katerem posestvu hoče postaviti, kakor tudi s kakšnim nazivom;
b)	točno opisati posestvo (lego, velikost, meje in sosede — ali priložiti zemljiškoknjižni izpisek in položajni načrt — situacijski načrt);
c)	predložiti ustrezni načrt zgradbe;
č) položiti v gotovini ustrezni znesek takse po tar post. 61. taksne tarife zakona o taksah;
d)	predložiti potrdilo o plačanem davku.
Člen 24.
Ko veliki župan ali ministrstvo za notranje posle prejme prošnjo, postopa tako-le:
1.	1.) Za sela in selske občine mora ugotoviti, ali je v tem kraju treba obratovalnice, za katero se prosi dovolitev (4. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife). V ta namen zahteva po pristojnem sreskem poglavarju poročilo od predstavnika občinskega oblastva v kraju, v katerem se želi postaviti obratovalnica.
V	krajih, kjer obstoje občinski -odbori, oddado ti z občinskim starejšinstvom o tem potrebno mnenje; kjer jih ni, predloži potrebno poročilo občinski organ, ki opravlja podobne dolžnosti.
2.	) Za kraje, ki niso sela in selske občine ter nimajo več nego 20.000 prebivalcev, se sme, če se spozna to za potrebno, zahtevati poročilo pristojnega občinskega oblastva o potrebi dotične obratovalnice.
3.	) V ostalih krajih se to poročilo ne zahteva.
H.	Izposluje mnenje od pristojnega sreskega poglavarja o potrebi take obratovalnice v dotičnem kraju in o vseh ostalih okolnostih, ki utegnejo vplivati na rešitev vložene prošnje.
Glede letovišč se zahteva še mnenje od oddelka za tujski promet pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
HI. Po prejetih poročilih in mnenjih sme veliki župan ali ministrstvo za notranje posle:
a)	prosilcu ali odkloniti zahtevo ali pa
b)	ob prosilčevih stroških odrediti komisijo, sestav-. Ijeno iz državnega inženjerja, zdravnika, uradnika prvostopnega upravnopolicijskega (političnega) oblastva in predstavnika dotičnega oddelka finančne kontrole z nalogo, naj kraj, označen v prošnji, pregleda in odda svoje mnenje, ali ustreza ta kraj pogojem, predpisanim v členu 12. tega pravilnika.
Poslovanje te komisije vodi odrejeni pred-stavnik upravnopolicijskega (političnega) oblastva prve stopnje.
c)	Odločbo pod a) in b) morajo izdati pristojna oblastva v 15 dneh.
Člen 25.
Predloženi gradbeni načrt pošlje veliki župan ali ministrstvo za notranje posle pristojnemu sanitetnemu in gradbenemu uradu v pregled in izjavo, ali popolnoma ustreza sanitetno-gradbenim predpisom.
Člen 26.
Ce razvidi po dovršenem ogledu veliki župan ali ministrstvo za notranje posle po svobodni oceni, da ni za ugoditev prošnji nobenih osnovanih ovir, sme ugoditi prošnji s formalno obrazloženo odločbo in dovoliti, da se v označenem kraju in na točno označenem posestvu postavi zgradba za ustrezno obratovalnico.
V	vsakem primeru se mora izdati odločba v enem mesecu po prejemu komisijskega poročila.
Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 27.
I.	) Svojo odločbo pošlje veliki župan dotičnemu občinskemu starejšinstvu, da jo objavi na zgradbi občinske pisarne.
2.) Od dne te objave se sme vsak občan dotične občine zoper to odločbo v 15 dneh pritožiti na ministrstvo za notranje posle, ki oceni zakonitost in upravičenost izpodbijane odločbe. Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 28.
Ce spozna veliki župan ali ministrstvo za notranje posle, da se prosilcu ne more dovoliti otvoritev zaprošene obratovalnice, mu mora izdati o tem formalno obrazloženo odločbo. Zoper odločbo velikega župana se sme prosilec po velikem županu pritožiti na ministrstvo za notranje posle v 15 dneh po prejemu odločbe. Ministrstvo mora oceniti zakonitost in upravičenost odločbe. Njegova odločba je v vsakem primeru izvršna.
Člen 29.
Po izvršnosti odločbe o podelitvi krajevno pravice se izda prosilcu potrdilo o pridobljeni krajevni pravici.
Ölen 30.
1.	) Za krajevno pravico se plača taksa iz tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah.
2.	) Za kategoriziranje krajev iz točk a), b) in c; tar-, post. 61. taksne tarife zakona o taksah je od-1 obilen poslednji uradni popis prebivalstva.
Cicn 31.
1.	) Potrdilo o pridobljeni krajevni pravici so pošlje pristojnemu oblastvu, da ga izroči na reverz prosilcu, ko se nabavijo predhodno iz položene vsote (točka č člena 23. tega pravilnika) kolki, ki jih prilepi veliki župan ali ministrstvo za notranje posle na izdano potrdilo ter jih po predpisih uniči.
2.	) Reverz o izročitvi se vrne pristojnemu oblastvu.
3.	) O vsaki podeljeni krajevni pravici se obvesti generalna direkcija davkov.
Ölen 32.
Ko se je ugodilo prošnji za podelitev krajevne | pravice in postavitev' zgradbe, se odpošlje ob pro-silčevih stroških inženjer, da označi prosilcu po dobljenem načrtu kraj, kjer naj postavi zgradbo.
Ölen 33.
1.	) Ko prosilec po dobljenem dovolilu dovrši zgradbo, mora to naznaniti oblastvu, ki je dalo dovolilo, ter ga naprositi, naj odredi komisijo za pregled zgradbe.
2.	) Po tej zahtevi in položeni dnevnici se odredi po točki b) HI. oddelka člena 24. tega pravilnika najkesneje v 15 dneh komisija, da ugotovi, ali se je zgradba postavila povsem po dovolilu in načrtu.
3.	) Zapisnik o komisijskem pregledu pošlje komisija oblastvu, ki je izdalo dovolilo, in to dovoli, če se je postavila zgradba popolnoma in povsem pravilno po načrtu, prosilcu dokončno z naknadno odločbo, da se sme v tej zgradbi začeti obratovanje. Drugače pa se mu naloži z odločbo, da mora povsem postopati po komisijskem mnenju in po načrtu. Ali je prosilec povsem postopal po mnenju komisije, se ugotovi z naknadnim komisijskim pregledom.
4.	) Pred komisijskim pregledom in pred pristojno odobritvijo se v zgradbi ne sme začeti obratovanje. Nasprotno postopanje se smatra za neupravičen začetek obratovanja v zgradbi brez krajevne pravice ter se kaznuje, razen v primeru, navedenem v členu 35., točki 2.), tega pravilnika.
Ölen 34.
1.	) Če se hoče za zgoraj naštete obrte uporabiti zgradba, ki že stoji, a je bila postavljena za drug namen, se postopa prav tako po členu 23. tega pravilnika.
2.	) Nadaljnje postopanje je predpisano v členih od 24. do vštetega 33. člena tega pravilnika.
Ölen 35.
1.	) Če pristojno oblastvo. ko je prejelo poročilo in prošnjo iz točke t.) člena 33. tega pravilnika, ne odredi komisiie v 15 dneb, zahteva ministrstvo na prošnjo prizadete osebe spise o tem in odredi sšmo najkesneje v 15 dneb komisijo po točki 2.) člena 33. Tako odrejena komisija, predloži svojo poročilo po točki 3.) člena 33. ministrstvu in to postopa nadalje po istem predpisu.
2.	) Če odda odrejena komisija ugodno mnenje po točki 2.1 člena 33.. a velik? župan ne bi v 15 dneb po prejetem komisijskem poročilu izdal svoje odločbo po točki 3.) člena 33., sme začeti prizadeta oseba po poteku tega roka obratovanje v postavljeni zgradbi tudi brez te odločbe.
' V tem primeru mora prizadeta oseba to pismeno sporočiti velikemu županu in ministrstvu za notranje posle.
3.	) V primerih točke cl ITT. oddelka člena 24., člena 26., točke 2.) člena 33., točk 1.1 in 2.1 tega člena in Plena 50., točke 1.1. se uvede zoper odgovornega organa, disciplinsko postopanje.
ölen 36.
Zaradi potrebne kontrole vodijo oblastva, ki izdajajo dovolila, kakor tudi krajevna policijska (politična) oblastva soznamek izdanih krajevnih pravic s temi razpredelki:
1.	) Zaporedna številka.
2.	) Lastnikovo ime.
3.	) Kraj, ulica, številka.
4.	) Vrsta obratovalnice po členu 1. tega pravilnika.
5.	) Dan, mesec in leto, ko se je podelila krajevna pravica.
6.	) številka odločbe in ime oblastva, ki je podelilo krajevno pravico.
7.	) Pripomba.
Ölen 37.
1.) Smatra se, da so krajevne pravice pridobljene:
a)	za one kraje v krajinah izven Srbije in Örne gore, na katerih so obstajalo zgradbe in v katerih se je opravljal kavarniški in mehanski obrt neprestano do dne 6. aprila 1920. Zanje se ne plača iznova taksa, če se je opravljal v njih do razglasitve teh predpisov tak obrt po dovolilu za ta kraj ali za to zgradbo, pristojno dobljenem od oblastev, ki so bila pristojna za podeljevanje teh dovolil do' dne 6. aprila 1920.
b)	Oni kraji (placi) v Srbiji, Južni Srbiji, Črni gori in krajinah, pridruženih z neuillyjsko pogodbo, na katerih so obstajale zgradbe in v katerih se je opravljal kavarniški ali mehanski obrt do konca leta 1922., so pridobili krajevno mehansko-kavarniško pravico, če se dokaže po zakonitem potu in načinu, s pričami ali s potrdilom opštin-skega suda in odbora, da se je do tega časa ta obrt opravljal v omenjenih zgradbah. Zanje se ne plačuje taksa iz tar. post. 61. taksno tarife1 zakona o taksah (člen 89. finančnega zakona za leto 1927./1928.).
c)	Prednja odredba iz točke b) se ne nanaša na obratovalnice iz člena 1., točke 3.) pod a) tega pravilnika.
č) Vsi lastniki iz točke b) tega člena se morajo obrniti do dne 9. marca 1928.* na pristojnega velikega župana s potrebnimi dokazi in z zahtevo, naj se jim prizna po členu 891. finančnega zakona za- leto 1927./1928. z odločbo oblastva pridobljena krajevna mehansko-kavarniška pravica ter izda o tem potrdilo.
Odločbo o priznanju pridobljene krajevne pravice pošlje veliki župan uradoma z vsemi spisi vred ministrstvu za notranje posle v pregled in odobritev. Če jo ministrstvo odobri, izda veliki župan dotični osebi, ko je plačala predpisano takso, iz tar. post. 1. in 5. taksne tarife zakona o taksah, potrdilo po členu 29., sklicevaje se na člen 37. b tega pravilnika, in po členu 89. finančnega zakona za leto 1927:/1928.
Prizadeta oseba, ki tega ne stori, trpi zakonske posledice svoje malomarnosti.
2.) Za vse ostale zgradbe izven Srbije in Črne gore, kjer so se začele točiti pijače kesneje nego dne 6. aprila 1920., se mora plačati taksa iz tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah, če ni že doslej plačana.
Člen 38.
V tem primeru mine začasna dopustitev koncem koledarskega leta, v katerem se je postavila stalna gostilna.
3.) Ta dopustitev je vezana na osebo in je ne-prenosna.
Člen 40.
1.	) Upravno oblastvo mora:
a)	voditi seznamek vseh začasnih obratovalnic z označbo dne, od katerega je bilo obratovanje dovoljeno;
b)	paziti na to, da polože lastniki obratovalnic začetkom vsakega leta, najkesneje pa do konca meseca januarja, takso, določeno po tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah.
2.	) Kdor ne plača te takse o pravem času, temu se obratovalnica kot neupravičena takoj zapre, kar ne izključuje kazni po členu 52. zakona o taksah.
Člen 41.
Tudi glede restavracijskih ali kavarniških obrtov, ki se izvršujejo v klubih, kazinah, čitalnicah, kočah — hišah planinskih društev (ki se smatrajo za zaključene lokale in ki niso vsakomur pristopni) in ki jim po členu 16., točki d), tega pravilnika ni treba imeti krajevne pravice, sta potrebni prijava s takso iz tar. poet. 95. taksno tarife in dovolilo velikega župana.
Člen 42.
1.	) Za premične restavracijsko-kavarniške obrte na parnikih, železnicah (restavracijski vagoni, ki tečejo na železnicah v mejah kraljevine) je treba dovolila pristojnega velikega župana za kraje, kjer ima sedež direkcija ali predstavnik direkcije parnikov ali restavracijskih vagonov. To dovolilo je potrebno za vsak parnik in restavracijski vagon.
2.	) Za dovolila iz tega in predhodnega člena se plačuje taksa iz tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah.
V.
Osebna pravica.
člen 43.
1.	) Kdor hoče stalno, na svoj račun in ob svoji odgovornosti točiti alkoholne pijače na drobno, mora dobiti od pristojnega oblastva posebno pravico za ta posel. Pravica, pridobljena v ta namen, se imenuje osebna pravica za točenje alkoholnih pijač na drobno.
2.	) Za alkoholne pijače se smatrajo one pijače, ki imajo kolikorkoli alkohola v sebi ali ki ga bodo imele zaradi alkoholnega, vrenja (n. pr. sadni in vinski mošt), j
Člen 43. a.
1.	) Krajevna pravica se izgubi:
a)	če oseba, ki je dobila krajevno pravico za eno izmed zgoraj naštetih obratovalnic, ne postavi zgradbe v dveh letih od dne, ko se ji je podelila pravica;
b)	če se zgradba postavi, a se v enem letu v njej ne začne obratovanje;
c)	če se obrt v obratovalnici prekine ter se ne nadaljuje v enem letu;
č) če se po roku, določenem v točki 2.) člena 11., ne postavi predpisana zgradba.
2.	) Izjeme so:
a)	rekvizicija zgradbe po pristojnem oblastvu;
b)	konkurzno postopanje;
c)	popravilo ali ponovno postavljanje. Popravilo se mora izvršiti v roku, določenem v točki 1.) pod c), ponovno postavljanje pa v roku iz točke 1.) pod a) tega člena.
Člen 39.
1.	) Če ni kje v Srbiji in Črni gori nobene pred-pisno postavljene gostilniške obratovalnice s pridobljeno krajevno pravico, a bi bila taka obratovalnica potrebna zaradi potnikov, sme veliki župan dopustiti, ko se izpobii predpis člena 24. tega pravilnika, tudi začasnoizvrševanje gostilniškega obrta v zgradbi, najsi ta ni imela krajevne p r a v i c e in ne bi bila sezidana po predpisih (tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah).
2.	) Dopustitev začasnega izvrševanja gostilniškega obrta traja do takrat, ko se otvori v dotičnom kraju stalna gostilna, če ni prestala iz drugega razloga.
* T. j. v treh mesecih od dne. ko so bile razglašene izpremembe in dopolnitve prvotnega pravil-nika.	Op. ur.
Osebna pravica je dvoja:
1.	) neomejena osebna pravica, s katero sme njen imetnik voditi vse vrste obratovalnic, kjer se točijo alkoholne pijače na drobno, in sicer v vseh krajih;
2.	) omejena osebna pravica, s katero se smejo voditi
a)	obratovalnice iz člena 1. v zvezi s točko 1.) člena 8. tega pravilnika samo po selih, kolikor je v teh dovoljeno, voditi še druge obratovalnice poleg gostilniških;
b)	obratovalnice iz člena 82. v zvezi s točko 1.) člena 83. tega pravilnika.
Člen 44.
1.	) Lastniki obratovalnic iz člena 1. pod točka-nn 1.), 2. b), 3. b), 4. a) in 5.) tega pravilnika morajo opravljati obrt osebno.
2.	) Izjemoma smejo opravljati obrte po kom drugem;
a)	dediči umrlega lastnika, ki jih je ta vzdrževal za živa, če so maloletni ali drugače pod skrbstvom — po pristojnem dovolilu;
b)	vdova umrlega lastnika obratovalnice;
c)	oboleli ali ostareli lastnik obratovalnice;
č) lastnik obratovalnice, ki je za izvesten čas opravičeno odsoten; vendar pa ne sme trajati ta odsotnost dlje nego šest mesecev;
d)	pravne osebe;
e)	če ima lastnik v istem kraju tudi podružnico obratovalnice.
3.	) Toda v vseh teh primerih morajo imeti lastniki obratovalnice poslovodjo obratovalnice z osebno pravico, ki ga morajo prijaviti pristojnemu oblastvu ter dobiti zanj dovolilo.
4.	) Če opravlja en obrt več družbenikov, mora imeti vsak izmed njih osebno pravico. Samo v tem primeru smejo imeti družbeniki obratovalnice tudi v več raznih krajih; toda vsako teh obratovalnic mora osebno voditi po en družbenik.
Člen 44. a.
'če lastnik obratovalnice umre, smejo njega dediči ali vdova nadalje opravljati podedovani obrt tudi brez poslovodjo tri mesece; v tem času pa ga morajo spraviti v sklad w. veljavnimi predpisi.
Člen 45.
Vkljub predpisom člena 43. tega pravilnika ni treba osebne pravice:
a)	Osebam iz točke 2.) pod a), b) in d) člena 44. tega pravilnika; vendar pa mora imeti v tem primeru ona oseba, po kateri se opravlja obrt (poslovodja), svojo osebno pravico. Ta poslovodja je kazenski in civilno odgovoren za obrt; toda odgovornost, tako civilna kakor tudi kazenska, v materialnem zmislu zadeva solidarno tudi lastnika obratovalnice.
b)	Onim, ki točijo vino lastnega pridelka z lastnega zemljišča, če točijo svoje vino v svojem stanovanju v enem letu najdlje tri mesece. To velja za one krajine, kjer je bilo to doslej po zakonu dopuščeno.
c)	Lastnikom bakalskih (špecerijskih in njim podobnih) obratovalnic, ki prodajajo poleg ostalega drugačnega blaga fine alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah, kakor: fina vina iz člena 108., točke 2.), trošarinskega pravilnika, fine likerje, konjak in rum, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode.
Za originalno zaprte steklenice in posode za pijačo se smatrajo one, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
1.	) Zapirač, zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen, da se brez pripomočka (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadostnega napora sploh ne da odpreti.
2.	) Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma dotičnega izdelovatelja, fabri-kanta in temu podobno.
3.	) Preko zamaška mora biti potegnjena ali prilepljena originalna etiketa izdelovateljeve firme, bodisi v obliki traku, bodisi v obliki kapice iz staniola, gutaperče in temu podobnega, iz-vzemši one posode, ki imajo mehanične pokrove, in sicer plombirane ali take, da se brez posebne, priprave ne dado natakniti ali sneti.
4.	) Vse, kar je navedeno pod 1.), 2.) in 3.), je moral izvršiti fabrikant, izdelovatelj ali vele-prodajalec, točilec na debelo, in tako neizpre-menjeno se daje v promet.
Predpisi te točke c) stopijo v veljavo dne 9. marca 1928.*
č). Prodajalcem alkoholnih pijač na debelo.
d)	Za hotele iz člena 1., točke 2.) pod a), za penzi-jone iz člena 4. pod 1.) in 2.), za hane iz člena 1., točke 3.) pod a), za kavarne iz člena 1., točke 4.) pod b), tega pravilnika kakor tudi ne za one obratovalnice, v katerih se točijo brezalkoholne pijače.
e)	V Srbiji, čo so točijo* pijače:
a)	na običajnih shodih pri cerkvah, samostanih, zavetinah in podobnih cerkvenih slavnostih; to točenje pijač sme opravljati poedinec samo: v okolišu svojo občine. Točilec sme prodajati samo svoj pridelek. Ta pravica velja samo za dan shoda;
ß) na panadjurih (sejmih) sreza, v katerem točilec stalno živi, in sicer v času, ko panadjur uradno traja.
f)	Društvom ob prirejanju izletov.
g)	Točilcem v zaključenih lokalih in v kočah planinskih društev iz člena 16., točke d), tega prm vilnika.
Člen 46.
1.) Za pridobitev osebne pravice se zahtevajo ti-le pogoji:
a)	polnoletnost;
b)	državljanstvo, razen če se uporablja načelo vzajemnosti (reciprocitete), kar mora dokazati prosilec;
c)	dobro vedenje;
č) da ni bil prosilec obsojen in da tudi ni v preiskavi zaradi dejanj, storjenih iz koristoljubja;
d)	da ni v konkurzu in tudi ne pod skrbstvom;
e)	da ne boluje za nalezljivo boleznijo;
f)	da ni bil kaznovan zaradi tihotapstva;
g)	da ni nagnjen na slabe navado (razuzdanost, kockanje, pijančevanje);
* T. j. čez tri mesece od dne, ko so bile razgla-
šene izpremembe in dopolnitve prvotnega pravilnika.	Op. ur.
h)	da ni bil policijski kaznovan dvakrat v poslednjih dveh letih;
i)	da je izpolnil vojaško dolžnost;
j)	potrdilo o plačanem davku;
k)	sposobnost — strokovna izobrazba za pridobitev neomejeno osebne pravice (člen 43. a, točka 1.), prav tako za voditev obratovalnic iz člena 1., točk 2. a) in 4. b), tega pravilnika.
Posebna strokovna izobrazba so ne zahteva za omejeno osebno pravico (točka 2. člena 43. a tega pravilnika).
Člen 46. a.
Strokovna izobrazba se pridobi:
a)	v strokovni šoli z enoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. (izvzemši one iz točke 3.};
b)	v strokovnem tečaju z dvoletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. (izvzemši one iz točke 3.);
c)	če ni pogojev iz točk a) in b) tega člena, s štiriletno prakso v eni izmed obratovalnic iz člena 1. (izvzemši one iz točke 3.).
Za prakso se smatra neposrednja strežba gostov. Katerim strokovnim šolam in tečajem naj se prizna pravica do skrčenega roka prakse, bodisi načelno, bodisi v določenem primeru, o tem odloča ministrstvo za trgovino in industrijo. Dokler pa ministrstvo za trgovino in industrijo ne izda predpisov, se zahteva o tem izpolnjevanje pogojev iz točke c) tega člena.
Dovršena popoldanska (večerna) gostilničarska šola, kjer obstoji, služi za dopolnitev štiriletne prakso, no dajo pa pravice do skrčenega roka.
Člen 46. b.
1.	) Vsaka oseba, ki se hoče usposobiti za točenje alkoholnih pijač na drobno, za katero se zahteva neomejena osobna pravica (člon 43. a, točka 1.), so mora brezpogojno prijaviti pristojni profesionalni organizaciji s pismeno prošnjo, v kateri mora navesti:
a)	svoje ime in svoj priimek, rojstni kraj, leta starosti, prebivališče;
b)	ime, priimek, poklic in kraj delodajalca, pri katerem, kdaj in ob kakšnih pogojih je stopil v službo.
Prošnji mora priložiti dovolilo svojih zakonskih skrbnikov in delodajalčevo potrdilo o navedbah pod b) tega člena.
Od dne to prijave se šteje štiriletni rok prakse, o katerem govori člen 46. a, točka c), tega pravilnika.
2.	) Vsako izpremembo glede delodajalca med štiriletno prakso mora dotična oseba prijaviti profesionalni organizaciji.
Čas, ko se službovanje prekine, so ne šteje v štiriletni rok prakse.
3.	) Potrdilo o štiriletni praksi izda pristojna profesionalna organizacija.
4.	) Za profesionalno organizacijo se smatra organizacija delodajalcev, imenovanih v člonn 1. tega pravilnika (izvzemši one iz točke 3.).
Če nastane med profesionalnimi organizacijami spor gledo pristojnosti za izdajanje teh potrdil,, velja odločba «Središnog saveza gostioničarskih j udruženja ti kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca» s sedežem v Beogradu.
5.	) če profesionalne organizacije delodajalcev.iz predhodne točke ni, se opravljajo posli iz točk 1.) in 3.) tega člena pri pristojnem policijskem (političnem) oblastvu prve stopnje.
Zaradi toga vodijo pristojna policijska (politična) oblastva knjigo, v katero vpisujejo:
a)	čas prijave;
b)	prosilčevo ime, njega priimek, rojstni kraj in prebivališče;
c)	delodajalčevo ime, njega priimek, poklic in kraj; č) čas, ko se je izdalo potrdilo; in
d)	pripombe.
Člen 47.
Razlika spola ne vpliva na pridobivanje .te pravice.
Člen 48.
Osebne pravice podeljuje veliki župan ali uprava mesta Beograda po prosti oceni prošnje in dokazov.
Pristojnost teh oblastev se razprostira na osebe, ki so člani občin dotične oblasti.
Člen 49.
Kdor hoče dobiti to pravico, mora priložiti prošnji, opremljeni s predpisano t:(kso iz tar. post. 1. taksne tarife, tudi predpisano takso za osebno pravico tor predložiti vse dokaze, da izpolnjuje potrebne
pogoje iz člena 46. tega pravilnika, z izjavo, katero vrsto osebne pravice iz člena 43. a zahteva.
Člen 50.
1.	) Taka prošnja se mora rešiti najkesneje v enem mesecu.
2.	) Če se prošnji ugodi, se izda prosilcu potrdilo, s katerim se konstatira pridobitev osebne pravice, s točno označbo, kakšna osebna pravica se mu daje, omejena ali neomejena (člen 43. a), in z označbo, kakšne ugodnosti mu daje ta pravica. Na to potrdilo se pritisne in se po predpisih uniči kolek iz tar. post, 63. zakona o taksah.
3.	) S pridobljeno osebno pravico se sme voditi po členu 43. a ustrezna obratovalnica v vsej kraljevini.
Člen 51.
Če bi bilo za podelitev te pravice kaj zakonskih ovir, se izda v zgoraj označenem roku formalno obrazložena odločba ter se izroči prosilcu. Zoper to odločbo se sme prosilec po dotičnem oblastvu pritožiti na ministrstvo za notranje posle v 15 dneh. ko prejme odločbo. Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 52.
Osebna pravica prestane;
1.	) Ugasne:
a)	s smrtjo dotične osebe;
b)	s sodno razsodbo;
c)	z obsodbo zaradi .kaznivih dejanj iz koristoljubja kakor tudi zaradi tihotapskih dejanj;
č) če pride dotična oseba v konkurz ali pod skrbstvo.
2.	) Odvzame se:
a)	če je bila dotična oseba v poslednjih dveh letih zaradi raznih policijskih in sanitetno-policijskih nerodnosti trikrat kaznovana, bodisi po zakonu o radnjama ali po obrtnih zakonih dotičnih krajin, bodisi po kazenskem zakonu in ostalih zakonih.
Izraz «kaznovan» pomeni samo primer, ko je postala obsodba izvršna;
b)	če se proti gostom nespoštljivo vede. Ta predpis se uporabi po tretjem dokazanem primeru;
c)	če je nagnjen na slabe navade: razuzdanost, pijančevanje in hazardne igre*;
č) če je lastnik obratovalnice odsoten dlje nego šest mesecev (točka č člena 44.); in
d)	če se uganjajo v obratovalnici grde reči.
VI.
Pravica za točenje alkoholnih pijač.
Člen 53.
1.	) Poleg osebne pravice za voditev zgoraj naštetih obratovalnic je treba še pravice za točenje alkoholnih pijač, določene po točki 62. taksne tarife zakona o taksah.
2.	) Te pravice pristojno oblastvo ne sme podeliti, preden dobi prosilec osebno pravico, ki jo priloži v prepisu svoji prošnji ter predloži oblastvu, original pa mu pokaže na vpogled.
3.	) Te pravice podeljujejo po 8. pripombi k tar. post. 62. taksne tarife v zvezi s členom 1. pravilnika za izvrševanje te tarifne postavke v Srbiji, Črni gori, Banatu, Bački, Baranji in Sremu pristojne finančne uprave ali beograjski davčni oddelek, v ostalih krajinah pa finančne direkcije.
VIL
Obratovanje.
Člen 54.
Oni, ki vodijo obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika, morajo:
a)	obrt takoj prijaviti pristojnemu upravnopolicij-skemu (političnemu) oblastvu;
b)	obratovalnico opremiti z vsemi potrebščinami;
c)	obračati največjo pozornost na čistoto in zdrav-stvenost prostorov v obratovalnici, orodja, inventarja obratovalnice in materiala kot predmeta obratovanja in na higieno obratovalnice;
č) vzdrževati v svojih obratovalnicah potrebni red, mir in varnost;
d)	skrbeti za to, da ne služijo njih lokali za zatočišče razuzdanosti, hazardnih iger,** kriminalnih tipov in vobče sumljivih oseb;
e)	se točno, hitro in vestno odzivati naredbam oblastev; .
* Original: kockanje.	Op. ur.
** Original: kockanja.	Op. ur.
f) točno izpolnjavati predpise o prijavljanju in odjavljanju potnikov;
er) točno in pravilno pobirati državne in občinske takse po izdanih predpisih, če jim je to naloženo z zakonom;
h) dovoliti o vsakem času pristojnemu predstavniku upravnega in finančnega oblastva, da se prepriča s pregledom obratovalnice v mejah svoje pristojnosti, ali se točno izpolnjujejo predpisi oblastvenih naredb.
Člen 55.
Lastnikom obratovalnic iz člena i. 'tega pravilnika je prepovedano:
a.) točiti in kakorkoli dajati alkoholne pijače ob dneh. i ko je to z zakonom prepovedano- (v členu 70. j zakona o volitvah narodnih poslancev in v | členu 34. zakona o oblastni in sreski samoupravi); j
b)	dajati alkoholne pijače notoričnemu pijancu ali! že pijanemu g-ostu;
c)	dajati osebam pod 18 leti v javnih lokalih alkoholne pijače, najsi so v družbi odraslih oseb. Osebe pod 18 leti smejo zahajati v kavarne, gostilno in restavracije zaradi hränjenja ali v družbi roditeljev, varuhov, zakonskih zastopnikov, odraslih sorodnikov;
č) odreči gostu jed zato, ker ne pije alkoholnih pijač;
d)	dovoljevati v obratovalnici hazardne igre* kakor tudi dopuščene igre za večje denarne zneske.
— lokalu sme godba igrati, dovoljujejo upravna državna oblastva prve stopnje. Brez oblastne dovolitve godba ne sme igrati (tar. post. 99. taksne tarife zakona o taksah). Če oblastvo ne dovoli godbe, mora izdati prosilcu formalno obrazloženo j j1'	Pra'’^>
odločbo, zoper katero je dopustna pritožba na velikega župana v 15 dneh, zoper odločbo velikega župana pa na ministrstvo za notranje posle. Odločba ministrstva za notranje posle je izvršna.
Člen 67.
Za voditev obratovalnic iz člena 59. tega pravilnika je treba poleg dovolila:
c)
Člen 56.
1.	) Lastniki obratovalnic iz člena 1. toga pravilnika ne smejo prirejati v svojem lokalu predstav, zabav, koncertov, glasbenih in pevskih večerov in vsakovrstnih predavanj, dokler predhodno tega ne prijavijo pristojnemu upravnopolicijskemu (političnemu) oblastvu najmanj 24 ur prej in ne dobe od njega zaprošenega dovolila (tar. post. 99. taksne tarife). Ta predpis ne velja za svatbe in bankete. Prepoved iz te točke se nanaša na. vse zabave,'pa naj jih priredi kdorkoli in v čigarkoli korist.
2.	) Če bi se dajale predstave in zabave stalno, za daljši čas, se mora zaprositi od policijskega (političnega) oblastva dovolilo za daljši čas. desetdnevno, petnajstdnevno ali mesečno.
3.	) Če pa bi bilo nemogoče, izpolniti odredbo prvega odstavka toga člena. t. j. pravočasno prijaviti veselico ali glasbeno prireditev, jo mora prijaviti lastnik obratovalnice naslednji dan do dvanajstih ter plačati vse predpisane takse.
Člen 57.
t.) Lastniki obratovalnic moralo dajati potnikom ! in posetnikom hitro, točno in solidno postrežbo. j
2.) Zato morajo gledati na streŽništvo:	| c-j
a) da je dobrega vedenja in da ni kaznovano zaradi onečaščujočih dejanj in tihotapstva;
VIII.
Druge oblike obratovanja z alkoholom.
Člen 59.
Posebno dovolilo velikega župana za postavitev obratovanje je potrebno: v barakah;
v vrtovih in parkih (razen onih iz člena 15. tega pravilnika);
za sezonske restavracije, začasno postavljene ob rekah, morju (plaži).
A. B a r a k e.
Člen 60.
Baraka je posebna vrsta obratovalnice, v kateri se smejo na predpisanem in omejenem kraju, brez krajevne pravice in predpisane zgradbe, ob pogojih tega pravilnika po dobljenem dovolilu začasno dajati hrana, prodajati alkoholne in brezalkoholne pijače.
Člen 61.
Barake se smejo postavljati:
1.	) pri večjih obratovalnicah — podjetjih;
2.	) v posebnih primerih:
a)	pri prevozih ob rekah;
b)	pri vojaških taboriščih ali vežbaldščih;
c)	na parnišldh in železniških postajah, če so manj dva kilometra daleč od naseljenih krajev, razen če hi pristojno upravnopolicijsko (politično) oblastvo oddalo mnenje, da je treba postaviti barako tudi v bližji razdalji;
5) pri tvorniških podjetjih.
b)	pravice za točenje pijač iz tarife zakona o taksah.
Člen 68.
tar. post. 62. taksne
naj-
Čleu 62.
Barake iz člena 61., točke 1.), tega pravilnika se smejo postavljati ob nastopnih pogojih:
a)	Obstajati morajo večje obratovalnice — podjetja, v katerih traja delo daljši čas, kakor n. pr. pri gradnji železnic, cest, kanalov, sečnji gozdov, izsledovanju rud itd.
Pri teh delavnicah — podjetjih mora biti zaposleno večje število ljudi.
Ta dela — podjetja se morajo opravljati zunaj naseljenih krajev ali v naseljenih krajih, v katerih pa ni mogoče prehranjati večjega števila ljudi.
b) da je. neomadeževane preteklosti in vljudnega g) SMiti niorajo izklju*n() p0tTebam ljudi. ,apos](,
vedenja
c)	da nima nalezljivih bolezni:
Č) da se točno odzivlje veljavnim predpisom in oblastvenim naredbam.
3.) V selih pod 5000 prebivalci ne sme biti ženskega strežništva v obratovalnicah, kjer se točijo alkoholne pijače. Izvzeta so: kopališča, letovišča, klimatski kraji, morska kopališča, uradno priznana za taka, železniške restavracije in obratovalnice v selih, ki jih vodi lastnik sam s člani svoje rodbine, koče planinskih društev kakor tudi kraji, v katerih je po i/previdnosti upravnopolicijskih' (političnih) oblastev (velikega župana! navada, zaposlovati žensko strežništvo:
Člen 58.
t.) Vkljub'predpisom členov 11. in 12. zakona o zaščiti delavcev smejo biti obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika odprte vsak dan popoldne, ob nedeljah pa ves dan (točka 2. § 14. zakona o zaščiti
nih v tem podjetju.
Člen 63.
Postavitev barak, razen onih iz člena 61., točko 1.), tega pravilnika, se ne sme dovoliti, če obstoji na dotičnem kraju ali v njegovi neposrednji bližini že predpisno odobrena in postavljena obratovalnica izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika.
Člen 64.
Za barake se zahteva:
a)	da imajo že po namenu, zaradi katerega se postavljajo, dovolj prostorov za posetnike;
b)	da so higiens'ki pravilne;
c)	da imajo potrebna sredstva in dovolj potrebnega materiala za obratovanje;
č) da ustrezajo pogojem člena 54., točk b). c), č),
d), f) in g), tega pravilnika.
Kuhinje, prirejene pri industrijskih podjetjih po točki 2.) člena 32. zakona o zaščiti delavcev, ne spadajo pod te predpise. Če pa se točijo v njih alkoholne pijačo, veljajo zanje predpisi o barakah.
Člen 69.
Kdor hoče obratovati v baraki, se mora obrniti s prošnjo na pristojnega velikega župana, v Beogradu pa na upravo mesta Beograda na način, predpisan v členu 23. tega pravilnika; prošnji mora priložiti:
1.	) za postavitev barake iz točke 1.) člena 61. tega pravilnika potrdilo pristojnega oblastva o tem,
a)	da obstoji podjetje, ki ima obseg in značaj iz člena 62. tega pravilnika; in
b)	da je prosilec kot podjetnik prevzel v izvršitev dotično podjetje — posel;
2.	) za postavitev barake iz točke 2., člena 61. tega pravilnika izjavo pristojnega oblastva o tem,
a)	da je treba barake na dotičnem kraju;
b)	da se sme pri taborišču — vežbališču vojske dovoliti prosilcu postavitev barake.
Člen 70.
Po prejeti prošnji zahteva veliki župan ali uprava mesta Beograda, od pristojnega sreskega poglavarja ali od člana mestnega okraja (kvarta) nastopno poročilo in mnenje:
1.	) za barake iz točke 1.) čl§na 61. tega pravilnika:
a) ali dotično podjetje, za katero se zahteva postavitev barake, obstoji v njegovem območju in na dotičnem kraju;
h)	ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 62. tega pravilnika;
2.	) za ostale barake iz točke 2.) člena 61, tega pravilnika:
a) ali nasprotuje postavitev barake členu 63. tega pravilnika;
ali je na tem kraju treba postaviti barako; ali pristojno občinsko starejšinstvo ne ugovarja postavitvi barako na tem kraju; za primer iz točke 2.) pod a) člena 61. toga pravilnika, ali služi prevoz na tem kraju javnemu prometu in ali je uporabljanje tega prevoza in pota odobrilo pristojno oblastvo;
d)	izposluje mnenje načelnika železniške ali pavni-ške postaje o potrebi barake in o eventualnih pripombah k prošnji;
ali ni za postavitev barake na tem kraju zakonskih ovir, zlasti glede na javno varnost, moralo itd.; in
ali naj se prosilcu dovoli, postaviti barako.
b)
c)
C)
e)
Člen 71.
10
Če se baraka dovoli, se izda prosilcu dovolilo, v katerem se mora označiti, komu se podeljuje pravica, na katerem kraju ali pri katerem podjetju. Na dovolilo se mora nalepiti kolek iz tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah.
2.) Če spozna veliki župan ali uprava mesta Beograda, da prosilcu ni treba ugoditi, mu izda, ko je plačal takso, obrazloženo odločbo o tem. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za notranje posle v 15 dneh od prejema odločbe. Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 72.
delavcev).
2.	) Vkljub predpisom uredbe o zapiranju in odpiranju obratov smejo biti obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika odprte tudi čez čas, predpisan za zapiranje in odpiranje obratov, do onega časa, do katerega bi to odredilo upravno oblastvo.
3.	) Čas za zapiranje obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika odreja pristojni veliki župan po potrebah poedinega kraja in po stanju javne varnosti.
Zoper odločbo velikega župana se smejo prizadete osebe pritožiti na ministrstvo za notranje posle.
4.	) Uporabi j an,je godbe v teh obratovalnicah kakor tudi čas, do katerega in v kateri obratovalnici
* Original: kockanje — igranje —: hazardnih igara.	Op. ur.
Člen 65.
1.	) Barake iz točke 1.) člena 61. tega pravilnika smejo postavljati podjetniki onih del, pri katerih se zahteva postavitev. Ti podjetniki ne smejo pri postavljanju teh barak računiti zase na običajni trgovski dobiček.
2.	) Ostale barake smejo postavljati oni, ki imajo zakonske pogoje in dobe dovolilo. Za njih obratovanje ne velja omejitev iz prednje točke.
Člen 66.
Oni, ki obratujejo v barakah, spadajo glede obratovanja pod odredbe tega pravilnika in pod odredbe ostalih pozitivnih zakonov, ki veljajo za obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika.
1.	) Ker se postavljajo barake na krajih brez krajevne pravice, se podeljujejo dovolila na osebo ter so vezana nanjo.
2.	) Izdano dovolilo se sme odvzeti, kadarkoli hi to zahtevale koristi javnega reda ali javne varnosti ali javne morale.
3.	) Dovolila za te barake se dajo za polovico koledarskega leta; če se pravočasno ne obnove, prestanejo.
B. V r t o v i.
Člen 73.
Vrt je po tem pravilniku poseben kraj, na katerem se smejo brez krajevne pravice in predpisane zgradbe pod milim nebom za omejen čas. v izvest-nih letnih časih po dobljenem dovolilu prodajati hrana kakor tudi alkoholne in brezalkoholne pijače.
Člen 74.
Vrtovi za toßenje alkoholnih pijač se smejo napravljati ob nastopnih pogojih:
a)	kraj, na katerem naj se napravi vrt, mora biti že po svoji legi primeren za tak obrt ter mora glede na prostornost in udobnost ustrezati namenu;
b)	vrt ne sme biti neposredno tik sosednjih stanovanj (razen ee je ograjen in ločen od sosednjih hiš z visokim zidom ali hišnimi zidovi); in
c)	obratovanje na vrtu ne sme biti v nadlego sosedom.
Člen 75.
Prošnja se predloži po členu 23. tega pravilnika velikemu županu ali upravniku mesta Beograda, ki jo pošlje sreskemu poglavarju ali članu mestnega okraja (kvarta) z naročilom:
a)	naj točno popiše — označi kraj, kjer zahteva prosilec napravo vrta, v kateri ulici, na katerem kraju te ulice, kolike velikosti, kaj vse je na njem hiš in rastlinstva, lego proti celoti (mestu), ali je obstajala na tem kraju doslej podobna obratovalnica, ali je v isti ulici ali v bližini podobna obratovalnica;
b)	naj oceni primernost kraja in ureditve ter predloži svoje mnenje, ali je na tem kraju treba take obratovalnice, ali so dani pogoji zanjo in ali naj se prošnji ugodi; in
c)	naj zasliši neposrednje sosede kraja, kjer se hoče napraviti vrt, o prošnji in o njih možnih pripombah.
Člen 76.
1.	) Ce veliki župan dovoli otvoritev, vrta, se priobči odločba o tem tudi neposrednjim sosedom, ki so bili zaslišani kot prizadeti. Ti imajo pravico do pritožbe zoper odločbo po členu 27. tega pravilnika.
2.	) Za nasprotni primer velja odredba točke 2.) člena 71. tega pravilnika.
Člen 77.
1.	) Po izvršnosti odločbe se izda prosilcu zaprošeno dovolilo, v katerem je treba točno označiti:
a)	osebo, ki se ji daje dovolitev;
b)	kakšna dovolitev se ji daje;
c)	na katerem kraju; in
č) rok, za katerega velja dana dovolitev.
2.	) Za to dovolilo se pobere taksa iz tar. post. 5. taksno tarife zakona o taksah.
Člen 78.
'Dovolitev za obratovanje v vrtovih se daje samo za polovico koledarskega leta; ko poteče ta polovica leta, dovolitev mine, če se pravočasno ne obnovi.
Člen 79.
Tudi za obratovalnice v vrtovih veljajo povsem predpisi členov 66., 67. in 72. tega pravilnika.
C. O b r a t o v a'n j e v parkih.
Člen 80.
Predpisi o vrtovih veljajo tudi za obratovalnice v parkih (gajih itd.).
C. Obratovanje sezonskih restavracij. začasno postavljenih ob rekah, morju (plaže).
Člen 81.
1.	) Za sezonske restavracije, začasno postavljeno ob rekah, morju (plaže), veljajo povsem predpisi o barakah iz člena 61., točke 2.), tega pravilnika.
2.	) Za sezonske restavracije in za sezonske obratovalnice iz člena 1., točk 1.), 2. b), 4. a) in 5.), tega pravilnika stalno postavljene tako v krajih iz predhodnega odstavka kakor tudi v kopališčih in letoviščih, veljajo povsem predpisi člena 8., točke 1.).
D. Ostale vrsto obratovalnic.
Člen 82.
1.) Obratovalnice: okrepčevalnice, prodajalnice užiških predmetov, vinarsko-žganjarske, delikatesne, sladčičarne (če se točijo v njih alkoholne pijače), obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače, se ne smejo ustanavljati v krajih do 5000 prebivalcev, če niso ti kraji mesta, trgi, sedeži državnih oblastev, kopališča in letovišča, priznana za taka po ministrstvu za narodno zdravje. Okrepčevalnice, delikatesne obratovalnice iz te točke se smejo voditi na železniških postajah v državnih zgradbah, ne
glede na število prebivalcev dotičnega kraja, kakor pri drugih velikih državnih napravah.
2.	) Taki obrti se smejo opravljati samo v zgradbah, ki zadoščajo po legi, svojstvu, prostornosti in ureditvi vsem sanitetnim, gradbenim in policijskim zahtevam, kar ugotovi upravno oblastvo na predpisani način. Zanje ni treba krajevne pravice.
3.	) Te obratovalnice smejo obstajati samo v živahnejših ulicah. Ne smejo se ustanavljati na razvpitih krajih, kjer bi utegnila njih ustanovitev ogražati varnost in omogočevati tihotapstvo in nemoralnost.
4.	) Lokali teh obratovalnic morajo biti zdravi, svetli, higienski urejeni, popödani s primernim materialom, opremljeni s potrebno in zadostno instalacijo za razsvetljavo in suhi.
5.	) Kleti, v katerih se opravljajo taki obrti, morajo izpolnjevati vse navedene pogoje; podzemeljski prostori morajo imeti okna neposredno na ulico ali na dvorišče in nad ulično površino. Vhod z ulice mora biti lahno nagnjen ter ponoči zadosti razsvetljen.
Člen 83.
1.	) V vseh teh obratovalnicah ne sme biti ne miz ne kakršnihkoli sedežev za posetnike. V teh obratovalnicah je dopustno streči samo gostom, ki stoje.
Izvzeta so samo letovišča, v katerih so taki lokali na hribih (planinah) in višinah, ki služijo turistom — planincem za odmorišče.
2.	) Co se najdejo v teh obratovalnicah mize in stoli ali kakršnikoli sedeži, se smatrajo za neupravičeno obratovane kavarne v lokalu brez krajevne pravice in kaznovati je treba po členu 88. tega pravilnika.
3.	) Za te obratovalnice ne velja glede odpiranja in zapiranja odredba člena 58. tega pravilnika, ampak veljajo obči predpisi o odpiranju in zapiranju obratovalnic.
Člen 84.
Kdor hoče voditi eno izmed obratovalnic, imenovanih v členu 82. tega pravilnika, mora dobiti predhodno:
1.	) osebno pravico;
2.	) dovolilo pristojnega upravnopolicijskega (političnega) oblastva prve stopnje za to obratovanje.
Dovolilo upravnopolicijskega (političnega) oblastva je za finančna oblastva obvezno.
Člen 84. a.
Odredba člena 44., točke 1.), točke 2.) pod a), b), c) in točke 3.), tega pravilnika velja tudi za obratovalnice iz člena 82.
Člen 85.
Zaradi dovolila iz točke 2.) člena 84. se mora obrniti prizadeta oseba s prošnjo na pristojno upravnopolicijsko (politično) oblastvo prve stopnje. To odredi ob prosilčevih stroških komisijo iz štirih članov: uradnika prvostopnega upravnopolicijskega (političnega) oblastva, državnega inženjerja, državnega zdravnika in predstavnika oddelka finančne kontrole; ta komisija pregleda prostor ter po členu 82. odda mnenje.
Na podstavi tega mnenja sme izdati upravnopolicijsko (politično) oblastvo prosilcu dovolilo ali pa mu prošnjo zavrne.
Zoper te odločbe se sme pritožiti po členu 99. tega pravilnika jako prosilec kakor tudi vsak občan dotične občine.
Na te prošnje se prileplja kolek po tar. post. 6. taksne tarife zakona o taksah.
Člen 85. a.
V komisijo iz členov 24., 33. in 85. tega pravilnika spadata v krajih, kjer je upravnopolicijsko (politično) oblastvo prve stopnjo mestno poglavarstvo, namesto državnega zdravnika in inženjerja sanitetni in gradbeni referent dotičnega poglavarstva. Edino kadar teh ni, se jemljeta izmed državnih uradnikov, a tudi takrat z najbližjega sedeža državnih obia-stev dotične oblasti.
Člen 86.
Prejeto dovolilo iz člena 84., točke 2.), tega pravilnika z osebno pravico predloži prosilec pristojnemu finančnemu oblastvu, da pridobi pravico, točiti alkoholne pijače, po tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah.	,
Člen 87.
Prepoved iz člena 55., točk a), b), c) in d), tega pravilnika velja povsem tudi za te obratovalnice.
IX.
Kazniva dejanja in kazni.
Člen 88.
Ce začne kdo poslovati v eni izmed obratovalnic, imenovanih v členu 1. tega pravilnika (razen v obratovalnicah iz točke 2. pod a, točke 3. pod a in točke 4. pod b istega člena), v zgradbi, ki nima krajevne pravice, se kaznuje lastnik zgradbe z vsoto v višini redne takse, a poleg tega še v denarju od 1000 dinarjev do 3000 dinarjev (2. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah); razen tega se mu mora takoj prepovedati obratovanje vi tej zgradbi in obratovalnica takoj zapreti.
Člen 88. a.
Po predhodnem členu se kaznujejo:
a)	začasni voditelj gostilniškega obrta iz člena 39., če bi nadaljeval obratovanje tudi potem, ko se je otvorila stalna gostilniška obratovalnica v do-tičnem kraju (člen 39., točka 2.);
b)	voditelji obrtov v zaključenih društvenih lokalih, kočah in hišah planinskih društev, če vodijo te obrte izven mej, ki so jim postavljene v členu 16., točki d);
c)	lastniki obratovalnice iz člena 45., točke c), tega pravilnika, če prekršijo odredbo, navedeno v tem členu.
Člen 89.
Ce ima oni, ki vodi obratovalnice iz člena 82. tega pravilnika, v obratovalnici mize, stole ali kakršnekoli sedeže, se smatra, da neupravičeno obratuje kavarno v zgradbi brez krajevne pravice in da je s tem kriv kaznivega dejanja iz člena 88. tega pravilnika.
Člen 90.
Lastnik penzijona, ki toči v penzijonu alkoholne pijače, se kaznuje po členu 88. tega pravilnika.
Člen 91.
1.	) Ce gre za podnajem in se s preiskavo nedvomno ugotovi, da je lastnik vesten, se kaznuje š kaznijo iz člena 88. tega pravilnika najemnik.
2.	) Zla zgradbe, ki so last pupilarnih ali konkurz-nib mas, odgovarjajo osebno skrbniki mase, ne pa masa.
Člen 92.
S plačilom kazni po členu 88. tega pravilnika lastnik zgradbe ne pridobi krajevne pravice. Ta se mora dobiti po redni poti, ko mora posebe plačati predpisano takso.
Člen 93.
Ce je otvoril najemnik katerokoli izmed obratovalnic, imenovanih v členu 1. tega pravilnika, v zgradbi, ki nima krajevne pravice, toda brez lastnikove vednosti in odobritve, ima lastnik pravico, po predpisani poti zahtevati od najemnika povračilo plačane kazni.
Člen 94.
1.	) Kdor otvori katerokoli izmed obratovalnic iz člena 1. tega pravilnika brez osebne pravice kakor tudi kdor otvori eno izmed obratovalnic, v katerih se točijo alkoholne pijače, a je za njih voditev treba osebne pravice, se kaznuje z vsoto v višini redne takse in s trikratnim zneskom redne takse iz tar. post. 63. taksne tarife zakona o taksah (drugi odstavek člena 52. zakona o taksah). Ta kazen ne izključuje kazni iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah.
2.	) Po prednji točki se kaznuje tudi oni lastnik obratovalnice, ki jo vodi zoper točki 1.) in 3.) člena 44. tega pravilnika po osebi brez osebne pravice.
3.	) Tem osebam se mora takoj prepovedati obratovanje in obratovalnica se jim zapre.
Člen 94. a.
1.	) Ce nastopi kateri izmed primerov točke 1.) člena 52. tega pravilnika, ugotovi pristojno oblastvo z odločbo, da je osebna pravica prestala z ugasnitvijo, ter navede tudi vzrok za to. Za to odločbo se taksa ne pobira.
2.	) Ce se odvzame osebna pravica iz kateregakoli navedenih vzrokov, reši pristojno oblastvo sproženo vprašanje z razsodbo ter postopa nadalje po odredbah tega pravilnika. Taksa za to razsodbo se pobira po tar. post. 68. taksne tarife zakona o taksah.
3.	) 0 primerih iz točk 1.) in 2.) tega člena izda odločbo pristojni veliki župan ter jo pošlje po njeni izvršnosti v prepisu pristojni finančni direkciji ali okrožni finančni upravi.
4.) Glede preiskave, rokov in pritožbe veljajo predpisi členov 97. in 99. tega pravilnika. Na te pritožbe se prijeplja kolek po tar. post, 69. taksne tarife zakona o taksah.
Člen IM. b.
če se obdolženec v primerih členov 88., 88. a,
89.,	90., 91. in 94. tega pravilnika oprosti kot nedolžen, pošljejo pristojna oblastva (iz člena 96.) svojo odločbo o tem finančni kontroli samo, če je ta vložila tožbo; finančna kontrola vloži uradoma pritožbo zoper prejeto odločbo pri ministrstvu za notranje posle.
Če se ukrene preiskava kaznivega dejanja po naznanilu koga drugega (člen 102.), pošlje pristojno oblastvo svojo odločbo, s katero je bil obtoženec oproščen, v 15 dneh po njeni izdaji z vsemi preiskovalnimi spisi vred ministrstvu za notranje posle.
•Odločba ministrstva je vselej izvršna.
Člen 95.
1.	) Zaradi prekršitve ostalih predpisov tega pravilnika se kaznuje odgovorna oseba po ustreznih zakonskih predpisih, ki veljajo o tem v dotični krajini.
2.	) Če ne bi imel kateri izmed prekrškov, določenih s tem pravilnikom, kje v naši kraljevini zakonske sankcije, uporabi upravno oblastvo zakonsko pooblastitev za izdajanje občih naredb ter predpiše sankcijo z občimi naredbami.
Člen 96.
Preiskovanje in presojanje:
!. dejanj, kaznivih po členih 88:, 88, a, 89., 90., 91. in 94. tega pravilnika, spada v pristojnost:
L.) sreskega poglavarja;
2.	) v mestih s samosvojo upravo:
a)	članov mestnih okrajev (kvartov);
b)	upravnika mesta v činu sreskega poglavarja;
3.	) 'sreskih ekspozitur;
4.	) stalnih kopaliških komisarjev v krajinah, kjer so ti za to pristojni;
5.	) mestnega policijskega kapetana v svobodnih kraljevskih mestih z urejenim senatom;
6.	) redarstvenega ravnateljstva v Zagrebu, re-darstvenega komisariata, kjer pa teh ni, mestnih poglavarstev;
7.	) komisarja velikega župana za mesto Sarajevo.
II. Kazniva dejanja, učinjena zoper ostale predpise tega pravilnika, preiskujejo oblastva, ki so po specialnih zakonih v poedinih krajinah pristojna za njih reševanje.
Člen 97.
Kazniva dejanja, navedena v tem pravilniku, se preiskujejo po postopniku, ki velja v poedinih krajinah za preiskovanje prestopkov — prekrškov — občega, kazenskega zakona.
Člen 98.
Če se kdo obsodi zaradi teh kaznivih dejanj iz členov 88., 88. a, 89., 90., 91. in 94. tega pravilnika, se obsodi kaznovanec tudi na plačilo takse iz tar. post, 229. taksne tarife zakona o taksah.
Člen 99.
1.	) Zoper razsodbo ali odločbo prvostopnega policijskega (političnega) oblastva (člen 96.) zaradi dejanj iz členov 88., 88. a, 89., 90., 91. in 94. tega pravilnika se sme vložiti pritožba na velikega župana ali upravnika mesta Beograda; zoper odločbo, ki jo izda veliki župan ali upravnik mesta Beograda na podstavi omenjenih predpisov, kakor tudi zoper odločbe, izdane p<> členih 94. a in 94. b, se sme vložiti pritožba na ministrstvo za notranje posle.
2.	) V oblastih, kjer poslujejo okrožni načelniki, pretresajo ti po predpisu drugega odstavka člena i6. zakona o obči upravi na pritožbo razsodbe sreskih poglavarjev iz svojega službenega območja. Zoper odločbe okrožnih načelnikov se vlagajo pritožbe na ministrstvo za notranje posle.
3.	) Rok za pritožbe je 15 dni od dne, ko se je razsodba (odločba) priobčila ali izročila. Če se odločba priobči, je odločilna priobčitev.
4.	) Pritožba se izroči vselej oblastim prve stopnje.
5.	) Na pritožbo se mora prilepiti kolek iz tar. post. 230. taksne tarife zakona o taksah.
Člen 100.
1.) Vse obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače, so pod neposrednjim nadzorstvom pristojnega upravnopolicijskega (političnega) oblastva.
2.	) Sreski poglavar kakor tudi ostala oblastva iz člena 96. pod I. tega pravilnika morajo najmanj enkrat na tri mesece izvršiti obči pregled vseh gostiln v dotičnem kraju — srezu, da ugotove:
a)	ali so vsi prostori gostilne: pivnica, jedilnica, kuhinja, sobe, hodniki, stranišča itd. primerno čisti in higienski zdravi, prav tako pa tudi vse stvari v njih, in ali se vse to stalno vzdržuje v higienski pravilnem stanju;
b)	ali so sobe opremljene z vsemi potrebščinami za udobno prenočevanje potnikov;
c)	ali je prav tako orodje za delo, kakor steklovina, posodje in ostalo, primerno čisto in pravilno po zakonu o merah;
č) ali ustrezata hrana in pijača vsem sanitetnim predpisom; in
d)	ali so tudi prostori zunaj zgradb, ki jim pripadajo, primerno čisti in ali se stalno vzdržujejo v takem stanju.
3.	) Odgovorne osebe se za vse nerednosti kaznujejo.
' 4.) Obči pregled iz točke 2.) tega člena vršita uradoma brez pravice do plačila stroškov (dnevnic) upravnopolicijski (politični) uradnik in državni zdravnik, ki ju odredi pristojni predstavnik upravnopolicijskega (političnega) oblastva.
Člen 101.
1.	) Organi finančne kontrole opravljajo nad temi obratovalnicami in nad vsemi ostalimi kraji, kjer zapazijo točenje (prodajanje) pijač, to-le kontrolo:
a)	ali imajo obratovalnice krajevno pravico, odnosno ali imajo predpisano dovolilo (barake itd.);
b)	ali imajo osebe, ki točijo alkoholne pijače, osebno pravico;
c)	ali imajo pravico, točiti pijače;
č) ali vodi obratovalnico oseba, na katero se glasi osebna pravica; in
d)	o vsem onem, kar jim je naloženo po točki 1.) člena 10. zakona o organizaciji finančne kontrole in drugih izdanih predpisih.
2.	) Vse prekrške zakona, zapažene v tem pogledu, kolikor spadajo v pristojnost upravnopolicijskih (političnih) oblastev, konstatirajo takoj z zapisnikom na licu mesta ter ugotove vse, kar in pri komer so našli; ta zapisnik morajo v petih dneh odpremiti k pristojnemu upravnemu oblastvu.
3.	) Prejeti referat mora vzeti upravno oblastvo takoj v postopanje.
4.	) Za malomarnost v poslovanju se odgovorni uradnik kaznuje.
Člen 102.
Dejanja, kazniva po tem pravilniku,' se preiskujejo uradoma. Zato sme naznanjati prekrške teh predpisov oblastvu vsak zasebnik.
Člen 103.
1.	) Kazniva dejanja, navedena v členih 88., 88. a,
89.,	90., 91. in 94. tega pravilnika, zastarajo v petih letih od dne, ko so se učinila.
2.	) Za zastaranje kaznivega dejanja ali razsodbe se izroči odgovorni uradnik disciplinskemu sodišču.
Člen 104.
1.	) Omejitev števila točilnic v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački, Baranji in Sremu se ukinja.
2.	) Vse naštete točilnice v omenjenih krajinah morajo naknadno položiti takso iz tar. post. 61. taksne tarife, kolikor se to doslej še ni zgodilo.
Člen 104. a.
Članom komisije gre, izvzemši preglede, izvršene uradoma, glede na pravilnik o nagradah za poslovanje komisij, svetov, odborov, ki ga je predpisal ministrski svet («Službene Novine» z dne 23. junija
1927.,	št. 138/XLI*), nagrada po 80 Din; za preglede izven stanovališča pa še kilometrina po uredbi D. R. br. 96.000. 0 prejetih zneskih morajo izdati člani komisije interesentom priznanice.
Glede odškodnine za obhode zaradi uradnega pregleda veljajo obči predpisi.
Za te primere velja odredba člena 5. a omenjenega pravilnika.
X.
Prehodne odredbe.
Člen 105.
Vsi dosedanji točilci pijač na drobno iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife morajo spraviti
* Uradni list z dne 30. junija 1927., št. 307/70.
svoje obratovalnice v sklad s predpisi členov 82.,
83.,	84. in 85. tega pravilnika. Kdor ne bi spravil svoje obratovalnice v sklad s temi predpisi v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta pravilnik,* izgubi pravico, točiti pijače v tem lokalu. Prav tako se morajo obrti po barakah in vrtovih spraviti v prednjem roku v sklad s predpisi tega pravilnika.
Ali so oni točilci pijač, za katere gre, spravili svoje obratovalnice v sklad s predpisi pravilnika, se ugotovi komisijski. Komisija se sestavi ob stroških prizadetih oseb tako, kakor je predpisano v členu 85. tega pravilnika.
Člen 106.
1.	) Gostilne, hoteli, kavarne in restavracije, ki niso pridobili glede zgradb na način, predpisan z zakonom, ali po členu 37. tega pravilnika pravice, da se smejo v njih opravljati ustrezni obrti, se morajo spraviti v sklad z odredbami tega pravilnika.
2.	) Glede opreme in pohištva se morajo vse obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika v treh letih od dne 10. avgusta 1925. spraviti v sklad z odredbami tega pravilnika.
3.	) Če se ugotovi po tem roku s pregledom, da niso izpolnile predpisov tega pravilnika, se jim prepove obratovanje, dokler jih popolnoma ne izpolnijo.
člen 106. a.
V	Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Banatu, Bački, Baranji in Črni gori smejo obratovalnice iz člena 82., točke 1.), tega pravilnika, ustanovljene pred dnem 15. novembra
1923.,	če so se vodile neprestano in so bile kot take zatečene v obratovanju omenjenega dne ter se še danes vodijo ne glede na število prebivalcev dotičnega kraja 1— nadaljevati obrt v istih prostorih; vendar pa se morajo prilagoditi predpisom točk 2.), 3.), 4.) in 5.) člena 82. tega pravilnika v treh mesecih, ko stopi pravilnik v veljavo.
člen 106. b.
V	šestih mesecih po razglasitvi tega pravilnika morajo izvršiti pristojna upravnopolicijska (politična) oblastva po komisiji, sestavljeni po členu 24., III. oddelku, uradoma razvrstitev vseh dosedanjm obratovalnic v zmislu člena 1. tega pravilnika.
Odločbe komisije se vpišejo v stalni seznamek, predpisan s členom 36. tega pravilnika.
Člen 107.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi, ki nasprotujejo tem odredbam.
Člen 108.
Ta pravilnik** dobi obvezno moč deseti dan po razglasitvi v «Službenih Novinah».
2.
Pravilnik
za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah. (Pravilnik o točarinski pravici.)***
Člen 1.
1.	) Točenje pijač na kakršenkoli način sme opravljati samo oni, ki mu podeli pristojno finančno oblastvo za to posebno pravico.
2.	) Podeljevati pravico za točenje pijač so pristojne v Srbiji, Črni gori, Banatu, Bački, Baranji in Sremu okrožne finančne uprave ali davčni oddelek beograjski, v ostalih krajinah pa finančne direkcije.
* Namreč prvotni pravilnik z dne 15. junija 1925.; U. br. 23.939.	Op. ur.
** Namreč prvotni pravilnik z dne 15. junija 1925., U. br. 23.939; glede izprememb in dopolnitev z dne 28. novembra 1927., U. br. 48.300, pa je rečeno: Te izpremembe in dopolnitve dobe obvezno moč petnajsti dan po razglasitvi v «Službenih Novinah».
Op. ur.
*** Ta pravilnik, ki je natisnjen tu v sedaj veljavni obliki, je bil priobčen prvotno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija 1925., št. 171/XXXIY, in v Uradnem listu z dne 3 septembra 1925., št. 269/83, izpremembe in dopolnitve v njem (z dne 31. marca 1927., št. 39.936) pa so bile priobčene v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. aprila 1927., št. 82/ /XVIH. in v Uradnem listu z dne 28. aprila 1927., št. 188/46.
Člen 2.
Za točenje pijač se smatra:
a)	točenje pijač ria drobno, ne glede na kraj in prilike, kdaj se to točenje vrši;
b)	točenje pijač na debelo.
Člen 3.
1.	) Za točenje pijač na drobno se smatra prodajanje vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih pijač v vseh količinah tako za goste v odrejenih lokalih kakor tudi za potrošnike zunaj prostorov obratovalnice.
2.	) Za točenje pijač na debelo se smatra prodajanje vina preko 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in žganja, napravljenega iz špirita, preko 100 litrov, ostalih oslajenih pijač in sadnih žganj, dobljenih z destilacijo, pa najmanj 25 litrov.
3.	) Osebe, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v selih po 5 in več litrov, v mestih in trgih pa po 10 litrov in več nar enkrat, se ne smatrajo za točilce ne na drobno ne na debelo. Za prodajalce pijač lastnega pridelka in z lastnega zemljišča se ne smatrajo osebe, ki "O uporabile za proizvajanje pijač poleg sadja s svojega zemljišča tudi kupljeno sadje.
4.	) Bakalnice, špecerijske obratovalnice, lekarne, drogerije in shranišča pivovarn in drugih tvornic za alkoholne pijače, ki prodajajo alkoholne pijače (vino, konjak, rum, liker, pivo in žganje) v originalnih zaprtih posodah (sodih ali steklenicah), kakor so jih nabavile ali dobile iz tvornice, ter teh posod ne polnijo niti ne pretakajo v manjše posode niti ne odpirajo steklenic, se ne smatrajo za lokale za točenje ter niso zavezane, plačevati takse iz tar. post. 62. taksne tarife.
Vse lekarne in drogerije, ki izdelujejo v svojih laboratorijili medicinska vina ter jih polnijo v steklenice zaradi prodaje, prav tako niso zavezane, plačevati takse iz tar. post. 62. taksne tarife.
b)	potrdilo občinskega oblastva o polnoletnosti, vedenju in dosedanjem poklicu, o državljanstvu, neoporečnosti in zanesljivosti;
c)	dokaz, da vodi predpisane trgovinske knjige, iz katerih je razvidno nabavljanje in prodajanje pijač, in sicer prodajanje poedinim osebam;
5) dokaz, da more dajati na leto v promet najmanj 200 hektolitrov alkoholnih pijač;
d)	maloletne in pravne osebe morajo navesti osebo, ki bo, zanje vršila točenje na debelo; ta oseba mora izpolnjevati vse pogoje iz, točke 1.) pod b) tega člena;
e)	maloletne osebe morajo priložiti dovolilo skrbstvenega sodnika za opravljanje tega obrta;
f)	potrdilo o plačanem neposrednjem davku.
2.	) Finančna oblastva iz člena 1. tega pravilnika pošljejo prošnjo s prilogami vred generalni direkciji davkov in šele, ko dobe predhodno pooblastilo, po-dele pravico za točenje pijač na debelo.
3.	) Tvornice, privatna trošarinska shranišča, izdelovalci alkoholnih pijač izključno za trgovino kakor tudi tvornice za liker, konjak in rum smejo prodajati svoje proizvode ali količine alkoholnih pijač, spravljene v shranišče, na debelo brez posebnega dovolila; toda voditi morajo predpisane troša-rinske knjige, pa tudi trgovinske knjjge kakor ostali veliki prodajalci alkoholnih pijač.
4.	) Trgovinski posredniki, ki kupujejo ali prodajajo alkoholne pijače na debelo za račun drugega, če imajo za to dokaze, niso zavezani plačevati takse iz tar. post, 62. taksne tarife.
Člen 8.
Finančno oblastvo i« člena 1. tega pravilnika mora, ko prejme prošnjo z vsemi potrebnimi prilogami, podeliti prosilcu pravico za točenje na drobno še isti dan, ko mu prej začasno odmeri in pobere od njega približno takso iz tar. post. 62. taksne tarife; ta taksa, se pozneje, ko se sestane komisija za razvrščanje, naknadno odmeri in določi.
priloži prijavi. Za te prijave je treba plačati takso iz tar. post. 1. taksne tarife zakona o taksah.
4.	) Ce hoče koncesionar prenesti svoj obrt v drugo zgradbo, mora dobiti predhodno za to dovolilo pristojnega finančnega oblastva.
5.	) Postopanje za prenos obrta je glede zgradbe in drugih pogojev, vezanih na zgradbo, isto, kakor če se zahteva novo dovolilo.
6.	) Ce je novi lokal, v katerega se prenaša obrt, na boljšem kraju in večji, zaradi česar ima za posledico večjo takso iz tar. post. 62. taksne tarife, ali obratno, če je manjši, se sme pobrati ta večja taksa šele za prihodnje poluletje ali pa na zahtevo prizadete osebe znižati za prihodnje poluletje.
7.	) Ce pristojno finančno oblastvo koncesionarju iz kakršnegakoli razloga ne dovoli, prenesti pravice v drugo zgradbo, je dopustna v 15 dneh pritožba na generalno direkcijo davkov, katere odločba je izvršna.
8.	) Prav tako morajo koncesionarji, ki ne izvršujejo točenja osebno, nego po svojem poslovodji, če hočejo izpremeniti poslovodjo, dobiti za to dovolilo po predpisu točke 3.) člena 44. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.
9.	) Če izpremene poslovodjo, morajo to naznaniti pristojnemu finančnemu oblastvu.
10.	) Natakarjev, ki točijo pijače na drobno na koncesionarjev račun, ni treba prijavljati finančnemu oblastvu.
11.	) Vse izpremembe glede prenosa obrta iz ene zgradbe v drugo ali izpremembe glede poslovodje se morajo omeniti v podeljeni pravici in označiti v seznamku podeljenih dovolil za točenje pijač, katerega vodi pristojno oblastvo, ki podeljuje dovolila in ki mora o tem obvestiti tudi pristojni oddelek finančne kontrole. Prav tako mora pristojni oddelek finančne kontrole, če sam zapazi take izpremembe, obvestiti o njih urad, ki to izpremembe odobruje; njegovi uslužbenci pa morajo o tem predložiti tudi referat, da se eventualni krivci kaznujejo, če se ugotovi kaznivo dejanje.
člen 4.
Člen 9.
Ölen 13.
Na drobno se smejo točiti pijače v gostilnah (mehana, svratište, gostiona, han), kavarnah, restavracijah (pivnicah), penzijonih v primeru točke 3.) člena 4. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, v sanatorijih v primeru točke 2.) člena 5. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, v častniških domih, zaključenih društvenih lokalih (klubih, kazinah, čitalnicah), kočah in hišah planinskih društev na višinah, v vagonskih restavracijah, na potniških ladjah, v ilidžah (kopališčih na vodi), na plažah (kopališčih poleg vode), barakah, vrtovih in parkih, okrepčevalnicah (buffetih), proda-jalnicah užiških proizvodov, vinarsko-likerskih obratovalnicah, žganjamah, sladčičarnah in tem podobnih obratovalnicah, na sejmih, shodih in verskih proslavah pod šatori (pod vejo), in če se spremljajo vojaške edinice na pohodu (marketenderji).
Člen 5.
1.	) Kdor hoče opravljati točenje na drobno v gostilnah, kavarnah, restavracijah, penzijonih in sanatorijih (če se v sanatorijih ne dajo bolnikom pijače samo in izključno po zdravniškem predpisu), mora vložiti pravilno kolkovano prošnjo pri pristojnem finančnem oblastvu iz člena 1. tega pravilnika.
2.	) Prošnji je treba priložiti:
a)	osebno pravico o profesionalni sposobnosti za točenje pijač;
b)	krajevno gostilniško ali kavarniško pravico za kraj, kjer je postavljena zgradba, v kateri naj bi se točile pijače;
c)	potrdilo o plačanem neposrednjem davku.
Ölen 6.
Kdor hoče voditi eno izmed ostalih obratovalnic iz člena 4. tega pravilnika, mora vložiti pri finančnem oblastvu, pristojnem iz člena 1. tega pravilnika, kolkovano prošnjo, ki ji priloži osebno pravico, dovolilo ali potrdilo pristojnega policijskega (političnega) oblastva za. to obratovanje '(členi 41., 42., 43.,
71.,	77. in 84. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami) in potrdilo o plačanem neposrednjem davku.
Člen 7.
1.) Kdor hoče opravljati točenje pijač na debelo, mora vložiti pri pristojnem finančnem oblastvu iz člena 1. toga pravilnika pravilno kolkovano prošnjo ter ji priložiti:
Državnim uradnikom in njih zakonitim ženam in malpletnim otrokom se ne sme podeliti pravica za točenje pijač na drobno ali na debelo, če so ti uradniki v kakršnemkoli pogledu nadzorstveni organi za take obratovalnice.
Člen 10.
1.	) Pravica za točenje pijač na drobno in na debelo je vezana na osebo, ki ji je podeljena, ter se ne more prenesti na drugega in tudi ne dati v najem.
2.	) Poleg točenja pijač v izvestnem lokalu sme točiti koncesionar tudi na sejmih, ob cerkvenih slavnostih in drugih svečanostih, toda samo v okolišu svoje občine, in sicer če je to v prošnji izrečno zahteval in mu je to v dovolilu označeno.
Člen 11.
1.	) Oblastva iz člena 1. tega pravilnika podel e koncesionarju pismeno pravico. V tej pravici je treba točno označiti koncesionarjevo ime in njega priimek, nadalje, če ima poslovodjo, tudi poslovodjevo ime in njega priimek, potem ulico in številko zgradbe, kjer je točenje pijač dovoljeno, število poslovnih prostorov in njih površino, vrsto točenja pijač, sejme in cerkvene slavnosti, kjer sme koncesionar točiti pijače izven svojih prostorov, in za koliko časa velja dovolilo.
2.	) Koncesionar mora imeti to dovolilo v svojem lokalu nabito na vidnem kraju, odnosno ga vedno nositi s seboj, če se točenje ne vrši v lokalu.
3.	) Oblastva, ki podeljujejo pravico, pa tudi pristojni urad finančne kontrole, morajo voditi evidenco:
° vfeh podeljenih dovnlilih za točenje pijač na dn>b-1 holn}h pijag Izdelova]ci žganja za trgovino morajo no in na debelo.	limeti za vsako prodajo žganja kupčevo potrdilo ali
Člen 12.	pa tovorno listino (če so odpremili žganje po želez-
1.) Kdor ima pravico, točiti pijače na drobno in j niči, po pošti ali po komunikacijskem podjetju), ki na debelo, sme točiti v odrejenem lokalu ali v ša-jjo morajo izročiti na zahtevo finančnemu organu, toru (pod vejo), na vrtu ali v baraki vso alkoholne! Ta potrdila niso zavezana taksi, pijače v neomejenih količinah.
Točilci pijač na drobno, ki jim je točenje pijač edini ali glavni poklic, se ne smejo baviti s prodajanjem denaturiranega špirita; vendar pa se sme v bakalnicah in kramamicah, kjer se dajo poleg ostalega blaga pijače na čašice, prodajati denaturiraui špirit tako, kakor je to predpisano s pravilnikom za prodajanje špirita, denaturiranega z občim sredstvom.
Ölen 14.
1.	) Prodajalci pijač na debelo morajo voditi knjigo o prejemu in oddaji pijač. Te knjige si nabavljajo sami.
2.	) Ko vpisujejo prejem pijač v knjigo, morajo postaviti v ustrezne razpredelke količino in vrsto prejete pijače, nadalje jakost v hektolitrskih stopinjah; tovorni list ali sprovodnico pa morajo priložiti knjigi o prejemu.
3.	) Ko zapisujejo oddajo pijač, morajo vpisati v ustrezne razpredelke kupčevo ime, njega priimek, poklic in stanovališče, vrsto in količino prodane in oddane pijače in jakost v hektolitrskih stopinjah; kupčevo poročilo o prejemu ali tovorno listino (če se odpremlja pijača po železnici, po pošti ali po drugem javnem komunikacijskem podjetju) pa morajo priložiti knjigi o oddaji.
4.	) Knjiga o prejemu in oddaji se zaključuje mesečno; lahko pa se zaključi tudi prej, če se vrši kontrola veleprodaje. Te knjigi se morata hraniti pet let.
5.	) Knjigo o prejemu in oddaji vodijo tudi tvornice za špirit in liker, rum in konjak, izdelovalci alkoholnih pijač izključno za trgovino kakor tudi svobodna shranišča. ki se bavi jo s prodajanjem alko-
2.	) Dobljena pravica se no more prenesti na drugega in se tudi ne more dati v najem.
3.	) Če se hoče koncesionar odpovedati pravici za točenje pijač, mora to pismeno prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu iz člena 1. tega pravilnika. Ta odpoved se lahko prijavi tudi pristojnemu sre-skemu upravniku finančne kontrole ali oddelku finančne kontrole; ta pa morata to takoj priobčiti pristojnemu finančnemu oblastvu, ki vpiše potrebno pripombo, ko prejme tako prijavo, takoj v seznamek podeljenih dovolil za točenje pijač, dovolilo prečrta, podeljeno dovolilo pa odvzame koncesionarju ter ga
Člen 15.
1.	) Prodajalci alkoholnih pijač na drobno in na debelo so glede plačevanja takse in uporabljanja predpisov tega pravilnika pod nadzorstvom financ-’ nega. oblastva. V ta namen so finančni organi upravičeni, pregledovati poslovne prostore vedno in ob vsakem času.
2.	) Finančnim organom se mora na zahtevo dovoliti pregled vseh knjig, ki jih vodijo prodajalci alkoholnih pijač.
3.	) Privatna stanovanja točilcev pijač smejo preiskati finančni organi samo. če upravičeno sumijo,
da so tam skrite tihotapske količine pijač ali drugih trošarinskik, monopolnih ali carini zavezanih predmetov. Privatna stanovanja se preiskujejo po občem predpisu o preiskovanju stanovanj.
Člen 1(5.
1.	) Finančna oblastva iz člena 1. tega pravilnika podeljujejo pravico za točenje pijač na drobno na sejmih, selskih zavetinah, cerkvenih slavnostih, zborih, shodih itd., za spremljanje vojaških edinic na pohodih samo onim osebam, ki se bavijo poleg.tega s prodajanjem jedi in ostalih življenskih potrebščin. Vendar pa smejo vršiti to osebe točenje samo v okolišu svojega in enega sosednjega sreza (okraja, ko-tarja), izvzemši spremljevalce vojaških edinic na pohodu.
2.	) Pristojna finančna oblastva vodijo evidenco o dovolilih, podeljenih po predhodni točki tega člena, koncesionarju pa izdado dovolilo, v katerem se mora označiti, na katerih sejmih ali shodih sme koncesionar točiti pijače na drobno, in dokdaj veljaj dovolilo, ali katero vojaško edinico spremlja na pohodu.
3.	) Vendar pa veljajo v vseh selih in trgih do 5000 prebivalcev v Srbiji še nadalje predpisi §§ 29. in 30. dodatka k uredbi o mehanah in glede točarin-ske pravice iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah. Predpisi iz prednjih dveh točk tega člena se ne smejo uporabljati v primerih iz zgoraj omenjenih dveh paragrafov.
Ölen 17.
1.	) Podeljena pravica za točenje pijač na drobno ali na debelo ali mine ali pa se odvzame z odločbo.
2.	) Pravica za točenje mine:
a) če se koncesionar odpove dovolilu;
h)	če koncesionar umre;
ci če ne začno koncesionar obratovati v treh mesecih od dne, ko se mu je podelila pravica, ali če ima obratovalnico neprestano mesec dni zaprto;
c)	če prenese pravico za točenje iz ene zgradbe v ; drugo brez predhodno odobritve pristojnega finančnega oblastva;
d)	Če koncesionar, ki smo točiti na drobno, izgubi osebno pravico ali če izgubi kraj in zgradba, kjer se opravlja točenje, krajevno gostilniško ali ka-1 varniško pravico.
3.	) Pravica za točenje pijač se odvzame z od- j loč bo:
a)	če se odkrijejo take okolnosti, zaradi katerih se j pravica po členu 8. tega pravilnika ne bi bila mogla podeliti, toda se je podelila, ker te okolnosti niso bile znane;
b)	če ne izpolni koncesionar po prvem opominu dolžnosti, vezanih na pravico;
c)	če daje koncesionar v promet pijače, škodljive za zdravje;
č) če da koncesionar dobljeno pravico v najem.
Člen 18.
1.	) Za pravico, točiti pijače na drobno in na debelo, se plačnje kot taksa:
■a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu, Subotici in v vseh kopaliških krajih za vsako polovico leta 1500, 1000, 750, 500 dinarjev;
b)	v krajih z več nego 2000 prebivalci za vsako polovico leta 1000, 750, 500, 300 dinarjev;
c)	v krajih do 2000 prebivalcev za vsako polovico leta 750. 500, 300 in 200 dinarjev.
2.	) Za osnovo ocenitvi, kateri kraji v kraljevini spadajo v kategoriji b) in c), se jemlje poslednji popis prebivalstva.
3.	) Za kopališke kraje se morajo smatrati oni kraji v državi, ki imajo zdravilne vode in kopeli in kamor prihajajo ljudje v prvi vrsti zaradi zdravljenja, pa tudi zaradi razvedrila. Za kopališke kraje se ne morejo smatrati primorski kraji, kamor prihajajo ljudje na letovišče ter se kopljejo v morju.
4.	) V vsaki teh' treh kategorij a), b) in c) so po štiri taksne skupine.
5.	) Ko se uvrščajo točilci pijač na drobno v te štiri taksne skupine, je treba vpoštevati mostoi in lego dotičnoga kraja, kjer se točenje izvršuje; promet, ki ga ima dotični točilec na leto; vrsto in razsežnost prostorov; število miz in stolov; vrsto in količino pijač, ki jih daje v promet; ali je točilcu dovoljeno, točiti pijače na sejmih in selskih zavetinah, shodih in ob cerkvenih slavnostih, kakor tudi vse druge okolnosti, ki vplivajo na promet dotičnoga točilca.
6.	) Taksa se redno odmeri vsako tretje leto. V ta namen se morajo pozvati vsako tretje leto z javnim razglasom v času od dne 1. do dne 15. septembra vsi točilci pijač na drobno in na debelo kakor tudi točilci pijač po sejmih itd., naj predlože najkesneje
do dne 1. oktobra pristojni sreski upravi finančne Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi v onih, ki kontrole prijavo s temi podatki: ime in priimek; samo prehajajo naše ozemlje, se odmeri taksa na kraj, kjer točijo pijače; kakšne vrste pijač točijo; prve skupine točke c) tar. post. 62. taksne tarife, količina poedinih vrst pijač, ki jih iztočijo v enem Za odmerjanje in pobiranje te takse je pristojen letu; kakšni so njih prostori (njih površina in višina), beograjski davčni oddelek.
način razsvetljave; število miz in stolov (kjer jih |	15.) Osebe, ki točijo pijačo na drobno pod šatori
smejo imeti) in število strežništva. Kdor ne pred- (pod vejo) na sejmih, shodih, selskih zavetinah in loži prijave do tega roka, temu se odmeri taksa cerkvenih slavnostih (izvzemši predpis točke 3. uradoma in zoper to odmero nima pravice pritožbe, člena 16. tega pravilnika), nadalje one osebe, ki 7.) Ko sreski upravnik finančne kontrole prejme spremljajo vojsko na pohodu, plačujejo takso iz te prijave, jih mora preizkusiti po starejšim od- točke c) tar. post. 62., in sicer iz prve taksne sku-delka finančne kontrole ter tako preizkušene pri- pinc, čo nimajo stalnega lokala, kjer točijo pijače občiti okrožni finančni upravi ali beograjskemu na drobno.
davčnemu oddelku ali finančni direkciji najkesneje do dne 1. decembra istega leta.
8.) Za ocenjanje, kateri točilci naj se v vsakem
16.) Osebe, ki točijo pijačo v stalnih lokalih v mestih, a niso ob podeljevanju pravice za točenje zahtevale in dobile dovolila, da smejo točiti tudi na
kraju uvrste v eno ali drugo taksno skupino, je usta- sejmu, shodu ali cerkvenih slavnostih v okolišu noviti posebno komisijo, ki ji morajo pripadati: šef svojo občine, nego to zahtevajo naknadno, morajo okrožne finančne uprave ali beograjskega davčnega plačati v dotični polovici leta. za to dovolilo takso za oddelka ali direktor finančne direkcije kot predsed- točenje na sejmu itd. iz najmanjše taksne skupine nik, za dotični kraj pristojni šef sresko upravo fi- ono kategorije, ki ji pripada dotični kraj, poleg že nančne kontrole; kot tretji član komisije: če se raz- plačane takse za lokal. Za prihodnjo polovico leta vrščajo gostilničarji ali kavamarji, en izvoljen pred- no plačajo posebne takse za to točenje, ampak od-stavnik krajevnega odbora gostilničarske združbe na meri se jim po točki člena 5.) tega pravilnika ena sedežu okrožne finančne direkcije, beograjskega taksa za oboje točenje.
davčnega oddelka ali finančne direkcije; čo se raz-1	17.) Najnižjo takso iz vseli treh kategorij plaču-
vrščajo točilci pijač na debelo, en točilec na debelo jejo oni vinogradniki, ki jim je dovoljeno, prodajati na sedežu okrožne finančne uprave, beograjskega vino lastnega pridelka, če ne točijo razen njega davčnega oddelka ali finančno direkcije; če pa se drugih pijač in če ne vrše točenja dlje nego tri me-
ra z vrščajo točilci iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksno tarife, eden izmed teh točilcev, ki ga izvoli združila, če pa združbo ni, en točilec iz 4. pripombe k tar.
seco v enem letu.
Vinogradniki v Dalmaciji in Hrvatskem primorju z vsem otočjem in kastavskim srezom vred ne
post. 62., ki ga izvolijo ostali točilci iz 4. pripombe plačujejo, če točijo vino lastnega pridelka z last-k tar. post. 62. v območju okrožne finančne uprave, nega zemljišča, ako ne traja to točenje nad 20 dni, beograjskega davčnega oddelka ali finančne direk-1 za to nobene takse. Začetek takega brezplačnega cije. Točilec. odrejen za člana komisije, mora imeti | točenja se mora prijaviti tri dni prej pristojnemu overovljeno pooblastilo.	j oddelku finančne kontrole z vlogo ali z zaslišanjem
('e izvoljeni predstavnik-točilec iz kakršnihkoli na zapisnik, za katerega se no plača nobena taksa.
razlogov na odrejeni dan ne pride na poslovanje v komisijo, se izvrši razvrstitev tudi brez njega. To-
Na te vloge jim izdajajo vkljub točki 2.) člena 1. tega pravilnika dovolila brez takso za 20dnevno
čilci. izvoljeni za člane komisije za razvrščanje osta- - brezplačno točenje vina pristojni oddelki finančne lih točilcev, morajo pred začetkom poslovanja pred kontrole, ki morajo tudi nadzirati pravilno uporab-
predsednikom komisije priseči po predpisih civilnega sodnega postopanja.
9.) Ta komisija se mora sestati ha sedežu pristoj
Ijanje teh predpisov.
Če bi želeli taki vinogradniki točilci nadaljevati točenje tudi preko 20dnevnega roka, morajo to pri-
nc okrožne finančne uprave, beograjskega davčnega javiti oblastvu, ki izdaja redna dovolila za točenje, oddelka ali finančno direkcije najkesneje do dne tor plačati takso za točenje iz drugega odstavka
1. decembra vsakega lete ter izvršiti klasifikacijo za takšno skupino do dne 15. decembra.
Vkljub točki 6.) tega člena mora sklicevati bed-
4.	pripombe k tar. post. 62. taksne tarife.
18.) Ko ta komisija dovrši delo, sestavi seznamke po občinah in v te seznamke se vpišejo imena točil-
grajski davčni oddelek, okrožna finančna uprava cev pjjag na. drobno in na debelo in taksa, določena ali finančna direkcija to komisijo enkrat na pol leta za vsakoo'a. Te seznamke pošlje komisija s sprem-izključno zaradi primerov začasno odmerjene takse Kiln ^ M ga podpišejo vsi njeni člani, pristoj-za točenje po členu 8. tega pravilmka, ko jc pred- d okrožlli finantni upravi) bcogra skemu davčnemu hodno nabrala po pristojnih uradih nnanene kon-	n- v . ,. , ... ® J	,
trni» ruutetk,. 1,1 lil,	nmnninrm tnčk, Pte ! Wld0lku ah fl“H direkciji, te pa IllOra do dne
trde vse podatke, ki jih navaja omenjena točka 6.). Pri tej priliki te komisija ali potrdi začasno odmero ali pa ukrene novo ocenitev, vpoštevaje iste načela kakor pri rednih odmerah. Komisija se mora sklicati za take primere o pravem času, teko da začno poslovati dne 1. decembra in dne 1. maja vsakega lete.
1. januarja vsakega leta z dopisom obvestiti vsakega poedinega točilca o taksi, odrejeni po tar. post. 62. taksne tarife.
19.) Tako izvršena redna ocenitev točilcev velja za tri lete; za primere iz drugega odstavka točko 9.) tega člena pa velja izvršena ocenitev do konca že začeto triletne taksne dobe. Tekom redne taksne
10;) Ko se razvrščajo točilci pijač nadrobno, mora dobe S6 &me odmora takse popraviti navzdol po
obračati ta komisija posebno pozornost na zgoraj navedene podatke ter vse točilce v enem kraju uvrstiti po kategorijah v štiri, tri ali dve skupini.
11.	) Ko se razvrščajo točilci pijač na debelo, mora obračati komisija pozornost na promet, učinjen v minulem letu, ter odrediti po tem prometu tudi taksno skupino vsakemu točilcu posebe. Točilci pijač na debelo se jemljejo in razvrščajo nezavisno od točilcev pijač na drobno in tvorijo posebno kategorijo točilcev po učinjenem prometu in številu prebivalcev dotičnoga kraja.
12.	) Če je v kraju samo en točilec, ga ni poste-viti v prvo skupino kategorije, ki ji pripada te kraj po številu prebivalcev, ampak uvrsti naj se po svojem obratu in drugih elementih iz točke 5.) tega člena v skupino, ki ji dejanski pripada.
13.	) Okrepčevalnice, prodajalnice užiških proizvodov, vinarne in žganjame, delikatesne, sladčičarske in ostale njim slične obratovalnice (člen 82. pravilnika o gostilnah in kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami), ki točijo pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih ali zunaj njih. tvorijo posebno skupino točilcev ter se razvrščajo v vseh krajih, ne glede na število, prebivalcev, v tri taksne skupine s takso 1500, 1000 ali 750 dinarjev za polovico leta. Pri teh obratovalnicah jo osnova za razvrščanje prav tako količina potrošenih pijač in količina prostorov, kjer se vrši točenje. Nadalje plačujejo to takso točilci pijač na vodnih obalah (plažah) pri kopališčih, kjer se zbira občinstvo zaradi kopanja in razvedrila.
14.	) Za točenje pijač v vagonskib restavracijah, tako v onih, ki stalno vozijo v mejah kraljevine
dokumentirani vlogi (prošnji) prizadete osebe ali navzgor po referatu pristojnih kontrolnih organov; toda nova taksna stopnja velja od naslednjega polu-letja. O izpremembi višine takse odloči okrožna finančna uprava, beograjski davčni oddelek ali finančna direkcija na podstavi nabranih in preizkušenih podatkov. Odločbe, s katerimi se znižuje te taksa, niso polnoveljavne, dokler jih ne odobri generalna direkcija.
20.	) Zoper ocenitev te komisije in zoper odločbe, s katerimi se zvišuje ta taksa po točki 19., je dopustna v 15 dneh na generalno direkcijo davkov pritožim, Id se izroči pristojni okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji. Odločbe generalne direkcije davkov so izvršne in polnoveljavne za privatne osebe in za vsa oblastva.
21.	) S pritožbo se ne odloži plačilo ali izterjatev takse.
22.	) Sreskim upravnikom finančne kontrole pristoje, če je njih službeni kraj zunaj kraja, kjer se sestane komisija, dnevnica in potni stroški po občih predpisih za službena potovanja; ti stroški obreme-njajo partijo proračuna za uradna potovanja finančnih organov. Točilci-člani komisije nimajo pravice do dnevnic.
Člen 19.
1.) Ta taksa se plačuje po koledarskem letu za vsako polovico leta naprej, in sicer se mora plačati za prvo poluletje najkesneje do dne 31. januarja istega leta, za drugo poluletje pa najkesneje do dno 31. julija istega leta.
2.	) To takso mora plačati koncesionar za vse poluletje, ne glede na to, v katerem mesecu je začel točiti pijače na drobno ali kdaj jih je prestal točiti.
3.	) Ta taksa se polaga v gotovini pri pristojni finančni upravi, beograjskem davčnem oddelku ali pri davčnem uradu.
Člen 20.
Taksa iz tar. post. 62. taksne tarife se plačuje za vsa točenja pijač, omenjena v členu 2. .tega pravilnika, ne glede na to, ali je onemu, ki toči pijače, to glavni ali postranski poklic in ali toči koncesionar pijače na drobno ali na debelo.
Člen 21.
1.	) Glede točenja pijač na železniških postajah, na ladjah, ki prevažajo potnike, v vojaških kasarnah in trdnjavah, v kazinah, čitalnicah in ostalih zaključenih družabnih krožkih, v zavetiščih, na naselbinah, ki leže daleč od svojih krajev, na prelazih in vobče na vsakem takem kraju, kjer se zaradi omejene mere konsuma ne more govoriti o rednem točenju, kakor tudi glede točenja samo ob poedinih prilikah sme dovoliti generalna direkcija davkov na prošnjo prizadete osebe in obrazložen predlog finančnega ob-lastva, da se zniža ta taksa tudi pod zneske, določene pod točkami a), b) in c) tar. post. 62. taksne tarife, toda največ do 50 %.
2.	) Da se tako zniža taksa, mora vložiti prizadeta oseba, preden se ji taksa odmeri, prošnjo pri pristojnem finančnem oblastvu ter ji priložiti sezna-mek, overovljen po pristojni občini, o količini alkoholnih pijač, potrošeni v minulem letu. Pristojno finančno oblastvo mora predhodno vse prejete podatke preizkusiti ter podati svoj predlog generalni direkciji davkov o višini takse. Generalna direkcija davkov izda načelno odločbo, ali naj se prosilcu za izvesten odstotek zniža (ali ne zniža) taksa, ki se šele potem odmeri.
3.	) Prav tako sme dovoliti generalna direkcija davkov pri točenju pijač na samostalnih pristavah, ki spadajo k mestom in krajem, uvrščenim glede plačila takse pod točki a) in b) tar. post. 62 taksne tarife, ki pa leže daleč od‘teli mest in krajev, na prošnjo prizadete osebe, ki se vloži, preden se taksa odmeri, z obrazloženim predlogom pristojnega finančnega oblastva, da se odmeri taksa po točki c) tar. post. 62. taksne tarife. Tej prošnji se morajo priložiti dokazila, kakor je zgoraj navedeno.
Člen 22.
1.	) Če se taksa za pravico točenja pijač, odmerjena po pravilno izdanem dovolilu, ne plača o pravem času. jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno.
2.	) Prav to velja za vinogradnike-točilce, ki imajo pravico, 20 dni brezplačno točiti vino lastnega pridelka in z lastnega zemljišča, če prekoračijo 20dnevni rok, a predhodno ne postopajo po tretjem odstavku točke 17.) člena 18. tega pravilnika, t. j. če predhodno ne dobe pravilnega, dovolila za točenje.
Poleg tega se kaznujejo po členu 25. tega pravilnika.
Člen 23.
1.	) Kdor toči pijače na drugem kraju ali v drncem prostoru, nego je označeno v listini o podeljeni pravici, učini kaznivo dejanje, ki se kaznuje, če se je zaradi tega prikrajšala redna taksa, poleg plačila redne takso s trikratnim zneskom prikrajšane redne takse.
2.	) Če se z neupravičeno izpremembo prostora in kraja za točenje ne prikrajša redna taksa, se kaznuje to postopanje v denarju od 100 do 2000 dinarjev.
3.	) Za neupravičeno točenje pijač je kazen trikratni znesek redne takse poleg redne takse. Za redno takso in za osnovo tej kazni se jemljejo vedno, kadar se neupravičeno točijo pijače, najmanjše taksne stopnje iz one kategorije, ki ji pripada kraj, odkoder je krivec.
Za neupravičeno točenje pijač v tem zmislu se ne smatra, če kdo, ki nima otvorjene obratovalnice, slučajno proda pijačo lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v količinah, manjših od onih, ki so označene v točki 3.) člena 3. tega pravilnika; ampak to se smatra za nerodnost, ki se kaznuje po členu 25. toga pravilnika. Prav tako je postopati z osebo, ki nima otvorjene obratovalnice in se tudi ne bavi s točenjem pijač, ki pa odstopi od svoje slučajno zatečene količine pijač komu drugemu za denar največ pet litrov, in sicer samo, če do takrat ni odgovarjala za ta kazniva dejanja ali za tihotapstvo.
Člen 24.
1.	) Če točilec pijač na drobno ali lastnik zgradbe ovira finančne organe v izvrševanju njih dolžnosti, se kaznuje v denarju od 500 do 5000 dinarjev. To-čilcu pijač na drobno se sme, poleg kazni, tudi odvzeti dovolilo za točenje.
2.	) Če organ finančnega ali političnega oblastva po čigarkoli ovadbi, da toči kdp pijače na drobno v lokalu, na trgu, ob cerkveni slavnosti, na sejmu ali kjerkoli na drugem kraju, ne ukrene, česar je treba, da se ta oseba izsledi in da se ji prepreči protizakonito točenje pijač na drobno, se kaznuje po členu 56. zakona o taksah v denarju od 30 do 500 dinarjev, poleg tega pa je odgovoren za škodo, če se taksa in kazen ne moreta izterjati od obdolženca. Nastala škoda se prizna državi z odločbo o kaznovanju do-tičnega organa.
Člen 25.
Vsi ostali postopki katerekoli osebe, ki bi obtoževali pravilno odmerjanje ali pobiranje te takse, kakor tudi vsa druga dejanja, ki nasprotujejo tem predpisom, se kaznujejo v denarju od 100 do 2000 dinarjev, točilen pijač pa se sme poleg te kazni tudi odvzeti pravica.
Člen 26.
1.	) Za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih učinijo točilci pijač zoper predpise tega pravilnika, so pristojne sreske uprave finančne kontrole.
2.	) Finančni organ sestavi o vsakem ugotovljenem kaznivem dejati ju popis čina ali zapisnik o dejanju, ga vroči po pristojni poti okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji ter postopa po drugem odstavku člena 60. zakona o taksah. Ko se ta popis čina ali zapisnik o dejanju vpiše v register kaznivih dejanj pri okrožni finančni upravi, beograjskem davčnem oddelku ali finančni direkciji ter dobi svojo številko, se vrne
, pristojni sreski upravi finančne kontrole, ki potem j vodi preiskavo. Ko je stvar zadosti preiskana, se vrne okrožni finančni upravi, beograjskemu davčnemu oddelku ali finančni direkciji, ki potem izreče razsodbo ter jo priobči obsojencu, j 3.) Zoper razsodbe oblastev prve stopnje je dopustna pritožba v 15 dneh na generalno direkcijo davkov, katere odločba je izvršna in polnoveljavna za vsa oblastva in za prizadeto osebo. Pritožbe se izročajo onemu oblastvu, ki je izdalo razsodbo, j 4.) Razsodbe izvršujejo finančne uprave, beograj-j ski davčni oddelek ali davčni uradi.
Člen 27.
Vse obstoječe obratovalnice, ki že imajo, ko stopi v veljavo ta pravilnik, pravico, točiti pijače po prejšnjih predpisih, obdrže to pravico: vendar pa morajo predložiti ob roku prijavo za odmero po členu 18. tega pravilnika.
Člen 28.
Ob sklicevanju na predpise tega pravilnika se nazivlje ta pravilnik: «Pravilnik o točarinski pravici».
Člen 29.
Od dne, ko dobi ta pravilnik obvezno moč. prestanejo veljati: pravilnik z dno 12. novembra 1923., št. 37.884,* za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife, vsi predpisi zakonskega člena XXV. iz leta 1899.; gostilniška in kavarniška uredba in njeni dodatki, razen §§ 29. in 30., dodatki k uredbi o go- j j stilnah in vsi drugi predpisi, ki temu nasprotujejo.
Člen 30.
i Ta pravilnik stopi v veljavo z dnom. ko se razglasi v «Službenih Novinah», obvezno moč pa dobi deseti dan po razglasitvi.** ***
uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanski humoristični list «II 420», ki izhaja v Firenzi, ker piše in prinaša karikature zoper našo državo in Njegovo Veličanstvo kralja.
Iz ministrstva za notranje posle v Beograda,
dne 26. decembra 1927.; D. Z. br. 10.486.
Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 31. jannarja 1928.*
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I. br. 26.900 z dne 26. decembra 1927., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko-valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor		. Dii	219—
1 turška lira			247-40
1 angleški funt		. »	276-80
1 dolar			56-75
1 kanadski dolar ....	. »	56-40
1 zlata nemška marka . .	. »	13-57
1 zlati zlot			6-35
1 avstrijski šiling .	.	.	•	. »	8—
1 belg		»	7-9Ö
1 pengii		>	9-95
100 francoskih frankov .	.	.	. »	224-—
100 švicarskih frankov .	.	.	. »	1095—
100 italijanskih lir			303—
100 nizozemskih goldinarjev .	. »	2294—
100 romunskih lejev ....	. »	36—
100 bolgarskih levov ....	. »	42—
100 danskih kron			1522—
100 švedskih kron		»	1514—
100 norveških kron ....	. »	1511—
100 pezet		»	950—
100 drahem		. »	75-65
100 češkoslovaških kron . .	. »	168—
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne 1. do dne 31. januarja 1928.
Po' teh kurzih se pobirajo tudi luške takse.
Iz generalnega inšpektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 26. decembra 1927.; št. 26.900.
Razglasi velikega žagana ljubljanske oblasti.
št. 2327.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. decembra 1927.
Razglasi osrednje vlade.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.***
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.486 z dne 24. decembra 1927., je prepovedano,
* Uradni list z dne 31. decembra 1923., št. 378/116.
** Ta pravilnik (z dne 30. junija 1925., št. 48.381 [prvotni]), je stopil v veljavo dne 30. julija 1925., obvezno moč pa je dobil dne 9. avgusta 1925. j
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo- : venaca» z dne 29. decembra 1927., št, 296.
Srez t	Ostalih	j Na novo 1 obolelih	O >	i S D	ll ^ >
Skupina tifuznih bolezni.					
Črnomelj		1		1		
Krško		4		1		3 1
Laško 		6		. 1 •		6
Ljubljana, srez . .	1		1		
Logatec		11	■	3 I •		8
Skupaj .	23		6 1 •		17 j j
Škrlatinka.		Scarlatina.			
Brežice		25	8	1		32
Kočevje		1				OQ 1
Krško		30	4	5		29
Laško 		7		1		6
Ljubljana, srez . .	1	*			1
Ljubljana, mesto .	10	2	1		11
Novo mesto . . .	15		/		8
Radovljica ....	3				3 1
Skupaj .	92	14	15 j .		91
Ošpice. —		- Morbilli.			
Brežice			1	• 1 •		i !
Krško		5		5 j .		• i
Novo mesto .	•	1	. I •		1 i
Skupaj .	5	2	5 j .		2 j
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. decembra 1927., št. 298.
Srez	1 I 6	Na novo obolelih	Ozdra- velih		1 Umrlih !	Ostalih ! v oskrbi i
Davlca.	— Diphterla et Group.				
Brežice		1				1
Kastav			1			1
Krško		j	m	1		2
Ljubljana, srez . .	3	.	1		2
Ljubljana, mesto .	4	.	.		4
Novo mesto . . .	f	1	,		1 1
Skupaj	11	2	2		I!
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Laško	j 1 j .	1	1 Šen. — Eryslpelas.				.	• j
Brežice		3	1			4
Kranj		3	.	1		3
Krško 		1		1		!
Ljubljana, srez . .		i	1		,
Ljubljana, mesto .	2		1		1
Novo mesto . . .	1	i			2 !
Skupaj .	10	3	3		10
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Brežice		1				1
Ljubljana, mesto .	1		i		
Skupaj .	2		1		1
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitis acuta.					
Kamnik	|	1 1	. 1	- 1	- 1	1
E 298/27—5.	1
Dražbeni oklic.
Dne 16. januarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Vrhpolje, vi. št. 95 (hiša z mlinom, žago, gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 50.017 m2), b) zemljiška knjiga Sv.-Andrej, vi. št. 2 (hiša z gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 21.423 m2).
Cenilna vrednost: ad a) 82.525 Din 20 p, ad b)
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki,
dne 12. decembra 1927.
E 407/27—14.
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: 15.646 Din; najmanjši ponudek: ad a) 46.400 Din,, zemljiška knjiga Bratonečice, vi. št. 198 (enonad-
V Ljubljani, dne 28. decembra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer a. r.
Razglasi sodišč in sočnili oblastev.
S 1/27—54.	96
Odprava konkurza.
Prezadolženka: firma L udovi k ’in Katari h a J u n g e r, prekajevalnica v Zavodni pri' Celju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/27—3 o imovini te prezadolženke, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 21. decembra 1927.
ad b) 10.431 Din.	. I stropna hiša na Sejanci št. 7, sezidana za trgovino).
Po dražbi po vložkih se izkliče celotno posestvo j	Cenilna vrednost: 25.906 Din; najmanjši ponu-
skupno; obvelja pa ona dražba, ki doseže ugodnejši 17-271 Din.
uspeh.	Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred za-sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred za- j četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati £lede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal | v dobri veri.
v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 9. novembra 1927.
E 786/27—11.
Dražbeni oklic.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu,
dne 2. decembra 1927.
E 2159/27—10.
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 192 8. ob desetih bo pri
D» 13. J«a»rja >»tS. *	bo pn	1?
podpisanem sodiscu v sobi st. 11 dražba nepremič- vj gt ^ nin: zerruljiška knjiga Stara vas-Videm, vi. št. 30;
(hiša, svinjak, gospodarsko poslopje z vrtom in1
gozdom), in zemljiška, knjiga Stari grad, vi. št. 154 (vinograd in pašnik).
Cenilna vrednost: 12.434 Din 14 p; najmanjši ponudek: 8290 Din.
Cenilna vrednost: 17.329 Din 50 p; vrednost pri-teklin: 320 Din; najmanjši ponudek: 11.766 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
, .x.	. glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pn “ ^erj
sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 28. novembra 1927.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 25. novembra 1927.
E 1137/27—7.
Dražbeni oklic.
E 2341/27—10.	20
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. januarja 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Veliki Okič,
a) vi. št. 77, b) ideelne polovice vi. št. 81 in c) ideelne Dne 16. januarja 1 928. ob pol desetih bo p0iovioe vi. št. 153.
Cenilna vrednost: ad a) 4430 Din 50 p, ad b) 2511 Din 10 p, ad c) 2989 Din 10 p; vrednost pri-
pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremič-S 4/26—4.	97 nin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 304 (hiša v
Odprava konkurza.	j Domžalah št. 34 z gospodarskim poslopjem, vrtom teklinT'äd^af700^ Din^a'jmlnjšT skupniTo^dek:
Prezadolženec: Franc Brinovec v Višnji gori. m n/!llv°('	,	_	•	-v.	7087 Din 50 p.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. f]e^. 'Ti ooo 'rjj« n°R ’	’ in’ na-!mal^si P011"- Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri
9 4/26 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. j ‘	'	‘	sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.	Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II., četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, i	dne 18. novembra 1927.	I glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal
’ 1	v dobri ven.
25 Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
oddelek II.,
dne 30. decembra 1927.
E 1180/27.
Oklic.
E 635/27—6.
Dražbeni oklic.
i j Dne 19. januarja 1 928. ob devetih bo pri j podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: ! zemljiška knjiga Dobležiče, vi. št. 53.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 28. novembra 1927.
^anuKeiencu, posestniku iz Gornje Bistrice, | Cenilna vrednost: 14.992 Din 35 p (po odbitku E 598/27 n-jo vročiti v izvršilni stvari Franca Ceha, posestnika preživitnih pravic Urše Štusove 6892 Din 35 p);
Nedelici, s ep z ( ne l . ecem ra 1927., opr. št. vrednost priteklin: 120 Din; najmanjši ponudek:
1180/27—1, s katerim se je dovolila prisilna 4675 Din
Dražbeni oklic.
v E
dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Bistrico, vi št. 53, 54, 485, 853 in 861.
Ker je sedanje bivališče Ivana Kelenca neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 20. decembra 1927.
Dne 19. januarja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremič-Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri nin; zemljiška knjiga Bohinjska Bistrica, vi. št. 20 sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za- (hiša št. 26 na Bohinjski Bistrici z mlinom in gospo-četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati darskim poslopjem, 3 gozdne parcele in solastnin-glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal ske pravice).
v dobri veri.	Cenilna, vrednost: 23.850 Din; vrednost priteklin:
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je 240 Din; najmanjši ponudek: 15.900 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-
nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 6. decembra, 1927.
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 22. novembra 1927.
Nc I 248/27—3.	921 3—1
Amortizacija.
E 484/27___12.
Na prošnjo Franca Trillerja, posestnika v	Drafheni oklic
Virmašah št. 38, se uvaja postopanje za amortiza-!	uraz c UC*
cijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje 1)116 1 2- januarja 1 9 28. ob osmih bo pri izgubil: Vložna knjižica Okrajne'hranilnice in poso- ‘ podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremič-jilnice, r. z. z n. z. v gk0fji Loki, št. 4912 na ime: llin: zemljiška knjiga za katastralno občino Hrast,
Marija Trillerjeva iz Virmaš št. 38 in z vlogo, ki je vL št, 19, in zemljiška knjiga za katastralno občino znašala dne 1. januarja 1927. 790 Din 28 p.	j Bušinjo vas, vi. št. 228.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uve-! Cenilna vrednost: 18.505 Din; najmanjši ponu-Ijavi svoje pravice v šestih mesecih od dnej^ek: 12.237 Din.
24. decembra 1927., ker bi se sicer po tem roku Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri Ceta iS er šen a se po §§ 39., št. 6, in 200., št. 3. izreklo, da je vložna knjižica brez moči.	sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za- izvršilnega reda ustavlja dražbeno postopanje glede
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati nepremičnin: vi. št, 557, katastralna občina Sevnica, glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal vi. št. 115 in 338. katastralna občina Žigarski vrh. v dobri veri.	vi. št. 151, katastralna občina Brezovo, polovice
E 662/27—22.	94
Sklep.
V izvršilni stvari Marka Lipovška zoper Fran-
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 28. decembra 1927.
vi. št. 44, katastralna občina Blanca, in vi. št. 159, katastralna občina Brezovo, ki ga je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 14. septembra 1927., opr. št.E 662/27—2.
Za zgoraj označeno izvršljivo terjatev se ne sme dovoliti nova dražba, dokler ne poteče od te usta-1 vitve pol leta.	j
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II,.
dne 23. decembra 1927.
Popolni razglas o licitaciji je bil objavljen v Uradnem listu 116 z dne 16. novembra 1927.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 27. decembra 1927.
E 692/27—5.	95
Sklep.
V izvršilni stvari Blaža Jerička zoper Ano Korde 1 j e v o in Jožeta K o r d e 1 j a se po §§ 39., št. 6, in 200., št. 3, izvršilnega reda ustavlja dražbeno postopanje in prisilna uprava glede nepremičnin: vi. št. 26, katastralna občina Šedum, ki ju je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 1. septembra
1927.,	opr. št. E 692/27.
Za zgoraj označeno izvršljivo terjatev se ne sme dovoliti nova dražba, dokler ne poteče od te ustavitve pol leta.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II,.
dne 23. decembra 1927.
Razglasi raznih uradov in oblastev,
St. 8879/1.
Razglas.
Št. 2581/C.	'	2755 3—3
Razglas o licitaciji.
Podpisana gradbena sekcija razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za tlakovanje in vzdrževanje dovoznih cest k carinarnici na Bohinjski Bistrici, ki se bo vršila dne 17. januarja 1928. v pisarni podpisane sekcije.
Podrobni razpis glej v Uradnem listu 129 z dne 28. decembra 1927.
*
Popravek k prvemu razglasu.
Zadnji odstavek je neveljaven ter se nadomešča z nastopnim odstavkom:
Glede železnobetonskega mostu, ki ga je izvršiti v tiru dovozne ceste, mora vsak ponudnik imenovati že pri licitaciji pooblaščenega inženjerja kot tehnično odgovornega izvršitelja.
Gradbena sekcija v Kranju, dne 23. decembra 1927.
Št. 2220.
82 3—1
Zadružni kredit v Kranju, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za financei z dno 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne
7.	januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja, taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 25. decem- j bra 1927. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 21. decembra 1927.
Št. 1520/27.	80
Objava.
Gospod dr. Franjo Macarol, odvetnik v Mariboru, je naznanil podpisanemu odboru sub pr. 31./12.
1927.,	da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v Konjice.
V Ljubljani, dne 31, decembra 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
D. št. 96.865/27.	8
Nabava telegrafskega in telefonskega materiala.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje | prvo pismeno dražbo za dobavo mikrotelefonskih delov, varoval, vrvic za aparate in centrale, instrumentov, zvoncev, telegrafskega in baterijskega materiala in telegrafsko-telefonskega gradbenega in instalacijskega materiala.
Dražba bo dne 10. februarja 192 8. ob 11. uri pri podpisani direkciji (soba št. 42).
Jamčevina (5 %, za inozemce 10 %) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu podpisane direkcije (soba št, 41), kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani
(Sv. Jakoba trg št. 2), dne 30. decembra 1927.
Št. 1935.
2757 3—2
Razglas a ofertni licitaciji za rekonstrukcijo prepusta v km 83.2 in za gradnjo opornega zida v km 50.2 Trojanske državne ceste.
Ker prva ofertna licitacija glede rekonstrukcije prepusta v km 83.2 in gradnje opornega zida v km 50.2 Trojanske državne ceste, ki se je vršila po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 31. oktobra 1927., št. 8748, dne 27. decembra 1927., ni uspela, se razpisuje ponovna ofertna licitacija.
Ta licitacija se bo vršila v soboto dne 21. januarja 192 8. ob enajstih v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Razglas o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza za mežiške deželne ceste.
Na podstavi predpisov zakona o državnem računovodstvu in po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani št. 9570 z dne 23. decembra 1927. razpisuje gradbena sekcija v Mariboru javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za mežiške ceste, ki se bo vršila dne 6. februarja 192 8. na Prevaljah v Ah a cevi gostilni z začetkom ob devetih.
Dobava gramoza je proračunjena:
1.	) Za cesto od Dravograda do Meže-državne meje:
od km 0—5 v skupnem znesku . . . 21.600 Din (desetodstotna kavcija: 2160 Din); od km 5—11.5 v skupnem znesku . . 35.200 Din (desetodstotna kavcija: 3520 Din); od km 11.5—19.847 v skupnem znesku 9.000 Din (desetodstotna kavcija: 900 Din).
2.	) Za cesto od Poljane do Črne:
od km 0—1.5 v skupnem znesku . . 16.000 Din (desetodstotna kavcija: 1600 Din); od km 1.5—4.5 v skupnem znesku . . 32.000 Din (desetodstotna kavcija: 3200 Din); od km 4.5—12 v skupnem znesku .	. 63.000 Din
(desetodstotna kavcija: 6300 Din).
Skupaj .	. 177.000 Din
Licitacija se bo vršila po posameznih progah. Dražitelji morajo predložiti pred začetkom licitacijski komisiji dokaz o vplačani kavciji in potrdilo pristojnega davčnega urada, da so plačali vse zapadle davke.
Kavcije se polagajo po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu v znesku 10 % pro-računjene vsote za vsako posamezno progo, kakor je zgoraj navedeno, pri davčnem uradu, v čigar področju ima dražitelj redno bivališče, in sicer od dne, ko se objavi ta razglas, najpozneje pa do začetka licitacije.
Natančni pogoji dobave so na vpogled:
1.	) pri gradbeni sekciji v Mariboru;
2.	) pri cestnem nadzorništvu za mežiške deželne ceste v Slovenjgradcu;
3.	) pri sreskem poglavarju na Prevaljah;
4.	) na dan licitacije eno uro pred začetkom javnega licitiranja pri komisiji.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dne 30. decembra 1927.
Št. 24/11.	86 2—tl
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 m trifaznega zemnega bakrenega kabla.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 4. januarja 19 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 2. januarja 1928.
Št. 10.069/1—1927.	75
Razglas.
Alojziju W u 11 e j u, gozdarju v p. v Zgornjem Radvanju, je bil z odlokom okrožnega rudarskega urada v Celju dovoljen prostosled rude na parcelah št. 391/121, 391/119 in 391/120, katastralna občina Radvanje.
Prostosledno znamenje je.po § 25., odnosno § 22., pravilnika k občemu rudarskemu zakonu; br. 3651, Tom. II., pag. 207.
V Mariboru, dne 20. decembra 1927.
Sr es ki poglavar v Mariboru, desni breg:
Poljanec s. r.
Razne objave.
74 Kranjska industrijska družba.
Glavna skupščina delničarjev je sklenila dne 30. decembra 1927., izplačevati na kupon za^ poslovno leto 1926./1927. dividendo v zneskn Din 10-50 za vsako delnico.
Izplačevanje bodo vršili, pričenši z dnem 2, januarja 1928., ti-le denarni zavodi: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Allgemeine österreichische Boden-Credit-Anstalt in Österreichische Credit-Anstalt für Handel und Gewerbe na Dunaju, Banca Commerciale Italiana v Trstu in Oredito Industriale di Venezia v Benetkah.
Upravni svet
Kranjske industrijske družbe.
83	Prodaja tvornice.
Jugoslavenska industrija ulja i boja, d. d. u Ljubljani (hiša Jadransko - Podunavske banke v Ljubljani, .Šelenburgova ulica št. 7), proda po sklepu občnega zbora z dne 9. decembra 1927. iz proste roke vse nepremičnine, tvornične naprave in vse premičnine kot celoto. Interesenti si lahko vse te objekte ogledajo na licu mesta (v Dolu pri Ljubljani) dne 14. januarja 19 2 8., pismene ponudbe pa morajo predložiti podpisanemu upravnemu odboru najkesneje do dne 2 0. januarja 1 92 8. ter obenem položiti kot kavcijoi 10% ponujene kupne vsote. 0 ponudbah bo sklepal občni zbor delničarjev. Ponudnik, ki se mu imetje proda, mora plačati kupnino takoj v gotovini.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1928.
Upravni odbor.
76 3—1	Poziv upnikom.
Upniki Zadružnega, skladišča za na’-bavoin vnovčevanje v Žireh, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona poziv-Ijejo, naj priglase morebitne terjatve.
Likvidatorja.
Naročnina
za
„Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti“
znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov	in Slovencev:
mesečno................10	Din,
četrtletno.............30	Din,
poluletno..............60	Din,
vseletno..............120	Din.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej.
Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino.
Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu.
Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi.
Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb ali. firm.
Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo upravništvu kot tiskovina.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani