SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 148. V Liublfani, v torek 2. julija 1895. Letnik XXIII Stara pesem. Burni časi se nam obetajo. Naši nasprotniki so si vedno jednaki. Nekaj časa jih muči huda ner-voznost in tedaj se ne da ž njimi govoriti nobena pametna beseda. Krog sebe bijejo in se hudujejo, da je groza. Njihovi listi in lističi so tedaj sršenje narave. Vse prekipeva „ogorčenosti, srda, indigna-cije, škandaloznosti, perfidnosti" in še drugih po latinščini, hrvaščini itd. skovanih lepih besedij. P. t. občinstvo trdi ob tacih časih, da imamo zopet p r e-p i r. Nekaj časa traje ta gonja in potem se razdra-ženost po fizičnih zakonih umiri in namesto nje nastopa dolgočasna vtrujenost in otopelost. Toda vzlasti v mlajših, vzlasti velikošolskih vrstah se pričenja riasprotstvo temu navideznemu miru. »U boj, u boj", se kliče in pogin se izzivlje klerikalnemu zmaju. Počasi se zopet napenjajo živci in ko so popolnoma napeti, pričenja se stari »boj". In ta boj se vrši prav s tistim orožjem, kakor vselej odi. 1865 imamo v svojem političnem življenju skoraj vsakih par let nov oddelek, ki ima ravno tiste znake kot prejšnji. Nervozne napade na duhovščino in deloma tudi na vero in potem — kratek odmor. Starejšemu človeku, ki je že izkusil nekaj takih prask, je pa najbolj odurno, da se način napadov prav nič ne izpreminja. Nobene drobtine kake nove ideje, kake nove smeri ne najdeš pri nastopajočih borilcih ; vse do pičice se je že godilo preje; vsi očitki, vse za-bavljice, ves način o taktiki ostane ravno tisti. »Škof", »vročekrvni kapelam", „brezdomovinstvo", »kleri-kalni fanatizem" itd. so navadne tarče v katere se strelja. Stika se po resničnih in izmišljenih škandalih mej duhovskim stanom in z vedno ravno tisto neslano surovostjo se vlači jedna oseba za drugo na napredno tezalnico in zasebno življenje se izroča javnemu zaničevanju. Ta boj je tudi vsled tega zanimiv, ker je vedno v svojem začetku najhujši in vedno bolj odjenjuje sam po sebi. Borilei se sami naveličajo, cela stvar se jim zdi smešna in nazadnje sami več ne verujejo v tista krepka očitanja, s katerimi so pitali svoje nasprotnike. Radi bi videli pametnega človeka, ki res veruje, da so slovenski duhovniki nevarni narodnosti ali da s svojim delovanjem brez izjeme iščejo le lastne koristi. Take neumne trditve se ne dad6 dolgo vzdrževati. Polagoma opešajo in za nekaj časa obmolknejo. Toda kri ne miruje. Nove osebe prihajajo na površje ; čili, krepki, nadej polni, a še bolj nemških liberalnih idej polni mladeniči in možje nastopajo in — pustolovski politični ples se zopet pričenja. Sedaj se nam ravno to zopet obeta. Nekaj gospodov, ki je v svoji preveliki zaupnosti na vpliv svojih bogatih prijateljev in na njihove dolgotrajne agitacije mej Starotržani, prišlo osebno razlagat svoj program, se je moralo brezvspešno vrniti, odkoder so prišli. Naj piše „Narod" kar hoče; to je gotovo, da je velikanska večina zborovalcev pokazala, da jih ne mara. Največja neumost pa je, da bi dva mlada kapelana, ki sta še-le prav malo časa v službi, sama mogla uničiti vpliv vseh bogatašev, od katerih je ljudstvo gmotno popolnoma odvisno, če bi ljudstvo ne bilo prepričano, da je stvar dobra, za katero se gre. Ravno v Starem Trgu imamo pa še poseben dokaz, da so zborovalci natanko poznali svoja in nasprotnikov načela. Skorej jo ni hiše v fari, kjer bi se ne bila brala knjižica, o ,zaupnem shodu*; »Rodoljub" se vsiljuje tamošnjim kmetom zastonj; domači ,naprednjaki' so vse storili, da bi ljudstvo ohranili pod svojo oblastjo. In vendar ni šlo ! Ljudje niso tako bedasti, kakor jih popisuje »Narod" in v njegovo korist mu svetujemo, naj ne poskuša več s tako taktiko. Niti starotrški, niti katerikoli drugi slovenski možje se ne bodo pustili od advokatskega glasila zmerjati s surovo, nahujskano, neumno, v fa- rovžu napojeno tolpo. S tem ne pridejo nasprotniki nikamor! Seveda naš svet ne bo pomagal. Zatvornice so se odprle in povodenj že bruha nad nas. Ivan Hribar že preklicuje besede sprave in pozivije k naj radikalnejšemu boju proti nam. Bodi, kar more; mi nismo krivi. Dolgočasno prežvekovanje starih pavšalnih psovk je že na dnevnem redu. Nam ne bodo škodile; navajeni smo jih. Prešlo bo, kakor se je pričelo. S tem se tolažimo v tožni zavesti, da je vsaka mirna in stvarna beseda vsaj za nekaj tednov popolnoma zastonj. Državni zbor. Na Dunaju, 1. julija. Razprava o državnem proračunu napreduje le počasi, zato je zopet pri današnji seji opozarjal predsednik poslance, da naj točno dohajajo k sejam. Princ Liechtenstein je govoril o padcu koalicije ter dejal: Pred malo dnevi je nastala kriza v koaliciji zaradi 1500 gld., s katerimi naj bi se bilo osnovalo nekaj slovenskih vsporednic na nemški gimnaziji v Celju. Mestice celjsko je s tem dobilo neki pomen v zgodovini, kakoršnega do sedaj ni imelo od časov Avgusta, ko so je zgradile rimske legije. — To vprašanje ni bilo načelno, marveč le krajevno, katero bi bilo naučno ministerstvo lahko rešilo upravnim potom. Pričetkom je bila ta stvar jako priprosta. To ali jednako koncesijo so potrebovali Slovenci v koaliciji, ker so bili vezani s častno besedo nasproti svojim volilcem in ker je bil to njih pogoj, da so ostali v koaliciji. Tudi načelnik konservativnega kluba ni mogel Slovencev odpustiti iz kluba, ker bi bil prisiljen odložiti svoj mandat, ker je bil od Slovencev izvoljen. S tem pa bi se bil razdrl konservativni klub. Na drugi strani pa tudi ni bilo misliti, da bi kedaj levica glasovala za Celje listek Glavna letna skupščina .. Matice Hrvatske". Iz Zagreba 27. junija. 23. junija se je obdržavala glavna letna skupščina »Matice Hrvatske" v lastnej hiši, kjer se je zbralo nenavadno mnogo članov, posebno književnikov. Predsednik vseučiliščni profesor Tade Smičiklas prične skupščino z lepim govorom, s katerim izra-zuje veliko radost radi velikega števila članov, ki leto za letom pristopajo v to društvo, kar je naj-bolji dokaz, kako močno je že prodrla narodna zajest v srca hrvatska. Seveda se »Matici Hrvatski" tudi marsikaj oponaša, češ da ni storila, kar bi bila mogla izvesti, namreč da ni usredotočila vseh duševnih močij v eno kolo. Ko se je zidala sedanja lliša „Matice Hrvatske", sklenila so mnoga narodna iruštva, da se preselijo v en del Matičinega poslopja, kjer bi imeli zajedniško čitalnico, morda najlepšo na celem slovanskem jugu. Ko je bila pa hiša gotova, se društva niso mogla zediniti glede prostora in oprava »Matice Hrvatske" je bila prisiljena, da je dala omenjene prostore drugim zasebnim družinam v najem. Uprava pri tej priliki ni bila tedaj ntti najmanje kriva, če se društva še do dandanes ,_ ■C (/S ^ niso mogla združiti. Dalje je „Matica Hrvatska" pri-godom proslave svoje petdesetletnice utemeljila ustanovo za hrvatske pisatelje ter položila v to svrho 10.000 goldinarjev. Do dandanes ni še nobeno društvo hrvatsko kaj storilo, da bi se omenjena ustanova s kakim prinosom pomnožila. Tudi se oponaša »Matici Hrvatski", da izdaje premalo izvirnih del, nego da se tiska preveč del naših starejih pisateljev. „Matica Hrvatska" je začela izdajati zbirke najboljih hrvatskih pesnikov in drugih pisateljev kot Stanka Vraza, Petra Prerado-viiia, Ivana Sundečica, Augusta Šenoe, Franje Mar-koviča, Mirka Bogovica in dr. iz tega razloga, ker so spisi omenjenih spisateljev bili veči del raztre-šeni, ali pa že zdavnej razprodani, pa jih mlaji naraščaj ne bi bil tako lahko mogel dobiti za svojo uporabo. Tako ravnajo tudi drugi veči narodi z deli njihovih odličnih pisateljev. Matičina uprava je vršila svojo dolžnost popolnoma si svestna naloge svoje ter je osvedočena, da ni zanemarila v nobenem pogledu poklica narodnega. Hud udarec je bil pač za »Matico Hrvatsko", ko jej je umrl vrl sodelavec dr. Ivan Broz, ki je urejeval zbirko narodnih pesmij. Ce tudi se je tega posla kmalu za tem lotil profesor Bosanec, vendar ni bilo mogoče dela toliko pospešiti, da bi bil že letos izšel prvi zvezek narodnih hrvatskih pesmij. Tudi je „Matica Hrvatska" zgubila pretečenega leta vrlega člana svojega in sodelavca Vladislav Vežica, ki je ravno pred petdesetimi leti v „Zori Dalmatinski" začel svoje književno delovanje ter se posebno odlikoval s prestavljanjem iz tujih jezikov na hrvatski. Po izvestju Matičinega tajnika in blagajnika vseučiliščnega knjižničarja Ivana Kostrenčiča so lanske knjige Matičinega izdanja splošno zadovoljile občinstvo, kar dokazuje najbolje veliko število članov. Tudi za letošnji književni dar se je književni odbor poskrbel, pa se knjige že tiskajo, neke so že celo dogotovljene. V prvem redu nam je omeniti lepe nove knjige, kakoršne še ne nahajamo v hrvatski književnosti, namreč poludne astronomije, katero je napisal profesor Oto Kučera pod imenom »Naše nebo". Knjiga je prav bogato ilustrirana ter tako pisana, da jo bode mogel razumeti vsak omikanec, če tudi se ni bavil specijelno s tem predmetom. Druga knjiga bode »Oko Knjpe in Korane" sestavljena iz literarne zapuščine pokojnega prezaslužnega zgodovinarja Radoslava Lopašiča. Knjiga bode tem bolj zanimiva, ker bode v njej opisan tudi mnogi čin, ki se tiče slovenskih sosednih krajev. Kot tretja knjiga izide „Ruska književnost XVIII. veka" od nekdanjega tajnika „Matice Hrvatske" in sedanjega profesorja slovanske filologije na dunajskem vseučilišču dr. Jagiča. Dalje izda »Matica" dve pripovesti ali da bi se dala preglasovati, ne da bi izstopila iz koalicije. Levica po mojem mnenju dandanes ni nemška, marveč kapitalistična stranka in zato mora vsaj na videz kazati svojo nemško narodnost, sicer bi izgubila zadnjo nit s svojimi volilci. — Na to je razpravljal vspehe krščanske stranke na Dunaju in poživljal vse dobromisleče v zvezo proti liberalnemu kapitalizmu. Odgovarjal je Liechtensteinu jako nerodno poslanec E x n er. Poslanec Pacat je dokazoval, da je celjsko vprašanje spričalo, da levica ni ne liberalna, ne nemška, marveč krivična stranka. Politični pregled. V Lj u bij a ni, 2. julija. Ugibanje časnikov o novem ministerstvu. Splošno se meni, da je grof Badeni tisti mož, ki ima sestaviti po zaključju državnega zbora stalni kabinet. Značaj njegovega ministerstva bode s svoječasnim Taaffejevim kabinetom v toliko identičen, da bode tudi ta postavil za podlago spravni program. Kar se tiče razdelitve posamnih strok, meni se, da obdržita ministra grof Kielmansegg in Bohm Bawerk svoji sedanji mesti, dr. Wittek pa bo definitivno imenovan trgovinskim ministrom. Za pravosodje je odbran predsednik deželnega nadso-dišča grof Ohorinsky, za uk in bogočastje pa zopet baron Gautsch. Kot prihodnji poljedelski minister se imenuje princ Lobkowicz in ministra Welsers-heimb in Javorski ostaneta na starem mestu. — Seveda so to sama ugibanja! Mladočeški poslanci so večinoma že dlje časa čakali, kako bi se mogli zviti ti žalostni in neplodni vlogi, ki jo igrajo kot vladi nasprotna stranka. Povedali so že vse, kar so vedeli, dosegli pa nič. Ni čuda, Če so torej ob spremembi ministerstva nekako pomirljivost jeli kazati. S tem tre-notjem so pa seveda izgubili pri svojih vročekrvnih pristaših doma precej zaupanja. Mladočeški listi se brez izjeme hudujejo nad tem in pozivljejo svoje poslance, naj na noben način nikar ne odnehajo. P 1 z e n s k y Obzor piše, da se niti misliti ne sme na kako izpremembo v taktiki. O tem tudi poslanci in izvrševalni odbor nimajo besede. Sklicati bi se morali vsi zaupniki mladočeške stranke iz Češkega, Morave in Sleskega. Predno bi se pa pričela pogajanja z vlado, se mora odstraniti izjemno stanje. Posel z Podhory zahteva poleg tega, da se morajo pomilostiti vsi politični kaznenci, ustanoviti češko vseučilišče in češka tehnika na Moravi in izpre-memba osebe češkega namestnika. Tudi mladočeški polit, klub severno-vzhodno Češkega je sklenil re-zolucijo, v kateri pozivlje poslance k neupogljivi opoziciji. — Kakor je videti, bodo imeli mladočeški poslanci težko stališče. Na tem, ker imajo stranko, ki se ne da voditi, bodo poginili. Kedo bo zasedel njihovo mesto, ne moremo še vedeti. Francoska vlada ne more nikdar mirovati brez kulturnega boja. Predvčeranjem se je namreč sklenilo, da zasleduje one duhovnike, ki se po vsej od ruskega pisatelja Patopeuka, namreč »Generalova hči" in »Selški roman" v prevodu poznatega pisatelja Ivana Gojtana. Letos .izide tudi tretji zvezek spisov Mirka Bogoviča, njegova drama »Frankopan" in nekoliko izbranih pesmij s predgovorom in kritično oceno od profesorja dr. Srepela. V zabavnem delu pa pride letos na vrsto drugi del romana »Za kralja za dom" od Evgena Tomiča, potem izbrane pesmi Augusta Harambašiča. V pripovesti »Bez nade" opisujeta dva Bošnjaka odnošaje v tej zemlji po osvojenju. Prvikrat se bode tiskala knjiga v izdan ju »Matica Hrvatske" od mohamedanskih pisateljev, kar je gotovo vesel znak za bližnjo bodočnost glede hrvatske ideje v teh deželah. Iz staroklasične literature dobe letos člani Matičini za zniženo ceno prevod nekoliko tragedij Sofoklovih od prof. Baca. Od imenovanih spisov so nadarjeni iz zaklade Draš-kovičeve »Naše nebo" od Kučere, »Sofoklovo tragedije" od Raca in »Buska^književnost v XVIII. veku" od Jagiča. Iz Koturove zaklade ni bil noben spis ocenjen za nagrado. Članov je imela »Matica Hrvatka" v minulem letu 11.295, od teh 1523 utemeljiteljev in 9772 letnih. Lanskega leta jih je pristopilo 1287. Knjig se je pa tiskalo 11000 izvodih, v 108.000 zvezkih od katerih je razdeljenih 102.000 zvezkov. Dohodek »Matice Hrvatske" je iznašal lanjskega leta 39.349 pravici ustavljajo naredbam novega davčnega zakona. — Poljedelski minister Gadaud je samo radi tega vložil svojo demisijo, da se je mogel biti s svojim nasprotnikom, poslancem Mirmanom. Takoj v začetku se je trdilo, da bo minister po dovršenem boju preklical svojo ostavko, kar se je tudi zgodilo. Ko je namreč ustregel svoji častihlepnosti s tem, da je ranil na roki svojega nasprotnika, je prevzel takoj, kakor javlja najnovejše poročilo, zopet svoje posle v poljedelskem ministerstvu. Krasen znak francoske kulture. Ta komedija je značilna tako za republikanskega ministra, kakor za socijalno demokratičnega poslanca. Francoska zbornica je izrekla v četrtek pri svoji seji z veliko večino svoje zaupanje kabinetu Bibotovemu. S tem se je končala dvadnevna debata, pri kateri se je mislilo, da pade kolonijalni minister. Ker porabi francoski parlament za interpelacije toliko časa, ne gre jim delo nič kaj od rok. Konec se bliža letošnjemu zasedanju in vendar še budgetu prav mnogo manjka. Kakor znano, je predlagal Ribot v svojem budgetnem proračunu dve veliki preosnovi, namreč davek na pijače in na dedščino. Celi mesec dela dotična komisija na tej točki, katero pa tako obdelava, da bode kmalu zgubila svoj prvotni namen. Jednako se godi tudi z drugo točko. Iz Madagaskarja se sicer poroča o nekem malem uspehu, katerega so si priborili Francozi, namreč da so zasedli 21. m. m. brez vsakih izgub Tsarasoatra, nekako 20 kilometrov proti jugu od Suberbieville na potu proti Tannanariva ležeči kraj; z druge strani se pa istočasno poroča, da se je vto-pila velika ladija »Notre-Dame du Salut" s 334 vojaki, ki so se vračali domov. Poleg teh nezgod in jako neugodnih sanitarnih razmer pa vlada med častniki različnih vrst nekak notranji prepir in nered, ki zelo ovira nadaljne namene francoske ekspe-dicije. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. julija. (Potres.) Sinoči ob 10. uri 27 minut je močen sunek vzbudil Ljubljančane iz spanja. Ljudje, ki so še čuli, prihiteli so mnogi iz hiš na ulice. Tresljaj ni napravil nobene škode. (Umrl) je danes zjutraj v Ljubljani vpokojeni beneficijat gosp. Feliks K n i f i c po dolgotrajni in mukopolni bolezni. Blagi pokojnik je že v življenju veliko podpiral dobrodelne domače naprave in tudi sedaj je v blage namene zapustil svoje imetje. Mili Bog naj požrtvovalnemu rajnemu njegovo dobrot-ljivost povrne s plačilom v nebesih. Pogreb bo v sredo ob '/»(L uri. (Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) se vrše v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1895—96 dne 15. julija, po-čenši ob 8. uri zjutraj. Učenci, ki žete delati ta izpit, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglasi dne 14. julija med 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo gld. Od tega se je porabilo za izdajo knjig 31.452 gld. 5588 gld. pa se je uvrstilo v Matičino zaklado. 1000 gld., v zaklado za pisateljsko podporno društvo in 1000 gld. v upravno zaklado Matičino, 309 gld. pa se je preneslo na račun za leto 1895. Matičina hiša nese 3913 gld. od katerih se je porabilo v književne svrhe 3000 gld., 913 gld. pa se je obrnilo zakladi za amortizacijo. Glavnica Matičina iznosi brez hiše, ki je cenjena na 90.000 gld., 33.301 gld. Tečajem prošlega leta je dobila Matica čistega prihoda do 5588 gld. Terjatve iznose 4484 gld. Zaklade Matičine iznose: Spisateljska zaklada 4952 gl., Draškovičeva 20.907 gld., Koturova 4405 gld., Tkal-čevičeva 7042 gld. Vse premoženje brez hiše je tedaj 70.640 gld., a inventar Matičin je cenjen ua 17.000 gld. Letos je dobila »Matica" zopet malo zaklado od vdove Momašič v izuosu 500 gld. Ooresti se imajo upotrebiti vsako leto za nagrado spisateljem pripovesti. Skupščina je sklenila, da bode v bodoče izdajala svojim članom tudi diplome za 1 gld. Tudi ta prihod se bode rabil za nagrado pisateljem. Potem se izbere zopet per acclamationem skoraj ves stari odbor razun zaslužnega odbornika Ivana Benkoviča, ki se je radi starosti odpovedal tej časti. Zasluge njegove za »Matico Hrvatsko" v gospodarskem pogledu so se zapisale v zapisnik. tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se jim vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrše z dobrim vspehom, Vnanji učenci se k vzprejemuim izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi vele-slavnega deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1894. 1. štev. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju ces. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu, B a -dovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Z a t i čin i, v ljubljanski gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu. (Na višji gimnaziji v Novem Mestu) se sklene šolsko leto dne 9. t. m. — Na gimnaziji v Kranju se prične sedanje vpisovanje za prvi razred dne 14. julija. Vsprejemne poskušnje se vršč 15. julija. (Prestolonaslednica vdova Štefanija,) o kateri je poročal »N. W. Tagblatt" brzojavko, da piide letos na Bled — kar smo tudi mi poročali — ne pride na Bled, ker dotično poročilo ni bilo resnično. (Ciril in Metodov kres na Drenikovem vrhu.) V čast blagovestnikoma, sv. Cirilu in Metodu, priredita šišenska čitalnica in podružnica društva sv. Cirila in Metoda v četrtek dne 4. t. m. kres na Drenikovem vrhu. Gromada prižgala se bo po 9. uri. (Odmev s Koroškega.) Piše se nam : Brzojav je Vam sporočil za nas koroške Slovence tolažljivo novico, da naš g. c. kr. deželni predsednik baron Schmidt-Zabi4row stopi v »zasluženi" pokoj. Novica gotovo nobenega zavednega Slovenca ne bo — užalostila, saj čutimo vsi, kaj so za nas leta, v katerih nam je zapovedoval ta činovnik, ob strani mu zvesti oproda dr. Jos. Gobane. Bila je dolga vrsta let neprestanega boja, bridkih skušenj. Upajmo, da so zdaj minula! Navdaja nas pa želja in pričakujemo, da nam pride vladat vender enkrat mož pravičen in nepristransk, ki ne bo služil le posamezni stranki ali kliki, marveč dal vsakomur, torej tudi Slovencem, kar jim gre po božji in cesarski postavi! (Na včerajšnji semenj) so pripeljali živinorejci 1255 konj in volov, 431 krav in 108 mlade živine. Cene so bile zelo visoke, zato je bila kupčija manj živahna. (Učiteljska konferenca v Ljubljani.) Dnevni red okrajni učiteljski konfereuciji slovenskih in nemško • slovenskih ljudskih šol v Ljubljani, katera bode dne 13. julija 1895. leta, ob 9. uri dopoludne v poslopju prve mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah. 1. Otvoritev konferencije. 2. Naznanila in opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Fr. Levca o ljudskem šolstvu v Ljubljani s posebnim ozirom na razmere, ki so nastale vsled velikonočnega potresa. 3. Izbor učnih knjig in beril za leto 1895/96. Šolska vodstva, ki žete gledč učnih knjig in beril v prihodnjem šolskem letu kakšne premembe, naj pošljejo do 8. julija t. 1. c. kr. mestnemu šolskemu svetu utemeljen nasvet, drugače pa negativno poročilo. 4. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. 5. Nasveti o nakupovanju knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 8. julija t. 1. pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora, začasnemu šolskemu voditelju gospodu Jožefa Majerju. 6. Volitev treh udov knjižničnega odbora za šolsko leto 1895/66. 7. Volitev stalnega odbora za leto 1895/96. 8. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 8. julija t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. — Pripomnja: Po okrajni učiteljski konferenciji se ob 11. uri dopoludne zbero stalni učitelji in stalne učiteljice, dalje tisti pomožni učitelji in tiste pomožne učiteljice, ki imajo spričevalo učne usposobljenosti za ljudske šole, z vseh mestnih javnih ljudskih šol v mestni dvorani, da si izvolijo v smislu § 19., točka c), zakona z dne 25. februvarija 1895. leta, svojega zastopnika v c. kr. mestnem šolskem svetu namesto g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Andreja Zumra, ki odide na svoje novo službeno mesto v Kranj. (Zločinstvo.) Dimnikarskega pomočnika Dumonta je do sedaj neznan človek včeraj zjutraj, ko 6e je z neko žensko sprehajal pod Božnikom, ustrelil v vrat. Težko ranjenega so prenesli v deželno bolnišnico. Vzrok zločinu je najbrže ljubosumnost. Društva. (Sentj a k obs k o - trno v s k a ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) slavila bode praznik slovanskih blagovestnikov dne 5. julija, kakor že nekaj let sem, s sveto mašo, katero bode služIl velečastiti gospod konzistorijalni svetnik Tomo Zupan ob */,7. uri zjutraj na Rožniku, na kar se slavno občinstvo in častite družab-nice opozarjajo. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija I. 1895 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 430 strank gld. 177.605-63'/,, 402 stranke pa vzdignilo gld. 189.036 96. V drugem četrtletju se je dovolilo 175 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 246.636-—. (Davica mej šolsko mladino) jela se je v preteklih 14 dneh pojavljati v logaškem šolskem okraju, namreč: v Ziberšah, na Medvedjem Brdu in v Rovtab. Ker se je v sanitarnem oziru takoj vse potrebno ukrenilo, se je bolezen močno zaustavila in šteje sedaj le še 5 bolnih otrok. (V Štnriji na Vipavskem) nastala je mej malimi otroci nalezljiva bolezon davica. Dasi mej šolarje še ni posegla, je vendar c. kr. okr. glavarstvo v Postojiui radi varnosti zaukazalo redni poduk v dvorazrednici začasno ustaviti. Ko se je to danes otrokom naznanilo, se je pri večini nekako razjasnil obraz, nobeden pa se ni pritožil, zakaj ne bo več šole. Tako je po mestih in na deželi slično, počitnice imajo radi povsod. (Iz Čateža pri Trebnjem.) [Raznoterosti.] Malokdaj pride iz naših krajev kak dopis v »Slovenca". Temu vzrok 60 pa le poštne razmere, kajti naša pošta je na Veliki Loki, ki pa je dobro uro hoda oddaljena; zato pa ni moč, da bi si kdo dnevnik naročal. — Sedaj pa vendar ne smemo molčati, ko imamo poročati mnogo veselega. Najprvo zahvalimo Boga, da nas je obvaroval šibe potresa, drugič pa, da nam obeta mnogo vinske kapljice. Že v začetku meseca januvarija, ko se je pričela »rez", obetal si je vsak vinščak dobro vinsko letino in o tem se ni varal, kajti od leta 1887 trta ni obetala toliko, ko letos. Zima ni škodovala skoro nič, samo ozimen ječmen je pognjil. Moramo pa reči, in to prizna vsak tujec, ki pride na božjo pot na »Zaplaz", da tako lepih vinskih goric skoro nikjer več na Dolenjskem ne najde, kakor tu v Čatežu. Bog nas varuj toče in mar.-ikak stotak bo spravljen, marsikak dolg poplačan. — Trtna uš trka na vrata. Zato pa je tukajšnje ljudstvo s posvetovanjem gospoda učitelja 'in vplivnih mož sklenilo, ustanoviti kmetijsko podružnico; in res, zanimanje je bilo toliko, da fara, broječa 1100 ljudij, šteje 47 družabnikov. Posrečilo se nam je, od raznih stranij dobiti toliko podpore, da se je kupila zemlja za vzgledni vinograd in drevesnico v obsegu dveh oralov. Letos posadili smo 2000 drevesec in 2200 trt, cepljenih na ameriško podlago. Sam učitelj je daroval v ta namen 75 gld. — A še drugo veselo in imenitno za vso faro imam poročati. Po prizadevanju gospoda župnika in ključarjev sklenilo se je, napraviti v farni cerkvi svetega Mihaela nov križev pot in prenoviti oba stranska oltarja in lečo. Vse delo stalo je do 1300 gld. A ljudstvo je bilo radodarno in za božjo čast vneto, tako da ni bilo treba dolgo delati, dasi se je sedaj izpraznila cerkvena blagajna. Veliko veselje čaka farane v nedeljo dne 7. julija, kajti ta dan blagoslovil se bode nov križev pot. Vsem daro-vateljem, ki so pripomogli, da je dobila farna cerkev ta kras, izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo. Posebno pa dobrotnikom, ki so priskočili z večjimi doneski, kakor gospod učitelj, ki je dal 25 gld. v ta namen in gospod Viktor Zagorjan. — Ker je Čatež - Zaplaz najimenitnejša božja pot na Dolenjskem, mislim, da bo marsikoga zanimala slavnost, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo. Zato pa pričakujemo obilo tujcev, ki bodo gotovo z radovoljnimi prispevki pripomogli, da napravimo prihodnje leto nov veliki oltar. — Delo križevega pota prevzel je Janez Kušlan iz Novega Mesta, risal pa je Zeh. Delo hvali samo mojstra. (Velika vročina) v Ameriki provzroča veliko boleznij; mnogo smrtnih slučajev se je pojavilo v zadnjem času. Guverner Morton je obolel na potu skozi neko ulico v New Jorku. (Načrt za razširjenje vojašnice za deželno hrambo) v Ljubljani je deželno brambovsko ministerstvo potrdilo. Vojašnica se bo torej kmalu razširila z novimi zgradbami. (S koso roko odsekal) je v soboto v mestnem logu znani tat Prestopnik hlapcu Sitarju. Ranjencu je odtekla kri in bil je že mrtev, ko je prišel zdravnik do njega. Zločinca še niso dobili. (Winkel advokat „dr." Loboda na Žabjakn.) Tac h elementov kakor je Marka Loboda, je v Ljubljani mnogo. »Dohtar" Loboda sedi zdaj ua 2abjaku. Sodišče ga ima v preiskovalnem zaporu in zaradi hudodelstva, goljufije in sleparije imel se bo čez par tednov zagovarjati pred sodiščem. S sleparijo in goljufijo izžemajo iz omikanega in preprostega občinstva. S tem se »prežive". Ce bi šlo po pravici, bi jih moralo tako, kakor sedi sedaj Loboda, še mnogo sedeti v preiskovalnem zaporu. (Strela je udarila) v katoliško cerkev v Oum-berlandu. Sprednji del cerkve je porušeu, tako tudi zvonik. (Lov v najem) se bo za občiuo Kresnice po dražbi oddajal 3. avgusta ob 9. uri v pisarni okrajnega glavarstva v Litiji, za občine Veliki Gaber, Stehanja Vas in Zagorica pa dne 7. avgusta pri uradnem dvorcu v Zatičini ob 11. uri dopoludne. (Volitev rektorja in dekanov na zagrebškem vseučilišču.) Za šolsko leto 1895/6 je izbran za rektorja dr. Franjo Spevec, profesor pravoslovne fakultete. Prvikrat se je zgodilo, da rektor na našem vseučilišču ni bil izvoljen enoglasno, kar pa je čisto naravna stvar, če se spomnimo, kako je novoizvoljeni rektor v svojih predavanjih napadal krščanstvo. Štirje profesorji bogoslovne fakultete, ki so imeli pravo voliti novega rektorja, niso pri volitvi sodelovali, kar je čisto razumljivo. Čudno je pa, da so vsi profesorji ostalih fakultet dali glas za dr. Franjo Spevca, saj jih ima vendar med njimi še tudi nekoliko, ki niso protivniki krščanstva. Za dekana na bogoslovui fakulteti je izvoljen za dekana redoviti profesor dr. Ferdinand Belaj, na juridičnej fakulteti dr. Josip Pliveric in na filozofskej fakulteti dr. Gustav Janeček. (Razpisane slnžbe.) Mesto kancelista pri okrajnem sodišču v Sevnici. Prošnje do 27. julija pred-sedništvu okrožnega sodišča v Celju.—Mesto zdravniškega vladnega koncipista, ki bo prideljen okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. Prošnje do 25. julija deželnemu predsedništvu v Ljubljani. — Služba poštnega odpravnika v St. Petru pri Novem Mestu. Prošnje do 11. julija poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. — Mesto učitelja na jedno-razrednici v Velikih Poljanah. Prošnje do 20. julija okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji. (Socijalistični vrednik) v Brnu izhajajočega soc. dem. lista. »Der Teztilarbeiter" je porabil za svoje potrebe več sto goldinarjev, katere so nabrali delavci zato, da se vzdržuje njihov list. Zasačili so ga pravočasno ter ga izročili deželnemu sodišču. Zopet nov dokaz židovske sebičnosti in izsesavanja delavskih močij od strani socijalno demokratičnih sleparskih voditeljev. (Popravek.) V včerajšnjem poročilu o Staro-trškem shodu je v tisku izostala jedna vrsta. Sredi poročila se mora glasiti: Morali so se vdati in proti 15 do 20 glasovom je bil z vsemi drugimi izbran za predsednika č. g. kapelan Stanko Peharec, ki ga je predlagal naš g. kap. P. Hauptman. (Policijska kronika.) Mestna policija prijela je od sobote v jutro do včeraj (30. junija) v jutro 17 oseb : 12 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja po ulicah, cestah in gostilnah ; 1 zaradi prestopka po § 324. kaz. zak., 1 zarad prestopka tatvine in 3 zaradi hudodelstva uboja. — Zaradi tatvine bil je prijet zidar Giovani Doroteja iz Sustina, ker je sodrugu Jakobu Pascolo ukral 11 gld. 50 kr. denarja. Imenovani je tudi na sumu, da je razdajal z Mihaelom Granzotti, ki je že pri dež. sodišču tukaj v preiskovalnem zaporu, ponarejene krone. — Janez Turk, Lorenc Kračman in Matija Kračman so bili na sumu, da so blizu Kusolda konjača poslopja ubili ozir. z neko koso smrtno ranili delavca Jarneja Sitarja. Ker se je po poizvedbah pozneje pokazalo, da niso ti trije krivci, nego Anton in Valentin Prestopnik iz Ligojne pri Vrhniki okr. ljubljanska oko lica, — katera sta po zločinu pobegnila, so se imenovani trije izpustili. Anton in Valentin Prestopuik sta obče znana iz ljubljanskega mesta izgnana potepuha in nevarna človeka. Sedaj ju zasleduje policija iu žandarmerija. — Od nedelje v jutro do ponedeljka (1. jul.) v jutro aretovala je mestna policija 8 oseb in sicer: 6 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja po ulicah in krčmah, 2 pa zaradi prestopka tatvine, namreč krojaškega pomočnika Franceta Jamnika in črevljarskega pomočnika Leopolda Sokliča, oba iz Ljubljane, ker sta na sumu, da sta ukradla mokarju Antonu Kotniku v Koleziji 4 gld. denarja. Druga tatvina se policiji ni naznanila. Policijska odredba glede prikrajšanja nočnih ur po beznicah kaže vseskozi ugodne posledice zlasti pa kar se tiče nočnega miru po predmestjih. Telegrami. Dunaj, 1. julija. Cesar si je ogledal v soboto opoludne v mestni hiši za novo la-dijo „Wien" pripravljena častna darila ter izrazil nad točno izvršenim delom svojo najvišjo pohvalo. Išl, 1. julija. Danes dopoludne je dospel cesar z nadvojvodinjo Marijo Valerijo in mnogim spremstvom. Okrajni glavar je cesarja pozdravil na kolodvoru. Dunaj, 2. julija. Pri proračunski razpravi izjavlja minister dr. Bohm-Bawerk, davspre-jem proračuna ne kaže toliko zaupanje strank v sedanje začasno ministerstvo, kakor prepričanje, da je ta vsprejem državna potreba. — Poslanec R o b i č obžaljuje odstop kneza Windischgraetza in naučnega ministra Madejskega, ki je s požrtvovalnim domoljubjem, s pravicoljubnostjo in modrostjo vršil posel naučnega ministerstva ter raje odstopil, nego da bi se dal zlorabiti za nemško-liberalno stranko. Razpravljajoč celjsko vprašanje, omenjal je Robič, da radi postopanja nemških nacijonalcev in mnogih nemških liberalcev ni mogoče misliti na mir mej Slovenci in Nemci na Štajerskem. Govornik pričakuje tudi od krščansko - socijalne stranke, da bo glasovala za Celje, ker sicer, ako bi z ozirom na prihodnje dunajske volitve glasovala proti celjski gimnaziji, ni ne pravična, ne krščanska. On se nadeja, da bo vlada držala svojo besedo ter da v celjskem vprašanju cesarju in državi zvesti Slovenci ne bodo ostali na cedilu. Dunaj, 2. julija. V začetku današnje seje poslanske zbornice je naznanil predsednik, da se je sklenilo včeraj na željo klu-bovih članov, da se reši preosnova civilnega procesa še v tem zasedanju; posvetovanje se prične 9. t. m. in se nadaljuje pri večernih sejah, mej tem ko se dnevne seje porabijo za posvetovanje o budgetu. Potem ko so govorili Kaizl (contra), Beer (pro) in po- \ ročevalec Szepanovski, so zahtevali razven Mladočehov vsi prehod v podrobno posvetovanje. Brno, 1. julija. Pri današnji dopolnilni volitvi za državni zbor je bil s 36 izmed 38 glasov izvoljen v trgovski zbornici nemško liberalen kandidat dr. Bazant. Levov, 1. julija. Tukajšnji listi javljajo, da je neresnična vest, da bi imel grof Badeni nalog, sestaviti nov kabinet. Rim, 1. julija. Pravosodni minister je odgovoril danes na interpelacijo posl. Imbri-anija in de Nicolo, glede preiskave Giolitti-jeve, da nimajo sodnije vsled izreka najvišjega sodišča nikake pravice za nadaljno obravnavo. Carigrad, 1. julija. Zunanja poročila o uporih v Makedoniji ne potrjujejo niti on-dotni konzuli, niti zanesljivi zasebni poročevalci. Poročila se tičejo le malenkostnih napadov na posamezne čete. Vlada je vvedla strogo vojaško službo na meji, tako da lahko prepreči vse večje izgrede. London, 1. julija. „Reuters Office" se iz Hongkonga poroča: „Angleški admiral je odpoklical svoje čete iz Formoze ter povabil tudi vse tam živeče ptujce na svojo bojno ladijo. Jednako je storil tudi nemški admiral. TZrCrT Menjalnica bančnega zavoda Wieii, ::?=£: Schelhammer & Schattera Kot vzrok tega postopanja se navaja, da ne bi bilo svetovati, da ostanejo še dalje na otoku, ker se vedno bolj bližajo Japonci in se v kratkem vname boj. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Heuneberg-avlla od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta. vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovoBtij in 2000 razn. barv. vzorcev itd.) Poštnine ln oa.rine prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 44 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-8 2 Umrli so: 27. junija. Ivana Sterle, rešetarjeva hči, 11 mesecev, Florjanske ulice 6, božjast. — Evgenija Potrato, sodnijskega pristava hči, 9' a leta, Mestni trg 23, sušica. 28. junija. Prane Šebenik, posestnik, 67 let, Kladezne ulice 10, razširjanje srca. 29. junija. Jernej Sitar, hlapec, 42 let, Cesta na loko 4, vsled krvavenja. V bolnišnici: 27. junija. Janez Kristan, kotar, 41 let, haemoptoe. — Franc Zaje, delavec, 41 let, srčna hiba. — Marija Močnik, gostija, 52 let, plučnica. 28. junija. Frančiška Stare, gostija 71 let, plučnica. 29. junija. Leopold Omersy, kancelist, 49 let, carcinoma oesophagi. — Frane Slamnik, kajžarja sin, 25 let, jetika. V hiralnici: 27. junija. Luka Sešek, gostač, 82 let, gaugraena senil. — Janez Šutej, klobučar, 32 let, sušica možgan. V vojaški bolnišnici. 26. junija. Alojzij Širnhofer, pešec, 23 let, vnetica prsne mrene. Tujci. 30. junija. Tri Slonu: Element, Mayer iz Gradca. — Ulrich z Dunaja. — Rieder iz Šmohorja. — Bayer iz Varaždina. — Anny iz Trsta. — Garbas iz Grosuplja. — Bernstein, Haimer, Ornstein iz Zagreba. — Mihaljinovič iz Siska. — Mrak iz Pazna. — Schreiber, Ditz iz Lundenburga. — Pollak iz Kaniže. — Pollak iz Fahrlach-a. — Steiger, Huber, Riedl, Mendler, Bach-maier, Neumayr, Leiler, Weltin iz Monakovega. — Haynal z Reke. — Thurn iz Logatca. — Maly iz Tržiča. — Leskovič iz Idrije. — Sterle iz Nabrežine. — Eger iz Postojine. Pri Maliču: Dimitz, Knesl, Bernauer z Dunaja. — Bonmačiš iz Trsta. — Pasquali iz Gradca. — Kolar iz Kota. — Kožar iz Črnomlja. — Brustmann, Rulitz z Reke. Pri bavarskem dvoru-. Delak iz Gorice. — Ganzer iz Ehrenthal-a. — Sorz iz Celovca. Pri Lloijdu: Modic iz Žužemberka. Pri Južnem kolodvoru : Prehodnik iz Št. Vida. — Majselj iz Št. Jerneja. Tremeuabo »poročilo. B K O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine i na 24 ur v fflK opazovanja zr&koraera v mm toplomera po Celzija 7. n. zjut. 736-2 32'8 si. jzap. jasno 1 i. o. pop. 735 2 30 8 n 0 00 8. ». tveč. 735,9 23 9 » n Srednja temperatura 25'4°, za 6-2° nad normalom. Katoliška Bukvama v Ljubljani sprejme 420 3-1 učenca,, ki naj je dovršil spodnjo gimnazijo in je poštenih v Ljubljani bivajočih starišev sin. t 419 1-1 Velečastitim gg. duhovnikom, dragim prijateljem in znancem z žalostnim srcem naznanjamo, da je vsemogočnemu Bogu bilo všeč, danes zjutraj ob S/41 našega ljubega brata, oziroma svaka in strica, velečastnega gospoda Feliksa Knifica, beneficijata v pok., po dolgi in budi bolezni, v kateri je večkrat pokrepčan s svetimi zakramenti vedno v božjo voljo vdan trpel, 57 let starega, vzeti k Sebi v lepšo domovino. Vse prijatelje, zlasti pa čč. gg. duhovnike, pokojnikove sošolce prosimo, da dušo blagega rajnkega v pobožni molitvi priporočajo usmiljenemu Bogu. Pogreb pojde v sredo popoldne ob '/,6. uri iz Nunskih ulic št. 4 k sv. Krištofu. Slovesna sv. maša za dušo pokojnikovo bode pri sv. Jakobu v torek 9. t. m. ob 8. uri zjutraj, v župni cerkvi M. D. Oznanenja pred mostom pa v sredo dne 10. t. m. ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, v torek dne 2. julija 1895. Žalujoči ostali. Ivan Modic v NotI Vasi pri Rakeku sprejme takoj za prodajalnico z meianim blagom. Pogoji se zvedo pri dotičniku. 418 3—1 Elegantni album „Ljubljana po potresu" s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin in cesar v Ljubljani, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši do sedaj izišlih, po jako nizki ceni samo 40 kr. in popis potresa zraven zastonj — ilustrovana knjižica pa po 20 kr., več skupaj pa mnogo ceneje, dobiva se pri J. GIONTINI-ju v Ljubljani, kakor tudi v vseh knjigarnah. 414 3—3 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. Cnilbje olje.) OORSCH (c<5 Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr„ dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 35 Ubafdu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja so z ol»i-atno pošto. Lekarna Trnkdczy v Gradcu. Št. 5765. Razpis. 404 3-2 Deželni odbor kranjski razpisuje za novo deželno bolnišnico v Ljubljani: a) službo mašinista z letno plačo 720 gld., b) službo kurjača « letno plačo 480 gld. Ti obema službama je združeno še: prosto stanovanje, prosta kurjava in prosta svečava. Obe službi se oddasti začasno; v dotičnih prošnjah pa, k se morajo predložiti (lo IO. julija 1895. leta deželnemu odboru, mora prosilec izkazati starost, šolsko omiko, znanja obeh deželnih jezikov, vsposobljenost za strežbo parnih kotlov in mašin ter dosedanje službovanje. Priložiti se mora tudi spričevalo v lepem vedenji. Kazun tega morajo prosilci za službo mašinista dokazati, da so praktično izvežbani v oskrbovanju električnih svetilnih naprav in parnih perilnic. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. junija 1895. 1> u n a j s k a borza. Dne 2. julija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 "jo..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 101 gld. 20 kr. . 101 50 „ . 123 90 „ . 101 50 „ . 123 15 „ . 99 60 „ . 1079 . 406 25 „ . 121 20 „ j. 59 37",, . 11 85 „ 62 „ »t 12'/,, n 68 „ Dne 1. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 150 gld. 75 161 50 196 — 99 55 1.46 50 131 — 109 — 111 25 99 25 99 90 222 25 172 — 132 25 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. — „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld............54 . 25 „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 174 „ 25 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3635 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 565 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 109 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....96 „ 30 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................130 „ 25 „ Hakup ln prodaja *XS vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka K slan t na izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Nollzeile it. 10 DnnaJ, Miriahilferstrasie 74 B. atjr Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih pspir|«v in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.