Pošvtotovinfna Leto VIII, št. 127	Ljubljana, nedelja 29. maia 1927	Cena 3 Din
as <zHaja ob 4. zjutraj. =
Stane .uesečno Din «5-—; ta ino-temstvo Din icr— neobvezno.
Oglasi 00 t ari hi.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica iter. 5/I. Telefon it. »07« in 1804, ponoči tudi 5t. 2034.
Rokopisi s« ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Teleior št. 2036.
lase rami oddelek; .Ljubljana, Prešei -nova ulica št. 4, — Telefon št. 1402
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. it.84* - Praha čialo 78.180. Wien,Nr. 105.141.
Kombinacije o spopoSnitvi vlade
Razpust Narodne skupščine definitivno sklenjen, vprašanje o spopolniivi vlade pa je še nerazčiščeno. — Kdo bo zastopal v vladi Hrvate in Slovence? — Konference g. Vukičeviča. — Politične intrige
preden pade odločitev. Verjetno šele nekaj dni po povratku kralja v Beograd.
Razpust parlamenta se bo izvršil potom objave ukaza v »Službenih Novi-
Beograd, 28. maja p.V vladi se nadaljujejo priprave za volitve. Na temelju zanesljivih informacij se da ugotoviti sledeče: Razpust Narodne skupščine je sigurna stvar in nedvomno je, da ima g. Vukičevič že načelni pristanek krone za razpis novih volitev. Vedno bolj se utrjuje mišljenje, da je vlada že določila termin volitev, in sicer 18. september. Nerešeno je še vprašanje rekonstrukcije odnosno spopolnitve kabineta. Gre tu predvsem za vprašanje vstopa hrvatskih in slovenskih politikov v vlado. Min. predsednik nada-ljue svoje razgovore z raznimi političnimi osebami, da bi to vprašanje razčistil.
Zadnje dni se je govorilo, da bi bili event. poklicani v vlado politiki, ki bi veljali za »nevtralne«. Ta ideja pa se je, kakor znano, že enkrat, v slučaju prof. Šurmina in dr. Drinkoviča izkazala za pogrešno. Spopolnitev vlade naj bi se izvršila v tem pravcu, da bi se jasno očrtal pomen Vukičevičevega mandata: na podlagi gospodarskega programa poskusiti doseči konsolidacijo političnega življenja v okviru ideje državnega in narodnega edinstva. S tega stališča ie vprašanje spopolnitve vlade v v negativnem oziru — torej glede vprašanja, katere stranke pri tem ne pridejo v poštev — definitivno razčiščeno, pozitivno pa še ni rešeno in je verjetno, da bo trajalo še nekaj časa,
nah« in ne pred zbrano Narodno skupščino. Min. predsednik je mnenja, da bi bila to »nepotrebna parada«.
Nocoj se je vrnil iz Vmjačke banje minister Peric, pri kralju se mudi minister Kumanudi, odpotoval pa je v av-dijenco tudi finančni minister dr. Markovič, kakor se pripoveduje, z ukazom o imenovanju 7 strokovnjakov za člane Državnega odbora.
Min. predsednik je danes v notranjem ministrstvu sprejel celo vrsto višjih političnih uradnikov, med njimi tudi ljubljanskega velikega župana Vodo-pivca, kar se spravlja v zvezo s pred-stoječim ukazom o spremembah na vodilnih upravnih mestih. Zvečer je g. Vukičevič posetil ministra dvora g. Jankovi ča.
Politična intriga je v polnem teku. Danes so se »Novosti« spravile nad SDS, objavljajo na eni strani vest o diferencah ined delom kluba in Pribi-čevičem, na drugi strani pa poročajo, da ie Pribičevič pooblastil posl. Žerjava in Vilderja, da se pogajata za vstop v vlado. Posl. Demetrovič. ki ga »Novosti« v tej zvezi navajajo, energično demantira vesti o razdvojenosti v vrstah SDS.
Madžarska stremi po vodilni vlogi v Fodunavju
Grof Bethlen napoveduje aktivnejšo zunanjo politiko, ki naj bi spremenila sedanji položaj Madžarske
Lindberghov polet v Bruseli
Svečan sprejem «Kolumba zraka« v belgijski prestolici. — Obsežne varnostne odredbe. — Lindbergh poleti tudi v London
Mussolinijev opomin Evropi
Odmev Mussolinijevega «ekspozeja» v Parizu. — Oiicijozen
komentar
Ljubljana, 28. maja.
Desetletnica majske deklaracije se praznuje te dni.
Deset let od onega 30. maja, ko je Jugoslovanski klub na Dunaju podal znamenito izjavo o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev in njihovi nepremenljivi volji, osnovati si lastno in skupno, tujega gospostva osvobojeno državo. Deset let samo je preteklo in kaj se je vse ta čas spremenilo! Kje ie oni habsburški okvir, ki je v majski deklaraciji motil marsikoga, ki pa je bil vendarle v takratnih prilikah potreben! Danes je vse to preteklost, tako daljna, da nam je, kakor da že ni več resnična.
Za jugoslovenske nacijonaliste majska deklaracija ni pomenila nič novega v svojem idejnem delu. .lugoslovenska rdeja je bila živa od ilirskih časov dalje; nikdar ni jenjala tvoriti nacijonalni cilj posameznikov, ali za praktično uvel.iav-lienje ie manjkalo potrebnih predpogojev. Beograjski prevrat leta 1903 in nastop kralja Petra ji je dal prvikrat jasnejše konture. Toda poglavitni preokret ie nastopil leta 1912. in 1913.; doba, v kateri se je prvikrat pokazala Srbija kot izredno močna sila, ki je mogla realizirati nacijonalno ujedinjenje vseh Srbov, živečih dotlej v Turčiji. Balkanska vojna ie na mah razodela vsem Ju-soslovenom. da ie ta Srbija naš Pije-morrt. kristalizacijsko jedro bodoče države Srbov. Hrvatov in Slovencev. Od tega-trenutka dalje je rmel jugosiovenski nacijonalizem tudi v Avstro-Ogrski iasno pot pred seboj; cili se je pokazal v vsej določnosti in tudi pota in sredstva do njega so se razodela sama od sebe.
Veliko razodetje slavne dobe balkanskih vojn je prcrodilo inteligenco na Slovenskem, ki je po ogromni večini od onega časa dalje odločno in samozavestno stopila v afront zoper Avstrijo; misli na federalizacijo in slavizacijo habsburške monarhije, ki je nekdaj motila mnoge najboljše slovanske može, so odpadle same od sebe; od Avstrije nismo več zahtevali, da naj bodi pravična in dobra, marveč samo še, da razpade. Odmevi beograjskih ulic, kjer so zmage nad Turki in Bolgari spremljali klici: Dole Avstrija!, so odjeknili preko Save in Drine do Triglava; postali smo duševno. ix> spoznanju in volji eno.
Kliub temu nas je izbruh velike vojne v 1. 1914. našel nepripravljene. Jugosiovenski nacijonalisti še nismo imeli časa, da bi prekvasili s svojimi idejami konservativne mase: balkanske vojne so mogle to storiti v tako neznatni meri da so naši fantje šli v boj kot Avstrijci; Dunai je tudi duševno še razpolagal z njrmi.
Velika historična zasluga majske dekla« racije je. da je jugoslovensko nacijonali« stično ideologijo zanesla med slovenske mi«, da jo je popularizirala in jo tako« rekoč demokratizirala. Tako rekoč čez noč sc je masa slovenskega ljudstva izmaknila iz območja Dunaja, kateremu je fizično in duševno robovala tako strašno dolgo, in v kratki dobi napravila duševni razvoj, za katerega je sicer treba decenijev in gene« racij. Slovenski nacijonalni inteligenci se je s spretno deklaracijsko politiko posrc« čilo potegniti maso popolnoma za seboj in od taborskih časov dalje Se nikdar ni za* vladala pri nas taka harmonija med i zob ras ženci in maso. kakor v dobi deklaracijske propagande. Baš vsled tega se je nacijo« nalistični inteligenci tako lahko posrečilo, povesti maso preko habsburškega okvira na svobodne višine suverene narodne sa* moodločbe; duša množice je postala gibka in je mogla nacionalističnemu vodstvu sle* rfitr od stopnje do stopnje. Val jugoslo: venskega nacijonalizma je postal sedaj vse obsegajoč, val, ki se ni dal več ustaviti pred nikakimi ovirami. Bilo je treba samo nekaj mesecev in med Jugoslovanskim klu* bom na Dunaju ter Jugoslovanskim odbo* rom v antanti ni bik) več idejne razlike. Obenna pa je mogla slediti množica kot zvesta vojska. Od majske deklaracije v o* tri direktna črta h krfski deklaraciji.
To je veliki pomen majske deklaracije za jugoslovensko in specijelno slovensko zgodovino.
Od majske deklaracije do danes je dol* ga pot. Marsikaj sc je od takrat spreme« nilo; kraljevina Srbov. Hrvatov in Sloven* cev nam je dragoceni uspeh velikega časa, 7-a katerega se je vršila borba v različnih področjih, z različnimi metodami in različs nimi gesli.
Majska deklaracija je potisnila v Avstro* Ogrski v ospredje Slovence, zato je samo* obsebi umljivo. da praznujemo njeno de* setletnico baš na Slovenskem najživahneje. Nikdar nismo imeli Slovenci v skupnih srbs.ko«hrvatsko*sIovenskih akcijah tako od* lične vloge kot od 1. 1917. do 1919. Dunaj* ski parlament, ki je postal najvažnejši fo* rum v habsburški monarhiji, je imel od .1 ugoslovenov relativno najmočnejše slo* vensko zastopstvo, zato je temu pripadlo politično vodstvo, ki se je moglo držati tu* di za ostale pokrajine; agilnost in odloč* r.ost slovenske politične reprezentance, ka* kor se je razvila baš pod idejnim in fak* tičnim pritiskom ekstremnih naših nacijo* nalistov, je dala našemu delti troimenegfa naroda izreden ugled in ga usposobilo za odlično vlogo pri ustvarjanju jugosloven*
Budimpešta, 28. maja. d. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel v Za-laegerszegu velik govor, v katerem je naglasih da je sedaj napočil čas. ko se more in mora Madžarska posvetiti zunanjepolitičnim problemom. Madžarska si mora zlasti v Podunavju zasigurati vodilno vlogo. Trianonska pogodba je Madžarsko popolnoma uničila in razkosala. Mirovne pogodbe niso bile za nobeno drugo državo tako krivične, kakor za Madžarsko. Vendar pa obstojajo tudi v trianonski pogodbi svetle točke, ki dajejo upanje na dalekosežno spremembo sedanjega položaja Samoodločba narodov, ki jo je baš trianonska pogodba najbolj pogazila. mora sleiko-
Shorli
Svetozarja Pribičevica
Beograd. 28. maja. p. Predsednik SDS Svetozar Pribičevič bo imel 2. in 3. junija shode v Liki. 5. junija v Žumberku, 6. ju* rija bo na oblastni konferenci SDS v Za* grehu. 12.. 13. in 14. junija bo imel več shodov v Banji, 19. junija bo govoril na shodu v Slatini, 26., 27. in 28. junija pa bo govoril na več shodili v sarajevskem volil* nem okrožju.
Albanski razbojniki pripravljajo vpad na naše ozemlje
Beograd, 28. maja. r. Iz Gusinja poroča* jo, da sc v Kasu v Albaniji nahaja že ne* koliko dni zloglasni razbojnik Bula Mema Kanic, ki namerava z 11 tovariši preiti na naše ozemlje. Razbojniki so oboroženi do glave ter so oblečeni v italijanske unifor* me. Podvzeti so potrebni ukrepi, da se vsak poskus teh razbojnikov v kali zaduši. Za vse slučaje so bile odposlane na mejo I naše patrulje
Ukinjenje voj^e kontrole v Bolgariji
Beograd, '28. maja. p. V zunanjem mini« strstvu se potrjujejo informacije, da je ugodeno zahtevi Bolgarske po ukinjen ju vojne kontrole. V našem zunanjem ministr* stvu, se naglasa, da je to najboljši dokaz naše dobre želje, da bi nc bili naši odno* šaji z Bolgarsko samo normalni, temveč čimbolj prisrčni.
ske države. Predsednik Jugoslovanskega kluba je postal predsednik Narodnega vi* ječa ...
Od onega časa dalje, ko sc jc politično predstavništvo velikega dela Slovencev od« daljilo od osnovne smernice majske dekla« racije, od ideje narodnega edinstva. je pri* čel padati ugled slovenskega dela Jugoslo* venov in je prišla naša slovenska stva r od glavne struje narodnega razvojnega toka v stransko strugo. Tu jc poglavitna napaka slovenskega političnega predstavništva, ki nam je prinesla veliko škodo.
Danes, ob desetletnici majske deklaraci* ie, naj nam bo to spoznanje veliki memen* to, da se držimo pravilne smeri in poti. one iste, ki tvori poglavitno iccfro one iz« jave pred desetimi leti. v katere znamenju smo zmagali.
prej priti do popolne veljave, kajti če so jo velesile priznale drugod, jo morajo priznati tudi za madžarski narod. Vse to pa daje povod za aktivnejšo politiko na zunaj, ki. mora roditi uspehe.
Glede notranje politike je naglasil, da mora biti vseskozi napredna, vendar pa je v današnji dobi potreben režim močne roke. Pri tem pa je zavračal očitke, da hoče uvesti diktaturo. Njegov ideal je močna Madžarska, ki stoji na nacijonalnih temeljnih in v kateri se bo od kronanega kralja pa do poslednjega delavca vsak državljan zavedal svojih dolžnosti do naroda in domovine.
Konec pouka na srednjih šolah
Sprejemni izpit za prvi razred srednjih šol odpravljeni.
Beograd, 28. maja. p. Ministrstvo prosvete je izdalo srednješolskim direkcijam naročilo, da končajo v letošnjem šolskem letu s poukom v petek, dne 10. junija. Ministrstvo prosvete je tudi odredilo, da odpadejo do-sedaj običajni izpiti za sprejem v prvi razred srednjih šol. Za vpis v srednjo šolo zadostuje z uspehom končano štiriletno šolanje na osnovnih šolah. Po dosedanjih dispozicijah se bo vršilo vpisovanje učencev za prvi razred srednjih šol šele v jeseni. Sprejemali se bodo učenci s spričevali 4. razredov osnovnih šol, a tudi učenci dvorazred-nih osnovnih šol, ako so šolo z uspehom obiskovali že štiri leta.
Pred zvišanjem tovornih tarif
Beograd, 28. maja. p. Za 10. junij je na* povedana seja tarifnega odbora, na kateri se bo sklepalo o predlogu prometnega nu« rastra o izpremembi potniških in tovornih tarif. Gre kakor znano predvsem za zvi* Sanje tovornih tarif.
Krasen uspeh naše opere v Splitu
Split. 28. maja. n. Snoči se je pričelo go« stovanje ljubljanske opere. Vprizorili so \Vagnerjcvo «Tannhauscr». Predstava, ki je bila popolnoma razprodana, je imela iz; redno krasen uspeh. Ljubljanske goste je občinstvo obsulo s cvetjem in jim prireja« lo viharne ovacije. Že tekom današnjega dneva je bilo vseh šest predstav, ki jih da ljubljanska opera v tukajšnjem gledališču, popolnoma razprodanih.
Hrvatski zdravniki proti Radi-čevim zdravstvenim uredbam
Zagreb. 28. maja. n. «Udruženje zdrav« niknv iz Hrvatske in Slavonije» je na svo* j: današnji redni mesečni seji razpravljajo o zdravstvenih uredbah, ki jih je izdala zagrebška oblastna skupščina. Zdravniško udruženje je sklenilo oster protest proti tem uredbam, ugotavljajoč, da so v svo* jem bistvu narodnemu zdravju škodljive in popolnoma nezakonite. Resolucija zahte« va, da se te uredbe predložijo v pregled in korekturo strokovni komisiji in šele na* to stopijo v veljavo.
Aretiran oblastni ooslanec
šibenik, 28. maja. n. Policija je danes aretirala oblastnega poslanca, radičevskega disidenta, Tvana Drezga, ki mora odsedeti 14dnevno kazen radi tihotapstva.
(Glej Mussolinijev Pariz, 28. maja 1. časopisje se obširno bavi z MussolMjevdm govorom v zbornici in opozarja na nevarnost fašističnih vojaških priprav. Oficijozni »Temps« izvaja: Veliki Mussolinijev govor zasluži splošno upoštevanje. Kakor znano, se je mogel fašistični režim, k; tvori popolnoma novo politično formulo, ustvariti samo v Italiji, i.11 sicer v posebno izjemnih povojnih okol-ščinah, ki bi ga bilo težko prenesti v isti obliki v katerokoli drugo državo. Fašizem, kakršen obstoji onstran Alp, je izključno italijanski proizvod ter bi bil zelo nevaren poizkus uveljaviti ga drugod. Razmerje fašizma do narodnega socijalnega reda je isto kot razmerje sovjetizma do revolucijonar-nosti. Oba žametni eta vsa načela svobode, na katerih temelji moderna demokracija. Toda dočim jc sovjetizem destruktiven, vsebuje fašizem konstruktivno moč. Res je, da je fašizem rešil Italijo pred boljševizmom in anarhijo, toda ako more fašizem ustvariti nov trajen red. o tem se lahko razpravlja. Fašizem je na vsak način dejstvo. s katerim je treba računati iti ki mora nujno vplivati tako na zunanjo kot na notranjo politiko Italije.
Najznačilnejši odstavek v Mussolimije-vem govoru je brezd<vommo oni, kjer govori Duce o locarnskem duhu. Mussolitni je omenil, da sta prevzeli Anglija in Italija vlogo orožnikov, ki naj čuvaita, da se Francija in Nemčija medsebojno ne napadeta. Toda zdi se. da je »Kalijaraslki orožnik« precej iie-
Bruselj, 28. maja, s. Lindbergh je danes po poletu, ki je trajal 2 uri 5 minut, pristal na tukajšnjem letališču.
Sprejem v Bruslju ni bil nič manj navdušen kot v Parizu. Z ozirom na izkušnje v Parizu so bile odrejene velike varnostne odredbe. Vsa bruseljska posadka je bila mobilizirana ter določena za varnostno službo. Takoj po njegovem prihodu je policijski kordon obkolil njegovo letalo. Belgijski kralj je takoj sprejel v avdijenci hrabrega letalca ter mu izročil Leopoldov red. Zvečer se vršita na čast Lindberghu banketa
šanghaj, 28. maja. d. Potrjujejo se vesti o zmagonosnem prodiranju severne armade v provinci Honan. Osma nacijonalistična armada je popolnoma razbita in se je začela na vsej črti v največjem neredu umikati. Tudi general Jangsen, ki je držal postojanke ob gornjem toku .langtseja, je pričel ofenzivo proti Honanu in je zavzel čangčo, kjer so njegove čete napadle in oplemle ameriške in angleške misije. Iz Nankinga pa poročajo o zmagi nad šantunškimi četami, ki so se morale umakniti in prepustiti svoje postojanke sovražniku.	\
London. 28. maja. (be.) Kakor poročajo, je general Čangkajšek sklenil zvezo s han-kovsko vlado.
Tokio, 28. maja. d. Z ozirom ua resen položaj v Mandžuriji in šantunški provinci je vlada sklenila, formirati v Port Arthurju
govor na 8. strani.)
miren. Važna ie MussoMjeva izjava, da je treba pripraviti vse oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku. Duce torej nikakor ni zakril svojih misli, temveč jih je odkrito izrazil. Tako je Mussolini zelo jasno uaznačil smoter fašistične politike, ko je izjavil, da pride med L 1935. in 1940. do križpotja v evropski zgodovini in da bo mogla takrat Italija uveljaviti svoje pravice. Mussolini to pot še ni preciziral teh pravic. Mussolinijev govor Pomeni za Evropo važen opomin, ker odkriva sredstva, s katerimi namerava Italija uresničiti svojo politiko in ker določuje rok, v katerem bodo ta sredstva funkcljonirala.
Bahiville piše v »L i b e r t e«, da Mussolini niti z besedo ni polemiziraj s sovjeti in da ni omenil spora z Jugoslavijo ter pravi: Gotovo je da v Itailiij ne obstoja komunistična nevarnost i-n da se moskovski agenti ne upajo nastopi-ti proti fašizmu. Mussoliraijeva Italija more vzdrževati s sovjeti odnošaje, kakršni so v državah z liberalnimi režimi nemogoči. To dejstvo ic zelo zanimivo. Zdi se, da Mussolimi s svojim govorom ni hotel kompromitirati dostojanstva svoje vlade, ker ni omenil niti z besedo italijanskih koloniialnih revendikacii in niti ne potrebe italijanske ekspanzije. Mussolini je v zelo de;li<ka<tni obliki pove-dal onim na drugi sirarni Jadrana, da za sedaj ne more priti do krvavih poslc^-ranskega pakta.
v ameriškem poslaništvu in v bruseljskem Aeroklubu.
Pred odhodom iz Pariza je približno 300 letal izvajalo na čast Lindberghu krasne letalske manevre. Lindbergh sam ie v spremstvu dveh drugih letalcev. ki sta ga kasneje spremljala v Bruselj, 15 minut krožil nad Parizom. Na Plače della Concorde je vrgel iz letala francosko zastavo, nakar je izginil proti severovzhodu. Lindbergh odplove najbrže že jutri v London, kjer mu pripravljajo svečan sprejem.
mešano brigado, v kateri bodo Zastopane vse vrste orožja. Ta brigada je določena, da v slučaju potrebe takoj prekorači mejo iu zaščiti premoženje in življenje na Kitajskem živečih japonskih državljanov. Čete so bile danes vkrcane na ladje, ki stoje v pristanišču in so vedno pripravljene na odhod. D<d teh čet bo v slučaju potrebe izkrcan v Tsing-tauu. da zasede šantunško železnico in japonsko koncesijo Činan. Obenem je vlada sestavila posebno noto. ki bo v danem trenutku izročena kitajski vladi v Pekincu ter obema južnokitajskima vladama. V noti preti Japonska s skrajnimi represalijami. ako bi kitajske oblasti kakorkoli"ovirale vojaške operacije, ki jih smatra japonska vlada za potrebne, da zaščiti interese svojih državljanov.
Po prelomu med Londonom in Moskvo
čičerin se ustavi na svojem povratku v Berlinu. — Zanimive informacije iz Londona. — Začasno poslovanje izgnane sovjetske delegacije v Nemčiji. — Hamburg centralna luka sovjetov za Evropo? — Odmev v Argentini
Pariz, 28. maja. d. Sovjetski zunanji komisar čičerin je včeraj odpotoval v Nemčijo. Po informacijah iz njegove okolice se najprej ustavj v Frankfurtu, kjer ostane le kratko časa, nato pa nadaljuje potovanj"e v Berlin, kjer namerava ostati več dni. Pri tej priliki ho posetil državnega kanclerja dr. Marxa iu nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna. čičerin bo izrabil to priliko, da se razgovori z nemškim zunanjim ministrom o odnošajih med Nemčijo in Rusijo, zlasti še z ozirom na prelom odnošajev med Anglijo in Rusijo.
Listi poročajo iz Londona, da je zunanji minister Chamberlain včeraj posetil nemškega poslanika v Londonu in imel ž njim daljši razgovor. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, je Chamberlain pri tej priliki skušal vplivati na nemške vodilne kroge. naj bi spremenili svojo politiko do Rusije in se pridružili angleški akciji, nagla-šajoč pri tem, da vztrajata Anglija in Francija na locarnski pogodbi 'n da bi zato tudi Nemčiji najbolj kazalo, da se priključi za-padnim velesilam.
Zanimivo je. da beležijo listi istočasno tudi vesti, glasom katerih je nemški zunanji minister izjavil diplomatu neke zapadne velesile, da Nemčija v interesu evropskega miru odkrito obžaluje nastali spor med Anglijo in Rusijo ter da bo Nemčija v smislu sklenjenih pogodb ostala strogo nevtralna, vendar pa bo storila vse. kar je v njeni moči, da pride med Anglijo in Rusijo do zopetnega zbližanja in pomirjenja.
Berlin. 28. maja. s. Kakor ; oroča -Berli-ner TageblatU. je bilo na nemško vlado stavljeno vprašanje, ali bi bila v danem slučaju pripravljena dovolili za dobo 4 do 6 tednov omejenemu številu nameščencev ru-
skega zastopstva v Londonu in družbe Ar-kos bivanje v Nemčiji, da bi mogli ti nameščenci iz Nemčije voditi tekoče 5»osle z Anglijo. Nemška vlada je na to pristala, vendar pa še ni dobila formalnega predloga, la bi se tem osebam izdal vizum za potovanje v Nemčijo.
Hamburg, 28. maja. d. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, bo sovjetska Rusija proglasila Hamburg za svojo centralno luko za ves evropski promet. V Angliji štacijonirane ruske ladje so že prejele nalog, naj takoj odplovejo v Hamburg, a tudi vse ostale ruske ladje, ki so bile na potu iz ruskih pristanišč v London, so dobile nalog, da se ustavijo v Hamburgu. Sovjetske trgovinske družbe, ki imajo svoj sedež v Hamburgu, -d pooblaščene, da zastopajo vse trgovinske interese Rusije v Evropi, vsa ruska zunanja trgovina pa se bo razvijala v bodoče preko hamburške luke. V uradnih krogih se ta vest doslej še ne potrjuje, smatra pa se za verjetno, da bo ruska vlada že v prihodnjih dneh izdala svojemu zastopniku v Hamburgu oficijelna navodila.
Helsingfors, 28. maja. (pa.) Kakor poročajo, so se vršile v Ljeningradu pred angleškim poslaništvom velike demonstracije.
V	Kronstatu vlada veliko vrvenje.
London, 28. maja. (be.) Ministrski predsednik južnoafriške unije Herzog je izjavil, da ne namerava Južna Afrika prekiniti diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo.
Buenos Aires, 28. maja. s. Na podlagi adresnega gradiva, ki ga je londonska policija našla pri preiskavi v poslopju Arkosa in ki je bil objavljen v angleški Beli knjigi, je tukajšnja policija izvršila več hišnih preiskav ter zaplenila več pisem in časopisov,
V	zvezi s tem je bilo aretiranih več o?eb.
Dve veliki bitki na Kitajskem
V Honanu zmagujejo severne, pred Nankingom pa južne čete. Japonske vojaške priprave
Slovenska mafija med vojno
Njena organizacija
Vojna je kvintesenca »brutalne sile in zvijače«. To načelo je pripoznano v zgodovini človeštva, v tako zvanem « mednarodnem* pravu ter je služilo dosledno kot pravec v operacijah vojskujočih držav tekom pretečene svetovne vojne. Tako zvano «mednarod-no» pravo vsebuje sicer nekatere omejitve glede brutalne sile, a vojna je pokazala, da so te omejitve samo na papirju. Kajti Nemčija, Avstrija, Anglija, Francija ter sploh vse vojskujoče države so poteptale še celo najprimitivnej-še človeške pravice. Premoženje privatnih oseb se je zaplenilo, konfiscira-nje, deportiran je. težke muke v taboriščih in slično je bilo na dnevnem redu.
Tako so ravnale države kot nositelji-ce vseh pravic in vsakega prava v prepričanju, da morajo tako ravnati, ako hočejo rešiti sebe pred grabežljivimi rokami sovražnika. Teptanje človeških pravic je postala sveta pravica vsakega naroda v boju za obstanek.
Takoj ob začetku svetovne vojne so jugoslovenski nacijonalisti spoznali, da ie prišla odločilna ura. Ako zmaga Avstrija. so Slovenci izgubljeni. Nemški val, ki je že desetletja pripravljal in gradi! most do Jadrana, bi tekom par desetletij preplavil celo Slovenijo, tako da ne bi ostalo ničesar od Slovenstva. To smo jugoslovenski nacijonalisti dobro vedeli ter bili pripravljeni izvajati konsekvence. Smatrali smo Avstrijo za svojega narodnega sovražnika v mednarodnem pomenu besede, za sovražnika. ki ga je treba z vsemi sredstvi uničevati ter vse žrtvovati, da se uniči. V svojo narodno sramoto pa moramo priznati, da je bilo takrat slovensko javno mišljenje sicer sovražno ofi-cijelni Avstriji, ta sovražnost pa je imela svoje meje. in sicer jako ozke meje. Naš narodni čut še ni bil toliko razvit, da bi bi! dovolil dejanja, ki so bila potrebna in koristna za obrambo, oziroma za dosego naših nacijonalnih ciljev. Naša javnost ni bila naziranja, da imamo ne le pravico, ampak dolžnost, vse storiti, kar bi moglo Avstrijo slabiti ter izpodkopati njeno odporno silo. Naša javnost ni razumela, da smo napram Avstriji narod, ki sme uporabljati vojna sredstva. Jasno je bilo, da nismo mogli, posebno v prvih letih vojne, uporabiti ^brutalne sile» proti Avstriji: ker bi io v kali zadušila. A ostalo je drugo orožje, ki je dovoljeno še celo po najstrožjih mednarodnih predpisih, to je zvijača.
Tega sredstva, zvijače, pa smo se Slovenci posluževali v največji meri, gotovo v večji meri. kakor kateri drugi narod v Avstriji, še v večji meri nego Čehi. Na Dunaju se je zbrala peščica ljudi mladih nacijonalistov. ki so spoznali. da morejo narodu neizmerno več koristiti z zvijačo, nego z brutalno silo. Načrt je bil napravljen jako premišljeno in do podrobnosti izdelan. Olavne poteze tega načrta so bile: Nekdo mora tvegati, da pride za vsako ceno preko fronte v ruski glavni stan. c!a se tam predstavi kot zastopnik naše mafije«, ki hoče služiti skupni nacijo-nalni stvari brez odškodnine. Dotičnik mora priti potem v Švico ter se etab-lirati v Curihu. Drugi, ki so ostali na Dunaju, so prevzeli nalogo, ga obveščati o vseh stvareh, ki bi mogle Avstriji škoditi. Ta načrt se je popolnoma posreči!. Čez štiri mesece po odhodu z Dunaja na rusko fronto se je zastopnik slovenske mafije javil iz Curiha
Tedaj se je začel izvajati program mafije s polno paro. Slovenska mafija je imela svoje izvestitelje v vseh ministrstvih in uradih, ki so prišli v poštev t\ preskrbo ljudstva in oboroževanje armade. V finančnem ministrstvu, kjer so se dovoljevali krediti za oboroževanje. v vojnem ministrstvu v najbližji okoiici vojnega ministra, v centrali za prehrano vojske in civilnega prebivalca. v visokih dvornih službah — povsod so bili izvestitelii. Vsak pover-!jiv akt. preden je odšel iz vojnega mi-
in njeno delovanje
Inistrstva na vrhovno armadno poveljstvo. je prišel v roke mafije. Pri skupni seji nemškfega in avstrijskega generalnega štaba, ki se je vršila na Dunaju jeseni 1. 1917., je sedel poleg ministra naš neumorni poročevalec. Takrat je nemški generalni štab delal predpriprave za veliki naskok na Pariz, ki je sledil in se ponesrečil spomladi 1. 1918. Tako zvana «die lange Berta». največji top v svetovni vojni je bil med drugim na dnevnem redu. Francozi so dobili njegov popis, predno je bil top dovršen. O velikem naskoku, ki so ga izvedli Nemci združeni z avstrijsko armado na Italijane pri Kobaridu, je bila antanta že dva meseca prej obveščena. Italijanom to ni pomagalo . . .
Največjo važnost je polagal general-štab antante na strupene pline, oziroma na njih analizo. Dokler niso vedeli, iz česa obstojajo, niso mogli izdelati obrambnih mask. Naš zaupnik v Curihu nas je v vsakem pismu, posebno po italijanski katastrofi pri Kobaridu, kjer so igrali strupeni plini odločilno vlogo, rotil naj mu pošljemo analizo strupenih plinov. Dolgo časa smo se trudili, a končno nam je proti koncu 1. 1917. uspelo dobiti ne le analizo strupenih plinov, ampak tudi konstrukcijo obrambnih mask proti njim. Tu so nam pomagali v izdatni meri naši prijatelji Čehi.
Jako važno je bilo dejstvo, da je bil generalštab antante istočasno z avstrijskim generalštabom obveščen potom slovenske mafije o številu, jakosti ter opremi vsakomesečnih marškompanij ter o njih dislokaciji na fronti. Razen vsega drugega je romala preko meje v Švico vsak mesec velika desetstranska tabela, iz katere je bila razvidna vojaška sila Avstrije. Kot kurijoziteto omenim, da so bili v Parizu obveščeni, kateri rumunski minister je sprejel visoko podkupnino — šlo je za 1 milijon zlatih kron — zato, da je dobavljal pšenico centralnim državam namesto angleški družbi, ki je imela pogodbeno pravico na vso žetev iz 1. 1915.-16. .. . .
Jako ilustrativno za avstrijske prilike je bilo dejstvo, da so uradi avstrijskega dvora omogočili stalno korespondenco slovenske mafije s Švico. Posebno priliko je nudila dvorna knjižnica na Dunaju. Obširna korespondenca, ki jo je dobivala naša mafija iz Švice, je prišla preko dvorne knjižnice. Tam, pod neposrednim okriljem habsburškega orla se je čutila naša mafija najbolj varno. Dvorni uradniki so vede ali nevede pridno pomagali pri delu tako, da se ni izgubilo niti eno poročilo.
Ogromni materija! pa. ki ga je poslala naša mafija v Švico, je ekspedirala vrhovna vojaška cenzura ter opremila vsako pošiljko z žigom: «Zensuriert». S to varnostno znamko ie vsaka pošiljka v 8 do 14 dneh dospela v Curih na pravo adreso. Tam je že čaka! poseben diplomatični kurir, ki jo je odnesel takoj v Pariz.
Na ta način je odšlo v Curih v dobi od oktobra 1916. do januarja 191S. nič manj kakor 14 pošiljk. Ako bi se ta materija! natisnil, bi obsega! najmanj 200 (iskanih strani. Vse je bilo pisano v brzojavnem stilu, z kemično nevidno tinto ter vrh tega zelo spretno šifrirano.
Slovenska mafija je vršila svoje težko in nevarno nalogo — neprestano so bile glave njenih članov «v torbi* — in ni zahtevala za to požrtvovalno delo niti priznanja niti pohvale. Vendar so slovenski fiUstri stikali za njih delovanjem ter iskali v njem navadno diskvalifikacijo. Smo bili pač narod, ki še ni živel svojega samostojnega državnega življenja.
Do današnjega dneva so imena naših «maristov» ostala širši javnosti neznana. Naravno: člani mafije niso za sebe hoteli nič in ko je vojna dozorevala, ko je šlo njihovo veliko delo h kraju — so se umaknili tiho in skromno. Ostala jim je le zavest, da so storili več nego svojo dolžnost . . .
Maf. 1.
-*S3-
Trgovinska pogajanja med Italijo in Rumunijo
Rini. 'X). maja. o. Agenzia di Roma odločim demantira vesti inozemskih listov, po katerih naj bi bila radi nepremostljivih nasprotij definitivno pretrgana pogajanja med Italijo in Rumunijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Pogajanja so bila samo pretrgana za nekaj dni in se bodo iakoj nadaljevala, č>m se povrne v Rim predsednik rumunske delegacije Popescu. ki je odpotoval v Bukarešto, da dobi potrebne instrukcije od svoje vlade.
Rimski parlament za znižanje cen
Rim, 29. maja. o. Poslanska zbornica je danes razpravljala o proračunu tinančnega ministrstva. Nekateri govorniki so ostro nastopili proti raznim vrstam gostilničarjev, hotelirjev, hišnih posestnikov itd., ki se kljub revalutaciji lire trdovratno upirajo znižanju cen, oziroma najemnini. Predlagali so, naj bi se proti takim dezerterjem gospodarske bitke uvedlo kazensko postopanje. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v torek. dočim »e senat sestane v pondeljek. Razpravljal bo o proračunu ministrstev za pro-sveto in za zunanje zadeve. V političnih krogih pričakujejo, da bo ministrski predsednik Mussolini čim prej odgovoril na znano interpelacijo senatorja Schanzerja, bivšega ministra in da bo ob ti priliki povedal svoje mnenje glede italijansko - jugoslovenskega spora.
Kralj Boris obišče Rim, Pariz in London
Sofija, 28. maja. d. Kakor se izve iz vlad; nih krogov, bo kralj Boris takoj po volit« vah in rekonstrukciji vlade odpotoval v Rim, Pariz in London. Poset bo imel ofi« cijelen značaj in so tozadevna pogajanja že v teku.
Komunistična propaganda v Ameriki
Sewyork, 28. maja. b. Predsednik ameri« ške federacije dela je izdal oster protest proti revolucijonarni propagandi moekov« ?ke internacijonale. Kar je Anglija razkris la po sedmih letih, so ameriške delavske organizacije vedele že tedaj, ko se je uve* Ijavil sovjetski režim.
Konec železničarske stavke v Mehiki
Mexico City, 2S. maja. (lo.) Železničar« ska stavka, ki je trajala več mesecev, je zaključena. Večina stavkajočih se je pro« stovoljno povrnila na delo.
Zanimive aretacije v Kairu
Kairo, 28. maja. (be.) Policija je aretiTala 500 prekupčevalcev kokaina.
Protirepublikanski ukrepi bavarske vlade
Monakovo, 38. maja. s. Vlada je v zad« njem momentu prepovedala zborovanje or» ganizacije «Reichsbanner Schwarz«Rot» Gold», ki bi se moralo vršiti jutri.
Z volitve prezidenta republike
Podpora!
h Praga, 27. maja
Volitev prezidenta je bila preizkušnja državnosti in državotvornosti češkega človeka, #olitika in novinarja predvsem. Bila je tudi preizkušnja za nemške državljane republike. Treba je podčrtati, da so jo politiki dobro prestali, če izvzamemo alotrijo skrajnih nacijonalistov in pangermanskih Nemcev. Novi ne so v predvolilni kampanji pokazale v celoti manj državnega smisla. Pokazale so da je po devetih letih samostojnosti osebni in strankarski interes mnogo močnejši, nego interes države m za državo. Naša žurnalistika v splošnem ne zna ukrotiti osebnih interesov, kadar gre za stvar države, niti takrat, kadar ie vsaka kampanja odvisna, ker je rezultat volitve že v naprej siguren. Samo da se »trga«!
To velja enako za tako zvane »branite-Ije« g. Masaryka, kakor za njegove osebne nasprotnike. Rezultat volitev je dokaz, da so politiki pri nas nad novinarji. Parlamentarni klubi so se po večini odločili za prezidenta Masaryka ozirajoč se na dober glas države. Izvzemši nekatere maroderje iz klerikalnega tabora, ki so menda hoteli dokazati, da ni običaj pravega in pravovernega klerikalca držati dano besedo, so politiki, poslanci in senatorji izpolnili častno obljubo, dano svojim klubom, ter volili Ma-sarvka, akoravno je besna predvolilna kam
panja drugače kazala.
•
Prezident Masaryk je pisal svojemu znan cu iz Aten, bilo je to dober mesec dni pred volitvami, da bi ga veselilo, če ne bi bil
irvoljen. 1P0 volitvi postanem novinar«...
*
Vatikan je na svoj preizkušeni način zopet pokazal krščansko ljubezen napram Čehom. Tik pred volitvami, v najhujši kampanji in kričavem odporu slovaških klerikalcev proti Masaryku, je na demonstrativni način objavil, da je pater Hlinka voditelj protimasarvkovske slovaške »ljudske stranke« imenovan za papeškega protono-tarja in mu je dal pravico nositi vijoličasto sutano. G. Hlinka pa ie k volitvi prišel še v svoji stari črni halji, očividno zato, ker ima vendarie nekaj več takta nego — vatikanska diplomacija.
*
Volitev se je vršila v petek in pri nje; igra odlično vlogo »nesrečna« številka 13. Ta petek in trinajstka sta dala povod vsakovrstnim kabalističnim razlagam in proro-štvom v zbornici. Petek ie bil določen kot volilni dan iz pietete k prezidentu. V svojih spominih »Svetova revoluce® oiše V,a-saryk o svojem povratku v osvobojeno domovino po štiriletnem prognanstvu: .. dne 22. decembra — bi! je petek — smo prišli
na granico češko____ Da bi ne prispeli v
Prago zvečer smo prenočili v Čeških Budje jovicah. Petek je za mene posebno usode-polni dan. Ne vem. aii imajo tudi drugi ljudje take dni. Meni se jako pogosto najvažnejši in najsrečnejši dogodki izvršijo v petek. V petek sem -v decembru 1914. zapustil Avstrijo. V petek je bi! objavljen Wil-sonov odgovor Avstriji in deklaracija naše neodvisnosti. V petek sem po štiriletnem delu za granicami zopet stopil na češka tla« Podobno je tudi s kabalisriko šieviike 13. Dne 1.3. aprila ie bila razpisana volitev, za petek. 13 poslancev, ako izvzamemo onega, ki je umrl in one, ki so se že v naprej opravičili, je pri volitvi manjkalo,s 13 glasov je dobil Masaryk nad tripetinski minimum.
*
Politika po volitvi prezidenta je jasno očrtana. Za nadaljnih sedem let ie zasigu-ran mirni razvoj dogodkov v republiki. Pre zidentovo zdravje je kar najboljše. Kakor mladenič je Masarvk pohitel po stopniicah na predsedniško tribuno k prisegi. Izvrstno izgleda. Vrnil se ie s svojega potovanja očividno okrepčan in poln življenja. Parlament bo spravil pod streho še nekatere važnejše zakone; poleg davčne reforme še reformo administracije ter morda noveliranje socijalnega zavarovanja. V jeseni M. oktobra se bodo vršiie po vsej državi občinske volitve in nesocijalistične stranke pričakujejo, da levica pri njih ne bo dobro odrezala. Zato je verjetno, da bodo pritiskale na razpust parlamenta in na nove volitve. Šele po teh volitvah, torei začetkom 1928, bi se moglo računati na spremembo notranjepolitičnega kurza. Smer zunanje
politike ostane neizpremenjena.
*
Z novinarske galerije smo opazovali, kako ministrski predsednik Svehla piše na volilni listek s svojimi velikimi črkami »TGM«. Ves čas je bil nervozen. Nestrpno ie pričakoval kdaj bo končano štetje glasov Ko je bil rezultat proglašen se ie vzravnal. Naglo je zapusti! svoi sedež in zbornico. V triumfu se je čez po! ure. žareč radosti, vrnil ob strani prezidenta Masarvka. Njegova ideja ie zmagala: ideja zdrave češke države. Njegova zasluga ie. da. stoii prestiž ČSR danes tako visoko. Le oni. ki poznajo intimnosti našega političnega življenja vedo v polni meri ceniti njegovo kolosalno delo. Njegova zasluga je, da se je navzlic naj-ostrejši kampanji in navzlic razbesnelim osebnim sporom interes dTŽave dv'gni! nad vse druge, da so strasti se ukrotile in da ie volitev tako skladno potekla. Poznavalci naše politike so danes ves dan obračali svoje oči na Švehlo, na moža. ki je imel danes svoi veliki dan ter je upravičeno slavil resnični triirmf: triurni ideje samostojne svobodne češkoslovaške države, kateri je zasiguran mir in razvoj k nadaline-mu napredku in katere državljani so se pokazali zreli za svobodo.
Da

TJ* sr>n*ni*n*
kralja Petra Gsvob^telja!
Učiteljska imenovanja
V	ljubljanski oblasti so imenovani:
Za stalnega učitelja (II. kat. 2. sk) v Brežicah Fr. Beraetič; za stalnega šolskega upravitelja (II. 1.) v Pišecaih Ferdinand Ko-kot. Šolski upravitelj v St. Penru pod Sv. gorami; za stalno učiteljico (II. 1.) v Piše-cah Erna Kokot-Bradaška, učiteljica v Sv. Petru pod Sv. gorami; za stalno uSteljico (II. 2.) v Sevnici Marija Maurin, učiteljica v Sv. Lenartu nad Laškem; za stalnega učitelja (II. 2.) v Dobu Rtrpert Smolik, učitelj v Brusnicah; za stalnega šodskega upravitelja (II. 2.) v Jairšah Eraest Sušteršič; z stalno učiteljico (II. 1.) v Ribnici Julija Kmet-Kos, učiteljica v Doleaiii vasi; za stalno šolsko upraviteliica (II. 2.) v Bukovja Amalija, Lendovšek-Soršak, učiteljica v M ako lih: za stafao učiteljico (II. 2.) Mira Povh, učiteljica v St Jerneju; za stalno učiteljico (II. 2.) v "Čatežu Valerija Bernetič-Majer; za stalno učiteljico (II. 1.) v Sv. Križu pri Litiji Angela Jaklič, učiteljica v Litiji; za stalno uoteijico (II. 1.) istotam Pavla Jaklič, učiteljica v Kranju; za stalnega šolskega upravitelja (II. 2.) v Sv. Gori pci Litiji Ivan Zagažen; za stalnega šolskega upravitelja (11. 2.) v Št Vidu pri Stični Lovro Jevmakar; za stalnega učitelja (II. 1.) v Zagorju ob Savi Rudolf Ara-šek, šolski upravitelj v Dobrničah; za stalnega učitelja moške osnovne šole v Ljubljani (II. 1.) Karel Gorišek, šolski upravitelj v Stično, za stalno upravitelji«) III. moškega zavetišča na Taboru v Ljubljana (II. 1.) Marija Jerman-Gantar, učiteljica v Brdu; za stalno učiteljico (II. 1.) na Jezici Josi-pina Vončina. učiteljica v Starem trgu Pri Ložu; za stalnega šolskega upravitelja (II. 1.) v Sv. Juriju pri Grosupljem Josip Trobiš, šolski upravitelj v Bučki; za stalno učiteljica (II. 1.) istotam Justina Trobiš -Modic. učiteljica v Bučki; za stalno učiteljico (II. 2.) v Mirni peči Olga Zajec učiteljica v Trebelnem; za stalno učiteljico na moški osnovni šoli v Šrmhelu (II 1.) Marija Barie. učiteljica ž. osn. šole v Šmihelu; za stalno učiteljico (II. !.) na Bledu Olga Tomšič, učiteljica v Laškem.
Nadalje so imenovani: v Artičah Adela VVeble. učiteljica v Artičah; v Senovem Stanko Gajšek, učit. v Senovem; v Senovem Celestina Laznik, učit. v Senovem; v Senovem Kristina Radej. učit. v Senovem; v Kapelah Marija Dirnbek, učit. v Ormožu; .• Črešnjevcu Stana Višnar, učit. v Creš-(1'ievcu; v Mavrlenu Kristina Šturm, učit v Zabukovju; v Komendi Valerija Hrovat učit. v Ttmjicah; v Mengšu Josip Mrak, učit. v Mengšu; v Ne.ijah Ferdo Vidmar, uHt. v Sv. Rupertu pri Laškem; v Vodicah Ljudmila Šetinc-Robida, učit., v Vodicah; v Kastvu Franjo Buzdon, učit. v Kastvu; v Kastvu Marija Papeš. učit. v Rečini, srez Kastav; v Sv. Mateju Anastazij Ružič, učit. v Sv. Mateju; v Bukovšfici Oskar Hrast, učit. v Birkovščici; v Šmartnem pri Kranju Anton Vidic, uSt v Velesovem; v Tržiču Ivan Stopar, učit v Sv. Križu pri Ljutomeru; v Sv. Janžu Alojzij Markič, učit. v Sv. Janžu; v Sv Jerneju Ivo Mihe-Hč. učit. v Trbovljah-Vodah; v Radečah Fran Čuk učit. v Radečah; v šrnarjed Mira Demšar, učit. v Šmarjeti; v Trebelnem VJa Uršič-Benedičič, učit v Trebelnem; v Dolu pri Hrastniku Edo Ferenčak. učit. v Dolu pri Hrastniku; v Srna rinem pri Litiji Franjo Vidic učit. v Zagorju pri Litiji: v Sv. Vidu pri Stični Antonija Demšar, učit. istotam; v Sv. Vidu pri Stični Zofija H5-nigsman. učit. istotam; v Višnji gori Marija Koporc-Perko. učit- istotam; v Zagorju Rudolf Vrabič, učit. istotam; v Dobrovi Anton Pristov. učit. istotam; v Dobrovi Marija Pristov-Cuk. učit. na Viču; v Sv. Jakobu rii Savi Helena Petje-Sedej, učiteljica istotam; v Polhove! gradcu Olga Benči-na-Grilanc. učit. v Cerkljah pri Krki; v Birčni vasi Ema Kastelic. učit. istotam; v Čermošnjicah Franja Zajec. učit. v Dobrov-niku; v Trebnjem Ana Kosec, učit v Št. Janžu. srez Krško; v Zagradcu Anica Sve:-lič. učit. istotam; v Boh. Srednji vasi Bo-žena Jelene, učit istotam; v Dovjem An-geia Serajnik-Vrhove, učit istotam: v Gorjah Denise Bele. učit. istotam; na Jesenicah Ana Lazar, učit v Poljanah; na Jesenicah Ivana Ferian. otr. vrtnarica istotam; v Kropi Fran Hafner, učit istotam; v Kropi Romana Gregorič. učit. v Cerkljah pri Krškem; v Kranjski gori Mihaela Bakovec, učit. v Boh. Bistrici; v Mošnjah Nikolaj Prestor, učit. istotam; v Mošnjah Danica Pokom. učit. v Boh. Bistrici.
V	mariborski oblasti so imenovani:
V	Celju za stalnega učitelja m. osn. šole (II. 1.) Gvidon Srabotnik. šol. uprav, v Sv. Štefanu; za stalno učiteljico ž. osn. šole (II. 1.) Ana Suhač učit. v Polzeli; v Vu-hredu za stalnega šol upravitelja (II. 1.) Kare! Vollmaier. šol. upravtelj v Pernicah; v Ljutomeru za stalnega učitelja m. o<n. šole (I! 2.) Fran Ramšak, učitelji pri Sv. Urbanu, srez Ptuj; v Sp. Pol ska vi za stalno učiteljico (II 1.) Franica Podiesnik. učiteljica v Dobju; v Slivnici za stalno učiteljico (II. 2.) Marija Gajšek, učiteljic^ v Dobovl: v Studencih za stalnega učiteija m. osn. šole (II. 1.) Josip Purkhart. šol. upravitelj v Št I;ju pri Turjaku: za stalnega učitelja ž. osn. šole (II. 2.) Amalija Gnus, učit. v Martjancih; v Mariboru za stal. su-plenta osn šol (II. 2.) Mirko Majcen, učit. v Ptuju: v Morski Soboti za stalnega šol. upravitelja (II. 2.) Fran Gabrijela č, šol. uprav, v Stari ce®tj. srez Ljutomer, za stal. učiteljico (II. 1.) Gizela Ruža. učit. v Murski Soboti; v Slovenigradcu za stol. šol. upravitelja Leopold Kopač. očrt. v Slovenigradcu; v Šoštanju za stalno St. (II. 1.) Marija Selak-MoSnik, učit v Žreh. za stalno učit. (II. 2.) Hedvka Fohn. učit. v Vitanju; v Sv. Križu pri Rogaški Slatini za stalno učit. (II. 2.) Ivanka Podreka. učit. v Sv. Duhu na Stari gori; v Kostrivnici za stalno učit (II. 1.) Marjana Šket. učit. v Fratnu; v Blagovni za stalno uč:t. (II. 4) Marija Kavec, učit v Vitanju: v Dobrni za stalno uSt. (II. 4) Berta P'evčak. učit. v Dobrni; v Grižah, srez Celje za stal. šol. upravite-
lja (II. 4) Fran Razpotnik, uciu v Grižah; za stalno učit. (IL 3) Judita Splihal, učit. v Tolišlju; v Sv. Pavlu pri Preboldu za stalnega učit. (II. 5) Drago Predan, učit. v Strojni; v Petrovčah za stalno učit (II. 3) Pavia Zotter, učit v Petrovčah; v Štorah. srez Celje za stalnega učit. (II. 4) Anton Hahič, šol. upravitelj v Novi cerkvi ; na Vranskem za stalno učit. (II. 5) Marija Puccer, učit. v Kaplji; za stalno učit. (II. 4) Marija Špan, učit v Sv. Vid« pri Planin:; v Dobrovniku za stalno učit (II. 4) Gizela Kranjc, učit v Dobrovniku; v Ižakovcih za stalno učiteljico (II. 4) Amalija Goioboč, učit v Ižakovcih; v Veliki Poljani za stalnega šol. upravitelja (II. 4) Martin Trat-njaik, učit v Velikih Poljanah; v Črni za staino učit. (II. 4) Bogomila Roškar, učit. v Črra; v GuStanju za stalno učit. (II. 4) Mira Šijanec, učit na mešč. šoli v Ptuju; na Muti za stalno učiteljico (II. 4) Elizabeta Vobovnik, učit. pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; v Vuzenici za stalno učit (II. 5) Zlatka Serajnik, učit pri Sv. Lovrencu na Drav polju; v Novi Štifti za stalnega šol. upravitelja (II. 4) Anton Seoica, not v Ko-privroiici; v Kebliu za stalnega šoL upravitelja (II. 4) Ivan Pavlič, uči-t v Keblju; za stalno učit (IL 4) Albina BavHč-Golež, učit. v Keblju; v Sv. Juriju ob Ščavnici za stalno učit (II. 4) Gabrijela Majcen, učSl v Sv. Juriju ob Ščavnici; v Laporju za stalno učit (II. 4) Vida Kokl, učit pri Sv. Ani v Slov. goricah; pri Sv. Martinu na Pohorju za šol. upravitelja (II- 4) Anton Podvrš-nik. učit. v Sv. Vidu pri Valdesku; v Poij-časiah za stalnega učit. (II. 4) Alojzij Zivko, učit. v Slovenigradcu; v Zg. Polskavi za stalno učit. (II. 4) Marija Ramšak, učit pri Sv. Barbari v Halozah; v Radvaniu za stalno učiteljico (II. 4) Vlasta Toanažič. učit. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; v Rušah za stalnega učit. (II. 4) Anton Vrabel, učit. pri Sv. Križu; v Mariboru za stalno upravitelji«) zabavišča (III. 2) Ema Kosi, za stalno zabaviljo zabavišča I. (III. 2) Alojzija Pekiar-Kuster; za stalno upraviteljioo zabavišča II. (III. 2) Marija Marčič; za staino zabavCljo zabavišča II. (III. 2) Alojzija Ambrož-Zgocic; za stalno upraviteljico zabavišča III. (III. 2) Marija Krebelj; za stalno zabaviljo zabavišča III. (III. 2) Ljudmila Morv; pri Sv. Antonu v Stav. goricah za stalno učit (II. 5) Antonija Zidar, učit pri Sv. Antonu pri Sv. Barbari v Slov. gor. za stalnega učit. (II. 4) Josip Kristel, učit. pri Sv. Barbari v Slov. gor.; pri Sv. Ilju v Si. gor. za stalnega učit (II. 3) Rajko Avgu-stinčič, učit pri Sv. Lorencu na Pohorju; pri Sv. Juriju ob Pesnici za stalnega učit. (II. 5) Ivac Ferk, učit. pri Sv. Juriju ob Pesnici; pri Mariji Snežni za stalnega šol. upravitelja (II. 4) Fran Feriuga. učit. v Mariji Snežni; pri Sv. Rupertu v Slov. gor. za stalnega šol. upravitelja (II. 4) Božidar Ca-harija. učit pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; v Sladkem vrhu za stalno učit. (II. 4) Adri-jana Raček, učit. v Stogovcib; v Kupšincih za stalno učit. (II. 4) Marija Justin, učit. v Kupšincih; v Murski Soboti za stalnega učit. (II. 4) Fr. Meccej, učit v Lokovici; pri Sv. Lovrencu na Drav. polju za stalno učit. (II. 4) Terezija Peršuh, uči-t. v Kra-marovcih: pri Sv. Marjeti pri Ptuju pa stalno učit. (II 4) Otilija Ravter, učit pri Sv. Vidu pri Planini; v Ormožu za stabega učit (II. 4) Vlado Porekar šol. upraviteilj v H umu; v Polenšaku za stalno učit. (II. 4) Antonija K egl-Miki a vič, učk. v Polenšaku; v Runču za stalnega šol. upravitelja (II. 4) Rado Bitcnc. učit. v Svetinjah; v Svetinjah za stalno učiteljico (II. 4) Zmagoslava Serajnik. učit v Svetinjah; pri Sv. Tomažu za stalno učiteljico (II. 4) Cecilija Kukovec, učiteljica pri Sv. Tomažu; pri Sv. Fliriia-nu v Doliču za stalnega šolskega upravitelja (II. 4) Fran Gorup, učitelji v Zavodnji; za stalno učiteljico (II. 4) Emestina Vaupot, učiteljica v Velenju; v Sv. Ilju pod Turjakom za stalnega učitelja (II. 4) Josip Verč-kovnft". učitelj v Sv. Ilju pod Turjakom: v Št. Jamžu pri Dravogradu za štabe;a šolskega upravitelja (II. 4) Josip Križman, učitelj v št. Janžu pri Dravogradu; za stalno učiteljico (II. 4) Angela Križman -Schwarz. učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu; v Paanečah za stalnega šolskega upravitelja (II. 3) Andrej Vi sočni k, učiteij pri Sv. Ožbaltu ob Dravi; v šmartnem pri Slovenigradcu za stalno učiteljico (II, 4) Josipi na Jec!, učiteljica v Piištanju; v Šoštanju za stalnega učitelja (li. 4) Fran Rejec. učitelj v Novi cerkvi; v Zavrču za stalnega šolskega upravitelja (II. 4) Fran Er-ženjak. učitelj v Dol. Bistrici; v Rogaški Slatini za stalno učiteljico (II. 3) Josipina Ahtik, učiteljica pri Sv. Juriju ob Taboru; v 2etalah. srez Šmarje za stalnega sodega upravitelja (II. 3) Mirko Dujc, učitelj v Murski Soboti.
Velika rudniška nesreča
Berlin, 28. maja. (bc.) V TVinidad Colo.
radu je izgubilo pri neki rudniški nesreči življenje 160 rudarjev.
Drakonska obsodba italijanskega poslanca
Rim, 29. maja. o. Kakor znano, je bil meseca marca aretiran na postaji v Firencah bivši poslanec in tajnik italijanske po pola r-ske stranke De Gasperi. Vozil se je v Tr*t in je hotel baje s ponarejenimi listinami p<v begniti v inozemstvo. Danes se je v Rimu vršila proti njemu kazenska razprava radi ponareditve listin. Obsojen je bil na štiri leta ječe, 20.000 lir globe in na povračilo sodnih stroškov.
Iskanje izginulih francoskih letalcev
London, 28. maja. (lo.) V četrtek odide iz N"e»-yorka ekspedicija, ki bo v notra* njosti države iskala sledove ra izginulima francoskima letalcema Nungesserjem fc Colijem.
Po v««? Slovpnii? pre plas, le »Domovina" je za nas!
asi
Dr. Gregor Žerjav:
Po desetih letih
Po desetih letih se sme že marsikaj reči, in to brez zamere. Vsega še danes ne, zakaj premnogo nas še živi, ki smo preživeli peripetije medvojne politike ju v spominih bi mogel kdo videti osebnosti ali strankarske barve.
Mala je bila vloga slovenske politike v veliki vojni. Male so bile naše zaslu* ge za njen srečen izid, a kakor so bile male. vendar smo v nje polagali trdno voljo in tvegali, marsikdo celo mnogo več nego oni, ki so res odločili. Mil nam je torej spomin na vsako podrob* nost iz onih bojev in vsakdo, ki je te* daj strastno želel, ki se je zato poda* ja.1 v opasnost ali pa v vsi tišini poma* *al rušiti Avstrijo, se mu rad vdaja in je s tem čuti še tesneje vezan na našo narodno državo, pa bodi njegov ka« menček v njeni zgradbi še tako skro* men.
Med večje čine naše medvojne po* litike v zgorajšnjem smislu štejem sle* dece: organiziranje odhoda nekaterih naših politikov iz Primorja v inozem* stvo v borbo proti londonskemu paktu in njihovo delo, ki se je potem razvilo, nacionalistični pokret v Sloveniji na temelju majske deklaracije, očiščenje deklaracije od znanega habsburškega okvira in žezla in sistematično delo na rušenju notranje fronte v Avstro* Ogrski.
Sama majska deklaracija je imela tedaj še marsikaterega sovražnika med nacionalnimi Jugosloveni. A kdor hoče biti pravičen, mora vedno imeti pred očmi, da jc bila proglašena 30. maja !. 1917. 2e je sicer bila Avstrija na strmini propadanja, a vojna sreča še ni dala sigurnih zaključkov. V tedanjih razmerah jc bila deklaracija zelo po* pumen in velik korak naprej, zlasti za Slovence. Mnogi so se kar križali, ko sojo čitali. Čudili so se, da se sme kaj takega reči. In v tem so vkljub žezlu in okviru videli nov dokaz, da gre z Avstrijo h kraju. Razumeli so jo pra* vilno in to je brez habsburškega žezla in šepetali so si v neizmernem zanosu, ki ga daje ideja nacionalne svobode, da se bliža veliki čas združitve s Srbi in Hrvati.
\'a zunaj seveda majska deklaraci* ia s svojim habsburškim repom ni bila baš prava vizitka. Še se niso ni Wil* son, ni Anglija, a tudi ne Pariz odločili /a uničenje Avstro*Ogrske. Nasprotno, i oni i dunajski dvor so sc bavili z idejami reforme Avstro*Ogrske, ki je bila zelo slična deklaracijski navidezni ideii. Naša narodna vojska ie od Soluna sem sicer že pritiskala, a okupa* cija Srbije jc v marsikom avtomatski rodila misel na združitev našega izmu* čenega naroda proti nam, pod tujim kzlom. Mora se danes priznati, da bi deklaracija, ako bi njeno besedilo bilo fflavno, bila lahko zelo opasna.
Hvala Bogu, danes se lahko reče, da je opasna igra docela uspela. Sklicanje dunajskega parlamenta 1. 1917. je bila slabost Avstrije, polovičarsko ;eno obnašanje napram deklaracij-skemu pokretu takisto. Bolj prav, z avstrijskega stališča, so imeli razni Skubli in avstrijski glavarji, ki so ho* teli deklaracijo kazensko preganjati in celo gibanje zatreti. A Dunaj je imel tedaj že dve politiki: staro*avstrijsko vezano na Nemčijo in dvorsko politiko esarja Karla in njegove soproge Zite. ^ senci tega dvojstva je nacijonalistič* ni pokret na podlagi deklaracije dose* Jel nečuvene uspehe. Ves odpor av* strijakantstva je pred tem viharjem na. dušenja odletel kakor kos papirja. Govorila je narodna duša jugoslovem ska, ki je dotlej živela skrita v Sloven* cih. govorila je z elementarno strastjo. Kič ni čutila za okvir, ne za habsbur* ško žezlo, preko katerega je šla s pre* rirom, češ kako ste nespametni, da se dajete tako slepiti. Ko je cesarski Du-izpregledaval, je bilo že prekasno. Prešli smo v ofenzivo in z ognjem na* cionalizma zrušili notranjo fronto Av* strije.
Seveda opasnost slabe in neiskrene /■rani majniške deklaracije ie bilo tre-03 tudi čimprej odstraniti. V tesnobi se nam je stiskalo srce pri misli, da bi 5e pri mirovnem razračunavanju mo* Žel Habsburg še pozivati na njeno be* sedilo. Načrti Karlovega sorodstva, njegova zahrbtna pogajanja z Antanto. vse to ni ostalo neznano, ne nam, "e Nemcem. To pot smo se znašli na skupnem terenu mi i naši nemški na* C |5nnlci. Oni so pritiskali na Karla, da ostane neomajno zvest ter Schulter a!i Schulter kaiserju Viljemu, mi pa smo spreminjali majniške valove v či* Jto iredento. Ven z okvirjem, ven s habsburškim žezlom, to nam je bilo 5cslo. a naša moč je izvirala iz strahu, 'i* pride tisočletna odločitev, mi pa ne nomo k njej pristopili čisti, iskreni •'ugoslovcni s parolo združitve vseh Vaoslovenov preko okvira, t. j. pod *v'ezdo Beograda Karagjorgjevičev.
In ko so prva pogajanja v Brestu Li* tovskem pričela, je bil ta boj proti ^kviru in žezlu končan z našo zmago. Ni tu prostora, da bi obravnaval, kdo £ zadržaval, kdo se je tresel, kdo je "il majhen in kdo je razumel. Bodi po* vtlarjen samo rezultat: Isti faktor, ki Je objavil 30. maja 1. 1917. deklaracijo "a Dunaju, je ob otvoritvi mirovnih Pogajanj z Rusijo celemu zunanjemu *vetu iavno. Jugoslovenom v tedanji Monarhiji pa tajno sporočil v slovesni in obvezni formi, da za ves naš edim
stveni jugoslovenski narod zahteva popolno državno svobodo in samood* ločbo in to brez okvira in žezla Habs» burgov. Naši tajni kurirji so to novo deklaracijo nesli v inozemstvo in ne* izmerno sem bil srečen, ko sem iz skri* to došlih zunanjih novic razvidel, da
se nasa emigracija že nanjo poziva.
Med tem pa jc naš nacionalistični pokret deloval na notranji fronti. Iz sužnjev so stotisoči Slovencev postajali zavedni državljani bodoče Jugoslavije. «Bog ohrani« je izgubil moč, od iztoka pa so prihajali zvoki «Bože pravde».
Shreenske žene in dekleta za majsko deklaracijo
Maja 1917 so izdale naše žene slede* čo izjavo:
Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo »Jugo* slovanskega kluba« ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje na* šega slovensko^hrvatsko^srbskega naroda. V strašni vojni nam krvavijo na* ša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje polaga* mo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žer.c, hčere in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkup* nina za ljubljeni narod, da tudi njemu zašije solnce svobode.
Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega og* njišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v ime* nu svoje dece za ves naš mili rod ujedinienje, samostojnost, neodvis* nost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije.
Pozdravljamo naše narodne poslan* ce v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje priznanje za dosledno in ne* ustrašeno delo v zmislu deklaracijo ter globoko obsojamo vsako kršenje jugo* slovanske solidarnosti kot narodno iz*
daistvo.
Iz dna svojega srca si želimo slo* venske žene miru. Resničen mir prine* se našemu narodu le zjedinjena Jugo; slaviia, kakor to naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo. Cilka "rekova. Franja dr. Tavčarjeva.
To izjavo je podpisalo v Ljubljani 20.466, v Trstu in okolici 13.242, v ob* činah A—D 20.913, v občinah E—L 24.494, v občinah M—R 23.775, v -obči* nah S— T 28,</2, v občinah U—Ž 20.327 — skupaj 151.989 žen in deklet.
Mnogo tisoč podpisov so poslale že> ne in dekleta iz Koroške. Istre, Gori* ške, Gradca, iz begunjskih taborišč na Štajerskem in od drugod. Mnogo tisoč podpisov so poslali naknadno še razni kraji, ki so zbirali podpise ne le med ženstvom, nego tudi med moškimi.
Podpisi, ki so dospeli še pravočasno, so se zvezali v se.dem debelih knjig z zlatim napisom in trbhojnico. Vse knji> ge je slovensko ženstvo izročilo pred* sednika Jugoslovanskega kluba, drž. poslancu dr. A. Korošcu na velkem ma* nifestačnem zborovanju, ki jc združilo prvič vse slovenske narodne politične stranke v dvorani hotela Union v Ljubljani.
Po prevratu so se knjige s podpisi hranile v pisarni dr. Ivana Tavčarja, pred dvema letoma pa jih jc Franja Tavčarjeva izročila Splošnemu sloven* skemu ženskemu društvu v Ljubljani, ki jih hrani v svojem arhivu na Rim* ski cesti št. 9.
Slavnostno zborovanje akademske omladine v Unionu
Za včeraj zvečer ob 20. je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze mauiiesta-cijsko zborovanje v proslavo desetletnice majske deklaracije v veliko dvorano Uniona. Zborovanje je otvoril predsednik SSLU Vekoslav Iskra, ki je v jedrnatem in temperamentnem govoru očrta! zgodovino majske deklaracijo, spominjajoč se naših velikih mož, ki so veliko idejo osamosvojitve vseli slovanskih narodov v duaJistični monarhiji ožavotvorili. V lepem, pesniško zamišljenem govoru je jurist tov. Likovič obrazložil pomen te deklaracije z ozirom na veliko poslanstvo ljubezni in pravice slovanskih narodov v 20. stoletju. S citati naših pesnikov prvakov je podkrepil svoj ognjeviti govor, ki je med vrstami poslušalcev izzval val viharnega navdušerija. Z načrti, ki so se z majsko deklaracijo uresničili, je zvezal one, ki še čakajo svoje osvoboditve. Spornim i a] sc je slovenskega na roda. ki je tedaj prvič v svoji povestmici jasno povedail svojo zahtevo po samoodločbi. in sloveiraskega študenta, ki se je z vso njemu lastno vnemo oprijel te misli in ji v veliki meri pripomogel do uresničennja. Da si je tudi današnja mladina svesta svojega dela in nalog, priča s svojim zanimanjem; žalostno pa je, da ravno tej mladini kratijo pravico svobodnega izraza svojih stremljenj. »Treba, da v gotovih trenotkih tudi ulica govori!« — Naslednji govornik, medieinec Mrzel j je .povdarjal, da je naloga nove majske deklaracije da reši naše zasužnjene brate. Moč za to mora iziti iz nas samih. Vendar pa je pri svojih izvajanjih zašel nekoliko predaleč, kar je izzvalo med poslušalci nevoljo. Z veseljem pa so .pozdravili niaimiestami predlog, da se poš-
-Sffi-
!je pozdrav onim širokim slojem našega naroda, ki so manifestirali za svojo pravo i.n samoodločbo v bivši monarhiji, in pa onim mladim fanatikom, ki so s svojo trdno vero utrli njeno pot.
Zadnji je govoril filozof tov. Jurkovič; ki je v krasno zasnovanem govoru povdaril pomen majske deklaracije in omenil njeno jasnejše pojmovanje v bodočnosti. Majska deklaracija je bila v ornem času poziv na »uzbiinu«, jasen izraz volje in mišljenja vsega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov za osvobojenje in ujedinjenje v lastni, mogočni državi. Našli smo se bratje v eni državi, toda šq nc vsi. Še so tam za mejo v Primorju in na .Koroškem, toda mi jih nismo pozabili: pred nami je lepa in velika nalaga, osvoboditi jih in združiti z nami.
Vsem govornikom so zborovalci pritrjevali z burnim ploskanjem. Nikakor pa ni razumeti ob tako pomembnem slavnostnem zborovanju tako mala udeležba tako s siira-•Tii občinstva, kakor tudi akademikov samih. Zborovanje, ki je poteklo brez vsakega .incidenta. je bilo ob tričetrt na 10. zaključeno. Občinstvo se je po zborovanju mirno razšlo.
Med. Um v.
Dr. V. STACUL
Specialist za stroške bolezni
ordinira od 11. — 12. in od 2. do 4.
U Uuhljani, Gosposveisfa c. 2.
Ima kavarna Evropa.
Danes ob 10. dop., 3., 5., 7. in 9Vk zvečer: Veliki francoski scnzacijonalno*
kriminalni velefilm
n
Hiša skrivnosti"
(Das geheimnisvol.e Haus)
V 4. delih, 24 dejanjih, v glavnih vlogah znamenita Rusa IVAN MOŽUHIN, slavljen po vsem svetu in NIKOLAJ KOLIN, znan kot najboljši komik sveta! I. del: «Kadar jezero molči...« II. del: «Zmota justice.» III. del: «Muhe usode.« IV. del: «Triumf ljubavi.« — Koliko lepote, iznenadenj, senzacij in nepričako* vanih zapletljajev! To je prava izjema med običajnimi filmi!! — Film. ki je do« živel v Beogradu in Zagrebu večji uspeh kot nam že znana filma «Carjev sel« in «Ben Hur«. — Danes predprodaja vstopnic od pol 10. do 12. in od 2. daije. Naročila sprejema telefon 2730.	KillO «Dvor».
Mladina ob desetletnici majske deklaracije
Ljubljana, 28. maja.
Desetletnico majske deklaracije je ljubljanska srednješolska in l.iudskošol-ska mladina proslavila danes popoldne na najsiovesnejši način. Ob 4. popoldne so se vršile slavnostne prireditve šolske mladine v veliki dvorani hotela «Union», v dramskem in opernem gledališču ter v kinu Matici z deklamacija-mi, koncerti, petjem in slavnostnimi govori. Udeležba je bila povsod mnogo-brojna.
V	veliki unionski dvorani je nastopil in temperamentno zapel moški zbor državne realke Hajdrihovo «Od Urala do Triglava« in Devovo «To so fantje«. Nato je osmošolec II. državne gimnazije Boris Puc v kratkih zbranih besedah pojasnil pomen proslave. Maturanta Pfeifer in Lendek s I. drž. gimnazije sta prvi z vijolinsko koncertno točko, drugi pa z deklamacijo Župančičevega «Kralja Matjaža« dovršeno izvršila svojo nalogo. Šolski orkester II. državne gimnazije je zelo diskretno spremljal solista osmošolca Miihleisna s III. drž. gimnazije. Škoda je le, da niso sodelovali vsi srednješolski orkestri. Zelo posrečeni so bili nastopi deklama-torjev dijakov Šviglja. Bleivveisa. Pen-gova in Bukovca. Skupni nastop vseh srednješolskih zborov realke, L. II. in III. gimnazije je bil zelo posrečen, četudi ni dosegel one višine, ki jo je pokazal pri svojem zadnjem nastopu. Pevske točke sta dovršeno vodila gg. Ber-nobič in Kramolc.
V	opernem gledališču so poleg di-jaštva tehnične srednje šole sodelovale tudi III. deška, II. dekliška osnovna šola in z dvema deklamacijama tudi trgovska šola in državna realka. Prav ljubko so izvajali svoje pevske točke pod vodstvom g. Jekla malčki I. razreda 3. osnovne šole. Dober je bil tudi nastop učenk I. dekliške osnovne šole pod vodstvom gdč. Umbergerjeve. kakor tudi obe deklamaciji. Točkam, ki jih je proizvajalo dijaštvo tehnične srednje šole, se je razen vijolinskih solov poznalo, d^a prireditelji niso imeli časa za vaje. Če upoštevamo dejstvo, da je imel mešani zbor tehnične srednje šole pred nastopom le pevski dve vaji, moramo pevovodji g. Premelču le čestitati. Naravnost izboren je bil vijolinski solist Cerleniak s tehnične srednje šole. ki je v obeh izvajanih točkah dokazal zmožnost tudi večjih vijolinskih partij. Enako vreden mu je bil spremljevalec na klavirju g. Praprotnik. Akademija se .ie zaključila z dramatično sliko «Slovan na plan«. Bila je napisana neposredno pred uprizoritvijo, radi česar je bilo mogoča ena sama vaja, kar opravičuje malenkostne nedostatke Proslava je potekla v splošno zadovoljstvo in se je zaključila s petjem državne himne.
V	dramskem gledališču so imele proslavo ljubljanske osnovne šole in uči-teljiščniki. Tam so se zbrali naši najmlajši ter oni, ki odidejo kmalu učit narod. Veselje je bilo pogledati toliko mladine, ki ie z svečano pozornostjo poslušala petje ter deklamacije. prepojene domovinskega duha, in z veselo živahnostjo spremljala mladinske pri-zorčke na odru. Program je bil otvor-jen z nastopom dekliškega zbora 2. dekliške meščanske šole. ki je zapel dve pesmici. Sledil je govor dijaka drž. moškega učiteljišča o majski deklaraciji in njenem pomenu. Mali dijaček Jakopič, učenec 2. deške mešč. šole, je lepo de-klamiral «Domovini», nagrajeno pesem Gliše-Koritnika. Izredno ljubek je bil prizor «Špelca in medvedek«, ki sta ga odigrala mala učenka in učenec. Dekliški zbor 1. dekliške meščanske šole je pel nato več slovenskih, srbskih in hrvatskih pesmi, lice.iska osnovna šola je uprizorila odlomek iz cvetne bajke, mešani zbor učiteljišča pa je po odpe-vanju več umetnih pesmi zaključil slavnost z državno himno.
Prav ljubka in po svojem obsegu skoro preveč pestra je bila prireditev v kinu Matici, kjer so ves program izvajale učenke ženske realne gimnazije. Program je sestoial iz deklamacij, petja in telovadnorajalnih nastopov. Prireditev je potekla animirano, v svežem razpoloženju. Program se je izvajal pod vodstvom prof. Laha. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena mladine in staršev, ki so z zanimanjem sledili poedinim zabavnim in deloma pa-trijotično zanesenim točkam programa. Uvodni govor o pomenu majske deklaracije je govorila učenka VIII. razreda Zadnik, ki je tudi s formalnega govorniškega stališča izredno ugajala. Čustveno Grudnovo pesniško poslanico «Tržaškim bratom« je deklamirala učenka IV. razreda Šfurm. Iznenadeni smo bili nad popolnoma izglajeno francosko izreko učenke II. razreda Pri-stoškove, ki je deklamirala pesemeo «Le mois de mai«. Osrednja točka vsega programa je bila šaloigra «Naša deca», ki sta jo igrali učenki II. razreda. Brezovšek in Kralj. Zlasti prva je
podala svojo vlogo, ako upoštevamo še njeno mladost, z nenavadno dramatično živahnostjo in resničnostjo. Prireditev je bila zaključena z zelo posrečenimi, v splošnem učinku gracijoznimi telovadnorajalnimi nastopi. Telovadni ples brhkih mladostnih «girls» je izzval viharne aplavze, in sicer po pravici. Take vrste plesi bi se morali gojiti med našo žensko mladino v izdatni meri. ker razvijajo čut za skupne nastope in za mladostno živahnost. Efektna točka je bil končno čarlston. ki so ga izvajale učenke z otroško nežnostjo in s finim ritmičnim razumevanjem. Za lepo prireditev gre vsa hvala sodelujočim učenkam, kakor tudi prof. Lahu, ki je vse nastope aranžiral s srečnim razumevanjem tako z umetniške, nacijonal-ne kakor zabavne strani.
Zvečer so uprizorili v dramskem gledališču dijaki humanistične gimnazije dobro uspelo Sofoklejevo tragedijo «Kralj Ojdipus«.
Protiitalijanske demonstracije v Dubrovniku
p Dubrovnik. 28. maja.
Včeraj je prispel v gruško pristanišče italijanski parnik "Palatino,, s tremi italijanskimi optanti iz Dubrovnika, ki so prisostvovali znanim svečanostim v Trstu. V sprevodu pred italijanskim kraljem so nosili italijansko zastavo z žalnim fiorom kot «pred-stavniki italijanske Dalmacije, ki težko čaka na objem majke Italijo. Meščanstvo, ki je izvedelo za prihod teh treh optantov, je hotelo prirediti protiitalijanske demonstracije, vsled cesar je policija s pomočjo močnih oddelkov orožništva izpraznila prostor v pristanišču. kjer je imela pristati italijanska ladja «Palatino».
Italijanski konzul je zahteval od službujočega policijskega uradnika, naj jamči za nedotakljivost treh Italijanov, kar mu je bilo obljubljeno. Naša policija je le zahtevala, naj se v svrho mirnega izkrcanja najprej "Palatino> oddalji od obale, nato pa italijanski optanti izkrcajo s pomočjo malega čolna. Italijanski konzul ni poslušal tega nasveta, marveč je poslal na kopno prvega optanta s krovnim oficirjem -Palatina>. Ta je vihtel v roki revolver, kar je razburilo prisotne demonstrante. Sledila je burna demonstracija proti Italiji in Mussoliniju. Le s težavo je policija .in orožništvo popolnoma scerni-rala pristanišče in potisnila demonstrante v stranske ulice. Italijanski konzulat na Boui-novem je bil močno zastražen.
Ida Kravanja,
angažirana kot filmska igralka pri fana« metu v Berlinu.
Požar v Poljanah pri Škof ji Loki
Od četrtka na petek ponoči okrog II. ure, ko so ljudje dobro zaspali, je bil zažgan hlev gospodarju Matiji Ingliču. po domače Jalovcu, v Srednji vasi pri Poljanah. Poljanska dolina. Hlev s krmo, vsem orodjem in kmetijskimi stroji jc popolnoma pogorel, ostalo je le zidovje. Živino so rešili, le en iprašič se je nekaj pokvaril. Pogorela bi bila najbrže še hiša in sploh še druga poslopja v vasi, kar pa sta preprečili na pomoč prihiteli požarni brambi iz Poljan in Gorenje vasi ter sosedje. Ogenj je bil zlobno podtaknjen. Nekaj dni prej so dobili pismo, v kafterem grozi neznanec s požigom celi vasi. Omenja, da bi se bilo to že lani zgodilo, a je bil dotični pregnan, kar se pa letos ne bo zgodilo. Lani je bila zažgana mežnarija. Podpisan je v pismu »Mussolini«. Kot pameten in dober gospodar, kj ima jako občutno škodo, je bil In^tlič zavarovan.
Dve žrtvi nedavne nesreče na liški progi
Split, 28. maja.
Danes je umrl v tukajšnji bolnici vlako. vodja brzovlaka Josip Jakšič, ki se je po« nesrečil ob priliki včerajšnje železniške nesreče. Njegovo truplo je bilo prepeljano na Jasko, kjer se vrši jutri popoldne ob 4. uri pogreb. Iz Zagreba odpotuje večje štc. vilo njegovih kolegov in znancev s poseh* nim vlakom, da prisostvuje pogrebu Via* kovodja ponesrečenega tovornega vlaka Gjuro Dimic, je v šibeniški bolnici od pre« stanega strahu znorel.
Odhodnica francoskemu konzulu de Flacheu
Snoči se je vršil v veliki dvorani Kance poslovilni večer, ki ga je priredil odhajajočemu konzulu francoske rejmblake De Fla-chu na čast Francoski institut. Prireditve so se udeležil: komandant Dravske divizije general Danilo Kalaiatovid, zasnopnSs velikega župana vlad. svet. dr. R. AndreJ-ka. rektor univerze dr. Fran Ltricroan z dekanom frntcKCtte fakultete dr. D. Krekom, zastopnik mestne občine komisar Anton Mencinger, pomočnik žeL direktorja inž Schoelier. predsednik Jugoslovenske Matice proi. J. Pretnar, za Trgovsko in obrtno zbornico tajnika Iv. Mohorič m dr. Pless, vtarosta Ljubljanskega Sokola B. Kajzedj, predsednik Ljubljanskega velesejma Fran Bonač. odposlanca srbske pravoslavne občine prota D, Jankovič in dr. L. Treo, odposlanci Jugoskrvensko-^eškoslovaške lige, Češkosiovenske obce in dragih naroAnh društev.
Večer je o-tvoril pesnik Oton Zupančič kor predsednik Francoskega instituta, rekoč:
Gospoda, sestali smo se nocoj, da se poslovimo od zastopnika irancoske ropnbKke v našem mestu in njegove gospe soproge Meni je prijetna dolžnost in čast, da mu sporočim prisrčne pozdrave in zahvalo v imenu Francoskega instituta v Ljubljani. V njam je prižgano za naše kraje centralno žarišče francoskega duha. Gospod Flache je bil ves čas svojega tiikajšnjega bivanja iskren pcsspeševatelj inteocij tega zavoda, ki je imel v gospodu konzulu vso oporo, gmomo in mcratao: razširil ga je z ustvaritvijo francosko-slovanskega kluba, podpiral je vse francoske krožke po Sloveniji. To so velike zasluge, ki jih zgodovina naše d-iševnosti ne bo pozabila. Gospod Flacbe ic gospa soproga sta prekrasno vpletena v naše kulturno življenje in objektivna sodba o njunem delu je samo: velik zvišek duševne živahnosti in razgibanosti pri nas. V prihodnji izdaji našega biografskega leksikona bomo našli med slovenskimi imeni tudi ime Flache. — Ali. gospoda moja. naše razmerje do gospoda Flacha je še drugo, pre-s-čne;še. incmnejše. Prišel ie med nas kot član velikega, svetovnega naroda. In svetovnim narodom se je težko vživeti v posebno miselnost malih narodov. Mi Slovenci srno tujcu na prvi pogled skoraj nevid-m. našo osobitost. naše pravo bistvo mu je težko zapaziti: pri nas bolj bijejo na dan naše napake, nego naše dobre stran«, ki se rie. kako — ne vem. ali bi rekel sramežljivo ali samoglavo ■— skrivajo pod hrapavo v nanj ost. Gospod Flache je imel oko, ki ie Sfc> pod površino, srce, kj je zaslutilo našo vrednost, ki nas je v z5 j ubilo kljub našim napakam in z našimi napakami vred — take. kakršni smo. Ker je prišel k nam s tisto globoko simpatijo, ki edina najde pot do duše. On je vzljubil našo pokrajino, in sam umetniška duša — našo umetnost, izkaza] je čas: caši knjigi, in kar je glavno in najlepše: zapisal se je v srce naši mladini. našemu umetniškemu in znanstvenemu naraščaš ti, kateremu je gladil pot do spopolnite. V te; mladini mu ostasie živ in svež spomin tudi po nas. — Svoj govor je pesnik Župančič zaključil s francoskim nagovorom, kjer ic tolmači simpatije, ki si jih je stekel g. konzul med Slovenci.
Koncem svojega govora ie izročil gospe Flache šopek rdečih nagol.itv, g. konzulu pa v usnje vezan krasen album, nakar jc godba Dravske di vi rije zaigrala marselieao, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Nato so govorili lektor francoskega jezika na vseučilišču prof. Martel. vlad. svet. dr. R. An-tkejka v imenu velikega župana, v imenu vseuSKšča rektor dr. Fr. Lukman. za mestno občino ljubljansko komisar A. Mencinger. v imenu narodne javnosti ob! poslanec tir. Dinko Puc. za Trgovsko in obrtniško zbornico taimk dr. Fr. Pless. v imenu Če-škosVrverrske obce miv. prof. dr. Kralj, v me-nu Jugoslovenskega sokoJskega saveza proi. Jeras.
Govornikom se je v krasnem govoru za-hvahl konzul De Flache, povdarjajoč. da se ho vedno v ljubezni spominjal Ljubljane in simpatičnega slovenskega naroda. Zaključi. je z vzklikom: »Naj žive Slovenci, naj živi Ni. Vel. krati Aleksander!«, nakar le godba zaigrala »Bože pravde«.
Med posameznimi govor-; je igrala godba, pek pa so ga. Cateževa in kvartet »Gl. Matice«.
Slava 40. pešpolka
Ljubljanski pešpolk, naš s slavo ovenčani Triglavski polk, je danes na svečan način slavil svojo pukovsko slavo. V svečano okrašeni vojašnici Kralja Petra na Poljanski cesti, ki je bila od zunaj in znotraj vsa v zelenju in zastavah. so se zbrali oficirji in moštvo polka ter vabljeni gostje. ■
Običajne cerkvene obredne svečanosti so opravili prota Dimitrije Jankovič za pravoslavne, častni svečenik Janko Klobovs za katoličane in imam Halil N. Iinamovič za muslimane. Po končanih cerkvenih obredih ie bilo najprej običajno lomljenje kolača, nakar je domačin. g. polkovnik Dragan Korais v krasnem govoru ocrtal zgodovino našega junaškega polka in njegove velike zasluge za obrambo naše severne me-ie. Takratni slovenski planinski polk je l veliko vztrajnostjo vzdržal naval sovražnikov v Korotanu in preprečil njihove načrte, ki so šli za tem, da se po-laste naše lepe zelene Štajerske. Zlasti pa se je polk odlikoval na Koroškem i. 1919. pri prodiranju dne 2S. maja — na dan slave — ko je zavzel sovražnikove pozicije pri Kotlah in vkorakal v Celovec in na naše slavno Gosposvet-sko polje. V vznešenih besedah se je komandant spominjal padlih junakov. V lepili besedah je pozival današnje pri-uadnike polka, naj ohranijo padle ju-lake v lepem spominu in naj v posnemanju njihovega vzgleda zvesto služilo kralju in domovini
Po slavnosti je bila zakuska, pri kateri so stregli domači oficirji in dijaška četa.
Polku je čestital k njegovi slavi tudi kralj, ki je poslal sledečo brzojavko: «Vama i dragome mi puku srdačno čestitam današnju slavu i šaljem moje pozdrave. — Živeli junaci! Aleksander I.»	4 Vsi navzoči so stoje sprejeli ta najvišji pozdrav, godba pa je zaigrala vse tri narodne himne.
Radi deževja so se vršile nadaljne svečanosti v vojašnici sami. Dijaški zbor je nastopil z raznimi deklamacijami in zapel več narodnih pesmi.
Na tožbo lastne žene obsojen po tiskovnem zakonu
Pred beograjskim sodiščem se je vršil v četrtek nenavaden tiskovni proces. Žena ie obtožila svojega moža radi klevete po tiskovnem zakonu. Trgovec Dušan Matko-vič ie živel prva leta s svojo ženo v najlepši slogi. Tudi danes se prav za prav ne sovražita. Vzrok njunih prepirov, ki so nastali v zadnjem času, je vmešavanje njegovih roditeljev v zadeve zakoncev. Ker se je MarJcovič zavzemal za svoje roditelje in radi nesoglasij, ki so vladala med njegovo ženo in njegovo materjo, večkrat ošiel svojo ženo. je ta nekega lepega dne zbrala svoje stvari in se vrnila k svojim roditeljem Matkovič ji je poslal več pisem, v katerih io je lepo prosil, nad se vrne k njemu nazaj Žena je na to pristala, vendar pa le pod pogojem, da najameta drugo stanovanje, kjer bosta popolnoma sama. Ko je mož to odklonil, nj hotela žena o povratku k njemu ničesar več slišal. Posledica tega je bila tožba za k>5tev zakona. Še predno pa ie prišlo do ločitve, je Matkovič objavil v r Služb enih No vin ah« svojo izjavo, v kateri ugotavlja da ga je žena samovoljno zapustila ter svari vsakogar, da bi ji na njegovo ime karkoli kreditiral. Ra<E tega oglasa se je čutila še neločetra žena užaljeno m ie tožila svojega moža po tiskovnem zakonu. Pred sodiščem je bil mož v smislu tiskovnega zakona obsojen na 15 dni zapora m 7.000 Din globe Razen tega mora plačati svoji ženi za oklevetano čast 3.000 Din odškodnine.
Žrebanje srečk razredne loterije
m.m Din zadela številka 90.451_
Beograd, 2-5. maja r. Pri današnjem dopoldanskem žrebanju srečk državne razredne loterije so zadele: 300.000 Din številka 90.451 po 30.000 številki 77.518 in 72.723. 10.000 Din številka 48.009 po 4.1300 Din številke 124.910 14.617 56.556 po 2.000 Din številke: 9.955 12.784 12.404 15.622 22.499 24.561 29.976 40.631 41.012 46.380 56.581 72.690 77.444 79.895 79.051 81.168 S4.744 92.211 94.238 94.721 98.087 106.695 112.298 117 612 118.533 119.265 134.427 7.713 18.616 39.112 44.053 59.637 70.829 72.926 76.844 87.212 104.914 105.316 106.838 114.036 117.115 117.305 120.985 122.194 122.413 20.838 24.436 41.718 44.408 44.794 52.128 55.811 66.027 73.435 73.391 75.0« 79.879 90.355 100.117 109.131 110.216 in 116.053.
Sokol
Zaključek šole Slovanskega Sokolstva v Pragi
Praga, 28. maja. Prva šola Slovanskega Sokolstva, ki se je vršila od minule nedelje v Tvrševem domu z odličnim moralnim uspehom, je bila zaključena z nastopnim manifestom:
cPredstavniki Sokolstva jugoslovenskegu. ruskega, poljskega, lužiško - srbskega, češkoslovaškega in bolgarskih Junakov so po tem. ko =o premotrili v prvi šoli Slovanskega Sokolstva v Pragi od 22. do 27. maja t. i. katere so naloge sokolekega pokreta. utrdili svoje enodušno mišljenje o značaju in cilju sokolske ideje, ki je po svoji notranji vrednosti postala svojina vsega Slovanstva. ker popolnoma odgovarja njegovi telesni in duševni bitnosti.
Sokolstvo je prevažni socijalni cinlteli za zdravljenje in pojačanje vseh moči slovanskih narodov in najuspešnejši organ za zbli-žanje in skupno nastopanje Slovanstva v njega razvoju, napredku in obrambi.
Odstranjujoč vse pojave, ki so doslej Slo-vanstvo delile, smatrajo za svojo sveto dolžnost, da toliko vztrajneje in z vso dušo v tesni. z bratsko ljubeznijo prežeti in z eno mislijo obvladani zvezi delajo z roko v roki in bok ob boku za prospeh in veliko bodočnost Slovanstva.>
Vsi udeleženci te znamenite sokolske šote ao se razšli na svoje domove, da v smislu tega manifesta delujejo po naukih sokol-skega bratstva za dejansko slovansko vzajemnost, ki bo dvignila moč Slovanstva in dala sokol ski tvornosti novega, trajno plo-d ovitega razmaha.
Sokol 1. Xa binkoštai pondeljek 6. junija dopoldne izkušnje za javni telovadni nastop, popoldne ob 4. slavnostno razvitje društvenega prapora, javna telovadba in sokoiska zabava. Odbor vabi vse brate Sokola I. in sosednjih društev, da prisostvujejo razvitju v slavnostnih krojih!	816
Sokol I. Vabimo vse brate člane, ki jim dopuščajo razmere in Eas in bi bili voljni pri prihodnjih prireditvah na Taboru kaj pomagati. da se prijavijo v rediteljski zbor in se udeleže sestanka, ki se vrši v ta namen v pondeljek 90. maja ob 8. zvečer ca Taboru v sobi poleg društvene pisarne. Pričakujemo prijaznega odliva od vseh, slasti še od onih bratov, ki so kot reditelji pri nas že sodelovali. Zdravo! — Odbor.
Sokoltko društvo v Toplicah pri Novem mesto, ki je nameravalo razviti svoj društveni prapor v nedeljo 10. julija t. I., je prim->-rano zaradi na isti dan se vršečih občinskih volitev prestaviti razvitje na dan 24. julija. Bratika društva novomeške sokolske župe protimo. da te pri »rojih prireditvah otirajo n« »o in da na dan 24. julija ne prirejajo
nikakih javnih nastopov ter jih že sedaj vabimo. da se razvitja društvenega prapora v Toplicah udeleže. Zdravo!	S10
Šport
Finalna tekma za prehodni pokal LNP,
lUrij a : Atletik (Celje) Danes ob 17. uri se srečata na prostora SK Ilirije v finalni tekmi za pokal podsaa veza SK Ilirija m Atletik SK. Imenovana si že dolgo nista stala nasproti na zelenem polju. Pred leti so bili Atletiki iz Celja najopasnejši nasprotnik Ilirije v Sloveniji. Vsem je še v spominu izredno napeta in ogorčena borba, ki se je morala trikrat po* poviti, predno si je Ilirija osvojila res težko priborjeno prvenstvo Slovenije. Položaj se je sicer danes znatno spremenil, vendar priča dejstvo, da so si Atletiki pri« borili pot v finale, da je v moštvu še oni nekdanji duh, ki mu je omogočil, da je žei precejšnje uspehe. Ilirija se momentano nahaja v izvrstni formi in gre v boj kot favorit. Nastopila bo v svoji najmočnejši postavi z Zemljakom in Cirovičcm, tako da je moštvo smatrati močnejše, kakor ono proti Gradjanskemu.
Borba za pokal se vrši tretje leto ppič jc zmagal Maribor, drugič pa Ilirija, ki ga tudi letos brani proti Atletikom. Takoj po končani tekmi bo pokal izročen po pred« sedniku podsaveza zmagovalcu.
V predtekmi nastopita Slavija in Reka; tekma je zelo važna, ker pride zmagovalec v I. razred.
.Va kaj vse ne pridejo! Včerajšnja beo« grajska »Pravda« poroča iz Zagreba, da je odbor Gradjanskega poslal JNS»u protest proti četrtkovi prvenstveni tekmi z Ilirijo, ker je pri Iliriji igral tudi igrač Oman. ki za šest mesecev nima pravice igranja. Ako bi bil protest ugodno rešen, bo tekma anu« lirana in bo mogel Gradjanski nadaljevati tekmovanja za državno prvenstvo. — K temu pripominjamo samo to, da g. Oman, eden naših najbolj korektnih igračev, od« kar igra nogomet — in to je že precej let — še nikoli ni izgubil pravice igranja. Da, da poraz z rezultatom 0 : 5 boli! Pa vsi protesti ne bodo nič pomagali!
Službeno iz LLAP. Seja upravnega od« bora v pondeljek 30. t. m. v posebni sobi kavarne Evropa.
ASK Primorje, kolesarska sekcija. Danes ob 10. dopoldne važen sestanek v kavarni <rZvezda». G. Hvala. Zanoškar. Kosmina, Pirel, Klobučar in Cihlar naj sc sestanka sigurno udeleže.
ASK Primorje (hazena sekcija). Danas šnja^prv. tekma rezerv je radi mladinske« ga dne odpovedana.
GAK v Splitu. Haiduk je včeraj po« razil GAK s 4 : 0 (0 : 0).
Pokalni finale na Dunaju. Včeraj je Rapid v finalni tekmi za dunajski pokal premagal Austri.io s 3 : 0 (3 : 0).
Egipčani v Zagrebu. Včeraj je moštvo Arsenala iz Kaira igralo v Zagrebu proti Gradjanskemu ter z^0 : 11 (0 : 6) doživelo nepričakovano visok poraz. Tekma se je vršila ob zelo slabem vTemenu. ob burji in dežju, kar je zelo vplivalo na Egipčane. Gradianski je nastopil v sledeči postavi: MihelčičsStampfl. Mantler.HitTec. Cindrič. Remec=Babič. Urbanke. Pasinek, Perška. Kreč.
Klub slovenskih kolesarjev v Celju pri redi danes v nedeljo, klubovo dirko na proti CeIje*Laško»Celje. Start pri Radeju na Bregu ob 11.30. Cilj istotam nekaj pred 12. Dirke se lahko udeležijo tudi nečlani.
SK Siovsn, težko«atletična sekcija. Sklicujem za v torek, 31. t. m. točno ob 30. sestanek vseh atletov, kateri nameravajo še nadalje trenirati. Tema: javen nastop na p;ostem dne 5. junija. Podrobnosti na klu« bovi deski. Naprošajo se osobito: Kalan, Vrhovnik, Pire. \Veibl, Legat. Vavpotič.
ASK Primorje nogom. sekcija Jutri, v pondeljek. ob 21. uri važna seja v dam« ski sobi kavarne Emona. Prisotnost vseh odbornikov nujna!
Ljubljančani! Lep izlet imate danes v Zadvor pri Dobrunjah, kjer priredi tam« kajšnje kolesarsko društvo .Ljubljanica«, kolesarske cestne dirke. Start in cilj je v Zadvoru pri gostilni Jeriha. Začetek ob 14. Spored dirk: 1. Društveni dirka za pr« \ enstvo društva 8 km, 2. damska dirka 2 km, 3. zvezna dirka 8 km. 4. dirka za ko« lesarska društva, ki so včlanjena v Kotu« raškero savezu SHS 8 km. 5. tolažilna dir« ka 8 krr Po konča-1! dirki se vrši vrtna * eselica z izbranim sporedom.
Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji Na inicijativo Jugoslov. zim« skosportnega saveza so se zedinili športni savezi, podsavezi in klubi na ustanovitev omenjenega odbora, v katereg-a so delegi« rali vsi po enega člana Odbor se je usta« r.ovil na sestanku klubov v petek ter je ta« koj pričel z delom Delo bo vodila ekse« kuriva; sestavili se bodo posamezni odse« ki kot publicistični odsek, finančni odsek m prireditveni odsek Predsedstvo tega od« bora je prevzel g dr. Fran Zupane Neka« teri klubi še niso nominirali svojih delega« rov; pozvani bodo, da store to naknadno. Odbor bodo tvorili zastopniki treh save« zov. petih podsavezov in 34 klubov v Slo« veni i i
FEMY?
modema krema sedanje dame za odstranjevanje iSačic! Brez britja! Dlačice izginejo v nekoliko dneh! Popolnoma neškodljiva. a lahko uporabljiva na v-sakem delu telesa.
Ne razdražuie, ne žge in ne pordeči kože!
USPEH ZAJAMČEN! FEMY-milo (se sveti v tem:), nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dlaCc. DOBITE POVSOD! Glavni depo: Cosmochemla, Iu d. Zagreb. Račkoga nI 7.
Velika javna telovadba srednješolskega dijastva
Spored telovadne prireditve dijaštva ljubljanskih srednjih šol ie sledeči:
Danes popoldne ob pol 3. uri se »bero dijaki nižjega oddelka ki nastopijo pri telovadbi v svojih šolah in sicer v teiovadci obleki, se formirajo v kolone peterosoopno, nakar ofEtoraakajo takoj na Kongresni trg, otftoder krene ob 3. povorka diiakcrv z vojaško godbo na čel-j po Selenburgovi utici, Aleksandrovi cesti in Tomanovi ulici pred I. drž. gimnazijo. Tu se formirajo kolone des eteros topov. Dijakinje se zbor o točno (A 3. na Velesejmu. dijaki višjega oddelka pa v istem času na dvorišču Narodnega ■ doma.
Začetek telovadnega nastopa bo točno ob pol 4. popofctae.
Za zmagovalce v šsaietnem teku so posebna darila, ki se jih bo razdelilo takoj po tekmi. Vsi pa dobe diplomo majske deklaracije.
Tekrvadrs nastop bo ob 5 že končan in bo vsem dijakom in dijakinjam, ki se vozijo z vlakom omogočena* pravočasna vrnitev domov.
Dijaški telovadni nastop le največja telovadna prireditev zadnjih let v Ljubljani in bo ebeoem najlepša proslava mladinskega dne, ki ga priredi letos Jugosloveoska Matica ob prilfta 10-letnice Majske dekoracije
Iz Rogaške Slatine
Ugodna pred sezona.
č Rogaška Slatina, 27. maia.
Pogled v imenik doslej došlih gostov ti pokaže, odkod se vrši tujski dohod v naše zdravilišče. Zastopana je Madžarska. Avstrija. Nemčija, Italija, napovedan je vsakoletni obilen obisk iz južnega dela naše države. Beograjčanom se je do srca priljubila slatinska banja, Zagrebčane prevažajo avtomobili zlasti ob nedeljah in praznikih, iz Maribora in Celja pričakujemo pogostega posečanja in Ljubljana se bo, tako se nadejamo, zavedala velike vrednosti Rogaške Slatine bolj kakor doslej. Letos Je v majn tu mnogo več Slovencev nego druga leta. Po parku se šetajo številni gostje: dame, gospodične, častniki, gospodje, stari in mladi duhovniki, frančiškan, otroci tekajo od papana do mame, živahnost narašča. Rogaška Slatina se bliža glavni sezoni ko prekipeva po njej prijetnost oddihnega razpoloženja. Učinkovitost zdravljenja je velika in gostje jo čutijo potem doma. ko se jim vrača blagodejno zdravje. Letošnja predsezona je ugodna in priča tudi o tem, da se bolniki vedno bolj sprijaznju-jejo s spomladanskim zdravljenjem, ki je najuspešnejše. Dotok je znaten kljub ne baš ugodnemu vremenu, aii ledeni možje so za nami in tudi mrzli sv. Vr-ban ie že šel mimo nas. zato se lahko udarno nadi. da nas prične greti toplo solnce in bodo nam dobro storile hladne noči. Potem porečemo zopet, da je na Slatini vedno lepo. najlepše pa spomladi
2e dalje časa se čuti potreba nove velike hotelske zgradbe ali pa več manjših, ker nastopi v glavni sezoni po-gostoma pomanjkanje stanovanj. Stvar je dozorela tako. da ie pričakovati za letošnjo iesen odločitve in sledečega gradbenega pričetka. V Rogaško Slatino bo povabljena umetniška komisija, ker se hoče napraviti nekai. kar bo dobro, moderno in namišljeno na bodočnost našega zdravilišča. Komisija naj bi ob tej priliki kritično premotrila vso Rogaško Slatino in dala nasvete za morebitne odstranitve in dopolnitve, da bo naš svetovno znani kraj vedno točno odgovarjal vsem časovnim zahtevam.
Pod Stritarjevim domom je zgrajen nov steklen cvetličnjak. Vrtnarija je strokovno naložena in z razsežnim cvetličnjakom. ki bo nudil varstvo za ohranitev in razvoj raznovrstnega izrednega cvetličia. bo mogoče poskrbeti po nasadih v parku in izven njega še mnogo izdatnejše pa cenejše kot doslej za cvetlično krasoto, da bo še boli vabljiva za gosta, ki je že sedaj poln hvale nad lepim parkom. — Kino-predstave se vršijo v gledališki dvorani Zdraviliškega doma. Ker je to precej visoko, se po želji gostov za glavno sezono postavi kino na prostem in se delo v io svrho za Zdraviliškim domom v kratkem konča. Ob slabem vremenu ostanejo predstave v dvorani. — Nove lepe. prostorne avtogaraže s sobami za šoferje so zgradili ob hotelu «PoŠta». Potreba je bila velika. Vidi se. kako ravnateljstvo pazno obrača skrb pospeševanju tujskega prometa. Stavijo se mu vedno nove naloge, ki jih treba v korist našega zdravilišča sproti reševati. Slovenska briga za slovensko Rogaško Slatino mora biti širokopotezna, da io vzdržimo in razvijemo do popolnosti !
Tukajšnja podružnica Slov. planinskega društva postavi na Donački gori potrebno kočo. Z gradbo se prične v kratkem. V tem planinskem zavetišču bo 14 ležišč za moške, oddelek za dame, kuhinja, vodnjak, vse bo urejeno današnjim turističnim zahtevam primerno. Iz Rogaške Slatine je tri ure pešhoda na Donačko goro. ki je visoka S82 m in vidi sedem dežel, kakor pravijo tamošnji prebivalci. Na Donački gori, ki so jo Rimljani imenovali «Mons Claudius*. je stalo svetišče, posvečeno solnčnemu bogu «Mithras>. Neka spominska plošča z gore je shranjena v graškem muzeju. Kopališkim gostom, ki radi izletajo na bližnje vrhove, bo koča na lahko pristopni Donački gori dobrodošla.
Ob nedeljah in praznikih je igrala godba doslej od 10. do 12. dopoldne, letos svira od 9. do II. Koncert prične navadno s koralom. Ob tričetrt na enajsto zapoje v park zvončič Iz kapele sv. Ane v gozdu in njegov glas se po-
meša med operetne arije. Zvoni skoro celo četrt in ko konča godba svoj pro. gram z običajno koračnico, hitijo številni katoliki v prijetno gozdno kapelico k maši. Prihodnji mesec bo služba bož-ja tudi v pravoslavni kapeli. Najbrže bo vsled odreditve dopoldanskega koncerta na čas od 9. do 11.. tudi ob enajsti uri. Tako bo dvanajsta ura posvečer.a izpolnjevanju verskih dolžnosti. Do letos je bila maša v gozdni kapeli ob 9. Oblegali so jo okoličani. Maša ob U. je, kakor se vidi. rezervirana za goste.
Kdo bo letel in skakal s padalom nad Ljubljano?
Splošno se opaža veliko zanimanje u letalski miting v Ljubljani, ki se vrši 26. junija, tako d* so mnogi v četrtek 26. t. m. v navdušenju prezrli, da se vrši polet šele prihodnji mesec in odi;, na Ljubljansko polje. Tudi aparat, ki je baš tega dne letel preko LinbHane. jt mnoge zapeljal na izprehod. Nič pa n: bolj naravnega, kakor to. da vse vpra-šuje, kdo bo letal? Ali prideta res Son-dermayer in Bajdak? Naj navedemo kratko imena onih. ki bodo ta dan vršili polete:
Inž. Sondennayer in poročnik Baj. dak priletita na Potezu XXV. Ljubljanski Aero-klub jima priredi poseben sprejem kot nekako oddolžitev za nju-jin junaški polet v Indijo.
Podpolkovnik Živorad Petrovič in major Navratil priletita na trosedu Bre-guetu. Prvi je znani in priljubljeni komandant Jugovičevega aerodroma v Novem Sadu. drugi pa komar.dant naše lovske eskadrile in eden izmed najdrznejših akrobatov-lovcev v zraku.
Kapetan Umek (Ljubljančan) in tehr. posl. Ernst Turko (Šiškar) priletita vsak na svojem lovskem aparatu Devoitinu. Kot pilota-lovca bosta nudila gledalcem izreden užitek z izvajanjem vseh onih akrobacij, ki smo jih zadnjič v sebnem dopisu navedli, poleg tega bc-sta pa vršila tudi še speciialno svoje akrobacije, ki bodo gotovo daleko prekosile vse pričakovanje občinstva.
Da ne bo manjkalo tudi znanega našega pilota-učitelja Stanka Kvedra. e jasno. Posebno veseli bodo tega gotovo oni srečneži, ki bodo izžrebali štev :'ko. ki jih pripušča k pasažirskemu letu. ker bodo v najsigurnejšem varstvu med poletom.
Kdo bo prišel iz Zagreba, še ne vemo, I Vsekakor slični zračni heroji!
S padali bodo skakali domačini in t-dva aktivna letalca in dva rezervista. Podporočnik Levičnik poizkusi prv;: svoje lastno padalo nad Ljubljano, narednik Egger, mehaničar Hauptman :r. hidroavijatičar Bužga pa skačejo s francoskimi padobrani.
Prijavili so se tudi še drugi, med :. -mi neka dama. pa žal ni mogoče ustreči. Predprodaja vstopnic se prične c_.e, 1. junija. Žrebanje za brezplačen poleti bo le v predprodajL	j
Moderne Športne
obleke
iz angleškega športnega
blaga
Drago Schwab, Ljubljana,
Pred sodniki
<Zlata moja Načiea. ljubka, mila mačiea, dražestna igrači«! !> je brundal sluga Rudolf v neki mali !; Ijanski gostilni svoji ljubici, natakarici Iscj-ciji in jo ljubeče gledal. 2e lani je to bile. a prehitro je minilo! Rudolf je namreč vz?l | svoji ljubici prstan in si ga pomeril. L mu je pristojal zlat! prstan in obdržal g.-. Tudi Načiea ni nasprotovala. Pa so iz: • Ijali drugi vetrovi: Amorjeve stranice utihnile fn Rudolf in Načica sta se skrerala Načica je zahtevala svoj prstan, a Rude!! ni hotel vrniti. Naznanila ga je, a priče so povedale, da je Načica sama dala svojemu fantu prstan in obrisala se je. Nikoli ga r.e bo dobila, kajti Rudolf je bil po pravici oproščen.
Prvo nagrado
ie dosegla Pebeco pasta za zobe na argentinski industrijski izložb v Buenos Airesu l. 1925 Zast^pž na je bila konkurenca vseg: sveta. Ali je treba boijšesa izpričevala?
PEBECO pasta za zobe
UCtoVICE
z zn cimko »n žiqom
j ur
KiAjbohs<z,na/irpežnejs<z, zato najcenejše.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Domače vesti
Naš dan!
Da smo narod, ki se v globini svoje duše zaveda velikih zgodovinskih trenutkov, odmevalo bi danes od skrajnih meja naše domovine: Naš dan! Naš veliki dan. dan naše prve besede za uje-dinjenje, izgovorjene sredi svetovnega vojnega hrupa pred očmi naših sovražnikov. da jo slišijo naši prijatelji izven našili meja. Jugoslovenska Matica je storila vse, da nas združi danes v eni sami veliki manifestaciji. Vemo. da naš glas še ni segel v zadnjo vas, zato pa je dolžnost naših mest in vseli narodnih središč, da iz njih odmeva glas po vsei slovenski zemlji tia preko mej, da slišijo vsi slovesnost naše prisege. Na čelu naših slavnosti stopa naša mladina, ki so se ji pridružila vsa narodna društva. Prosimo vse narodno občinstvo, da se pridruži naši manifestaciji. Okrasite hiše z zastavami, okrasite okna t deklaraciisko diplomo, kupujte ob sprevodu spominske znake po 1, 2 in 5 dinarjev. Dokažimo sebi in vsem, da se zavedamo svojega velikega dne!
*	Iz. »Vodnikove družbe«. »Vodnikova družba« ie prekoračila število svojih članov. ki jih je imela lani, kar pa še daleč ne zadostuje. Nekaj tisoč jih je treba še nabrati. Ne bo težko, ako stori vsakdo, ld mu ie slovenska knjiga pri srcu. svojo dolž-sost, pred vsem pa vsi poverjeniki. Izmed teli jih nekai sto še vedno ni poslalo nabiralnih pol, dasi smo iih že opetovano pozvali, naj že vendar enkrat zaključijo račune in pošljejo vodstvu denar z nabiralnimi polarni. Pri tem naj uvažujejo, da ie za družbo čas denar! Kakor smo že svoječas-iio omenili, nadkriliuje glede števila članstva ljubljanska oblast prav izdatno mariborsko, dasi je le-ta dokaj večja. To vsekakor ni v čast našim somišljenikom v mariborski oblasti, zato pričakujemo, da bodo tudi oni v zadnjem trenotku napeli vse s\ oje sile, da v plemeniti tekmi ako ne po-tolčejo, pa vsaj dosežejo svoie somišljenike v ljubljanski oblasti. Tudi glede usta-novnikov ie nas slovenska Štajerska, odkrl to moramo to priznati, močno razočarala. Dala je jedva toliko ustanovnikov. da jih lahko preštejemo na prstih obeh rok. In to ie zelo, zcio malo, zlasti ako uvažujemo, da ima družba sedaj nad 150 ustanovnikov! Rodoljubi onkraj Save, kje ste? Preskrbite vsaj, da ne bo niti enega našega denarnega zavoda, ki bi ne bil ustanovnik »Vodnikove družbe!«
*	Imenovanje v zdravstveni službi. Oblastni odbor za mariborsko oblast je pri-mari.ia dr. Janka Dernovška. ravnatelja mariborske splošne bolnice, imenoval za zdravstvenega konzulenta.
*	Imenovanje v finančni službi. Naš rojak Alojzij Crepinko. komisar finančne kontrole na Sušaku, je imenovan za šefa srez-ke uprave finančne kontrole v Kastvu.
+ Izpremembe v poštni službi.. V področ-iu liublianske poštne direkcije sta imenovana ?\3!i Zupanec za tajnika pri poštnem ravnateljstvu Ivan Smodič pa za poštnega u-pravnika v Ptuju. Napredovali so uradniki iz 4. v 3. skupino III. kategorije: Babšek Ivan Filipič Josip. Križ Anton in Kuntarič Janko — vsi pri pošti Beograd 2. ter Anka Rekar pri poštnem carinskem skladišču y Beogradu
*	Priprave za maturo. V smislu odloka ministrstva prosvete se dne 31. t. m. v najvišjih razredih srednjih šol konča redni šolski pouk ter se prično desetdnevne počitnice v svrho pripravljanja dijakov za zrelostni izpit. Pismene naloge za maturo bodo do 15. juniju končane, potem pa se prično ustmeni zrelostni izpiti.
*	Starostna doba za srednješolce. Po naj novejši odredbi min. prosvete učenci na srednjih šolah ne smejo prekoračiti predpisane starostne dobe za posamezne razrede V nasprotnem slučaju morajo posebej prositi ministrstvo prosvete za dovoljenje, da smejo kljub prekoračeni dobi nadaljevati študij v dotičnem razredu. Za realke je na I>r. določena najvišja starostna doba od 1. do VII. razreda 13. 14. 15. 16. 17. 18. in 19 It t.
*	Praznik narodne prosvete. Po od-
11 k u ministrstva prosvete se bo tudi letos na Vidov dan proslavil po vseh šolah »Praznik narodne prosvete« s poljudnimi predavanji za ljudstvo in dijake, s koncerti, zabavami in telovadnimi vajami. K agilne-rnu sodelovanju pri tci kulturni manifestaciji se vabijo vsa prosvetna in kulturna društva z željo, da bi se tega dne zbirali prostovoljni prispevki za fotid »Narodnega prosvedivanja«, iz katerega se nabavljajo knjige za knjižnico širših slojev. Prispevke pošljejo šolska vodstva s poročili ministrstvu prosvete.
*	Vseslovanski zdravniški kongres. V prisotnosti predsednika poljske republike je bi! prošli četrtek v Varšavi na slavnosten npčin otvorjen kongres slovanskih zdravnikov. Udeležnike kongresa sta pozdravila poljski zunanji minister in iupan mesta Varšave, govorili Pa so tudi zastopniki posameznih delegacij, za Jugoslavijo predsed nik Jugoslovanskega zdravniškega društva dr. Ivkovic. Popoldne jc bil sprejem pri predsedniku poljske republike. Slovanske zdravnike zastopata na kongresu predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani in mestni fizik dr. M. Rus ter šef-zdravnik pr: železniški direkciji v Ljubljani dr. Ti-čar
4 Kongres posestnikov v Splitu. Posestniki iz Slovenije, ki se še niso prijavili za kongres posestnikov v Splitu o binkoštiii, dne 5. in 6. junija naj to brezpogojno store do pondeljka .30. t. m. v pisarni Pokrajinske zvez'* društev hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova ulica 6. Poznejše prijave se ne bodo mogle upoštevati pri preskrbi
brezplačnih privatnih stanovanj,, ker se istočasno vrše drugi kongresi v Splitu in so hoteli od tujcev zasedeni. Za kongres ie preskrbljena polovična vožnja po železnicah in parobrodih, ter se lahko vsakdo povrne tudi po drugi poti. Kongresa se udeleže zastopniki organizacij hišnih posestnikov iz skoro vseh evropskih držav in bomo na ta način skupno manifestirali za našo neokrnjeno lastnino
*	Poučno potovanje v Švico. Društvo .za tujski promet »Putnik« v Zagrebu priredi 20. iunija poučno potovanje v Švico, da nudi našim hotelirjem, gostilničarjem in kavarnariem priliko praktične izpopolnitve v njihovem poklicu Izletniki si bodo ogledali razstavo v Gurihu, najlepše kraje, mesta, kopališča iu,letovišča, znane švicarske hotele in druge ustanove. Potovanje bo trajalo 14 dni in stane za osebo 4000 Din. Prijave sprejema omenjeno društvo v Zagrebu.
*	Jugoslovenska gasilska zveza »Ljubljana« vabi vse prijatelje gasilsrva na svoj I. pokrajinski zlet v Žalec, ki se vrši na binkoštno nedeljo 5. juuiia t. 1. povodom odkritja spominske plošče blagopokojnemu tov. dr. R. Bergmannu, poklonjeno po žalski gasilski župi. iu združeno s 451etnico gasilnega društva v Žalcu. Popoldne ob 2. uri ljudska veselica gasilnega društva v Žalcu. Polovična vožnja na vseli progah Slovenije je dovoljena proti izkaznici društva. potrjeni od zletnega odbora. Slav-nost se vrši ob vsakem vremenu.
*	Za izseljence v Belgijo. K članku, ki smo ga nedavno objavili pod naslovom »Naši rojaki v Belgiji«, v katerem se pozivajo Slovenci na delo v Belgijo, čaš da je tamkaj dober zaslužek, da je potovanje v Belgijo brezplačno in da ie tam še vedno dovolj dela, nam poroča belgijski konzulat v Ljubljani naslednje: »Število brezposelnih se veča tudi v Belgiji, zlasti v rudarski industriji. Zato je belgijska vlada svojim konzulatom prepovedala vidiranie potnih listov onim osebam, ki iščejo dela kot rudarji. Za vse ostale delavce, ki želijo potovati v Belgijo, pa velja, da si morajo predhodno preskrbeti od delodajalca v Belgiji potrdilo o sprejemu v delo. ki mora biti legalizirano od pristojne politične oblasti. To potrdilo, zdravstveno spričevalo, nravstveni list iu dve fotografiji je treba poslati konzulatu v Ljubljani, ki zbrane podatke in listine predložiti pristojnemu ministrstvu v Bruxelles, ki potem odloči, ali se prosilcu dovoli dopotovanje v Belgijo«;.
*	»Žensk; svet« za mesec maj ie izšel in prinaša sledečo vsebino: Zofka Kveder-De-metrovičeva; Karlo Kociančič: Ko sem sedel, v poslednji noči: Lea Faturieva: Junakinja zvestobe; Srečko Kosovel: Pesem o vrenju; Karlo Kociančič: Iz zbirke »Večna plamenica«; Severjeva: Dobrota: Pavel Golia: Pomladna romanca; Hugo Bajuk: Ženska kultura v Ameriki; Srečko Kosovel Tvoje oči; M. Lipužič: Pri šahtu; J. Pahor: Tečaji za ženska dekleta: Naša deca; Izvestja. — »Ženski svet« izhaja vsak mesec in stane za Jugoslavijo s krojno prilogo vred 64 Din. Naročila sprejema uprava lista v Ljubljani,- Karlovška cesta 20.
*	Nova električna centrala v Črni gori. Mesto Podgorica "v Črni gori ie dobilo električno centralo, ki je zgrajena na desni obali reke Ribarice. V četrtek zvečer je mesto prvič zažarelo v električni luči. Pri tej priliki se je vršil obhod po mestu in velike manifestacije pred mestnim župan stvom.
*	Dubrovniški arhSv zopet v Jugoslaviji.
Na eni prvih sej Dubrovniške oblastne skup ščine je oblastni poslanec Ante Guieč vložil interpelacijo o usodi dubrovniškega arhiva, ki je bil pred prevratom odpelian na Dunaj Kakor je sedaj minister prosvete preko velikega župana pojasnil, je ta arhiv že vrnjen z Dunaja in se nahaja na varnem kraju v Srbski akademiji znanosti v Beogradu. čim se bodo proučili posamezni akti knjige in spisi, se arhiv vrne v Dubrovnik.
Ure, verižice, obeski, uhani itd.
so vedno najlepša
BIRMANSKA DARILA
ki jih dobite najceneje pri tvrdki
Lud. Černe, Ljubljana,
Wolfova ulica štev. 3.
*	Doktor kemije zaradi brezposelnosti izvršil samomor. Kakor smo nedavno poročali, so rta obali Donave pri Erdutu našli te dni truplo neznanega moškega, ki se je zastrupil. Mrtvec je sedaj definitivno identificiran s 25 let starim doktorjem kemije Otonom Bavkovcem. Mladi doktor ie izvršil samomor zaradi brezposelnosti. Vseka-, kor čudno, da doktor kemije ne najde dela v Jugoslaviji, ko je vendar nameščenih toliko tujcev po naših industrijskih podjetjih.
*	Šestletno dete ukradeno. Policija v Ti-tc-lu v Vojvodini je izdala tiralico za cigansko družbo, ki je nujno osumljena, da je tamkajšnjemu policijskemu komisarju Slavku Pavloviču ukradla šestletnega dečka Čedomira Pavloviča. Ciganska družba je prišla na sejem v Titel in onega dne je tudi brez.sledu izginil mali ČedomiT. ki se je igral s ciganskimi otroci.
*	Smrt hercegovskega narodnega delavca. V Konjiču je prošli petek umrl znani narodni delavec Derviš beg Ljubovič, rodom iz Nevesinja v Hercegovini. Sodeloval
Ža birmance
Najbogatejša izbira vsakovrstnih oblek po globoko znižanih cenah edino pii
DAV0RIM BIZJAK
Danes ©b 17. uri
finale za prehodni pokal £. JJ. p.
ILIREJA :
S. K. Celje
LJUBLJANA
STARI IRG 8
Predigra ob 15-žO Igrišče »Ilirije" Ob vsakem vremenu
jc pri hercegovskem ustanku in pozneje v balkanski vojni. .Bil. .ie odlikovan s Kara-gjorgjevo zvezdo, s. črnogorskim Danilovim križcem in z ruskim redom Sv. Jurija.
*	Reški fašisti in princ Videmski. Povodom prihoda italijanske vojne mornarice na Reko, šo fašistfposebno živahno aklamirali princa od Udinc, ki je komandant vojne ladje »Bari«. Princu so klicali »A Spalato!« Princ ie odgovarjal z nasmehom in fašističnim pozdravom.
*	Zagreb za gladujočo deco iz Hercegovine. Doslej se je javilo že nad 3 tisoč zagrebških rodbin, ki so pripravljene sprejeti v oskrbo po enega otroka iz gladuiočih, pokrajin v Bosni in Hercegovini.
*	Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanje prebavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, d-rogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Dež in veter v Primorju. Iz Sušaka nam poročajo 28. maia: Po vsem Primorju pada tekom zadnjih 24 ur dež. Morje zelo razburkano.
*	Po krivici je včeraj očital naš dopisnik v poročilu »Dve obirpanki« Alti Vouk, da je bila v zaporu zaradi tatvine. Ker nočemo nikomur delati krivice, ugotavljamo, da imenovana uboga služkinja ni zagrešila dejanja, katerega se ii ie očitalo v zgoraj navedenem poročilu.
*	Sredstva preti plesnobj na vinski trti (sulikol), njivskemu polžu, bramorju ter diugim škodljivcem na vrtu in sadnem drevju se dobe pri tvrdki Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.	SIS
*	Veliko javno tombolo priredi Prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani, dne 3. julija t. I. Zato opozarjamo vsa društva, da ta dati ng prirejajo itikakih prireditev, ker je čisti dobiček namenjen le za nabavo orodja. Prosimo slavno občinstvo, da pridno posega po srečkah. 815
* Godbeno društvo »Gradašca« Vič-Glince ima svoj redni občit; zbor. dne 2. junija 1927 ob 8. zvečer, v telovadnici ljudske šole na Viču.	819
*	Za prer.dvljenje krvi se priporoča naravni. »Planinka« zdravilni čai. Dobi se v vseh lekarnah. Cena Din 20.	126
*	Pred okuženiem nas obvaruje Sanoiortn idtalno desinfekciisko ili toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in.drogerijah. 140
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Chinoierrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo Dobiva se v vseh lekarnah. 592 ^ * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km) Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
*	Kartonažne izdelke, lepenko rjavo in sivo, bele in barvaste kartone, raznovrstne škatlje iti zaklopnice, tortne škatlje, bon-bonjere, tortne krožnike, klobučne škatlje, vreče za klobuke, čajne kartone, privezne etikete, vreče za vzorce iti specerijo; ovojni papir etc. priporoča po najnižjih cenah IV. BONAČ, trgovina, Selenburgova ulica.
*	Razmnoževalne aparate, hektografe — hektografične role vseh širin, hektografične liste za razmnoževanje brez aparata, hektografične mase, pripadajoča črnila, papir in druge potrebščine za razmnoževanje ima vedno po najnižjih cenah v zalogi Iv. Bonač trgovina s papirjem v Ljubljani.	715
*	Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno odstrani »Formacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orig. »Formacit« v drogerijah. Depot drogerija Adria, Ljubliana Selenburgova ulica 1., za Celie drogerija Vrtovec.	-	796
*	Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijalnega blaga.	153
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53
4 Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	- 95
4 Krona namiznih mineralnih voda jo Radenski Gizelin vrelec!
,,1/an Kaster"
je ime katero Vam iamči za najboljšo kakovost bolandskega kakao-a. 4
Prišla je sezona svetlih nogavic!
Tudi najelegantnejša toaleta je napopolna brez svilenih nogavic Svilene nogavice ne smatramo danes več kot tuksus ali razkošnost kakor popreje, ko so bili stroški radi neracionelnega čiščenja razmeroma mnogo višji kakor trpežnost nogavic.
LUX nam je pokaral čisto novo pot v čiščenju tako delikatnih tkanin V mlačni Luxovi kopeli moremo vedno prati tudi najfinejše svilene nogavice ne da bi poškodovali njih nežna vlakna.
LUX odstranjuje nečistoto, ne da bi bilo kakršnokoli ribanje potrebno ter s tem prepreči, da bi se svilene nogavice prezgodaj pokvarile.
Iz Ljubljane
Proti gripi, astmi, kataru
se inhalira SMREKOVO OLJE »TROLISTc. — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15. »Trolist«, Logatec — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
u— Stanovanjska akcija mestne občine ljubljanske, ki io je podvzel vladni komisar Anton Mencinger za najetje 30 milijonskega 0% obligacijskega posojila je po poročilu mestnega magistrata izzvala dober odziv subskribentov, vendar pa akcija ne pride do realizacije, ker ministrstvo, dasi ie bila tozadevna prošnja vložena že meseca marca, še do danes ni odobrilo najetje obligacijskega posojila. Ako bo ministrstvo v kratkem izreklo svoie pritrdilo, se bodo začele graditi prve hiše iz obligacijskega posojila meseca julija t. 1. Pri mestni občini jc vloženih okrog 1100 prošenj za dodelitev stanovanj, med prosilci pa ie po poročilu mestnega magistrata približno polovico takih, ki reflektirajo na boljša stanovanja, kakor jih imajo sedaj. Značilno je, da je gerentski svet, da «pospeši gradbeno akci-jo» sklenil nove stavbe, ki so se začele graditi letos in se dokončajo do konca leta 1530 oprostil občinskih doklad samo za čas do 31. decembra 1930.
u—. Deložacija. Včeraj med 3. in 4. uro popoldne so iz hiše št. 70 na Poljanski cesti s silo deložirali krojaškega mojstra g. Hribarja, ki je oče več nedoraslih otrok iu ki mora poleg družine skrbeti tudi še za svojega onemoglega očeta. Deložaciia se je vršila v najhujšem dežju. Pohištvo so postavili na cesto, kier se ie zbrala okoli jokajoče družine množica ljudi, ki se je zgražala nad tem postopanjem. Lastnica liiše namerava baje v stanovanju, iz katerega je bil krojač Hribar deložiran napraviti pivnico.
* Uspela piaketa dr. A. Praunseisa je
razstavljena v izložbenem oknu knjigotrž-ke tvrdke L. Schwentner v Prešernovi ulici. Plaketa ie umetniško -delo kiparja Lojza Dolinarja. Ž njo počasti »Društvo zobnih zdravnikov v Sloveniji« svojega častnega predsednika.
u— Preporodaši in Preporodašice! Danes ob 10. dopoldne ie zbirališče vseh članov in članic, ki se bodo udeležili skupnega obhoda po mestu, pred areno Narodnega doma. Vsak naj si pred obhodom nabavi znak, ki jih prodajajo tovariši po 2 Din. Ob četrt na 11. odkorakamo skupno na Mirje, kjer se pridružimo povorki. Naj ne bo med nami zavednega Preporodaša, ki se ne bi udeležil povorke. — Odbor.
u— »Razstava pogrnjenih miz«, ki jo priredi telesno-kulturno društvo »Atena«, se slovesno otvori v sredo 1. junija ob 11. dopoldne v kazinski dvorani.
u— »Vidovičev klub« v Ljubljani priredi dne 1. junija zaključni poslovilni večer v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti. Začetek ob 20.
u— Športni svet ZDM ima važno sejo jutri, v pondeljek ob 20. v damski sobi kavarne Emona. — Načelnik.
u— Iz življenja in prirode. ZKD zaključi danes serijo svojih strogo kulturnih filmov v letošnji seziji z današnjim sporedom, ki
Ctrcus Hdo!fy
BONOMO ie že v Ljubljani.
Piedstave ob: 3, 5, četrt 8 in četrt 10.
ELITNI KINO MATICA
je prvovrstno izbran in vsebuje sedem krasnih, zanimivih in poučnih filmov svetovno znane Ufa tvornice v Berlinu. Nai nikdo ne zamudi ogledati si ta spored. Predstave ob 9.30 in 11. dopoldne.
u— Nesreča na Poljanski cesti. Ko je vozil mesarski mojster M. K. dne 27. t. m. okrog 10. dop. z enovprežnim vozom po Poljanski cesti proti klavnici, mu je na vogalu poleg sejmišča privozil s kolesom nasproti 19 letni Štefan Kregar in se zaletel v oje. Sunek je bil tako silen, da je Kre-garja vrglo s ceste daleč na pločnik, kjer je obležal nezavesten, močno ranjen nad levim očesom in zadaj na glavi. Ponesrečenca ie K. takoi naložil na voz in ga prepeljal v splošno bolnico. Kdo ie kriv nesreče, bo ugotovila preiskava.
za birmance. F. ČUDEN,
Uubliana Prešernova 1.
Botri — Botrice! Stariši!
Obleke za birmankc v vseh velikostih, prav lep in fin izdelek — kupite samo pri tvrdki EELIHAR & VELEPIČ, Ljubljana, Mestni __trg 13.__
— Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI. Ljubljana, Sv. Petra cesta.
u— Žalostna sličica iz predmestja. Na
cesti za Bežigradom je predvčerajšnjim okrog 9. ure dopoldne dobila neka ženska strahovit živčni napad, ki ie trajal dalje časa. Žensk?, o kateri se je ugotovilo pozneje, da je soproga zidarskega mojstra, se ie zgrudila na tla, kier ie obležala dokler ni prišel po njo rešilni voz in jo prepeljal v splošno bolnico. Živčni napad je bi! poslcdica razburjenja, ki ga je doživela nesrečna ženska, ko je prišla malo preje iskat v neko gostilno svojega moža, ki jc presedel celo noč pri kartah.
u— Okraden med spanjem. Delavec Andrej K. z Gorenjskega se je v petek nekoliko čez mero nasrkal pijače in zamudil vlak. Zato je šel prenočevat v neki hlev na Sv. Jerneja cesti, kamor zahaiajo ponoči razni sumljivi tipi. Andre.iček tega ni vede zvedel pa je zjutraj, ko ie uvidel, da ga ie nekdo olajšal za listnico z vsebino okrog 50 Din.
u— Z mestnega magistrata. Kakor do-znavamo, se na ljubljanskem magistra;u v kratkem izvrše večie personalne izpremembe. Dosedanji prezidijalni tajnik višji magistratni svetnik Janko Bleiweis-Trste-niški je upokojen. Tajništvo in personalne zadeve prevzame svetnik dr. Riko Fux.
u— <cDom» stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j-v Ljubljani, razglaša svojim članom, da se bo vršil redni občni zbor za poslovno leto 1926 dne 9. junija ob 19. uri 30 min. v salonu gostilne pri »Ložarju, Rožna ulica štev. 15 z dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Absolutorij. 4.) Dopolnitev načelstva. 5.) Volitev nadzorstva, 6.) Slučajnosti. V smislu čl. 36 zadruž-
Tii pravil sklepa, občni zbor veljavno, če ;e navzoča najmanj desetina članov. V slučaju nesklepčnosti se vrši po? ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom obč. zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. — Načelstvc. S13 n— Zopet ukradeno kolo.. Izpred plsar-re Osrednjih mlekarn v Maistrovi ulici je -eznan »kolesar« odpeljal v četrtek dopoldne skladiščniku Mirku Plevela iz Zelene jame 1900 Din vredno črno pTeskano kolo r-arrtke Pach.
u— Tudi ribiške mreže kradejo. Ribič Fr. Bernik, stanujoč na Glincah, je prijavil da ura je dosJei še neizsSeder. zlftovec •.•kradel v petek ii LjaS£saice okrog S m dolgo 3 rn široke ribiško mrežo, ki jo je 'mel razpeto v vodi. Mrežo je. kot sumi Bernik. odnesel bržkone kdo, ki se je voal s čofeom po Ljubljanici.
a— Izgubljeno. Dne 27. maia e izgubil Lovto Telban. trgovec. Podehsvo Brdo nad Škoijo Loko od Bleiveisove ceste do Škoi-je Loke 10.000 Din. Pošten najditelj se ptnsi, da odda najdeno vsoto proti prime >
-	nagrad1 pri tvrdki Grccrrc & Ko v Ljtfc l;an aH na policiji.
u— Ljobljanska borza na blago in vrednote razpisuje dve serzalski mesti za vrednote, ki se popolene 90 potrebL Po evm :*r enovanju morajo reflektarti položiti kavcijo v znesku 75.000 Din. Interesente opozarjamo na tozadevna aa tečaj v današnji številki »Jntra«.
u— Za birmance in botre kupite kraste obleke vseh vrst in najceneje pri rvrdki Frar. Luki d, Ljubljana, Pred Škofijo. 15.
$20
u_ Koncert v boteiu Tivoli s ponn oženim orkestrom se vrši danes dne 29. maja od 15. do ?1. are. Priporoča se Vekcsiav Delničar.	517 u— Občni zbor »Jadranske Straže« se vršj v pondeljek 30. maia ob 30. uri v restavraciji Zvezda. Člani, storite svojo dolžnost ir udeležite se! 814 n— Vse absolventke licejskega trg. tečaja letnika 1931-33 se vabtro ob netlernl-c -a setanek dre 2. jatrija cb po! 19. v re-s ;v-aci.o >Zvezda.«
u— Volna bombaž za strojno pletenje «n ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljuivjsna. Stari trg i2 in Židovska uaca 4.
a— Koncert se vrši v neoelj-o ene 25. t.
-	. na Strelišče poč Rožnikom. Vstopnina, prosta. Začetek ob 5. popoldne.	39?
•t— Za birmo ure. zlatnino in srebrniao •.._ v velik; izbiri naj« ne-e Ivan Pakič. Ljubljana, Stari trg 30-	801
u_ Krasna birmanska darila kupite naj-
c-.:-i.« pr. E. Skopek, trgovina ur .n zlatnine. Ljaoljana. Mestni trg.	777 u— Kratek čas še traja razprodaja v kcnjekcijski trgovini Bematovjč v Lj.ab« jar.i. Mestni trg št. 5, I. nadstr. Neverjetno nizke cene.
a— Opozarjamo 1 Raci preselitve prodaja \>e preostalo blag s po izredno globoko znižanih cenah. maaJEaktona trgovina pri Ztrtajskent mosta, nasproti Jasosicvar.ske itskarss. Ostanki za ženske i- rjoške obleke po skoraj polovičnih cer.aj".	< 3 n— Stavbenike In tehnična podiet.a opozarjam r.a svojo bogato zaloge svet-lopismse, stičnega in pavznega papirja lefbpljše znamke ter vse ostale tehnične potrebščine po zelo usodnih cenah. Tvrdka M. Titar, Ljubljana. 1-33 u— Dr. E. Dereani, specjalist za očesne ušesne. nr-sne in vratne bolezni se ;e trese-ir Frančiškanske ulice -a Knng-esri —g š: 14. (Zvezda poleg lekarne). "64
Za botre in birmanoe
vsakovrstne oblek* domačega izdelka j r>o najnižjih cenah.
Jc. Roiina. Ljubljana.
Vatam popeiiB za damske obleke v
krasnih »oaalr barvah Dir 5Gl— J repe ae Caine zi. obiate lina vrsta Da. 110.—, pralna svila, krasni vzorci Dan 45.—. kakor t.'J --se vrste manusaktarao blago dobite r.a ceneje pr F. te L Goričar, Ljubljana. Sv. Petra c. 29. — Ogier.e si baago an cent v imžPi!
Naznanjam. da orvarjasn v ordfejacajsfch prostorih dr. Neoeentha v Gosposki tficš šl 46, L nad. v Maribora z dnem 1. junija L 1927 svojo zdravniško prakso.
Med. univ. dr. Jos. I vatšek.
dansko, jih vodi zgolj osebno sovraštvo. Na ta način se borijo že par let zlasti proti dr. Pirkmajerju, ki mu ne morejo drugega očitati. kakor, da ga kljub njegovim uradniškim vrlinam, zmožnostim in neumornemu delovanja v prospeh države in naroda, osebno slepo črtijo, ker pač ni mogel v uradu ugc-diti njihovim strankarskim in osebnim željam. Pravkar so lansirsli v svoje in beograjske liste lažnivo vest. da so vse mariborske stranke razen SDS podpisale na Vido spomenico, da se dr. Pirkroajer ne sme vrniti na mesto velikega župana v Maribor. Lažnivi kljukec iz Cirilo ve tiskarne pa jo je dobil še drugi dan po prstih. Vse stranke rasen radikalov, ki pa w se v Maribora itak že davno »družili s klerikalci, so izjavile, .ia niso podpisale nikake podobne izjave, zlasti iudi ne socijalisti. ki so v Mariboru najmočnejša stranka. Drug dokaz slepega boja SLS proti dr. Pirkmajerju so podali klerikalci v plenarni ?eji okrajnega zastopa. Celo leto so napadali dr. Pirkmajerja, da je onemogočil stavbo nove meščanske pole v Mariboru. veš. ds je dovolil okrajnemu s?.?4 ">rm le letni prispevek po 100.000 Din za to šolo. ne pa desetletne obremenitve. Sada;. ko je veliki župan klerikalec in tudi novi gereat okrajnega zastopa, f-a so sklenili v okrajnem zastopa na tozadevni dopis mariborske občine, da sploh nič ne prispevajo ss meščansko šolo." češ. da nimajo denarja. Takšno je torej larizejstv-o klerikalcev in njtao-va ljubezen do šole v teoriji in praksi
i-L Sprememba posesti. Josip ŠnSteršič. trgovec in posestnik ns Glavnem trgn je prodal Milanu in Miroslavi Brinlek. zastopniku jneoskiveaska felesaie v Postojni hišo v Stritarjevi ulici št. 19 22 135.000 Din.
a— Ožji scsTpt okrajnega zastopa. Včerajšnje poročilo o prvi plenarni sej: novega okrajnega zastopa se je vsled telefonske transmiaje nekoliko ricv&rilo. Poročilo je treba soooolnitj zlasti v toliko, da tvorijo ožji sosvet okrajnega zastopa, ki bo reševal pod predsedstvom gerenta tekoče nujne zadeve ter pripravlja] vainejša opravila za posvetovanje in sklepaš ie skunstirie. ste. ir. Badoslav Pipoš, znan gospodarski strokovnjak. ki ž» č?ira leta "po »1 tata so^eln;'« v okrajnem zastopa, nadalje Srečko Robič. veleposestnik v Limbašu pri Mariboru, c. Kakih, župan v Studencih pen Mariboru ler 5g. Zebot. Kolmar, ln Kuples. r.ednji trije sr pristaši 5LS
s_ Bial<*šn>e M»itfcf fn>rjtBir» trajjjo "d
sobot-r 4. -nn^a do vštetert torka 7. jnntja.
Iz Maribora
a— Obisk reškik ro»u>*. ne binkoštni rot> -e.jek se peljejo skozi Maribo» s popolšaa-sk tn praškim brzovlakoiB na svojem obisku ■ a^rosiovenskih tovarišev češki t:skam:s£t faktorji, skupno 3S »»b. med njimi 12 dam •>diične goste, k: so	leto 1 največjo
rostrljtbBOrtjf' sprejeli ju s>šr1venske fak-iorje ns poročni ekskErrij: no Češkoslovaški, boao na kolodvoru poBdraviH mariborse: ♦rv ariši taktorji skapnn i zastopnlid JČ iige :n Ctekesa klnba. Vablieno je tudi ostai? bčlinstvoTds se acejeE sprejema. Vitk stoji v Maribarn nad pol ure in bo torej dovolj ča«;.. r.s stopijo Mariborčan- v strk z dragimi srosti.
»— Rfvirija knftr»rr. Sb alt'"i'" škofije bocio sedaj izvršili radi strogo revriljo knjigam. javnih bibliotek in pczaeie tadi saseb-r..h. Kjer bodo našli <.bre»verske; m s-:>ioh :>rotiklerijialne knjige, brošure, revije ali časorvse. jih bo3o kcafiscirali in jih nato na kakem javnem prostoru uradoma sežgal.. —.—'»— bibliotekar.': ;n -•-vfnbr.l kriv-Pfvio ebtošeni pe Sem tisiomega zs-icoEa. v katerem ie >d.ffierjeaa M	ks-
zen od S meseiRv. istočasno se bo -jvršila uradoma revizi c mariborskih časopisov ze eno leto nazaj is bodo tadi vsi chrezverskt> članki ia noL>-re postavljene pod obios&o. V bo-.w ps bodo tocidevne Sanke tako; str^ ie csnmrirali is ?oroti obtoževaS urednike in rrisce.. Ako pa b: 5e tadi te ne TduSlo v kal: vsakecs Vnjs prota UeJnkfilizfflE. eo pri-tirEvljene tadi stražše odredbe- ki p« so še tajne.
Osebna r»rja proti dr. Pirkaiajfrju.
Mariborski ^J-S-arji ae mari. 'da vodijo svo-»t> T.oliiiko samo z mssčevalnosnD in osebno iroi to proti svojim nasprotnikom do ogab-r -tsti. Pri vsakem jsvnesn -rprašanjiL p« naj-sibe. ie peittiČBo. 'ktalfcrao sli seclj cospt-
Iz Celja
♦ — S^tIu d*desk« oVoKšk* r Celju iepo napreduje in se gradnjs bliža feon-t-u. Seds; se vrše dela v notranjosti poslopja, ki morajo biti do začetka novega šolskega leta izvršena, ker se bo vršil pouk že v novi šoli. Prostor okrog šole se bo znatno dvignil ter napravila mimo šole primerna res'«. V bližini noveiga šolskers pislepja se je zersdijO in se še grad; vet ličnih vil
Krajevna organizacija Samostojne demokratske stranke
priredi v sredo, dne 1. junija 1927. ob S. uri zvečer v mali dvorani Celjskega doma
Demokratski družabni večer.
DNEVNI RED:
1.	».Sarajevski atentat*. Predavanje £0= spada profesorja dr. Kova5'-5a iz Maribora.
2.	p-o s t £ rabavE s sodc-ovtnjem crker stre Oljskega godlbenegs društva
Brer vstopchse. — 5>om:š!jeniki iz Celja ir. okoiice. pridite pomošroilro! — Poseb« na • trik se ne pošiljajo.
e_ Volilni boj ia celjsko mesni« »beiBo
o v Talnem teku. Klero-raiilitalno-neTr.ška koaiir.ja se prav apbro zaveda, da sso od jai-rjih oblastnih volitev njeai voiuci skotceli. Kakor sneg v pomladanskem soiam. Sramotno narodno izdajstvo v Maribora, po katerem ie prišel nemški sadjanel« dr. Mubl-eisen'? pnmočjo od kleno - raddttlov prevaranih slovenskir. volil rev do oblastnega man dsta. je zarastilo vi<ine	tadi v Ce-
lju. Saj so tffi sramotnem nak*u st>iek>rali tuc: celj^i klerikalci in radikali. Ser obraba vse, tar le količkaj misli samostojno in ruti narodno, kteroradlkal~hto hlaprem sa-čatsga celjskega nemStva svoj hrbet, agitirajo celjski radikali in klerikalci seda; na ta naSn." dE obljubljajo nezavednim volilcem razne službe Najbolj širokosradni sc s <"tv jr Mohorjevo tis-carso. v kater' je po rasnih agitatorjih obljubljenih že toliko mes: is služb, kolikor »e najde nerazsodnih :.n brezpsznelnlb volScev, da v klem - radikalno tarbarijo še sploh ne verjamejo. Pa pravijo. da s? borijo pošteno za načela!
Izpiti privMist*T na drievni deški meščanski šoli r Celju se prične v sred-n K iu-irja ob š. zjutraj. Prošnje za pou^anje n-pira c-ez en razred je vlagati pri ravnateljstvu do 1. junija, prošnje za izpit čez dva razreda je pa nasloviti na prosvetni od del ik velikega žuriana mariborske oblasti.
e— Redči obČEi ibor kopališke za imet clhana, na Bresrn pr: Celju bo v torek, dne S:, maja t. 1. ob 5.43	v pr>sve4cva5in--i
Oejjste posojihrre 1 ab;čtjmm enevnize redom.
e— Puko» ^a sla>a ' Celju. Raci dežev-j nega -r-rmrna se ie vršfa	Pc-
; kovška slava domačega 39. pešpoSta mesto r,a Gazlil na dvorišča vojašnice kralja Petra. Ob pol II. dot. se 'e zbral-D celokupno volašrva zastopniki afclasti. Sokola, razrfit društev ir veliko šteriio občinstva. V-njsi svečenik Čudič je čšai pravoslavno l-tsT-C"jo. g. opat Jarak pa je opravil! katoli&e mb.irve. Sledilo je lomljenje k-oiača. nakar je imel komandant pešpnlka s. PoJkcn-ni Naumovlč. kratek a globok ttastrvor na jfirano vojaštvo. Spomnil se je nastopa poi ka ob p-ESa "«-oroši;e c^errve ri zzvretja trga £-ri Obrazložil ie tndl veliki poster slave. Kje- je slava, tam it Srbiš. Poudaril je. da so celo ot. Srba ki so sve: čas 1-premsctil. vere ia iš so se -zselibl cela v
Malo Arijo, vziic vsema obdržal: ta običaj ia je še dane? videti pri njih v stanovanjSt
ikoco njihovega svetitelja. S poavocn na vojaštvo, da naj bodo pripravljeni žrtvovati za domovino tadi naj-dražie in tudi umreti zanjo je s trikratnim klicem »Slava kra-
!jalc zaključi! velepomernbno slavnost.
ADRIA čevlji
CELJE
Narodni dom
iz Kranja
r— Meičamtvsi mesta Kranja} Danes naj r-e bo nikogar, ki bi se ne odzval nopvn JugosJavenske Matice tn se udeležil spo« minskih slavaosti ob lOletnici majske de» klaracije. Ob tričerrt na II. dopoldne je zbirališče vseh kulturnih nscijonainih m dobrodelnih društev tr, organizactj v par« ku pred Narodnim domom, odkoder odide i godbo manifesta«: sprevod skez: mesto pred mestno hišo, kjer bo spominski C°* vor. Popoldr-t od 13 do 15 bo p-omcesd« ni koncert domžalske godbe v rarka prec K a rodnim domom.
r— Streljačka družina v Kranju poriva članstvo. <k se polnoštevilno udeleži co» poldanskega sprevoda.
r— Kferikald in občinske gorpocarstvo. Četrtkov »Sovenac* ie priobčil od svojeja kranjskega informatorja dolgovezen Ir. co skrajnosti konfaren člar.ek. v katerem se skuša spuščati ra polje občinske samouprav ve rn proraomskegs gosptsdarsri'* v r>*ez". z raznimi perečimi problemi- Potek zadnja ebčirske seie. ki ;e domače kkrikafce ;as» no ilustrira! v zadevah tukajšnje :ndastri» je. napredka taeste. domačega dfi£vst^-a-jih je rad«! v živo. kar jim ne da mira. Na koofaaro zbrane in zmetane cfotovlt« v» in očitke re bomo odgovarjali, ker t3o« karu je o tej csrvamosti* o "»volj dejsr^o. da informator mir. ki je občiaski odborr.it ali t« hoče biti. pnktžf tako revro poj- a. varte proračuna, da govori o postavkah, k. ith proračne spjoh ne vsebuje (topelišče sa Savi. Varodr- domV Na podlagi te;a s: z lahkoto napravi vsak pravihso sodbo.
-— Počefei obre^evan/a .Me/fi5e>* f'f'a-trerne. Grsdbeca dels pri elektrarni hfvs štga ml-rske^s —Ms-c-? \"ir.« ko rasledmk; tako caprednje:-o od ari a meseca sera. da so p-ttekii trden že odprli nov- Vefaske Tatvomiee nad Je« ~ odprli Sa-ri ti--t skozi kar.ai Elek« trama v starem obsegu, r.asta- -er.a v »alin« skem pos"-**1!""-1 je pr^Tlc-e-m pričeU sc-ort fenkrijonirati. Pn«.lor;£ rov-'r. p'fktr*r-;-, -.fj--—^ ■ - v r"'" —sr— g,-rtr>v« ^ri b-t tekoT e~ers *edra že ^"»d streho. Z dokorčano d-r-rrrvi:-o nove elek« rrame bo rinložer sadalinema razmaha iaiKatilje v našem mesta r.ov rroen t- r-elj.
Iz Novega mests
n_ Občin*ite \>o!th>e v območju novo«
mrškeja okrajnega glavarstva se bodo šile v naslednjih občinah: dne 3. jur.je v Ambrasu (vložena ena lista), v 5:1 ctz* kvj (4 liste), v Brusnicah o liste), v Gor« njem polju, v Se-iah. v Zagradcs 'povsoc vjofrna >o ena lista), d-? 10. julija v Do* bmieab 4 l?ste'i. v Orrfsoviri	l;stal.
vložena po 1 listal 10. VIL v Doferr.i&h (4 liste) v Orehove: si fistt) v št. petra i-Itstt' in v ioprca.lh ,2 listi Drč. v.--, r-1 so razpisa-; še v sledečih orčirah: •• Preč« si Smnk-I ir. Aidovea Rok z t vlzgi-.;e km di ostrih list je do 1. jaPjz. a ■■oMr,e sf bodo vršile 21 avguste.
n— podroinics Sio-'•enr.krjjč p:en;nsfc«w druitve v Novem mesra ima s*-oj rede: občni zbor v sredo I junija or 8. rwčer v Sokolske® domu. Dnevni red: pomočila ftmkdjonarjev. snreoseraba pravil. s"a<čaj« nosti Odbor 5PD izvija svojim San^rn, kt so že mjnreni dve "rri v društvu, da imajo rrsvico do rrikrtme r-olovičre rje na leto r« vsp.'- državnih feltr-icah v juKislavtit ra wxfiagi dra^-erc kgiti«
_______CTSTS
macije m por
centrale 5PD.
h TrboTeH
t— Settenek hrsstntških obrtmšeev je sklican 'utrl ob 4 popoid-e v Katodnem domu Dnevni red; va<eniska in po močni« ška -arstava na bi-koštno nedelio v ijad» str deški šoli.
t— Drafn-n	r Hrz?:~ikn pri«
or«vl:a d-am«ri£oc r'odst«vo ra binkošt« ao nedeljo v Narodnem domu.
y T T 11 P i f t r r r \ r i i i m i t i i i t
f
Etetnaa ioteris Inv-ataskec« fotns	"t
r-ad'1 smogo tea«nh dnbiStcv rlsvfrl nadsroona 'niša ki lahko zadere n ma-ieakostio erega kovača ai Dia.
rT-rr<
•-r.l-T.LT.'
i v r t r

Dne 25« maja so bile izžrebane
sledeče srečke kupljene pri
Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19.
Po 2000 Din so zadele št.: 20.899. 28.^6, S4.126. 71.821.	_
Po 500 Din ps Si. t 76.70L 76.732, 100.710, jOO.712. 100.74& -TS4. o. «3, olc-l. o. -15.491. 15.4*4. 15.415. 18-131. 1S.125. 18.162. I8.17S, 18.19C. SOK«. 3C«J51.	53-42".
34.132. 47.791, 47.769. 47.757, 4&59S. 50392, 5S.3K. 7]M4. 7LS55, 71.S53, S3 233, 96530 96.915. 96506. 111.197. 15X28. 78.156, 78.155. 9J51'. 4S-S26, 4S.S73. 7A427, 111-791. 111.782, 12L5C, 121-514, I2L507, 121529. 121557, 24.387. 0.-666. 57 ^71, 59 726, 71555, 71553, 98248. ».34-5. 121507, 1-5568, 78507.
Dobitke bomo izplačevali od 15. junija do 28. septembra t. 1.
slikarski vajenec Edvard Gnilšak (Cerir« šek), kleparski vajenec Adoif Salezin (Mi» kiš Rozin), zlatarski vajenec Mirko Korec (Miha Koren), kroiašk: vajenec rraac >io« ser in vsajeeska svil j £ Milka Roter (pri Zo» pasovi). Drugo nagrado po 50 Din je pre« jelo 23 vajencev in rri vajieske, tretja na» grada. t. j. priznanica in plačan izlet v šolskih počitnicah, pa je bila priznana de« se tam Razstavo je posetik> preko 5000 lju« di Obrtno društvo namerava v rimskem času prirediti ponovno obrtno razstavo, to pot še v večjem obsegu in sicer za mojstre m pomočnike.
k Ptuja
j— Serije društvenega prapora Sokola v Ptuju. Sokol v Ptuju je bil ustanovljen L 1908. po znanih krvavih dogodkih ob pri« liki skupščine C.MD, ki so izzvali cartjona« len odpor vse Sloveeiie. Zavzel je takoj važne mesto v narodne® življenja, deloval * prosvetnem in nrevnem oziru ter fizične vzgajal našo mladino- Temu društvu manj« kata sedaj še prapor in lasten dom. Ze slednjega sistematične požrtvovalno dara. jemo sami in naš: ptujski prijatelji; a še le v daljši bodočnosti bomo mogli začeti eradrti ta dom Prapor ps poklonimo *So* ko!a» že seda.i kot ranaaji simbol sokol« skih načeli Razvijemo ga ob binkoštnic dneh 4. m 5 junija 1927. Bratsko vabimo bližnja in daljna sokolsiu ter druga prja« teljska društva, kakor tudi vobče prijate« I je Sokolsri-i k temu slavju Ob tej priliki se navdušimo in okrepimo ra naše dom o« vrnske ideale, ki naj vodijo naš? jogoslo« venske racijo po potu navzgor k dušrrn: rn telesni popolnosti. Ptuj v rožnika 1927 Dr. Fr. Šalamun, starosta. — Dr. Tor.e Go« Sik. preds prop. ods
j— Glasbene Matica v Ptuju priredi v srečo 1. junija ob 1?. v prostorih Glasbe« r-e Marice javno produkcijo gojenk in go« •r—cev. Vstop ;e p-ost, sprei«nall pa se bodo dobrovol-n- rrispevk- Spored je re« Ir pester, nastop1 okrog ?0 go jer. cev. Ob« čmstvo bo imele priliko slišati tadi stvari. k'i stojijo že na precejšr. cnsetaisEd višin:
poleg peptžv.e, vihrala vedno državna ra« 'stava. Birmancev je biio 600 Pri prdig: je škof hvalil katoliške oreantzac je. k: sc-edino dobre, agitiral za tierikahte liste, in opozarjal na estrvp* katerega baje srka« jo iz drugih neka-toliških Estov% Popoldne se je odpeljal na Dobovec pod Kunčm.
z— Porod na cesti. Na praznik se je po. leg tujih beračev priklatile k nam tJČ. -vec ciganov Na poti k Sv. Urhu je na cest: porodila neka ciganka.
iz Litije
1— Občinske volitve. Priprave za občtn« ske voiirve so že popolnoma v teku. V na« šem srezu voli izmed 42 občin samo 38. Ko:
prve so bile vložer.e napredne liste iz šmartnegs in Zagorja, iakoj prv: dan ;e bilo vloženih iz celega »reza 34 list, drug: dan 10, do peša na že <6. Kakcr se kare. igralo osebnosti precej veliko vlogo- tako r. pr. so vjožene v šmartne® tri klerikalne liste. Iz Litije je co sedal vlcSer.a same lista SLS z nosilcem g. Lebiagerjem.
1— KarstnboL Na Elznerjevern cvin^a sc je zilete! Ek>lStov avte, katerega je ^o« zil sam lastnik v voz gostilničarja Mta.s i- šmarmega Konja je podrl stmek sa tla Zi je precej poškodoval Tudi avre sam je dobi! več pošfcotfr. da ps ni težjih posle, dic. je pripisati zgolj slučaju.
Iz Laškega
1— Razvitje sokolskega prapori bo 12-junija t L z obširnim pro««mo®, k: ga bomo še priobS:. Že sedaj pa vabimo bratska društva m narodno občanstvo na mnogohrojen pose t.
!— Občinke volitve. Znan: Hrasm-k.
Brstrika. je sklical
■ _
i T".
a pretet.t:!
»anet
sredo volilni shod zt občinske ve£r*t_z* trg Laško, Shod se jt vršil v gostilni tre« tze in je bil napovedan kot aaupci se:ta« nek SLS. tako da se gs demokrat: nismo mogli udeležiti. Udeležencev je bilo okrog
30 raznih barv. aH tudi
G!a
b 7agoria
t— l*a ieniikasporToirJik* r»zs:e. a v Tr« bovljefo je bila zaključena v navzočnosti številnega občinstvi. Predsednii; g Koren jr pozdrav-JJ vse navzoče, posebno še žar pena. učiteljski rbor. tajnika Zvsrs obrt« nih zadrug v Ljw-jani g. Kaiserja ir predsednika ljubi j-anskega Obrtnega društva 5. Robeia ter v kratkih potezah orisal po« tek razstave. Zatem je refenral Ksaser o po®esu obrtni razstav za obrtniSa: stana ra naraščaj in občinstvo. V fPem govoru je za njim očrta! g. Rebei do«žaosri_tn pravice ob: t_išn a. da se povrprrt na čim višsio stopnjo strokovne iaobfiAe m src. ne kulture. V imena IjiAlianskega Obrt« sega društva je čestital o&oer trbovol> siee« Oerreefi drašr.-« k »Torae ur«»ee: rarsta'1 ib č«cital vsem vajeocsm in po« močnikom, ki so ai prlhorfii na tej razsia« vi darila ir. dipSoroe. Vato se je pričete mddjenajt poraočnišcit dtplosn Odlisao« ranih ie bilo 13 pomočnikov in erj. -poeooh niča Kot najboljšemu vajencu v so® je bi« It priznana častna ffelcrma krojasksma va« iencu Vil ><inn Tomšiču, ra riepovp stro« | knrvno delo pa IL nagradi Prvo denarno i nagrado po 100 E>ir. in častno diplomo in ! prirrrt-'Co so preie? trlza"sV vajeret Er= ■ nest Obe-mtje- fnri CfrermEie-ris') kiju« ! čsvr-:ČE.r5kl vajenec Alojz Vt>d:šek r—. i Gnane) ia Franc MisleJ (pri Jcgametahji),
Zagorju- V sredo dopc.cne st je priprflsl k r.aa"škof Jeglič, ki je do« poldne pose ti! za; c sko šolo. popo.dne pa šolo v Toplicah. Zvečer so priredili poa« oknieo z rudniško godbo, cerkven; peves so pa zapeli tri pesmi. Okrog cerkve je b:« k postavljenih več mlajev: značilno je da r bilo niti ene državne zastave izobešene, razen na zagorski šoli V bivši Avstriji je
ro besedo je ime! dr. Godni a ki je slino udrihal čez gospodarstvo ne občini in č:.-Okrajno posojilnico. KoHkor se ga je čela r.a cesto, ga bo zanesle na sodišče. Se-.ur« d:rsta mu Fretze tn eksrsdakal O lir. št- ■ njih družbi pa je udi Podreberšek. aba tajnik v Mar Gradca in advokat d* Det-Shod je dal povod raznim tožbam. Lašča-' pa se sprašejejo, kako so mopll klerikalc-naenkrat srravrti toliko laaptlije ▼ naš trg in ka- bi bilo. ko bi nad r.:i» zavladi'-' okoliški kmetje Hrasmikovega tipa Toda zs dolgo je ta strah še prazen.

Vremensko poročilo
28. maja

1927
Viš;ns ba^ne—»

Kraj

4 i 14. 21
Ljunijaa* (dvorec) .
Manbo» ZegreP . . Beoe'isd . sart ',evi. Stopit* Dubrovnik
Spi« Prtbe
>orace vzaaja op : Vajviši* ret»j per«
Vreme nad Evropo '-e postaio bo?; živahno. Zopet potujejo depresije prekr Evrope: hitro i-uiTE zs dra?? pp običajni pot: t Atlantskega »reana proti Sibirtji- Z njtEt potuje siab-: -.-renif prek: Evrope v kratkih intervaill- Zato prevladuje v vsej Evropi zelo spremenljivo vreme, toplim »Inčta:® ntrerom sledi'0 hiadr-' in .ležerni. Ker pota jek: depresije dosti uždo, & vedno znova zatranjE na jug mrzl:
Prvi iu.'. ti se je izvršil v nedeljo ia pondeljek. ko je mrzli tok. ki je vdrl s severnega morja med Skandinavijo in Irsko, dospel preko Francije in Nemčije do aas an izdatno ohladil ozračje.
Razporeditev zračnega tlaka je ostala taka, ca je ostal nad centralno i-v-ropc aevero-zapadni zračni tok; sat o se ni moglo wc-?'i dnevi so se vrstili z manjšam: plo-icteo vreme »o imeli kri? daleč b vzhoda; radi med Sredozem-
§ a	S.	5	bmer vet:a ir ^zini » eserrib	5 — £ X n	Padavin«	
					Vrsta	» ie t c<
šn i	ilv	97	tnimo	ID	dež	-7 —
7558	1 C,-L	■ c	N 1	10		
75i-i	13-t	Ci	N 1	10		
757-2	n-c	9b	mrao	10	dež	25
	13ri)	3?	N I	10	dei	75
'589	lov	94	SE b		tJež	5X)
"584	15-0	58	SVV 4		dež	05
7-:i2		tO	m:mc			
75-2	17-0	44	SSV 5	4	dež	5.0
--•i,	S 0	81	SE 10	10	cež	17.9
-ao-'	7-r	—	SU' 2	10	pršenje	
ribaj,a	ob	1955.	^"Z-— £ J £	ob 255, zahaja ob		1650.
	» Ljobijan: 16.7 C. z			ajnižja 105 C.		
skim morjem je bilo teli' nemarne., ker je do t;a segal dotok tlaaasfs a>evernegc r ka. povnočnjc« nalive in celo aevihte.
V drasn pelerini tedna se je severna stroja še ojačila in v vsem širokem območju med Siltiškim morjem in sredin? At>n-sieca c«oeana je n. pr. v četrtek in petek pihal močan sever ter gnal hladni zrak as jug. Zato se je spri« luočaega mesarja raz-val zračnih vrtincev, j ličao toplin zrašnii: plast vrease koscem tedna pri nas še poslabšajo in dokler ne prevlada enako tem pe ri ran zrak. se še ne bo popravilo.
Panajska vr»®»B«k» B*j«e»«-e u eečeljot Nejasno m tlačno deloma pada- v-
Traa&a ^reaienska u??''«« ia aečeij«:
Lihn: ve:rovi i rasnih strani, nebo izpre-mezljivo. nekoliko dežja, temperatura od :? do 30 stopinj morje skoraj popolnoma mirno.
neizmerni tngl .iavlj£n» vsem prijateljem :s znancem, da je danes poaoč: sŠdecii svoje deiovao fivgerje naš aafl>o3|S! soprog, papa. stari oče, tast. brat. stric in svak. gospeč
Fran Bučar
revident drrav-ne žetemic-e v p.
po težkem, trpljenju, previden s tolarUj sv. v-ere. v 50. leta starosti.
Potreb nenadwnestifveea poko.-nika se bo vršil v torek on 4. popoldne iz Gosposke št 9. na mestno pokopališče. Najboljšeina Sovetoi aaitpS sponša!
Cetie. dne 29. mata 1527.
josipina Bučar. ro;. \\leser. soproga. Grete Beraot. hčL Franci, vrne Frtdl Bera«, žel aaradrik. zet. Žalujoče rodbme: Mlakar. Btnder. dr. Lamot Ludvik Btičar.
»Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!"
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo I
[r^aeme-
Španski kralj Alfonz XIIL
je praznovala nedavno 251etnico svojega vladanja.
Iz bogate Amerike
Premoženje Zedinjenih držav se jc pomnožilo po uradnih podatkih tekom zadnjih 35 let šestkratno, medtem ko jc narastlo prebivalstvo le /.a 75 odstot= kov. Vsako leto izkazujejo Zedinjene države novih 10 milijard dolarjev pre* bitka. To je predvsem posledica naravnih bogastev. Republika pridela polovico svetovnega žita in železa, 62 odstotkov petroleja, nad polovico bombaža i. t. d. Drugi vzrok procvitanja so Shur-manove delavske postave. Američani so uvedli višjo delavno plačo iz prepričanja, da poviša boljša plava kakovost iz* delkov in obenem zniža produkcijske stroške. Leta 1909 je plačal n. pr. Ford delavcem po 5 dolarjev dnevno. Prodal je letno 10.400 avtomobilov po 950 dolarjev. Leta 1925 je narastel tvorničar-jev dnevni zaslužek na 9 milijonov dolarjev, število avtomobilov pa na 2 milijona. Ti avtomobili so bili že po 290 dolarjev.
Razen tega postaja kapital demokratičen. Delavci so zdaj delničarji svojih podjetij. Jekleni trust je bil nekoč lastnina 14 milijarderjev, danes pa je lastnina 15.900 delničarjev. Med temi je 50.020 delavcev in nastavljencev. Velikanska Standard Oil Company, ki zalaga ves svet z nafto, ima 20.000 delničarjev, med njimi 44.000 lastnih delavcev. Polovico vsega prebivalstva Unije. 56 milijonov ljudi, tvorijo hišni posestniki, 3 in pol milijone farmerjev pa ima 72 odstotkov vsega polja. 22 milijonov delavcev obenem s 17 milijoni malih uradnikov ima v hranilnicah če/. 22 milijard dolarjev prihrankov. Pride torej po 550 dolarjev na slavo. 75 odstotkov teh malih rentnikov ima denar v delnicah velepodjetij.
Tako napredujeje Zedinjene države v socijalnem oziru. Bližajo se na tej poti popolnemu odpravljanju proletari-jata. Trud in kapital postajata zaveznic ka. Ta zveza jamči za miren razvoj brez nevarnih socijalnih prevratov. V tem oziru ima uspeh Zedinjenih držav tudi svetovno važen gospodarski nazorni pomen. Pri nas v Evropi smo še zelo daleč od tega, zato zaostajamo in nazadujemo.
Lindberghov avioa «Spirit St. Lotus* Spodaj vidimo letalsko kabino z spanti.
M. Rosenholz
sovjetski odpravnik poslov v Londonu, ki mora po nalogu Chamberlaina tc< kom desetih dni zapustiti Anglijo.
Pri Jackieju Cooganu
Drevored Wildeshire je glavna prometna žila lepe okolice Los Angelosa. Tukaj drvi nebroi avtomobilov. Rumeni avtobusi izgledajo kakor cvetličarne; v njih se vozi šolska deca. Na vogalu Oxford Streeta stoji hiša št. 673. To ie palača Jackieja Coogana. Krasno poslopje s stebri, širokimi vrati. Vse je v cvetkah in marmorju. Prikaže se tajnik slovitega filmskega zvezdnika; tajnik je šibek mladenič z roženimi črnimi očali na dolgem nosu.
»Jackie vas pričakuje na vrtu.«
Gremo na vrt. Sredi vrta se vzpenja griček z vodnjakom. Tam stoji Jak-kie in se nam smehlja. To ie Dravi Jak-kie v sivi mornarski bluzi in dolgih hlačah. V naročju drži lesenega konja. Proži mi roko in se veselo smeje. Tajnik privleče iz žepa bel glavnik in uredi Jackijevo prečo. Fotograf ie gotov. Tajnik postavi Jackieja poleg mene. Fotograf kriči: 'Bolj nazai lase! Jackie, stopite bližje h gospodu! Jackie nasmehnite se!«
Aparat klapne. Slika ie gotova.
Jakie me povabi na vrt, kjer ima 11 mladih psičkov. Steče naprej in oponaša hoio Charlieja Chaplina. To napravi izvrstno. iMoram se smejati. Jackie me pogleda. Vesel ie. da sem navdušen. Privleče iz pasje hišice nerodno debe-luhasto ščene. nato drugo, tretie in pripoveduje o vsakem: Ta ie nožrešen, ta je zvit itd. Taipik prekine Jackieja. Opozori ga. da nima časa in da mi mora podati izjavo za list.
Jackie se nakremži. a poslušno reče: Vstanem ob 8. z.iutrai in grem spat ob S. zvečer. Dnevno igram 6 ur na glaso-virju. Roditelji želiio. da postanem pianist, čc ne bi bil kasneje snosoben za film. Moj najboljši film ie Robinzon Crusoe. Bil sem zelo vesel, ko so ga snimali, a razen mene ni v tem filmu prav nič zanimivega. Ko je sorožil ta dobro naučeni rožni venec, se poslovi.
Zamorec šofer na dvorišču, čez katero grem. skrbno pomiva velikanski črni »Pacard«. Ta avto je Jackiejeva lastnina kakor vse ostalo. On je gospodar vsega, kar vidim: avtomobila, zamorca, tajnika, pravnika, palače, pohištva. psičkov itd. Dosegel ie najvišjo slavo in bogastvo, dvigni! ie svoje starše med denarno aristokracijo Amerike, a drago je plačal vse to. Nima časa ne za mater, ne za družino. Dela ves dan kakor konj. Zlata otroška leta ^o mu znana kvečjemu iz povesti: sam jih ni doživel.
Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelj
Špirit St. Louis po prihodu v Pariz
Prezident francoske republike Doumergue, letalec Lindbergh in ameriški poslanik v Parizu, Herrick, po slavnosti, na kateri je bil Lindbergh odlikovan.
Linaberghov avion v hangarju na Le Bcur-getu
Lioberghov podpis
Današnja jtalija v fašističnem zrcalu
»Potreben, razdražljiv in zabaven" govor gospoda Mussolinija
rih, bi nas kmalu Anici narodi prekosili. Primat v naraščaju ljudi imata v Italiji Napeli in Rim.
Če rekapituliram vsa ta dejstvo, pridem da sklepa, .Ia industrijski nrbanizem povzroča sterilnost naroda. It tega sledi, da se širi moralno divjašn-o v takorvanih višjih plasteh družb?.
Ako v Italiji začne prebiva Istre padati, ne bomo nikoli imperij in sme v nevarnosti, da postanemo kolonija.
Brenner mora ostati italijanski
Preuredili smo tudi nekatere stvari administrativnega značaja. Združili smo nekatere kraje z drugimi in smo na ta način disciplinirali gotova ozemlja. Ustvarili smo tudi obmejne province. Napravili smo to za to, ker so zaginili pogoji, ki so še obstojali pred štirimi leti. Aosta n. pr., ki je pa-triotična do mozga, nima nobene sveže z Bolcanom. Treba je povedati, da je pravo ime za Bolcan Bolgiano. To mesto je bilo vedno italijansko in razmere v njem so se spremenile šele potem, ko je Avstrija izgubila Benečijo ter je hotela ponemčiti Nadižo in Trentin.
Vse to nima nič opraviti z mejo na Bren-nerju. Tndi če bi živelo na tem ozemlju na sto tisoče Nemcev najčistejše krvi, Brenner bi ostal svet in nedotakljiv. In branili ga. bomo, ee bo treba, tadi i vojsk«, makar jutri.
Raznarodovanje potrebno
V	ostalem je vprašanje drugorodnih manjšin nerešljivo. Lahko je o tem razpravljati, a ni ga mogoče rešiti. Beleanska previnea
je bila ustvarjena baš radi tega. da bo itali-janizacija napredovala hitreje. To je edina politika, ki jo je mogoče odobravati. (Isto velja seveda tudi za naše Primorje. Ured.)
Leta 1932. bo novo ljudsko štetje. Takrat 'e verjetno, da se bo izpeljala nova sistematizacija italijanskih provinc. Kar se tiče občin. treba povedati, da je 9 tisoč občin v Italiji preveč. Imamo občine po 200, 300, 400 prebivalcev, ki ne morejo živeti in marajo zato izginiti.
100.000 policajev
Prehajam k policiji K sreči se Italijani otresajo spominov, ko so jih vladali Habs-burgovci in Burbonci, katerim je policija pomenila odiozen opravek. Treba je poudariti, da je treba policijo ne samo spoštovati, ampak naravnost častiti.
V	Italiji imam« 60.000 karabinjerjev, 15.000 policijskih agentov. 5000 stražnikov presto-lice. 10.000 miližnikeT, ki pripadajo pristaniškim, poštnotelegratekim. železniškim in cestnim. Vsi ti oddelki izvršujejo redno, popolno in koristno službo. Končno imamo obmejno milico in poljske straže. Skratka: režim razpolaga s 100.000 možmi javne varnosti. To število je impozanfno. Zato je treba izčistili policijo, posebno tajno pelicijo.
Nisem hotel povečati števila divizij in tudi nisem hotel da hi 15.000 tajnih policistjv postalo posebna divizija Ni treba vedno pri; vezati mačku okrog vratu zTenee. Preveč divizij pomeni toliko kot nič divizij. Kadar je policija v civilu in se ne da primerjati z uniformiranimi policisti, je treba, da je izbrana. to se pravi, da jo tvorijo tihi ljudje.
Vse tiste, ki ne izvršujejo teh pogojev, odslavljam iz službe. Odstavil sem sedem kvestorjev. 4 podkvestorje, 20 komisarjev itd. Razgnal sem kvesturo v Milanu, ki ni nikoli delala po mojem. To je začetek čiščenja, ki se bo nadaljevalo.
Treba pa je policijo tudi sivopoiniti. Moderna zločinstva so napredovala. Poslužujejo se kemije, fizike in drugih pripomočkov. Imeli smo še stare avtomobile, ki so silno ropotali. Prej smo imeii 161 policijskih avtomobilov, sedaj jih imamo 611 Današnja italijanska policija razpolaga s TT4 avtobusi. z 290 kamioni, 198 motoeikli, 4S dragimi vozili ia 11006 kolesi. Od tako opremljene policije sahtevam mnogo.
Italijanska policija ima tri velike naloge: Boriti se mora preti ponarejevalcem denarja, proti ubijalcem in preti mafiji. Zaradi ponarejanja denarja je bilo lani aretiranih ff24 ljudi. Ponarejevati denar fašistične države je nevarno. Druga nadloga so morilci. Od leta 1932. do 1926. je bilo izvršenih vse-polno velikih zločinov: nasilstev nad javno varnostjo je bilo 171. požarov 378, ubojev 169. poškodb 918, ropov 2082.
Akcija proti mafiji
Slednjič naj izpregovorim o mafiji. Govoril bom jasno. Ni mi mar, ee se be jutri ves tisk sveta polastil mojih številk. Ugotoviti bom moral, da je fašistična kirurgija zares pogumna in viharna.
V	treh palermskih občinah se je leta 1920. ustanovilo združenje 160 zločincev, ki so napadali in morili ljudi, izvrševali vlome in druga zločinstva. V nekem drugem kraju je policija prijela družbo 43 zločincev itd. Vse te stvari so po večini odkrili karabinjerji s
pomočjo milice. In pri tem so tudi nekaj tvegali. Izgubili so 10 mož, 360 jih je bilo ranjenih in mnogi so bili odlikovani. Vsi fašisti morajo vedeti, da je orožje karabinjer-jev steber fašističnega režima. Število delik-lov se k sreči krčL V Siciliji je število ropov padlo od 1216 na 296.
Obmejna milica
Prehajam k obmejni milici. Vsi veste, da čuvajo meje črne srajce, karabinjerji in agenti ter finančni stražniki v temle razmerju: 55 funkcijonarjev. 294 agentev, 1626 karabinjerjev, 2806 črnih srajc in 4417 finančnih stražnikov. Te številke navajam samo radi tega, da ohladim možgane onstran meje. Poudarjam pa, da črne srajce pazijo samo na slabe Italijane, ki hočejo zbežati preko meje, in na take, ki hočejo priti čez mejo v Italijo.	*
Politična akcija fašistične države
Vsi se še spominjate 31. oktobra v Bo-logni. (Atentat na Mussolinija. — Ur.) Dogodek je pretresel vso Italijo. Treba je bilo seči po protimerah in preprečiti protirevo-Jpcijo. Takrat sem lastnoročno zapisal potrebne mere.
Odredil sem revizijo in ukinjenje vseh potnih listov za inozemstvo. Ukazal sem streljat na vsakogar, ki skuša tajno prekoračiti mejo; ukazal sem zaseči vse protifašistične publikacije, dnevne in perijodič-r.e; razpustil sem vsa združenja, organizacije in skupine, ki so imele protifašistične tendence, odredil sem deportacije vseh tistih, ki so nasprotovali fašizmu in ki so razvijali protirevolucijonarno delovanje. Osnoval sem posebno policijo v vseh krajih in ustanovil policijske urade ter izjemno sodišče.
Vse te mere eo se izvajale. Izvajale so se inteligentno, kajti tak posel terja inteligenco. Vsi opozieijonalni listi so bili zatrti. Vse protifašistične stranke so bile r&zpuščene, osnovala se je posebna regionalna policija, ki rodi ie dobre sadove. Ustanovili so se politični uradi in izjemne tribune, ki izvrstno tunkcijonirajo in pred katerimi ni mesta za stvari, ki se ne izplačajo.
Dobro vam je le v spominu aventinska karnevalada, ki se je vršila v drugi polovici leta 1924. Naglašam, da oposricijanaki niso nikoli zapustili žurnalistične fronte, dasi bi jih bil jaz v drugi bojni liniji upoštevaL Potem je prišla nadležna serija atentatov; nadležna za vse:
Koniiniranci
Koliko je konfiniranih? Cas je, da se to pove, kajti v inozemstvu se govori, da jih je 200.000 in da jih je bilo samo iz Milana odvedenih 26.000. Vseh konfinirancev pa je 1527. Nihče od teh konfinirancev pa noče biti protifašist in marsikdo celo trdi, da je fašist.
Dejstvo je, da so se skoro vsi koniiniranci obrnili name. In to dejstvo je treba podčrtati kot največji uspeh fašističnega režima. To je zelo zanimivo tudi z vidika človečnosti, | seveda niso konfiniranri v sijajnem položaju, pač pa prejemajo zaenkrat 10 lir dnevno.
Amnestije ne bo!
Govori se o amnestiji. Gospoda, amnestije ni! Naj se ne govori o njej do leta 1932. Takrat se bo moglo govoriti o njej. če ne bo potreba podaljšati izjemnih zakonov.
V Italiji smejo živeti samo fašisti
Pobeljeni grobovi! Grobovi, polni gnilobe, ne govorite o nasilju, kaviar opravlja fašistična revolucija svojo dolžnost. (Zbornica ploska, poslanci vstajajo.) Danes je sigurno, da so vse opozicije v Italiji zatrte, razcepljene, končane. Pomembna skupina katoliške akcije ee je priključila režimu. Tu poganja nov problem, ki se glasi, kaj napraviti in kako Sveti bres opozicije. Opozicija mora biti — že zaradi stviri same. Ta način diskusije odločno odklanjamo. Opezicija ni potrebna v podporo dobremu funkcioniranju državnega političnega režima. Opcsdci-jo imamo mi s^rni v sebi. Kontroliramo se sami. Opozicija bi lahko izčrpala tudi večje duhove od mene!
V Italiji ni mesta za protifašiste. Same fašisti in ne fašisti imajo pravico eksistirati ee se debri in vzorni državljani.
Slednjič: Režim, prefekti, stranka. Pretekli, ki jih je nastavila strank?, delujejo sijajna Kadar bom hotel prestavljati prefekte, bom zahteval od stranke nov-o kvoto fašističnih prefektov. in sicer takih, ki so že dolgo v stranki. Kakor prihaja poslanec Turati vsako jutro k meni po ukaze, tako se bo moralo foditi tudi v notranjosti
Skvadrizem je bil važna stvar v dobi fašistične aktivitete. Povdarja«, da skvadrizem ni bil razširjen pa vsej Italiji in da se je najbolj junaško držal od Turina do Trsta Življenje gre mimo, nadaljuje se samo živa
1 Rim, 26. maja.
Današnja zbornica je nudila aliko, kakor-6ua je običajno le ob izrednih dogodkih. Listi so namreč že delj časa poročali, da bo imel min. predsednik Mussolini v parlamentu velik govor o varnih problemih fašistične politike. Prisotni so bili vsi fašistični poslanci tako, da se je komaj opazila odsotnost stotine izključenih poslancev nekdanje avemtioske opozicije. Gosto zasedena je bila turi i diplomatska kža, kjer je bila tudi Mua-eolinijeva hči Eda v spremstvu Muasoiinije-veea brata Ainakla. Tudi tribune za (>bčin-stvo » bile aasedene, dostop v nje po je bil seveda dovoljen le s posebnimi izkaznicami.
Ob 16.10 se je pojavil Mussolini. Poslanci so ga sprejeli s pleskanjem. Vse je bilo na negah. Mussolini je iztegnil roko v pozdravni sedel v fotelj. Dal je migljaj, naj poslanci sedejo, toda aplavz se je ie enkrat ponovil in nato je nastala tišina.
Mussolini je govoril med drugim.
f ašistični ptilanci! Naznanjam vam, da ne b. m kratek kakor ponavadi Moj govor be • .premijen s številkami. S tem nočem reči, •la so številke, ki vladajo narode. Nasprotno, šievilke so samo potreben element za tisi eca. ki hoče vladati narod. »
Moj ekspoze je potreben, nučrailjiv ia zabaven. Potreben zato, ker bom povedal samo to, kar je nujno in nič več. RazdraBjiv zategadelj, ker bom povedal tudi neprijetne stvari, lz zabaven, ker bo polemi&« ter se bo bavi) z notranjimi in zunanjimi nasprotniki režima.
Govor bo obsegal tri dele: 1.) pretresa! bo položaj italijanskega naroda s stališča fizičnega zdravja in plemena; 2.) bavil se bo z administrativo naroda in 3.) bo obravnaval glavne sedanje in bodoče politične jmerniee fašistične države.
Jetika in alkohol
Slika, ki jo moram razviti pred vami je precej temna. Socijalne bolezni se razvijajo, radi česar moram apelirati na vas in na fiozornost tistih, ki imajo čut odgovornosti, bodisi v središču, bodisi na periferiji Tako-zvane socijalne bolezni izkazujejo veliko po-,-labšanje.
lz vzhoda, od koder prihaja toliko krasnih stvari prihaja tudi rumena mrzlica in boljševizem. (Smeh v zbornici.} Pelagra je v iržavi popolnoma izginila. Tega ni mogoče trditi o jetiki. Najbolj prizadeta je t tem »žiru Julijska krajina. Na tretji točki stoji alhokolizem. ki povzroča mnogo smrti. Nisem med onimi ki verjamejo v absolutno abstineico; mislim pa. da bi moralo biti v tem oziru pri nas docela drugače. Italija ima lST.fril krčmariev. katerim ano zaprli •_'5.000 lokalov. Treba je po tej poti naprej. V Italiji se je hrezdvomno pričelo preveč piti. (Smeh.) Treba je bdeti nad plemenom, začeti pri materinstvu in pri otroku. Lahko zjavim, da ne bo ostala v veljavi samo uredba, k predpisuje obdavčenje samcev. Možen je tndi davek na jalove zakone. Ta taksa daje državi 40 do 50 milijonov lir.
Treba se je ploditi, da pride do imperija!
Hodimo odkriti: Kaj pomeni 40 milijonov Italijanov t primeru z 90 milijoni Nemcev in 300 milijoni Slovanov. Tudi č« pogledamo drugam, na zapad. kjer imajo Francozi 40 milijonov in 90 milijonov dnš v kolonijah, ali pa kjer je 46 milijonov Angležev s 160 milijoni t kolonijah, do kakšnega zaključka pridemo?
Italija se inoia potruditi, da doseže v drugi polovici teea stoletja 60 milijonov prebivalcev. Vprašali boste: kako bomo potem živeli? Toda jaz vas vprašam, kako pa je bilo leta 1815.. ko je imela Italija jedva 16 milijonov prebivak-ev? Takrat se je zgodil čudež, ki tudi v prihodnje ne more odpovedati.
Moram preiti k porodom. Gre za to, da se lajeji propadanje plemena. Treba je toroj dvigniti porode. Vprašam vas: odklej vlada Francija svet"? Odtlej, ko so bile družine normaaskih baronov tako številne, da so lahko sestavile vojsko. Če pogledamo stvari zadnjih 50 let. vidimo, da se je Francija od leta 1870. do danes pomnožila za dva milijona ljudi, Nemčija za 24 milijenoT. Italija pa za 16 milijonov.
liovori se tudi, da število porodov v Franciji pada, ampak to ni resnica. Francija je v pogledu porodov stabilizirana država, v nekaterih krajih pa ie celo opaziti naraščanje prebivalcev. Slabše je s Švedsko. Dan.-ko. Norveško in tudi z Nemčijo. Tudi Anglija <e ue more pohvaliti s sijajnim napredkom v tem oziru.
filede evropskih narodov je treba priznati » naraščanju prebivalstva prvenstvo Bolgariji. ki narašča v razmerju 40%. Za Bolgari-
o pridejo drug,- dežela, zata je treba načeli to vprašanje tudi v Italiji Mi imamo tri industrijska mesta: Torin. Milan ia Genov«. če bi se povsod v Italiji prebivalstvo tako počasi množilo, kakor v teh treh cent-
V temotah preddeklaracijske dobe
Danes se že tezk ) zamistlmo nazaj v iiK) težko dobo 1914 -- 5917. od izbruha vojne do deklarache. Oni mlajši pa. ki ie dobe sploh niso še doživeli ali se ie takrat, deca. še niso za\edali, ti si ie snloh ne znajo predstavljati. Tako nam ic. kakor zdravemu čiove-ku. ki ne ve. kai ie bolezen. Se le bolan znaš ceniti zdravie. Danes smo zares svobodni. Takrat — o. ali se spomni še kdo. kako smo moraii molčati in vse požreti in kako ie to požiramo bilo poniževalno in paste?
Pasie je bilo vojaku. — našemu č!o-\ eku seveda. V četi. — Kakor v vojni sploh. Pri kadru, tu se ie vsakdo skrival. kar se je mogel, lilinil. pretvarjal, se dohrikal feldveblu in reksumu (računskemu podčastniku), kuhariu in pro-i"(.nu, magacineriu in dežurnim podčastnikom. da ne govorim o poveljujočem Isauptmanu ali obrlaikmonu ali o kadetih. Kdor se ie izpozabil ali bil samosvoj. je šel v marškompaniio ali je dobil špange. ali arest. ali ie moral na težko delo. ali so ga vsai sekirah in mrcvarili do obupa. Nikdar ne pozabim
na petrovško šolo. Dva moža. starejša posestnika, sta prekoračila doDuste za . cn dan. Bila sta iz iste vasi Ko se vr- j neta k stotniji. iu prismojeni stotnik obsodi na 3 ure v špange (železie; desno roko v členku k členku leve noge). Tako vklenjena sta sedela na klo-pici na levi strani odhodnih vrat pe-trovške ljudske šole. kier ie bila komanda. Sedela sta od šeste do devete zvečer, mirno, drzetaje. Snežilo je in veter je pihal, na sedečih možeh so se zbirale plasti snega. Drugi dan je eden umrl na pljučnici v komDaniiskem »ma-rodencimru^. drugi tri dni oozneje v ce-ljski garnizi.iski bolnici.
Kdor se je znal prikupiti ali je sicer bil spreten, je bil neprestano ^abko-mandiran«, ali se ie selil iz nisarne v pisarno, po kuhinjah, maeacinih. ie dobival dopuste. ODremo. lahko delo. majhne zaupne misije ... Na karakter in možatost takšno stanie ni imelo dobrega voliva, to se razume. Vse moštvo je bilo otrovano. v moralnem razkroju. v nasprotju zooer nrotežeje in hierarhijo. Boliševizem se začenja v dušah in srcih: Razkroi.
V civilu ni bik) dosti beliše. le toliko drugače, kolikor ie oblika živlienja odvisna od organizacije. Nad nami so bili
Nemci. Landesschef. razni glavarji, ve-: činoma plemeniti, razni žandarii. župani, predsedniki aprovizacii. komisarji in namestniški tajniki, brotkaste. podpore vojaške in begunske, subvencije, protekcije in oprostilni dopusti. anbau-in ernteurlaubi. Vmes ca beda. beda.. Deca brez staršev, dekleta brez varstva. prostitucija, cukerkarte. blago iz magacinov, avto. oficirska razmerja. Rekvizicije. Kdor je bil dober c. kr. pristaš. kdor je bil zaupnik SLS. dobro zapisan v farovžu. na žandarski postaji, na glavarstvu, pri županstvu, ta je marsikaj dobil. Drugi ie moral dati, tudi če ni mogel. Po podstrešiih so stikali za žitom, jemali bakrene oipe. snemali zvonove. — vmes na vsak teden proglasi, oklici, okrožnice, navodila, javna, zaupna, tajna in strogo tajna. Vsak teden zastave. Kdor iih ni izvesii. ie postal nezanesliiv. Predavanja, zbirke, cvetlični dnevi, odhodi marškompa-nij m bataljonov. — tudi z našimi tro-bojnicami. kar je na v Celiu in Mariboru bilo zabranjeno. Regimentsko-mandobefel! Godba, obhodi, bakljade. Nagovori: Wir Deutsche sieeen! Gott strafe England! Jeder Schuss. en Russ! Jeder Tritr. ein Brit! Jeder Stoss. ein Franzos" Una die Serben — mussen
realnost. Skvadrizem, kadar je v bojni opremi. mora poseči v boj.
Poveličeval sem nasilje vse svoje življenje. Napravil sem načrt zanj Se tedaj, ko sem bil na čelu italijanskega socijalizma. Vendar moram povedati, da nasilja, ki imajo značaj osebne koristi, ne spadajo v fašizem. Mi hočemo biti avtoritativen režim.
Stranka je zaprla vrata v zadnjem času. Sedaj ne more postati nihče več fašist. Kdor je zamudil, je zamudil — naši vlaki ne čakajo. Upam. da ste razum si i simbolični pomen 28. tuarca. Ta splošen nabor mladine, ki vstopa v stranko, nekaj pomeni. Stranka se bo v desetih letih obnovila. Prišel bo čas, ko bo ministrskemu svetu predsedoval mož, ki bo star od 28 do 30 let. Nikjer ni pisano, da mora biti človek star, če hoče vladati.
Fašistična armada
Milica, ki je v zadnjem času postala važen organizem, je doživela to čast, da ji je bilo poverjeno varstvo na mejah. Njeni častniki so člani posebnega tribunala, tvorijo politične urade in dobivajo vsak mesec 6000 pušk. Legije so bile opremljene s potrebnimi pripomočki. Študira se, kako jih bo uporabiti za slučaj vojne. Tisti ki so že nad 40 let stari, bodo morali vršiti obrambo proti letalom in čuvati obalo. Take nastaja fašistična vojska: od spodaj gor, tako nastajajo bojne genera-cije.
Sindikati dobro napredujejo. Tisti, ki niso razumeli vojne in ne fašizma, se bodo morali, ko pride čas, sami izločiti. Nadomestili jih bodo mlajši, delavci in kmetje, ki jih rekru-tiramo iz balil ter iz vrst avangardistov. To bodo močni organizmi, ki bodo imeli sposobnost nadzorovati, življenje nacije, od 6. do 60. leta ter bodo ustvarili novega Italijana, fašističnega Italijana.
Vodilni razred
Režim je enoten ter ima več zaslombe, kakor vsi drugi režimi. Vlade teh režimov obstoje na podlagi glasov večine. Ta večina pa se ustvarja na podlagi volilnega posvetovanja. V kratkem bom govoril o volitvah. Fašistični režim pa je režim, ki sloni predvsem na stranki enega milijona, na enem milijonu mladine, iu na milijonih Italijanov, ki se izpopolnjujejo v fašističnem duhu. Zato noben drug režim na svetu nima tako trdnega in širokega temelja, kakor fašizem. Pričenja se ustvarjati vodilni razred. V tem razredu je 9000 podeštatov, 20.000 častnikov milice in na tisoče fašističnih organizatorjev, ki so zmožni, da prevzamejo v bodočnosti vodstvo.
Mussolini hoče vladati še 15 let
Prepričan sem, da moram kljub temu. da se ustvarja vodilni razred in kljub temu, da izkazuje narod vedno večjo disciplino prevzeti dolžnost, da vladam italijanski narod še 10 do 15 let, kajti moj naslednik še ni rojen. Imamo še velike naloge, ki jih moramo izvršiti. Povem vam samo tri temeljne: organizacija vseh oboroženih sil, gospodarska in finančna kampanja ter ustavna reforma.
Fašizem in zunanja politika
O zunanji politiki bom govori! v senatu. Toda šele čez nekaj časa, ker ne bi rad nadlegoval naroda z dvema govoroma zaporedoma. Lccarnska arhitektura je sledeča:
Francija in Nemčija sta se obvezali da se medsebojno ne bosta napadli na strani pa ie par žandarjev, ki morajo čuvati, da se ta obveznost ne krši. Ti žandarji so Anglija in Italija. Bilo je potrebno, da se je Italija v onem trenotku postavila na stran Anglije, da garantira mir ob Renu, ki je v bistvu mir Evrope. Toda v Locarnu se je storilo nekaj več in nekaj bol jšega. Izvršila se je kemična operacija, ustvaril se je locaraski duh. Toda ta duh ie po dveh letih skoraj izginil. To postavljam brez vsakega polemičnega namena, tako zvani locarnski narodi se divje oboro-žujejo na kopnem in na morju. Zgodilo se je, da se ponekodi govori o potrebi idejne vojne proti fašistični Italiji, "ker je protidemo-kratič-na, proiiliberalna. protisoeijalistična in protiprostozidarska.
Pred par tedni se je vršila v Berlinu parada »jeklenih čelad>, katere se je udeležilo 130.000 ljudi. To nas ne bi preveč zanimalo, toda na tej paradi je nekdo noal napis: Od Trsta do Rige.
Italija mora biti vojaško pripravljena
Zato je temeljna dolžnost fašistične Italije, da ima pripravljene vse SToje oborožene sile na kopnem, na morju in v zraka. (Veliko odobravanje.) Treba je, da v danem momentu mobiliziramo 5 milijonov in da jih oborožimo. Treba je ekrepiti naše vojno mornarico in naše zračno bredevje. Potem se bemo moali. ko bo prišle med leti 1935. in 1940. odločilno križpotje evropske zgodovine, uveljaviti in bomo mogli videti, da so naše pravice končno priznane. Zato pa je treba še več let priprav.
Nato je govoril Mussolini o padcu lire in o raznih finančnih težavah, nakar je nadaljeval :
Korporativni parlament
Ustvarili smo korporativno državo. Zato stojimo pred novim ustavnim problemom. Sedanja zbornica, ki zvesto in plemenito slu-
sterben. \ve:l wir Deutschosterreicher. sind. trara! Edini pošteni list je bil »SI. Narod*, kj smo ga na brali !e med vrstami. — kadar jih ie kai bilo. Zaplembe vsak drugi dan. in kar ie hujše, de iacto odvzet poštni debit. vsaj kar se vojaštva tiče. Na kupe so ga kradli in metali proč. da ni Driše! v roke naslovnikom. Vse postaje zastražene, za vsakim drevesom", v vsaki oštariji. pri vsaki mizi doušniki. lovski nsi_. konfi-denti, provokaterji. Pijani cuzsiirari so prepevali po gostilnah: Vetar nisi. ve-tar pisi, Avstrija se širi . - -
Vesti iz Thalerhofa in NVagne, iz raznih konrinaciiskih taborov. Cma smrt, glad. prostitucija, poneverbe, bolezni. Justirikacije. Ovadbe brez konca. Splošen strah vsakogar pred vsakomur, obče nezaupanje. Brat bratu ni verjel, oče se je bal, da ga naznani sin. ali obratno. Kdor tekmeca ni drugače spravil od dekleta, ga je ovadil, in bil ga je rešen, čez noč. Slovenija je sama dala okrog 100.000 anonimnih ovadb ... Frank se ie koncem vojne, poleti 191S. v Zagrebu hvalil, da je tekom vojne zagrebški Mi-litarkommando dobil nad tri milijone denunci.iacii, uradnih, zasebnih in anonimnih skupaj!
Obči moralni razkroj m kaos, kakrš-
ži režimu, bo ostala do konca svoje zakonodajne dobe. Toda gotovo je, da bodoča zbornica ne bo več podobna sedanji.
Bodoča zbornica bo izvoljena potom kor-porativnib državnih oreanizacij. Mnogi od vas se bodo vrnili v zbornico, mnogi bodo našli svoj sedež v seuatu, drugi zopet v državnem svetu, nekateri v prefekturah, v diplomatskih in konzularnih karijerah. marsikdo pa bo moral ostati v privatnem življenju. Kajti vsi ne moremo biti voditelji. Sicer pa ali naro-i čuti potrebe ;x> volitvah. Na to potrebo je že pozabil. Koncem leta ali kvečjemu prihodnje leto bomo sestavili način izvolitve nove korporativae zbornice.
V zadnjih petih letih smo ustvarilt velikansko zgodovinsko stvar. Organiziran narod tvori državo, sicer je vsak nar&d samo sredstvo notranjih pustolovcev in zunanjih sovražnikov. Naznanjamo svetu ustvaritev mogočne enotne italijanske države od Alp do Sicilije. Povem vam pa, da bo po desetih letih naša Italija popolnoma predrugačena. ker jo bomo popolnoma spremenili ne samo na zunaj, ampak tudi njeno duševnost. (Cela zbornica aplavdira.)
Na predlog finančnega ministra Volpija je zbornica sklenila, da se mora Mussoliniiev govor natisniti in nalepiti po vsej državi.
Naši kinematografi
NEMŠKI FILM.
Junak je zmeraj ptavolas in «Totenhuzar» seveda Po koncertu pride k njej v vas imet že od pogleda.
Zdaj se prične usodni ple* Ubogi huzar smrti! On je zaljubljen čez in čez, ona zahteva: vSačrii!*
Vsega je kriv francoski štab. Vohunka razpenja mreže. Spomlad.. Ljubezen.. Človek je slab.
A zvestoba vse prestreže!
Deutsche Treue. Obupen strel. Gledalec je zelo utrujen. Odkod je režiser neki vzel ime iWann die Unden bluhen2»
FRANCOSKI FILM-On je grof, črnolat in vnet, eleganten kakor modna slika Ona — le šestnajst ji je let — V kleti perilo lika
Samo ljubezni mu je mar. Da ni te stare grofice? Ustavila mu bo ves denar, ker ne mara sinah&perice.
«Ne!" govori plemeniti Jean. ^ Prepozno! Jaz sem oče!* /no potegne zsstor stran: otrok v zibelki joče!
Stara mati s solznimi očmi, odpusti vnuku in perici, in zvesti sluge sredi noči vzklikajo novi grofici.
9
» ta
MwW£
Evml
PEČE
droetker
IEVIM
backinom
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od
poštnih pristojbin Dr. Oefker,d. z o. z., Maribor.
Modra galica 98/997.
Montecatini in Marengo
ŽVEPLO dvoj. vent. 8595% Chancel SUL1KOL, SALOJIDLN naročite
v Ljubljani, Poštni preda! št. 102.
nega ni znal napisati Dante v Peklu. Mi smo ga doživeli in preživel;, i;i v naših generacijah je ostavil sledove. Slovenija je iečala, je molčala, je prenašala. Nit; dihala n:. Za slavo zmag .so se pojavljali na u'icah vedno isti obrazi. Nemci, oficirske babe. nemški uradniki. Med n imi stalni kader naše raje. V Ce!;u in Mariboru skorai nič naših, sami kolonisti. Po deželi -oficialne ličnosti«. ravno oni župani, komisarji, žandarji. župniki, kaplani, uradništva, ko-mandirano; učiteljstvo, komandiraro. Nekateri honoratiores. Aorovizacijsk: junaki, rekvizite rji in kvizitorii. Tako je bilo v prvih letih.
Vedno več pa so se spoznavali oni. ki niso klonili. Celice, po dva, po tri. >mo se sestajali, ugibali, se razgovaria-li. kleli, se bodrili. Visoko je plamula fantazija o zaveznikih, defetistične vesti o stanju vojske in vojne. Sporazumevali smo se s Poljaki in Rusini. dajali ruskim jetnikom cigarete, govorili z laškimi interniranci. tihotapili tuie novine. Vse v znaku romantične tajnosti. Vojni cilji? Pravica mora zmagan! Verovali smo v fatum. se tolažili s historijo: Anglija še ni bila nikdar zmagana! In velika Rusija, naš kolos? Po ieiu 1915 je šla ta nada, i« Srbija je podlegla. 1916
Kraljestvo
Moda na peščini
Srbi pišejo o >plažit, Slovenci imamo za morsko ali jezersko obal, kjer se bomo po leti kopali, lep domač izraz peščina.
V kratkem se bo moda popolnoma preselila v kopališča, na rivijero, v Dalmacijo, kjer bo razkazovala svoje najnovejše domi-sleke na peščinah. Zato si modna dama že danes dela skrbi s toaleto, ki naj jo vzame n morsko ali jezersko kopališče s sabo, da fce bo lahko pokazala med domačim in tujim svetom. Za plavalne namene bo slejko-prej merodajen triko v dosedanjih oblikah iu iz že znanega materijala.
Mnogo več fantazije pa bo modna dama lahko posvetila kopalni obleki in plašču. Glede blaga, iz katerega se naj izdelujejo te kopalne obleke in plašči, ni velike izbire. Treba je paziti predvsem na to, da se blago hitro posuši in da njegova barva klju-
buje solnenim žarkom. Najbolj priljubljena ]e sirova svila in tait. Glede barve velja razlikovati sledeče: obilnejše dame bodo uporabljale temne, najraje temnomodre in črne desene, vitke dame pa vse vrste svetlejših bavnih kombinacij. Tudi v vprašanju kroja igra vitkost in splošno postava glavno vlogo Harmonično razvita dama si bo dovolila razne prostosti, ki se obilnejši dami nikakor ne bi prilegale. Za vitke postave bo letos v modi kopalni pižama. Za obilnejše postave bo primernejši kopalni plašč, ki omogoča razne fantazijske prikrojke.
En vogue bodo tudi ooni, impregirani kopalni solnčniki, poslikani z japonskimi motivi. Novost bo končno popolnoma enostaven, negarniran, širokokrajen slamnik iz cenene fantazijske slame.
Preprečeni porodi
Profesor L. Haberlandt v Kolnu je objavil že I. 1924. podatke o uspešnem rabljenju hormonov pri samicah različ« nih živali. Toda časopisi so poročali o njegovem odkritju šele pred tedni, ko je letos raztegnil svoje preizkušnje tudi na človeka. Kakor znano, je mladi učenjak v stanju brez operacije preprečiti za gotovo dobo pri vsaki ženski porode. Po določenem času se materinstvo zo« pet obudi.
Fiziologi se zanimajo za nov prepa« rat zgolj z znanstvenega stališča. Isto« časno se je vnel hud spor med pravni« ki in evgeniki. Država in tudi juristi ho« fejo preprečiti splošno nagnjenje do zatiranja plodov, vendar je ta boj pod sedanjimi težkimi razmerami le malo uspešen. Na drugi strani zahteva-mlada evgenična znanost, naj se zboljša kako« vost bodočega pokolenja in naj bo sploh prepovedano, da bi slabi očetje imeli otroke. Dosedanji zakoni kaznuje« jo umetno odpravljanje ploda in pre« povedujejo sredstva, ki preprečijo spočetje. Edino izjemo tvori sovjetska Rusija, kjer je splav uradno dovoljen. Toda neusmiljeno življenje se ne zme« ni za postavo. Na Nemškem znaša n. pr. število preprečenih porodov malone 1 milijon letno. To pomeni, da pride na vsakega novorojenčka en odpravljen otrok. Ta približna številka je vsekakor daleč pod dejansko. Iz Rusije, kjer vodijo o tem uradno statistiko, imamo n. pr. naslednje podatke: Moskva s svo« jim poldrugim milijonom prebivalstva ima več klinik. Leta 1925. je izvršila sa« mo klinka prof. Goljanickega do 3000 spla-vov. Nekatere ženske so bile ope« rirane 16krat ali celo 19krat v življenju. Dogodilo se je, da je ženska izvršila snlaV tri do štirikrat tekom enega leta! Nekateri poganski narodi niso smatrali splava za greh. Šele krščanstvo ga je iz« enačilo z umorom in v srednjem veku zahtevalo smrt krivcev. Po novem na« črtu nemškega kazenskega zakonika se kazen lahko zniža na eno leto ječe.
Danska postava predvideva v olajševal« nih okoliščinah celo oprostitev. Ta pri« zanesljivost je posledica dejanske ne« zmožnosti, da bi bili vsi krivci kazno« vani. Na Nemškem obsodijo letno n. pr. kakih 1500 oseb, dasi znaša število kazenskih slučajev več sto tisoč. Še manj uspehov kaže boj zoper preven« tivna sredstva. Več držav je sploh uki» nilo tozadevne odredbe, in v listih be« remo bahave reklame o «klinikah za omejitev potomstva«. Pri nas smo polo« vičarski kakor marsikje drugje. Prepovedani so izzivajoči oglasi, ne pa pro« daja ali uporaba.
Haberlandtova teza je vsekakor krita pred obstoječimi zakoni: kajti on zagovarja preprečitev oploditve (ne pa odstranitve živega ploda, kakor je pri splavu). Če bi hotela država napove« dati (najbrž brezuspešen) boj temu iz« umu, bo treba novih zakonov. Zato je evgenika, znanost o izboljšanju potom« stva, jako zadovoljna s Haberlandtom. Vsi moralni in pravni protesti, ki jih je dosedaj izzivala sterilizacija, namreč odpadejo. Ni dvoma, da človeštvu na« raščaj norcev, umobolnih, božjastnih, dedno jetičnih in drugih oseb ne kori« sti. Več ameriških držav je tudi upe« ljalo tozadevno postavo, vendar pa ni« so našle umevanja v Evropi. Saj ven« dar ni mogoče vsakega moškega zločinca kastrirati ali pa obsoditi njegovo ženo na neplodnost. Sedaj pa odpade vsako prerekanje, odnosno prevezova« nje semenskih kanalov; ne uničijo se nobene spolne funkcije in po kratki dobi je žena zopet zmožna materin« stva. Evgenisti tedaj upajo, da bo Ha« berlandtovo odkritje pospešilo sploš« no, oziroma časih tudi prisilno sterili« zacijo. Znano je, da opeša večina mla« dih žen po neprestanih vsakoletnih po« rodih in tudi otroci postajajo vedno bolj slabotni. Haberlandtova metoda zagotavlja materi po začasnem počitku bolj zdravo, ojačeno in celo dednih bolezni oproščeno deco.
je padla Gorica, Brusilov je prodiral v Polesju. Rumunija je planila in bila zdrobljena, kabareti so odmevali od šia-gerja: »Rutsch-ka-ka, wir fahrem nach der Dobrudscha!« Kruha ie zmanjkovalo, iskali smo pšenico in jo ponoči prenašali, nakupovali fižol za domačo shrambo, usnje za podplate Vojna posojila so se nabirala, prvo, peto, deveto. Ne daš nič? Si subverziven? Dos gibts not. mei Liaba! Oold gab ich fiir Eisem!
V to atmosfero, dušečo, neznosno, je posvetila sem in tja vesela vest od zunaj, zavezniška zmaga, vedno splo&iej-š i razkroj in prepričanje, da tako ne gre. Nemški Belangi so se razvedeli. Prišla je smrt starega cesarja, zaprisega novega. Konfiniranci in razni »p. v.« so se izprememfli v sistematične »tahi-iiirarje«, defetizem je postal sitstem, iz njega se je pričel oblikovati doJočoejSi odpor. Na mesto kaosa je stopila negacija. naperjena zoper bedo in tiranski politični, moralni hi administrativni pritisk in nevzdržno vsakdanje pomanjkanje.
Sklicanje parlamenta je bilo vidno znamenje: Pred kapitulacijo režima, ki razobeša bele zastave ki pričenja par-lamentirati. Dvignili smo glave in po-sluhnili: kda! bo? Čakali smo bogvekaj in več. Ko pa je bila izgovorjena beseda deklaracija, je učinkovalo kakor strela iz temnega oblaka. Za strelo se vMje ploha in vsiplje toča. Maloštevilnim zrelim je deklaracija bila premalo, a široki masi se je šele ob njenem naglem blesku zasvitalo: Padla je prva osvobodilna beseda, odjeknila kakor grom, odmevala iz srca v srce. Narod, ljudstvo ni slišaik) ornih besed, ki so že bile zanikane in odklonjene, iznljunjene. Ni slišalo »okvira« in »žezla« te kompromisne izjave. In ko je kmalu na to pričela doba zborov, so naši preprosti ljudje hlastaje poslušali govornike in jih prevpili s svojim odmevom: Narodno edinstvo. In začuii so se klici: Živili Srbi! Doli Avstrija! Govorniki so strahu onemela. Narod je spregledoval ln sam govoril odlofilne besede.
Tipične oblike klobučkov
za poletje ni težko razlikovati. Drobni klobuček ostane še naprej za elegantne in štra-
pacne priložnosti. Novost je klobuček čela-daste oblike, ki se je razvil iz baretnega tipa. Poraben bo zlasti za plesne prilike. Prav ozek rob ima poleten potni klobuček, široki krajniki se prilegajo predvsem klobučkom za elegantne poletne toalete.
Teden damskih toalet je tu
Opozar<amo ponov no naie dame na najpopolnejšo izbero vseh modnih potrebščin; svile, trako\ nogavic, modni) gumbov, prekrasn uzorce čipk itd. itd
tvidke T. Eger. Uubliana Sv. Petra cesta 2. «i je po svoji Krasni izberi ses edinstvena
0 bolečinah v zobeh
Odrasel človek ima v obeh čeljustih 32 zob, od katerih sestoji vsak iz zunanje jako trde tvarine, takoimenovane emajlovine, (vidne na onem delu zobu, ki moli iz dlesr na) in iz cementa, neke koščevine, ki prihajajo iz emajla na korenino zob. Notranji del krone je iz jako trde zobovine. Na konici korenine je vdolbina, ki po drobnem kanalu vodi v zobno votlino.
Prostor med korenino in luknjico, alveo-lo<. v katero je zataknjen zob, je zamašen z obkostnico, tanko kožico, ki je močno prepletena z žiljem in živci. Da je združitev tim tesnejša, še posebne vrste vlakni izstopajo z čeljustnice skozi obkostnico v luknjičavi cement. Zobna votlina pa je izpolnjena z
obro^utro
polepša R/as}
ELI DA
CREME DE H| CHAGLOE HEUBE
neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje ia daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevldljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote.
Se ae t v e t i, ne maže. Krema medlo p r i r o d n e barve
jako nežno vezenino, v katero je zopet vloženo žilje in živec. Opisano polnilo zobne votline, jako važno za življenje in rast zobu, imenujemo pulpo.
Ce se vselijo bakterije v zob ali njegovo okolico, da se pojavi na njeni ali na čeljustni« razžor (caries), ali se ž njimi okuži ob-kostnica in se vname, se odzovejo takoj živci, ki prepletajo okosnico in puplo. Časih
se infieira obkostnica v globočini aiveol«, ali ob njenih stenah, dočim je krona zobu že nedotaknjena in kost adrava. Ce Ge je je pa lotil razžor krone, in je napravil luknjo do zobne votline in v njej ležeče pulpe, potem »e izvrši infekcija z višine zobu navzdol proti korenini. Obolita torej bogato z živci plepleteni okostnica, ali pupla, ali obedve.
Kakor vaako vnetje, je tudi zobovno vnetje označeno z nabreklino, mogočnim dovodom krvi in bolečino. Povedali smo, kako tesno sta zvezana zob in čeljustnica in kako je med nje namešana obkostnica. Ce se torej vname in oteče, nima proetora, da bi »e mogla kaj prida umakniti. Nič boljše se ne godi pulpi v njeni koščeni ječi. Na ta težki pritisk se odzovejo živci t bolečino in čuti celo registrirajo vsak srčni utrip, vsak valček krvi sproti, ki jih davi in draži. V aobu nas ki ju je.
Vnetje okostniee je označeno a povečano
bolečino pri premikanju zobu, t. j. če s. pr. na kak zob ugriznemo. Ako je pulpa vneta, se ji ne pozna posebno, če se zob malo po-maje. Zato je pa obolela pulpa tem bolj občutljiva za temperaturne diference, ki jo zadenejo, n. pr. za mrzle in vroče jedi in pijače. Prvo (periostitis) izda bolečina ob pritisku na sob, drugo (pulpitis) občutljivost za mraz in toploto. Zob, ki je občutljiv za oba dražljaja, boleha na vnetju obeh. Pulpitična bolečina se navadno tudi izdatno zviša ponoči.
Zdravega človeka bi v naših kulturnih odnošajih zobje prav za prav ne smeli nikoli boleti. Kdor si svoje zobe po vsaki jedi vestno snaži, če si jih umije predno gre spat in ko vstane, kdor si da svoje zobovje redno pregledati od zobozdravnika, recimo vsako četrtletje, ne bo prestal mnogo bolečin radi svojih zob. Morda kaka mala plomba tu in tam, kako čiščenje bo potrebno. — V splošnem pa žive zobozdravniki iz večine samo od zanikrnosti in indolenee svoje klientele. Seveda poznamo tudi bolezni, ki povzroče vedno v večji ali manjši meri bolezni ua zobeh. A to so v primeri s pretežno večino vsakdanjih bolnikov izjeme.
Na drugi strani moramo povedati, da posvečajo zdravstvene oblasti premalo pozornosti boleznim zobovja. Revni sloji pač ne morejo plačevati plomb in zdravniških pregledov. Zato bi se jim moralo omogočiti brezplačno zdravljenje po javnih ambulan-cah, ki jih pogrešamo na vseh koncih in krajih. Seveda bi morale te ambulanee poslovati točno in naglo brez birokratizma. Ambulanee, pri katerih naj čakajo ljudje na plombe po par mesecev, pač ne izpolnjujejo svojega namena.
Slabo zobovje je tudi pogosto krivo raznim želodčnim boleznim, povzroča slabo prebavo in druge posledice. Tudi nikakor ne velja bolečih zob zanemarjati. Večkrat pritisne prisad. Zastrupljanje krvi radi iute-marjene obkostniee umeri vsako leto dokaj več ljudi, kot je to občinstvu inano.
Za nič vreden zob so edina rešitev — klešče. Če te pa sicer boli gnil zob, vzemi v usta jjožirek mlačne vode in jo drži na njem. Časi pomaga. Sem in tja odleže bolečina, če si nadrgneš lice s kakim pekočim ali jedkim mazilom ali špiritom, v katerem je raztopljena kafra, gorčično olje itd. Tudi praški, katere uporabljajo navadno za glavobol, nahod, katarje itd. kot antipirin, piTamidon, neramon, aspirin itd. učinkujejo večkrat dobrodejno. Prav tako lahko poskusil z gorkimi obkladki. Včasi pomaga, če driii noge v topli kopeli — z vsemi temi procedurami odvajaž kri iz mesta vnetja. Seveda trajnih učinkov vsa ta sredstva nimajo. Ne odlagaj torej in poaeti pravočasno svojega »travnika za zabel
PURGCN
aploino znano sredstvo m filifteaije želodca In firsv.
Pri prezidentu na Hradčanih
V zvezi s pomenljivim co* godkom — T. G. Masarvk je bil že tretjič izvoljen za preži« denta Češkoslovaške — prina« iamn vtise nekega Slovenca o prezidentu Masarvku.
Rahlo se rišejo spomini.
b,io je ob praski lanskega vsesokol; skega zleta. Lep. mehak julijski pred* večer je objel divne Hradčane, ki ob; vladujejo vso Prago in govore s svojimi starimi palačami o češki prete; klosti in slavi. V krasen angleški park tik prezidentovega gradu je sijalo za; Rajajoče solnce; bleščale so kupole, zi« dovi starih hradčanskih palač so oži* veli v mirni svetlobi večernega solnca. Hodili smo po belo posipanih stezah, ki se križajo med košatim drevjem in i jejo mimo cvetličnih gred. Bila nas ie pestra mednarodna družba. Posla; -ik:. generali, ministri, sokolski vodi; teiji, francoske in angleške dame, pisa;
živce in ki bi ga drugi občutili tja do groba. Njega pa je življenski boj utr; diL Čil je, bistrega duha. Poglobi se v njegovo miselnost, pa boš spoznal vzroke . . .
Ko je bil prišel s svojim kanclerjem na vrt, ga je pozdravil diplomatski zbor, za njim pa generaliteta in drugi odličniki. Skupina za skupino ga je ča; kala. Bela obleka z mehkim klobukom je dajala prijeten kontrast svečanim generalskim uniformam in dragocenim damskim toaletam. »Tatiček« — mu pravijo Čehi. Res je. A v tistem veli; kem smislu, ki ti vzbuja spoštovanje. Pa mnogo iskrenejše nego si ga lahko kdaj občutil pred uniformiranimi eks; celencami stare Avstrije. Spoštuješ ga in liubiš. Tak bodi pravi narodni vo; ditelj.
Čehi, s katerimi sem govoril, so "" izražali o njem kot vzornem človeku. So sicer ljudje, ki bi jim imponiralo, če bi bilo na Gradu več ceremonij in posnemanja bizantskih in španskih predpisov. Taki ljudje še žive duševno v habsburški Avstriji ali v carski Ru; siji. In vemo tudi, da ne manjka ljudi, ki bi hoteli s takšnim peskom s preži; dentskega stola zaslepljati zdrave ljud; ske oči. Ali vsi ti so naravna dediščina starih časov. Masarvk je sam dejal, da se moramo demokraciji šele privaditi in najti v nji pravo vzvišenost in res; nično nobleso.
Na to sem mislil, ko sem gledal nje; ga, filozofa in sociologa, med uniformi; ranimi veliaki. ki so ga zrli s simpati; jami. po človeško ...
Neko Angležinjo je njegova — de; ial bi mogočna — preprostost tako prevzela, da je pozabila strogi bon ton; pristopila je k Masarvku in ga nago; vorila.
Prezident ni kazal zadrege; zresnil pa se je njegov ceremonij ar. ki ni mo; gel odlične tujke opozoriti na predpise. Masarvk ie govoril z Angležinjo smeh; ljaje. vedro, brez vsakršne nervozno; sti.
Zato pa je bil nervozen kancler: za; daj so čakale delegacije, med njimi jugoslovenski ministri in generali, ki so bili tiste dni v Pragi. Ali »incident« se je gladko zaključil in vsi, ki so ho; teli. so prišli na vrsto.
TfVo smo nrebili kaki dve ur1' na prezidentovem vrtu. Vmes smo se hI a;
Grad na Hradčanih
celji in novinarji iz vseh kotov naše ljube Evrope. Videl si Paula Valervja, W. Steeda, K. Čapeka in mr.oge druge sloveče intelektualce. Prezident Masa; ryk nas je bil povabil na »garden par; tvor. Sredi vrta so bile pripravljene mi; ze za zakusko. Sama okolica ni bila prav nič prisiljeno slovesna; domač ton je bil v tej reprezentativni priredit; vi. In to nam je vsem dobro delo. Prav vsem. Videlo se je na obrazih. Razpo; loženje je mimo prijetnega večera oživljala godba ...
Ob napovedanem času je prišel pre* zident Masarvk.
Star. a nenavadno čil gospod. Lani je imel 76 let na plečih, a hodi vam r8vno in krepko kot 60ieten. dobro ohranjen starec. Značilen obraz s sivi; rai brki in kratko brado, kakor ga vi; diš na tolikih in tolikih slikah. Ali na najbolj posrečeni ni tistih živahnih oči, ki nemirno švigajo pod očali. Pa tiste inteligence, ki sije iz obličja. Kadar ga pogledaš, občutiš bistrino njegovega duha, ki se ni upognil pod težo let. Ob drugi priliki sem ga videl, kako je sto; pil s konja. Zares se čudiš: toliko let. pa tako krepak. In navsezadnje mu živ! i en je ni bilo lahko. Preživel ie mar; eikako gorje, ki človeku dolgo razjeda
dili s sladoledom, poslušali godbo in gledali lepo Prago v večerni krasoti . .
Pripovedovali se mi, kako Masarvk živi Pozimi biva v Pragi na Hradčanih. Tu ima 35.000 zvezkov broječo kniiž; nico. ki sega do njegove spalnice. De; lavnico obdajajo police knjig — bogata zakladnica znanja in življenskih iz; kušenj. Niso samo znanstvene knjige. Masarvk zelo veliko prebira tudi lepo; slovne spise. Ne pozna samo moderne; ga domačega slovstva, ampak tudi an; gieško. francosko, rusko slovstvo. Čisla pesnitve.
V delavnici presedi navadno popol; dan. Takrat študira, čita in piše. Kot prezident je spisal svoje spomine »Svetovna revolucija«, debelo, zelo za; nimivo in podučno knjigo. Zdaj pri; pravija izdajo svojih Zbranih spisov. Na stara leta in kot prezident se spet poglablja v mladostne spise, v tKon; kretno logiko« itd. Če se mu utrudi pogled, si odpočijejo oči na divnem razgledu, ki se odpira z okna delavni; ce: tam spodaj leži »zlata Praga« s sto; terimi zvoniki, kupolami in starinskimi palačami, mesto, ki je postalo izpolni; rev njegovih sani: prvostolica svobod; nt'rti naroda . , .
Popoldansko delo prekine in jezdi
na izprehod. Pražani ga spoštljivo sre; čujejo in pozdravljajo. Saj ga vsakdo pozna. Tudi mi smo ga nekajkrat vi; deli. Kako čilo jezdi na svojem vrancu!
Ko se vrne, se znova loti dela. Če ne gre v gledališče ali kam drugam, se vleže bolj zgodaj v posteljo. Potreben je počitka.
Tako živi zase. Dopoldan pa živi za državo, ki jo je pomagal ustvariti. Zju; traj izvršuje politične posle, rešuje do; pise. sprejema avdijence. Pri zajtrku bere domače in tuje liste. Ne v skrbno izbranih izvlečkih, kakor drugi vladar; ji. Ker razume celo vrsto evropskih jezikov, mu predložijo kopico tujih li; stov, da vidi, kaj mislijo in pišejo on; strT. raeia.
Po kosilu navadno ne počiva, mar;
več čita. To je čas za leposlovno čtivo. Masarvk pravi, da najde v njem naj; več odmora.
Včasi povabi koga k sebi, da ž njim kosi ali večerja. Najodličnejši evrop; ski možje so že bili pri njem in vsak je dejal, da je užitek govoriti s tem prezidentom, ker je povsod doma. V znanosti, v umetnosti, v modroslovju, v politiki. Veliko razume in mnogo ob; čuti.
Čez poletje biva v gradu Lana pri Pragi, na jesen pa v Topolčankah na Slovaškem. Tudi tam živi preprosto in se posveča študiju. S to razliko, da ima več časa za izprehode. za prirodo. ta večeru vir veselja, moči in zdravja.
Tf -'-o culi o njem in takega smo ga videli.
Poslanska zbornica v Pragi
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Nedelja, 29.: ob 20.: »Mnogo hrupa za nič».
Izv.
Pondeljek, 30.: Zaprto.
Torek, 51.: «Mnogo hrupa za nič*. C.
Mariborsko gledališče:
Nedelja, 29.: ob 20.: cScampolo».
Shakespeare: Mnogo hrupa za nič
Premijera v ljubljanski drami.
Vsaka nova uprizoritev pri nas še ne« uprizorjenega Shakespearjevega komada je za slovensko gledališče dogodek. Predvsem za gledališče. Prevodi Shakespearia. ki jih dobivamo Slovenci iz mojstrskih rok pes« nika O. Župančiča, nas brez dvoma bega; tijo, vendar pa je za domačo literaturo in za naš kulturni razvoj važnejše, če do; bimo izvirno slovensko dramo, ki pomeni napredek naše dramatike. Ali za samo gie; dališko ustvarjanje, za vzgojo in oblikova; nje igralcev in odra je nov Shakespearjev komad v našem repertoarju nov korak na; prej. Kje je še avtor — morda je Moliere najbližji sosed — ki bi igralca tako priteg; nil nase. ki bi mu nudil tolikšnega boga; stva v karakteriziraniu samoraslih, iz raz; košne spojitve prirode in pesnikove do« irišljije rojenih človeških figur? Kje je še kakšna toli obilna zakladnica čudovitih za« pletljajev, konfliktov, bojev, potnirjenj, vulkanskih izbruhov strasti in duhovitih, logičnih sentenc. ki nadomeste človeku cele biblioteke? Morda je bil Balzac po« slednji v vrsti velikanov«stvarnikov. Vča« si se človeku pri Shakespeare ju zazdi, da ie to, kar vidi in sliši na odru, anahronističen svet, iz muzejev vzeto in _ponazorjeno življenje časov in ljudi, ki jih ni več. In se mu vsili misel, da mu tehnika shakespe; arske drame s svojo šablono razpleta in konca, s svoio mrežo intrig in drugih dra« matskih »fokusov« ne nudi več kakor do« bra zgodovinska kozerija. Ali že nadaljnji trenutek — izražen v kakem bistrem za« nletliaju, v nenadni reflektorski razsvet« Ijavi mračnega dna človeške duše, v dia; logu ali monologu, ki je bil napi.-an m izrečen za večnost — razprši na mah ves dvom. In najsi se o Shakespearju pišejo stotine debelih knjig, najsi se njegova de« la igrajo na vseh odrih — vsa.-ta njegova uprizoritev je za igralca in gledalca nekak »preizkusni kamen«: ob njem se brusita iri ostrita, ob njem se merita med seboj. Eie« mentarna bujnost domišljije, zaružena_ z veščo, zdaj hladno in mirno, zdaj prekri; pevajočo analizo človeških strasti; vse ve« liko. povečano, mogočno; vse razmetano v kaos kakor v človekovi notranjosti, in vendar do drobtinice pretehtano in doživ; Ijeno — to je Shakespearjev svet. šola življenja in njegovih poosebljenih iluzij. Vmes pa bleščeče metafore, ki jih je Taine dobro primerjal z bliskom: šinejo, razpolo« vijo plast pred teboj in izginejo z grme* njem . . . Zdai. ko se nam obeta celoten slovenski Shakespeare, je treba, da gre gledališče vsaj vzporedno z založništvom. Tokrat je šlo pred njim. Nič nas ne more prepričati, da se ne bi v shakespearskem gledališču šolali oni, ki bodo kdaj pisali m t-prizaria nove slovenske drame, in on-, k: b'"-do sprejemali. Preveč tavamo brez ftjnotr« in kompasa, preveč konzirm i ramo plehke produkte današnjih dramatskih ta« brit. Ni čuda. če triumfi-a kino s svojimi mogočnimi dimenzijami, ki so bližje sha« 'espearskerou svetu od dvondmih. toliko« krat do«adnih d-am in komedij s povoj« -:m pečatom »Made in Austria«. »Made m German i 2«- itd. Zato ie nova uprizoritev ^hakespearja dogodek, točka, kjer se usta«
■»Mnogo hrupa za nič« ie vesek>:grs. ki ma kdo ve kako mogočne fabule ki pa e ponaša z vrsto m"-*-"* tt in z ži« vabrrm deianiem. S-^-da v Shakespear-eva i srednja	a ie doVai pngo^t" na re^er«
toarju. Fabula je na kratko sledeča: Fio=
rentinski grof Claudio se zaljubi v Hero. hčer mesinskega g-uvernerja Leonata. Don .Tuan je človek, ki neprestano kuha mržnjo in zavist, pa s podlimi spletkami in slepa« rijo svojih dveh plačencev doseže, da se lepa. Hera izpremeni v ženinovih očeh v lahkomiselno viačugo. Claudio pred oltar« jem osramoti njo in rodbino Slednjič se intriga pojasni in ima za Hero in Ciau^ diia srečen konec. Vmes se plete šaljiva intriga med Benediktom in Leonatovo ne« čakinjo Beatrice, dvema svojevrstnima zna« čajema, ki ima takisto srečen konec v za« konskem blagoslovu. Okoli obeh intrig, razpletenih s šablonskimi pripomočki kia« sične dramatike, se vrti še nekaj plemiških in meščanskih oseb, ki so karakterizirane s krepko komedijografsko roko, vajeno še silnejših in tipičnejših postav. Nauk fabule je nevsiljiv in prepričevalen: človeška zloba pogine od lastnega strupa. Ljubezen zma« guje nad mržnjo in zavistjo. Na drugi strani pa je življenje tako zamotano, ča se v njegovem pravem zrcalu najdejo tuci oni, ki kažejo kakor Beatrice in Benedikt krivi videz. Skozi vse dogajanje teče rde« ča nit Shakespearjeve miselnosti: Življe« nje je večno izenačevanje neenakosti; sebe vredna je le kot gibanje, tok, pot in ne kot smoter in počitek. Odtod tako močna karakterizacija ljudi, njihovih navad in razvad, odtod tolika pozornost konfliktom, ki rasto iz neznatnih besed in brezpotnemb« nih vzrokov.
V blestečem slovenskem prevodu je za« vzela veseloigra »Mnogo hrupa za nič« s-*oje mesto v repertoarju slovenskih gie« dališč.
*
Režiser g. prof. O Sest je moral ustva« riti iz petih dejanj, razdeljenih v 14 slik, med seboj krepko povezano celoto. Vloge so bile srečno razdeljene, tako da je lahko vsak igralec podal svoje najboljše, ce« loma predstava pa je dobila s tem dostoi* no višino. Inscenaciio. ki je enovita in okusna (rdeči stebri s sinjinim morjem in idečimi silhuetami mesta v ozadju) je zasno; val gledališki upravnik g. arh. Kregar. iz-vršil pa gosp. a kad, slikar Vavpotič. Ko« stumi so skrbno izbrani, maske efektne. V zunanji karakterizaciji posameznih figur ni pretiravanj; vse kaže zaokroženo obliko, čeprav je premijera stala v znamenju pre« velike vene in rahle neuglajenosti, ki bo pri nadaljnjih predstavah izginila. Morda bi kazalo črtati še kak detajl, ki bi ga lahko izpustili brez škode za celotno dejanje, da b: se efekt posameznih prizorov ojačiL Mestoma ie zazevala puščoba, ali le za kratko časa. Taka mesta, ki kažejo res zastareio odrsko tehniko, bi morali igralci še bolj z ž:vo ig-o zabrisati: imamo jih zlasti v prvih treh dejanjih. Komgolaova mtizika (kapelnik g. Svetel) se lepo zliva z odrom, vrhu tega je olajšala občinstvu številne premore in oživela dogajanje. Ples masK pa bi bil lahko efekrnejši in daljši.
Neposredno po prvi predstavi ne kaže analizirati posameznih vlog, reči je treba le. da so nositel.ii poglavitnih vlog zap"j« stili vtis dobro naštudiranih in krepko po« danih figur. Tako ;e bil g. Levar efekten Benedikt, g. Jan je dal svojemu Clavdiju vitežko mehkobo, g. Rogoz pa donu Juanu v maski, glasu in nastopu značaj intrigan« •a in ošahneža s temnimi strastmi v srcu. Dobrega Leonata je živo voblial g. Kralj. po značaju enakega Antonija pa g- Žagar. Izmed moških vlog je še omeniti g- Drenov« ca k^r izrazito podanega Baltazarja. Žen« ski vlogi, ki zaslužita posebno omrrM. sta ga Nablocka kot zeovorna in duho« vita družatnica in gdč. Dan;'o'-a kot než« na snubljenka in nevesta, riba v sreč: in naravna v- trenutku obupa, Ostaii-n so bile dane več ali mani postranske tu ie omeniti i7sned dam V:do in De^ .-a« Vovo. izmed gosped-r-v pa Cesarja, Pluta, Peeeka. Povhera in Jermana.
Vsekakor se je s Shakespearjevo veselo« 'g-ro "Mnogo hrupa za nič« ietosnia sicer brcTh^r-nična sezona v farnem raki 'učila.	B B.
: ori Tiskovni zadrugi! :
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA 1349 m š kw) STUTTGART (379 m 10 kw). FRANK-FURT (438 m 9 kw). BRNO (441 m 3 ku ). RIM (449 m 12 k-.v), LANGENBERG (4>m m 60 kvv). BERLIN (4Š4 m 10 kw) VARŠAVA (1111 m 10 kw).
Nedelja, 29. maja.
DUNAJ 19: Komorna slasba. — 1. Sch_-bert: Godalni kvartet v G-rno.u. — i. Dvorak: Godalni kvartet v G-duru. 20: K -Sloboda: »čajanka«. Veseloigra v treh dejanjih. PRAGA 20: Orkestralen koncert. — Dvok rak: 1. Polednšce. — 2. Koncert v A-molu, o?. 54. — o. Novak: Slovaška suita. op. 32. — 4. Fibich: Vihar. STUTTGART 20: Mešan večer. _ 1. Smetana: Uvertura iz »Prodane neveste*.
_ 2. L8we: ArchibaM Dorjlas. — 3.
Brahms: C.sanske pestri. — 4. Dehtncl: Anoo Domini 1?!2 itd. FRANKFURT 17: \\'asner: »Mojstri pevci norimberški«. (Prenos iz iraridunske opere.)
BRNO 19: Konce r: pesmi ter arij iz češk "n oper.
20: Prenos. orkestralnega koncerta iz Prage.
LANGENBERG 21: Koncert simfoničnih suit. — 1. Godard: Poetične scene. —
2.	Kampf: Ardersenove pravljice. — 3. Jamefel':: Suita. — 4. Goldmark: Kmečka svatba.
VARŠAVA -?j.-30: Večerni koncert orkestri
in solistov.
Pondeljek 30. maja.
DUNAJ 19: F. Haievv: Ži-aicja-. PRAGA 19: Smetana: »Prodana nevesta . STUTTGART 20.15: Griegov večer. _ 1. Orkestralna suita v A-moiu, za klavir in orkester. — 2. Molčeči siavček. —
3.	Sonata v A-moiu. za klavir in čelo.
—	4. Marjetica. Skrita ljubezen. — 5. Koncert v A-mohi za klavir in oris-ter. 21.30: Koncert moderne komor te žabe. — Hindetnšth Milhaud. Poulenc, Grnen-berj.
FRANKFURT 21.15: Poskusno preaašaris
iaozemskiii oddainlh nosta. BRNO 19: Praški p-ogram. BERLIN 33.10: Orkestralen koncert — 1. Herzer: KoračnVa. — 2. Keler-Beli: Uvertura. — 3. Strausst Z?odue iz Dunajskega lesa. — 4. Jessel: Nast:p straže. Slika iz Biedermeierske i bc
\ ARž.AVA	Končen komorne sL-be
Edvarda Griega.
Torek. 3L maja.
DUNAJ 20.05: Koncertna akadem;a. — 1. Handel: Sonata v G-duru. za violino ;s klavir. — 2. Handel: Nemške arije. — 3. Albrechtsberger: Koncertino za oboo violino, violo in čelo. — 4. Mozart: D,-vemanento v Es-duru. za violino, violo in čelo. — 5. Beethoven: Trio za dve oboj in rog. PRAGA 2ill0: Poljuden koncert orkestra na pihala tamburaškega zbora ia narodnega orkestra. BRNO 19: Orkestralen koncert — 1. Dvorak: Cert a Kaca. (Uvertura). — 2. L"r-bacfc: Smetanove skladbe. — 3. Flblcli: Poema. 4: Dvorak: Slovanski pk-si. — 5. Nedbal: Od praviitce do pravMce. LANGENBERG 21: Klavirski kor.cen. —
(Spremlja čelo.) BERLIN: 20.30: A. Zvveig čita svojo t,-.elo -Ogleda'o velikega cesaria«. 21.10: Komorna glasba. - M. Reger: Kvartet v Es-duru. op. 109. VARŠAVA 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz varšavske filharmonije.
Sreda. 1. junija.
DUNAJ 21.15: H. Pfitzzierie.- večer. _ L Godalo; kvartet v D-duru. — 2. Pesmi
—	a) Uspavanka, Odkod imaš vso to lepoto. Izdajstvo. — b) Nezvestoba in tolažfe. Jesenski vetrič.
PRAGA 20.10: Francoska glasba. _ 1. B.-zet: Arelatinia__2. Bizet: Pastor :
—	3. Debussv: Preludijt — 4 D.part: Poziv na potovanje. — 5. Ravel: S> r.arina. — 6. Debussv: Otroška sobica.
STUTTGART 20: Operni večer. _ 1 Kreotzer: -Nočni tabor v GranadU. (Uvertura). — 2. Gour,oa: Prolog iz opere »Faust _ ?. Delbe-: Balet t opere »Coppella«. — 4. Meyerbeer: Uvertura iz opere »Mugenot. . — 5. Wagner: Uvertura iz opere >Lohea-
FRANTČFURT 2-115: L. Titoma: »Magdalena (Drama). BRVO 19: Koncert le tonske glasbe.
33-30: Koncert — 1. Foerster: r nesTi-'. — 2 Kreka: a) Uspavanka, Podefoiica. — 3. Novak: Melanholija. LANGENBERG 21: Odlorrici iz možen.-'-e glasbe.
VARŠAVA 20-30: Mozart: .Bastien - Bs-stiena . Kom čr.a opera v 1 de;ar'a.
Četrtek. 2. iunija.
DUNAJ >'.05: Opsrr.i fragment1 iz oper skladateljev: \\'ebra. Sortzhtga. Mar-schoeria in R. VVagserSa. PRAGA >0.10: Mešan večer STUTTGART 20" Simfoničen k-:«nce-; _ 1. Schuben: Uvertura v italijanskem slogu. — 2 Dvorak S:micm:'3 ©-mola "O. 95.
FRANKFURT 20.15: Humor v pesm >tr-re in mve dobe.
21.15: Glasbene zaninrvosti. (Orke-te-pihala). Na-o koncert Strai:s--vh skia-dh
BRNO 19.15: Shaw -Pvgmalior . K-.mcJ
v petih deiajiSh RIM 21.Ki: Odlomki z Varcsveve operete Ttilipe-.
iv ->.. >
p-ecavan-e zj -as-
iJTt. Pu-k: večer. _ 1 B->--din:
-ra 2. v H-tnoa. _ 2 Mi
k:;: f: "gskij

orkester__3 m-i
T.-:-' - -'ts-' za H-
I
rttrm rt-k	f«'er — 4. P:;ns"-::i-	K"	-sa-	
kov: C' —	rio on			K
■ x r>~r-i Ir ■ ■	Povei —^ zvezdica _ 6 OKnda:' Mazt:	o-	tro	5-
f\2 .. -		;rk	3	iz
-?-<• ?■.■■■■	eo f za car-2 .			
	Prevs knncerta	- T	p,	o-
				
				
				1
| Eau				
j Bo -	r>o< - - 'ar;«			|
rs ts
WMM
Poletna rezidenca prezidenta grad Lana
26. junija 1927
vsi na
veliki LETALSKI MITING
ki se vrši na vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop,
VSTOPNINA: dlani Din 5'-. dijaki - čfeni in vojaki Din 2-—, dijaki nečlani Din 5'-, nečlani Din 10. Žreb za brezplačen let le pri nakupu karte v predprodaji.
Končno je prispet v Ljubljano nestrpno pričakovani veliki švedski
Circus Adolfy
Spored samih senzacij! — Velike galapredstave se vsled ogromnega programa vrše danes v nedeljo ob:
3.p 5., četrt na 8. in četrt na 10.
Pri vseh predstavah izvrstni orkester. Vsled slabega vremena se vrše predstave v naši veliki dvorani
«ELITNI KINO MATICA«, naj udobnejši kino v Ljubljani.
Gospodarstvo
Dopisi
JEZICA. Občinske volitve imamo 7. a\« gusta. Volilni imenik je samo ie danes in v pondeljek celodnevno razpoložen, nada* Ije le ob običajnih uradnih urah. Izbris aH vpis v imenik sta mogoča samo do 9. juni«
a. Imenik za obč. volitve je zelo pornanj« kljiv in bo samo napreden volilni odbor oskrbel čez 25 reklamacij. KeT mu pa niso znani vsi novonaseljeni občani, zlasti ne v Tomačevem in Jaršah naj se vsakdo sam prepriča, če je vpisan. Prepisan volilni ime nik je naprednim občanom vsak dan in ob
■akero času na razpolago tudi pri g. nacls učitelju Gertneku na Jezici, ki daje nasve« te in pomoč pTi reklamacijskem poslu. Vo» li!ne vesti bomo javljali le v nedeljskem »Jutru«.
DRA2GOSE. Agiloi člarn in prijatelji naših društev so zgradili »Narodni dom», čegar otvoritev se vrši na binkoštni pon* deliek 6. junija t. 1. Vabimo vse napred--njake in Sokole, da pohite ta ilan na obisk k svojim bratom in somišljenikom. Izletni« ki iz zgornje Gorenjske se peljejo z ju« rra-njim vlakom do Otoč, odkoder pridejo pi lepi zložni, senčnati dve in pol urni ho» i i do nas. Ostali pa preko Škofje Loke in Se!c. Na veselo svidenje! Zdravo!
ŠOŠTANJ. Dramatični odsek Sokola je vprt/oril preteklo soboto in nedeljo preies po Borštnikovo ljudsko igro« Stari ilija». Bi!» je to poslovilna igra našega neumors nega predsednika učitelja Miloša Tajnika, ki se v kratkem preseli v Slov. Bistrico in ki je igro sam režiral ter tudi sam igral •■.'lavno, naslovno ulogo. Bila je to ena naj« boljših predstav, kaT smo jih videli na na=> Sem odru. Vloge vse prav posrečeno raz« ut.jcne in vsi igralci na svojem mestu. Iz* Koren ie bil pevski zbor v I. in U. dejanju. Sestra Danica Senica je izročila poslavlja* iočernu predsedniku Milošu Tajniku kras 'en šopek. br. starosta. Tone Kurnik, pa se ie v iskrenih besedah zahvalil za njegovo uspešno 201et-no delovanje na tukajšnjem odru.
IZ ŠMARJA PRI JELŠAH. Kmetijsko konsumno društvo v Šmarju (klerikalno) je rostaio v zadnjem času visoko pasivno. Primanjkljaj znaša nad 100.000 Din, vsled česar je prijavil upravni odbor konkurz. Poslovodja je bil aretiran in izročen v pre* iskovalni zapor okr. sodišča v Šmarju.
RADOVLJICA. Kako daleč privede kle= rikalna vzgoja šolo obiskujoče mladino, ki ji že v zgodnji mladosti vcepijo ra^ni prvoboritelji krščanske medsebojne ljubez= ni sovraštvo do součencev in učenk, ker vjled drugega političnega mišljenja svojih roditeljev niso včlanjeni v naraščaju «Or-la», se je videlo ob priliki šolske procesije pri nas dne 24. t. m. Med sprevodom so člani in članice orlovskega naraščaja opso« vali in okrcali svoje součenoe in součenke i spredno^mislečih staršev. Tako je bila med d-rugimi prizadetimi tudi hčerka ra* dovljiškega odvetnika dr. Dobravca, ki se je branila sunkov zgolj z opozorilom, da bo to surovo obnašanje javila. Deklica je postala na to svojo opombo predmet splo» šnega pomilovalnega posmeha od strani fega surovega orlovskega naraščaja. V od* govor so ji izjavili, da to prav lahko pove, ker se njim <rOrIom» zato, da brcajo Soko« !e, ne more prav ničesar zgoditi. Iz tega slučaja se lahko vidi vzrok in izvor po« surovelosti današnje mladine. Prosvetna uprava v Ljubljani nai bi sporazumno s škofovskim ordinarijatom izdala pravilnik o obnašanju šolobveznih otrok vsaj ob nriliki procesij.
IZ DOBRNE PRI CELJU. V zdravilišč* prihaja etoče življenje. Iz najrazličnejših krajev domovine prihajajo gostje, katerih število je doseglo za predsezonski čas uprav rekordno število. Nc=lc zdravstveni uspehi, tudi liubcznjiva uprava skrbi, da se v ro« rnantično«nepozahnem kraju čuti vse ugod. ie in lepota tega zelenega štajerskega bise. r3, ki zaklepa v svoje aleje, nasade in gor. «ka pobočja zdravje in mir. Po obisku 'iubljanskega kvarteta, ki je r domačimi močmi in sodelovanjem ljubeznjivih dam i/ Dobrne intimno razmahnil družabna življenje in ustvaril živ kontakt med go* sti in sodelujočimi, se tudi v bodoče obeta kar največ razvedrila za vse stalue prija* telje in znance. Vsem gostom ostanejo vtis s', v najlepšem spominu.
ŠT. Il.T V SLOV. GOR .-Obmejni ?von» v št. Ilju v Slov. goricah priredi na binkoštni pondeliek 6. junija pešizlet v obmejno občino Špičnik, kjer se ustavi pri vinotoču g. Fr. Dreisiebneria in priredi tam. buraški koncert. Sodeloval bo tudi del priljubljene sa pevskega društva «Jadran» iz Maribora. Obisk te rrrireditve je iafco pri* poroči iiv tudi za Mariborčane, ker vozi avto Svečina*Mariborr tudi ob nedeljah in r.raznikih no poldne in sicer odhaia iz Ma. ribora ob 2. popoldne. Pri Dreisiebnerju je lena razgledna točka. V slučaiu neugodne« ?a vremena «f pešizlet priredi v nedeljo dne 12. junija.
Raztopimo 11 manjšo količino soii Sv Roka za noge v topli vodi dobimo vodo, nasiče-uo s oksigenom, ki izredno ublažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi na} trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju p-»stanejo kurje oči ln trda ko-ža tako mehki, da se morejo od' straniti brez noža in britve. Docela je sigurno, da sol sv. R;*ka tudi nazapuščeneiše nože popolnoma v red postavlja Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste Jih več tet nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stat! na enem mestu, ne da občutite tudi naj manjšo bo! ali utrujenost Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni — Ako ga tam ne dobite, -ibrnite se na: Glavno zastopstvo za SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Subotica. Sftwsmayerova ul. Z TeL 637. ili na
droneriiu «SAN1TAS» Liubljana. de. pot za Sloveniiu.
r
Nega
cveca
potrebuje blagost, saučešče sa životnini običajem biljke i vruče srce. Ko voli svoje sveče poliva sa KANIP0S biijinim hranivim sem. Dobiva se u apotekama, drogerijama i cvečarnicama. —:: Cena 1250 Din ::— Z0LTAN SCHUH M A CHER _ Crvenka (Bačka)
— Chem. et Farm Laboratorium. _
PRODAM
25 let obstoječo mesarsko n klo basarsko delavnico
na električni in strojni pogon radi smrtnega slučaja obenem s stanovanjem
Naslov: Szabadoš Režo Subotica, Gradska kuča.
Predno gradite
VODNO KOLO
i
al:
I
Vodno moč
Zahtevajte ponudbe za
Turbine
pri F. (i SCHHEITE«. iKOFJS lOK-oodietje zs gradom vodnih turbin
Fino čajno mas o
iz oasttrezirane smetane odda
Nlekorna Jodefiovo vas "
Dolenjsko.
Tedenski borzni pregled
Vojna škoda črrstejša. Premet minimalen.
V	zasebnih vrednotah ludi ta teden ni bilo beležiti večjega prometa. V bančnih papirjih je bilo le nekaj zaključkov pri neizpreme-njenih tečajih. V industrijskih papirjih pa se je tekom tedna začasno pojavilo malo večje zanimanje za delnice nekaterih podjetij lesne stroke. Tečaji ostalih efektov so ostali v glavnem neizpremenjeni.
Na tržiščih državnih vrednot se je trgovala Vojna škoda pri višjih tečajih, čeprav povpraševanje ni bilo veliko. Večje zanimanje za ta papir in znatnejši dvig njegovega tečaja se pričakuje v avgustu. Napram tečaju preteklega tedna se je Vojna škoda dvignila za 4 točke na 345. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa.
Tudi na deviznem tržišču ni bilo bistvenih izprememb Celo Italija je valovala le za nekaj točk. Trgovala se je po 309 — 311.50. Privatnega blaga je bilo dovolj, ker tudi povpraševanja ni biio.
V	današnjem svobodnem prometu je bila Italija malo čvrstejša. Trgovala se je po 310.50 — 311. V Curihu je ob zaključku borze notirala 28.4125, napram 28.30 v petek. Vojna škoda je notirala 315 blago, investicijsko pa 85 blago.
Peronospora na hmelju
Peronospora resno ogroža edino aktivno panogo našega kmetijstva, to je hmeljarstvo. Vinogradnikom je že skoro uničila dohodke, hmeljarjem jih pa žuga uničiti.
Ko je leta 1925. vseučiliški profesor Ško-rič iz Zagreba prepotoval Savinjsko dolino v svrho proučevanja peronospore na hmelju, je izjavil, da bo njegova prva naloga, določiti, ali se nova bolezen širi le potom glivic od površja obolele rastline na površje zdrave, ali je pa sedež bolezni v koreniki. Uspeha svojega proučevanja nam dr. Škorič ni javil.
Ko je letos pomladi gosp. Matija Bošnak iz Pariželj blizu Braslovč, eden najboljših hmeljarjev Savinjske doline, obrezoval lani po peronospori hudo napadeni pozni hmelj, je opazil na onih delih trt, ki so bili zaradi obsipavanja pokriti z zemljo, očitno izpre-membo. Na oddaljenost 8—10 cm so bile trte kakor podvezane, so kazale na teh mestih neko trohljivost ter so bile krhke, ko »o zdrave trte vendar prožne. Takšnih trt je g. Bošnak poslal piscu teh vrst in so pri njem še na vpogled.
Iz navedenega sledi torej nedvomno, da ima peronospora svoj sedež v notranjosti rastlin, v koreniki, in da se širi potem potom glivi«, ki se prikazujejo na listih, trtah in kobnlah. od rastline na rastlino, od nasada na nasad.
V	podkrepitev te trditve njij sluii tudi dejstvo, da prihajajo v prvoletnih in tudi starejših nasadih kuštrovci neposredno iz zemlje.
V	obrambo peronospore ua hmelju se po našem prepričanju priporočajo le naslednja sredstva:
1.)	Obligatorično - prisiljeno izruvanje poznega hmelja, ako že to sploh ni prepozno, kakor se jo slično svoječasno oblastvenim potom M ukazalo v vinogradih brežiškega okraja. Ista usoda se naj izvršuje nad divjim hmeljem.
2.)	Skrbno zbiranje in zažiganje vseh sumljivih in obolelih delov goldinga, na katerem so se že lani in tudi letos nedvomno pojavili prvi znaki peronospore.
3.)	Sežiganje vseh rastlinskih ostankov in plevela po obiranju hmelja.
4.)	Stanoviten boj vsemu plevelu.
5.)	Pravočasno in ponovno škropljenje neokuženih nasadov s pravilno sestavljeno ga-lično - apnovo brozgo.
6.)	Pravilno gnojenje z dobro prirejenim in preležanim, s superfosfatomi zboljšanim hlevskim gnojem.
7.)	Uporaba Thomasove žlindre v jeseni m v nadomestitev čilskega solitra uporaba apnovega dušika, in sicer glede na velik vpliv apna na v zemlji se nahajajoči, nerazkrojeni rastlinski živež.
8.)	Gnojenje hmeljišč vsaj vsako peto leto z apnom (mavec, frajb, lapor).
Izkušnja nas namreč uči, da umetna gno-;ila, posebno pa čilski soliter, povzročajo sicer v prvem hipu zelo bajno rast, vendar pa hirajo takšni nasadi pozneje, ako se jim s pravilnim gnojenjem ne priskoči na pomoč.
S čilskim solitrom umetno povzročena bujna rast dela velike liste ter povzroča tako zvano jalovost hmelja. Blago takšnih rastlin je vedno bolj lahko, rastlina sama je pa za vsako bolezen mnogo bolj dostopna.
Povodom poučnih shodov primerjamo v svrho boljšega razumevanja peronosporo s trtno iišjo in z jetiko.
Zakaj uspeva naša trta na ameriški podlagi? Zato, ker je ameriška trta od narave tako krepka, da more rediti poleg uši tu.li tiadzemske dele naše trte.
Katero je pa dosedaj skoro edino sredstvo zoper jetiko? Zdravo telo. ki si ga pridobivamo in ohranimo edino le potom pravilne in zadostne hrane, potom vode in soinca.
Skrbimo torej, da bo tudi hmeljska rastlina deležna pravilnega negovanja, da bo postala krepka in odporna zoper škodljivce in da bo nam in našim potomcem ostala kot vir blagostanja.
Anton Petrieek.
Da se mi tine otioike nogavici ne pokvarijo, ker imam ogrom no zilogo. prodajam iste za časno po čudovito nizki cen.
R. Stermec* - Ce! e
Ponovno dviganje cen na svetovnem žitnem trgu
Zaradi neugodnih pororil o stanju posevkov.
Dočim se splošno sodi, da bodo stare žitne zaloge v polni meri zadostovale za preskrbo sveta do nove žetve, se izgledi nove žetve presojajo mnogo manj povoljno. Po sedanjem stanju svetovnih posevkov se ceni, da bo letošnja svetovna žetev znatno zaostajala za lansko. Zlasti neugodna so poročila o stanju posevkov iz Kanade, katere žetev bo po sedanji cenitvi manjša kakor povprečna žetev zadnjih 10 let. Neugodna so poročila tudi iz Argentini je, deloma iz Zedinjenih držav, '
potem iz Rumunije, Poljske in Madžarske. V Rumuniji je vladala velika suša; sedaj je sicer deževalo, toda obenem z dežjem je nastopil silen mraz, ki je povzročil mnogo škode na polju. Mnogo je trpela vegetacija zaradi vremenskih neprilik tudi v Poljski in Madžarski. V splošnem je evropski zapad z vremenom in razvojem mladega žita zadovolj nejši od vzhoda.
Slaba poročila iz Kanade in Argentini je so na severnoameriških žitnih borzah povzročila v sredo močan dvig pšeničnib tečajev (do 5 centov). Podražila se je tudi rž, in sicer baje bolj zaradi' pojenjajočih zalog. V pšenici imajo prednost bližnji termini nove žetve. Kupčija je prav živahna.
Na kontinentalnih evropskih tržiščih je tendenca manj čvrsta in je kupčija omejena zaradi reserviranosti konsuraa, ki mu ne pogodujejo visoke ceue. Nivo cen za staro blago valuje le v ozkih mejah, dočim se zahteve cen za novo blago povišujejo.
Vremenske prognoze za Zedinjene države se glase dalje neugodno. Prav tako je v večini držav v Evropi vreme_ zelo nestalno. Ugodne vremenske prilike, če bodo nastopile pravočasno, lahko stanje posevkov še popravijo, vendar z dobro svetovno žetvijo ne moremo več računati.
Ljubljanski trg
Cene na ljubljanskem trgu so ostale v glavnem neizipremenjene.. Meso in mast: goveje meso 15—IS, telečje 17—20, svinjsko 20—25, slanina 21—23, mast 24—25, koštrunje meso 13—14 Din za kg. Perutnina: piščanci 10 do 25, kokoši 25 — 40 Din komad. Ribe: krapi 25, ščuke 25 — 30, postrvi 60, klini 15, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 45, čajno 55 — 60, kuhano 48 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad. Sadje: jabolka 12, češnje 14 do
24	Din kg, oranže 2.50 — 4, limone 0.75 — 1 Din komad, špecerijsko in kolonijalno blago: kava SS — 72, sladkor kristalni 15, riž 9—11 Din kg. Mlevski praizvodi: moka <0» 5.50 — 6, turščična moka 3 — 4, pšenič-ni zdrob 7, turščični zdrob 4.50, ajdova moka 6 — 9 Din kg. Zelenjava: glavnata solata 8 — 30, berivka 4 — 5, ajserica 10 — 12, zgodno zelje 10 _ 12. ohrovt 10 — 12, šparjr-lji 25 — 30, špinača 5 — 0, luščeni grah 15, fižol v stročju 20 — 25, čebula 5, krompir 1.25 — 1.50, novi krompir 6 — 8 Din kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil zaradi slabega vremena manj obiskan. Slaninarji so pripeljali na 23 vozeh 57 zaklanih svinj, ki so jih predajali po 15 — 17 Din kg. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Perutnina: kokoši
25	— 40, piščanci 17-50 — 37.50, race 30 do 35, purani 70 — 110 Din komad. Zelenjava in soeivje: fižol v stročju 32, čebula 5 — 6, krompir 1.25 — 1.75, ohrovt 0.50 — 5, kislo zelje 3 — 4 Din kg, kumare 6 — 15, karfijola 4 — 15, glavnata solata 1 — 2.50 Din komad. Sadje: češnje 20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 2.50, smetana 12 — 14, sirovo maslo 36, čajno 55 — 65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75 — 1 Din komad. Med: 30 — 35 Din kg. Nadalje so pripeljali kmetje 0 voz sena in 10 voz slame. Cene senu so nekoliko nazadovale. Seno: 55 — 60. slama 37.50 — 40.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.) Na terminskem tržišču v Budimpešti je tendenca nadalje čvrsta. Tudi na dunajskem tržišču je beležiti velik promet v novi pšenici in novi rži, dočim zanimanje za staro blago še vedno zaostaja. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79/80 kg) 50.50 — 51: rž: domača 43.25 — 43.75, madžarska 42.25 — 42.50; turščica: 25 — 26: oves: domači 35.50 do 36.
..i Ljubljanski borzi definitivno dovoljeno trgovanje z jlevizami iu valutami. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v petek, je bil med drugim odobren predlog finančnega ministra glede spremembe pravilnika o prometu z devizami in valutami v tem smislu, da se priznajo ljubljanski borzi iste pravice kakor zagrebški in beograjski.
= Konstituiranje sveta Ljubljanske borze za blago in vrednote. Včeraj se je vršila seja za konstituiranje borznega sveta, katerega člani so bili deloma izvoljeni na občnem zboru 10. t. m. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Jelačin ml., za podpredsednika gg. dr. Ivan Slokar in Andrej Šarabon. V upravni odbor so bili izvoljeni poleg imenovanega predsedstva še borzni svetniki gg. dr. Fran VVindischer, dr. Josip Basaj, Ki-iiard Sclnvinger in Janko Jovan. Nato je sledilo imenovanje novih borznih senzalov: a) za vrednote (devize, valute in efekte) gg. dr. Janko Berre, Gabrijel Erzin in Vaso Suver; b) za lesno stroko: g. Ciril Pioek. in c) za deželne pridelke: g. Gabrijel Erzin. Borzni svet je končno sklenil, razpisati še dve mesti senzalov za vrednote (devize, valute in efekte). Prošnje, ki so bile vložene za že izpopolnjena tri senzalska mesta za vrednote, se bodo upoštevale tudi pri novem natečaju.
Koliko so plačale posamezne pokrajine neposrednih davkov v 1. 1926. V 1. 1926. se je v naši državi pobralo na neposrednih davkih 1839.9 milijona Din. Ta vsota se razdeli na posamezne pokrajine nastopno: Vojvodina 490.4 milijona Din, Srbija in Črna gora 429.5. Hrvatska in Slavonija 4i5 8. Slovenija 226, Bosna in Hercegovina 220.3 in Dalmacija 57.8 milijona Din. Na posamezno osebo odpade: v Vojvodini 355 Din, v Sloveniji 191 Din, v Hrvatski in Slavoniji 159 Din, v Bosni in Hercegovini 116 Din. v Srbiji in Črni gori 99 Din in v Dalmaciji 93 Din.
= Razdelitev sezijskih kreditov Narodne banke. Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila v petek 27. t. 111., je bilo med drugim sklenjeno, da se bodo se-zijski krediti za novo izvozno kampanjo razdelili v času od 10. do 20. junija. Prošnje izvoznikov za podelitev sezijskih kreditov je mogoče vložiti do 10. junija.
= Naš izvoz t Češkoslovaško v 1. 1926. Po podatkih češkoslovaškega statističnega urada smo v preteklem letu uvozili v Češkoslovaško za 584 milijonov Kč (984.6 milijona Din). Med državami, ki izvažajo v Češkoslovaško stojimo na osmem mestu, naša udeležba na češkoslovaškem uvozu pa znaša 3.85 %.
- Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg firneža. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 7. junija t. I. ponudbe glede dobave 1500 kg ploščatega in 800 kg okroglega železa; do 15. junija t. t. pa gleda dobav« 3 namiznih telefonov. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 14. junija t 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave raznih živil (moka, zdrob, jeSprenjček, fižol, testenine, sladkor); 17. junija t. 1. pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesarskega orodja; dne 25. junija t. 1. pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani gl^Se dobave borovih plohov ter glede dobave mazalnih blazinic.
= Veliko naročilo našega prometnega ministrstva v Poljski. Poljska železarna <Ver-einigte Konigs- und Saurahtitte. je prejele od jugoslovenskega prometnega ministrstra naročilo za 20.000 ton železniških tračnic in 1500 ton železnih konstrukcij za mostove in pristaniščna dvigala. Vrednost naročila znaša 6 milijonov švicarskih frankov (66 milijonov Din).
= Zaposlenost prebivalstva v posameznih državah. Pripravljalni odbor za svetovno gospodarsko konferenco je seetivil statistiko o zaposlenosti prebivalstva v posameznih državah. Po tej statistiki je zaposlenih v kmetijstvu: na Finskem 70.4 % prebivalstva, (v predvojni Ogrski 64.1 %, v predvojni Avstriji 56.9 %), v Italiji 55.5 %, v Franciji 41.5 v Češkoslovaški 40.3 "žo, v Nemčiji 35.2 (1. 1906.). v Zedinjenih državsh 26.3 %, r Švici 26 %, v Belgiji 16.6 (1910.), v Angliji pa le 7.8 % prebivalstva. V industriji je zaposlenih: v Angliji 51.5 v Belgiji
50.5	v Švici 44.7 %, v Nemčiji 40 %, v Češkoslovaški 36.8 v Zedinjenih državah 84.4 %, v Franciji 29.9 %, v Italiji 27.5 <70, (v predvojni Avstriji 24.3 v predvomi Ogrski 14.6 %) in v Finski 13.1 %. Gle*de zaposlenosti v trgovini stoje na prvem mestu Zedinjene države z 26.6 %, dalje sledijo Anglija z 22.2 fc, Belgija 17.4 %, Švica
16.6	%, Francija 15.8 %, Nemčija 12.4 fc. Češkoslovaška 10.1 % prebivalstva. V tej statistiki, žal, ne najdemo podatkov za našo državo.
Borze
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.15, London 25.24 in pet osmink, Newyork 519.75, Pariz 20.3575, Milan 28.4125, Praga 15.40,
Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.14. Sofija 3.75 Varšava 58.10, Dunaj 73.175.
TRST. Devize: Beograd 31.90 — 32.40, Dunaj 252.50 — 262.50, Praga 53.95—54.45, Pariz 71.25 — 71-75, London 88.65 — 88.95, Newyork 18.20—18.30, Curih 349.50—35&50. Budimpešta 312.50 — 322.50, Bukarešta 10.45 do 10-95; valute: dinarji 31.75 — 32.75, dolarji 17.95 — 18.25.
DUNAJ. Devize: 12.4625 — 125025, Berlin 167.99 — 168.49, Budimpešta 123.61 »lo 123.91, Bukarešta 4.2725 — 4.2925, London 34.4475 — 34.5475, Milan 38.86 — 38.9<;. Neivvork 708.95 — 711.45. Pariz 27.7850 do 27.8850, Praga 20.9925 — 21.0725, Sofija 5.10875 — 5.14875, Varšava 79.22 _ 79.50, Curih 136.43 _ 136.93; valute: dinarji 12.45 — 12.51, dolarji 709.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.23. v Londonu (popoldne) 276.50.
„BI-0XYNE"
beli zobe v treh dneh
Dobi se v drogenji
f. C KGTflR. Sv. Petra c. 19.
L i R

slavna svetovni tovarna
čoko ade, bonbona in
kakava
naznanja svojim naročnikom, da bo Q'l 1. »vgurta naprej polog klanjih na-irr.,. i orldajala še mnogo ramovritnih koristnih, pr»k-tifnih: finih o<tra5le in otroke. Zahtevajte spiske od prodajalcev.
en. zastopstvo in zaloga v Beogradu .OBOROT" Trgovačka. Telefon 31—os
birmanska darila
velika izbira zlatih in srebrnih ur. vc« ližic, obeskov i. dr. pri zlatarju Danu jel ZUPANC, Ljubljana, \Volfova ul. štev. 6.	6142=a
Binkoitno presenečenje aca birmance!
Brezplačno napravim vsakemu odjemalcu povečano lasaro fotografijo, na kji-o filmu. Cene nizke in najboljša izdelava. Fo*o-ate-lie C. Th. Meyer. Maribor, Gosposka ul. 39.
Trgovskim potnikom
ki pridejo pobJovno v vasi, nudim dober zaslužek z dobro uvedenim predmetom, ki pride v obzir samo za kmete in živinorejce. Potmdbe postaei na Interreklam d. d„ Zasreb, Strossmaverleva 6 pod Dobar artft! K—622.

FRAN JERALA
bančni uradnik
HILDA URBANČIČ
POROČENA
Ljubljana, dne 28. m!«ja 1927
Brez nosebnih naznani:.
L,
-J
Naznanilo.
Tvrdka
OTON ZEMELROK
Glince, Tržaška cesta
naznanja cenj. odjemalcem, da otvcri s 1. junijem špecij. trgovino otroških vozičkov lastnega izdelka, voznih koles, ter njih opreme na Marijinem trgu št. 8. Istotam sprejema ra-.ne predmete v ->oniklaaje, pobakrenie, avtogenično varenje ier vsa v to stroko spadajoča dela.
Naznanilo.
Tvrdka Janko Klun iz Siovenj^radci naznanja cenjenemu občinstvu, da otvor v Pre valju v lastai hiši bivšega trgovca Z mmerla s.ojo popolnoma na NOVO opremljeno in z novim najmodernejšim blagom bogato založeno tr sovina	ti217
s 1. junijem 1927.
Za cenjen n obilni ob sk se najtopleie pr poroča
Janko Klun.
Cene zmerne	Postrežba a. s.-, d-.-jša
Zakaj je bii Bugatti zmagalec na mednarodni tekmi Samobor-Plješivica? Ker je ves čas traininga in same tekme vozil z najboljšimi in nenadkriljivimi
esfotte
Gum dipped gumami.
Generalno zastopstvo ra Jugoslavijo
Ivo Novakovii, Zagreb, ]Kažuraničev trg 8.
Prodaja izključno na veliko.
Pneumatike Firestone so konstruirali najboljši ameriški strokovnjaki.
Prvorazredna kvaliteta gume in platna zajamčuje vozaču največje število kilometrov za vsak vloženi dinar.
cfOjZa%
164 a
Kupim
skozi vse ieto vsako množino kostanjevega taninskega ie^a. smrekovega lubja celega in drobljenega ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. Ponudbe na naslov:
Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolina
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje iti za vsak dom. Preden si nabavite
stroj, oglejte si to zrednos; pr tvrdk;
L ud. Baraga, uu&usnc
Selenburgova ulica 6 1.
irezglsčen aou» !5-tetnč garamk
Telefon ŠL 980. A
I
Sprejmemo rezanje lesenih hlodov ugodno; kupimo debel okrogel
les posebno hrastov pri zmerni ceni franko vagon. Ponudbe pod: .Žagar" oglasni oddelek „Jutra'
I
na
6226
Prvovrstno novost zo gospodinjstvo
Prodaja za Slovenijo se odda
Kavcija Din lo-— potrebna.	'
Ponudbe pod „V. S. 2849* na oglasni oddelek tega lis1 a.
Trst
Re&tauract cA Ita Fortnni.
)t najv&čje in najboljše tia-jalilE-r potnikov in trgor-ecv Vsiki dan trežs ribe, cmerne cene.	160
nositi
Palma
znači
nikdar iskrivljene
pete imeti.
prodajalko-manequin
(Probiermademoiselle)
sprejme velika konfekc jska trgo 'ina
Naslov pove oglasni . ddele
Jutra"
Pavel Nedoj
.čisti Kemično m oarva vs. jbleke m ' sukna. Žalne obleke izgotovi v 24. urah
najcenev- n najsoiidnejt.
60« oliu )} MARI S0R Haziagava ulics 22
Krasno posestvo
i i trem: lepimi stavba-mi. sospodarsklm po-j slopjeoi. svinjakom kovačcico. stiskalnico mlin. vse zidano t opeko. 9 oralov travni -t ka. s oraiov gozda v«e v ravnin: ia lepo : zaokroženi se vsled boiezm z vsem mrt-
•	vim inventarjem proda po sodni j ski cenitvi ! 14.000 zlatih sokSnariev za 300.000 Din
. Gozd je sečJK.. iz ka.erega st lahko vseka za 100.000 Din csa Okoh slavne hiše je lep sadaaosnik, k. d&;e ob srednji ledni 25
•	polovniafcov sadjevca in do 12 po«ovaja&cv češp^'i. Kraj je radi zdravega plaainskesa
\ zraka vsako leto r>d Jeioviščarjev oi>:5o ob-i iskan, zatorej jako priporočljiv onim k: že-! lilo iz zdravstveni:; odrov stalno premerit zrak N' bližin; ca č minut od posestva se . jahaja prece.' velika v-yfaa moč -e b; rč j agodri irab: da:ala oc 100 PS (Le:stg.). | .-car bi poeebr.-- koirveniral. agiinenm poa-■ etniku. aii ker je v kraju a isi igiatnegt I esa. k ie sečne potreben kakšnemu leso-' trgov c::. Kopa pijoj Din 170 000 takoi, o ; stalo oolovico pa po dogovoru s 5 odstotnimi abresir:. Predaja: Habith Rudolf, p domače Hojnikov > v Lovrencu na Po iiorju.
BARVANJE
LAS Ž
Si-bo-jša ii. »udefca etiscii
cENCELSiOR HE.NNEs o<l Doc. Doraine k CU Pariš, barva la^e v vaaij cijaak. ne siaže. požrešno barvanje itključeco Vrle : lahek iz tlohareu poater
___pet Girtitura 86 £>ia — !
cKamilič-en tkštrakt> aa dobivaš;® svetio-plavib i i Dis. «Es:areett«» t =4 ura t odstraija;? irbež. prh.js.iu- j lizste izpadanje prestane. a nov' ta t-lrsv; laaje K> pet rastejo r trojih lepib pratrenih. Garnitura 60 Din <Centifoiia». kosmeiičm mvod M j. Hojka. Zagreb IU. a 37. — Zahtevajte brernšačnt .-.-'V', in navodtla:
54.H1 !
Trgovino
v bližini Mari'r ra proč ■ i ali oddaja v najem proti -rimerni kavciji takoj. Naslov v oglasne n* oddelku »Jutra« in v tvci""'?' ah v >'jriboru in Celju
61 a
0CARINJENJE
r-t h uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošilj-jskrbi hitro, ikrbne ic po najnižji tarif RAJKO rURK. carmski posrednik. Ljub tjar.a, Masarykove cesta 9, nasproti car: namice. — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga 'se informacije brezplačno.
Dober jaboičnik
ima po ceni naprodaj
Pavel Skoberne f
CELJE, Vrazov trg štev. 2.
Za moške I
izgubljena moeka moc ge vam rajamČ£nu aptiatcin prot med. dr. Spleta. — Brerplafee prospek ? poiilia .Centifolla* Zagreb Pio 50	r
Kot i-rro pomoč pri e5»!ea;j pražič^v ter tabranje-aja rdečice* ie ;e izkazal v ncltetis sluJajSb ket edine tispe^no sdraviln
Sadnikarjev Pravilni prašek
zeper obolc ijc prašičev.
Ti }€ re^zo užr.zknfoče aleopatično sr&istTo. očist-^eb^vlla is odvaja iz vjil kužne točile. Po^-eSuj-e tek in rejo rdraTirr živalim pr: c.-alelin. pravo-•:.a=nu uporabljen, zabrusi rdečico. — Previde:; r imej ta prašek vedao doma! — 1 rs v o j li Din. 10 is reje v n>3 Din, preprodajalci poseben popuri. Č-e »e po:.ijf ienar napre?. poštnine prosto —-sicer j«o pov-zelju. Tzdel"n;e rarpcšflja 2 natančnim na^: iHos
Lekarna Mr Stanko Hočevar — Vrhnika šteT. &
V taioci v=a drusa r^raviia

* (-139111111111111
Nov hotel! Laško pri Celju.
Čast rtr je najvljudneje naznasrd. da »:•. rim na Bsnkoštoi panddjek. dne 6. junija 1927 v prostorih bivše P:\iiice § U v Laškem popolnomt novo urejen. 2 ;nim»:; aosuje oddaljen, tik ob 5avšn:i ležeč
,Hotel Savinja'
Hotel nudi cenjetiim sossom. zlasti ietr-vi>čai3en in izleniikoat sorka ia mrzla jedila ob \sakem času, pijače najboljše vrste, raapoiasa z več sveže opremi j eni rre tajsk'--Tr. sobami, s krasno urejerim in obsežnim vrtom lastno avtogaražo v hiši. z veliko parketiraao dvorano \r, z sodbo ob sc<botaJ-. zvečer in nedeiiafa popoldne. — Letoviščar-■ dobe v hote!-j »penzijon. s popolno oskr-b po 50 Die dne\~n-3.
— CENE ZMERNE _
Za mnosot)rojen poset se priporoča
S20 ,	P. TROP, lastnica.
natečaj
.enske, moške in otiočje, bluze, krila m plašče astni izdel-k- in dunajski modeli, nadalje klobuke, perilo, nogavice, kravate in vse modne predmet: razao->:'ja do čudovito nizkih cenah veletrgovina
R. Stermeek«, Celje St. 20
Zahtevajte tako; ilusaovani cenik t >c: t soč sl-.kzmi. Naročila čez Din iOO -"oštnine pre sto. Kar ne ugaja se zamenja a! vrne denar
Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže
A. Janežič
LJUBLJANA
— Flofijanska ulica 14 —
Knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig.
n
SPECTRUM' d. d.
inž. Koplsta, Dnbsky In Krstič, tTornlca
ogledal ln brnšenesa stekla, Ljubljana VH, Medvedova oL 3S, teL 343 Zajrreb, Beograd. Osiek, Središaiicz Zagreb
Zrcalno steklo, por ta h o steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brtišen= vseh velflcostlh ln oblikah, kakor tudi brušene prororae šipe, izbočese plošče, vsteklevajsfe v med. Fiaa, cavadrs ogledala	*>•
M
5 miDut vežbe na dan!
Kdo oc tU; ima st časa, ca Di _ uri j ua cas se bavil i gimnastiko ? Nibče 1 Z j valjarjem (PnnktroCerj je dovoh, da S! mir.nt telo hijiienično masiramo na kai ropet postanemo zdrav-_ elastjcc: odporni, a kar je c lam o: odstranil; bomo hitre v*> debelino, vso odvečno mast fc Ea.-dtla Dtzdiave in okorne. Na milijone komadov vsak dan v rabi. Cena Taijarji; j Din 165-—. Ceotiiolin, kormeočn- zavod.: la^reb, Iliea 37	W9i
Zahtevajte brezplačne prospekte.
Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje dve senzalski mesti za vrednote (devize. \ alute in efekte), ki se popolnite po potrebi.
Reflektant; morajo predložiti dokaze:
a)	o jugoslovenskem državljanstvi!:
b)	o polnoletnosti:
c)	o dosedanji neoporečnosti:
č) o svobodnem oskrbovanju lasne imovine:
d)	o dovršenih trgovskih •studiiah in večletni bančno-novčarski ali meše-tarski praksi:
e)	o mešeiarskem izpitu, opravljenem z dobrini uspehom (izpit lahko opravi rudi po eventualnem imenovan ju v roku. ki ga določa pravilnik za borzne senzale):
f)	o znanju slovenskega in drugih jezikov
Po eventualnem imenovanju morajo položil reflektant: kavcijo 75.000.— dinarjev.
Položena kavcija ostane vezana na nasiov jamstva do preteka šestih mesecev po izstopu ali odslovitvj iz inešeiarske <!užbe
Prošnje, ki so bile vložene za že oddana tri senzalska mesta za vrednote. se bodo vpoštevale tudi pri novem natečaju.
Detailirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošlje: ■> do dne
9 junija 1927
tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Kongresni trg 9. I. nadstropje 'Filharmonija*, kier se dobivajo vse nadaijne informacije.
ljubljanske! borza za blago in vrednote u liubljani.
Hiša v Celju
Razlagova ulica 5, z velikim dvoriščem in vrtom
Je na prodaj.
Pripravna je za stanovanja, trgovine, skladišča. Prostor meji na kolodvor. Ponudbe z natančno navedbo kupnine in plačilnih pogojev se naj vloše do ,}> i. maia 1927 pri Krajnem šolskem svetu za Celjsko okolico v Celju. - Uradna cenitev 350.000-Din
dne 2?. maja 1927.
Predsednik: Ivan Jelačin ml. s.
Tajnik: dr. M. Dobrila
Samo sd 30. maja do 10. iiija!
Binkoštna ugodnost.
Vsak kdor kupi blaga v znesku čez Din 200, dobi en par otroških čevljev ali sandal
FRANKO.
Tovarniška prodajalna tvrdke CARL P0LL4K d. d.
Dunajsko cesto 23 no (Mu pri POLLAKU.
M. Zevaco*
157
Papežinja Favsta
Romu
»K benediktinkam?« se je začudil vitez. »Pa menda ne za cer-kvenca?...«
»Ne,* je sramežljivo odkimal Picouic. »A moj tovariš Croasse ima v samostanu prijateljico...«
»Lepa istorija! Katero neki?«
»Sestro Filotneno. Dobra ženska je. Skrila naju je v samotni lopi, kamor ne hodi živa duša, in nama je nosila jedače in pijače, da nisva poginila od gladu.«
»Narobe! Zdi se mi, da sta se celo odebelila.«
»Da,« se je namuznil Picouic, »slabo se nama res ni godiio. Neprijetno je bilo le to, da sva se morala skrivati; zorje naina, če bi pobožne redovnice opazile najino prisotnost v samostanu! In pa noči so bile mrzle, gospod vitez, da si še misliti ne morete, kako.... Nu, nekaj odmora se je prileglo po tolikih opasnostih in prigodah; bržkone bi še dolgo vztrajala v svoji novi službi, da se niso začule okoli naju prav čudne stvari...«
Pardaillan je prisluhnil. Slutnja, ki ga je obšla že preje, se je spet oglasila.
»Danes,« je nadaljeval Pioouic, »dve uri še ni tega, je prišla k nama Filomena in nama je strogo zabičila, naj se ne ganeva iz skrivališča, češ da se zbira na vrtu vse polno delavcev in vojnikov. Govorila je resnico, zakaj tudi midva sva že slišala v bližnji okolici hrup glasov. Ko sva jo vprašala, zakaj se zbirajo in kakšen posel imajo, nama izprva ni hotela povedati; šele po dolgem prigovarjanju se ji je razvezal jezik...,Sodba bo/ je priznala naposled. .Sodili bodo neko krivoverko zaradi njenih pregreh. Veliko duhovnih gospodov je že zbranih pri opaticiKo sva hotela vedeti, kdo je
krivoverka in kakšna je, nama je ni mogla povedati drugega kakor to, da je mlada in lepa in da še ni dolgo, kar je bila zaprta v samostanu ...«
»Violetta!« je vzkliknil Claude pri teh besedah, zganivši se, kakor bi hotel še tisti mah planiti skozi vrata in pohiteti na pomoč. »Nobena druga ne more biti!...«
»Ona je!« mu je pritrdil vojvoda Angoulemski, bled kakor smrt, »Prav ste rekli, da pride zlo hitreje, nego se človek nadeja, in da je Favsta vtelešeno zlo...«
»Tudi midva sva takoj zaslutila, da utegne biti ona. Zakaj, ko je Filomena odšla, in sva žalostno premišljevala, kaj nama je storiti, sVa zdajci začula razgovor dveh glasov. ,0 mraku bodi pripravljen!' je rekel prvi. .Nemaren čas se začenja: sin Davidov je ubit in prekleti Pardaillan je vstal od mrtvih... Vladarica hoče zdaj naglo obračunati s svojimi sovražniki!' — Lahko si mislite, kako sva se razveselila teh besed, ki so nama bile dokaz, da ste živi in svobodni! A že sva slišala drugi glas, ki je odgovoril: .Violetta je Claudu več od življenja — to mi zadošča! Vso večnost bi pričakal, da vidim njeno smrt... Velja. Ne ganem se izpred jetničinih vrat!...' — Ta glas, ki je bil Belgoderov, na:1 ie povedal vse, česar še nisva uganila. Zavest, da je trinog v b. ,.ini in da sva v dosegu njegovih pesti, je ohromila Croassa tako, da se ni upal nikamor. Stavim, da ždi še to minuto tam, kjer sem ga pustil, in tre-peče kakor šiba na vodi. Jaz pa sem se o prvem mraku ukral s samostanskega vrta in sem prihitel po vas. Vedel sem, da najdem tu vašo sled, ako ste spet v Parizu.. .<
»Na pot!« je zaklical Karel Angoulemski. Violetta je v smrtni nevarnosti! O Bog, da ne bi prišli prepozno!...«
Njegov poziv je bil nepotreben, zakaj Pardaillan in mojster Claude sta se že odpravljala. Še trenutek in vsa družba je hitela proti Montmartru.
Umljivo je, da ni v tej naglici nihče utegnil misliti na kardinala. Izginil je bil kakor duh — s ted so se morali sprijazniti. Niti mojster
Claude ni vedel drugega kakor to, da je tik pred prihodom naših znancev posetil Violettinega očeta neznan plemič, ki mu je prinese! pismo. Farnese je prečital pisanje in je odšel, ne da bi povedal, kam je namenjen in kdaj se vrne...
Favstino stanje duha, ko so ji povedali, da je vojvoda Guiški ubit, ni bilo daleč od blaznosti. Vroča južnjaška kri ji je besno zavrela ob misli, da jo je kraljeva stranka prehitela in da je steber, na katerega je naslonila svoj zavojevalni načrt, porušen! Ali je bilo zdj vobče vredno boriti se? Še dan ali dva in pristaši nove Cerkve bodo v Franciji kakor volkovi, ki so jim lovci za petami! Že se je vprašala, ali ne bi bilo bolje, da zavrže visoke načrte in potolaži svoje razočaranje s strupom, ki ga je nosila v zlati puščici okoli vratu...
A ta obup je bil samo krč prve minute. Človek, ki ji je prinesel vest, še ni končal svojega poročila, ko je dobilo Favstino lice običajni mirni in visokostni izraz. Ne, ne! Hotela se je boriti, braniti zavzete postojanke in zmagati, dokler je bilo količkaj upanja zmage! Se vedno je imela svoje škofe in kardinale; imela je na tisoče nižjega sveečništva, ki je poganjalo množice francoskih katoličanov v naj-krvoločnejši fanatizem in propovedovalo sovraštvo do Valoiških; imela je desettisoče in desettisoče ligarjev, pripravljenih umreti, da osvetijo voditeljevo smrt... In končno: imela je Jacquesa Cementa! ...
Vsekako pa je postal Chartres s trenutkom Guisevega padca za Favsto najopasnejši kraj na svetu. Neutegoma je poklicala svojega dvornika in mu je ukazala, naj bosta nosilnica in spremstvo pripravljeni za odhod. Nato je sprejela meniha, ki mu je bila naročila, naj se javi v prvih jutranjih urah.
»Pojdi in stori!« mu je velela. »Daj Herodu pisma, ki sem ti jih dala sinoči, in ko jih bo čital, ga ubij... V ime Najvišjega te od-vežem krivde!...« Tako govoreč je vzdignila desnico in mu je podelila papeški blagoslov...
J""
S VqŠ(2 obleka bode izgledala zpet kakor m nova, ako jo pustite kemično čistiti v
j tovarni Jos. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana,
Podružnica: Šelenburgova ul. 3.	S
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 8 24 ur.	g
Barvanje oblek v različnih barvah. g
_ _i
«eHiHiniiHmiiiiiiiiiiiiiiiUMHiim
L VARDIAN, Sisak 52
priporoča kot stara izdelovalnica svoje najboljše Ceniki franko. tamburice Ceniki franko.
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Veleučenema g. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43.
Čast mi je zaprositi Vas, da bi mi poslali eden do danes najbolie preizkušenih lekov proti revmatizmu. Vaša sposobnos in trud širi se na vse strani. Ker so v našem mestu trije težko oboleli za revmatiamom, a danes jih z Vašo pomočjo vidimo popolnoma zdrave. Zato Vas prosim da mi čim prei pošhete ta lek, ker je moja družina težko bolna na revmatizm.i. Ponižen in udan
Vir- Pazar (Črna gora), 5. X. 1925.
Miko Crnfcovlč.
Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja m razpošilja a doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BALSAMIKA Dr. I. ln n Rahlejev. Beograd, Kosovska ulica 43, parter 6. 5071 »
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi. vseh vrst in tudi v vseh cenab
IVAN KRAVOS, Maribor.
Specijalni kovčki tn torbice za potnike in vzorce se izgo tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6
RAZGLAS.
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. maja 1927 opr. Št. S l/26'286 se izvrši prodaja iz proste.roke vsega v konkurzno maso ,,Elektrarne Zagradec, družbe z ome jeno zavezo v Višnji gori" spadajočega premoženja.
Proda se električna centrala v Zagradcu z vodno silo na Krki, z vsemi stroji in daljnovodi. Zvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083 000 Din.
Kupci se poživljajo, da vlože pismene ponudbe v pisarni konkurznega upravitelja dr. Josipa Režeka, odvetnika v Novem mestu najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. Kupci so vezani na stavljene ponudbe do 1. julija 1927.	»
Novo mesto, dne 12. maja 1927. Konkurzni upravitelj Dr. Josip Režeb 1. r.
A. & E. SKABERNE, Ljubljana
CEFIR
• ::
za srajce in bluze v veliki izbiri 1
Hotel Pension JADRAN" Selce, Hrv. Primorje.
Na novo preurejen, na samem morju, s krasnimi sobami, razigied na morje, velika terasa za salnčne kopeli Prvovrstna oskrba po zmernih cenah. Najtoplejše se priporočajte lastnika
Ivan in Justi Pečnik.
jy> t
Mera
16 a 65 m*
3 a 81 m2
1 a	29 m1
4 a	85 mJ
4 a	03 m2
3 a	60 tns
64 a	43 m'
Izklicna cena Din
3.000-
20.000 —
A 171/24/134.
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Na predlog Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, Središnje privredne in zadružne banke d. d. v likvidaciji z Zagrebu in Bankkommanditgesellschaft Franz Poilak na Dunaju kot likvidatorjev zapuščine po Vinku Majdiču. vele industriialcu v Ktan u se bodo na podlagi tusodnega sklepa z dne 14. aprila t. L A 171/24/134, prodale na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavlieno izklicno ceno Nepremičnine so proste vsakega dolga ali bremena in se prodajalo v spodaj navedenih skupmah kot celote Prodajalci si pridržijo sprejem orodaie tekom 14 dni.
Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Slamberger v Kranju
dne 7. juniia 1927 ob 10. uri dopoldne
Ostali pogoji prodaje in plačila se na vpogled v pisarni notarja Slamberger v Kranju.
Stopim	Nepremičnina
1.	vi. št. 326 d. o. Kranj
parcela št. 95b njiva
2.	vi. št. 770 d o. Kranj
paiceia št, 333 pašnik
3.	vi. št. 880 d. o. Kranj
parcela št. 1215 stavba, hiša št. 8 seda 13 parcela št. 1212 njiva parcela št. 1213 travnik parcela št. 1214 vrt parcela št. 1233 gozd
4.	št. 117 d. o. Klanec
parce a št. 83 njiva parcela št. 84. travnik parcela št. 85. pašnik
5.	vi. št 128 d. o. Klanec
parcela št. 89 njiva
6.	vi. št 28 la 29 d. o. Huje
parcela št. 123/1 gozd parcela št. 122 gozd parcela št. 120/2 gozd parcela št. 121/1 gozd parcela št. 121/2 gozd
73 a 20 m*
12.000 —
29 a 22 a 21 a
13 m* 30 mJ 80 m*
73 a	23 ms	25 000-—
21 a	80 m2	12.000 —
14 a	67 m*	
26 a	22 m2	
—	18 m*	
22 a	34 m3	
3 a	81 m*	
67 a 22 m3
10.000-
Anton Slamberger, notar v Kranju, kot sodni komisar.
Konkurz.
Inženjerska podoficirska šola v Mariboru
sprejme 1. oktobra 1927
I mladičev ii meščanstva in vojski!.
Natančnejši podatki so razvidni pri vojnih okrugih in občinah.
Absolvirani gojenci imajo pravico polaganja izpita za čin oficirja.
Kurz šole traja 2 leti.	26is
Iščemo
senerolnean zostopnlbo za Slouenljo
za neki v vseh državah patentiran
SD!
Le resni za organizacijo sposobni gospodje naj pošljejo po možnosti nemške ponudbe pod „Visok zaslužek" na Aloma Company, anončna in reklamna družba v Ljubljani
49 5
Ogljeni (karbon) papir,
indigo papir, barvni trakovi, barve za štamplljke, pa§inirke
in blagajne dobite vedno in najceneje pri
lud. Baraga, ijubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Teleton štev. 9b0.
Naznanilo.
Tvrdka POK
NASLED.
MirKo BoM
LJUBLJANA
Stari trg &tev. 14
naznanja cenjenemu občinstvo,
da otvopi dne 1« junija
stojo popolnoma na novo preurejeno in bogato zaloteno žpecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših
KLOBUKOV
ter ee za cenjeni oblak najtoplejo priporoča Cene zmerne!	Postrefba točna.
Istotam se bodo »prejemal! tudi klobuki v popravilo
Po znižani ceni.
vokol««, motorji, vitkovrstni Jtruik .u liki, namesto! deti in pneumatlka. Posebn jdddek za popolno popravo, eraa|llrmje i oonikljaui- ivukuio j.iuiklh vozičkov, ilTihtlh strojev Itd. Prodaj, •ia obrok«. — Ceniki franko
,,TRIBUNA" r. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liiibljana, Kartovška cesta it 4
m Manam	b hm mt^m m mmmmm m
I Tovarniško poslopje I
prirejeno za industrijo z elek-	■
■	trično silo v sredini Ljubljane	■
I oddamo takoj celo ali delno v najem. ■
I	Prostori so svetli in zračni ter	5
imajo 600 m! talne površine.	I
Ponudbe na ogl. odd. „Jutra" pod »Industrija 100«. B
tw
I Xdrr>iiJLa. t/2, vsi dopise., Lcčooc, I xz. rnaUi. oglasov, ft, posiatis rta, 1 CgLasiA. oddehi. JLFTRA Ljubljana-, i PrvJesTucnKL ul-4 CduruTbo rcičiuv g poibuL. krtvidnu«, LjubjajiaJt 11JŠ41	lil1 i 11 jBggfr! ITfg M		Sprejemanje, malih, oglasov za, prt^-hodnjo- Jbtoilko- JUTRA se. zakljitčo dasi, frnzcL izidom. Lista, ob t/ ust,. Pozsitjt, sprejeti, oglaso bodsr pru-občctii, tr naslednjo številki' lista,.
f TaUifon sbujAhcL 2492	JlaL opLast, h. sIllžjjo v posredovalni, in,iocijaln4. nanuM. občuistocL. utaka bestda, 50 v ar. MajnianjšL zrit-ock Vin, Pristojbina za šifro Vin,3—. Zenitov, dopisovanja, in oglas*.	trgovskima- ali rzkLanui&ga, zsuiZaja, maka. bistda Vui r-. f(cjmaji)st, isusik Vi^io-.Vrudcjbiaa mjjrcrl)ui5--.V.'c pmiojbi-nc je. vposlati obenem, z naro-čilom,, sictrse. oglasi ne. priobčijo	TnU/arv štuadku, 24 g 2
Naslovi „Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" v M a r i b o r u, Aleksandrova cesta ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta
Medvode
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da' bo od 22. maja 1927 vsake nedeljo
koncert
na troje citer (citrskj tri-ret; r restavraciji Juiij Novljan v Medvodah. Za ot.iien obisk se priporoča Julij ia Jerica Novljan.
16139
Hote! Muh*
Lače v Sav. Alpah
pnioroča izvrstno kuhinjo, sobe za tujce — pripravno tudi za letcviščarjt — _ ter avto garažo	15t»95
Morsko kopališče
Restaurant »Jugoslavija« — V.ak»androvo — na otoku Krku
Dnevna oskrba s hrano :n posteljo 33 Din. Informacija daje lastnik F Kra'.uč
162
Vata
o-l-je, izdelovanjee, popravil — Rožna ulica št. 10.
1665S
Pozor društva!
O priliki 25- in 5»Jletnic ter drugih prireditev se najtopleje priporoča za •
fotografiranje skupinv
foto-atelje D. R o v š e k,
Ljubljana, Kolodvorska 34. Zu prvovrstno delo jamčim. Cene solidne.	165
Damske slamnike
prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni — Novi' od 50 Din naprej. Tovarna slamnikov Alojzij Skrabar. Domžale 145
Za legitimacije
isvršuje slike najhitreje tn najceneje fotograf Primo-lič, Zidani most.	71
(XO peCate
etikete, oraverstvo ,
i SITAR s SVETEKi
LJUBLJANA V t®fra o?®
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Florjančič. Nunska ulica 3	32
Vulkaniziram
rte vrne avtogumt kakor
tadi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa tn motorje P Skalar. Ljubljana, F.i»-ka eesta 11	12
Rečna oralnka in barvanje M
v najrazličnejših bar\*ah izvršuje v-a dela v najkrajšem času p najnižjih cenah ANTON BOG
Seleabnrgoca ul. 6. Tovarna: Vi6-Glince.

' —_ ^ \ j AniT.ČERNE *
\ ^ Ljubljana c> j
V*

Kuharico
izvežbauo kot drugo, z dobrimi spričevali, sprejme restavracija hotela štrukelj 16557
Brivskega
pomočnika
inteligentnega in solidnega rabim za specialno striženje »Bubi* frizur. — Ondulerji imajo prednost Reflektiram le na izurjene delavce. Zelo ugodni pogoji Nastop 8. junija ali po dogovoru — Brivski salon Svetec. Novo mesto.	16535
Hotelskega slugo
s r e j m e hotel »Slon* v Ljubljani	16527
Potnike
in potnice sprejme za vso 'ržavo v stalno službo z visokim mesečnim zaslužkom in letno nagrado Din 5000 » Jusro - F->rtuna*. Gosposka ulica 9 1 16313
Služinčad
Kuharu-r sobarice, natakarice. hišne itd dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglase v birou Eko-uomija. Beograd. Visana 11 15023
Spretno prodajalko
za trgovino z dežniki sprejmemo Poznanje otroke in nekaj znanja v šivanju potrebno Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtev pod »Dežniki* na oglasni oddelek »Jutra*
16362
Šoferja
lzuč^nega mehanika, treznega in dobrega voznika — -prejmem za avtotakso. Pla-•a po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Šofer 37».
16338
Zastopnike
za v;a mesta Jugoslavije sprejmem za razpeeavanje Medo kave. Cenj ponudbe je poslati na: R Meznarič. Maribor.	16337
Gospodinjo
pridno zmožno in pošteno, okrog 50 let staro, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16044
Služincad
V Ne^rork agenciji Beograd. Kolarceva ulica 4 — telefon 44-14 dobe službo kuharice, sobarice, blagaj-ničarke. natakarice, služkinje itd. Plača od 400—1500 n mesečno.• stanovanje in hrapa.	15723
Zdravega dečka
z poštene družine, sprejmem kot vajenca v večjo špeeerij. trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 15868
Začetnico
s trgovsko šolsko izobrazbo in znanjem nemščine ter stenografije. sprejme tehnična pisarna v brezplačno prakso. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »ZaČetek».
16439
Tvornica obutev
Dušana Pantiča v Beogradu. Dalmatinska ulica 115 sprejme nabijalca. prešivaJ-ca in prirezovalra Delo v akordni plači. V slučaju zastoja dela v tvornici. s:a-rantirana dnevnica 70 Din oa dan — Nastop takoj.
16411
nove in rabljene ima vseh vr>t vedno na zalogi
KItko Mlakar. Ljubljana
otrokova ulica 11
ležalne ?fle
a Oin 160
po oov/čtju Din 170 nudi
Budo £ Radovan
ne' ik Kre^cv trg št. 1
Mesto hišnika
oddam v Mariboru. Kamniška u: 2 — vpokojencu. ki se razume n3 vrtnarstvo ali lov.	16394
Natakarico
ali gospodinjo z osebno pravico za go=tilno sprejmem v hotel na Gorenjskem. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra* pod cStev. 54».
16504
Organizator
maloprodaje
papirnatih predmetov dobi zaposlitev event. tudi stalno namestitev. V ozir pridejo le verzirani kompe-tenti s čim večjo preti izobrazbo Ponudbe pod naslov »Vesten, zanesljiv in pošten« na upravo »Jutra«.
16499 a
Učenko
iz boljše hiše sprejmem. — Prednost imajo z dežele. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod «Učenka 35».
16601
Bančnega uradnika
za vodilno mesto v Sloveniji, verziranega v vseh bančnih poslih, s prakso na samostojnem vodilnem mestu, išče velika banka. .— Ponudbe z opisom Študij in prakse, prepisi spričeval in zahtevki ped «Zanesljiv in samostojen 25» na oglasni oddelek »Jutra*. 16625
Učenca
s primemo šolsko izobrazbo sprejme s hrano in stanovanjem E. Resinan. trg.. Ptuj. Stojnci.	14048
Krojaškega mojstra
dobrega in strogega, v mestu ali na deželi iščem, kateri bi radi izučenja sprejel tudi na hrano in stanovanje vajenca, ki se že uči dalje časa krojaštva Cenjene ponudbe s poeroji na oglasni oddelek »Jutra* pod »Krojaški vajenec*.
16594
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati, 20—30 let staro sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	16604
Pletiljo
veščo, sprejme takoj Tomšič i Jenčik. pletiona čara-pa sa motornim strojevima. Karlovac. Banija 130
16509
Učenca
sprejme Karol Heni<rman, čevljar, Toplice pri Novem mestu.	16544
Mlinar, pomočnik
samski, popolnoma izvež-ban v valjčnem mlinu, trezen in marljiv, z dobrimi spričevali, star pod 30 let. dobi službo v valjčnem mlinu Mastnak. Št. Jurij ob južni žel.	16493
Brivskega
pomočnika
samostojnega delavca, vi: suljarja. z letnimi spričevali takoj sprejme Kranjc. brivski mojster v Celju.
16575
Pekovskega učenca
pridnega in poštenega išče Josip Pušnik Dravograd.
16573
Gospodično
kavcije zmožno, iščem za trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro «Gospodična».	16585
Prodajalko
galanterijske in mešane robe. samostojno in vestno, z 10.000 Din kavcije, sprejmem takoj. Naslov v ojrl oddelku »Jutra*. 16516
Godbenfka
dobrega, ki je vešč več inštrumentov na pihala ter bi bil zmožen tudi vodstva, sprejmemo. Prednost imajo penzijonisti. Ponudbe pod »Godbenik 46» na oglasni oddelek »Jutra*. 16646
Izurjeno oletHio
sprejmem takoj s prosto hnio in stanovanjem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra » pod »Pletilja 3fl 16630
Učenko
pošteno in dobro računari-co sprejme s hrano in stanovanjem v hiši M Poko-vec. trg. z meš blasrom v Rbnici. Dolenjsko. 16508
Kuharico
zdravo, snažno, perfektno in delavno sprejmem. Oziram se le na večletna spričevala. Plača dobra. Ponudbe z navedbo doseda-ih služb in če mogoče s sliko poslati na oglasni od-lelek «Jutra» pod značko "r-crovina v mestu na deželi*.	16595
2 livarja
pridna in dobra stro kovn aka
spreime
73 akordno delo
Mm io livarna
Ši. Vid nad Ljubljano.
Mlinarja
samostojnega, snreimem za kinoteki mlin Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
16633
2 kolar. pomočnika
dobro izurjpna sprejme ta-Voi Josip Peterca. stroino kolarstvo. Koseze — Liub-Ijana VII	16635
Za Ljubljano
iščem agilnega inteligentnejšega zastopnika - akvizi-terja. Ponudbe z navedbo službovanj pod »Stalna in dobra eksistenca 60» na oglasni oddelek »Jutra*.
16660
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Josip Sever, Ljubljana, Celovška c. 8.
16680
Potnice
za damske špecijalitete iščem. Siguren zaslužek. — Ponudbe na: A. Z o r k o, Maribor, Koroščeva štev. 5
10701
Vajenca
ključavničar, in kovaškega
sprejmem. Dobra in stroga obravnava ter cela oskrba pri podjetju. Sprejmem samo nadarjene in nepokvarjene fante z lepim šolskim spričevalom. — Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod «Učnina». 16704
Vajenca
za krojaško obrt sprejmem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	16693
Akviziterje
stalno mesečno plačo — in mestne zastopnike za Slovenijo išče zavarovalna družba. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Akviziterji».	16702
Provizijske potnice
n zastopnike (ce) za prodajo damskega perila sprejmem za vso državo. Potrebna garancija. — Istotam sprejmem takoj dobro
šiviljo.
Predstaviti pri «Leda* — Moste 25.	16677
Prodajalka
samostojna, dobro izvežba-na v špecerijski trgovini in kavcije zmožna, dobi službo b 1. junijem. Plača po dogovoru Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 16629
Akviziterje
potnike in zastopnike po vsej Jugoslaviji iščemo — Visoka provizija Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Tud. postranski zaslužek*	12803
Zastopnike (c«)
za prodajo srečk na obroke išče bančna poslovalnica Bezjak. Maribor, Gosposka ulica 25.	15481
Izurjena šivilja
gre šivat perilo na dom ati kot pomočnica za manjšo plačo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cMarljiva 5»	16507
Šivilja
pride na dom izdelovat in popravljat perilo. — Sileč. vevče 34.	16626
Šivilja
za perilo in obleko gre za nizko ceno na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16617
Tudi Vi lahko brezskrbno živite.
Z majhnim delom in malim trudom lahko mnogo zaslužite. Iščemo spretne zastopnike in zastopnice za vso našo državo, za razpe-čavanje različnih predmetov. Garancija ni potrebna Pismene ali ustmene ponudbe na J. C. Zumbulovič Ljubljana. Aleksandrova c št. 12.	16613
Perilo
cprejemam v pranje na dom Aškerčeva ulica — baraka pred obrtno šolo. 16662
Knjigovodja-
bilancist
prvovrsten in vsestransko trgovsko verziran% išče službe. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	16530
Katera tvrdka
bi sprejela zanesljivega in poštenega potnika? Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pou cEksistenčni minimum* 16513
1000 Din nagrade
tistemu. ki mi	preskrbi
službo sluge ali	kaj slič-
nega. Naslov v	oglasnem
oddelku «Jutra*.	10440
Prodajalka
vešča trgovine mešan blaga, išče službe — Cenjene dopise je vposlati na poštno ležeče 125 — Sv. Jurij ob Taboru.	16539
Kmečka natakarica in kuharica
starejša, išče službo v gostilni ali kuhinji Zna tudi šivati Nastop takoj ali pozneje Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» ood šifro •Natakarica 19»	162S0
Praktikant
vešč knjigovodstva, korespondence. strojepisja, stenografije. slov., srbohrv., po možnosti tudi nemške, išče primerno službo kot praktikant v pisarni. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod šifro «Ste-nograf*.	164S5
V vinski stroki
in likerjev vešč. z večletno prakso pri svetovno znani italijanski tvrdki. želi službe, četudi v gostilni ali kaj stičnega Pismene ponudbe pod «Vinsko 20» na oglasni oddelek «Jutra»
16456
2 navoalca
samostojna, želita premeniti službo. Naslov v oglar, oddelku «Jutra>. 16603
Hotel, vratarja
-lužbo iščem Govorim slovensko. srbohrvafcsko. če-ko, nemško, italijansko in ogrsko. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod značko «Perfekten».
16624
Vrtnar
zmožen in priden, išče službe. — Ponudbe pod «Vrtnar» na oglasni oddelek «Jut-ra».	16622
3 do 4 pomočnike
■^obre čevljarje, za «um-k hrasto »-del o =rrrpjmpm. — 7<rlaeiti ?e pri PosrMovaVu
Sv. Petra cesta 18. 2-r.
Učenca
'a špeceri'. treoviro sorei-mem v LjubHani. Na«lov v oglasnem oddelku «Jntra».
16673
Prodaialko
r der^«1 — potrebujem za takojšnji nastop. V. Bizjak & drug. Rosraška Slatina.
16503
Dohro ^ksistpnco
-i lahkem in visokem zaslužku dob?in moški in žen-ke c pro^2r->!n:m fronto"! za razprodajo zelo iskanih predmetov-. — Ponudbe na: V Z o r k o. Maribor, koroščeva ulica 5. 16711
Potnik
ki že potuje z različnimi drugimi predmeti po Srbiji, Črni eori. Bosni Hercegovini in Vojvodini, išče zastopstvo večjih tvrdk. Pismene ponudbe na naslov: Pterovič. Zemun. Pregreori-ca ulica br. 6.	16690
Mesarski pomočnik
išče službo, -'vent £rr*» tudi ?a pipničarja (Schankburša) Na=iov pri podružnici Jutra v Mariboru	16560
Kot učenec
v trgovino z mešanim ali manufakturnim blasrom želi vstopiti krepak deček, poštenih staršev Zeli s hrano in stanovanjem — Cenjene ponudbe na naslov: Lado Žužek, Turjak Vel. Lašče.
16534
Blagajničarka
z dobrim spričevalom, i^če službe. Ponudbe na o^rlas. oddelek «Jutra* pod šifro «Zanesljiva 26*. 16618
Strojnik in kurjač
z večletno prakso in dobrimi spričevali, ki se razume tudi nekoliko pri lesu. išče službe s 1 julijem ali tudi pozneje. Na=Iov v oglasnem oddelku «Jutra».
16548
Službo skladiščnika
vratarja, paznika, čuvaja ali kaj slienega iščem. — Dobra spričevala in kavcija. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	16576
Pekovski pomočnik
želi premeniti službo v mestu ali na deželi — event. tudi pozneje. Ponudbe pod šifro «Takoj» na podružnico «Jutra» v Celju. 16574
Žagovodja
lesni podjetnik
želi nastopiti službo v Sloveniji. Bosni ali tudi kje drugod Zmožen vseh popravil in samostojno voditi večje podjetje. Eventuelno tudi prevzame od m8 rezanega lesa in sam oskrbuje z vso režijo vred. Najraje nastopi kot žagovodja k večjemu podjetju v Bosni ali na Štajerskem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 16572
Za hrano
in stanovanje
sprejmem službo hišnika ali čuvaja. Zmožen sem pisarniškega dela. govorim in pišem slovensko ter nemško Ponudbe na oglas, oddelek *Jutra» pod šifro «Bivši orožnik 100».	16583
Kot skladiščnik
event. potnik iščem službo za takoj aii pozneje Vešč sem slov nem in italijanskega jezika Opravljal bi i«točacno tudi druira pisarniška dela Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Zmožnost 70» 16370
Trgovski pomočnik
mešane stroke, želi službe. Dopise prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Mlajša moč 100». 16643
Natakarica
starejša — želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek ♦ Jutra» pod <15. junij». 16644
Kovač, ozir. šofer
zmožen in vesten, išče »»tožbe. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 16661
Šofer
trezen in zanesljiv, dober vozač, absolvent Auto šole. išče službo za takoj ali za pozneje. Gre tudi za manjšo ptačo. Dopise na oglas, odflelek <Jutra» pod šifro »Auto 85» — eventuelno ^ tam dobi naslov. 16685
Trgovski pomočnik
mlad, želi julija ali avgusta premeniti službo. Rad bi se še naprej izobrazil v manu-fakturi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 166S3
Knjigovodja
vsestransko izvežban, s popolno srednješolsko izobraz-bro in večletno prakso pri velikih podjetjih, išče primerne službe. Cenjene po-nnlbe na oglasni oddftiek «Jutra» pod -»Knjigovodja* 10647
Šoferska šola
izobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače fšoferje) Dame in lospode sprejemamo dnevno Pouk temeljit in uspeh sitjuren — Zahtevajte Drospekte Auto-Škola- Zagreb Eaptol 15. telefon 11-95	128
Pisalni stroj
dobro ohranjen, malo rabljen. najboljše znamke, na-prodaj v Beethovnovi ulici 7t. S.	16547
Najcenejše kurivo
kolobarje (mehka drva v povezih) velike, popolnoma suhe, dobavlja ob odjemu čez 20 komadov po 9 Din komad franko MSa D. Cebin Wolfova l/II Istotam prvovrstna pohorska bukova d r v a po znižani ceni.
1653S
Poceni naprodaj:
perzijska preproga 3 X 1 m, lep smoking za srednjo postavo ter štiricevni radio-apaTat z zvočnikom (slednji za .2200 Dinl. — Na ogled mod 9. in 10. uro. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra> 16529
Osle za kose
prave bergamalke dobite pri Sever & Komp. Ljubljana.
16034
Automat
za izdelavo vijakov in čepov. 38 mm propust mate-rijala, fabrikat Sehmitt, v dobrem stanju, poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro <Automat».	16302
Motorno kolo
3 M HP. v dobrem stanju po nizki ceni prodam — Istotam naprodaj
klavir
starejše, znamke — in sicer radi pomanjkanja prostora za izjemno ceno. Naslov v oglasnem oddelku <Jntra>.
16273
Vrhniško opekt
trboveljski aremoa Is bn kova drva nudi najceneje Lovro Krte. Trnovski pristan 12 Postrežbo točna!
61
Drva
nrastovt oarketn* odpadke od iage .er mehka drva po nizki ceni dostavlja na lom parna žaga V Scag-oettt Ljubljana, ta sorenj-<kim kolodvorom	S6
Pohištvo
prodam radi selitve — in sicer: kompletno kuhinjsko opravo, trgovske stelaže. pudel. mize in pisalno mizo po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«	16519
Pletilne stroje
dobro ohranjen" 10^23 Popp za 1000 Din 10/50 Wederman za 2000 Din. 9 26 Seifen Donner za Din 1600 8 23 Idea! za 1600 D. 8'32 Ideal za 3000 Din in 8.50 Ideal za 4600 Din prodam zelo ugodno radi pomanjkanja prostora Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16462
Lep vinski paviljon
-.a Velesejmu prodam ali -'ddarn v najem. Prip-avon je za vinogradnike. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
16600
Pisalni stroj
.Ideal« 1600 Din. skoraj nov: Opalograt^h 18 X 25 za 500 Din takoj naprodaj na Starem trgu št. 17.111.
16049
Šivalni stroj
v dohrem stanju, prodam. Naslov v oglatem oddelkn <Jutra>.	16588
2 fotoaparata
veJikost 10 X 15. nahoda j v Hradeckega vasi it. 38, Ljubljana.	16610
Kolo
moško in žensko	naprodaj
na Celovški cesti	štev. 65.
dvorišče.	16487
Lokomobila
W0lf, 20—25 PS. dobro ohranjena, ceno naprodaj. — Za videti v obratu pri Fr. Knafliču. Šmartno pri Litiji.	16543
Stroji in motorji
Kompletna mlatilna garnitura cKleit Schutlervort* z dvojnim čiščenjem, motor Langen-\volf 0 HP; kompl. acitelenski aparat, cev j in armatura za M luči; železni voz, pripraven za motor ali žago: Diuamo; enakomerni tok. 110 V. 25 A. s pretikalnico, zelo v dobrem stanju. Vse po ugodni ceni proda Avgust Kreutz, Ormož ob Dravi. 16571
Daljnogled
Zeiss naprodaj na Celovški cesti 65, dvorišče. 16488
Kostanjevih drv
za tanin prodam nekaj vagonov franko postaja na Gorenjskem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 16570
Bukovih drv
metrskih proda 7 vagonov Viljom Godnjavec, Trebnje 16645
Pisalni stroj
in otroški voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	16632
Omara za led
poceni naprodaj. Pojasnila daje vratar hotela Slon v Ljubljani.	16631
Hrastovo banjo
veliko, prodam v Sp. šiski, Slovenska cesta štev. 36.
16641
Zofo
dobro ohranjeno, skoraj novo, v zelen pliš preoblečeno in železen štedilnik, malo rabljen, prodam. Naslov v oglas, oddelku Jutra pod »Takoj 66». 16666
Daljnogled
Zeiss, ISkratna povečava, prodam za 2000 Din. Naslov pove oglatni oddelek ; Jutra ».	16672
Omaro za led
s 4 vrati, dvojno hladilno napravo, skoraj novo, poceni prodam. Pojasnila- daje Aleksader Belina, Maribor. Mlinska ulica 5. 16710
Izložbeno okno
kompletno, dobro ohranjeno, 190 X 105 in vra*a s steklom in jeklenimi zastoji, več starih vrat in dvojna železna proda Anton Merhar, Ljubljana — Sv. Petra cesta 22. 10712
Register omaro
in pisalno mizo, oboje malo rabljeno, radi selitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
10651
Fotoaparat
9 X 12, Sonnar F 4:5, stojalo sedemdelno in povečevalni aparat še nerabljen — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 10649
Spalnica
kompletna, svetla in oto-mana, vse novo, radi od-potovanja poceni naprodaj v Sodarski stezi 2 — nad sv. Florijanom v Ljubljani.
16686
Žveplo
»V e n t i 1 a t o*, najfinejše, opremljeno, z državno plombo, prodaja na veliko najceneje firma Vlado Radan, Zagreb, Mihanovičeva ulica br. 14 — telefon 21-85 — brzojavi: Vladan. 16687
Omare za led
vseh dimenzij prodam ter jih izvršujem tudi po naročilu. S. Praprotnik, Jenkova 7. *	16699
Gnoj naprodaj
na Tržaški cesti štev. 4 — Glinee.	16696
Trgovino
z mešanim blagom, na prometnem kraju v Mariboru prodam z inventarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16705
Otroško posteljo
železno. 2 otroški obleki za 10 in 13 let in čevlje št. -•3, vse skoraj novo. pripravno za birmance. poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 16694

Cm. Fischer.
Zagreb, Sudnička ulica 3 11
dobavlja dvokolssv dele u dvoklasa. pnevmatike.
Šivalne »troje, gramofone, gramofonske plošče tsr nogometne žoge po najnižjih cenah. — Mehaniki popust Zahtevajte veliki bretplain! katalog ter pošljite znamko za Dis S.— u poštarino
3SSHHGS
Šapirograi
razmnoževalni aparat pro-dam. Naslov v oglasnem oddelku c.Jutra». 16675
Konjska oprema
železna postelja in salonska obleka ugodno naprodaj v Kolodvorski ul. 34,TI 10665
Hrastov o spalnico
popolnoma novo. fino izdelano, barvano, za 1SOO Din prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra>. 16630
Tračnice
prenosljivi kolosek
v rabi enem docela po-rabnem stanju 7 i 12 kg profila prodaja ceno
JariUagieli
Ka Kanalu 10.
Telefon 7—11
Hlode
hrastove !n smrekove ko-puje parna žaga V. Scag-netti v Ljubljani 232
Srebrne krone
kupuje tn plača dobre I. Codeo. Ljubljana. Preter. novi aHea L	338
Stare obleke
moške, čevlje, pohištvo itd.' kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev. 29.
16450
2 ventilatorja
(Eshaustor) kupim. — Ponudbe na ogla.-ni oddelek «Jutra> pod cSušilnica».
16335
Železne ograje
kupim 50 m. — Ponudbe z navedbo visokosti in cene na naslov: Zdravič. Ljubljana. Florijaiiska ulica 9.
16348
Poljske tračnice
dobro ohranjene, v ^ži od 6—10 kg na meter, *upim. Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra> pod šifro <Poljske tračnice«.	16300
Prazne steklenice
(zelenke) kupuje tvrdka Muc — Koloniale. Ljubljana.	15920
«OdoI» steklenice
prazne, kupuje tvrdka Muc — Koloniale — Ljubljana.
15921
Telefonske aparate
rabljene, za interurbansko uporabo, kupujemo. — Ponudbe na: Bergodi/-, & Co., d. z o. z., Ljubljana. Šelenburgova 6.	16438
Lisičje
m vse druge kože od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič. Ljubljana. Florijanska ulica št. 9	47
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Černe — iuvelir
Ljubljana. VVolfova al. S.
Bukova drva
popolnoma suha, 1 m dolga. cepljena kupimo takoj in pozneje v vsaki količini r-roti takojšnjemu plačilu. Ponudbe za 100 kg franko meja pri Rakeku, na ogl. oddelek «J-jtra» pod šifro »Bukova drva>.	16589
Železno blagajno
kupimo. Ponudbe r.a J. C. Zumbulovič. Ljubljana — Aleksandrova cesta št 12.
16612
Fotoaparat
10 X 15, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod «Foto 11».	16611
Pisalni stroj
znamke Rpmington ali Tn-denrood. malo rabljen, kupim. — Ponndbe na oclasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cndenrood*.	155S4
Flobert
dobro ohranjen, kupim. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Flobert*.
16580
Širni kotel
dobro ohranjen.	direktno kurjavo, za	SOfi—100 1 pro?torin<\ kupi	Jo=ko t-ela, Medvode.	16391
Perje
za pocteljnino kupi «Ara». Ljubljana.' Krekov trg
16654
Ogledalo
pripravno za krojača, kupim. — Na*lov v og!a*n»m oddelku «Jutra». 16664
Luksus - avto
šestsedežni. znanih- *De Dion Bouton>, z električno razsvetljavo popravljen, v jako dobrem stanju, po nizki ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra-.
16412
«Peugeot» auto
štirisedežen. skoraj nov, naprodaj na Glincah, Tržaška cesU 6 — Gospodarska pisarna Tribuč. 13992
Autobus
12sedežni. dobro ohranjen, zamenjam za 6-—4?eJežni luksuzni voz. Naslov peve oglasni oddelek «Jutra*.
16494
Osebni avto
dobro ohranjen, lahko tudi brez karoserije, katerega bi mogel rabiti za lahki tovorni avto, kupim. Ponudbe je sr.fcr.iviti q.» •* Pogačnik, F.uše.	16492
Indian Scout
motorno kolo. kompletno, z električno lučjo in tahome-trom prodam. Motor je zajamčeno v brezhibnem stanju ter ga prodam samo radi nabave avtomobila. — Natančna pojasnila da Anton Petrič, lefna trgovina v Novem mestu — kjpr se motor tudi lahko ogleda in preizkusi.	16684
Motorno kolo
malo rabljeno, znamke Har-lev Davidson, 31? HP, el"k-tromodel, kupi Franc Cim-peršek, Gr»«j — Zomeski mlin pri Braslovčah. 166SS
Motorno kolo
ePuch*. s prestavami, za 5000 Din prodam. Na ogled pri Mih. Kavčič, Zgornja Šiška.	16692
Tatra-avto
Potniški, nov 4-12 HP. z davka prosto karoserijo, zelo ekonomičen, na prodaj. Na ogl^d pri Jugo-Auto v Ljubljani. Telefon št. 2236.	G-v
O. M. Avtomobili (Superba)
6 cilinderski. 25 Hr. moderno opremljen z Boseh razsvetljavo in samopogo-nom. skoraj nov, ugodno prodam. Na ogled in po-skušnjo pri Jugo-Auto. Ljubljana. Telefon 2236.
G-v
Kupim knjige:
cVatomirov prstan., cKra-Ijica Draga>. »Črni Jurij«, •Strah na Sokolskem gradu., cBeTačeve skrivnosti«. .Ciganska sirota*. <2iva pokopana* in «Ne kiiči vraga*. Ponudbe po-i značko «Romani» na oglasni oddelek «Jutra».	16569
Planinci!
Savinjske Alpe uredil Fr. Kocbek, je najlepši dar in vodič za ljubitelje narave. Cena 125 Din. Knjigarna Goričar & Leskovšek, Celje 12971
VHdtfki
Letošnjo košnjo
Tavčarjevega tTavnika za Bežigradom odda P. Keršič, Gosposvetska i. 16378
Košnjo travnikov
vzamem v najem. Fonudbe na oglatni oddelek »Jutra* pod »Košnja 97>. 16697
V košnjo
odda travnik « sladkim senom Lottspeich — Pesnica.
16361
%apiUU
5000 Din posojala
:ščem proti odplačilu v štirih mesečnih obrokih. Cenj. ponudbe prosita sa oglasni oddelek «Jutra» po.j ?ifro »Obresti 97».	15597
Financirja
ali družabnika
za že obstoječe podjetje — s 50—lOO.OOft Din iščem za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Rentabilno 46». 16046
Kot družabnik
s 3—100.000 dinarji pristopim k dobro idoči trgovini v centru Ljubljane, » sodelovanjem. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Strokovnjak«.	16379
Družabnika
sanica < 50.000 Din iprej-mem ▼ dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na defeli. Ponudbe na ogla«n: oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra bodočnost 1000»
13968
Brezobrestno
posojilo
izključno za zidanje malo-stanovaniekib hiš. Pojasnila pri Kred. stavbni zadruiri »Mojmir« Maribor, KoroSka cesta 10,T.'	16707
Pisftfi
Hišo v Trbovljah
v trgu prodam radi od potovanja v Ameriko. Naslov v oglatem oddelku Jutra.
16123
Dvonadstropna hiša
sredi mesta, e takoj gostim, lepim in solnčnim trisobnim etanovanjem, s o obrtnimi prostori, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	16149
Dvonadstropno hišo
dobro ohranjen^ s prostornimi stanovanji in lepim vrtom prodam v okolišu mesta Celje. — Iireresenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. oddelek «Jutra* v Ljubljani pod »Dobro ohranjena 10».
16134
Nova hiša
obstoječa iz 5 sob. 2 kuhinji in pritiklin, naprodaj. V hiši je vodovod in elektrika — traven je veliko zemljišče — pripravno za lesno trgovino. Poleg je tudi. majhna hišica z 2 sobama in kuhinjo. Je v bližini dolenjskega kolodvora in 8 minule od dolenjskega mostu. Prodam i o nizki ceni radi drutin>kih razmer. Izve te na Ižanski cesti 27.	16415
Vila na Bledu
enonadstropna, 12 sob, delno opremljena, naprodaj za polovično ceno prave vrednosti. Kupeo se lahko takoj vseli. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 16413
Posestvo
vrt. verando, paviljon, gostilno ob G«6ti tik toplic v Rim. Toplicah, ob Savinji ugodno naprodaj. 5 minut od postaje, elektr. luo; njiva in travnik. Pojasnila daje Pintar & Lenard. Maribor.	16395
Dvostanovanjsko hišo
novozidano, z go.<podar. poslopjem, davka prosto, s 7000 m prav lepe. orane zemlje, prj mestu Mariboru, zelo na lepem kraju prodam za 160.000 Din" ali t-a samo hišo za 110.000 Din. Polovico zneska je plačati takoj, drugo polovico po dogovoru. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru.	104-56
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljajn. bli*u" r^ivn«1 pošte. TosredovaVi izključeni. Ponudbe tia ^rf. •>ddefek «Jutra» t*>d šifro »Rentabilno 98*. ' 5659S
Enodružinsko hišo
;ili vilo t vrtom, blizu središča kupim. Pogoj je j*o-sto stanovanje v septembru Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra* pod »Moj dom 4».
166^9
Hiše in posestva
Visokopritličaa hiša z vrtom 110.000 Din: enaka hiša v okolici Maribora D'n 65.000; enonadstropna hi-a z gostilno in velikim vrtani 190.0f«0 Din; trgovska fcva na najprometnejšem prostoru. 15 stanovanjskih so1-, 480.000 Din; vile. stanovanjske hiše. krasno arcn-d Iran a posestva vsake velikosti, moderno urejera žagra. vodna nila, cene od 100.000—500.000 Din. Zanesljivo naloženi e kapitala in dobava posojil. — Dr. Lajnšio, Maribor, Slovanska 12.	165*9
Hišico
eno- ali dvodružintko k-i-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •ifro <HIšica 71*.	16671
Vinograd, posestvo
velik eadonoscik, njive in travnikov za 10 glav živine, rodovitna zemlja, l»ipa lega, v okolic: Maribora naprodaj. Natančna pojasnila daje Š^pec, Maribor. Grajski trg 2.	16703
l^fM^m
V Zagrebu
am v najem moderno urejene prostore za veliko pekovsko peč, po mogočnosti parno, veliko prodajalno. 2 sobi, kuhinjo in potrebne postranske prostore. Nahaja se v novi stavbi, ki stoji sredi dveh glavnih ulic. — ReSefctanti naj ?e javijo osebno na na.«Iov: 'rsrir. Vinogradska ee*'a br. 96.	1*596
Štulen mlin
z gospodarskim poslopjem, blizu kolodvora vzamem za več let v najem. — DopUe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 16».
16*16
Gostilno
vzamem aa račun a*.i grem f 1. julijam v boljšo službo kot natakarica. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna na račuu*.
16669
Prevozništvo
celokupno oddam ali prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod fifro »Prevoz 95*.	16303
Gostilno in trgovino
. uepc*redni billisi Ljubljane oddam i vrtom in . »srni pritikEaami v lijem, baslov v Gostilničarski za-Gosposvetska u. 16.
16691
Pisarniško sobo
, riiokem pritličju odda tainj Pokojninski »rod t L:»Mjani, Aleksandrova e. • J	14974
Trgovino
i msianm blagom n» pro. rvvtn kraju rta Gorenj-» zalogo in inventarjem ter zraven stoječim i.r»nov*njem dam v najem. v»l«v v oglasnem oddelku ,.Wra».	16272
Tovarn, prostore
večje. iščem. Ponudb« t opisom velikosti in najemale pod <Proatorno> ns [,clwci oddelek «Jutra».
16423
Stanovanje
zelo lepo opremljeno, spalnica s kuh&jo m prrtikli-nami poceni oddam sa 3 mesece zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 16593
V Grazu
oddajn stanovanje, Iirano in postrežbo za čas počitnic, oziroma ta prihodnje šolsko leto pri dobri ■ rodbini. Pojasnila daje g. Mattanovich, Ljubljani, Dunajski e. 87. Dopis« at naetov: Gustav Schalk. Oaz. Ifibelungen-gaese 44.	16532
Sobo
oddam gospodu. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra».
16587
Sobo
opreonljeno ali prazno oddam v Sp. šiški, Slovenska ceeta 36.	16642
Stanovanje
sobo. kuhinjo in pritikiine, elektrika, dobi tisti, ki od-kupi iepo eelotno opravo. Ponudb« na oglas. oddelek «Jutra» pod šilro »Martinova — solnčna leg&>. 16567
Lokal in stanovanje
zamenjam za samo stanovanje. Ponudbe n» oglasni
oddelek «Jutra» pod šilro -50».	16656
Trgovino
i mešanim blagom- mesečni promet 50.000 Din, ( sta-rii-acjem vzamem v najem Ponudbe prosim na oglas. »/Melek «Jutra» pod šifro •Trgovina 30.000». 16410
Pekarno
i v s« m inventarjem in opremo ter razpoložljivim ^.anovanjem odda za 25.000 pij Trdak v Banialnki.
16498
Lokal
r* 45 m5. 7 minut do cestne v!«znice. pripraven za vsakršno obrt ali malo indu. ■ •rijo. oddam interesentu. Iti H pozneje reflektiral tudi na stanovanje. — Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek <Jutra» rM značko <Svetloba>.
16623
Majhno delavnico
i < č e na prometnem kraju Karel Korenčan. Gospo-vet-cesta 12.	16581
Skladišče in V? hleva
oddam s 1. junijem na MirrSki cesti 61. 166S4
Za poslovne lokale
v I., ozir. II. nadstropju v SMenburgovi uli<*i št. 7 — odnoaujo na Aleksandrovi c.
1 oddamo več sob. — Naslov v ozlasnem oddelku «,Tutra>.	16638
Sobo
posebnim vhodom oddam s. junijem v bližini Tabora. Naslov in ceno pove oglasni oddelek «Jutra».
16668
Majhno sobo
pisarno, najraje v pritličju, iSčem v sredini rne-«tA. Ponudb« na ogla.=ni oddelek «.Jutra> pOrj Iifro »iPsarna it. 76». 16676
Krasno stanovanje
3 sob, kuhinje, shrambe — parket, elektrika, vodovod, v mestu, 2 minuti do tramvaja. oddam v novi hiši. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod .Junij 1400 D» 16659
Stanovanje
eno-, dvo- ali trisobno iščem ta takoj ali pozneje. Ponudbe r opisom in stanarino na oglasni oddelek <Jufcra» pod Šifro <Prosto stanovanje 58».	16658
Stanovanje
1—S »ob. kuhinje in priti, klin išče v stari ali novi hiši mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro <R. 0.»
15950
Stanovanje
4 ali več sob s kopalnico išče mirna in maloštevilna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> po^j značko .Solnčno 67».	16667
<J 'J I
Opremljeno sobo
v novem stanovanju v bližini Bleiweisove cest« — z elektr. razsvetljavo oddam 8 1. majem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 16538
Hlev iščem
Ponudbe na oglas, oddelek «.Tutra» pod «H!ev 95».
16493
Za lekarno ali trg.
z m-šsnim blagom oddani lokal in stanovanje v večjem prometnem trgu. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*	16495
Čisto in zračno sobo
v bližini centra oddam z vso oskrbo. Našlo* v ogl. oddelku cjutra>. 16536
Separirano sobo
ma-nsardno, s predsobo, v vili oddam s prvovrstno oskrbo. Na razpolsco vrt. telefon in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra-..	16599
Gostilne — Maribor
okolica, izletna. točka, poganski zaslužek posebej, r.neno oaprodaj ali na ra-ia. — Naslov: «Ma.rst,m>, Maribor. Koroška c. 10JI.
16706
Mmmm
Stanovanje v vili
oh«toječe iz 4 gob in prt-tiklin oddam takoj do 1-avgusta in nadalje po do-povoni Ponudbe na po?tni predal 33	16033
Brezplačno
prijatiic oldajo stanova* nja. soba. lokala, gostilne, ♦rgovloe, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalea popolnoma brezplačno. — «Pos-redovaIcc». Sv. Petra cejta 18	14727
Sostanovalko
?pr«\ime s t. ali 15. junijem boljfa- rotfbina v popolno oskrbo. Udobno stanovanje ic dobra hrana. Naslov v ojrlasnem oddelku «Jut.ra>.
16619
Stanovanje
t sob, kuhinje in pritiklin, ev^ot. tudi z vrtom oddam - 1. julijem v Ciglerjevi ■lici 65.	16607
Kot sostanovalka
ifce boljša gospodirna po ?t eljo pri mirni rodbini. — Ponudbe z navedbo cone ra oglasni oddelek <.T'itra> p>d VSojianoralka 1/VI>
16554
Stanovanje
? parketiranih sob z elektr., fcuHnjo in drvarnico, v I. nadstropju takoj o d d a m boljši stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku •.Tufcra*.	165S6
Hišni posestniki!
m »s61 avgust išč« maj-Vna in mirna obitelj stauo. vanj« — suho solnčno so-M jn kuhinjo. Ponudbe na enla«ni »Kldelck «Jutra» pod •Stanovanje za. avgust*.
166S9
Stanovanje
tndi >air.o prazno sobo. rabim ta takoj. Naslov pove cglasni oddelek «Jutra».
16353
3 stanovanj
po 1 »obo. kuhinjo in drvarnico in
mesečno sobo
v	nezaščiteni hiši t
?<-ntjakobskem okraju od--1.1 m po valorizirani pred-■■ ojr- n-ijemnini res mirnim in debrirn strankam brez otrok P.°floktanti naj z ozn.ifho značaja in drujih >':olnosti vpošljejo ponud-na oel. oddelek c.Tutra» pod .Resen reflektant*.
16674
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom oddam 2 gospodoma aH zakonskemu paru br«z otrok. Po. ijve ?e v Forijmaki ul.
št. 16- pritličje. 16621
Opremljeno sobo
Majhno sobo
oddam gospodični, ki je ▼ee dan odsotna. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».
16681
Mladenič
pianist, se želi seznaniti s čedno mladenko, ki bi sni-vala ob njegovem preludi-ranju. — Dopis« s sliko na oglasni oddelek <Jutra» pod značko cTrubadur*. 16456a
2 gospoda
sprejmem v sredini mesta na stanovanje — poseben vhod — in na hrano. Naslov pove oglasni oddelek «Jut-ra».	16682
Mladega gospoda
sprejmem na stanovanje pri realki. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 16657
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnm vhodom, event. s hrano oddam takoj dvema osebama v Velki čolnarski ulici 8.	16652
Lepo sobo
v sredini mesta oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	1667"
Sostanovalca
ki bi želel Sti v skupno go-podinjstvo — sprejme gospod. Ponudbe pod značko .Ekonomično* na oglasni oddelek -cJutra*. 16550
Opremljeno sobo
v sredini mesta. — parket elektrika, poseben vhod oddam s 1. junijem, event, s brano. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra*. ~ 16700
Nekaj gospodov
uradnikov ali gdč. uradnic sprejme na dobro hrano boljša družina s 1. junijem Naslov v oglaenc-m oddelku cJutra*.	16606
2 otroka
pod 5 let, od zanesljivih staršev,. vzame v oskrbo
družina na Vrhniki, kjer se po želji govori tudi nemško. Pojasnila na ?.ab-jaku 5.	16679
epo. s idda 1. Stari trj
posebnim vhodom junija Mandelj — --------16048
junija ■g 17/111.
Mesečno sobo
oddam takoj v Dalmatinovi ulici 1. Pojasnila med 11. iu 14. uro pri hišnici.
1	16615
Opremljeno sobo
nlnčno, z eleiktr. razsvetljavo, event.. s brano takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». 16603
Opremljeno sobo
zračno, v bližini kavarne .Evropa* oddam mirnemu in solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra >.	16540
Sobo
lopo. či*to in zračno — elektrika in poseben vhod, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku <.Tutr*».	16577
Gospoda
sprejmem kot postanovalca v Tavčarjevi ulici 4, pritličje. levo.	16582
Opremljeno sobo
lepo. r električno razsvetljavo oddam 1 ali 2 ao?po-doma po nizk' ceni. Poizve se v Sp. Šiški- Lepodvor-fka ulica st. 28. vrata 1.
16578
Kabinet
z elektr. razsvetljavo oddam takoj v sredini mesta. Naslov' v oglsjnem oddelku
cJutra*.	16590
2 sobi
r. eventuelno souporabo kuhinje. souteraiuski. veliki.
elektr. razsvetljavo oddam tnirni rodbini brez • trok. P<.nudbp pod «S» na »glasni oddelek «Jutra>.
16640
Lepo sobo
zračno, z 2 posteljama takoj oddam po oiiki ceni. Nasicv v oglasnem oddelku «Jutra».	16628
Pošteno dekle
z osemmesečnim otrokom, iiča gobico mojro&e z uporabo kuhinje, za par me?eccv — do možitve. Ponudbe « ceno na ogl. odd^tek <Jutra> poti cPo«tena 27». 1662^
Privatnik
soliden irospod išče opremljeno sobo. Ponudbe na orl. oddelek .Jutra* pod šifro <PriT»*n&».	16709
Še letos
bi «« oženil s rimpatično po možnosti trgovsko na-obraženo gospodično v starosti 25—30 let katera bi imela primerno premoženje ter veselje do trgovine — Imam dobro idočo trgovino v lepem mestu Slovenije Mlada vdova brez otrok m izključena. Cenjene dopise sliko, katero takoj vrnem prosim pod cS« Ietos> na oglasni oddelek cjntra». — Tajnost častna stvar 16545
Mlad podjetnik
premožen, z lastnim podjetjem v krasnem mestu in graščinskim posestvom na deželi, bi poročil premožno
in izobreženo gospodično, čiste preteklosti, po možnosti trgovsko naobraženo. Tudi z dežele iz ugledne družiue. Dopise e slilko na oglasni oddelek cJutra* pod cSrečna bodočnost št. 26».
16096
Državni uradnik
vdovec, 40 let star, i dve m* otrokoma, želi v svrho Senitve znanja z gospodično ali vdovo brea otrok — premoženjem. — Ponudbe sliko, ki se vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro cSigurna bodočnost 63*.
16663
Ločen mož
38 let st-ar, čedno zunanjosti, v?estransko naobražen. s 60.000 Din premoženja, želi znanja z boijšo posest nico ali industrijalko — i svrho ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cSrečna bodočnost 56» 16056
m. b. m.
Pridem sedmega. Pridi na. sproti. — Vedno Tvoja m.
1C602
«Tarzana»
pod Golico želita poznan ptvi s kniturnimi družica^ mi iz mesta. Dopise pod 'Tarzanima* na oglasni o delek .Jutra«.	16568
< Odkritosrčnost®
Prosim dvignit« takoj r>l mo v oglasnem oddelku Jutra* pod staro značko.
16639
Nada
Pr«j«l ob«. — Mm, občutim »nako. Štejem dneve . .
Veduo T. M.	166'
Mladenič
dobro izučeo. želi znanja elegantno gospodično od IS do 24 let. Zenitev ni izključena. — Ponudbe na ogl. odd. <Jut.ra». M.iribor. po možnosti p sliko pod «Veeeli mladenič>. 16706
11 prooaia no [
za botre - botrice in birmance
po globoko znižanih cenah se bo vršila celi teden! Za Binkošti vsem „Dokou čevlje.
Trgovina „Doko" Iv. čarman
Prešernova ulica štev. 9 dvorišče.
Gtass&ci
Klavirje
harmonije na obroke ts posodo »vetov, no najboljše:
St«inway, daizel. Basen-dorfer. FSreter, Stingl ori-final etc dobite le v ve-iki zalogi in Izberi strokovnjaka in bivšega u*i-telja »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana. Meatni trg it. 3
(poleg magistrata). 117
Glasovirje
In harmonije
uglašujem. popravljam strokovno tn eenol Tadi potujem 1 Naročajte po dopUnto
U Jurasek, Ljubljana
Woltova nlica 12.	40
Avtomat orkester
lep, pripraven za vsako gostilno, naprodaj v gostilni .Amerika* na Glincah.
16655
□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□OOCO □
□	T-
NESTLE-OVO
dječje brašno
POTPUNA HRANA SA
K£KONVAU£*CENTI I *****
NAJBOUt ALMMSKO ^
en __
64
Rumu e» «wurvwv »•»
7*&»c8 - eroc**o ____
Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva
co^ioaaDmLgJLJJuaaaoaaaaDaaaaD
J. Stjepušin. Zagreb
Jurjevska nI. ST priporoča najbolje tamburle« »trune oartitur«. Sol« la »tal« potreb ičine ca vsa jlasbila Odlt covac oa pariški izložbi!
Ušel je kanarček
oddati ga j« proti nagradi Sv. Petra cesti št. 64.
16620
Nemški ovčar
mlad, naprodaj v Florijan.
ski ulici št. lofl. 16592
Nemški ovčarji
čistokrvni, 2 meseca stari, rodovnik na vpogled, so takoj poceni za oddati. — Starš večkrat odlikovani. Cenj. ponudbe na naslov: J. Beneš, Ribnica na Dolenjskem. Fotografije na zahtevo.	16614
Pes brakir
2 leti star, odlikovan s srebrno medaljo na lanski razstavi, po smerni ceni naprodaj. Viderašek. Mengeš št. 50.	16520
2 kanarčka
samca harcerja prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	16636
Jajca za valenje
od pristnih čistokrvnih angleških velikih kokoši in tudi velikih belih kokoši oddam. Večna pot štev. 1.
16603
Oseba
ki je pustila na zelenjad-nem trgu mal zavitek, ga dobi pri najditelju v Krakovski uHci 23.
Rusko knjigo
najdeno ua potu od direkcije drž. železnic po Masa-rvkovi ccsii, prosim izročiti vratarju direkcije.
16648
Pljuča!
Zdravniški zavod dr Peč-nika za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo. Rogaška Slatina 12937
Grafolog Egipčan
po v 6 iz rokopisa značaj usodo za ljubezen ln dru-žinske zadeve, trgovske in druge posle. Hotel Llovd. soba 8.	16637
Najnižje in brezkomkureiiane cene v jedilnicah, prva kvaJiteta. najnovejše oblike. Izvolite se prepričali!
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Novo!	Prepričajte se!	Novo!
Znižane cene! Kd-or hoče kupici moderno in solMm-o izdelano razinovrstno
POHIŠTVO
naj sd ogleda novo zalogo pri EGIDIJU ln KARLU ERJAVEC — BROD (Poleg tacenskega mostu.) Št. Vid n. Ljubljano.
Ogled tudi ob nedeljah. - Za delo jamčim. (Dajem tudi na obroke.)
aeoooooooooc
Najsigumejše v porabi, torej najboljše.
REFORM
steklenice
za konzerviranje sadja in po« vrtnin v vseh velikostih ter vse druge pritikiine in Zu» panoevo knjigo: Konzervira« nje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVRO PET0VAR, Ivanjkovci.
Ceniki se pošljejo na zahtevo.
i Z
! n"
;
1 a
I! S
Zobozdravniki! Zobotehniki!
Atelje s tehnikom brez prakse po ugedni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugbe pod „Ugodna prilika" na oglasni oddelek »Jutra".
Kolesarji
PALIN patentirane svetiljke za kolesa avtomatično delujoče iz medene pločevine, svetlo poniklane. Stalno enakomerna čista luč GENERALNO ZASTOPSTVO
PETAN
MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 34
□□□□□□□□□□□□□anDDmnnnnonanDL
KHASANA
SUPERB
je za polhih čvrsto rdeSIo za šminkanje usten in lica. Skoro brezbarven je. ali daje takoi za čudi naravno, individualno raznoliko prilagodeno. čvrsto držeče rdečilo, ki se more zopet odstraniti samo z milom »Kha-satia-Superb«. V svoii nežni sestavi daie ustom mehko linijo, prirodno barvo, a obrazu rdeči
žar mladosti. »Khasana-Superb« ie nekaj novega na tem polju. Ne odpušča barve Uporaba je nevidlijiva in neškodljiva. Dr. AL ALBERSHEIM Fraoklurt a. M.--London.
Novost! KHASAN PARFEM v
dražestnih malih steklenicah. Dobiva se povsod!
„VENECIN"
je izredno učinkujoča voda proti
revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Liubljana.
|Tlčdjie
[nmicmce. imamce. <
f naffpTJŽjjre penit
Ne zamudile obiskati špecijeln. zasebnega tečaja za ss- čevljarske mojstre in pomočnike,
ki se prične 11. julija 1.1. Vse informacije daje g. vod. tečaja )■ Stelnman, Ljubllana.	Zahtevajte prospek\
Če hočeš dobro in ceno kolo, potem pojdi ter kupi PEuGeOt
Glavna zaloga in samoProdaja
priporoča veliko izbiro lepih :evljev. Izbera modnih čevljev v vseh barvan in čevlje lepega ročnega izdelka, po zelo nizkih cenah.
6225
Frania Snoj
Ljubljana, Prešernova u! ca štev 32
Lepo posestvo
v najlepšem Jelu Slovenije, 5 minut od kolodvora |
prodamo takoj radi selitve.
Resm interesenti naj se javijo v vili Bragant,
Bistrica pr Mariboru.
»H>M»H>MM<I>IM
su« :
K»l>»««»»»»»»»»»»»«»
Mnk
G. lekarnar Blura, Subotica.
Čast mi j* obvestiti Tu. da to ml Vale larucin kap
sule celo dobro pomagale proti spolni bolezni in da j« kapanje popolnoma pre.
stalo SpoStovanjem M L., Leskovae — Larucin kap sule dobite po 20 Din v vseb lekarnah — Glavno skladišče: Apoteka Blum.
•«3Boqn5
Prodaja gozda.
L
Gozdno posestvo
v izmeri 480 hektarjev v lepi zavarovani legi na Pohorju, obraščeno s smrekam; in bukvami.
prodam jako usodno.
Prevladuje z 80 odstotki smreka najboljše kaikovosti. Izvrsten objekt in -najboljša priložnost za kupca. Radi toSnejših podanikov se je obrniti pod značko »N. A. Pohorje« na upravo »Jirtra, Maribor.	623
(najstarejša in največja tovarna Evrope) biciklov in moto« ciklov za vso Jugoslavijo
ERIK BREUIL, Celje, Kralja Petra 50.
Originalna PELCjEOT kolesa s besaikami in usnjato t o rs bico od Din 1644.— do 2063.— franko Vaša železniška postaja. — Reklamni izdelek tovarne Peugeot «Cyrus». Moški kompl. Din 1450.—, damski Din 1550.—, športni Din 1750.— (v zeleni ali temnordeči barvi). — Prodaja tudi na obroke! — Zahtevajte cenike!
PODRUŽNICA: LJUBLJANA, Florjanska ulica 7; za!<>= ge: MARIBOR, Aleksandrova 19: KRANJ: Ignac Majnik, mehanična delavnica.
Dospela svila,
etamin, batisi, krep, rips in modno blago letne sezone. V veliki izbiri za birmance
v trgovini Marije Rogelj, Sv. Petra c. 26
poleg Kolodvorske uiice.	Cene najnižje.
Samo dinarjev 56.0
Automobil tako privlačne zunarrosti. da primerjate ta novi CHEVROLET
dragim luksuznim vozovom!
♦ ♦ ♦
Avtomobili! — priljubljeni vred mer družabnih razgovorov. Danes pa, kjer si bodi. povsod prevladuje razgovor samo o enem vozu — o novem CHEVROLET-u.
Komaj pred par tedni dopremljen na trg, že je novi CHEVROLET poznan. — Postal je glasorii radi svojih lepih oblik, radi svojih kvalitetnih oso-bin, katere so popolnoma spremenile normalni tip cenenega avtomobila. —
Ni čudno, da so kupci avtomobilov presenečeni'. Sai CHEVROLET izgleda kot luksuzni voz in ni drag. Karoserija, katera je izvanredno lepa ter nadvse moderna, z lepimi podaljšanimi linijami, katera oblika je bila dosedai tipična samo pri dragih avtomobilih, grajena je posebno po načrtih FISHER-a. najznamenitejšega graditelja karoserij.
LEPŠA KAROSERIJA - IZBOLJŠAM CHASS1S
Sove CHEVROLET karoserije montirane so na močnejši in zanesljivejši šasiji, na kateri so iz\-ršene razne važne izboljšave.

Vsaki CHEVROLET motor ima sedaj napravo za čiščenje zraka in Hitet za olje, kar čuva pokretne dele stroja pred nečistočo in smetmi in sc s tem doseže mirnejša vožnja ter večja trajnost pri zmanjšanih stroških za reparature. Kot edini izmed vseh polnovrednih voz ima CHEVROLET izvanredno zavarovane vse občutne dele motorja.
Nadaljnje nove znamenitosti CHEVROLET-ovc opreme so: posebno konstruiran reflektor — Tor-
pedotip, praktično merilo za bencin, enodelne blatnike, novo armaturno desko s ključem za zaklepanje krmila in vžigalne naprave, signalno STOP svetil jko, enodelni vetrobran in mnogo drugih osobin. s katerimi se lahko ponašajo samo dragi avtomobili.
PREIZKUSITE SAMI.'
Vozite se s tem norim C H E\' ROLET-O .M. Preizkusite sami lahko ravnanje in uverite se o udobni napravi — zanesljivem upravljanju, o lahkem brez-napomem menjanju brzin kakor radi o izvrstnem ;unkcijoriiranju spojnice in o brzini pospeška.
Nižje navedeni zastopnik se bo zelo rad dogovoril z Vami za poizkušnjo vožnjo. — Vse rezervne dele najdete v Vašem mestu, ako jih bodete kdaj potrebovali!
iAUTO-OMNIA Beograd Kr. Aleksandra 11—13.
Saraje\o. Aleksandrova 65. Podzastopmki: Skoplje. Bitolj. Niš, Mostar. Gruž in Pet.
V. 6? n. Rarektc df Co.
Centrala in glavne* skladišče rezervnih delov': Zagreb, Kukuvičeva ulica 30. Podružnica: Ljubliana, Dunajska cesta 12.
cVEL-AUTO> Dušan Zeeerič Nori Sad Aleksandrova 6.
Podzastopstvo: Svbotica.
Vsi rezervni deli stalno na skladi£6u našega zastopnika.
Naibolja kvaliteta po najnižji ceni.
GENERAL MOTORS H E A R EAST S. A., ALEXANDRIA.