46. itev.
Izha|s razen MtielJ In craznlkov vsalt dan ob 10. ur! dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise franfcirati in podpisali, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X Ro mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust.
Pavittlni fraitfco v ortsvi sms.
V Mubllani, v soboto 26. februarla 1921.,^.,
Fumna itev. i K.
Leto V.
CsiisSii© iitgosSov. socilaSno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312«
Naročnina: Po poit) ali z dostavljanjem na dom sa celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
deklamacije za lifil so poStnine prosto. •
Upravniitvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.S^L, Učiteljska tiskarna.
Pred odločitvijo na vzhodu. , -
Včerajšnji »Slovenec14 poroča:
Belgrad, 24. iebr. (Izv.) Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da misija dr. Vesniča v Parizu ni oficiielna. Vesnič se v Parizu dogovarja zaradi nameravane boljševlške spomladanske ofenzive. Francija skuša na vsak način pridobiti Jugoslavijo za zvezo z Romunijo In Poljsko, da bi potem skupno nastopili proti boljševikom. Naša vlada v teni oziru dr. Vesniču ni ‘dala nobenega mandata.
LDU. Budimpešta, 21. iebr. Iz Bukarešte javljajo: Vesti, po katerih Romunija oborožuje zoper Rusijo, niso resnične. Romunija nima namena napasti Rusijo; nasprotno, romunska vlada Je sprejela predlog zbornice, ki se je nanašal na to, da se pričnejo mirovna pogajanja. — Romunska delegacija bo dospela pričetkom marca v Roval pod vodstvom Cantacuzena.
Mednarodna socialistična konferenca
na Dunaju.
LDU. Dunaj, 25. iebr. Mednarodna socijalistična konferenca je nadaljevala generalno debato o referatu ? Metode in organizacija razrednega boja«. Tisamann (Frankfurt) je priporočal ustanovitev proletarske sve-icvne zveze na mestu kapitalistične zveze narodov. Dr. Fritz Adler je podal poročilo komisijo, sestavljene za lazmotrivanje tez o metodi in organizaciji razrednega boja, in je naznanil, da so bile teze s stilističnimi popravami sprejete. Potem je predložil provizorni statut delavskega udru-Ženja socijalisičnih strank in nastop--5io resolucijo: Mednarodna sociali-
stična konferenca na Dunaju pozlvlje vse delavce k združenju v socialističnem pokretu posameznih držav. Odločno hoče na podstavi storjenih sklepov z vsem poudarkom delovati za udejstvovanje tega uedinjenja In pozivlje socialiste vseh držav, naj podpirajo njena prizadevanja s tem, da si prizadevajo krepkovoljno vzpostaviti revolucionarno proletarsko edinstveno fronto proti kapitalizmu tako v svoji deželi, kakor tudi v ob segu mednarodne proletarske razredne organizacije. — Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Vlada trdno stoji...
LDU. Zafircb, 25. febr. ^Riječ« javlja Iz Beograda, da se smatra za gotovo stvar, da muslimani vstopijo v vlado. V nedeljo, 27. t. m. bodo muslimani formulirali svoje zahteve. Zemljoradniški klub še ni odgovoril na vladne orotipredloge. Ministrski •predsednik Pasic je včeraj nad eno ,uro konferiral z načelnikom zemljo-radničkega kluba Avramovičem.
O
| LDU. Beograd. 25. febr. Snoči se 1 je vršila konferenca zastopnikov vseh strank, na kateri so razpravljali
o	členu 16 ustavnega načrta, dalje kako naj se doseže sporazum .na današnji seji ustavnega odseka, e
To je listo: kako. Glavni dobitek zadeti si želi vsak, ampak kako?...
Svoboda zborovanja in svoboda pouka v ustavotvornem odboru.
Osemnajsti redili ssstanek ustavnega odseka jc bil otvorjen danes ob devetih in pol. Preide na razpravo o 61.15, ki govori o
pravici združevanja, zborovanja In dogovarjala
v aicjali zakona. Na predlog dr. Laze Mar. kovica (komunist) se ta člen vsled svoie važnosti razdeli v dva dela, tako, da se v jsrvcm delu govori o pravici združevanja, v drugem pa o zborovanju In dogovarjanin Komunist Markovič vpraša, zakaj se je izpustil izraz »svoboda«, ki zahteva, naj se iravica združevanja formulira tako, da se sic bodo mogle izdajat) pozneje nobene preventivne odredbe, kakor Je bilo to v prejS-njili ustavah, ki so dopuščale tudi preventivne Uredbe. Zahteva, da se naglasi tudi 4o, da ima vsako sestajanja značaj jurklič-ne osebe, tako, da more imeti svojo lastnino šsi pravico na zaščito lastnine. Dalje zahteva, da se naglasi tudi pravica državljanov, da se smejo /-birati k zborovanjem. Smatra, da je treba, da dovoli ustava zborovanje v fcaprtih prostorih, ne da bi bilo poprej treba prijaviti oblastem, za zborovalca pod milim nebom pa naj bi se odredilo, da sc morajo t\ ur poprej naznaniti oblastem. Zborovanja narodnih poslancev se morajo oprosati vsa* Makih omejitev, ona zborovanja pa, ki sa vrše za volilnih borb, sc morajo osvoboditi tudi predhodne prijave,
SoclJalnl demokrat Nedeliko Divac zahteva svobodo sestajanja in dogovarjanja. Zahteva, da smejo politične oblasti zahteva-Ol sestanek prekiniti tn razčistiti samo tedaj, kadar so prepričane, da pomciil sestanek nasilen In oborožen odpor proti oblastem. Za vojne pa sc morajo vršiti
v.b^rovftUja samo v zaprtih prostorih in se ^morajo prijaviti oblastem. Svoboda dogovarjanja naj Ima s svobodo tiska pa-Mtlelne do:oC!ie. Razlogi, ki govore za Išsk, govore tudi za odobravanja hi do-«ovqri'ani{i. če bi se ukinile politične svo-
bode in pravice, ki so bile odobrene že leta 1880 iu leta 1903, bi se reklo, napraviti korak nazaj. Radikalna stranka, ki je bita enkrat eminentno kmetska, ]e danes Dur-žujsko-kapitalistična stranka, ki nima soci-jalnih interesov in torej uc želi, da se politična svoboda razširi. Obstoja pa tudi kmetski stan; ki zahteva, da se branilo njegovi interesi.
Posl. Mllorad Vujičič (radikalec) ugotavlja, da stilizacija člena 15, kakor ga le sestavila vlada, ne zadovoljuje državljana v njegovih pravicah. Zahteva, naj se v tem vprašanju sprejmejo naredbe ustave iz leta 1388 bi dalje, da se mora za zborovanja določiti predhodna prijava 24 ur poprej, ker bi sicer mogel zakonodajalec odrediti tudi rok deset do petnajst diri.
Posl. dr. Ante Dulibič (Jugoslovanski klub) zahteva, naj se pristavi besedicama »udmževanja i zborovanja« beseda ssvo-beda« in da jc treba to svobodo po ustavi zajamčiti.
Komunist Pavie Pavlovič kritizira sedanji režim, ki dovoljuje vsem državljanom, da se sestanejo, samo delavcem tega ne Oc. voljuje. Zahteva popolno svobodo sestajanja hi dogovarjanja, ker je združevanje za delavski stan prvovrstne važnosti, ker mu omogoča, da si zagotovi svojo gmotno eksistenco. Brez te pravice bi doJeJ delavski stan v žalosten položaj. Če bi se mu ne zagotovila pravica sestajanja, bi se delavskemu stanu v družbi, ki priznava privatno lastnino, onemogočil obstoj.
Radikalec dr. Žarko Miladinovič pravi, da roka za prijavo zborovanj v ustavi ni trelxi določevati in naj se to prepusti zakonodajen.
Radikalec M. Rajčevlč se ne strinja s predlogom poslanca Vujičiča, ki zahteva, na; se zborovanje prijavi 24 ur poprej in zahteva samo rok dveh ur.
Radikalec dr. Laza Markovič meni, da sc v tem važnem vprašanju misli samo na
svobodo in zaščito družbe, ampak da se mora razpravljati tudi o interesih, ki so splošni, ne pa samo čisto individualni. Pra-
vi,	da sc vidi važnost tega vprašanja v tem, ker so stranke stavile toliko predlogov. Zato jc'treba to vprašanje prepustiti zakonodajnim oblastem, da ga rešijo. Lahko se opaža tendenca, da so državi vežejo roke. To pa je napačno. Treba je dati ustavi svobodne roke, da lahko ukrene, kar potrebno.
Posl. Pavle Pavlovič, komunist: sDa more razpuščati delavske sindikate!*
Laza Markovič: -Da, gospod Pavlovič, če jc potrebno, jc treba tudi tol Menim pa, da ni potrebno, če bi sc sindikati omejili samo na delovanje, ki bi jim zajamčilo njihove materijake interese!«
Kar se tiče roka, pravi dr. Markovič, da bi bilo napačno, predvideti rok 24 ur to da naj vse to določi zakonodajna oblast.
Pravosodni minister dr. Gluričlč se prelivi temu, da bi se privilegirala poslanska zborovanja, kor ne sme biti razlike med njihovimi in med zborovanji drugih državljanov. Pritrdi predlogu posl. Vujičiča, naj se vzame za podlago stilizacija iz srbske ustavo. Sprejeto je bilo nato tudi izpolniio posl. Jovanoviča, tako da se glasi o!en 15: ^Državljani Imajo pravico sestajanja, zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona. Na zborovanja pa ne smejo prihajati oboroženi. Zborovtfja pod milim nebom sc morajo prijaviti kompetentni oblasti 24 ur prej. Državljani imajo pravico sestajati se v svrbo, ki ni protizakonita. Državljani imajo pravico, vlagati prošnje. Prošnjo lahko podpiše en' državljan ali *yeč In vse pravne osebe. Prošnja se more predložiti vsem oblastem brez razlike.« Člen 15 jc bil spre-
jet z večino glasov, — PreSlo se je na tkn 16, ld govori
o pouku v ljudskih šolah.
, Zemljoradnik Avrauiovlč zahteva, da sc ta člen preloži v kulturni <leJ pstavc iu da so sedaj, odloži razprava o njeni. Njegov
predlog sc ne sprejme.
Demokrat dr. Žerjav predlaga redakcijo svojega kluba za ta člen. ki jamči svobodo znanosti, umetnosti in vsctičilifikega poučevanja.
Radikalec dr. Jovan Radonlč zahteva svobodo poučevanja, umetnosti In vseuSI-Jiščaega pouka. Zahteva, naj bo pouk splošen, obvezen in brezplačen v vseli državnih zavodih. '
Demokrat Miltajlo Zivkovlč zahteva svobodo pouka in umetnosti in da država podpira in ščiti znanost in umetnost, zahteva tudi uklojenje Šolnine in da se verski pouk takultivlra. Univerzitetni pouk jc svoboden.
Posl. Mllia.Uo Avrauiovlč prarvl, da se mora dati poljodelcem sredstva, da se morejo uspešno boriti za svoj obstoj, in da so to sredstvo »jUtove šole. Zahteva, naj se
v	Šalah v prvi vrsU poučuje strokovna »nanos t, ki bo služila otrokom pri njihovem bodočem poklicu.
Socijalnl demokrat Nedeljko Divac zahteva take šole, ki bi odgovarjale prirod-nemu nagnjenju otrok, In izjavi, da se strinja s predlogom posl. Avramovlča, da morajo btti šole strokovne In profesionalne. Verski pouk le treba dati v roke popolnoma verskim institucijam.
Seja se je zaključila ob trinajstih. Naslednja seja bo jutri ob devetih dopoldne.
Zdravstvene razmere delavstva v Trbovljah.
Splošno je znano, da se med delavstvom v Trbovljah vedno ponavljajo različne nalezljive bolezni in da
so postale nekatere že naravnost endemične kakor tifus, griža itd. Vzroki tega pojava so dvojni in segajo daleč nazaj v čase avstrijske politične uprave.
V	onih časih se ni nihče brigal za pouk in za predavanja, s pomočjo katerih bi se delavskemu ljudstvu vzbudilo zanimanje za higijeno in za boj proti različnim nalezljivim boleznim, katere so leto za letom redčile njihove vrste. Radi tega tudi ne kaže naše delavstvo dovolj pravega razumevanja za naredbe, ki jih daje zdravstvena oblast zoper nalezljive bolezni.
Ravno tako se pa prejšnja politična uprava očividno til dovolj brigala zato, kake stanovanjske prilike nudi trboveljska premogokopna družba svojemu delavstvu. Drugače ne bi bilo mogoče, da je ta družba nudila svojemu delavstvu za stanovanja take luknje in brloge, v katerih je izključeno vsako za dušo In telo primemo življenje.
Prilikom izbruha tifusa 1. 1920 v Trbovljah jc poslal tukajšnji zdravstveni odsek svojega zdravstvenega nadzornici na lice mesta, da uradno ugotovi, kake so zdravstvene razmere v Trbovljah in odgovarjajo li predpisom javne liigijene.
Vemo. da bodo člani zdravstvenega sveta, ki so .si pred kratkim ogledali rudarska stanovanja v Trbovljah, podali javnosti izčrpen referat o vsem tem, kar so tam videli. — Vendar smatra zdravstveni odsek vseeno za potrebno, priobčiti kratko poročilo svojega zdravstvenega nadzornika o tern, kar je lansko leto v Trbovljah konstatiral. Na ta način bode javnost, primerjajoč obe poročili lahko sklepala, v koliko in če je sploh kaj trboveljska družba zboljšala stanovanjske razmere svojih delavcev.
Delavstvo se je pritoževalo* da nima neoporečne pitne vode in da se
radi tega ni čuditi, če pijejo delavci vč'<is’h t«idl vodo, ki je namenjena v j industrijske svrhe. In v resnici se je S dognalo, da je bila voda, ki so jo de-1 lavcl označili nadzorniku kot piiito
vodo, kalna in nečista. Nezadostna preskrba delavstva z neoporečno pimo vodo je pa gotovo važen vzrok, da se ined delavstvom vedno pojavljajo različne bolezni.
Glede delavskih stanovanj ugotovilo se je sledeče:
Stanovanja, v katerih stanujejo rudarji in njih družine, se mora razdeliti v več skupin.
Prvo skupino tvorijo zidane delavske hiše novejšega tipa. Vsako stanovanje obstoji iz primerne kuhinje in jedne primerne velike sobe.
Drugo skupino tvorijo stare hiše, ki so zgrajene po najstarejšem vzorcu. Stanovanja v teh hišah se nahajajo v pritličju in v prvem nadstropju, ki je pa tudi pri nekaterih obenem podstrešje. Stanovanja so tukaj razvrščena tako, da tvori skupna veža obenem tudi skupno kuhinjo s štirimi štedilniki. K vsakemu stanovanju spada ena majhna soba in jeden štedilnik v skupni kuhinji. Iz pritličja vodijo v prvo nadstropje oziroma podstrešje lesene stopnice, kjer so stanovanja ravno tako urejena kakor v pritličju. Po dva stanovanja skupaj imata jedno leseno na prostem stoječe stranišče. NI si težko predstavljati. da so ta stanovanja skrajno nehigienična in da so njihovi prebivalci izpostavljeni vsakemu okuženju, katero bi se zaneslo v te hše, ker je vseh osem družin navezanih prostorno jedna na drugo in je vsaka izolacija izključena.
Nadaljno skupino delavskih stanovanj tvorijo barake, ki so bile postavljene v novejšem času. Vsako stanovanje je popolnoma ločeno od druzega in obstoji iz velike kuhinje in velike stanovanjske sobe. Ti prostori so dovolj razsvetljeni in zračnt. Vsako teh stanovanj ima tudi po jedno jedilno shrambo, lastno stranišče in majhno drvarnico. Greznice pri teh barakah so betonirane in dobro pokrite. Za silo jedno tako stanovanje zadostuje.
Četrto skupino tvorijo barake starejšega tipa. Tudi tukaj obstoji stanovanje iz kuhinje in sobe. Toda ta dva prostora sta zelo majhna m slabo razsvetljena. Jedno stranšče služi 9.a tri stranke, greznice so premajhne. Ta stanovanja sc mora ozna-
čiti iz higijeničnih ozirov kot .zelo slaba in v vsakem oziru nezadostna.
Naravnost škandalozna pa s« stanovanja v starih barakah. V teh obstoji jedno stanovanje iz lednega samega prostora, ki služi kot stanovanje. kuhinja, shramba Itd. Stene so razpokane, tla so slaba, okna in vrata so več ali manj pokvarjena, stropi so trhleni in puščajo v slabem vremenu deževnico.
Ugotovilo se je tudi, da stanujejo družine v barakah, ki so poprej slu-, žile drugim namenom in kjer prebivajo v jednem velikem prostoru pa dve družini fikupno.
Naoženjeni delavci pa stanujejo vi posebnih barakah, kjer so nastanjeni kakor vojaki v vojašnici.
V	splošnem se mora omeniti, da tudi najboljše izmed zgoraj omenjen nili stanovanj ne zadostuje higieničnim predpisom. Kajti stanovanje, ki obstoja samo iz gveh prostorov, za-more zadostovati k večjemu sama za družino brez otrok. Družine pa, ki sestoje iz več kakor dveh članov, morajo na vsak način Imeti več prostora Ra razpolago. Ker pa obstojajo delavske družine v največ slučajih l» več članov — dosti družin je, ki štejejo tudi po deset članov — si lahka vsak predstavlja, kako da izgleda vs takem prenapolnjenem stanovanju, kjer se gnetejo otroci poleg odraslih* osobito ako vlada v stanovanju Še nesnaga. Jasno je, da so ljudje, ki so primorani stanovati v takih stanovali jih. izpostavljeni vsem mogočim boleznim, najbolj pa nalezljivim.
Taka stanovanja morajo pa tndl skrajno neugodno upUvati na duševno razpoloženje stanovalcev. Namesto, da bi delavec, ko pride od dela, imel vsaj doma kako udobnost in razvedrilo, pa pride v razmere, katere ga takorekoč prisilijo, da začne zahati v krčme iu se na ta način uda pijači. Pa tudi v moralnem oziru so taka stanovanja skrajno škodljiva. Vse zakonsko in ljubezensko življenje se vrši pred očmi otrok iu takorekoč pred celo javnostjo.
Okolu starejših barak so izpeljani betonirani in pokriti kanali za odvajanje nesnažnih voda. Okolu novejših barak pa ni nobene kanalizacije, temveč izkopani so samo odprti rovi, v katere se meče nesnažna voda, kjer se ta vsled manjkajočih odvajalnih rovov nabira v skrajno umazane in smrdeče mlakuže.
Večina rudarjev si je napravila okoln svojih stanovanjskih prostorov jednostavne, iz desk Izbite kolibe. v katerih ima zaprte prašiče, koze, kure. gosi, race, kunce. Izpod teh kolib se pa izteka gnojnica na prosto ali pa v omenjene jarke. Tudi ta okol-nost tvori zdravstveni nedostatek, ker se iz teh kolib razširja smrad in ker tvori gnojnica privlačno silo za vso mogočo nesnago in mrčes.
Ugotovilo se je tudi, da okolu delavskih stanovališč ne vlada vse povsod potrebni red in snaga in da primanjkuje skoraj povsodi potrebnih smetišč.
Zdravstveni odsek je v svrho vsaj zasilnega izboljšanja teh nezdravih razmer odredil, za prvo silo potrebno asanacljo, pri čemur je v prvi vrsti povdarjal. da se moralo te asa-načne odredbe ne samo iz higijenič-nega pogleda izvršiti, temveč tudi Iz narodno gospodarskih ozirov. Kajti vsled desolatnih razmer bi se lahko pripetilo, da izbruhne v Trbovljah tako obsežna epidemija, da bi bilo potreba premoeokon zapreti, kar bi v jrospo^rskv-.i. vj>,iru imelo lahkr katastrofalne posle ce
Odredilo se je sledeče:
Savski vodovod se mora st: okov. nfaško pregledati ln se ga mora na podlagi tega pregleda tako urediti, da bo pitna voda neoporečena.
Stare barake, v katerih imajo delavci ssmo	rrf 7-
vanje, se morajo podreti, dclavcetti pa nakazati druga vsaj za sHo primerna stanovanja.
Stran 2.
i		
V	barakah, kjer obstoji stanovanje iz majhne kuhinje in iz majhne sobe naj se spojite dve stanovanji v ledno stanovanje.
Delovati se mora na to, da trboveljska družba takoj prične z zidanjem novih barak in novih delavskih hiš.
Okoli vseh stanovanjskih objektov se inora napraviti pravilna kanalizacija.
Za kolibe, v katerih imajo delavci domače živali, naj se določi poseben prostor, ki naj bo tako opremljen, da ne bodo te kolibe tvorile zdravstvenega nedostatka. kakor je zgoraj omenjeno.
Ker je oskrba bolnikov pri teh stanovanjskih razmerah nemogoča.
je zdravstveni odsek tudi izdal na-redbo, da na| se bolnica bratovske sbladnice v Trbovljah razširi tako, da bo mogoče oddati vsakega bolnika v bolnico.
Istotako je zdravstveni odsek z ozirom na vedno se pojavljajoče slučaje nalezljivih bolezni naročil, naj se občinska izolirnica v Trbovljah razširi in primerno opremi.
Upeljati se mora stalna nadzorovalna služba glede zdravstva in glede splošne snage. Oseba, ki bi to službo opravljala, naj redno obhodi vsa delavska stanovanja in naj javi vse bolnike zdravniku, vse nedostat-ke, ki se tičejo snage pa svojemu predstojniku.
Ce se obče volitve vrše po razpustu parlamenta, računa se štiriletna perioda od prihodnjega meseca septembra.
Pred početkom te dobe se more parlament poklicati na izredno zasedanje.
§ 76.
Parlament se sestaja na redno zasedanje v prestolnici 20. oktobra vsakega leta.
Redno zasedanje se ne more zaključiti, dokler se ne dovrši državni proračun. Parlament se odgaja sam. Sklicati ga more na'Izredno zasedanje predsednik.
§ 77.
Kadar je parlament razpuščen, a nov parlament še ni izvoljen, se pozove parlament na izredno zasedanje. če nastane potreba za hitro rešitev vprašanja, ki spada v področje legislativne oblasti. Ob taki priliki sklican parlament more reševati o tem vprašanju.
V	slučaju vojne tako sklicani parlament traja, dokler niso mogoče nove volitve.
§ 78.
Volitve članov parlamenta verificira parlament sam, ako ni podana proti volitvam nikaka pritožba.
Rok za pritožbe proti volitvam znaša 14 dni od dneva glasovanja.
Pritožbe rešuje državno sodišče v teku 14 dni — v tem smislu ali da se sporni mandat verificira, oziroma ne verificira, oziroma da se verifikacija odloži. V poslednjem slučaju se postopanje nadaljuje.
§ 79.
Nihče ne more zabraniti izvoljenemu poslancu, kateremu je državni volilni odbor izdal polnomočje, da pride v parlament.
§ 60.
Parlament si postavlja poslovnik, po katerem dela. Dokler si ne sklene poslovnika, velja poslovnik predidoče zakonodavne (ustavo-tvorne) skupščine kot začasni poslovnik.
(Dalie nrih.)
£>iev. 46,
gre za stvari, ki zahtevajo posebno postopanje, bodo redno poslovali pri nameščanju po redu vpisa, dajoč prednost onim delavcem, ki živijo v tisti občini, v kateri se nahaja podjetje, ter onim, ki se vračajo od vojaške službe in so bili že prej za^ posleni v istem podjetju. Pri nameščanju se ne sme nikdar upoštevati ozirov bodisi političnega, bodisi sin-* dikalističnega značaja. Ce bi med! osobjem. ki je vpisano pri uradu za nameščanje, ne bilo delavcev spo-i sobnih za specijalna dela, za katera S6-i!x !šče’ ^’ko industrijske tvrdko poiščejo potrebnih delovnih < moči urugod \ saka industrijska tvrdka more odkloniti osobje, ki je obsojeno zaradi tatvine ali zaradi drugih tež* jih zločinov, ali pa je bilo od iste tvrdke iz disciplinarnih motivov, odpuščeno. O nesporazumih med industrijci in med nadzorstveno ko-t misijo glede nameščanja delavcev, bosta nepreklicno razsojala dva izvoljena sodnika in sicer po eden od vsake strani — pod predsedstvom osebe, ki jo izvolijo zastopniki obeh. strank, ali v slučaju nesporazum a« imenovane od predsedništva sodišča.
Cl. XI. Odpuščanje delavcev se ne sme dogajati iz katerihkoli poli-* tičnih ali sindikalističnih nagibov. Kadar razmere v industriji zahteva* jo, da se množina delovne moči zmanjša, se mora, predno se prične z odpuščanjem in če to delo dopu-i šča. najprej znižati normalno število delovnih ur na minimum 36 tedenskih ur s sorazmernim znižanjem plače, če pa to ne zadostuje, se mora, — v kolikor je to mogoče, —« uvesti delovni turnus med delavci. Pri odpuščanju delavcev se mora pridržavati v službi starejše delavce in take, ki imajo družine. Spore, ki bi nastali vsled odpuščanja delav* cev, bodo reševali sodniki Imenova* ni na isti način kakor je to omenjeno; v prejšnjem členu.
Čl. XII. Kadar nastanejo posebne razmere v industriji, predvsem pa kadar nastane velika razlika med načini, po katerih se kaka industrija razvija v raznih krajih Italije, more pravilnik, ki ga omenja člen III., določiti. da se vzpostavi za eno in Isto' industrijsko panogo več kakor ena sama nadzorstvena komisija. V tem1 primeru se mora povečati tudi šte-< vilo predstavnikov industrijcev. — Stroške za nadzorstveno komisijo: morajo do polovice pokrivati indu< strijci, drugo polovico pa delavci.
Politične vesti.
+ Hof- and Personainachrichten deti »Neueu Prelen Prcsse«. »Rlječ« poroča, da le princ Oiorgie prišel v Trst. — Mtalsteu za prosveto Sv. PrlbKevK je bil popoidn« na dvom, kjer je ostal nad 1 uro. — Ce bodoi !>rali ljudje tisti »Sv.« za »sveti«, ml teimt nismo krivi!
+ Deželno predsednlštvo v Ljub« liani. Uradno se razglaša: Z ukazom Nj. Vis. regenta prestolonasletmuta. Aleksandra od 16. febr. 1921 je ime-< novan za predsednika deželne vlade v Ljubljani dr. Vilko Baltič. načelniki I. razreda v ministrstvu 'za notranje zadeve. Novoimenovanemu predsedniku je obenem poverjeno vodstvo poverjeništva za notranje zadevo. Ministrski svet je razrešil vseučiln škega profesorja dr.Pitamica dolžnosti vodje deželne vlade v Ljubljani, kakor tudi poverjeništva notranjih zadev. — Novi deželni predsednik se je včeraj popoldne pripeljal z br< zovlakom v Ljubljano. Na kolodvo* ru ga je sprejel in pozdravil dosedanji vodja deželne vlade dr. Pitamlc v nekaterimi uradniki deželne vlade.!
+ »Odlikovanje.« Povodom razreSHvo! svojih vladnih poslov je bil dosedanji vodja deželne v4ade vseučEHSčnl proiesor dr. Pl--tamle odlikovan z redom sv. Save II. razreda. Zavest poštenega izvrševanja svojih' poslov je več vredna.
+ Lisjak pri lisjaku. Včeraj popoldne Jc poslanec dr. Korošec posetll ministrskega predsednika Pašiča in z njim dalj čas* konferirai o raznih cerkveno-političnih vpra« žanjili. — Ko le ranjfcl goriškl nadškof dr, Mlssia imel svojčas važno konferenco s te« j danita soriškim deželnim glavarjem dr, PayeHem, je po končani konferenci, ki je potekla popolnoma brezuspešno, rekel svo-< jim prijateljem: »Lisjak je prišel k lisjaku!«
+ Svoj cilj Je postlgaol k krogov zem«j ijoradnlčkega kluba $e doznava, da bol vodja slovenskih zemljoradnikov, poslanec dr. BozuraH VošnjaSt, v kratkem Imenovan za zastopnika naše kraljevine v Vršavl, j
+ Spokorjen dunajski grešnik. Minister!, notarnjih del je s sklepom od 16. febr. tl.1 zopet dovolil, da se dunajski list »Neučs Wlener Taabtatt« uvaža in razširja v naSi kraljevini.
+ Boka Kotorska v najl oblasti. Kotli cem tega tedna izroče Francozi našim oblffi ston ® Boki KotorekJ jantofeijo .vojne go*
Ustavni načrt socialističnega kluba.
(Dalje.)
Delavsko nadzorstvo nad produkcijo
v Italiji.
V. Predsednik republike.
§53.
Predsednika republike volijo vsi državljani, ki imajo aktivno volilno pravico v parlament
Izvoljen je lahko vsak jugoslovanski državljan, ki Je izpolnil 35. leto.
Podrobnosti volitve določa poseben zakon.
§54.
Predsednik republike napravi pri nastopu službe pred zbranim parlamentom slovesno obljubo na ustavo.
§ 55.
Služba predsednika traja 4 leta. Enkratna zopetna izvolitev ie dopustna.
Pred pretekom te dobe more narod predsednika potom glasovanja odstaviti na predlog kvalificirane večine parlamenta. Sprejem tozadevnega predloga v parlamenta sprečava predsednika na daljni vr-Sitvi službe. Ce narod odkloni odstavitev predsednika. Je ta odklonitev Istovetna z novo izvolitvijo, parlament pa se razpusti.
Kazenskemu zasledovanju predsednika mora pritrditi parlament
)	§56.
Predsednik ne more M« objedenem član parlamenta.
§ 57.
Predsednik republike zastopa državo na zunaj. On sklepa v imenu republike zveze in druge pogodbe s tujimi državami. Akredituje in sprejema poslanike.
Za vojno napoved In sklep Je potreben zakon.
Zveze in pogodbe sklenjene s tujimi državami predlaga predsednik potom vlade parlamentu na znanje Jn v odobritev.
§ 58.
Predsednik republike Ima pravico na predlog vlade razpustiti parlament tudi pred potekom njegove ( legislativne dobe. V ukazu, kateri alreja razpust, morajo biti odrejene nove volitve najkasneje v dobi naslednjih dveh mesecev in mora biti naznačen dan sestanka novega parlamenta. najdalje do konca tretjega meseca po razpustu parlamenta.
§ 59.
Predsednik republike Imenuje in odpušča državne uslužbence, v kolikor ustava ali zakon drugače ne odreja. To svoje pravo pa sme predsednik prepustiti v izvrševanje dragim oblastim.
§ 60.
Predsednik republike je naJvlSJi zapovednlk vojnih sil države.
§ 61.
Predsednik podpisuje zakone, ki jih sklene parlament oziroma narod In skrbi potom vlade za njih zakonsko razglasitev potom ukaza, ki vsebuje celotno besedilo zakona. Ukaz morajo podpisati vsa ministrstva.
Obvezno moč dobi tako proglašen zakon početkom kalendarlčnega dneva prihodnjega meseca, ki odgovarja dnevu Izdaje službenega lista, ako zakon sam ne odreja drugače.
§ 62.
Na predlog vlade sme predsednik, ako je v državi moten ali ogrožen javni mir in red v večjem obsegu. potom vlade predlagati zbranemu parlamentu vse potrebno, da se javni mir in red vpostavl, če treba tudi z oboroženo silo. V to sme parlament začasno suspendirati posamezne določbe te ustave. Tak zakon ima veljavo največ en mesec; sme pa se ponoviti.
Ako bi parlament v danem trenutku ne bil skupaj, ga mora vlada tokoj pozvati na zasedanje. Tudi že razpuščeni parlament se mora v tem slučaju takoj sklicati,
8 63.
Predsednik ima pravico pomilostitve. Ta pomilostitev se mora nanašati na pravomočne kazni, izrečene v kazenskem, administrativnem ali disciplinarnem postopku.
§ 64.
Vse pismene akte predsednika mora sopodpisati pristojni minister. Sopodpisani prevzame s podpisom odgovornost za predsednikov akt.
§ 65.
Predsednika nadomestuje v slučaju. da ne more vršiti svoje službe oziroma da biva izven države do dc-be dveh mesecev ministrski svet. Isto velja v slučaju predčasne izpraznitve predsedništva.
V slučaju daljše odsotnosti se na-mestovanje odredi s posebnim zakonom.
§ 66.
Predsednika more parlament obložiti. Podrobnosti določa člen ustave o ministrskih obtožbah in tozadevni zakon.
yi. Parlament
§ 67.
Parlament sestavljajo člani (poslanci), ki jih narod svobodno voli potom svojih političnih strank.
§ 68.
Poslanci so zastopniki celega naroda.
§ 69.
Poslanci se volijo z občim, enakim. neposrednim tn tajnim glasovanjem vseh 20 let starih državljanov moškega in ženskega spola lia principu proporčne volitve in kandidatskih list posameznih političnih strank. Na 12.000 glasovalcev pride po en poslanec. Cela država tvori eno volilno okrožje.
Imenike volllcev morajo po za-kenu določene oblasti stalno voditi. Pritožbe proti sestavi teh listin rešuje pristojno sodišče.
§ 70.
Volilna pravica se Izgublja na osnovi sodnega izreka v slučajih predvidenih zakonov.
§ 71.
Volitve vodijo na posameznih glasovalnih mestih krajevne volilne komisije, za celo državo pa državna volilna komisija. Slednja Izdaja poslancem polnomočje takoj po ugotovitvi izida volitev.
V teh komisijah ne sme učestvo-vati noben uradnik notranje uprave; vsaka na volitvah udeležena stranka ima po enega predstavnika v komisiji.
Podrobnejše določa zakon.
§ 72.
Za člana parlamenta more biti Izvoljen vsakdo, ki ima volilno pravico in ki zna čitati in pisativ narodnem jeziku.
§ 73.
Uradniki notranje uprave (policijski uradniki) se ne morejo kandidirati za člane parlamenta.
§ 74.
Clanl parlamenta ne morejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki, niti drugače stati z državo v poslovnih zvezah, niti osebno, niti biti člani uprave kakega takega podjetja.
§ 75.
Parlament se voli na štiri leta. Volitve se vrte poslednjo nedeljo v l. septembru.
Vsi se še dobro spominjamo velikih bojev italijanskega delavstva za dosego njegovih pravic tekom lanskega leta. Znan nam Je tudi uspeh teh bojev: delavstvo je zasedlo tovarne In jili prevzelo v svojo upravo; vendar pa je delavstvo kmaiu spoznalo, da prevzetje produkcije potom delavskih svetov ni stvar samo enega dne; vsled tega se je delavstvo umaknilo iz tovarn in zaenkrat zahtevalo samo uvedbo delavskega nadzorstva nad produkcijo. Vlada je na to zahtevo določila, da naj se snide zbor delavcev in delodajalcev, ki naj predloži načrte in predloge, na podlagi katerih bo vlada izdelala zakonski osnutek o delavskem nadzorstvu nad produkcijo, kakor tudi naredbo, da se morajo delavski predlogi, ki streme po izboljšanju produkcije potom pravične delitve deta v resnici uvaževati. Obenem je vlada odredila, da se izdelajo predlogi o nameščanju in odpustu delavcev Iz posameznih Industrijskih podjetij. Kot plod sporazuma med delavstvom In delodajalci ie vlada izdelala naslednji zakonski osnutek o delavskem nadzorstvu nad produkcijo.
Cl. I. Vzpostavi se nadzorstvo nad industrijo s strani delavstva, ki je v industriji zaposleno, z namenom: a) da delavci morejo spoznati pogoje, v katerih se Industrija razvija; b) da se doseže izboljšanje v tehnični izobrazbi, kakor tudi v moralnih in ekonomskih razmerah delavstva in sicer v mejah, ki jih dopuščajo pogoji, v katerih morejo industrije razvijati svoje obratovanje; c) da se zajamči Izvedba vseh Zakonov. izdanih za zaščito delavskega razreda: d) da se nasvetuje Izboljšanje produkcijskega načina, ki more pospešiti in zekonomizirati produkcijo : e) da se vzpostavijo normalnejši in mirnejši odnošaji med delodajalcem in delojemalcem.
Cl. II. Nadzorstvo se vzpostavi posebej za vsako industrijsko panogo. predvsem pa za naslednje: a) za metalurgično; b) za tekstilno in oblačilno; c) za kemično in tej slične: za produkcijo barv. sladkorja itd.; d) za produkcijo živilskih produktov; e) za tovarne kož. izdelovanje živalskih predmetov In produktov iz le-teh in slično; f) za električno industrijo; g) za stavbeno industrijo; h) za transporte.ua kopnem; O za brodarstvo. liatovor je vanje in iztovorjevanje ladij; j) za tipografijo In slične industrije; m) za rudarstvo In slične obrate. — Od tega nadzorstva je izvzeta industrija, ki Jo vodi država, dalje municipaiizira-na industrija, novo ustanovljena industrijska podjetja za dobo prvih štirih let in delničarska podjetja, ki zaposluje manj kakor 60 delavcev.
Cl. 111. Delavci, zaposleni v teh kategorijah, z usposobljenostno starostno dobo, izvolijo po proporcionalnem načinu devetčlansko nadzorstveno komisijo, v katero volijo 6 članov delavci, 3 pa inženirji; inženirji in tehnični poslovodje zaposleni v industriji, jim predlože listine kandidatov. Komisija se obnavlja vsaka tri leta in njeni člani so lahko ponovno voljeni.
Čl. IV. Komisija bo za vsako industrijsko podjetje določila dva ali tri delavce — več po važnosti podjetja, — ki bodo kot delegati izvrševali nadzorstvo in obveščali komisijo,. Delegati se .volijo izmecLstarelšlh
delavcev v dotičneui podjetju, po možnosti izmed takih, ki so nameščeni vsaj že tri leta. Kadar se obnavlja nadzorstvena komisija, se obnovi tudi imenovanje delegatov, katere se lahko ponovno voli.
Cl. V. Nadzorstvena komisija ima pravico vedeti: 1. za cene sirovin; 2. za stroške produkcije; 3. spoznati sme vse administrativne metode; 4. metode produkcije izvzemši ono, kar tvori tovarniške tajnosti; 5. delavske plače; 6. sestavo kapitala; 7. višino dividend; 8. način, po katerem se izvršujejo zakoni o delavski zaščiti, ter odredbe, ki se nanašajo na odpuščanje in najemanje delavcev; 9. podatke o finančnih in trgovskih operacijah in sicer samo o že izvršenih operacijah. Podatke, ki so jih zbrali delegati, smejo Izvedeti tudi osebe izven nadzorstvene komisije.
Cl. VI. Sej nadzorstvene komisije se morejo udeleževati tudi indu-s»rijci. zastopani po svojih predstavnikih in sicer največ po dveh. Sejam sme prisostvovati tudi predstavnik vrhovnega delavskega sveta. Predstavniki industrijcev in delavskega sveta lahko napravijo svoje opazke in lahko zahtevajo, da se le-te zapišejo v zapisnik, nimajo pa pravice do glasovanja. Imajo pravico. da jim povedo* da bo poročilo m zapisnik vseboval tiste vesti, ki morejo prejudicirati interesom industrije.
Cl. VII. Industrijci, ki imajo eno izmed omenjenih kategorij industrije. morejo na način, ki bo določen s posebnim pravilnikom, imeti svoje zastopnike za pogovore z nadzorstveno komisijo o tem, kako naj posameznim industrijcem naroči izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona in pripadajočih pravilnikov. ter da delegirajo svoje predstavnike na seje nadzorstvene komisije. Ta predstavništva industrijcev tvori — kakor kontrolno komisijo — devet članov, ki se pravtako obnavljajo vsako tretje leto. Izmed predstavništva industrijcev se moreta dva predstavnika udejstvovati v kontrolni komisiji in lahko izrazita mnenje, nimata pa pravice do glasovanja.
Cl. VIII. Ob potrebi, na vsak način pa najmanj enkrat na leto, se morajo sestati predstavniki industrijcev in nadzorstvena komisija pod pred-sedništvom enega zastopnika vrhovnega del. sveta, da skupno pretresajo ukrepe, ki se morajo po dobljenem izkustvu uvesti v Industrijski obrat v svrho, da se poviša in izboljša produkcija v interesu javne ekonomije in delavstva, kakor tudi v svrho, da se poravnajo spori, ki bi nastali pri izvrševanju nadzorstva.
Cl. IX. Posebni pravilniki, ki se morajo napraviti za vsako kategorijo industrije in po zaslišanem mnenju predstavnikov industrijcev, nadzorstvene komisije in vrhovnega delavskega sveta, urejajo nameščanje in odpuščanje delavskega osobja na način, da se upoštevajo posebni pogoji. po katerih se razvija vsaka industrija zase. Ti pravilniki se morajo sestaviti.po načelih, določenih v naslednjih dveh členili.
Cl. X. V mestih, ki jih določijo Dravilniki po prejšnjem členu, se ustanove uradi za nameščanje od predstavnikov, industrijcev ter kontrolne komisije. Ti uradi bodo popi-sovalione. ki iščeia dela in kadar ne.
t
Stev. 46
N A P R E J.
Strau 3.
'tnorske naprave, to je arzena!, breažičufl postaj > itd. Iz zanesljivega -sira doznava« mo, da bo za poveljnika Boke Kotorske Imenovan eden višjih pomorskih častnikov, Iti se sedaj nahajajo v Zemunu pri oddelku za mornarico. — Mi pa doaaiavatno, da so Francozie iz Boke že vse odnesli, kar je bilo le 5 fickov vredno.
+ Naša vlada zahteva v Rimu, da vkoraka v Reko tudi jugoslovanska žandarme-rija, in sicer v tolikem Številu kakor itaH-Janska, da bi kontrolirala izvršitev opatijskih določb, Izvesti razorožitev civilne;;s prebivalstva ia požuritl odhod d'Annunzie-vib legionarjev. — Odkod naenkrat tolika odločnost?
+ Naša Moč. nekdanje glasilo slovenskih krščanskih socialcev prične zopet izhajati. List bo izhajal kot tednik. Urednik bo kaplan Komljanec.
+ Izidi k volitvam v pruski deželni zbor so naslednji: Večinski socijalisti lil mandatov (prej 145), centrom 83 (94), demokrati 25 (65), nemški nacionalci 73 (50), neodvisni socijalisti 28 (23), nemška ljudska stranka 56 (21), komunisti 30 (0), gospodarska stranka 2 (0), veifl in šlezvik-bolštalncl 6 (4). Skupno število mandatov znaša torej 414 (402), od teh Je 169 socialističnih in 215 fouržuiskih. Nazadovanje večinskih socialistov moramo pripisati pač razkolnemu delu v stranki; nasprotno so pa neodvisnici napredovati navzlic lanskemu .azcepa.
+ Preki sod na Madžarskem. Iz Budimpešte javljajo, da je vlada prokJamirala wekl sod zaradi delavske konferenco, ki ie zborovala pred nekaj dnevi. Baje je bila proglasitev prekexa soda potrebna zato, ker so v socijaiisti&»i stranki zadnji čas pn-Sli baje tudi radikalni elementi do besede. — Tak Je torej klerik ti no kapitalistični paradiž na Madžarskem. Klerikalni »Novi čas* bi prav dobro storil, če bi pisal kaj več tudi o klerikalnem režimu in svojih bratcih na Madžarskem in ne samo o boljševiškib razmerah v Rusiji! Kot »delavski« Ust se menda vendar ne bo sramoval svojih kr-
ščansko-socialttih bralcev na Madžarskem? Z njihovimi deJi bi se vendar mora! še tud! pohvalit!, da pokaže, da je res »delavski« list!!
+ Tešinsko vprašanje končiioveijavno rešeno. Komisja za razmejitev Tešina ie odklonila poljski predlog, da bi se revidirajo meja in je potrdila sporazum 26. junija 1920. Tako ostane Tešin last češkoslovaške države.
LJUBLJANSKEMU DELAVSTVU!
Pravkar se je v Ljubljani na novo ustanovila podružnica delavskega izobraževalnega društva »Svoboda"..
V	njenem področju se je že ustanovil pevski, dramatični, telovadni, foot-ballski in splošni izobraževalni odsek, ki bo vodil bogato knjižnico in prirejal podučna predavanja.
Podružnica poživlja tem potom vse ljubljansko delavstvo, da upoštevajoč veliko važnost napredovanja v splošni izobrazbi v kar največ-jem številu pristopi k društvu in da se na ta alf oni način v društvu udejstvuje. Pridite torej v nedeljo od 10. do !2. ure dopoldne v knjižnično sobo »Svobode«, da se vpišete v društvo in doblto društvene izkaznice I
Društvo »Svoboda« se je reorganiziralo in si zasnovalo širokopotezen izobraževalen program, ki ga bo moralo biti deležno tudi zavedno ljubljansko delavstvo, če noče v tem pogledu zaostajati za delavstvom v ostali Sloveniji! Vsak član »'Svobode« bo dobival mesečno tudi družinski izobraževalni list »Kres«, ki bo krasno ilustriran.
Ljubljansko delavstvo na noge! Naprej za delavsko izobrazbo!
Torej ne pozabite in pridite jutri od 10. do 12. ure v Šelenburgovo ulico, drugo nadstropje. — Odbor.
Dnevna kronika.
Stekel pes iia Viču... »Rjavec« Je ves popoldne dirjal, begal in divjal po Viču in Glincah. Obklal je še dva druga psa in sicer tovarnar Andretta ln kamnoseka Šušteršiča... »— Tako pravi poročilo v »Slov. Narodu« od 26. februarja 1. 1921, št. 46.
Prekasno, prekasno... »Slov. Narod« Je objavil imena kulturnih delavcev, ki so Podpisal! Izjavo za slovensko avtonomiji, bekaj dni po izjavi, ravno tako tudi »Slovenec«. — Informirani smo, da ie imel g. Pribičevlč, oziroma dr. Žerjav, vsa imena že zdavnaj v svoiih rokah... »Ukazi« so ie podpisani ..
Zasedba Logatca po Jugoslovanih. Razmejitvena komisija se je včeraj dopoldne z avtomobili odpeljala v Logatec, da je odredila vse potreb-nosti za zasedbo Logatca po jugoslovanskih četah in da ga Jugoslovani Prevzamejo v svojo upravo. Komisija ** ie popoldne vrnila nazaj v Ljubljano. Danes ob polu devetiii je odšel Prvi ,vja^ Prot* Logatcu z jugoslovanskimi četami, ki bodo okoli desc-*»> sprejete v Logatcu. Prebivalstvo fe Postavilo slavoloke in izobesilo zastave.
Zamenjava 20 - dinarskih bau-kovcev podaljšana. Da se olajša zamenjavanje novčanic po 20 dinarjev (80 kron), ki jih odjemlje Narodna banka kraljevine SHS iz prometa, in t!a vsi lastniki teh bankovcev izmenjavo iz vrše brez težkoč in za časa, je generalno nadzorništvo ministrstva za finance izdalo naredbo vsem državnim blagajnam pri finančnih cblastvih in davčnih uradih, da sprejemajo te bankovce proti reverzu, da vodijo oddajne listine in da izročene bankovce izročajo v zamenjavo naj-Mizjim podružnicam Narodne banke Jo 31. marca t. 1., a centrali v Beogradu do 30. aprila t. 1. incl. Na ta način bodo državne blagajne v interesu lastnikov s sprejemanjem bankovcev vršile ulogo posredovalcev vri zamenjavanju. Vsakdo bo imel tedaj priliko, da pravočasno in brez težkoč zamenja svoj denar. Iz generalnega nadzomištva ministrstva za finance.
Pikantna afera !z našeea pariškega poslaništva. Aprila lanskega leta je »Beograd-ski Dnevnik« priobčil članek »Pariški apa-&«. Neki Draslša Stanojevič, tajnik mini-
r
strstva za zunanje zadeve se je vsied tega članka čutil prizadetega in ie tožil Cievari-ča, ravnatelja lista »Beogradskl dnevnik*. Sodišče je pa Cicvarlča oprostilo. Sedaj »Beogradskl dnevnik« o Isti zadevi piše naslednje:	»Pariško poslaništvo je postalo
glavni predmet smrdečih afer, zlorab, tatvin in prevar. Govori se o g. Vesniču, gospej Vesnički in Gluštviču.«— Nato opisuje ;ut »zasilne« Draeiše Stanojeviča, vsled katerih je prišel v pariško poslaništvo. V »Parizu«, pravi članek, »je Stanojevič razpolagal z ogromnimi vsotam! v »patriotske namene«. Ko ie St. postal tajnik ministrstva zunanjih zadev, je ime! — kakor mnog! drugi — edino željo, da postane kurir med Parizom in Belgradom. Takoj ie organiziral tihotapstvo. Uvažal je razno blago v Bel-grad tako, da je prevaral carinsko oblast. Kupi! je mnogo svile in raznih luksuznih predmetov. Vse to je dobro spravil v <S kovčekov in pritisnil na te kovieke pečat poslaništva SHS v Parizu. Na to je St. prišel v Belsrad. Na carinarnici je reke!, da se nahajajo v kovčekih dokumenU z mirovne konference v Parizu. Postopal je — pra-
vi	list — na isti način, kakor Gluševič, ko je tihotapil platino v Švico. Nekemu carinskemu uradniku pa je bila stvar sumljiva ln v prisotnosti komisije so kovčeke odprli la videli, da jo bHo v njih samo šest pisem za ministrstvo zunanjih zadev, vsa ostala vsebina pa je bila tihotapsko blago: ženski klobuk!, plaSči, suknje, bluze Kd., kar je bilo vse lepo zavito v zavoje z napisom: »diplomatska korespondenca«. Kot »kurio-zum« je treba pripomniti še to, da so b;U ' na zavojih zapisana Imena Mihajla Jovanoviča, predsednika kasacijskega sodišča in dr. Stanojia Vukčeviča, bivšega predsednika srbske Narodne skupščine... Sedaj se »Beogradski dnevnik« vprašuje, da II je mogoče, da se človeka kakor ie Stanojevič, So trpi v državni službi. — Lepa gospoda so tl »diplomatski« tihotapci!
Neverjetnosti. V nekem slovenskem
meščanskem listu je nekdo nekoč upravičeno zapisal besede, da je Jugoslavija država samih neverjetnosti. In bogtne, tudi naslednji slučaj je ena izmed jugoslovanski!! neverjetnosti: Državni cenzor v Subotici, neki Pavle Kaipiarski, je od lista »Neven«, ki izhaja v tem mestu, zahteval, da mu list daje mesečno plačo zato, ker mu cenzurira in pleni Hankell — Stvar izgloda kot šala, je pa gola resnica.
Napačna poročila o ljudskem štetju v Ljubljani. Večina hrvaških listov
poroča, da se je pri ljudskem štetju v Ljubljani naštelo samo 30.000 prebivalcev, dočim se jih je v resnici, naštelo 53.072. Da so nekateri cenili ob prevratu 1. 1918 ljubljansko prebivalstvo na 70.000, ni nič čudnega, kajti ob tistem času je v Ljubljani še mrgolelo beguncev iz Primorja, ki so se pa do letos naselili že po drugih krajih, oziroma so se vrnili na Primorsko. Z vsemi predmestji vred, ki pa zaenkrat še ne spadajo pod ljubljansko občino, ki so pa najgostejše naseljena, ima pa Ljubljana gotovo okrog 65.000 ljudi.
Gg. hišnim gospodarjem se naroča, da zanesljivo tekom 3 dni po dostavitvi izkazov o številu prebivalstva te Izkaze prs-giedajo in jih potem nemudoma vrnejo v občinski dvorani na magistratu s potrdilom o pravilnosti ali nepravilnosti štetja. Opozarja se pa, de je v teh izkazih, kakor razvidno ia tiskovin samih, izkazano le ono število oseb, ki so biie v noči 31. januarja I5>21 prisotne. Osebe, k! so bile v noče 31. januarja 1921 odsotne, sc v teh izkazih ne vpoStevajo, temveč se štejejo v dotlčnem kraju, kjer so se tisto noč nahajale.
Otok Krk je bil upravno dodeljen Dalmaciji.
Ljubljanska porota. (Premetena goljufija). Neki navihanec, mlad človek Je znal zelo dobičkonosno rešiti valutni problem, za katerega so se tako pulili vsi bankirji, politiki, narodni gospodarji in meščanski žurnaii. Vprašanje, v kakem razmerju naj se zamenjajo stare avstrijske krone za dinar. Je, Je ta človek najbolje rešil za svoj žep. Opazil je birofcratlčno in čudovito nerodna postopanje pri glavni blagajni finančne delegacije v Ljubljani, ki Je izmenjavala ljudem stare bankovce za nove. To se ic sodilo skoro ravno pred letom dni. Dne 4. marca lanskega leta je predložil nek! mlad človek blagajniku Bregantu v zamenjavo dva stara tisočaka z zato predpisanim in izpolnjenim izmenjalnim listkom. Blagajnik likvidator je tisočaka vzel in na listku likvidiral svoto, itf pa dobro pogledal, koliko le bilo zapisano, kajti ta človek je potem dvigni; pri blagajniku Ingliču mesto 2000 K veliko svoto 20.000 K, tako da je prot iti ral kar celih 18.000 K. Pomoto so pozneje zapazili, toda prepozno, gospoda »Martina Marečiča« niso mogli dobiti na »Sv. Petra cesti štev. 14«, kor sploh tam ni stanoval. Državno pnavdništvo pa Je zaradi te goljufije obtožilo nekega Henrika Čudna, fotografa, ki pa goljufijo odločno taji. Priče, zaslišane so topovedale velika protislovja. Razprav« je biia preložena na poletno zasedanje. — (Dva bosenska 2ida pred poroto). Razprav va prot! bosanskima Židoma Avrama Pap-pu in Izaku Alkalavu, Id sta lansko leto 20. junija pri Jadranski banki vsled pomoto blagajnika, prejela izplačanih pod milijona kron preveč na svoj« čeke, tn potem od&a U Ljubljane, je bila preložena Iz vzroka, da pslhijatri izrečejo mnenje, če je bil Av-ram Papt> v banki hipno zmeden. »Kdor ima denar, ta lahko postane norec! taka ie sodba občinstva.
Velika tatvina vojaškega ovsa.
Skoro leto dni so sc godile tatvine vojaškega ovsa, katerega so razni vojaki dovažali gostilničarju Viktorju Kalanu na Poljanah. Kolikor so doslej zamogli ugotoviti, je Kalan kupil od vojakov nad 25 vreč ovsa. Navadno ga je plačeval po 2—3 K, prodajal pa ga je kmetom po 4 K 50 vin.
Drzna žeparja okradla dijaka. Dijak Lovro Krmelj iz Št. Lenarta pri Škofji Loki je bil na svojem stanovanju soba št. 1 v nekem hotelu
okraden. Dva drzna zagrebška že-parja-vlomilca sta mu odnesla vse perilo, obleko in 2000 K gotovine. — Dijak ima 13.290 K škode. Oba vlomilca so aretirali.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da je občni zbor sklenil obre-s'ovanje deležev za leto 1920 po Šest odstotkov, nadalje je sklenil občni zbor vlaganje hranilnih vlog. Na to ugodnost opozarja odbor člane, naj se te važne točke ^Poslužujejo, ’ ker je njim v korist. Um večji kapital Ima zadruga, tem večje ugodnosti pri nakupu.	k
Gospodarstvo.
»Petovla« usnjarska Industrija d. d. na Bregu pri Ptuju se je ustanovila na občnean zboru dne 14. t. m. Tako se Je izvršila pre-
osnova dosedanje družbe z omejeno zave-
zo »Prva jugoslovanska tovarna za usn’e
in čevlje na Bregu pri Ptuju« v delniško družbo. Podjetje je popolnoma nacijorializi-rano, ker je v smislu predpisa ministrstva za trgovino in industrijo Inozemski kapital udeležen samo 25%. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju kot predsednik, rasmatelj Alojzij Tykač in komercijski svetnik Anten Jurca kot zastopnika Ljubljanske kreditne lumk-e, ravnatelj C. Toman in Lovro Peto-var, veleposestnik v Ivajnkovcih kot za« slapnika Mariborske eksisomptne banke, ravnatelj Antič za Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu, dalje dr. Marko Ettinger, odvetnik in podjetnik na Dunaju, zajedno podpredsednik, Pr. Čušok, Konrad Piirst in Fr, Hutter, veletrgovci v Ptuju. V nadzorstvo so se volili gg.: Josip Pirich in Franc Potočnik, usnjarja v Ptuju, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke A. Matevžič in Aleksander Ussar, računski svetnik n posestnik v Ptuju. Delniška glavnica znava 16,000.000 K, ki se poviša vsled že podeljenega dovoljenja v smislu pravil pri prihodnjem izrednem občnem zboru na 25 milijonov kron. Ugotovilo se je, da se ta nova domača Industrija povsem lepo razvija. V polnem obratu ie že tovarna za usnje, za gamaše, torbice in fino galanterijo, ter ie ravnokar pričela obratovati tudi tovarna za čevlje.
Cinkaralško delavstvo predložilo komisiji spomenico.
Colje. (Državna cinkarna.) V petek (včeraj) popoldan ie dospela v Celje mini-sterijalna komisija, katera bo preiskala cin-
krniško mizeriio. Član tukajšnje strokovne komisije s. Leskošek je predstavi! minlste-rijaini komisiji de*>utacijo odpuščenega delavstva, katera JI Je izročila spomenico, kt se sledeče glasi in vsebuje tele upravičen« zahteve.
1. Odpust 168 diavcev naj se prekliče, ter naj se Hm dovoli, ako res ni dela v cinkarni, večmesečni dopust s polovično plačo onim, ki ne more/o dobiti v tem časa kakega stalnega zaslužka.
2. Upokojenih 45 delavcev pa naj se 5« enkrat preišče, ter upokoii le one, ki res niso več za delo, drugim pa naj se pod istimi posoli da Isto kot pod točko I. omenjenim.
3.	Podjetje naj se reorganizira, da bfll moglo člmpreje polno obratovati: pri repa* ratumih delih naj se vzame v delo v prvi vrsti oženjene in starejše deJavce z druži* nami- V službo se naj sprejme delavce po službenih letih, dalje časa zaposleni, nep»< sedujoči naj imajo prednost, sprejema naj se delavstvo sporazumno z zaupniki.
O rezultatu komisijske preiskave bomo poročali.
\
Iz stranka.
V nedeljo 27. t. m. se bo vršfi v.
Strnišču pri Ptuju Javen shod, na katerem bo poročal poslanec sodrug Golouh. Sh)d se bo vršil ob 2. popoldne v prostorih »Svo« bode*. Sodrugoin priporočamo, da se udeležijo shoda v velikem številu.
Vestnik Svobode.
Pevski odsek »Svobod©« v Ljubljani
Ima danes vajo ob pol 8. zvečer v Se!, ni. Fiidite brezpogojno vsi vpisand, da se porazsovorimo! Sprejemaj® se I. ten. in If, basi.
S. K. Svoboda poziva člane svojeg* nogometnega odseka na prvi tralning, ki se bo vršil med prvim moštvom hi rezervo r nedeljo 27. tm. ob 3. pop, na kiubovent igrišču. Udeležba vseh člauov: dolžnosti
Stmišče pri Ptuju. Podružnica Svobod# pripravlja za velikonočni ponedeljek veliko veselico z dramatično predstavo la oo« širnim programom, Opozarjamo na to pri« reditev naše kulturne organizacije, vse so« druge v ptujskem okraju in tudi one iz M a« ribora.
Repertolr Narodnega gledališča v.
Ljubljani.
Drama;
Sobota, Razvalina življenja. SlaV« nostna predstava v proslavo petde-« setletnlce avtorjeve. Izven.
Nedelja, Golgota. Izven.
Opera:
Sobota, Tosca. D. Nedelja, Fra Diavolo. Mladinska predstava ob 3. pop. Izv.
Zopet nekai za Vasi	
Muli V jih glavobol? Trimu Je po Ddlli? CJiln lu revuatlteuiT Fro> blnjen|e? NervoznoutT Poizkusite tndi Vi Fellerjev pravi EIhb Fluid. Čudili «e bodete in hvalili Felleriev Elan Fluid kot dobrega prijatelja v hudih časih! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42-— K. Hevma prašek in tablete zoper revma 15— K. Aspirin praški 15'— K.	AH Tam Urlodee ni v redaf Teitka prebav«? Nimate teka? Oj, kako bodete zadovoljni, fie poizkusite Keller j ovo prava El»a-kropljico! Te so resnično dobre 1 6 fikatljie 18 — K. Sagrada Barber 12*— K. Želodec okrepčujoča (vedska tinktura 20‘— K. Balaam ia Ži vij enaki osene 6‘— K. Pravi Seehoterjev balsam 15-- K.
Ali kaUjaleT Sluz odstranjuje fn kaSelj tolaii Zagorski prsni sok 9'— K. Ile^a-plošcice (prsne pa-stilje zoper kašelj) 7 50 K Bomboni iz slada in trpotca od 3 — K naprej. Frani čaj proti kašlju 8’— K. Fiakcraki prah 8'— K. Gua-jakol airup na zdravuiški predpis 40'— K. Lipov čaj 8'—.	Za prebava t Prebavni praiek 4*— K. Soda blcarbonika 3'— K. Otvarjajoča želodčna sol 6*— K. Karlsbad^ka sol 6'— K. Regenerol znamka „llcga“ (fiziološke soli po proi Neusser-ju) 1 Skatija 25'— K. NajfinejSe recinovo olje G — in 30'— K. Tomarinden pastilje 2-50 K, Čaj u čiMenje krvi 8'— K. Senesovo listje in Muterbleter od 3’— K naprej.
GlavobolT Ravno tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi je Felleijov mentolni črtnik .Elss* 12'— K. Prašek zoper glavobol 15— K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico 30'— K.	
	Slabokrvnost? Tekoči f.elezni ekstrakt 20 — K. Železni albuminat 40-— K. Na zdravniški predpis Arsoferrintektolette« iz lekarne k sv. Duhu na Dunaju 25-— K. Hegaferrin 45’— K. Apneni železni sirup 20 - K. Biaudtekto-lettea 15'— K. Pravo najfinejšo ribjo oljo .Elsa* 85 - K.
Zobobol ? Zobne kaplice 5'— K. Zeleno olje 30-— K. Očesna voda 5—- K.	
Srbečica, garje. Mazilo toper garje 121— K. Naphtolno mazilo 16’ — in 20 — K. Žvepleno mazilo 12 — K. Vsa ostala mazila kakor Zinkovo mazilo, belo svinčeno, mazilo, aromatično mazilo, lavorovo mazilo v škatjab po 3*—, 7 — in 12-— K. Mazilo za rano 15-— K. Otročjo maiilo In katrne cvet 12’— K in 60-- K. Mazilo zoper ozebljino 15— K. Diahilon obliž, repni obliž 2 — in 41— K. Cvet in mazilo zoper jjolšo 15 — K.	Sredstvo zoper gliste! Elsa glistovni sladkoiji 1 vrečica 7 50 K, sladkano ali čisto gltstovno seme na tebt-nioo od 4'— K naprej.
	Proljev, dinreja? Bastlerjeve kolera kapljice 15‘— K. Krčne kapljice 10-—K. Cimetove kapljico, Melltsov cvet, Kamilčne kapljice, Kimlovc kapljice, Prominčeve kapljice, Baldrian kapljice, Hoffmanove kapljice mala steklenica 6‘— K, velika 30 — K. Bobrove kapljice (Bloergeli-tropfen za žene 3 — K.
Zdravilo za žlvlao.	
Živinski prah l Škatlie 7 50 K. Mazdo u konje 25— K. Arnika 0-— in 80-- K. Grenko sol 3'— K. Kreolin 15'— K. Ter-peniinovo 6 — in 30 — K. Goati terpentin	Driatna trošarina se računa pri alkoholnih preparatih posebno. amp»k samo po lastnem strošku.
12 - K.	Oniotin poštnina se računa posebno, toda najceneje. Priporoča se več na enkrat naročiti, kajti stroški na več robe raideljoni, man} znašajo.
Pri vprašanja naj se prilože postne znamko za odgovor.	
Naročila se adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubiea d o n] a, Elsatrg 252, Hrvatska.	
Schicht
tekom desetletij v
Sch
Zopet ic tulca),
vudeem goipodlnJstru kol neobhodno potrebno TrVaranol pravo
ichiovo mil
z znamko , Jelen'
ts
Schicht
Odlikovano v*led «»oje dobre kakovosti In popolne tUlosH, lef najbolj Udafoo pri pranju^ Mlio f »JELENOM* dobiva »e v mani predvojni kekovoiH dane* v naslednjih velikostih:
>/« komadi, Z-dcbiL	i/,	** komadi. 4-dehd.
Zastopstvo za Slovenijo Ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani.
terasna
Priporoča se tvrdka
Večletna
garancifa.
Josip Peteline,
Uu&Usna9
Sv. Petra nasip st. 7,
PopraviSa se spF©f®R*a|o.
edina tovarniška zaloga
štvafnih strojev v vseli opremah, materija! in isvršba pred* Vojna, za rodbinsko in obilno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-KečIeIeo puclia 1 steme, Igle, eS|e na drobno in debelo. VbUbIbs ISiBliji! .. --„ rz=: Ugodni plačilni pogoji.
Kedistka
Anil Ramšak,
Ijablisea, Maislkiva ulita št. 3, pnlličje,
ee priporo?« cenjenim damam v.a naročila vseh v njeno stroko (spadajočih del. Točna postrežba, vestno delo, zmerno cene. Popravila se sprejemajo tudi Dunajska cesta 41.
"J štampiljk Splošno kreditno društvo v Ljubljani | ant. Černe"
LJUBLJANA
na
e£Jorhi t
fcasJte
r« m
v Ljubljani s solidno postrežbo ifiče za marec nehi gospod. Ponudbo naj se izvolijo poslati na naslov: Ljubljena, poštni predal It. 13.
i! in
vseli vrst od preprostlii do najfinejših dobite vedno v
tovarni za slamnike in kltbnke
FRANJO CERAR,
i Stiki, pišla BiEisle in LjntiljaiL
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi,
V Ljubljani 6e sprejemajo pri tvrdki Kovačevič 1 Teršan v Prešernovi ulici o, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. --------
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar&LTišler
Jenkova ulica 9.
i-
XXII. redni občni zbor,
ki bo
v prostorih .»Nakupovalne zadruge" v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5 v soboto, dne 10. marca 192H ob 11. uri dopoldne.
GSavuo K3et8*}&tTO za:
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Piva Urita liso« z h
Ante Korenjak In drug
pri Sv. Barbari v Halotah.
KAJO DELICV
zlatar in draguljar
Ljubljana MbjLI
priporoča svojo
ilatittkii in Manko (eMta
ia nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanjo in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Ključavničarski
vajenec.
zdrav in močen, z dobrimi šol-1 iškimi spričevali se 6preime pri mojstru Stanislav Schmid, Straft (Štajersko). Prehrana in stanovanje istotam.
Priporoča se tisto urejena
na novo in
Celje, Prešernova ul. 19.
Sodrugi, post čaj te jo!
I Znižane cene J
JULIO
MEINL
D. D.
KAVA
CAJ
KAKAO
Centrala: ZAGREB.
9
Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1.
MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19.
Gradbeno podjetje
ing. Dukti,
Ljubljana, Resljema cesta9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Dnevni red:
Poročilo upravnega Bveta.
Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1920. Poročilo nadzorstva.
Razdelitev čistega dobička za leto 1920 in podelitev absolu-torija upravnemu svetu.
Volitev upravnega sveta v smislu § 14 zadruž. pravil. Volitev nadzorstva v smislu § 30 zadružnih pravil.
Predlogi in nasveti.
Občni, zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih, in sicer z nad-polovično večino glasov; pri enakošti glasov odloča predsednik.
Upravni svet.
isi
muriM spat
ima tTrdba
THE REK Co., Ljubljana
Sdenlmrgova ni. 7/1. In Grndišlc lO.
Vabilo
na
redni občni zbor
Unije slovenskih rudarjev
s sedežem v Zagorju.
V smislu člena 12 društvenih pravil so sklicuje
za 24. aprila 1921 v dvorani „Union“ v Celju občni zbor. Pričetek ob 9. liri dopoldne.
f
ogromno poSiljatev	H
manufakture narav-	H
nost iz inozemstva	•
je prejela tvrdka R. Stermeekl v Cetis, tn sicer volne, ctfirje, tiikanine, damina, balista za ženske obleke, sukna [ kamgarna in hlačevine za-	moške obleke,	belega	in pisanega platna za
perilo,	tilcta, cvilil«, robcev, svile in Še	mnogo	raznega druzega blaga,
hatero	se prodaje, zaradi	nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zaloga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moSkili in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji,	Jenski,	moški	in	otročji	vedno v velikanski zbiri,
pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	2211	H
llnstrovanl cenik zastonj!	Na	debelo	sr,	mo	v	1.	nadstropju	H
Razpoilljalna
R. STRMECKI	|
Iščemo strojevodje !
Dnevni red:
L a) Poročilo načelstva. (Referent Melhior Čohal.)
b) BlagajniSko poročilo. (Referent Anton Ule.)
c) Poročilo revizorjev. (Referent Ivan Marin.)
II. Regulacija prispevkov, preosnova pravilnika in taktika.
(Referent Ivan Toka n.) :
Dl. Socialna zakonodaja. (Referent Dr. Žužek.)
]IV. Socializacija rudnikov in rudniskn zakonodaja. (Referent Dr. M, Korun.) j V. Volitev načelstva in delegacijskega odbora, j VI. Razni predlogi, ki se pri zgornjih točkah ne dado rešiti.
Občni zbor je sklican v smislu člena 12 društvenih pravil,1 na podlagi katerih določb imajo člani na vsakih 200 članov, pravico do 1 delegata, podružnice ki ne štejejo 200 članov se i združijo b svojilni sosednimi podružnicami, ki pa bodo posebej s cirkularjem obveščene, koliko imajo plat ujotih članov in koliko delegatov jim pripada. Število nad 100 sc računa^ za 200 članov, pod 100 pa se združi s številom sosedne podružnice.
V6e predloge, ki jih nameravajo razne podružnice in vpla-čilnice slaviti, da pridejo na dnevni red, se morajo dopos!ati na kasneje do 15. marca 1.1. Unijekfmu načelstvu, da so bo do mogli pravočasno objaviti.	NaČelstVO
Vabilo
na
IBE
CIKfila SITA®
LJUBLJANA
OOSULICH-LfHE TRST-AMERIKA
Mili - lEMMMlfi 1l£li-11 • IBTtllBEB.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike • - - -	iz	Slovenije	edinole	pri	....
Simon Kmetec. UufelJana,
Kolodvorska utica žtev. 26.
redni občni zbor
Občnega konsumneg a društva v Zagorju
ki se vrši
dne 13 marca 1921 ob 2 uri popoldne v poslopju Ofčnepa konsumnega društva v Zagorcu.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1920.
8. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Poročilo revizije, revizorja Zveze gospodarskih zadrug.
6. Interpelacije in vprašanja.
Vstop na zborovanje imajo samo člani.
Zagorje, dne 21. februarja 1921.
Za nadzorništvo: Josip Medvešek, predsednik.
Refleklira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnev*
, nih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-»tanti naj pošljejo svoje ponudbe	::
rudniškemu vodstvu v Kočevju.
Moške klobuke
priporoča
<3. Čadež, Ljubljana, Mesini trg.
Qg. klobučarjem In trgovcem poUSJan m aahlavo vzor e e.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
ffirtni.ii Elite! Mi in iiiai
  Kolodvorska ulica St. 6 =
Naznanilo.
Naznanjam cenjenim odjemalcem, da CtVOrim dne 24. februarja na novo preurefeno
parno pekan»o
od g. JEAN SCHREY-a v Gradišču Stev. 5
ter bom postregel z vsakovrstnim večkrat na dan svežim pecivom, katerega bom prodajal v naslednjih podružnicah. Prešernova ulica št. 26, na Kongresnem Irgu St. 5 pri g. Zabnikar, v Šolskem drevoredu št. 8 pri g. Čadež, v Škofji ulici št. 18 pri g. Štraus in v Sp. Šiški št 63 pri g. Bergant.
So priporoča
Parna pehama JEAN UMU
nas!. Jakob Ksviii.
D n t n i.( K u stavnica * so.eco.c&b.
Rezerve ohfoglo K 45,OOC.CCO'«—.
Sprejema vioge na knjt-ace in tekoči račun proti ugodnemu cbrestovanju.
j Ljubljanska kreditna banka
- -	--	a	 Telefon	št.	261	in	413.	==
Brzojavni naslov: Bsnka.
v Ljubljani.
Pedruinice: V SgsEitu, Celovcu, ■Trsiu, Saraževu, 6crlcl, Celju, Mariboru,
Borovljah, PS»iu fn Brežicah.
Prodaja srečk
razredno loterije.
Kupuje in	'	»
•_rt tu>'-p>n ^ i nniriev. fipnnrna .»rar<'obnvc n tirvolmie vsakovrstne hr»dUr. ~~~
'cdaiatcli: Iv«n Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.