. štev.
V Ljubljani, v soboo 24. aa 179.
Letnik VI
Inseratl se sprejemajo in vel j A tristopna vrstn:
8 kr., če se tiska lkrat, '-n II »i n 1 n n i i II n 3 n
Pri večkratnem tiskanj se cena primerno «manjša.
R o k o p I si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (ndn<>nistracija) in ekspedicija na Florijanske ulice 1>. »t. 19.
Političen list u slorasti narod.
Po poŠti	prejemar velja r
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
ta polleta	. . 5 „ — „?.
ta četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr.
za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . S „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljii 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Kožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Vodilo za državne volitve*).
i.
Po šestletni dobi je bil 17. maja t. 1. dunajski državni zbor sklenjen in kmalo bodemo imeli nove volitve.
Prej so državne poslance volili deželni zbori, pa dosedaj vladajoča stranka je pred šestimi leti deželnim zborom to pravico vzela in vpeljaja tako imenovane neposredne volitve, to bo take volitve, pri kterih tudi državne poslance volijo volitelji sami kakor deželne poslance.
Vsake volitve so važne in imenitne, zlasti pa volitve za državni zbor. One dajejo državljanom najlepšo in najimenitnejšo pravico, namreč pravico pretresati in določevati postave, ki bodejo v prihodnje morebiti veljale za veliko veliko let. Ako so te postave dobre in koristne, bodo one, ki k njim pripomorejo, blagrovali njihovi potomci, če so pa slabe, se bodo nad njimi še hudovali, ko bodo njihove kosti že zdavnej v hladni zemlji trohnele.
Iz tega pa sledi, da ima vsak državljan tudi sveto dolžnost 8i po svoji moči prizadevati za dobre in koristne postave, kar se godi ravno s tem, da po svoji moči pripomore k izvolitvi poštenih in zanesljivih poslancev. Nihče naj se toraj na druge ne zanaša, češ, da bodo že oni tudi brez njega vse
*) Na članke, ki smo jih pričeli pod tem naslovom, svoje častite bralce in vse domoljube še prav posebno opozorujemo, ker so volitve zelo blizo; naj jih tedaj širijo kolikor mogoče med priprostim narodom in naj jih ne zavržejo , ker bodo v njih našli zanesljiva in natančna vodila za prihodnje volitve.	Vredn.
opravili. Res bodo opravili, in morda jim bo še prav ljubo, da bodo oni vse opravili, pa kako bodo opravili? Kakor bo njim najbolje kazalo, ne pa Vam, kakor se bo njim prav zdelo, ne pa kakor bi za splošnje koristi najbolje bilo. Poglejte le nasprotnike, in vzemite si jih v izgled. Nobeno še tako nujno delo, nobena sitnost, nobena še tako dolga pot, nobena zamera jih ne zadržuje, da bi ne prišli volit in da bi ne skušali izbrati svojih privržencev. Zakaj bi se toraj Vam zdelo vse preveč, vse zoperno, vse malenkostno, ko vendar gre za Vaše najimenitnejše koristi, za Vaše najsvetejše reči, za Vaš denar, za Vaše blagostanje, za gospodarski napredek itd., kar je vso odvisno od tega, ali boste pri volitvah izbrali poštene in zanesljive može, ki Vaše težave in bremena poznajo, ter imajo tudi srce in pogum se za Vas potegovati.
Jako napačno bi pa bilo še le takrat misliti na volitve, ko je treba iti že na volišče. Ze pred volitvami je treba poskrbeti mnogo reči, od kterih je odvisen srečen vspeh in izid volitev.
In ravno na vse to Vas hočemo s temi vrsticami opomniti.
1. Že zdaj naj se v vsakem imenitnejšem kraju in v vsaki občini kak vnet domorodec poprime volitvenih zadev. Kjer ga ni moža, ki bi se za volitve zanimal , tam se navadno prav nič ne stori. Možje, kterim je za domačo reč kaj mar, naj tedaj ne čakajo , da jih bo še le kak vnanji odbor iz spanja zbudil, ampak eden domačih naj sam reč v roko vzame, naj stopi na čelo in naj zbere veljavnejše može, ki naj se potem zastran volitev med seboj dogovore, zlasti pa skrbe, da se bodo
vse priprave za volitve vršile natančno in postavno. Ti možje naj stopijo potem v zvezo z glavnim narodnim volilnim odborom, ki se bo po razpisanih volitvah osnoval v Ljubljani, in naj mu nemudoma naznanijo vsako zapreko, vsak pomislik, vsako željo, da se vse potrebno o pravem času pri merodajnih krogih vravna.
2. Ti možje ali občinski volilni odseki naj bodo zlasti gledali na to, da se bodo volilni imeniki prav Bostavili, da ne bode noben volilec naše btranke izpuščen, ki ima volilno pravico, in noben nasprotnik ne vpisan, ki volilne pravice nima.
Te volilne imenike, ki morajo biti na podlagi zadnjih občinskih volitev po abecednem redu sestavljeni, vredujejo po mestih, trgih in kmečkih občinah občinski župani. En tak volilen imenik mora župan v svoji občinski pi-sarnici ali hiši celih osem dni razgrniti, da ga vsakdo lahko pregleda, in ob enem mora javno v občini oklicati, da zamore vsakdo volilen imenik pregledati in v osmih dneh , ki se štejejo od dne razglašenja, svoje vgovore naznaniti. En enakšen spis volilnega imenika pa mora župan izročiti okrajnemu glavarstvu, ki ima razsojevati o vgovorih zoper volilne imenike.
Vgovore, da je kdo vpisan, ki nima volilne pravice, ali kdo izpuščen, ki pa ima vo-liluo pravico, sme delati vsak volivec do-tične občine, in jih izroči županu, ki jih mora v treh dneh odposlati okrajnemu glavarstvu ali tisti politični gosposki, kteri je deželni predsednik izročil razsodbo o takih vgovorih. Ako kdo z razsodbo okrajnega glavarja ni zadovoljen, se sme v treh dneh pritožiti ali
Ljubljanske slike.
ltaznotcrosti (diversa).
(Dalje.)
3. Mestni postopač, „štatkind" ali „permejkrščendušovec" (lupus vulgaris) je kar naravnost škodljiva žival, ktere je pa čedalje manj, kar mora vsak živeti ob svojem zaslužku. To smrdljivo zelišče raste le po nečednih, nemarnih kotih, kamor ne prerinejo žarki solnca skrbne odgoje, ne gorkota prave očetove ali materne ljubezni. V šolo pride, a ni mu dano vživati njeuih dobrot, čez par let mora zavoljo svoje porednosti in splošnega slabega učenja dati jej slovo, in odslej je šola njegova javno življenje, ktero tako le prekmalu pokusi. Tako se pripeti, da so njegovi bivši sošolci morda komaj v četrtem, petem razredu realke ali gimnazije, a on že „študira" na Žabjeku, od koder pride še bolj „zrel", nego je bil prej. Stariši, če jih sploh pozna ali še ima, so že davno zgubili svojo moč do njega, zato je s 15., 16. letom že sam svoj, tako polnoleten, kakor marsikdo drugi še s 30 letom
ne. Komaj 12 let starega že vidiš 8 „čikom" v ustih podečega se z rokodelskimi učenci po ul cah in uganjajočega vsake vrste dostojne in nedostojne burke. Če pride potem h kakemu rokodelcu se rokodelstva učit, utegne še z njega kaj pridnega postati, a večinoma ne. Ako je pa sam sebi prepuščen, se mu godi tako, kakor smo že omenili, razuzdanost v vsakem obziru, neredno, obilno in preslabo življenje mu le prekmalu pritisne svoj grdi pečat na obraz, da ga le vidiš, veš, kaj da je, če bi prav ne kipela iz njegovih ust najgrša kletev, najostudnejše besede , kterih je omikanega ali vsaj pošteno odgojenega človeka sram in strah.
Vendar ni vselej tako surov in neotesan, nasprotno utegne biti prav sladek in se ,.gospodom" neke posebne vrste, kterim se „po-nočni metulji" pravi, prav koristnega skazovati — za dober denar, se ve da. Zato vd marsikako skrivnost, ktere prizadeti še za lep denar ne bi dal na vdliki zvon obesiti, a obdrži jo za-se, dokler se mu to potrebno in koristno zdi; on dobro ve, da je molčanje o pravem čaBU vsaj srebra, če ne zlata vredno. Delo z
rokami mu nič kaj ne diši, zato išče zaslužka na vsak način prej, nego s težkim, poštenim delom. Poseda in postopa veliko, celo po krčmah in kavarnah niže vrste, kjer lovi kmete in druge neprevidne ljudi na karte in druge igre, pri kterih tisti, ki zgubi, nikdar ni on. Če koga tako v mreže dobi, se ne zanaša na slepo srečo, marveč, ako bi ga ne marala, jo potegne na svojo stran z raznimi umetnostmi ; ker ima navadno pri tem tovarše, se potem razdeli tako „dobljeni" denar med vse, oskubenemu se pa vsi skup v zobe smejejo. Dobiček se potem večidel naglo zapravi v družbi tovaršev in to-varšic, ktere si hranijo življenje na drug, pa nič manj „pošteni" način.
Tako živi mestni postopač do smrti, ktera ga najde prej ali slej, večidel v dozdaj popisanem stanu; vendar pa se tudi primeri, da se poprime kake službice, a tudi v tej stoji še vedno v prejšnjem stanu, v kterega se večkrat tudi res nazaj povrne. Pred nekoliko leti je bilo tega plevela v Ljubljani veliko več ko zdaj; sedanji čas mu ni več tako ugoden, nekaj zato ne, ker med „fajn gospodi" ni več toliko denarja, nekaj zavoljo nove vojaške po-
vložiti rekurs pri deželnem predsedniku, čigar razsodba je vselej končno veljavna.
Na poznejše vgovore se okrajni glavar ne sme več ozirati in mora volilni imenik 24 ur pred volitvijo vradno in konečno vravuan biti in se potem ne sme več spreminjati.
Volilni imenik velikih posestnikov dela deželni predsednik, ki sprejema in razsojuje tudi vse pritožbe in vgovore.
Program štajarskih „fortšritlerjev".
Nemški „naprednjaki" na Štajarskem so izdelali program, iz kterega bomo videli, kam ti ljudje merijo.
Naprvo Be povdarja, da se mora nemška narodnost braniti v Avstriti, ker je Avstrija izvirno nemška. Tu je pač treba pra-šati: kdo napada nemško narodnost? Kdo jej krči njene pravice? To je čisto ueopravičena fraza, pod ktero se skriva želja, da bi se še dalje germauiziralo in slovenščina zatirala. Ob enem opomnim, da je ta program podpisal tudi od Slovencev voljeni S e i d 1. Slovenci mariborske okolice, zdaj vidite, kako Seidl vašo narodnost spoštuje. — Laž je nadalje, da je Avstrija po izviru nemška. Avstrija je bila od nekdaj federalistično ured-jena, obstoječa iz raznih dežel in narodov. Še le absolutizem je poskušal centralizacijo iu ponemčevanje, pa se mu ni posrečilo.
Izreka se v programu želja, naj bi vsi narodi sodelovali v državnem zboru za ljudske pravice. Pa ta stavek zgubi vsako vrednost, ako se v prvi vrsti le nemštvo povdarja, in ako se drugim narodom ne pusti duška, da bi se mogli naravno po svojih [sposobnostih in v svojem jeziku razvijati.
Pritrjujemo „fortšritlerjem", da mora postati državni zbor pravi ljudski zastop, da naj se odpravijo kurije, in da naj se omenijo pred-pravice velikega posestva. Pa s tem, da se pomnožijo poslanci iz mest, se to ne bo doseglo, saj so tudi meščani nasproti kmetom tako že privelegirani. Grajščaki, kmetje in meščaui naj volijo skupno, potem se bo videlo, kje je večina.
Ta program pravi nadalje, da se mora duhovnom volilna pravica vzeti, ker so od papeža odvisni. Mi pa mislimo, da so duhovni manj odvisni, nego uradniki in penzijonisti, in
če se že komu volilna pravica vzame, naj se vzame uradnikom in penzijonistom, ki so še vedno glasovali po komaodi, in dostikrat potlačili ljudsko mnenje.
Reče se nadalje po pravici, daje Avstrija vsled dualizma prišla Madjarom v oblast, in da se ta jarem ne da dalje prenašati. Zato zahtevajo „fortschritlerji", naj se delegacije odpravijo in naj se raje Avstrija popolnoma odcepi od Ogerske, „raje brez Ogerske živeti, ko /, Ogersko konec vzeti". — Zoper te stavke nimamo nič, mislimo le, da bodo „fortschritlerji" v odločilnem treuotku pogum zgubili, kakor izkušnje kažejo.
Zadnja konvencija s Turčijo Be ostro graja kot za Avstrijo poniževalna, kar tudi priznamo. Naj se ustavoverci zahvalijo Andrassyu, saj so sami ustvarili dualizem, iz uamena, da bi Slovane s pomočjo Madjarov krotili.
Proti zasedanju Bosne in drugim enakim podvzetjem se še vedno upirajo, vendar so toliko odjenjali, da priznavajo samostojnost balkanskih narodov, in je nečejo ovirati. Če bi bili Rusi od Turkov tepeni bi ti možje pač drugače govorili.
Oni zahtevajo nadalje, naj se unanja politika v državnem zboru dela. Kaka mora biti ta zunanja politika, to izrečejo z besedami: „Avstrija ne sme iti ne z Rusijo, ne s Turčijo, ampak z Nemčijo." Tu pač lahko razvidimo, kam pes taco molil
Šola, pravijo, mora ostati brezverska, iu ljudje se ne smejo za papeža izrejati. — Iz tega vidimo dosti jasno, kaki tiči so ti „fort-šritlerji", med ktere spadata tudi Seidl in Foregger, in sveta dolžnost 1 a-vantinske duhovščine in vseh tamošnji h vernih katolikov je, da spodbijajo kandidature Seidelna, Foreggerja in enakih mož.
Da so jim tudi vojaki napoti, ker ovirajo nekoliko njih mogočnost, to je že stara pesem, zato zopet ponavljajo, da se mora vojaščina zmanjšati.
Popolnoma prav pa jim damo, če zahtevajo, da naj se število uradnikov zmanjša, in da naj se uprava vrši bolj na kratko brez prevelike pisarije, ker to mnogo denarja stane. Več pa naj se skrbi za obrtnike, kmetovalce in spleh pridelajoče stanove, kar tudi mi vedno naglašamo. Na koncu pravijo, da se mora obrt-nijski red predrugačiti.
Izrekajo se poslednjič za c o I n i n o na tuje obrtniške izdelke, kar bi bilo zares potrebno.
Iz teh stavkov smo že lahko spoznali, da tisti, ki so ta program sestavili, čeravno imajo sem ter tje dobre misli, vendar v glavnih rečeh niso naši prijatelji, in da je ¡naša toliko domovinska, kolikor še veča verska dolžnost, da sile vse napnemo, da njih kandidate spod-bijemo.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 24. maja. Celil 80 stopili zopet v rezervo. Ker vidijo, da jim vlada nič neče privoliti, in da tudi nemški poslanci nemajo prave volje za to, ampak da oboji le zato vabijo češke poslance, da hi državni zbor zadobil tisto moč, ktere brez Čehov zastonj išče, zato so se izrekli, da ne vidijo nobenega uzroka, spremeniti svojo politiko, ker se tudi vlada ni spremenila. Češki listi to izjavo tako tolmačijo, da b tem še nikakor ni rečeno, da Čehi po nobeni ceni ne pridejo. Prišli bodo, pa le potem, ako se po volitvah vlada spremeni, ali pa če ta vlada Čehom vsaj do pol poti nasproti pride. Nemci so mislili, da bodo Čehe že s tem v državni zbor zvabili, ko so obljubili, da se hočejo gospodarskega vprašanja lotiti in Madjarom nasproti stopiti. Res je verjetno, da se bo prihodnji državni zbor največ pečal z gospodarskim vprašanjem, to je tudi prav; pa človek ne živi samo od kruha, in če so nas mislili Nemci z gospodarskim vprašanjem zazibati v spanje, da bi pozabili svoje narodne idealne težnje, potem, ako se jim zagotovi narodni obstanek kot Čehom in Slovanom, da se jim ne bo več treba proti ponemčevanju vojskovati. Enakih nazo-roi smo tuli mi Slovenci navdani.
41 volilnem gibanji na Slovenskem se čitajo po nemških časnikih prav čudni in resnici malo podobni dopisi. Znani naš dopis iz Celja se je kakor v meglenih podobah tako raztegnil, da nas Nemci v medsobojni vojski vidijo, čeravno je med nami dosti lepa sloga. Naravnost lažnjiva iu tendencijozna pa je vest, da se hočemo mi že zdaj za zedinjeno Slovenijo pognati. O tem zdaj pri nas še govora ni bilo. Vsaka reč ima
stave, ki pobira k vojakom ljudi brez izjeme, pa še iz drugih vzrokov, kterih pa tu ne maramo omenjati. Starejši so si že poiskali službic, mlajših je pa veliko v posiini delavnici, za ktero ta stan daje največ materijala.
4. Berač (homo molestus). V daljšem obziru smo Slovenci vsi berači, ker moramo sprositi si skoro vse, kar se nam v političnem življenji ne da, čeravno nam po pravici gre. Razen teh beračev je pak v Ljubljani še dosti drugih, ki nimajo druge, kakor svojo osebno politiko brez vsake vzajemnosti, vsak dela namreč le sam za se. Čeravno ima Ljubljana kakor vsako drugo mesto, več dobrodejnih naprav za uboge in posebno kaso, v ktero se stekajo razne kazn1, je vendar jih še mnogo, ki trdijo, da prav res potrebni in vredni iz te kase nič ne dobe, marveč le nevredni, zato si morajo „vrednejši" še sami pomagati in dobiti to, kar iz mestne kase premalo dobe, po drugi poti, namreč naravnost od darovalcev brez ma-gistratnega posredovanja. Koliko jim magistrat premalo daje, tega sami ne vedo, ker beraču ni nikoli preveč, še celo dosti ne.
Mestni berač je dvojne vrste, namreč:
gosposki (bomo molestus nobilis) in na vadni (homo molestus vulgaris). Prvi se navadno od daleč še ne pozná, ker nima nobenega vidnega znamenja na sebi, le obleka utegne biti v slabšem stanu, morda kak kos celó ni bil njemu pomerjen. Je tudi gladkega obnašanja in zna lepo staviti besede ter ti dá pri nagovoru častne naslove, kakoršnih si morda želiš, a jih boš težko kedaj dosegel. Najmanjši drobiž je z¡í-nj desetica, a še za to si od njega ne boš pridobil posebne pohvale, le znebil bc ga boš. .Svoje „kunte" ima razdeljene po tem v boljše in slabše, dalje si dobro zapomni, kdaj je bil pri kterem, kdaj ima toraj zopet priti, da se mu ne bodo vrata pred nosom zaprla ali dobrotnik ne bo njegovih daljnih „visit" si popolnoma prepovedal. Tak berač se naredi iz človeka, ki je že boljše čase videl, pa je padel s konja po svoji ali drugih krivdi, zdaj se pa ne more ali ne upa več nú-nj spraviti zavoljo prepičlega znanja ali ker je preveč počrnjen ali pa tudi, ker se resnega dela noče lotiti; le malokteri tako „privatizira", ker si res ne moro pomagati, večidel je človek, „ki bi še prav lahko delal" — kakor pravi kmet.
Se v d, da, Bvoje „vizite" dela bolj tajno, naj-rajše pride na dom in tu se zopet najprej loti mehkejših ženskih src, pri kterih navadno več opravi, kakor pri možkih, ki denar sami služijo. Sploh je ta berač bolj Bkrivna nadloga, ktere se je prav težko znebiti, ker je vseskozi silno sladek v govorjenji in vljuden na vso moč, toraj zoper njega nimaš orožja strogosti ali celo robatosti.
Navadni berač je ves drugačen. Ta te strese za mošnjiček povsod, kjer se mu varno zdi, doma, na poti ali v gostilnici. Spomina nima natančnega, mu daš ali ne, poprosil te bo, kjer je. Da-si navadno ue pozuu zamere, utegneš vendar-le od njega slišati besede, kakoršnih nikjer ne bereš. Čeravno se ti predstavi v silno razcapani, včasih še nalašč raztrgani in povaljaui obleki, vendar ni vsak tak revež, kakor se dela, med desetimi jemilodara vreden res komaj eden. Jemlje vse: najrajše gotov denar ali reči, za ktere se lahko dobi žganje ali pa denar. V tem stanu je namreč največ kuntov javnih in skrivnih žganjarij, in človek bi lahko stavil, da se podarjeni krajcar ne bo še ogrel v žepu beračevem; da le par
svoj čas. Za prvo pot smo zadovoljni z narodno ravnopravnostjo. Naše težnje pa se pretirajo nalašč iz tega namena, da bi se nas vlada vstrašila, in da bi nas pri volitvah potlačiti pomagala, kakor prejšnja leta.
„Deiitiaelie Keitimg" se huduje nad Čehi, ker povdarjajo še vedno zgodovinske pravice svojega kraljestva, in pravi, da tega Nemci dopustili ne bodo, da bi se nemški Pemci Cehom izročili. Čehi so res nesrečen, da imajo toliko Nemcev v deželi, ker zaradi njih bodo vedno na Nemčijo priklenjeni.
Po nemških ilcžclali se oglaša mnogo novih kandidatov za državni zbor. Vendar nas to ne zanimiva, ker so si liberalci podobni, kakor krajcarji, in zato nam je vse jedno, ali se volijo stari ali novi liberalci. Želeti bi le bilo, da bi si katoliška stranka kaj sedežev priborila.
Vuanje države.
V	Iflaeeiloniji vstanek zoper Turčijo še vendar ni ugasnil in se poroča o več srečnih bitkah zoper Turke.
V	nemškem državnem zboru je liberalni predsednik Forckenbeck svoje mesto odložil, ker nema več večine za seboj. Katoliška in protestantovsko-konservativna stranka podpirate Bizmarkove predloge in imate v tej zadevi večino. Na mesto Forckenbecka je bil izvoljen Seidewitz za predsednika, katoliški poslanec Frankenstein pa za podpredsednika. Po nemških mestih pa se snuje huda agitacija zoper Bismarka in zoper večino državnega zbora. Meščani se boje, da se bo živež podražil, kedar se vpelje eolnina ua žito iu meso. Bismark je govoril dve uri za svoje predloge in povdarjal, da je treba tudi za kmeta skrbeti, in da se mu ne smejo prevelika bremena nakladati. Tudi je povdarjal, da se cena kruha ne ravna po žitni ceni; da je zdaj kruh ravno tako drag, ko prej, čeravno je žito za polovico cenejše. „Dunajski Tagblatt" pa misli, da je Bismarkova eolnina proti Avstriji obrnjena, in da hoče on Avstrijo prisiliti, da stopi v eolno zvezo z Nemčijo, katera ne pridela za se zadosti živeža in je na Avstrijo navezana, ter se zamore proti drugim deželam le zapreti, ako jej bo cela Avstrija odprta. S tako eolno zvezo pa bi postali mi podložniki in vazali nemškega cesarstva, česar nas Bog varuj; Nemco-Prusi bi potem uašo obrtnijo potlačili
in naše poljske pridelke pojedli. Ko bi mi imeli ali dobili tako energično vlado, kakor je Bismarkova, morali bi tudi mi naše meje pioti Nemčiji zapreti; lože mi brez Nemcev živimo, kakor Nemci brez nas.
Izvirni dopisi.
Iz Sarajeva, 13. maja. (Konec.) Ko je paša to zvedel , poslal je celi bataljon turške vojne, da so cerkev obkolili in med bajoneti obesili so potem mali zvon. Turci so pridrli zopet nad pašo ter mu žugali s smrtjo, ako pusti kedaj zvoniti; zvon naj visi, ker je že v stolpu, ali zvoniti nikakor ne sme. Da bi se razburjenje in groženje poleglo, prepovedal je paša zvoniti, in tako je molčal zvon dolgo časa. Med tem pak so pašo Srbi opominjali na njegovo obljubo in ga prosili tako dolgo, da jim dovoli zvoniti, a samo s pristav-kom, da bode v ta namen vselej poslal vojaško stražo k cerkvi, iu tako se je tudi zgodilo. Kakor pravoslavci, tako tudi turci uiso nehali vedno so bili nad pašo, naj prepove zvonenje, ako tega ne stori, bodo cerkev razrušili ali razrušiti dali in to s pomočjo prerokovo. Paša, menda pameten človek, tega nikakor ni hotel verjeti, da bi prerok res toliko moč imel, da bi cerkev zrušiti mogel, toraj je mohamedan-cem rekel, naj to le storč, in da je to tudi njemu ljubo. Zbero se odlični Turci, zložijo mnogo novcev ter pišejo v Carigrad po ue kega jako pobožnega „hodja" (turškega duhovna), kterega so že v življenji za svetnika častili. Ta živi svetnik res pride, vse mesto ga je slovesno sprejela; on ogleda cerkev ter jim konečno obljubi, da zamore tako moliti, ter da ga bode prorok gotovo uslišal, in da se mora v 14 dneh cerkev sama zrušiti. Turci, veseli tega svetega poročila, dali so mu še novcev in vsakojakih daril priuesti. Sveti „hodja" zapove, da se mora „latinska čuprija'1 od obeh strani zagraditi, njemu pa na sredi mosta pripraviti kraj, kjer bode molil in dobro videl pravoslovno cerkev. Vse se je zgodilo. Ž i vi svetnik moli in moli noč in dan, bedasti Turci pak so hodili na brda gledat, kedaj se bode cerkev razrušila, celo bližnji sosedje pravoslavne cerkve izselili so se iz hiš strahu, da bi se jim kaka nesreča ne pripetila, kadar se cerkev razvali. Dan za dnevom mine, cerkev
dobi, pa gre žganjarju v roko. Marsikteri pa nosi tudi v hranilnico ali nabira debele bankovce in kedar na goli slami ali povaljani postelji umre, se najdejo pod njo ali v njegovih cunjah zašite hranilnične bukvice ali pa gotovina v papirji. So tudi taki, ki niso zadovoljni le s tem, kar se jim radovoljno du, nego tudi sr.mi kaj utaknejo v mavho, če jim je sreča mila, da jih nihče ne vidi. Zbirljivi pri tem niso, vse je dobro, da je le kaj vredno. Zato dobe tudi s policijo opraviti, pa kaj jim de to I Par dni ali morda tednov jih morajo zastonj pitati, pa je dobro, na poštenje svoje tako niso kar nič ponosni.
Ena lastnost je vsemu beraškemu stanu karakteristična, namreč zavidnost, nevoščljiv o s t. To je tako, kakor gobar, če najde pred sabo obrezko gob. Čeravno so vsi enakega stauu in žive ob enaki obrtniji, vendar ni nobene vzajemnosti med njimi, vsak le sebi vse privošči, drugemu tovaršu nobenemu nič; pač pa ga iz vsega srca preklinja in mu želi Bamega vraga na vrat, če mu je kje kak sold požrl. Država beračev bi pač ne mogla biti drugačna, nego da bi imel eden vse, a vsi
drugi skup nič. Pri vsem tem bi marsikteri berač ne menjal s še tako pridnim delavcem, ker živi ob svoji „obrtuiji" brez dela bolje nego ta ob delu svojih rok. To je pač smrdljivo iu škodljivo zelišče na vrtu človeške družbe, a zatreti se popolnoma ne da, vsaj tako lahko ue,- ker navada je železna srajca. Obleci tacega berača v svilo, daj mu mošnjo zlata: šel bo, prodal svilo, oblekel se zopet v strgane cunje, zlato pa ali zapil na žganji ali pa ga spravil k onemu, kar si je že prihranil. Pravi, res potrebni berač se v javnem življenji ne vidi ali vsaj ne nadleguje drugih ljudi; od mesta že toliko dobi, da mu tega treba ni, če ni razvajen in nima še kakih posebnih nadlog; o tem toraj tukaj tudi dalje govorili ne bomo.
5. Popotni b a r a n t a č (homo agens preregrinus) je tuja tica, ki se le ob ugodnem času v Ljubljani pokaže; če je pa tukaj stanovitno naselila se, lahko staviš, da je to storila le zato, ker jej ie kraj lep in vreme zmiraj ugodno. Po jeziku , kupčiji iu unanjosti deli se v Kočevarja (judus carniolicus), v Žida tujega (judus externus) in v lah a (Garibaldi domesticusj. Prva dva sta po vsem svetu
pak je še vedno stala. Približa se 14. dan. Vsi Turci so bežali zopet na brda in gledali, kedaj bode cerkev skup pala, ali zastonj je bilo, proti večeru napotijo Be vsi k svetniku ga vprašat, kako je to, ali čuda, tudi svetnika nikjer več ni bilo najti. Ugibali Be na vse strani, kaj je to, najpobožnejši pak so rekli, da ga je prorok k sebi na razgovor poklical. Pri tem je tudi ostalo. Hodja jo je bil nazaj v Carigrad popihal s polnim žepom. Turci čakajo ga še vedno in pravijo, da bode gotovo nazaj prišel.
čez nekaj časa potem je bil prestavljen tadanji paša, njegov namestnik pak je strogo prepovedal zvoniti, in tako ni zvonilo do 19. avgusta lanskega leta. S tem pak Turci še nikakor niso bili zadovoljni, grdo so pogledovali vedno cerkev, ker so se spominjali, kako jih je paša prevaril. Zopet so imeli nek dan veliko zborovanje, vse je poslušalo necega „hodja", koji je pripovedoval turčinom, da je zvonik pravoslavne cerkve višji od „begove djamije." Pri tej priči se je sklenilo, da morajo po kacem inženirji natanko poizvedeti, koliko višji je, to se je tudi zgodilo. Dva čevlja in nekaj palcev je bil višji, da ne bi pak ta sramota ostala, povišali so stolp „begove djamije" za dobre tri čevlje. Pripovedoval mi je stari Bošnjak tudi, kako so Turci strogo pazili na britje glav. Vsak kristijan moral se je po glavi briti, celo „fratri" bili so spredaj visoko po glavi in zadaj ravno tako briti. Polne kosmate brade nikdo ni smel nositi, in to zato ne ne, da so se Bpoznali begovi, efen-dije, paše, derviši itd, Brke je moral vsakdo rasti pustiti, iz tega časa izvira tudi, da si bosanski „fratri" puščajo brke rasti iu hodijo tako oblečeni, kakor drugi Bošnjaki. V nekojih krajih morale so tudi ženske katoličke zagrnjene hoditi. Poroke in pogrebi nikdar niso smeli javni biti. Stropi v hišah morali so nizki biti, tako, da je Bošujak vedno pripognjen v hiši stati moral in se tako vedno spominjal na nizki svoj stan. Pripovedoval mi je tudi resnični dogodek kuharice od necega konzulata v Sarajevu. Konzul je napravil veliko večerjo ter povabil druge konzule in odlično gospodo, ter zapovedal kuharici, naj priredi tudi svinjsko pečenko za ta večer. Uboga revica skrbela je za stvar ter poslala daleč iz Sarajeva k neki gospej po malega praseta, kojega je tudi še živega dobila v Sarajevo. Prasec je
znana, kakor sta drugje, sta tudi v Ljubljani, kupčije delata dobre le pri zaljubljenih ali vinje-uih, kerim za denar nič ni in jim je še le drugi dan žal za denar, kar so ga zgubili na „hoch-nieder" ali „unter hundert"; pri pametnih in treznih pa ne moreta nič zaslužiti, čeravno sta se zdaj že tudi slovenski naučila. Zato čedalje manj vidiš teh tičev po po Ljubljani. Lah (ali „lak", kakor mu pravijo) je čisto neuavadna žival, ki le tukaj s svojimi sladkarijami zasluženi denar iz dežele nosi in pošilja. Ceravuo je nadležen in nisi v nobeni gostilni ali kavarni varen pred njim, kakor pred onima dvema ne, ti vendar nič ne stori in za „Italia irredenta" še ne ve ne.
Je pač še nekoliko drobnejših slik, ki dajo Ljubljani sedanje lice, vendar niso tako karakteristične, da bi Ljubljana po njih izdatno različna bila od drugih mest enake vrste. Vojaki in policaji so v vsakem mestu enaki, ravno tako delavci, obrtniki in rokodelci, pa še marsikaj druzega. Toraj naj pade zagrinjalo čez moške slike in naj pridejo ns vrsto ženske.
(Dalje prih.)
cvilil ponoči, kar je turški hišni gospodar čul. Drugi dau prileti in grozi konzulu, da bode hišo požgal, ako prasca brzo iz mesta ne spravi. Moralo se je zgoditi, ker zavoljo prasca privrelo je vse mesto v konzulat.
Pripovedoval mi je starec tudi o grdih, bolj že živinskih zločinih turških ter med drugim pravil, koliko otrok je zmirom poMiljučki in Bosni plavalo in to še pred ustankom, koliko zopet da je bilo razpoloženih ponoči, in tega vsega krivi so bili kristijani. Turška oblast je preiskavala nedolžna krškanska dekleta in žene, ali turških hiš ni se nikdo upal preiskavati; in ravno tam godilo Be je naj-grozovitnejše. Turška dekleta so najrazuzda-nejša, posebno od premožnih starišev, ravno tako žene. Njih banije bile so saBtanak vsa-kojakih pregreh. Zvedeti pak ni se moglo ničesar, akoravno so sosedinje marsikaj vidile in tudi prepričane bile o resnici, ali govoriti o tem niso smele.
Takih in enakih nepretiranih dogodkov, koje sem od poštenjaka čul, mogel bi Vam našteti polno, ali zadostuje naj častitim bralcem za danes to. Prilično vam bom več takih razgovorov popisal.
Domače novice.
V Ljubljani 24. maja.
(Volitve za državni zbor) se bodo skoro gotovo vršile že v drugi polovici prihodnjega mesca. Nemčurji so že povsod na nogah, toraj tudi narodnjaki ne spimo! Za Kranjsko se je sestavil glavni volilni odbor v Ljubljani, ki bo dal prav kmalu kaj o sebi Blišati. Za zdaj omenimo le, da je vse, kar se po nemških časnikih trosi o tem, izmišljeno, toraj takim kavkam ni treba ničesar verjeti. Tudi po drugih deželah slovenskih so se sestavili volilni odbori.
(Upravilno svetovalstvo banke „Slavije) je', kakor tudi beremo v poslednjem letnem sporočilu, z ozirom na to, da se je zavod poslednja leta z nektenh stranij na vse mogoče načine napadal in sumničil, odstopilo svojo vsled §. 32—IV mu pripadajočo pravico kontrole vsem onim bankinim členom, ki imajo pravico občnih zborov se udeleževati. Vsled tega ima vsak tak bankin člen pravico ke-darkoli priti v bankine pisarne in kontrolirati ne le redno in reelno poslovanje, ampak tudi skontrirati blagajnico. Razume se samo po sebi, da se tukajšnji bankini členi zamo-rejo te pravice posluževati nasproti ljubljanskemu glavnemu zastopu. — Iz tega sklepa bankine uprave sledi vsakakor, da je njeno poslovanje tako , da se jej ni treba bati nika-koršne javne kontrole ; občinstvo naše pa se utegne raje zavarovati pri zavodu, čegar pisarne sme vedno kontrolirati, kakor pri kacem drugem.
(Dunajsko zavarovalno društvo „Donau",) ktero se je udomačilo na Kranjskem še le poslednja leta, kar mu je gosp. Peter Gras-s e 11 i zastopnik za našo deželo, je vlani vsega skupaj 28G219 gl. 27 kr. dobička imelo. Redni občni zbor je društvenemu vodstvu za ta sijajni vspeh toplo zahvalo in priznanje izrekel ter sklenil, da delničarji od tega dobička dobodo po 30 gld. za vsako delnico alipol5od8to; za reservni fond se je odločilo 58 619 gld. G4 kr., za druge namene v Bmislu društvenih pravil 35.171 gld. 79 kr., ostanek pa t. j. 42.427 gl. 84 kr. je prihranjen za tekoče leto. — O priliki bodemo društveni letni račun bolj na drobno posneli, pa že iz tega, kar smo danes na kratko navedli, se raz-
vidi, da je društvo „Donau" ena prvih in najtrdnejših zavarovalnic, ktera po polnem vse zaupanje zasluži.
(„Brencelj") pride dve številki debel in posebno bogat v začetku prihodnjega tedna na svitlo. ker se je zavoljo raznih zadreg za nekoliko dni zakasnil.
(Zavoljo ponarejavanja desetakov) so včeraj prijeli dva mlada človeka, kamnopisca J. in stavca K., ki sta tiskala na svojem domu desetake in v četrtek jela jih izdajati. Ponarejeni so neki, kar se tiče tiska, prav dobro. Na domu enega teh so našli vso pripravo in več že gotovih bankovcev , ktere sta bila namenila za binkoštue prazuike za Postojno in Trst. Zdaj bota pač letošnje in še marsiktere binkoštne praznike preživela pod ključem.
(Predstave umetnika Caperte) so bile še precej dobro obiskovane, dopadale so posebno meglene podobe in magične poskušnje. Zdaj je umetnik že šel z Ljubljane.
(Vstrelil) seje včeraj feldvebelj G. našega domačega polka v šentpeterski kasarni. Vzrok je bil menda nesrečni denar.
Razne reci.
—	Za kardinale so bili od sv. Očeta v zadnjem konzistorju izvoljeni: Nadškof Olo-muški deželni grof Miroslav Fürstenberg, nadškof Toluški Julian Desprez, škof Ka-loški Ludvik Ilaynald, škof Poitierski Ludvik Pie škof Portugalski Americus Ferreira des Santos Silva, škof Albenški Kajetan Alimonda, angleški učenjak Janez Newman, profesor v Würzburgu Jožef Hergenrüther, dominikanski rektor Tomaž Zigliari v Rimu in brat papežev Jožef Pecci, načelnik vatikauske knjižnice.
—	iz Savla — Pavel. Zamrli vred-nik „N. Fr. Presse" Etienne, povsem zagrizeni neprijatelj češkega naroda, objavil je kratko pred smrtjo svoje nazore, ter izrekel, da je za blagor avstrijske države potrebno, da se poravna s češkim narodom. Svoje misli o tem izrazil je svojemu podvredniku ter ga opominjal, naj se vravnanje s čehi pridno nadaljuje in doseže.
Tedaj to pojde. — Ali kaj ? No, vslišana bode popolno naša prošnja, ktero bodemo ta mesec k sv. Ivanu Nepomuku pošiljali : Svatv Jane z Nepomuku, Drž nad nami stražnou ruku At' n;im Buh dii, pral Tobe By naš jazyk neshnil v hrobč.
To je, da se tudi nam Slovanom na Če-8kem in Moravskem dade pravo in pravica, ter mu ne bode trebalo vedno in vedno zastonj moledovati Memcev in Madjarov:
Gewähret mir die bitte
Zu Bein in euerem bunde der dritte.
To ti je bilo trpenja, dok niso naše sile dozorele — do resnice. Tudi na našega milega Jana Nepomuškega zložili so anekdoto, ker je bil čeh. Tudi sicer duhoviti pisatelj in nemški duhovnik dr. Alban Stolz, zavozil jo je v sodbi o Čehih, ter je pozabil, da je kristjan in katolik, — zabavljal in blatil jih je v svojem delu „dürre Kräuter", kakor je to v Beči od svojih bratov slišal.
Tedaj to pojde! Cesar sam označil, je de putaciji deželnega odbora češkega, da želi dr-žavopravni razpor kar najhitreje možno dokončati. — Dr. Rieger pojavivši se dne 23. m. m. v cesarskem gradu, bil je predmet občne pozornosti; poslanci iz vseh Btrani so hiteli ga pozdraviti. Staroznani vitez Šmerling pokazal se je na večer pri soareji v cesarskem gradu, priBedši kot častni polkovnik v uniformi praških narodov, ki so drug zraven druzege po-
klicani delati zaščitje svoje cesarju, ki pa imajo tudi brez izjeme poklic do svojih pravic.
Tudi na tujem vzbudila je ona slavnost občno pozornost angleške „Times" pravijo r Avstrijski cesar zaslužil si je to ljubav od svojih narodov, ne samo z dostojnim prenašanjem nebrojnih nezgod, marveč tudi z modrim in dobrotljivim gospodarenjem. Zahvala cesarjeva, ktero je minister Taafe vsem, vsem narodom dal oznaniti, je zelo prisrčna. Ko bi pač vendar enkrat že lahko rekli: Kdor vztraja do konca, bode rešen.
Na dan srebrne poroke Nj. V. poslali ser tudi Čehi in Moravci stauujoči v Parizu de-putacijo k gr. Beust-u z čestitko. Deputacija govorila je češko iu nemško. Poslanec jim je odgovoril, da je cesar prepričan lojalnosti Čehov. Pustil je deputacijo sesti, ter je poudarjal v daljšem razgovoru posebno to, da ve, da ga čehi nemajo radi, če tudi je imel vravnanje s čehi vedno na srci, zavoljo tega pa se je v zvezi z ranjkim baronom Kellerspergom pogajal z Rieger-oin. Dalje pravil je, da se ni-kedar ni tako delal, kakor bi hotel Slovane k zidu pritiskati, kar se osobito njemu pripisuje. Tako vidimo, da se tudi grof Beust že k Čehom nagiblje; ali na tej njegovi poti moral bo še nekoliko zavirati ono, kar je rekel Goluhovskemu (prima regulajuris: ([uod fecisti nega). Imel bi se imel bi se imenovati krstnim imenom Gelazij (jeidfftog — rideus), vedno sme-joč se, ker se vedno igrava smehljaj okoli ustnic, to pa — kakor deje „Vaterland" — zaradi tega , ker je njemu — tujcu in protestantu — bila izročena skrb naše monarhije, ter nam je on državo razpolil na dva dela.
Da dualizem ne donaša dobrega sadu, razvidno je iz vsega podjetja; kamor pogledaš, povsodi je le želja, da se probudi Avstrija na federalističnem stališči. — In če se to zgodi, bode svatba raznih avstrijskih narodov med soboj tako radostna, kakor je bila sedaj srebrna cesarja in cesarice. Daj Bogi da dočakamo to brzo! Glede na Madjare bi morali pač še dolgo čakati — ali Bog zna vse prav urediti — Madjar preminiva — Bog pa menjava !
Teirtcrailčne dt-onm«. erne 23. maja.
Papirna rent* 68.50 — Sreberna ronta 70.25 — Zlata renta 80 50 — 18601etno državno posojilo 1*25 25 Bankine akcije 845 — Kreditne akcije 266.25 — London 117.30 — — O«, kr. cekini 5.54.— 2<l-lrankov 9.36
Matevž Schreiner,
l»asar \ l>jul»ljani na Št. Peter-ttkeni predmestji
se priporoča p. i. cerkvenim predstojništvom, zlasti častiti duhovščini, za izdelovanje raznih monštranc, kelihov , svečnikov, škropilni-kov, kadilnic, križev, zvezd za bandera, in za vsa pasarska dela sploh, pri kterih zlasti gleda na dobro pozlačevanje v ognju in na kolikor mogoče nizko ceno.	(1)
«IVI. Lentsche jun.,
> prodajalnica špecerijskega in materialnega blaga,
fPreširnov trg tik železnega mostu,) 1
, priporoča svojo veliko zalogo barv za I
sobne malarje in mastilce, kakor tudi čo- ) piČe (pinzelne) vsake velikosti, fin firmOŽ, I 1 vlažno lanenO olje po najnižji ceni.	|
Špecerijsko blago j
V se dobiva na drobno in debel» P° C
i (2)	najugodnejših pogojih.
J Baiovi nasliki v jui.
Izdajatelj in odgovorni vredik Filip Haderlap.