Tht* Uaut contata*__f !.*3L.:. Advertising Mstter.JU.c.ji...... Ma t Ur other than Advertising ......... i PROLETAREC J E DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ST. NO. 22 II ^ ».„«, fVN h. 1^*7. ,h» u«,, o,h., ,L OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU PKOLKTARKC, January 23, 1952 Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. »611 LETO — VOL. 47 OBOROŽEVALNA TEKMA V CEZDALJE VEČJEM DIRU Predsednik Truman je v svojem govoru pred skupno sejo obeh zbornic ivennega kongresa dne 9. januar• ;kib ,,rvatoy in Srbov za zru ia dejal, da se vsi nibljemo v senci tretje svetovne voi ne. ^I.sed"nic '"^vli*. f iTAJTE i KOMENTARJI v tvj »icvilki članek o borbi večine umeri- Zbira in /mo/#/ nririnrk KATASTROFA v West Frank-1 pretepati, prevrnila sta božično fortu v Illinoisu je — kar se drevo, nastal je požar in ko so ga splošne javnosti tiče že več ted-j pogasili so prinesli ven nad 40 podadnwr.il Turner Joy v Mun&anu. Korrju Ekonomska blokada proti sovjetskemu bloku vsem kvarna Tudi zapadne dežele imajo "železno zaveso".— Zapiranje trgovskih potih škodljiva taktika -Sovjetska zveza v takšni politiki nič boljša. Pruirlnril • t » * *. " | Dalje članek o oboroževalni rouuaril je Sicer, da ni neilbeina, toda vilic temu mo- tekmi, ki .las kaj lahko požene nov - pozabljena. Ne pa zalmrtvih otroic in mater. Mnogo I ramo biti pripravljeni nanjo. v katastrofo, o ekonomski blo- družine ubitih premogarjev in drugih so rešili i-ned požarom, Zato se Zed. driave i vso naqlico oborozuieio ka- kadi./ed driMV in niihni»> »• o^aj v katerem so živeli. | precej med njimi zelo opečenih ko r da smo ie v vnini * ;; „ . vein,c P™*' »«vjctskem bloku, o V eksploziji dne 21. decembra in poškodovanih. Oba zlikovca *or oo smo le v vo/m. bicer smo v nji sai v Kore\i, in pa kugi korupcije v naši deželi in J* Mo v majni New Orient No. te vet let v "mrzli" voini, o kateri pravi jugoslovanski statistično poročilo o korejski 2 st® devetnajst ubitih. Samo e- minister vnanjih zadev Edvard Kardeli, da ie v staq- vojni v !iega 80 re*iU "Vesel božič" 80 naciii. Namreč da «'» n/i^iA«* \ • Prečitajte tudi članek pod na*.ljudje v West Frankfortu in -nr JmZ ° P "ODe'os' med obem° ne. s|oVom ..Nekaj G na-ih JVUTeh.,t daleč naokrog minulega decem- »premen/eno in da note nobena v ničemer odnehati. poročilo s seje Družabnega klu- br* žalostno praznovali in ob Pred vojno sta ogrožala svetovni mir Hitler in Mu s- ha Slovenskega centra in pa u- novem letu si niso ničesar vosči- so/ini. Najbolj prvi. Ustanovila sta osiiče Rim Berlin in redl,ikovo Poročilo -Nekaj o se- John L. Lewis in delavski bi." tajnik sta prišla tja in gledala trupla ubitih, ki so jih nosili drugega za drugim iz maj ne ter jih polagali na tla v šoli, katero so spremenili v začasno mrtvašnico. Nato so prišle v West , - . ,------------j%s m. Frankfort komisije —- državne oonska miroljubne driave. Mililarizacije jim ne bodo darilnimi paketi, ki jih naši ro- ln zvezne — da preiskujejo vz-/eč dovolili. jaki pošiljajo v Jugoslavijo." roke nesreči, kot je običaj, in sta pobegnila čim sta dosegla namen — pokvariti veselje poštenim ljudem svoji sadistični hudobiji v zadostitev. — V Eliza-bethu v New Jerseyju se je istega dne dvignilo letalo, namenjeno v Florido. Padlo je v nekaj minutah po dvigu. Vseh 56 potnikov v njemu — ki so se , namenili na počitnice pod flo-ridsko solnce — jc bilo ubitih. Tudi morje je razgrajalo. S tovornega pamika Pennsylvania se je otclo na Pacifiku 45 oseb, a jih jc morje pogoltnilo v rešilnem čolnu. O tem ni bilo veliko pisanja, toliko več pa o ka- Mirovno pogodbo so sklenili no/prvo z Italiio V r PRIIIODNJ bod« m? k P , ° vedele! Pitanu Ku*u Carlsenu. Ladja nii m An • no/prvo z itali, o. V notlce lz upravništva. katerih se tudi brez preiskave, da se jc v Flying Enterprise, ki jo je vo- n/i /e poqoj, aa sme imeti n/ena armada ne več kot tri je veliko nabralo, kritika o "gre- raznih kotih tega velikega pre- dil, je v silnem viharju nekaj sfo tisoc mož. Niene bojne in tudi večino njenih trgov- hih" Proletarčevega urednika, mogovnika nabralo plina in da sto milj od angleškega obrežja ikih ladij so razdelili zmagovitim deželam. Pokrovitelj- !" }€ llapisal Char,cs Pogore- £ eksplodiral Majna ni bila zo- bila tako poškodovana, da je stvo nad premagano Italijo pa sfa vzeli Anglija in Zed. driave. Zdaj samo še Zed. driave, ker ima Anglija v mr/li vojni / Rusijo ter lam sovjetskega bloka Zato so njenimi satelitkami. in s Kitaj- nam posebno Angleži očitali da sko. jih s k usa nasa vlada tudi vidimo v tej zvijačni trgovini sa----------zo lira ti Pred dru- mo n dovolj posla drugod in pa sila težaven boj za obstanek. Statistična slika Tudi z Japonsko ze imamo mirovno pogodbo, ka- • v/ u^^z; • ie bila zasnovana v Washingtonu. Rusija je ni 1 v, . *ore|l m 'a, niti ne Indija, zato bosta morale skleniti t J«Js*roskl Z njo lec in mnogo drugih zanimivih kostno zračena, ker ako bi bila, stvari, ki so svojstvo tega lista, i ^ P^na ne bilo. To je jasno, ni pa ljudem umevno, čemu so kršna priznala inšpektorji komaj nekaj dni pred eksplozijo izjavili, da se predpisi za varnost premogarjev strogo izvajajo in da je vse v redu. A tisti pa, ki razumejo, kako ekonomsko i/umau. rreu aru- mo njo. ne pa tudi go svetovno vojno in tik potem nato nasa \ lada ko jo bila končana je bil trgov- je to trgovanje ^ko/ ski promet med Zed državami firme ustavila Ob enem /ahte- in Rusijo jako velik. Zdaj je va. da to kupeevanjc ki < skoro popolnoma ustavljen Ob po ovmk h ustavijo tud enem je državni department do- zaveznice segel, da tudi naše zaveznice ne v No\a pretnja ležala nad teden dni na hrbtu, a drznemu kapitanu je uspelo, da se jc z nje rešilo vse moštvo ter ducat potnikov, on pa je o-stal potem več dni sam na nji, v nadi. da jo potegnejo v bližnji angleški pristan. Ni mu uspe^ lo. Tiste dni se je o njemu ter njegovi nezgodi toliko pisalo in govorilo v radiu, da so bile zasenčene vse druge novice. Ka- i ^^^^^^ . ' ----- -------- ---~ *"« "«■« * juiiio tvore jo, aa «/1 ------- — Pital Carlsen se je rešil, ladja > skrbel, da ,0 ,C fudl JaP°nska - ^ce/o bolj kakor Italija »*>» dela združi, ker zemljepisno VSffV Nekateri poslanci je zdrknila na dno Imel pa je ---1----- ---------. . . . isantevajn «tCarlsen srečo, da je bila tik njegove ladje ves čas ameriška boj-. _ , „ na ladja in pa angleška vlačil-Koreja ie bila dostikrat sa*J.ttveijayiw in tisti, na ladja, ki se je prizadevala, vrhi.1-1 H-J -----' ' — ceio DO i KuKor Italiia u,,a ae,» zaruzi, ker zemljepisno ,4 . , ; "—.. r — , švicarske 7 ?°d fnrnUkim pobovifeljstvon, in zalo ,e predsednik \^ "T** ^ - t^ati japonske vlade na splošno izjavil, da "s komunizmom ^Up"a ,C ,ud' ^-UtoTl^S pJt^v. J noče nobenega opravka". To pomeni, da ostane Japon- Kurej« ie bila dostikrat m- f* * je ™ •>"> U . ska komunistični Kitajski in Sovjetski zvez, sovražna , ""»lojna, enu dobo nominalno k! n«J|f»«» »<> d« bi Jo uvelja-kakor so jima sovraine Zed. driave. To stanje seveda ^ ^ ^ m m. f lUkn 1' ff\ Ilir • Mv se vrs i i nase pod vplivom carske Rusija, ali ^ki^l^^jaS , M;nule«a decembrV je na?a! - ^ ^ "°l™>> k« ^nska potrebuje kitajski Z So. in ekone^ vlada obvestila vseh enoinšest- "9 m Surovine iz Kitajske kontrolo starih evropskih kolo- Z Nemčijo in z Avstrijo še nimamo mirovne po- nija,nih sil Po prvi »v*ovni _ »a/ i • . j llt ' „ i . . r vojni njene oborožene si h /elja po Ir«jo\ anju I'a nasa taktika za ekonom deset držav "svobodnega sveta" o naši novi postavi, ki določa, da ne bo nobena izmed njih delež-sko blokado sovjetskega bloka na naše ekonomske podpore a-Angliji. Franciji pv je zagospodarila PREGOVOR PRAVI, da nesreča nikoli ne počiva. Baš v minuli prazniAki sezoni decembra in januarja jih je bilo pre-nad! cej. V Tiajuni v Mehiki so ime- da ga potegne z njegovo ladjo vred na varno. Carlsen, Danec po rodu, je dobil sloves, ki bi ga lahko prodal ameriškim, senzacij lačnim sindikatom, za četrt milijona dolarjev. Toda mornarji z ladje Pennsylvania niso sicer \ A ni W°shJn?fo» do/*'' Rusijo krivi m r one pa nas in j „j« Japonska ter jo vladala po 1 i zabavo i* otrokeT NIikUvTje!imeli nikogar poleg sebe, in ra-Hngiijo. Lato /e Nemčija se vedno razdeliena ter oku- |»voji mili volji. bil pripravljen, da jih obdaruje dl lega niso bili deležni slave ne Po porazu Japonske so zma- ;A neki mlad surovež seje začel ničesar drugega razen valov, ki r. , . U1 .. , ln v ku ne prenehajo trgovati z dr- pirana in enako Avziriia Italiji m priljubljena", ker bi žavami sovjetskega blok . T " ° ^Srrija. y Rusijo m Kitajsko rade trgo- jc zanje težka zapoved . ame Glavna točka razdora med Ameriko in Rusijo je gOV,tl MVexniki — v iluča-!bas ko se je pričela svečanost z so jih pogoltnili. Je pač vse od- vale Vse so odvisne od trgo vi- nške pripore tud, nočejo i/.gu- zdo/ Nemčija. Pravzaprav je med njima mnogo drugih Z^Jv' ^ nek,m^nakim ***** 'Konec na 4. strani) , rebu |e |t t ha, take stvar,, k, j,h h žne N. pa jimv^mlJ 'v "" ^^ Zed ^rtav pritegniti zapadna Nem- - teritorijalno pa se Jo do skle- I%eRa< O . HAS ill St VI1T ^ " 1 i('rnrJ° ./ Kusijc, Pni, Anirl lkl „: J/ll;m,Ut }l 'IO v zvezo driav severoatlantskega pakta ter jo oboro- mtVe ,n,rM 1 ln do ' PifWrW ske. Rum'nuje Cehoslovaske m trgovanje / Rus,jo. m Angliji ~ Seveda ZO možno Vojno Z Rusijo M ajske S slednjo je Anglija posebno s Kitajsko nujno po- Tako ie zaveza da mnrni« i i i vehko trgovala celo med korej- trebno Smatrajo, da je voj'na ; ;n ' d°.m°ff°$tafl Nemil,at Japonska - J J Italija v bodoče neoboroiene, pozabi jena. Zapadna Nemčija je pod vlado Konrada Adenauer- sko vojno skozi svojo kronsko histerija v naši'deželi "tolikšna kolonijo Hong Kong Ko pa so da so tudi ljudje na vrhu, bodisi JO rad i tega začel, v Zed drža- v zvezni vladi kakor v kongresu ja ter njegove kričansko demokratske (katoliške) stran- < Konce nn 5 strani/ vah ostro prijemati in jo napadali t rlo v kongresu, jo angle-ska vlada i/javila, da ne bo Kitajski prodajala nič vojnega ma-tenj.ila torej tudi olja nr za njena letala, ki ga Kitajska najbolj potrebuje A ameriški a-,U('n|i so iz 1 long Konga poročali da sc nadaljuje. I a c no Npr J a za Kita materija la kolonije M nog pride na Kitajsko m v Rusijo a I i ne. in M,H«« za "stroške", tudi i/ Zed držav, po ovinkih Po!r^' jim občina plačuje seveda Kupijo ga npr švicarske «lelo \ odsekih in \ firme, filipinski m drugi trgov- vah. ci. nato pa ga prodajo Rusiji. Kitajski Polj.-ki ter drugim deže a teritorijalno pa se jo do sklenitve miru 7. Japonsko In do splošne rešitve azijskih prob- 4 Veliko sc je spremenilo/* je rekel rojak. "Včasi nas je bilo lemov razdeli — severno Kore- n" petdeset, zdaj pa nas pride le še kak ducat/' jo 7. nad deset milijoni prebi- Pojemanje zanimanja za seje se pozna v vseh naših organi-\alcev pod sovjetsko okupacij- »acijah, neglede kakšno ideologično pripadnost imajo. Izjema sko oblast —- južno Korejo z fo le kake novejše skupine, ki zažare in potem polagoma ugašajo, dvajset milijonov prebivalcev Ali pa kako društvo s prav živahnim, družabnim vodstvom. (Konec na 2 strani) pa pod ameriško. < Konec na 3. Strani) Pohlep po denarju ne pozna nobenih mei \ < liicagn so si občinski od- kili "predhacivani" nav*li£a N..r „ „ _ •: i ... . . ..........* i i i - i 1 •«»«nj naveliča, npr. naročilo municije v vred- način skriieta svolo /»Hrhfi miki lam zvišali o uni kar nrr n-> »»«./• iin . « ______ __ __ . _ ____ * . «Mi»«ii *ivnjmi ^\ojo /anroii pred bari vanj" naveliča, borniki lani zvišali plačo kar Rrc na počitnice. In prav na po na skrivaj za nadaljnih $900 na ritnicah novembra in decembra npr. naročilo municije v v red-1 način skrijeta na podkupnine sc razumejo, da. Po zmožnosti namreč. Vsi hovim ženam pa kupujejo v dar Vam reč kako jih jemati, nc pa I m> Truinanovi osebni prijatelji kožuhe, kakršni stanejo tisoče >> d je si znajo v kritičnih trenot- vu. Včeraj še so ga poveličevali, kih dobiti zaščito. Tako se je Paveliču posrečilo pobegniti iz in mule Armadni oddelek ameriškega armada pa ne uporablja konj za obrambnega departmenta bo ježo in ne za vprego, kakor tudi kupil za turško armado 5,800 konj in mul, kar ga bo stalo $1,200,000 Konji za armadno ježo in vprego stanejo od $100 odbor jdtd, jsz in prosvetne matice........... Imena odbornikov Jugo.lovan.ke delavske tiskovne družbe jih namenov k. izdaja Proletarca in Ameriški družinski koledar)' JSZ in1 Prosvetne matice: JOŠKO OVEN, predsednik, Clarendon Hills, III. FRED A. VIDER, podpredsednik, Clarendon Hills, III ,nRANK ZAITZ ,ajnik 2:101 Sl>- ^wndale Ave., Chicago ----------i 23. Illinois. • do $200, mule za težko vprego pa od $175 do $208. zirana, ito go" ji konji ^mulelrKI Ml^NfMEDVESEK, zapisnikar, 261« So. Lawndale Ave., neobhodno potrebni. Ameriška T ' ' JOHN RAK, 3054 So. Keeler Ave., Chicago 23, III. ANGELA ZAITZ, 2fil2 So. Hamlin Ave., Chicago 23, III. — U R A D: — 2301 SO. LAWNDALE AVFt, CHICAGO 23, ILL. Telefon: ROckwell 2-9738. njegove Hrvatske v Italijo, kjer se je dobro skril. Kajti dasi je dobila Italija po vojni protifašistično vlado, fašista Paveliča vzlic apelom iz Belgrada italijanska vlada ni hotela iskati. A Pavelič je imel še predno je postal "poglavnik" tudi z Vatikanom zelo dobre zveze. Saj je bil že tudi pri papežu, ki je dejal, da ga je sprejel zato, ker je (Pavelič) predstavnik katoliškega naroda. Vendar pa se Pavelič v Italiji ni čutil varnega. Dal si je rasti brado, se spremenil v obrazu in z lasmi, dobil si je potni list pod drugim imenom v Francijo in iz nje v Argentino in tako se je otel največji zločinec, kar jih je bilo med vojno v Jugoslaviji. Iz Argentine ga ne bodo poslali nazaj, neglede kako ga jugoslovanska vlada zahteva. Juan Peron simpatizira z njim. Nedvomno je Paveliču pomagala na begu vseskozi cerkev katoliška seveda, kajti srbska pravoslavna cerkev ga sovraži ko gada. V času svojega vladanja ji je pobil tisoče članov. " Ta Pavelič nadaljuje s svojo taktiko kot je v Italiji. On je za zrušenje Jugoslavije ter za obnovitev "Nezavisne Hrvatske ]Države". V ta namen je v Argentini ustanovil hrvatsko zamejno vlado. Za finance ni v stiski torej ga nekdo le zalaga z denarjem, kakor sta ga prej Mussolini in Hitler. Morda cerkev sedaj? Glasilo njegovega gibanja v Zed. držav je hrvatski list "Danica". "Novi List", ki je edini irvatski list v Ameriki v borbi za Tita in njegovo Jugoslavijo, pravi, da se Paveličeva fašistična "Danica" in kominformov-ski 'Narodni Glasnik" jako dobro "slaieta" v njunem boju zoper Jugoslavijo. In se res, dasi, kot že pojasnjeno, vsak iz svo- dan pozneje so ga proglasili za ,K° pa, se Ju8oslavija sprla izdajalca in fašista. "Novi List" S kominformom, so se začeli od-je nato kupil tiskarno "Glasa TS1 med in Zed- državami Naroda" in njen list (Glas Na-|St0pi?Jema ^^avati. Lani in rodai. "Novemu Listu" gre v Predlanskem je Amerika Jugo-odbijanju napadov hrvatskega in slaV1J1 /ellko P°magala z žive-srbskega časopisja na Titovo Ju- zem\ zdaJ P3 zalaSa z orož-goslavijo trda, ker je na polju Jem ™ letali' Tudi dokai visoko hrvatskega ter srbskega tiska v P050^0 J1 je dala tej deželi osamljen. Urednik Dne 8 januarja to leto pa je Glasa naroda, Ivan Boštjančič bila med Jugoslavijo in Zed. dr-pa nima teh težav, pač pa le žavami podpisana trgovska po-skrb, kako zmagovati delo, ki S0^3« veljavna za tri leta, po ga ima, kot vsi slovenski ured- modelu sličnih pogodb, ki jih ima Amerika z državami roatlantske zveze. seve- miuviwm,m, m m- m mi Ali vam je naročnina nik i, več kot dovolj. Omenili smo, da deluje za razbitje Jugoslavije tudi peščica med Slovenci v Ameriki. Vodi jo neki ubežni odvetnik slovenskega rodu. Ko je prišel sem, si je dobil pomoč in začel izda- nntplfln ? jati listič "Slovenska država" j rWI CIVIU • • •• On meni, da je Slovenija dovolj Tekoča številka Proletarca velika po prebivalstvu in stra- je tegični važnosti, da postane sa-, mostojna, seveda pod katoliškim vodstvom. Saj je na svetu mnogo takozvanih suverenih dežel, Ako ic številka tik VAŠEGA ki so po prebivalstvu celo manj-, mena nA NASLOVU na PRVI 2244 FILIP GODINA, blagajnik, 3211 So. Crawford Avenue, ( hicago 23, III. mul ne več, izpred druge «ve-tovne vofne. Rabi jih le še v krajih, kjer mehanizirana sredstva terenu niso prikladna. Kaj pa glasilo Hrvatske Bratske Zajednice, tednik "Zajedni-čar", ki je v Zed. državah najbolj razširjen jugoslovanski list, seveda zato, ker ga prejemajo vsi člani te največje jugoslovanske podporne organizacije? Na to vprašanja pravi "Novi List" v New Yorku, da gl. urednik "Zajedničara, Filip Vuke-lič, daje prednost v listu vsem, ki so za Mačka, za PaveHča ali pa za kominform, da so le zoper Tita. A "titovce" pa odriva — to je, da jim v Zajedničaru odreka svobodo izražanja. O "Novem Listu" trdijo vse te še kot je Slovenija. Sicer bi ta katoliška slovenska suverena dr žava po mnenju teh klerikalnih zmešancev ne postala izolirana kajti lahko bi se zvezala s ka toliško hrvaško državo, s katoliško Slovaško, s katoliško Av strijo in se v svoji vnanji politiki navezala na katoliško Ita lijo, torej na vatikan. Te struje med ameriškimi Slovenci niti Ameriška domovina ne jemlje resno, a nekaj pristašev pa le ima. Torej tako. Izmed ameriških Hrvatov in Srbov jih je bilo v Jugoslavijo na vladne stroške že mnogo povabljenih in šli so tja "zabadava" od Narodnega Glasnika in Slobodne Reči. Nato se vrnili "zabadava", v povračilo pa napadajo svojega gostitelja. So pa tudi taki ljudje, ki vse hvalijo zabadava, kar jim vodiči pokažejo. Je pa Titova Jugoslavija lahko vesela, ker je za ameriške Slovence najmanj potrošila in od njih proporčna največ prejela. Ali te bodo obuvala pocenila?. . Tovarne obuval — nekatere vsaj, so svoje produkte pocenile do 9 odstotkov v prodaji na debelo. V prodajalnah na drobno pa so cene obuvalom še vedno pretirano visoke. Hinavsko pravilo: "Poslušaj me, kako učim, a ne glej me kaj delam/' strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se vse vlade, posebno najmogočnejše, toliko pri-duša jo za mir, a ob enem pa se največjo vnemo pripravljajo na največje pokolje in rušitev sveta, to mi nikakor ne gre v glavo! Mar jim za ljudski bla-gor res ni nič mar? Tudi tega ne zapopadem! Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana roman (Nadaljevanje^ Koren je zganil z ustnicami, pomežikuval, toda spregovoriti ni rpogel. Čutil je, kako ga je nekaj zazeblo. Preden se je zavedel, je Matija že odšel. Koren se je obrnil in se zagledal skoz okno na zamegleno purgo, kjer je ležal sneg. Ni mogel misliti, čutil je samo, da se je nekje nekaj zapletlo, od koder zanj ni več rešitve. Takrat je čutil, da je zgubljen. Ako se hoče rešiti, tedaj . . . tedaj mora nekaj u-kreniti z Matijo. 6 Matija je v Mariboru zvedel, da so se začele internacije, ki jih je pripravila vlada Cvetko-vič-Maček, spretno zakrivajoč pravo vsebino, ko je razposlala nevarnim ljudem pozive za od-služenje vojaških vaj. Tak poskus je bil že v Bileei, ko so kratko in malo prišli ponoči in odvedli ljudi v Črno goro. Tokrat je šlo za mnogo več ljudi — govorilo se je kar o več tisočih —, a na spretnejši način, ker se je poskus v Bileči temeljito ponesrečil. Bilo je potrebno, zakaj politika je čedalje bolj stopala na nevarna, izdajalska pota. pa bi jo ljudje, ki so bili v opoziciji, zlasti levica, mogli ovirati, ako ne še kaj hujšega. Ko se je Matija vrnil in ni našel "poziva", je mislil, da so ga že kako prezrli. Vendar sta z Gizo razmišljala, ali bi ne kazalo, da bi se Matija kam umaknil in se tako izognil. "Saj vsi vedo, da so to internacije." je rekel Matija Gizi. "Klerikalna hinavščina ni dobro prikrita. Nič ne bo prijetno biti tam ujet in čakati, kako se bo vojna razvijala, in nekega dne se ti lahko kaj zgodi." ' 2e spet naj greš!" je dejala Giza. "Ali še ne bo konec vseh teh stvari?!"' Ni bilo konec, zakaj naslednji dan je bil poziv že v njegovih rokah. Moral bi že dan kasneje na pot, vendar je zavlačeval: ni se mu dalo. Slutil je. da se bo začelo še to leto do kraja raz-.pletati in da ga morda za dolgo ne bo domov. Tokrat je le še rahlo mislil, da bi se kam u-maknil, a je vedel, da se ne bo. Zakaj zvedel je, da so šli vsi Imel je še mnogo opraviti pri Svetem Ivanu. Predvsem je o-ba večera zbral svoje fante, ki jih je še imel, in tokrat je do kraja spregovoril z njimi. Povedal jim je o nevarnosti z nemške strani, pojasnil položaj v naši državi, nato posebej še enkrat pri Svetem Ivanu. "Morda boste ostali sami." jim je dejal. "Da ne boste klonili pred Kuharjevimi ljudmi, ko jih boste videli toliko. Vaš čas bo prišel, ko bo Kuhar doigral, ko bodo ljudje videli, da tam ni dalje poti, da so se prevarili. — Za vse, kar boste tam naprej delali, boste že dobili navodila. Prišel bo k vam človek, s katerim boste potem imeli zveze." Ko se je poslavljal od njih, so mu prisrčno stiskali roko. Bil je zadovoljen: seme je bilo vse-jano, samo da bi lepo vzklilo in se razraslo. Njega se bodo zdaj sicer iznebili in bodo prepričani. da je že vse dobro, ker ne vedo, da bodo za njim ostali ljudje: predvsem tu ta skupina kmečkih fantov, o katerih se ljudem pri fari niti ne sanja. Pri fari sami pa bo ostalo nekaj učiteljev, ki jih je že tudi odtrgal Pred odhodom se je še poraz-govoril z vsemi, posebej z Rož-manom, prav tako s Plavškom. A tudi s Podleskom se je še srečal. Podlesek mu je dejal: "Vas pa nekam radi kličejo na te vojaške vaje?" "Imam pač dobra priporočila", je odvrnil pa se ozrl po Podlesku, zakaj sumil je, da so ga tudi od tod priporočali, in ni nemogoče, da so še vsi to kako sodelovali. "Bom vsaj imel več zasluženja. Izdajstva domovine mi ne bo mogel nihče več očitati. Sicer pa se mi zdi, da vi, gospod Podlesek, dobro veste. na kakšne vaje odhajam, ne?" Toliko da Podlesek ni zardel, ko ga je Klemene tako ostro pogledal, nato pa je nadaljeval: "Nekaj bi vam še rad povedal, preden odidem, gospod Podlesek. Vem, da niste bili nikdar kak idealist, temveč bolj praktičen narodnjak. Vendar ste ločili Slovence od Nemcev. Morda mi je župnik skuhal to stvar, morda vi, ali pa ste se celo združili. Razumem župnika, razumem Sušnika in Korena, celo Kuharja razumem, da ga je zaneslo. Vaša zadeva pa mi ni docela jasna. Vem sicer, da ste obupali nad to državo, ki vam prav gotovo ni storila nič slabega, nasprotno, samo dobro, prav vam. Ni najhujše, da ste ' obupali, marveč, da ste takoj našli druga vrata, kamor ste vstopili vedrit. Ne smete pa misliti, da so že vsi ljudje vrgli puške v koruzo! Nemci bodo najbrž res razbili to državo, ali si jo na ta ali kak drug način podvrgli. Toda po vojni bo vstala nova država, verujte mi, da bo! Narodi Jugoslavije imajo za sabo težke čase, pa so jih še vedno prenesli in si še vedno pribojevali svobodo. Kam pojdete takrat? Lahko si mislite, da pri nas ne bo prostora za izdajalce, da bo narod moral poklicati na odgovor slehernega, ki ga je izdal. Nikdar vam nisem rekel, da bodite komunist, nekaj pa bi le ne smeli postati — izdajalec. Ali mislite, da bo za vas po vojni kak izgovor in kaka izjema? Kam pa takrat?" Podlesku je bilo mučno, toda ni se izdal in celo nekam mirno je vprašal: "Ali mislite, da sem izdajalec?" "Da," je odvrnil Matija. "Vem, da ste. Sicer bi vam ne! rekel. Tudi vi ste zdrknili v to stvar, čeprav vam ni bilo potrebno." "Morda boste kdaj drugače sodili," je odvrnil po premolku Podlesek in mu ponudil roko. "Rajši bi bil, če bi mogel da-; nes drugače misliti o vas." Kuhar ga je sam od sebe obiskal pred odhodom. Se vedno ga je nekaj vleklo k Matiji. Vedel je, da se »mi je docela izneveril, da ga je izdal in da zdaj gre po neki usodni poti, za katero danes ni nič več gotov, kako se bo zaključila, zakaj Miha je že začel uvidevati tisto, kar mu je bil Matija ves čas pripovedoval: da ga bodo skušali povsod izriniti. Toda Miha takrat ni mogel več nikamor: kakor je prej vlekel ljudi naprej, so zdaj ti njegovi ljudje nesli njega in ga niso izpustili. "Miha, ali še vedno ne vidite, kam greste?" je vprašal Klemene nazadnje. W.V-\V.V-WAVAV-\V.V.W ■"oglaševalce v proletarcu 5 -----------s vam priporočamo v naklonjenost. \ Ako vam lahko postrežejo enako dobro kokor drugje, zaslužijo, da mm jih patronlzirate! Povejte jim, da vas veseli, _ f ■■ ker oglašajo v Proletarcu Awawmwwvw/.WJV; Kuhar je tmignil z rameni. "Moramo si pomagati, kakor pač gre," je dejal z nekim grenkim nasmehom. "Prezgodaj ste obupali nad nami. Morda pa se bomo še kdaj srečali . . ." "Bojim se, Miha, da se ne bomo . ..." Ostalo mu je samo še slovo od Gize. ' Veruj," ji je rekel nazadnje, "tudi za naju pridejo lepši časi, ako le prenesemo to vojno! Jaz verujem v tiste čase! Se v nobeno stvar na svetu nisem tako trdno verjel!" "Verujem," mu je odvrnila in se ga oklenila. POMLAD 1941 1 Pomlad 1941. Začela se je kakor mnoge druge pomladi, brez posebnih znamenj na nebu. Sijalo je sonce m veli so vetrovi, otroci so kakor vedno tudi zdaj našli prve rože po obronkih gozdov in nekje po klancih. Kruha je po Slovenskih goricah tudi zdaj primanjkovalo viničarjem in želar-jem. Bogati so ga imeli dovolj. Vendar so ljudje pretolkli zimo in sleherna pomlad prinaša tudi revežem in zlasti njim mnogo u-panja. Ljudje so zapuščali hiše, kjer so vso zimo, če so le utegnili, tiščali hrbte k lončenim kmečkim pečem, v katerih so ženske kurile. Gospodarji so lezli po vrtovih,in začeli obrezovati jablane, pripravljali so se takisto na obrezovanje trt. Prahe so se sušile na soncu in čakale pluga. Na svetu je bila vojna, pa so ljudje, ki so se treznili, upali, da se bo le ustavila, da ne bo več goltala narodov. Medtem pa so drugi nestrpno pričakovali, da bi se vojna vihra čimprej prenesla celo nad nas in nam prinesla "odrešenja". Ljudje pri Setem Ivanu niso bili nič drugačni kakor ljudje po mnogih drugih krajih, vsaj v vzhodnem delu Slovenije. Kmetje so pričakovali "odrešenja" v brezupnem položaju, v katerega so zalezli po svojem prepričanju zaradi gospode: želeli so si obračuna s to gospodo, obračun pa naj bi napravil — Hitler. Gospodje so se pripravljali, kako bi se polastili oblasti v novih razmerah, iskali po svojih prednikih, če morda niso — nemške, "čiste krvi", ako pa to ne. da se v njihovih žilah vsaj ne pretaka židovska kri. Kultur-bund je naraščal. Učitelji so tavali, začudeno strmeli na vedno nova navodila s prosvetnega oddelka, ki z resničnostjo niso bila več v nikaki skladnosti. Pa so se zatekali k pijači, da bi pregnali mučno razpoloženje iz svojega srca. Kaplan in župnik sta modrovala na svoj stari način. Ce,sta lani še trdno stala in kaj malo mislila na nevarnost s severa, na Nemce, sta po mnogih razgovorih čez zimo in po vsem razvoju dognala nekega dne: Nemci pridejo. V tem sta bila podobna kmetu, ki vidi. da so sc na nebu nakopičili oblaki, sam pa nc verjame mnogo v zvonje-nje pred točo in vzdihuje: Ko bi le ne bilo prehude uime "Ko bi le ne prinašali prevelike nesreče, našemu slovenskemu narodu," je vzdihnil župnik pri nekem razgovoru. "Da odkrito povem. Prusov nimam rad. Z Avstrijci bi se še kako sporazumel, katoliški narod so. Habs-buržani so vendarle opravili veliko nalogo, da so očuvali ta narod pred razkolništvom. V Nemčiji pa so še, se mi zdi, katoličani heretiki! Vendar, dragi brat," je dejal svojemu kaplanu, "če že zlo mora priti, in kakor vse kaže, nas bog hoče tako kaznovati za naše grehe, tedaj so Nemci še vedno pravo odrešenje pred boljševizmom. Morebiti pa jih Je. kljub njihovemu raz-kolništvu, božja previdnost poklicala, da preprečijo uničenje vseh ver po boljševizmu. Ce bodo Nemci obrnili svoje orožje proti boljševizmu, in za uničenje le-tega tedaj jih bomo morali vsi podpreti." Podpiral jih je že takrat: vse njegove pridige poslednje čase so bile en sam boj proti komunizmu, pred katerim je dobival čedalje večji strah, in ta strah ga je zanesel, da je s prižnice povedal ljudem, da so nas boljše- KAKO ZAJEZITI INFLACIJO in oh enem tvinail mezdo Jeklarskim delavcem? O tem »o »e v decembru veliko pogajali predstavniki jeklar tWkujj o miših «lvui*4kli (Konec s 1. strani* nabirali obleko in pošiljali proteste na oblasti. Položaj glede unij se je spremenil šele ko je postal predsednik te republike I- ranklih Delano Roosevelt. Kakšna razlika je mad sedaj in nekoč glede imij in v stavkah, prav dobro tedo tisti naši premogarji. ki so de-leli v inajnah že pred dvajsetimi, ali pa štiridesetimi leti in prej. Kdo izmed njih bi takrat pričakoval, da bodo kdai prejrmali po 41100 pokojnine in v nezgodah take podpore kakor sedaj, in da jih pennsylvanski "kozaki" ter miličniki v drugih državah ur bodo več pobijali! Naši ljudje so v onih letih v raznih industrijah — npr. v jeklarski, delali po 10 in tudi 12 ur na dan, šest ali pa ludi vseh »edem dni v tednu. Tako kajpada tudi drugi. Vse to je prošlost. Potreba po podpornih organi/arijah, kakršna je bila nekoč, je sedaj zmanjšana. Mnoge unije imajo >e precej let same svoje zavarovalninske sklade, imajo jih posamezne družbe, država pa je nvedla podpore za brezposelne in ustanovila pokojninski sklad, enako tudi unije in mnoge družbe. Mladina ne ve, da je bilo včasi drugače, zato se za razne stvari tudi drugače zanima kot pa so se v svoji mladosti v takratnih razmerah starejše generacije. Za takozvana mladinska, angleško poslujoča društva med nkt unije i načelniki jeklarskih korporacij, med njimi pa so posredovali Slovenci je nastalo v dobi, ko smo jih ustanavl jali, veliko zani-vladni uradniki iz delavskega departmenta. Na sliki so z levi- na desno maiija. Hila so prav živahna, toda od kar so bila ustanovljena. Philip Murray, predsednik unije avtnih delavcev (CIO), John Stephen ta mladina ni več mladina, kar pa je nove, sedanje, se za naše son, podpredsenik V. S. Steel C orporation, in David McDonald. tajnik-j stvari prav malo briga. In tako bomo s časoma morda zopet — blagajnik jeklarske unije. viki prodali — Nemcem Naposled je klonil tudi kaplan. "Nacionalsocializem," je dejal svojemu župniku v razgo- sami. govo zahtevo odobrilu velika ve- Nekoč so se vršili v našem javnem življenju med klerikalci čina držav organizacije Združe-j'11 naprednjaki surovi boji, ki so trajali mnogo let. Pa med pri-nih narodov. stasi Glasa svobode (svobodomisleci) in socialisti. In imeli smo Nekatere so poslale pod to težke borbe med strujanri v SNPJ. v KSKJ in vrč ali manj tudi voru, 'je po svoje zasnovi in firmo v Korejo tudi čete, vojne v drugih, npr. v ohijski Slovenski dobrodelni zvezi. Senca teh vsebini sicer brezbožen in ima ladje, opremo za vojaške bolniš- hojev iz minule dobe so sedaj le še nekateri naši obstoječi listi, skupen koren z boljševizmom, nice, toda skoro vse breme te _ Nekoč so bile letne seje naših društev številno obiskane in vendar Nemci duhovščine, in "policijske akcije" nosijo v res- odbornike je bila zlahka dohiti. Biti odbornik se je štelo takrat sploh cerkve ne bodo preganja- niči že od začetka Zed. države, za veliko čast. Tudi to je minilo. Ameriški svet ie postal povsem li. Delavstvo z boljševizmom pa! In pa domalega vse stroške, ki materialističen, zato zdaj tudi v unijah zaman iščeš idealizma, vidi svojega največjega nasprot- segajo v milijarde. In vojne v kakršnega so imele saj nekatere nekoč* v precejšnji meri. nika v cerkvi Bog nas varuj. Koreji se niti v Zed. državah To se bo sicer spremenilo, a ne prej dokler ne nastane kak da bi kdaj delavstvo, razen ako ne označuje več za policijsko ekonomski polom. Med nami pa drugače kot je sploh biti ne bi bilo res krščansko, prevzelo akcijo temveč-za pravcato voj- more, ker novega dotoka ni, stari toki pa vodijo zdaj v pokoj in oblast!" no. iz njeua pa na pokopališča. Ni ta skica kakega navdušenja polna. Ko sta župnik in kaplan napo- Sicer podatki o nji še niso po a resnična pa je. In realistična, sled tako našla rešitev za sebe polni, a vemo pa o izgubah v - in za cerkev pri Nemcih, se je približnih številkah. Miha Kuhar v svojih zablodah Ameriške znašajo kakih 108,- še vedno strastno zatekal k prav 000 mož, južnokorejske nad istim Nemcem za pomoč proti 215.000. izgube ostalih udelež-"fajmoštrom". " Samo v Nem-|nic v tej vojni na ameriški stra- čiji," je govoril svojim ljudem, ni čez X.000, severokorejske pri- "bo delavstvo prišlo do svoje bližno 600,000 in nekako tolikš- Ja da Je za mir Drugačna pa je moči in bo lahko obračunalo s ne so kitajske. To so namreč a- v praksi. Rimska katoliška cer- fajmoštri in sploh z gospodo. Ne meriške cenitve. ,kev Je 0b enem politična cer-|nijevi inva7ij» v Etiopijo. Rekla Tudi papež Pij Xlf. se je znova izrekel za svetovni mir Sveta stolica nenehno poudar- drilu Franc-Jožef o vo vojaštvo za pobijanja armade katoliške Italije in blagoslavljala orožje v ta namen, in enako je proti Avstriji počela duhovščina v Ita- nji. Prav tako se je hierarhija ne-krščansko obnašala v Mussoli- bomo vladali Število ubitih ameriških vo- kev. kakor v malem primeru drugi nam, mi drugim!" (Dalje prihodnjič) Statistična slika vojne v Koreji in stroški z njo (Nadaljevanje s 1. strani) napoveaai. umi nas zvezni koii- ke in na p^sem privatnih" se Ameriško poveljstvo je v svo- greš ne. ki bi jo v smislu naše stankih. da se bodo ravnali ne JanJlh jem delu podprlo gibanje po- ustave moral. Zmota je bila na ^^ ^ veri temveč še posebno sedujočega sloja, kateremu je obeh straneh. Vlada severne ^ vatikanski politiki, v kateri stopil na čelo stari reakcionar- Koreje je nedvomno z rusko o- je veliko bojevnosti. ne pa samo ni, toda izkušen politik Sigman dobritvijo udarila v nadi, da se želje za mir Vatikanu je sicer Ri (Sygman Rhee). Ta se je o- Amerika v Korejo ne ho več u- zanj (za mirl ako jc tak mir pri za uveljavljen je svojega re- mešavala. Trumanova admini- pod vodstvom katoliških in dru- žima na korejske fevdalce in stracija s svojim vojaškim šta- g,h njemu prijaznih vlad Dru- druge izkoriščevalce, ki so se tu- 1 J~ 1 je. da nosi Italija tja križ, vero jakov cenijo precej nad 12,000. npr mormonska v naši državi v BoSa in civilizacijo. Ta povest Število ubitih na komunistični Utah Vedno se bri^a. da so na'cerkve traJa Pamt,veka in Je strani pa cenijo nad 600.000, ne- političnih mestih njeni ljudje. ne ^ konec' dokler krščanski ter vštevši ubite med civilnim pre- in k spovedi v katoliški cerkvi vsi drugi narodi ne zapopadejo bivalstvom bodisi v severni kot hodijo katoliški politiki k poli- smisla toleranc<* in vzajemno-v južni Koreji. tičnim duhovnikom Ti so od va- stl vseh za vse V vat,kanu ** na To je torej bila res katastro- tlkanske diplomacije naučeni, to Pravll° se vedno Prav falna vojna. Nihče je ni nikomur kako vplivati nanje skozi rešet- razurnei°- zato Je v njemu delo napo\edal. tudi naš zvezni kon- ke in na rw)Vspm nrivatnih* 28 m*r v besedah, ne pa v de- di pod Japonci dobro imeli. A- bom pa, da bosta oba ločena gače pa je'bojevit in "jezen "na dela Koreje živela tako kakor VSak režim, ki po njegovem meriška okupacijska oblast mu sta bila ob času odhoda naših mnenju cerkve zatira torej tuje pomagala. *cr sovjetskih čet. dl nad Titovo vlado, čeprav je Sovjetska okupacijska oblast Vojna sreča je bila nekaj časa nadškofa Stepinaca izpustila iz v svojem delu Koreje pa je kaj- komunistični armadi severne napora pada postavila na čelo vlade Iju- Koreje v prid. Med tem se je Svoje mirovno nagnjenje je di, ki jih je za tako nalogo vzgo- ameriška ter ostal,, zavezniška papcz po^no poudaril v svoji jila v svojih šolah po svojih teo- sila jako ojacala in pod genera- poslanici o ix>žiču minulo leto rijah. Tako je dobila severna lom Mac A rt burje m je prišla v Tak jc običaj Gb tem prazniku' Koreja po osvoboditvi izpod Ja- svojem prodiranju po Koreji že pa mine. cerkev na ta svoj ponske komunistično vlado po blizu reke Jalu (Vallu) ob man- nauk pozabi in gre po tokih svo- sovjetskem vzorcu, južna pa po džursko-korejski meji. Tedaj so je zgodovinske politike ameriškem, le da je hila še bolj se Kitajci zbali, da bodo imeli Katoličani se bi lahko še spo- koruptna kakor je ameriška, pa tik svoje industrializirane Man- minjali da sta si v prvi svetov- ignorantna po vrhu in brez vsa- džurijc sovražno Korejo pod a ni vojni sta]j nasproti dve naj-' kega smisla za ljudske koristi. meriškim vodstvom in so uda- ^dj izraziti katoliški državi* Ita-^ Tako sta se ta dva dela Ko- rili v Korejo s "prostovoljci**, j in takratna Avstro-Ogrska reje "razvijala", dokler niso MacArthur s svojo bojno silo je Škofje in druga hierarhija v pred par leti iz sev^rne«a odšlejhil potisnjen nazaj in fronta je Avstriji in na Ogrskem je bo- sovjetske okupacijske čete, nato postala nekam stabilizirana pri- pa ameriške iz južnega. bližno oh 3H. prečnici, torej tam Nastala jc praznina. Med nji- kjer je bila Koreja razdeljena ma ie bila umetna meja, začr- predno se je ta vojna pričela, tana samo zato, ker ob koncu Ne ena ne druga stran ni mo- vojne z Japonsko ni kazalo dru- ul;» izvojevati odločilne bitke. In gače. Američani ne bi hoteli pre- zavezniki niso hoteli sprejeti pustiti vse Koreje Rusiji, sled-l MacArthurjevega predloga , za nja pa Ameriki ne. Tako sta si napad na kitajske, celino. Stvar jo razdelilu, dokler se vse tako hi hila preriskirana in ako hi mu nc uredi, da zopet postane eno- sledili, hi bil danes svet skoro ta. To pa ne gre, če je na enem gotovo že ves v novi splošni koncu komunistična in na dru- vojni. gcm kapitalistična, ali ako ho- Pogajanja za premirje so še čete, fevdalna vlada. Mirno se pričela nekako v sredi minu-torej teh dveh delov ne bi moglo lega leta in se potem vlekla me-zlimati skupaj. Ko so Američa- sec za mesecem brez kakega vidni iz Koreje v večini odšli, so si nega znaka, da bodo uspela. In na severnem delu Koreje mi- tudi ako se preneha z bitkami, slili — ukorakajmo na jug. de-1 kaj z vprašanjem Koreje v bo-lo bo lahko in naša dežela ho .doče? spet ena in enotna. To je problem, ki je še prav Severna Koreja — dasi po tam kakor je bil junija 1950. In prebivalstvu polovico manjša, vse se Iako zdi, da ga bosta en- je imela veliko boljš<4zvežhano krat v bodoče rešila severna armado kakor južna. Tako se je Koreja s pomočjo Kitajske po odločila za "agresijo" in se na- svoje, brez kake nove "policij- dejala svoje delo opraviti v par *ke akcije" z ameriške strani. tednih. prrdso m stvar je PRIKAZOVANJA MARIJE meriškega 'narodnega sveta 1 i in še vidite v jugoslovanskih ko imenovanih darilnih pake- vem' York Times, ki velja za zelo ^V0*1™*2a ! so že stara reč tudi v naši de-hsANSa) T —— ' " ^ — * ..... #iK Bilo je že precej časa po voj- druge sitnosti. Pišite nam, pa Pretirano visokih cenah blago. laf*mi dogovor^ da bi carino na ni, ko se je v Clevelandu vrši- bomo vse kar želite poslati svoj- kuP*jeno v inozenmstvu -f ^? f_tukajšn.V P0" liko nezanimiva. Korupcija se tudi Slav . Udeležila sta se jo listih v Ameriki polno oglasov. tih- Pošiljanje darilnih pake-iko Zore. ki je bil te- v katerih so seznami stvari, ki tov 2 blagom za špekulacijo in Moje mnenje je, da bi morale jugoslovanske oblasti pošteno zacariniti take špekulante, kakršne našteva v svojem članku Slovenski poročevalec", a za zanesljiv ameriški dnevnik, je po sestanku med njima poročal, da mu je (Truman Eisenhowrui priporočil sprejeti kandidaturo j- ^uu u _ koliko tisoč ljudi »c jc «: u., ... _ za predsedniško nominacijo na nJl ^ovonil' mlatili po njalo da bi videli tak čudež jem ^>otu domov v Jugoslavijo. I Jugoslavijo neradi ukvarjali, je nase prizadevanje za tem doseči revne prejemnike, ki so v potre-demokratski listi. Oba sta to vest nj1, a da bl ka? lzdatne8a zoper mnogi v domišljiji tudi'vi- Bil Je na ustanovni konferenci rajše oddalo naročilo takim stabilizacijo gospodarstva in tr- bl in ne dobivajo drugega kot zanikala, a na konferenci s čas- nJ(? tudl gorili, tega ne bo. Le deh a y resnici ga ni bilo nik. organizacije'Združenih narodov tvrdkam. Tako se je pošiljanje 8a- Ek>slej so carinski organi na kar sam> rabijo, pa naj bi bila iz-nikarji dne 10. januarja je Tru- "ekaj,,mallb ln jer. Razen v enem slučaju v v San Franciscu, dodeljen za paketov v Jugoslavijo še bolj te Pakete pobirali samo takso iema. — F. Z. man priznal, da je smatral Ei-1 ,so zaS1\__~Z drUgI na" Chicagu, v italijanski naselbini, tolmača jugoslovanski delega- pomnožilo. —------' — , _ ^ ____________J®rijev .so zasih. — dru8! na" Chicagu, v italijanski naselbini tolmača jugoslovanski delega- pomnožilo. " " za manipulacijo, sedaj pa so za- senhowra za demokrata. Na dru- daljUjejo s svojim poslom in ko je neki ziikovec sam napravil cij' " Nato so od tam začela priha-;čeli na darilne pošiljke, ki vse- gi strani so ga smatrali za "svo- P,acuJeJ° za zaščito po starem o- tak čudež iz svoje sobe z reflek. Na tej Sej1 SANSa v Clevelan- Jati ne samo zahvalna pisma od buj*j<> blago za preprodajo (ne bičaj u. jega" človeka mnogi republikanski politiki, med njimi sku-i pr.7t,n A T w pina republikanskih senatorjev, GENERAL MacARTHUR je ki so pritiskali nanj, da naj se VJV?jem clank" v ^^ Ameri' prijavi za predsedniškega kan- ske le8lJe svaril pred nevarnost-didata na republikanski listi. Ge- Jf mililta"sticne vlade. Namreč, neral Eisenhower je dolgo okle- da * lahko zgodl tako' da val, nato pa se le odločil, da je!S1podariJ1° nad našo dežel° v°ja" "republikanec'' in da je pri vo- sk? mis eei ljudje ki bi pokon- lji kandidirati za predsednika. f^. J CIV kon|rol<> nad vojaško ako ga bo nomirala republikan- kllkJ° Tlstl clanek Je naPisal ska stranka. Nov dokaz, da ima- predn,0 Je KCneral Eisenhower mo v tej deželi bistveno le eno 'ZJauV'1'dJa Je Popravljen prevze- stranko, toda z dvemi imeni. V l'Jf*" ,Ur° ,za Prc,dsednlka programu ni med njima nobene ZedJlrza1v- /ekaj časa so pri- razlike, pač pa le v tepežu za P?Ve?°VaU' da b' radu.,tudi službe in graft. MacArthur k, pa n. dobil za- dostne zaslombe v kampanji FRANK EDWARD, ki komen- ;zanj. Tudi Eisenhower je pred i iz zrcal, ki so s pomočjo du smo govorili tudi o pošilja- svojcev temveč tudi od drugih. za uporabo prejemnika) pobira ičnih žarnic padale na veli- nju paketov v Jugoslavijo, in o Bila so v bistvu sledeče vsebi- Xl tudl carino. Podobno bo stvar -------pa -e carini ki J(. bi]a nai0/e] Paket tudi škof Missia, ki je bil po- Bil sem takrat član SANSo-tem imenovan za koriškega nad- vega odbora in bil jaz tisti, ki| škofa in končno povišan v kar- sem apeliral na Zoreta in Kra dinala. Menda je bil on edini Slovenec, ki je na lestvi hierarhije šovca, da bi jugoslovanska carinarnica ne tirjala od teh pa- dosegel tolikšno čast. Jeglič je ketov nikake carine. Ljudje so v nekoč napisal pastirsko pismo revščini. Silna vojna z vsemi kr so zelo drage. npr. za nove °d vsakega paketa pobralo po-obleke, godbene instrumente. I vprečno 200 din. carine, bi to nova obuvala itd. dalo na leto okrog 400 milijo- Od nekega ljubljanskega pro- nov din. fesorja sem prejel pismo, v ka- Približno tri četrtine vseh pa- terem me je brez vsakega okle- ketov vsebuje trgovsko blago za vanja ali sramežljivosti vprašal preprodajo in za špekulacijo, za novo obleko, ki naj bo nj ego- saj prihajajo pošiljke po 100 kg Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shlnston Rd.f Riverside, DI. Phone Riverside 2212 tira po radiu politične in druge dogodke za AFL, pravi, da so za Eisenhowrom velebankirji z vzhoda, katere se tradicionalno označuje z "Wall Street senatorja Tafta pa bankirji par leti dejal, da bi se vojaški ljudje ne smeli potegovati za po: litične službe. Svoje mnenje je spremenil in postal kandidat za za predsednika, na HTT ^ niTV i MacARTHUR ve iz izkušenj, kaj srednjem zapadu. Oba ta glavna . . .. . A , T J' . J tekmeca za predsedniško službo Je v?Jaska kontrola Japonsko sta tore i kandidata bankihev In Je skoZ1 ^ SVOJO ^P^jsko sta torej aanaiaata DanKirjev^in dobo militaristično vlad j j kogarkoli bo nomimrala demo- , . . . , , .. ..." kratska stranka, bo tudi deležen zdaj nasa vlada obnavlJa >"lllta- podpore bankirjev. Navadno ker J* f8""" r~r.„„ . ' . bo v bodoče na naši strani v bo- lju^tvo nima pn nomin.ranju ju kandidatov teh dveh strank nič t i w j- x ji besede Svoj glas bo lahko izre- ^"P^^a osvobodi naJe nadvla- klo Šele v novemberskih volit- b? «1<*dala 60 "Jl naJ" vah in kdorkoli bo izvoljen, bo J kor,st,'° AkoJ.'f ^ P^a" to zmaga za interese bankirjev eIjstvo z BOLJE sluz,-__® .„ ,„ i___;,„,•__'_ lo, se nas bo odkrižala, čeprav , P sedaj japonska vlada trdi. da ne ^^d« ^ p^jjuiV^ sr Mnu pMmerna-- TJf irv" 50Kkg p°prawa,i pošiij- ,il ... •, ..... . . 1 . finega blaga. Mera nai bo taka ke, ki vsebujejo nekai tisoč ljudje na njih pokvarjajo mo- nila vanjo. Njihovi sorodniki tu-1 ;„ ,„. d" . .. \ . -.„.. . J 1 i „ „„„ ralno in dutevno NamrJč mla- kaj jim pomagajo s pošiljanjem Uka Pa.?fka' kravatsra^ Ti, \ ^ ? 5°° do,2-000 dina. Mar i, i. Hi In H.V« potribščm. katerih se tam no ™> ™ ^ rUt al| ,Pa P° >»-000 dobi tudi ako ,mas denar. Ta po- ^ s,° do1" «v; N,tl ^mcnikov- P° "^aj moč n, v korist samo posamez- ^ mu n,serT y,de' s,em t,sa prodal v kratkem času za 2.5 kot pa jih imajo naši delavci v milijona din. najlon nogavic, Ameriki. Nihče točno ne ve, ko- svilenih rut in naočnikov. Sil-liko so imeli tisti ameriški Ju- sester Domič iz Zagreba je skušal prodati 5,000 nalivnih peresnikov, ki jih je ilegalni prejel aoi Martin Mihelich se vam priporoča, kadarkoli ie- iz Avstrije. Lipa Svarc iz Beograda je prejela 28 "darilnih" vei je prisio urno v onicaj, da so . . L i _• ,----- ga tukaj izrabili mnog, posamez- \ f ™ ■""T*«1« (1hlca*u niki v svojo privatno korist Ce- ,n m svoje lite električne pometa Ike (car-1 paketov 2 K,avnikMn nalivnimi pet sweeper) ali karkoli drugega v tej stroki. Zastopa Kleč-irolux Cleaner and Air Purifier. — Kadar kaj takega potrebujete, mu pišite na Will-mete and 55 St., Westmont, III., ali pa ga pokličite po telefonu Downers (irove 577-M. Pišel Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik "Prosveta a Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4.00 za pol leta; $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co.,$9.50 za celo leto; $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo jat 2657 SOUTH LAWNDALE AVI. CHICAGO 23, ILLINOIS mu bi vi zavijali paket,, imeli delo z odnašanjem na pošto m svoje modele. Prepričani smo, da vam bodo ugajali. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—6-7173 k A Ekonomska blokada proti sovjetskemu bloku vsem kvarna ANGELO CERKVENIH: KRSTNA SLAVA PRI GAZDI JOVU ah, V Franciji tudi ne. (Nadaljevanje) Kmalu po prihodu obeh gospa je v sprejemnico stopil tudi tisti mladi Slovenec, ki je bil preskrbel gazdi Jovu radijski sprejemnik, inženir Boris Želez rln "cim V-\/ n i J.. ___ 1 _______J.__: .. A. ____I „ „ —_____ 1_ ______ J11 u: Ci.:____6 ' I J J . , , .__ 4. l)° ttvl nja je nudila gostom sladko, ki n.st.cne vlade, ne sme trgovat.. itavno kitajsko vlado. Pogovor je zastal. ; so ga zajemali s srebrnimi ilič- AnRlija odvisna od izvoza Anglija bi rada s Kitajsko tr- Prihajali so še drug! gostje, kami, Andja pa vodo v drago- tea. državam .a taKima za- g0vala, a na pritisk Amerike ne tako da jih je bilo zbranih že cenih kozarcih iz kristalnega časno ne dela preglavic, ker sko- Ravno tuko ne z Rusjjo dvanajst. stekla ro vse kar potrebujemo, kolikor bi rada. Zadnji je prisopihal pravnik Ko je gospodinja vse goste podoma 2iveza toliko da ga lahko Anglija deluje, da bi Ameri- Duško Josifovič. mlad železni- gostila s sladkim, jih je pova-razdajamo ,n se celo uničujemo ka sy« J taktikJQ , ^ Kltajske ški uradnik, ki je bil zaposlen v Sila na večerjo v edi/nic^ Jmamo ™ ' industrijskih iz- Rusije omilila Pred korej-' tarifskem oddelku železniške " J delkov vseh vrst, olja in vse sko q je ,ejka delegad. direkcije Beograd Pred kakš-j dolge mize. sorte blaga, da smo od vnanje- v izacijj združenih naro. mm dobrim tednom se je vrnil ga sveta, kar se potrebščin tiče, d glasovala. da se sprejme Zil Švice, kjer se je bil udeležil Josifovič. neodvisni 1 • r J 1 - - - - nil in jima pohitel nasproti. "Gospod Jovanovič, čestitam vam srečno krstno slavo!" je v slabi srbščini čestital slavo ga-zdi Jovu, njegovi ženi in An-dji ter jim krepko stisnil roko Pravtako je domačim čestital krstno slavo poročnik Mau-rer, banaški Nemec, ki je brezhibno govoril srbski. Gazda Jovo je oba Nemca predstavil vsem svojim gostom. "Ali sta bila povabljena?" je jezno, pridušeno, siknil skozi zobe Savič. "Ne verjamem," mu je šepe-taje odgovoril Josifoveč. Vsi so bili osupli ter osuplosti v prvem trenutku sploh niso mogli skriti. Major Klauber je takoj opa zil, da je njegov prihod vse Vsi so posedli okrog velike, | silno presenetil. Čutil je tudi, da bi ga bili sko-"Nocoj bo pa prijetno," de raj vsi najrajši poslali k vragu, pa se ni zaradi tega prav nič članico v njo tudi komunistično kot zastopnik Srbskih državnih "Ne vem, ne vem," je pod- razburjal, marveč je lepo sedel Anglija ni v takem položaju. Kitajsko. Ameriška vlada je od- železnic neke tarifske konfe- Vomil gazda, "noč bo dolga. Do na ponujeno mu mesto. Poroč- Ima 50 milijonov prebivalcev, ločno naspr0t0vala in po njeni renče. • šestih zjutraj se bo prav po pol- nik se je usedel poleg njega, za katero je treba skoro ves zi- zasilIgi zastopa Kitajsko še ved Vsi so videli, da bo Duško po- ževo vleklo. In zato se Vam mo- Klauber je nekaj rekel po vez uvažati, in surovine za nje- no Qbežni Ciang Kaišek V A- vedal marsikaj mikavnega, zla- ram še prav posebno zahvaliti." nemško Maurerjli; ta se je no industrijo. Izdelke nato iz- meriki so mnogi visoki politiki z sti še zaradi tega, ker je doži- „ "Oh, kaj bi tisto! Plesali bo- dvignil in zaprosil vse, naj o- vaza v zameno za hrano, les, generalom MacArthurjem vred vel ob povratni vožnji iz Švice mo, saj imamo sedem tako dra- prostijo majorju, da je nepo- Zato bi bilo za^ An- delovali za vojno s Kitajsko. An- kar filmsko pustolovščino. Nek- žestnih gospa in gospodičen!" vabljen vdrl v to odlično drui- rude itd. glijo sila koristno, ako bi mogla glTja 7e Temu odločno "naspro npr. z Rusijo in Kitajsko svo- ^ovaja bodno trgovati. Pred leti je i- , ,.» i wr ■ a • i 1 Mnogi na visokih mestih v mela posebno s Kitajsko ogro- ^ , , . , . , . . . & Zed. državah smatrajo, da je men trgovski promet. J J Sicer trgovski cxinosi s sovjetskim blokom niso prav po vojna s Sovjetsko zvezo neizogibna. V Angliji niso tega mne- je pri Sisku so partizani napadli Se je pošalil Savičevič. bo. Smatral je za svojo dolžnost, brzi vlak, zažgali spalnik, v ka-> "Ce bi pa kdo nikakor ne mo- da čestita krstno slavo družini, terem je potoval Josifovič, po- gel pretolči tako dolge noči, bo ki tako lepo skrbi zanj. Vso bili Nemce in uniformirane usta- lahko legel in malco podremal, še, vse civilne potnike pa od-,"je potolažila goste gospodinja peljali daleč v notranjost na o-, "Sicer pa nas bo lahko — vso # # / • svobojeno ozemlje. Po nekaj dolgo noč — Duško zabaval. / /Ci^ClJ O AG ". , . 1, ' nja. Toda pod našim vodstvom poinoma uKtnjeni, a so sKoro na se mQra oboroževati z ostaiimi dnevih so ga partizani izpustili. Marsikaj lepega in mikavnega ničli posebno kar se Zed. .držav deželami seVeroatlantskega pa- Nat0 Je preromal kakšnih deset nam bo povedal. Gotovo je bral m ir^A , • kta vred in naravno, oborožuje ustaških uradov in se z veliko v Švici poročila o stalingrajski . skQdl ^'sled tega bojkotira- se Rus^a in vge tQ ustvarja po_ zamudo vrnil v Beograd. Ce ne bitki. Se celo mikavna pa bo nja jc posebno angleška trgovi- ložaj y katerem je mednarodna bi bil imel zrtancev in prijate- zgodba o dnevih, ki jih je pre- na. vrn tega Anglija preživlja trgovina p^bno prizadeta. JJev pri Železniški direkciji v iivel v partizanskem ujetni- zaradi sedanjega napetega polo- Zdrava Utika vseh rizade_ Zagrebu, bi mu bila slaba pred- štvu ..." se je oglasila tudi An- zaja in vsled pospesenega obo- dežel £ a * taRo la. zakaj bil je brez kakršne ko. djp rozevanja težko ekonomsko kri- ............—- - zo. Potrebuje pomoči in da io ji lahko največ Amerika. Churehillovi obiski m m FRANK ZAITZ Nekako pred letom dni sem prišel po težki operaciji iz bolnišnice in se nato par tednov zdravil doma. A še tudi potem sem bil še precej časa v zdravnikovi oskrbi. V uredništvu Proletarca me ni imel kdo nadomestiti. Uprav- stanje, da nebi bilo nobenih 4 že- 11 osebne listine. Bivši tovariši "Kako? Partizani so vas uje- leznih zaves" in nastali bi tr- iz Generalne direkcije Jugoslo- li? Ali je mogoče?" je kar zazi-............... ............... govski odnosi med zapudom in vanskih drž. žel. in tovariši, ki jal Stojanovič. "O tem pa nisem niško delo pa je vršil Anton U- vzhodom kakršni so vsem po- so se bi,i i nJim udeležili nič vedel." dovich po svojih šihtih in pa tarifske konference v Švici, so "Da, to zgodbo nam morate mo j a žena je pomagala kjer in vladnim krofom ip nri^l v 1 Toda tudl RusiJa Je P«kazala. P°trdlh; da sP°rni ^osiiovii povedati!" je menila plavolasa fcohkor je mogla. Oba sta mo- letku ZnuZ^em nfobtsk o^e* da se 1 ona razume na tr*ovske Pravi Josifovič, da se je ude- Jagoda, pri čemer je Duška rala v^ lega opuščati delo m ier Winston Church i H Na po- bojkote. Dokazala je to posebno ^ kone s ^ prav spogledljivo pogledala. doma, kajti na šihte se mora, ti som SP iP ustavil v Pari7„ Ha v slucaJu Jugoslavije. In kakor I se Je vračal cez Zagreb-Sisak v Vsi so se pravkar pripravili/če hočeš, da boš imel za živež u sem se je usiavu v ranzu, aa Amerika zna tudi ona biti so. | tistem brzem vlaku, ki so ga da bodo zajeli juho, ki sta jo in d^ge stroške. vražna. Od take politike nima | na£adli partizani^ prinesli in razdelili dve strež- Ko sem se vrnil v urad, je bi- V namenu, da predoči ta tež- trebni ki položaj Anglije ameriškim se posvetuje o svoji misiji s družbo pa prosi, naj se kar zabava, naj se ne da motiti, naj kar srbski govori, ker major kar dobro razume srbščino, lc govori bolj težko., V prvi sve tovni je bil namreč major skoraj tri leta šef železniške postaje v Arandjelovcu; zahajal je v srbsko družbo ter se je srbščini tako privadil, da mu, ko-likoi se tiče razumevanja pogovora, ne dela kdo ve kakšnih preglavic. Ves pogovor je*zastal. Le sem ter tje je kdo zinil kakšno nepomembno besedilo. Slišalo se je le zajemanje juhe in tu pa tam malce glasnejše srkanje. "Tako je vse tiho, da se takšna grobna tišina za krstno slavo prav zares ne spodobi," je dejal major gazdi Jovu. "Pa bi vsaj radijski prejemnik odprli! Čakajte,, če dovolite, stopim jaz tja in poiščem kaj veselega . .." "Prosim, prosim!" je očividno poparjeno odvrnil gazda Jovo. Major je šel v sprejemnico, odprl radijski sprejemnik in tako dolgo iskal, da je našel neko veselo godbo. Savič je divje gledal in škrtal z zobmi. Stojanovič, ki ga je nenavadno mikala zgodba o Duškovem ujetništvu pri partizanih, je za-šepetal Saviču: "Upajmo, da bo po večerji šel." "Bo pa tisti plavolasi zelenec ostal; očitno je, da se je zagledal v vašo gospodično hčerko. Le poglejte, kako bulji vanjo!" "Me kar veseli; ga bo držala ves večer na uzdi. Plesala bo ž njim, kramljala, posedala po mračnih kotičkih ... Ni hudič, da ga ne bi ugnali v kozji rog!" je odvrnil Stojanovič. Godba je vsaj za spoznanje pregnala mračno, mrtvaško razpoloženje. "Slišim, da ste bili v Švici, gospod Josifovič!" je Duška nagovoril major. "Bil, bil!" je mračno, nevljudno odgovoril nagovorjeni. Had bi vedel, kaj pišejo ta-mošnji časopisi," je dejal major.. "Hm, kaj naj rečem? Da po pravici povem nič posebne- „„ m ga . . . Major Miiller, ki je bil tudi na tisti konferenci, pravi, da se očituje v njihovem pisanju precejšnje sovraštvo proti Nemčiji . . ." "Tega ne bi mogel trditi. Zdi se mi, da se silijo, da bi bili, kolikor se le da, objektivni, nevtralni . . . Tudi o Draži Mi-hajloviču pišejo, da . "O Draži pišejo?" mu je segel v besedo in malomarno zamahnil z roko. »Dalje prihodnjič) KONVENCIJA ABZ BO LETOS V CLEVELANDU Redna konvencija Ameriške bratske zveze se bo vršila meseca avgusta to leto - v Clevelandu. Zdaj vodi kampanjo za pridobivanje novih članov. ABŽ je bila ustanovljena leta 1898 pod imenom Jugoslovanska katoliška jednota. Za spremembo imena so delovali mnogo let tisti njeni člani, ki so smatrali, da bi pod kakim drugim boljše napredovala, kajti monopol nad katoličanstvom na polju podpornih organizacij med ameriškimi Slovenci je imela in ga ima še KSKJ. Toda do spremembe imena je prišlo šele pod vodstvom sedanjega tajnika Antona Zbašnika, ki je argumentiral, da čimprej se JSKJ ame-rikanizira, toliko širše polje bo .imela. Pogodil je dobro ime zanjo — Ameriška bratska zveza — po angleško — American Fraternal Union. In tudi njeno glasilo — prej Nova Doba. nosi že nekaj let angleško ime — New Era. Slovenska sekcija v nji še nosi staro ime. Pričenja se na tretji strani. New Era je tednik. Izhaja v Clevelandu. Tiskan je v tiskarni Enakopravnosti. Glavni urednik je Anton J. Ter bo vec. FTncHa^^'aha^iT sSh za" koncem konca nihče korisli' Ali Tudl V ^radu se je moral ^ niči. ko je nekdo - popolnoma I j0 dela. da bi ga dva ne dohite- rrancija se nanaja v sncnin za- ^ se yse te ylade iz svQ..h n ^ tu poročilo o letni seji Dru-v tem stanju je postala "trmo- prej v zgodovini. Niti med dru- žabnega kluba Slovenskega cen-glava" ter se ne briga za nasvete go svetovno vojno niso bili vi- tra v Chicagu. ki se je vršila v državnikov obubožanih dežel. šji. soboto 19. januarja, kakor je Anglija, Francija, Indi- Enako trpe pod pezo milita-ja itd. rizma vse druge dežele, poseb-Normalni trgovski odnosi po- no one, ki se tudi kosajo kako trebni se čimbolj in hitro oborožiti. Bodisi torijska kot delavsks Med temi so posebno Anglija in stranka v Angliji stremita u- Francija. Vsi so ostrmeli. Gazda Jovo 9e je naglo dvig- stvariti v mednarodni trgovini čimprej normalne odnose. Teh pa ne more biti dokler bo traja-1 najvišj la "mrzla" vojna z Rusijo in seveda še manj, ako postane "vroča". V Angliji ni niti z daleč proti Rusiji in komunizmu toliko SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Namesto nadaljevanja prejš- živi sedaj v Fontani v Califos- niji. On pravi, da bi s tem dobila JSZ nazaj svoj delež, kar bi zelo pomagalo Proletarcu. Lastniki poslopja so sedaj klub št. 1 JSZ, dalje Proletarec, nekaj Kot že omenjeno v prejšnjem društev ter posameznikov. Iz-članku, je bil ta klub ustanov- med slednjih jih je precej po-ljen v svrho gojitve družabnosti klonilo svoje delnice Proletarcu. in pa da s svojimi dohodki po- Frank Alesh je urednika Pro-mnga kriti stroške poslopja, ki letarca nedavno pismeno vpra-so precejšnji. Poleg teh prinaša sal, ako se je že kaj storilo v . ,jcn ProraV nekaj dohodkov dvorana, v ka- tem oziru. Ne mnogo. Klub št. 1 a tekoče fiskalno leto je teri zboruje čikaska federacija je imel sejo, a o rešitvi tega ji, od kar obstoji, in iz Hrustov SNP.I Urr^lr p™^«- vnrašania se bo v fflavnpm sklp- Jugoslavija isto čun za Belgrada poročajo, da bo od društev SNPJ, krožek Progre sivnih Slovenk (ki je zdaj po vprašanja se bo v glavnem sklepalo na letni seji delniške dru- tega potrosila 75 odstotkov za , pevskega zbora France Pre-1 *be .Slovenskega delavskega obramba Boji se napada od svo- .pren najživahnejša sk ma centra in pa, ako društva SNPJ jih bivših zaveznic - to je od mcd naprcdnimi Slovenci v Chi- resno mislijo na kak prevzem, držav sovjetskega bloka, ki ji propagande kakor v Zed. drža- prete', uagajajo in provocirajo. cagu), podružnica SANSa, dru- na letni seji federacije njenih štvo Slavija št. 1, Narodni vitezi društev. Vršili se bosta v tem št. 39, Nada št.,102 in Pioneer št. mesecu. 559, vsa SNPJ. . < Na seji Družabnega kluba je Seja družabnega kluba je bi- 0 tem P°le8 Franka Japicha po- la prilično dobro obiskana in razprave stvarne. Predsednik! Frank Japich je poročal o potrebi reorganizacije Centra. Dasi je poslopje brez dolga, bo s sedanjimi dohodki stroške ne ročal tajnik kluba Frank Gro-Razprava je bila živahna, kajti baš ta klub ima sedaj vso brigo za kritje izdatkov s poslopjem. V odboru družabnega kluba mogoče zmagovati. Treba je mi- Je sedaJ nekaJ sPrememb. Za sliti na razširjenje, na kaj več-1 predsednika je bil ponovno iz-jega kot imamo sedaj, in v ta namen pritegniti zraven federacijo društev SNPJ, o čemer se je tudi na nji že razpravljalo, pa pevski zbor Prešeren itd. osebno radi vseh teh nalog, m list še posebej, tu ni treba ponavljati. Dolga smo imeli 1. januarja letos v tiskarni nekaj nad $500. Ni veliko navidez, ker imeli smo ga že par tisoč, in tega bi zlahka plačali in še v blagajni bi bilo precej, ako bi vsi imeli naročnino plačano. Toda vsled nerednega izhajanj a lista so tudi dohodki padli in opominov o po-tečeni naročnini smo lani le malo poslali. Vse naročnike prosim sodelovanja in ako ga bom deležen pri svojem delu, čimveč, bomo letos dobro orali. Obnovite naročnino in priložite zraven kaj v tiskovni sklad, pa bomo obveznosti tiskarni za tisk lahko sproti zmagovali in ji ves dolg poravnali. Meni bo potem laglje, ker me ne bo skrbelo radi dolga in se bom v takih okolščinah bolje počutil ter tudi delal bolj z veseljem, kot pa ako te nenehno spremljajo finančne skrbi. Zelo bi v uradu • potrebovali koga, ki bi posvetil saj nekaj časa upravniškemu delu in jaz pa poleg urejevanju tudi a-gitaciji za list. Frank Alesh, ki se je preselil iz Chicafta za stalno v Fontano, Calif., pravi da se bo dalo tam dobiti nekaj novih naročnikov, dasi je Proletarec v Fontani že zdaj dobro razširjeni. Sedanji naš zastopnik tam je bivši čika-! žan John Rodman. Mnogim dolgujemo odgovore na njihova pisma, letne račune voljen Frank Japich Dosedanji > Veba sk"™ati- P°rofila ™ , j j i • Lil u r« u davčne in poštne urade — pa bo podpredsednik je bil Henry Teb- - .. . ,_____ betts, Američan škotskega pore- kla. Za mesto podpredsednika . sta kandidirala on in Filip Go-1 ^ že kako šlo. da bomo poslovanje zopet normalno vršili in list re- . I dina. Izvoljen je bil slednji s 30L f^ temu pa. Jc ^ ta' Naj omenimo, da je o tem pi-LiQB/w; aL*;™ n-J; kot ic PreJ omenjam. Sodelova- sal v svoji koloni v Prosveti tudi Donald J. Lotrich, tajnik dru- glasovi proti šestim. Drugi podpredsednik je James Modic. Tajnik je ponovno Frank Groser, nje naročnikov, in ko si list dobi nazaj svoje staro zaupanje, bo štva Pioneer ki je menda naj- zaplsUar Ernest Dresher, ostali' Ve'i.k° P°ma«al° >x,sebn« večje v SNPJ. On meni, da akoir r ----1---—t—i . —jodborniki pa Angela Zaitz, Hen- stoPn,kom fn a«,tac,JK ToreJ nr v^TT h ' * qmpTT * Tebbett^ Albert Luzar. Frank ^Z™' narocn,na prevzela t.sta društva SNPJ, ki >i)e . ^ in . potekla, obnovite jo, in vsi pa zborujejo na zapadn/*strani. JEKLARSKI DELAVCI no n svojim položajem telo nezadovoljni. Srna Zel° v namen, da bi Cen- trajo — in po pravici, da no za »voje faranje premalo plačani in »Menili ter postal last društev SNPJ, de-ao stavkati, ako Jim druihe ne uffode. Na Trumanov pritisk ao stavk« loval prejšnji tajnik čikaške fe-odloiili. Gornje je »lika enega predela jeklarne v Garyju, Indiana. deracije SNPJ, Frank Alesh, ki Sodnik, Jo Rozicnik in Frank Zaitz. Nadaljevanje prejšnjega članka pod gornjim naslovom bo v prihodnji številki. se spomnite ob priložnostih tudi tiskovnega sklada. Vec o vsem tem pa se bomo pomenili v prihodnji številki, v noticah iz u-pravništva. KNJIGE ZASTONJ! Ako pošljete eno novo celoletno naročnino na Proletarca, dobite sledeče tri slovenske knjige: BEG IZ TEME Zbirka povesti ruskih pisateljev. JUG Roman iz Balkana. TRBOVLJE Anton Seliikar — zbirka prigod v verzih iz življenja rudarjev. AKO ŽELITE ANGLEŠKO KNJIGO Namesto slovenskih vam poiljemo za ENO NOVO NAROČNINO eno izmed sledečih knjig: THE WET PARADE Roman, spisal Upton Sinclair, originalna cena $2.50. OIL Upton Sinclair, povest, ki je sodobna posebno sedaj, ko je po svetu toliko tekme za kontrolo nad petrolejskimi vrelci. Originalna cena tej veliki, trdo vezani knjigi, je bila $2.50. Ali pa, ako vam nobena izmed gornjih dveh ne ugaja, dobite MY NATIVE LAND Spisal Louis Adamič, 508 strani, knjiga vezana v platno, originalna cena $3.50. ZA DVE NOVI NAROČNINI dobite knjigi BEG IZ TEME, JURKICA AGIČEVA in pa eno izmed katerekoli omenjenih treh angle-Ikih knjig. ZA TRI NOVE NAROČNINE dobite knjige BEG IZ TEME, JUG, JURKICA AGIČEVA, TRBOVLJE in roman iz francoščine TAKI SO LJUDJE; poleg teh dobite izmed omenjenih treh eno angleiko knjigo, katerokoli si izberete. Te nagrade bodo v veljavi do preklica. Naročnine morajo biti nove in do teh nagrad je upravičen kdorkoli jih polije. Naslov: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III. A Yugoslav Weekly Dovotod H »Ho Inferos* of IK« Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational fturoau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON WIALTH NO. 2241 Published Bl-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. PROLETAREC, January 23, 1932 VOL. 47 REFLECTIONS By Raymond S. Hofs#t ANY PREACHER WHO wants to tation with the clincher. "Wouidn t do a sermon on the text, ' Where You Do It If. You Could." needn't There Is no Vision the People Per- cxpect me lo g0 caK> on them whcn f^^^ „ corruption bite« deep ish, ean easily get his dope out of they do it? the daily newspapers. What with Wouldn't newspapers, rampant corruption in And those smug so-and-so's who high places down in Washington, galloping In-j thought they made a point when flat ion that is robbing Ifard-work- j ||H.y condemned socialism as a "luring Americans of the fruits of years ritfn philosophy" — they needn't of darn hard-saving, world-wide'expect me to hate along wilh them rejection of Uncle Sam's nobility now when "foreigners ' take our by callous foreign diplomats who money but reject our own appraisal make no effort to conceal their of our wisdom and objectives. The conviction that we Americans arc American program for world cx-war-hungry imperialists and fore- pansion is something of a "foreign runners of big trouble, and the philosophy" now. And I'd just as news that iron-curtain industry ha* us well have the guys who con-out-proudecd in thc matter of j demned the internationalism of fighting planes, ample references socialists know it. are at hand for a message that' . . ... • , .. , .. .... , i And those me-too economists other people than our own "Hair- . . . . , .t . , u „ ... who echoed their exploiters to say breath Harry would call in . . ... tl ... ., that profits provide the "incentive i that makes America great — I don't —0— talk about "vision" to them when BUT COUNT ME out. To me, they worry about the airplane situa-'vision" means only two things: A tion. I want them to know that they word that optometrists put in ad- have been reacting to an incentive vertisements and a beauty at a that is likely to let them down in bathing beach. I'm not good at ser- the end rnons- And so I tell them that in a use, What I say at times like these is, economy — even in an autocratic, that the people are too damned dictatorial country like Stalin-land dumb to live. And when somebdy —the airplane business operates to asks me for proof I find it easier to produce airplanes. But in our own leave the Bible in the bookcase and capitalist economy airplane indus-point to the way so many of them tries, like all other industries, and all over the world, and especially like a good many politicians too. i here in the United States, are rush- function only for profits, ing toward slaughter and calling the speed-up "prosperity." 1 HAVE MY own answers. Ask me why public officials are crooked and I'll say it's because Americans tolerate an economy that is based on legalized theft. People who. i skids But I want to remind him vidauls and gloss over the way of which were obviously uncv>nstitu down through the years, countered that he voted for what he's getting my resentment against class.exploit- and ask him how he likes it. Asian Housing Conditions Described As 'Subhuman' By UN Social Commission In If45 there were twe and a half million people in the Indian city of Calcutta. Today there are five million—two million of them refugees, most of them living in "subhuman*4 conditions in makeshift shacks. Delhi, the Indian capital has a population of 1.600,900 now, had only 800.000 in 1947. Half a million of the newcomers are refugees. And the refugee populations of Indian. PakLstani and Malayan cities have worsened the already heartbreaking housing conditions. These are among the highlights of the report of a group of experts on the staff of the Social Commission of the L'nited Nations. They add up their findings by estimating that between 109 and 150 million Asian families live in crowded. unsanitary, substandard quarters. Many of them are crowded into sharks and tenements housing two or more families per room. Conditions in rural areas and villages are just as bad as in the Asian cities, report the U.N. specialists. Among the im*l obvious by-products of apalling conditions they report: there's no way of controlling the spread of diseases like cholera tuberculosis and pneumonia. They recommend expansion of U.N. Technical Assistance programs to provide aid and know-how for extensive housing programs, but point out that better homes are not within reach of the meagre means of most Asian countries, will only be built if snd when their economies are developed by industrialization. Copper Monopoly Has Wide Interests Anaeonda, according to the dictionary, is a very large serpent that ciushes its prey in its fold. Those who know the Anaconda Copper : Mining Co. say the giant corpora-; tion was appropriately named. Anaconda and three other closely allied companies, known as thc "Big Four." control 85 percent of the copper production of thc United States. A distinguishing feature of Anaconda's relationships with other interests is its close alliance with banking and other financial institutions. It is closely tied in with companies that produce, process and consume the metals Anaconda has to sell. These close relationships are maintained through so-called inter-i locking directorates by which members of the board of directors ot Anaconda serve also as members of the boards of a multitude of other I companies. It is almost impossible to tracc all of Anaconda's Interests. Mon-tanans say the corporation and iti stooge, Montana Power Co., virtually run the state, control all the newspapers except one. have the say-so as to what goes out over the radio stations in Montana, control mines, mills, factories, transmission t lines (built at public expense), tell • the state legislature what to do. and never stop trying to control thc ' Congressmen and Senators from Montana. A report of the Federal Trade Commission on interlocking directorate^ shows thai Anaconda is tieo in wtwi the National Cash Registei Co . t iv Cramp Shipbuilding Co. the Co isolulatcd Edison Co. of Nev York, he American Power & Ligh Co . the Union Pacific Railroad CO the Continental Baking Co., tht t iona 1 and later so declared Work- American Bank Note Co.. the Con ers, barred from productive indus- tincntal Oil Co.. the Mid-Continent try by the private owners of the Petroleum Corp , the Crown Cen-nation's jobs, accepted relief in tral Petroleum Corp . the National various forms instead of the abund- City Bank of New York the Guar-ance they might have creatcd and anty Trust Co of New York, thc i used under an economy of. by and Adams Express Co.. thc American When public officials with inside for the people. Labor unions were International Corp. and Mutual A. M. A. Propagandists 'Doctor' Figures Propagandists for the American Medical Association have been freely distorting official statistics in an effort to show that: (1) Medical expenses are not high, and (2) national health insurance to reduce medical costs is not needed. For example, the other day a speaker at a convention of the Southern Medical Association in Dallas, Texas., claimed that "gambling, liquor and tobacco" cost "ten times as puich'* as all medical, dental and hospital expenses. He put gambling expenditures at $20 billion a year. That estimate may be right but no one knows for sure. Then he listed spending for "whisky" at $17 billion. That's exaggerated by at least 100 per cent. The Department of Commerce places expenditures for all alcoholic beverages at $8.5 billion, He recorded $8 billion for cosmetics; the Commerce Department shows the figure to be $2.3 billion, including barber shop care. He claimed $8 billion is spent annually for tobacco; the Commerce Department puts the total at $4.4 billion, and that includes smoking supplies. Then tie itemized only $5 biUipn for all medical, hospital and dental care, including drug* and sundries. That's far under the Commerce Department statistics, which show expenditures in that field of nearly 58.5 billjpn and another billion for death expenses. That raises this question. If the A.M.A —the "Doctors' Trust"—has such a good case against health insurance, why must it falsify the figures?—Labor. IS OUR GOVERNMENT ROTTEN AT THE CORE ? And so corporations squeeze the general public with thinly-veiled hints and IT WOULD BE easy to analyze that was surrendered to it by the open threats of "no profits, no pro- the bad news that is now coming people's spokesmen, thc executive duction." from Washington as an expose of a i lo°k over thc baaks and later re- Mavbe that's not a kind way to *rouP of v*n people of America have plenty of cause to worry. NOT EVEN IN "form" ran democracy cxM«t forever under a government that functions like thst. Those who still loved the kind of freedom for which ordinary* boys will risk death, as they aro doing now. better look at what is happening with the law of cause and effect in mind OUTLAWING A POLITICAL PARTY Some time ago thc Pennsylvania State Senate passed a bill which, if finally enacted into law, will deny communists the right to take legs! political action for the promotion of their ideas. So far as Reading is concerned, such a law is of no immediate inter-(st. As is thc case in all communities and nations where there is a relatively strong Socialist Party, communism is not a problem here. However, we view the action of the Senate with disapproval as ad- vocates of democratic processes, and with some personal concern as members of another party that proposes to make changes which may well be called revolutionary in objective even though the methods WHAT WE SEE now is capitalism coming home to roost. Corruption — and with it inevitable decay—is the historic sequence of governments, nations and civiliza-1 tion that held fast to old forms when the economics of the time cried aloud for systems and ethics that were radically new. Amercans i might get at least a dim preview pleased leaders and members who failed to see the controls which gave an administfetion-controllcd Board the power of life and death over unions themselves. The rule of "tax and spend and elect" became thc dcfunct economy's daily shot in the arm. > New York •U.M.W.J. WAS ALL THAT—and more-necessary? Yea. verily; very necessary if the capitalist system was to stagger along? And was it needful that the people's lawmaker* Tho Grootost Torture We used to have a lavoritc answer for resentful workers who suggested personal violence against owners of private industry who exploited them. ' No," we'd say "all we'd like is lo make tlie owners work and live as workers do." Since reading an excerpt from thc Houston (Tex.) "Post." we are should surrender their authority by sweeping "authorization" conferred j beginning lo suspect that we were upon thc executivr? For tl>e sur- unwittingly Miggesting the greatest vival of the profit economy it was as needful as that tlie power of deeesion be surrendered to a surgeon when the patient is in imminent danger of death: $9 the clasf ccpnomy call "capi-, tallsm'' . preserved. And so profits for owners continued to be the Incentive of human activity ! And so some politicians with new power over the economy of the nation began to play a new game advocated by Socialists arc legal. What the Senate proposes is to make it unlawful for Communists to incorporate as a political body, and to hold membership m tiieir own. "Anyone"—presumably non-oarty members—is from taking part In "revolutionary activities" of thc Communist Party or to be a member of an organization whose purpose is to overthrow thc United States Government. From a purely selfish viewpoint thc bill looks to us like a threat to all who may dissent from the capitalist economy—thc economy which has so often and so wrongly been called "thc American way of life.* Given a crisis which makes thc Socialist Party powerful enough, it would be logical and comparatively easy to apply the sam«, prohibitions and penalities against Socialists. f From the standpoint of good government, too. we think the bill is bad. Experience seems to teach that ideas can not be outlawed, that of their future now by studying the history of ancient Rome where bread was the subsidy and circuses the television of politicians who were willing to sell out their coun-a party of i try to retain their power and tneir prohibited lush privileges. We have been committed. Does anyone want the da'e of decision? Let them consider, then, the month of March and thc year 1933 That was when the feeds of corrupton and privilege and personal authority were sown. Free capitalism had run its course and was falling to pieces. Either the private profit s ystem, when they are driven underground by stifling laws Ideas are transformed which <>P*r»ted primarily for the dcgreo. When A Debate Is Not A Debate The Amorican Medical Association. the powerful spokesman for organized medicine, bought some expensive radio time on a national network and inserted large advertisements in many newspapers for what it termed "a debate" between Senator Robert A. Taft (R . Ohio) and Senator lIar*V. F Byrd crated on democratic principles NOW — and BEFORE that next looming economic collapse, which Wilson fears, bc-omes a reality. The people can be free tomorrow only if they make intelligent use >f what freedom they have today. If they fail to use their freedom to naugurate a cooperative commonwealth in which they can care for themselves, and if they wait until they must be cared for within a class society. then Americans will have demonstrated Ihcir unfitness for rccdom and will neither deserve nor have it. We salute Mr. Wilson. He. at least, is looking ahead No doubt he •las the inkling of a plan whereby he and his class can hope to retain lorlure that could be inflicted agaii»t the economic royalists who now ride upon the backs of workers. Writing about Uic plea of unionists that "wetbacks" — Mexican workers who crash across thc Rio Grande to sock jobs in the USA — be turned back, thc "Post" observes that such action "would mean that many persons living in Uie Hio Grande Valley would be unable to afford servants. They would end up mowing their own lawns and washing their own Jishcs. "Parents would find their own social functions hampered by the necessity of staying at home with their children, instead of turning hem over to a wetback -nurse. 1 "You might say that people in I the Valley cities would find them-1 lho privilege of ruling and exploiting purposeless producers with the selves living about like everyone lid of a K0VCrnmcnt that will be geared to that end —R.L A I else." ___ •- ■ ^^^^^^^^^^^^^___________ How horrible No. it is no drawing too hard profit that owners derived from the surpluses produced by the men and machines they owned, had to be reploced by a higher form of freedom or freedom itself had to be sacrificed The decision—by mandate of the people who neither heard nor un- into acts of violcncc. We think it would be wise from every point of view to encourage open expression and parliamentary action for any group whatever. And we submit that any lawmaker who is afraid to have unpopular ideas placcd before the people has scant respect for the intelligence of the people and for the ways of democratic parliamentary action. As Socialists wc have no desire to go underground or to advocate ;