Ost fetiafa o'đ oVfob'ra 1947 kot tednik — Od 1. januar Ja 1958 kot poltednik — Gd *• Januarja 1960 trikrat te 4ensko — Od 1. januarja -■964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — °lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota, dne 12. septembra 1964 leto xvii. — št. 72 — cena 20 dinarjev Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik karel makuc Tržič v znamenju Ljubelja Tržič, 11. septembra — V Tržiču je vse pripravljeno na veliki tu!^ni Prazn'k — mednarodno i tekmovanje v moto-krosu za j j*rand-prix Jugoslavije. Nastopilo« r? 55 tekmovalcev iz 14 držav. Gledalci bodo lahko tokrat videli najboljših moto-kros voza-•^v na svetu, morda celo letoš- lega absolutnega svetovnega prvaka Belgijca Roberta Joela. Danes so že prispeli v Tržič Nl-*»zemcl ter tekmovalca z Danske, jn Zahodne Nemčije. Zvečer prikujejo sovjetske dirkače, ki so najavili svoj prihod, verjetno Pa bodo prispeli še iz nekaterih jj^glh držav. Jutri si bodo vsi pedali progo, v nedeljo dopol-S?J,a Je uradni trening. Začetek tekmovanja je popoldne ob 14. uri. Izreden športni užitek bo prav »otovo privabil precej tekmoval-^ev< Kot smo danes zvedeli v pisarni prireditvenega odbora, jih o lepem vremenu pričakujejo b,«u 30.000. Na tekmovalni prostor v ljubeljski dolini se bodo ii uat že lahko pripeljali po novi Jjubeljski cesti, ki ima le še do-J"1" 100 metrov obvoza okrog ij^ga od predorov. Cesto skozi rzič bodo sploh zaprli za ves promet. ^a gledalce so poskrbeli tudi sostinfci ki SQ postavl;li vr9to pa_ "Jonov. Kot so povedali na pridu venem odboru, so se z go-nunci domenili, da cen ne bodo avljali. Praznično vzdušje ob Pttreditvi bodo popestrili še z na-°Pom folklornega ansambla i"trI zvečer ob 18.30 uri na glavnem trgu. — L. S. Se vedno premalo za družbeni standard jjaniteVilnin zborih občanov in na drugih srečanjih z volivci In držav tavli Pa tUdi "a P°svetovanJih 8 političnimi aktivi pogostokrat ugo-dili fmo' da bi ,anko odpravili marsikatero pomanjkljivost In nare-8«"ed t °n° nu^no °Pravll° komunalnega značaja, če bl le Imeli dene a' Uprav^ene so kritike občanov, da največkrat prav Iz nave-tudiga vzroka nI moč napraviti marsikaj nujnega. Resnica pa je da '„ zaradi novih potreb, ki jih vidimo pred seboj, pozabljamo, ada mo vendarle zgradili vodovod, asfaltirali ceste Jn pločnike, ^jjPUraii trgovske prostore, modernizirali gostinske objekte, posta-Potr1fSUski dom' p°Prav,li mostove in podobno. Skratka, novih Dom! ,,ln želJa občanov je toliko, da pozabljamo, kaj smo kljub nanjkanju sredstev le opravili. So^nKi,atorJi.raizli|oriih del in akcij nih ali gostinsfkih objektov in že Illlto2"h n.aif^^ostoje občani, v zato ne morejo ustrezali potrefi del-5>rimerm 'Pa so celo vodi- bam. Delovni kolektivi bodo mo-nj^ ^ Iiriv veliko prispevali z last- rali v prihodnje nameniti več jekt ern> Za redkokateri ob- sredstev za potrebe družbenega Že v /°m'u,I?'al'ne«a značaja so bila standarda in manj vlagati v zido-sredsit^0' zagotovljena zadostna ve tovarniških hal. Kriitični polo-nosH Potrebno je bilo spret- žaj pa bo moč odpravljati posto-nju ?.r iznajdljivosti pri iska- poma tudi z najemanjem posojil, ki So lasnih nelegalnih virov, Klijub razmeroma počasnemu navršiti T03*^ izdatno pomagali iz- predovanju družbenega; in življenj-viii^ , ° ali ono n-otrebno ODra- skega standarda ni kakega vid- Na letališču Brnikl pri Kranju te dni s polno paro betonlrajo podaljšek piste. S 3000 metrov dolgo vzletno in pristajalno stezo se bo letališče Ljubljana spomladi uvrstilo med letališča A kategorije. Na njem bodo lahko pristajala tudi največja letala. Dela vodi podjetje Slovenija ceste Ljubljana, ki ima za to na razpolago najmodernejše stroje. V četrtek si je letališče in dela pri podaljševanju piste ogledal tudi predsednik skupščine SRS Matija Maček (Foto JFranc Perdan) ■:::^*w,>?>v.^;ii!*^H^r.>x.v.-.' Dela pri elektrifikaciji gorenjske železnice so na nekaterih odsekih že v zaključni fazi. Na Javorniku so pred dnevi, ko smo jih obiskali, že pleskali drogove (Foto Franc Perdan) Konference S seje občinske skupščine Kranj Bolje razporejeni dopusti večji gospodarski uspeh V četrtek popoldan je bila v Kranju 27. skupna seja obeh zborov občinske skupščine Kranj, ki se je v glavnem omejila na razpravo po poročilu o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju, ki ga je podal podpredsednik Slavko Beznlk. Radovljica, 11. septembra — Tu , . ,, .. ^ , , „„„ je bil danes plenum občinskega V poročilu jexmed drugim po- kot v prvem polletju. To dokazu-komiteja ZMS. Razpravljali so o udaril, da je v prvi polovic, le- je, da so delovne organizacije pripravah na letne konference tošnjega leta gospodarstvo kranj- letos prvič uspele bolje orgaruzi-mladinskih aktivov te občine, ki ske občine v primerjavi z istim rat. dopuste. Na osnem podatkov naj bi bile končane do 1. oktobra, obdobjem lani zabeležilo soraz- za 8 mesecev letos lahko pričaku-Po teh konferencah bodo pripra- merno ugoden napredek. Količin- jemo, da bo plan ne^ le izpolnjen, vili občinsko konferenco. sita proizvodnja je za 13,1 odstot- marveč precej presežen. V radovljiški občini majo 32 kov višja kot lani v prvem pol- V svojem poročilu se je tov. aktivov mladine. Kaže pa se po- letju. Po vrednosti so podjetja Beznik obširno dotaknil tudi iz-treba, da bi v nekaterih krajih dosegla v prvem polletju 50,9 od- voza in uvoza, investiranja in in-ustanovili še nove aktive. To stoikov letnega plana. Zato lahko vesticijske politike podjetij, o za-zlasti v Kemični tovarni Podnart pričakujemo, da bodo planska poslenosti v industriji, o gibanju predvidevanja dosežena. Glede na osebnih dohodkov, o skladih pod-isto obdobje prejšnjega leta se je jetij, o preskrbi /. reprodukcij-bruto realizacija povečala za skim materialom, o cenah in o 24,2 odstotkov, kar kaže, da so ob 42-urnem delovnem tednu, delnem porastu cen doseženi Ra2praVa po poročilu se je predvsem kvalitativni premiki, /1asti dotafcnila številnih proble-zlasti v industrijski proizvodnji. mov in ležav. s katerimi se vsa-Podatki o količinski proizvodnji kodnevno ukvarjajo podjefla, za julij in avgust pa so ugodnejš predvsem zaradi togosti nekaterih predpisov, tako izvoza, uvoza in nakupa opreme v inozemstvu. Preden podjetje dobi ustrezno dovoljenje in sredstva za nakup opreme in raznega reprodukcijskega materiala, običajno mine po več mesecev in tudi let in tako oprema iji stroji zastarajo le preden pridejo v proizvodnjo. Na podlagi poročil in razprave so sprejeli nekatere osnovne naloge delovnih organizacij v drugem polletju letos. Skladno z napori, da se doseže oziroma preseže plan celotne realizacije in količinska proizvodnje, bodo morale posebej paziti na povečan izvoz, tako da bi bil plan izvoza kljub delnemu zaostanku v prvem polletju v celoti realiziram. Ustrezni skupščinski organi bodo morali poostreno kontrolirati cene v terciarnih dejavnostih. Delovne organizacije bodo morale uskladiti svoje inivesticij'ske programe z občinskim planom oziroma usklajati programe z razpoložljivimi sredstvi, zlasti v tujini. Zaposlovanje bo treba obdržati na dosedanji ravni ob istočasnem povečanju proizvodnje in storilnosti. S smotrno organizacijo dela pa bo potrebno odkrivati še Nadaljevanje . na 2. strani * 120 milijonov več za izobraževanje Letos so v jeseniški občini namenili 206 milijonov dinarjev za izobraževanje kadra, kar pomeni 120 miilijonov več kot lani, ko so v te namene porabili samo 86 milijonov. Kljub dobrim namenom pa dinamika porabe tega denarja v prvem polletju ne zagotavlja, da bo ta vsota smotrno porabljena. V prvem polletju so namreč porabili le okroglo četrtino — točneje 52,2 milijona dinarjev. V te izdatke je bilo vključeno izobraževanje 3849 delavcev, za kar so plačali 36 milijonov, nad 1A milijonov pa so izplačali za štipendije 179 študentom na raznih šolah. J. J. in na Brezjah. Sedanje konference bodo najprej po aktivih v delovnih organizacijah, zatem pa po terenih. Vodstva teh aktivov so se v večini primerov dobro pripravila na konference, na katerih želijo razpravljati o vseh poble-mih in težavah, ki jih čutijo mladi občani. — J. J. Investicije in naloge samoupravnih organov Investicije predstavljajo občutljivo področje našega gospodarstva. O polletnih investicijskih vlaganjih v kranjski občini je med drugim govoril podpredsednik skupščine občine Kranj Slavko Beznik na četrtkovi seji in poudaril, da iz podatkov lahko ugotovimo, da se je investicijska potrošnja v prvem polletju sorazmerno močno ustalila. Vzrokov za to je več, med drugim so na to brez dvoma vplivale tudi mere za omejitev investicijske potrošnje. Iz podatkov je tudi razvidno, da so podjetja letos še vedno planirala investicije bolj po tem, kaj bi želela, kot po tem, kaj dejansko zmorejo. V zvezi z investicijsko potrošnjo je potrebno ponovno poudariti, da podjetja še vedno nimajo programov kratkoročnega in dolgoročnega razvoja. Njiihovi investicijski programi zato niso ustaljeni, ampak so bolj ali manj odvisni od razpoložljivih »lastnih« in najetih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ko so občinski upravni organi prejšnji mesec ponovno zahtevali podatke o realiziranih investicijah v prvem polletju in o njihovih investicijskih programih za leto 1964, so kljub prvotni vskladitvi investicij po rebalansu družbenega plana dobili spet povsem novo številko, ki je točno za milijon dinarjev višja kot je bila določena po popravljenem družbenem planu, oziroma za 300 milijonov dnarjev višja, kot je bila prvotno določena v družbenem planu. To samo kaže, da podjetja res nimajo čvrste orientacije glede investiranja, da določajo svoje investicijske naloge zelo kratkoročno, v ožjih krogih, in da investicijski programi, ki jih delavski sveti sprejmejo v začetku leta, praktično ne veljajo. Taka praksa seveda negativno vpliva na celotno investicijsko politiko, krepi težnje po povečanem pridobivanju »lastnih« sredstev, kar vodi k povišanju cen ali pa k slučajnemu- paberkovanju tujih sredstev, kjer jih je pač mogoče dobiti, navadno brez pravih razvojnih programov. x Osnovni cilj naše ekonomske politike na področju razširjene reprodukcije je prenesti skrb za Investicije na delovne organizacije. To je nov korak v uveljavljanju delavskega samoupravljanja, vendar hkrati tudi nova odgovornost samoupravi j avcev. Decentralizacija investicijskih sredstev namreč ne bi smela pomeniti tudi drobljenja investicijskih naporov. Pri tem imajo najpomemb-nejšb vlogo prav subjektivne sile v podjetju. Z načrtnim investiranjem in prostovoljnim oročanjem prostih sredstev lahko edino preprečijo administrativno poseganje na to področje gospodarstva. Osnovna naloga samoupravnih organov v sedanjem obdobju našega gospodarskega razvoja je torej rešiti nasprotje med decentraliziranimi sredstvi in potrebo po njihovi delni centralizaciji, med posamičnimi interesi podjetij in skupnimi interesi ožje in širše družbene skupnosti. Praksa je doslej pokazala dokajšnjo nesmotrnost razdrobljenega investiranja. Delovne organizacije so npr. povsem drugače trošile »lastna« kot pa najeta sredstva. Rezultati take kratkovidne investicijske politike so znani. Kot nasprotje take prakse se je nujno pojavila družbena oziroma državna intervencija, ki pa nosi s sebol kopico problemov in zaostruje nasprotja v gospodarskem razvoju. Morda ne bi bilo slabo, če bi samoupravni or«anl, ki sklepajo o prostih sredstvih poslovnega sklada, pomislili, da bo obvezno oročanje sredstev za splošne Investicije, v kakršnikoli obliki že, obveljalo vse dotlej, dokler ne bomo našli drugačnih možnosti za njihovo financiranje. proračunov ali pri- kovalo. naVadn° Vedn0 Vib.r°dstva za razna manjša opra-Težjeln .a še nekako dobimo. Vsote ^a ^ kadar gre za večje investicije, strani vendarle kažejo uspehi. Navedimo jih v podkrepitev samo nekaj: spomladi letos so odprli v Radovljici novo moderno poštno centralo,, ki je veljala nad 300 milijonov. Velika pridobitev za Ra-deniimo za dovljico je tudi 'nova samopostrežna trgovina kot tudi nova trgovina v Zapužah. Novi objekti kulturnega doma v Lescah bodo tiarni©n ^Ulka- družbenega standarda. ne J{4°e nomaga iznajdljivost in na sred0"1'0*'0-'0 dovolj tudi raz- ^^.»...^6« uw.ua v t-v-^an uvuv davšč ,va' naDrana z dodatnimi kmalu izročeni svojemu namenu n.ih mami od dohodkov zaposle* dograjujejo pa tudi dom Parti- Šle; '.lv.^ru'8'h virov. V radovi1 j i- zana v Radovljici. Letos so v Ra *l Občini ,1,: _____, • ____,.' prj,mj!,cini' ^i rnonda ni osamljen re nad'sn° 11 a primer vsc žo,e sta Pouk- in '° v "i''1 sodobni pa so odprli skora Urej^nnomo«oč. Večinoma so pre-e iz stanovanjskih, poslov- dovljici dogradili tudi novo poslopje Ljudske milice, na Bledu nov hotel Trst Nadaljevanje ^ na 2. strani " Nova pot prijateljstva V madžarsko glavno mesto Budimpešto jc včeraj prišel na petdnevni uradni obisk predsednik SFRJ in generalni sekretar Zvezi komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili najvidnejši predstavniki Madžarske, kakor predsednik prezidija LR Maci/irske Dobi in prvi sekretar madžarske socialistične delavske partije in predsednik madžarske revolucionarne delavsko-kmečke vlade Janoš Kadar. Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrave in sporočil želje jugoslovanskih narodov delovnemu ljudstvu Madžarske. Nikolajev v Jugoslaviji Včeraj dopoldne je z letalom iz Moskve prišel na obisk vodja sovjetskih kozmonavtov Andrej Nikolajev. Gost bo ostal v naši državi osem dni. Proti Daljnemu vzhodu Iz konvoja britanske vojne mornarice, ki se zadržuje v Sredozemlju, je od plulo nekaj fregat in rušilec proti Daljnemu vzhodu. Prav tako so poslali Britanci na jug Arabije še štiri bombnike. Kamboško- vietnamski spopad Iz Južnega Vietnama so siporo-čili, da za nerede na meji odgovarja Kambodža. Vojaki na obmejnem ozemlju stalno izzivajo nerede. Zato so zahtevali, naj bi prišli na ozemlje opazovalci OZN. Tuomijoja umrl V Helsinkih je umrl finski diplomat Sakarl Tuomijoja, ki je bil posredovalec OZN na Cipru. Tuomijoja je namreč zbolel na posvetovanju v Ženevi. / V drugo nnlvečjc egiptovsko mesto Alcksandrijo so v preteklosti prihalalc mnope vojske In številni državniki od starih Makedoncev in Rimljanov do Arabcev in Turkov. Vendar pa je bilo v tem zgodovinskem mestu, ki ga je zgradil Aleksander Veliki, le redko zbranih toliko državnikov s tako enotnimi stališči, kot te dni na arabskem vrhu, ki ga počasi že uvrščajo v državni arhiv med staloo obliko sodelovanja arabskih držav. Mesto, ki ima znano arabsko univerzo, je zbralo, voditelje arabskih držav za zeleno mizo, da bi s skupnimi silami ocenili politični položaj v arabskem svetu. Po uvodnih stikih in obsežnih razpravah v dvoje so re'-ako Izluščili iz političnega reliefa arabskega sveta osrednje nr-^bleme, ki so dovolj /roačilnl za snlošno razpoloženje vseh arabskih držav in s svojo neurejenostjo silijo k razpravi. Ce bi morali razvrščati obravnavano gradivo v razpravi na arabskem vrhu, potem bi po pomenu na prvo mesto postavili "roblem reke Jordan, odnose med Jemenom in Saudsko Arabijo in slednjič splošni položaj, na arabskem Jugu, ki zaradi kolonialnih čistk in pogostih vstaj, postaja že skrajno nevaren za bližnjo arabsko okolico, svojih namakalnih naprav, kar bi utegnilo ob dograditvi povzročiti hudo krizo, ko bodo reko preusmerili. Arabske države so kot protiutež izraelskim načrtom izdelale svoj načrt 0 Iteftoriščanju reke Jordan. Po uradnih sporo- Arabski vrh ki se zaradi britanskega vojaškega vmešavanja počuti ogrožena. Mir na meji med Izraelom in arabskimi sosedi je že dalj časa ogrožen zaradi izraelskih načrtov o izkoriščanju vode reke Jordan. Gre za namakalne načrte izraelske vlade, ki bi z izvedbo Izdelanega načrta preusmerila velike količine vode reke Jordan, zaradi česar bi utrpele škodo druge arabske države, ki prav tako izkoriščajo bogastvo svete reke. Kaže, da Izrael nadaljuje z izgradnjo čilih so v tem pogledu na konferenci dosegli soglasje, kar menijo, da je velik uspeh sedanjega vrha. S tem problemom Je ozko povezano tudi vprašanje neposrednih in dolgoročnih nalog vojaškega sodelovanja. Tudi v tem Izredno delikatnem vprašanju so v Alek-sandrlji dosegli zbližanje stališč. Na predlog predsednika Naserja so skupnemu vojaškemu poveljstvu arabskih sil izglasovali polno-močje, da lahko po potrebi premešča čete Iz ene arabske deže- le v drugo. To pa jc stvarni napredek, saj Je znano, da so se arabske države popolne suverenosti s težavo odpovedovale. Za politično ureditev so dozoreli tudi odnosi med Jemenom in Saudsko Arabijo. Znano je, da je petrolejska velesila na arabskem polotoku Saudska Arabija dala brez pridržkov polno zatočišče ubežnikom kraljevskega Jemena ln da je dolgo časa tudi materialno podpirala vojaške napade, ki so se jih z njenega ozemlja lotevali ostanki kraljeve vojske, da bi Jemenu vrnili staro družbeno ureditev in strmoglavljenoga kralja. Več let državljanske vojne, ki ni prinesla nič drugega kot izgube ln žrtve, pa je pokazalo, da se nova oblast v Jemenu ne more zrušiti z nobeno silo, čeprav to silo dobro plačujejo in najemajo petrolejski veljaki in tuje velesile. Na predlog jordanskega kralja Huseina bi arabski državniki morali urediti odnose med Saudsko Arabijo in Jemenom, tako da bo priznan jemenski republikanski režim Nič mani ponv.'mbcn pa ni ~y ložaj na skrajnem arabskem i; gu v Adenu in njegovi okolici, 't področje jc že dalj časa podobn sodu smodnika. Velika Britani" vedno bolj pogosto uporabi i" svoje čete, ki jih ima na področju Adena, da duši pogoste upore. Ti upori dobivajo vedno bolj obeležja boja za nacionalno neodvisnost. Brez dvoma jc revolucija v Jememi dala veliko oporo za dosego tega cilja prebivalstvu revnih puščavskih vasi. Položaj v adenski okolici je vedno boij napet, ker britanske dolgoročne obljube o razglasitvi neodvinosli najkasneje leta 1968 več ne zadoščajo ljudem, ki želijo proces osamosvojitve pospešiti. Ljudje ffofioff hi m. Dela za novo gorenjsko magistralo, ki se bo pri Podtabru odcepila od ljubeljske ceste, hitro napredujejo. Na sliki del trase od Ljubnega proti Črnivcu (Foto Franc Perdan) Nadaljevani« s L straili 1 Bolje razporejeni dopusti skrite rezerve v delovnih organizacijah in s pravilno razporeditvijo zaposlenih zmanjšati mehanični priliv delavcev na območje občine. Povečana delovna storilnost bi nudila delovnim organizacijam večjo možnost za povečanje osebnih dohodkov. Posebno skrb bodo delovne organizacije morale posvetiti tudi analizam za prehod na 42-urni delovni teden, pri čemer naj ne gledamo samo na obstoječo prakso, marveč naj uveljavimo tak sistem, ki bo ekonomsko najbojj ustrezal. 2 Še vedno premalo za družbeni standard in v celoti zgradili novo kuhinjo v Toplicah, za kar so skupaj porabili nad 220 milijonov. Dokončali so .gradnjo kopališča na Bledu in zgradili turistični objekt— moderen kamp v Zaki. Dokončana je tudi velika investicijska grad- nja, kot jc sanacija Blejskega Je" zera. Vrsto izboljšav in preureditev So opravili še po raznih hotelih-V Bohinju je stekla žičnica na Vogel; za potrebe turizma pa SO odprli tamkaj dve b ruma rici. Nove vodovode so zgradili na Bohinjski Beli, na Selu pri Bledu, v Ka.m-njah in v Polju. To so dela, ki -s0 jih dokončali ali pa v celoti opra* vili letos. V gradnji pa je nad 40 raznih objektov' y vrednosti več kot dve milijardi dinarjev. Ti uspehi nam dokazujejo, da so materialne zmogljivosti- poh* Učno teritorialne enote in 'delovnih organizacij dokaj široke, močan pa jc tudi njihov ekonomski potencial. Upravičeno pa se P° vsem tem lahko vprašamo, kolik0 so vse te pridobitve posredno al' neposredno pripomogle k zviševanju življenjskega ali družbenega standarda cieiovmih ljudi. Nc" dvomino bi lahko odgovorili .pritrdilno — odprto pa je vprašanje. aH ne bi v okviru razpoložljivi]] možnosti lahko napravili fc vec- J. B. VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Danes in jutri bo pretežno sončno in toplo vreme, predvsem v vzhodni Sloveniji vmesne občasne pooblačitve. Po kotlinah zjutraj mogla. Najnižje OOCne temperature bodo med 7 in ^stopinjami; dnevne okoli 25 stopinj Celzija. Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropo je precej ustaljeno. Od jugovzhoda dotekajo tople tropske zračne gmote. Vreme v petek ob 13. url Brniki — jasno, 24 stopinj, 1021 milibarov, zračni pritisk počasi pada; Planica — jasno, 22 stopinj; Jezersko — jasno, 21 stopinj;-Triglav - Kredarica —- pretežno jasno, 12 stopinj, piha jugovzhodnih. 3Š& Financiranje šolstva v škofjeloški občini Vrednotenje dela Dosedanje financiranj e šolstva v škofjeloški komuni je na podlagi kategorizaoije šol, po kateri so bile šole razvrščene (popolne osemletne, šttrirazredne, eno in dvooddelčne itd.). Tako so pripadala šolam sredstva na podlagi kategorij, ne pa na osnovi potreb. To pa je nemogoče, zakaj šole z različnimi potrebami, vendar v isti kategoriji, so prejemale sredstva po istem izračunu in istih kriterijih. • Prav zaradi teh pomanjkljivosti organi za šolstvo in sindikat prosvetnih delavcev že razpravljajo, da bi morali najti nove kriterije, ki bi postavili šole v enakopraven položaj. Temeljili naj bi na podlagi 'lastne kalkulacije posameznih šol, ki naj bi bile enake za vso občino. Kriteriji naj bi bili: enotna učna obveznost učitelj- S plenuma občinskega odbora SZDL Jesenice Iskati primerne oblike dela CVno ti #t Na zadnjem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze na Jesenicah so med drugim razpravljali tudi o analizi delavskega samoupravljanja v delovnih kolektivih na področju jeseniške občine. Prav analiza je pokazala, da kljub temu, da je bil storjen korak naprej na področju delavskega upravljanja pa to še vseeno ni povsem doseglo svojega namena. Na plenumu so se tudi dogovorili, da je sedaj naloga Socialistične zveze, da išče primerne oblike dela, s katerimi bo samoupravljanje še bolj približa- Mladi za večjo produktivnost Prevelika hitrost Kranj, 11. septembra — Danes zjutraj ob petih in deset minut se je pripetila v Kranju na Maistrovem trgu pred poslovalnico Delikatese prometna nesreča. V avtobus SAP-a, ki ga je upravljal šofer Anton šilar in je vozil 20 km/h, je trčil motorist Stane Bodlaj. Vzrok nesreče je po vsej verjetnosti prevelika hitrost, kajti po izjavah očividcev je motorist vozil okoli 80km/h, čeprav je v mestu dovoljena hitrost le 20 km/h. Bodlaja so takoj odtpe-ljali v Zdravstveni dom v Kranj, kjer so ugotovili komplicirani zJom leve noge in manjše poškodbe na glavi. J. J. Lani je organiziral okrajni komite ZMS v Ljubljani tekmovanje med mladimi proizvajalci za dvig produktivnosti dela v delovnih organizacijah. Pokazali so se delni uspehi, vsaj glede discipline na delovnem mestu (zamujanje, neizkoriščeni delovni čas in podobno). Bil je celo primer izboljšanja tehnološkega procesa v »Iskri«, v Otočah. Ker je bil to tekmovanje okrajne nega merila ni rodilo najboljših Uspehov, zato so se na občinskem komiteju Zveze mladine Slovenije v Radovljici odločili za tovrstno tekmovanje v občinskem merilu. Pri tem bodo imeli (Ker bo manjše področje) večji pregled nad tekmovanjem. Vsekakor pa bodo imeli pri tem razne težave. Delavci, ki delajo po normi radi skrivajo vse tehnološke izboljšave, do katerih pridejo sami, in hranijo izdelke, katere so napravili prej, za tako imenovane »črne« dni, ko bodo z normo na tesnem. Te ljudi bi morali nujno pritegniti k tekmovanju, kar bi koristilo proizvajalcu, kolektivu in skupnosti. Problem je tudi ne- zaupanje starejših do mlajših. Primer je v LIO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, kjer ni miti enega mladinca v samoupravnih organih. Vendar pa je podjetje pokazalo veliko zanimanje za tovrstno tekmovanje. Za to tekmovanje se zanimajo tudi druge delovne organizacije. Pred kratkim so ustanovili raziskovalni biro, ki bo imel med drugim nalogo proučevatii razne predloge novatorstva in raolona-lizatorstva. V »Verigi« Lesce in »Iskri« v Otočah so že ustanovili komisijo za novatorstvo in racio-nalizatorstvo, drugod pa jih še bodo. Vodstvo radovljiške mladine je ustanovilo posebno komisijo, ki bo spremljala tekmovanje v delovnih organizacijah in na kraju proglasila najboljše posameznike in podjetja. Seveda ne smemo pričakovati že v prvem letu »čudeža*) vendar bi bilo že veliko, če bi za to zainteresirali mladino. Hkrati bi bila to odskočna deska za dosego boljših rezultatov v prihodnjih letih. — J. JARC la delavcem. Namreč, ljudje se vse bolj zavedajo -pomembnosti, če o nekaterih problemih odloča široka javnost, ker so že spoznali, kakšne napake so se dogajale, če so o njih razpravljali le v »ožjem krogu«. Člani plenuma so hkrati menili, da je danes zelo pomembno tudi obveščanje občanov, in da je treba tudi na Jesenicah še izboljšati odnose mod občinskim odborom Socialistične zveze in občinsko skupščino. V jeseniški občinski skupščini se tudi marsikateri odbornik še ni znašel. Tako na primer posamezni odborniki delovnih skupnosti dostikrat izstopajo kot predstavniki delovnih organizacij, pozabljajo pa na širše interese in potrebe v občini. Tudi republiški ljudski poslanci so se v jeseniški občini bolj malo udeleževali sej občinske skupščine in zborov volivcev, medtem iko zvezna ljudska poslanca po izvolitvi v občino še sploh nista prišla. Plenum je tudi nakazal, da bo moral občinski odbor Socialistične zveze na Jesenicah obnoviti nekatere oblike dela, kakor razgovore ob sredah, skupne seje izvršnega odbora s krajevnimi odbori, tribune in podobno. Uresničitev teh oblilk bo nujna glede na priprave (družbenega načrpa občine za prihodnje leto, uveljavljanja gospodarskega sistema, ^lede* na številne komunalne probleme, probleme delovnih skupnosti, mladinskih letovanj in podobno. P.U. Cflas BRRLC8U 0 vzdrževanju stanovanj Vsi vemo, da se naša socialistična skupnost, predvsem pa občine, krajevne skupnosti ter delovne in družbene organizacije dnevno ukvarjajo z gradnjo novih stanovanj. Vemo tudi, da so bila vložena v gradnjo stanovanj tudi velika družbena sredstva, stanovanj pa še vedno ni dovoljy t Ko gradimo nova stanovanja, pa radi pozabljamo na starejše stanovanjske zgradbe, zlasti na stanovanjski fond, ki smo ga podedovali od stare Jugoslavije Moramo priznati, da so bile mnoge stavbe, ki so prišle v družbeno last, pred leti še v dobrem stanju, danes pa je marsikatera neuporabna in za stanovalce nevarna. Talkšne hiše so na našem podeželju. Prenaglo razpadajo tudi stanovanjske zgradbe, ki smo jih zgradili takoj po vojni. Denarna sredstva, pridobljena z najemninami, so premajhna, da bi obnavljali skega kadra, enoten izračun 7f osebne prejemke nasproti druž^ bonernu skladu za šolstvo itd. \ pogledu materialnih zahtev bi bilo potrebno upoštevati specifične zahteve posameznih šol. P0" kazalo se je, da je v sedanjem položaju šolstva financiranje na osnovi lastne kalkulacije dokaj utemeljeno in sprejemljivo. Napačno pa bi bilo, če bi sprejo 1 vsakršne izračune posamezni" šol. Družbeni organ za šolstvo P'1 občinski skupščini in upravni odbor sklada bosta morala izračune temeljito preveriti predno J1" bodo odobrili. Tako financiranje, ima pole# pravilnejše razdelitve sredstev namenjenih za šolstvo še dve pre"" nosti: delovnim kolektivom na šolah bo vsaj v določeni meri dan možnost, da bodo enakopravno vrednotili svoje delo in nihče n bo več prizadet, da bi za delo dobival manjša sredstva, la11^ 'ko se bo razpravljalo sarno zmanjšanju obsega opravi j eneg dela. Istočasno, ko je razprava ° pravilnejši delitvi sredstev sW da za šolstvo pa teče razprav tudi o tem, kako zagotoviti skladu stalen vir sredstev, da bi la ko šlo šolstvo vzporedno z g0SP . darstvom in drugimi šjužba*»£ Sredstva za materialne i7,aa j_ šol naj bi bila v razmerju s stre stvi za osebne prejemke ^ p stanovanjsko hiše družbene IaS^. nine. Razen objektivnih težav, _ so se odslej odražale v pomanl kanju sredstev za obnovo his. f1^ je, poglavitni vzrok naglega Pr° padanja zgradb pri stanovali samih, v njihovem malomarna odnosu do družbene last n me hisn" pomanjkljivi odgovornost i svetov. Uporabniki stanovanj bi sC rali ravnati po neki stanovanj etiki f in " morali. Žalostno ^e'^ večina stanovalcev pri ra/ ,t,ti-okvarah na stavbah čaka U* £L/a-stavhika hišnega sveta. ^se°r.e]o re, četudi majhne, ki nastt sta-zaradi malomarnega odnosa ^ povzročajo v ni skupnosti velikan dodatne stroške. Da bi te trebne izgube sredstev oc^^|.0vc je dovolj samo- malo .^j.OVv7g0-volje, roravilne stanovanjske jc in več čuta do družbene y ,Q nine. Potrebno bi bilo, da s0 pomislimo o teh stvareh, g< videti malenkostne, toda ve«. Tone R°taf novalcev, družbene S0F-9TA, 12. septembra 1964 ^ Iz naših komun # Fz naših komun • F7. naših komun # I7 naš^ knmnn O* 1» fftlftiti komun dfe T? n^^ih komun t* *v»*tn l< omun I7 naših kom''" Poslovanje in produktivnost kranjskih kolektivov so notranje rezerve? V vsem gospodarstvu kranjske občine z vključenima veliko ISKRO J« prav tako PLANIKO,, je stopnja ekonomičnosti v letošnjem poletju nekoliko narasla v primerjavi z istim obdobjem lani. Lani je a Primer gospodarstvo doseglo na 1 dinar porabljenih sredstev 1.52 JUnarja celotnega dohodka, letos pa 1,53 dinarja celotnega dohodka, 0reJ je indeks 101. Brez velike Iskre in Planike pa je gospodarstvo Kranjske občine doseglo v obeh primerjalnih razdobjih na 100 din Porabljenih sredstev 147,5 dinarja celotnega dohodka. V industriji, ki jc najmočnejše ov5K>darsko Področje kranjske pčine, je ekonomičnost poslovu-"la v letošnjem polletju napram danskemu nekoliko padla. Z višjo stopnjo ekonomičnosti je letoš- nje prvo polletje poslovalo 11 industrijskih podjetij, pri čemer ne gfe prezreti razveseljivega dejstva, da izkazujeta največji porast ekonomičnosti -poslovanja podjetji TOSO in Kranjske ope- |fyolžolžrqf Priprave »Himalajcev« _ Naši kandidati za drugo himalajsko odpravo, ki so se v nedeljo -večer vrnili s treninga na Grossglocknerju, kjer so trenirali od • Avgusta do 6. septembra in se tam seznanili tudi s samorcševa-jem, bodo nadaljevali s treningi tudi doma. Ob pričetku prihod-_{lega leta pa bodo obiskali poleg nekaterih zahtevnejših gorskih Upin tudi skupino Ortler in se tako na vzpon na Himalajo, v Poletju prihodnjega leta kar najbolje pripravili. Med devetimi »f, , dati za drugo himalajsko odpravo je tudi Gorenjec, Klavdij M1ekuš iz Mojstrane. Težave v izvozu . V prvem polletju letos so izpolnili v jeseniški železarni plan ^voza le 87,61-odstotno. Plan ni bil dosežen, ker izvoznih jzdelkov. akor pocinkane pločevine, pocinkanih cevi in pocinkane bodeče ^lce niso izdelali v dovoljni količini in ker zahtevajo kupci, pred-ySeIn zahpdnoevropskih držav, znižanje cen varilnim elektrodam. Železarni so sklenili, da bodo ukrenili v drugem polletju vse Potrebno, da bodo do konca leta plan izvoza v vrednosii treh milijonov dolarjev v celoti izpolnili. Sprejem v Prisanku Predsednik občinske skupščine Jesenice Ludvik Slamnik je priselil nocoj, 12. septembra, za jeseniške gledališčnike sprejem v v°telu Prisank v Kranjski gori. Tako jim hoče v imenu občanov ^stitati k uspehom na zveznem tekmovanju amaterskih gledališč "varu, kjer so zavzeli prvo mesto. j.XvZa začetek dvajsete oziroma jubilejne sezone so jeseniški gleda-'Scniki naštudirali Goldonijevo komedijo »Ribiške zdrahe«. S lem el°m so že gostovali na Bledu, jutri zvečer pa bodo na Hrušiei. Nocoj v Tržiču ^ Na večer mednarodnega motocrosa na Ljubelju, to jc nocoj, jiK'0 priredili jeseniški svobodaši v Tržiču za udeležence crosa in ^mačinc kulturni večer. Spored bosta izvajala ansambel narodnih plcsQv in komorni zbor. Prireditev bo na prostem, če bo pa slabo r^me pa v dvorani. Ansambla Svobode »Tone čufar« z Jesenic ja;i'opata redno v turističnih krajih jeseniške občine, pa tudi v zamejstvu. O perspektivah tekstilne industrije ^ torek, 15. septembra, bo v tovarni Tekstllbidus v Kranju potovanje o razvoju in perspektivah tekstilne industrije pri nas. dejavnost Ima v zadnjem času izredne težave, zlasti v nekaterih orfktivlh- Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki republiških Sanov in gospodarskih zdniženj. karne, seveda razen tovarne Industrije bombažnih izdelkov. Nižjo stopnjo ekonomičnosti so pokazala podjetja Proizvodnja in razdelitev električne energije (Elcktro-Kranj), Kovinar, Exo-term, Lema industrija in Tekstil-indus. Na neindustrijskih področjih je stopnja ekonomičnosti padla V kmetijstvu, In to pri Kmetijskem živilskem, kombinatu in pri Kmetijski zadrugi, dalje pri Gozdnem gospodarstvu in pri Projektivnem podjetju, vsa druga podjetja na področju kranjske občine pa izkazujejo povečano stopnjo ekonomičnosti. V kmetijstvu je š« vedno veljavno dobro znano dej-slvo, da so materialni stroški in s tem celotna porabljena sredstva previsoka in poslovanje na meji rentabilnosti. Pri Gozdnem gospodarstvu je treba upoštevati, da je na ekonomičnost močno vplivala vključitev kooperacij iz zasebnega sektorja, ter neekonomična proizvodnja v zasebni lastnini. Razen tega so se tudi materialni stroški povečali zaradi podražitve lesa in uslug. Toda kljub naštetim negativnim pojavom, ki so pri nekaterih gospodarskih organizacijah vplivali na padec ekonomičnosti, velja splošna ugotovitev, da se je gospodarstvo v kranjski občini glede ekonomičnosti poslovanja znatno izboljšalo. Za produktivnost dela sta osnovna faktorja doseženi neto produkt in število zaposlenih. To se je po podatkih v periodičnih obračunih dvignilo v gospodarstvu kranjske občine od lanskih 23.049 na letošnjih 26.067, kjer sta vključeni tudi velika Iskra z 11.281 zaposlenimi (lani le 8.957) in Planika s 1433 zaposlenimi (lani 1403). Tako znaša porast zaposlenih v kranjski občini za 3.018 ljudi, samo v Iskri pa. 2324 novih delavcev, če je neto produkt narasel za 38 odstotkov, število zaposlenih pa le za 13 odstotkov, je razumljivo, da se letos porast produktivnosti izkazuje v zelo visokih indeksih. Tako je produktivnost porasla nanram lanskemu polletju od 685 na 985 ali za 44 odstotkov. Realnejši je prikaz v gospodarstvu občine brez Iskre in Planike, ko je produktivnost narasla od lanskih l^l na letošnjih 958, ali za 21 odstotkov, Nižjo stopnjo ■ nroduktivnosti kot v lanskem polletju izkazuie v sklopu Elektro-Kran j le Elektrarna Sava, ki je pri porastu ne- to produkta za 7 milijonov dinarjev povečala število zaposlenih od 64 na 80. Isto velja za Kovinarja, saj je pri enakem neto produktu povečal število zaposlenih za 10. V Tekstilindusu se ie neto produkt zmanjšal za 203 milijone dinarjev (indeks 93), število zaposlenih pa za 75, kar je razumljivo, da je padla tudi produktivnost. Pri neindustrijskih podjetjih so v prvem polletju letos zabeležili izreden porast, produktivnosti, in sicer v kmetijstvu za 12 odstotkov, pri Gozdnem gospodarstvu lo za 57 odstotkov, v gradbeni- štvu za 40 odstotkov, v prometu za 44 odstotkov in prav toliko v trgovini, v gostinstvu za 21 odstotkov, v obrti za 45, v komunalni dejavnosti za 87 in pri Kinematografskem podjetju za 76 odstotkov. Podatki nam zgovorno pričajo, da je v neindustrijskih področjih neprimerno večja možnost iskanja notranjih rezerv kot v industriji. Zato je razumljivo, da je prehod na 42-urni tednik v industriji za sedaj še problematičen in zahteva zares tehtnega študija v vsaki gospodarski orga-v ni zaci ji. M. 2. Center Radovljice hitro spreminja svojo podobo. Te dni hitijo z zaključnimi deli na novi trgovsko poslovni zgradbi, ki jo bodo v kratkem predali svojemu namenu. Istočasno zaključujejo tudi z deli nove zgradbe, v katero se bo preselila postaja ljudske milice Likvidacija „Tabora" v Gorenji vasi Pred približno onim letom je bila. v gostinskem podjetju »Tabor« v Gorenji vasi uvedena prisilna uprava, da bi bilo možno urediti1 razna materialna in personalna vprašanja, ki so nastala v času večletnega neskrbnega vodenja podjetja. Vendar tudi tej upravi ni uspelo, da bi podjetje' spravila v red in je lako podjetje prišlo v še večje težave. Višji prejemki za upokojence in invalide Na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Je-senicc-Radovljica je 6071 upravičencev, od katerih prejema 1539 upravičencev le do 13.000 din mesečnih prejemkov, 521 do 15.000 din in 1401 do 20.000 din. Nad 20.000 din mesečnih prejemkov pa prejema le 43 odstotkov vseh upravičencev. Upokojenci in invalidi pa morajo v večini primerov z minimalnimi prejemki preživljati še več družinskih članov, kar povzroča še večje probleme in težave. Kljub skromnosti večine upokojencev in invalidov ter njihovih družinskih članov, izračun potreb za življenjske stroške kaže, da se s tako minimalnimi sredstvi ne da in ne more živeti. Razumljivo je, da živi večina upokojencev in invalidov v slabih stanovanjskih razmerah z nizko najemnino in je njihov izgled neprimeren in si v primeru bolezni ne morejo privoščiti priboljška. its posebnim dodatkom in z dra-Na Jesenicah, kjer izučuje žele-\\^)njstam dodatkom 1500 din me-zarna že tri leta strokovnjake za sečno so upokojencem in invali-ž.elezarno Skopje v Makedoniji, je dom delno pomagali, vendar ta bila v četrtek popoldne za prakti- znesek še ne daje temu delu pre- Prav zaradi tega je svet za promet in turizem pri občinski skupščini v Škof j i Loki imenoval posebno komisijo, ki tje razmere proučila in predlagala skupščini, da potrdi z 31. decembrom 1964 likvidacijo podjetja »Tabor.« Manjša gostišča v Poljanah, Gorenji vasj in v Hotavljah bodo prevzeli zasebniki, hotel na Trebi ji pa bo prevzelo podjetje Krona iz škofje Loke. — Z. P. 107 strokovnjakov za Skopje kante iz Skopja lepa svečanosti Devetnajstim delavcem iz. Makedonije so v navzočnosti vseh prafctikantov iz Skopja,, predla vn i ka Železarne Skopje, Železarne Jesenice in Železarskega izobraževalnega centra Jesenice raz- bivalstva svetlejše perspektive. Zaradi zadnjih nujnih in gospodarsko utemeljenih podražitev storitev in uslug ter drugih življenjskih stroškov, ti dodatki pri tako nizkih prejemkih ne morejo nadoknaditi potreb. Oddelek za družbene službe pri občinski delili spričevala o opravljenem iz- skupščini Jesenice, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice in dmžbeno-politične or- pitu za kvalificiranega vadjavca. Novi strokovni delavci se bodo vrnili v Skopje, od tam pa bodo odšli še na nekajmesečno prakso v inozemstvo, da bodo odgovorno delo v novodograjeni železarni Skopje čimboije opravljali. V jeseniški železarni so izučili doslej že 107 kvalificiranih delavcev in visoko kvalificiranih delavcev, med katerimi je bilo na strokovnem dopolnjevanju lepo število tehnikov in inženirjev, l/učenje enega strokovnjaka stane /elezarno Skopje nad 760.000 'din. Oster ovinek na cesti proti Jesenicam v Mostah — ozko grlo, ki vsak dan bolj ovira naraščajoči domači in tuji promfet (Foto Franc Predan) cicibani s svetovnimi jeziki no savska univerza v Kranju pripravlja za letošnjo zimsko sezo-fra Več tečajev za tuje jezike (predvsem angleščine, nemščine in loče • ne^ za otroke, v starosti od 4. do 11. leta. Tečaji bodo bori"1 Za otroke °d starosti 4 do 6 oziroma 7 do 11 let. Učili se °Odo 1P° direktru' metodi, s pomočjo raznih diafilmov. Otroci se lahko kaj hitro naučili osnove teh jezikov. Qost *v poDuda Delavske univerze zasluži vso'pohvalo in pozor-to u *°da je le, da tovrstni tečaji niso tudi za starejše otroke, Je °d H. do dleta. Razprava o delitvi dohodka IHj,^ Radovljici so imeli pretekli petek zasedanje razširjenega ple-s*ndik l^"1 ga sindikalnega sveta skupaj s predsedniki in tajniki Hjem amih podružnic. Razpravljali so o delitvi dohodka in nadalj-**htn 1Zpopomievanju tega sistema v delovnih organizacijah. Po ^skus^1, poroioJlu predsednika občinskega sindikalnega sveta so v lJi obravnavali še številne probleme v zvezi z delitvijo OD. Asfaltiranje Seliške ceste nale ° sktepu sveta krajevne skupnosti na Bledu so delavci komu-Ilek»t«C-.pr''^e,i s pripravljalnimi deli za asfaltiranje Seliške ceste, imh Pločnikov in dvorišč. ganizaoije občine Jesenice so o teh problemih obvestili občinsko skupščino Jesenice. Predsednik občinske skupščine Jesenice Ludvik Slamnik je na torkovem zasedanju obeh zborov seznanil odbornike o tem perečem problemu in predlagal zasedanju za dodatno točko razpravo o resoluciji in sprejem resolucije o zvišanju dodatka upokojencem ln invalidom. Tudi odborniki so menili, da je nujno, da se odgovorni republiški in zveani organi čimprej odločijo za boljši in ustreznejši pokojninski sistem od sedanjega, da se do sprejetja novega zakona stanje ' navedenega, prebivalstva ne odlaša. Prebrano resolucijo so sprejeli. Na osnovi tega je občinska skupščina Jcsemice poslala resolucijo Ropubliš« skupščini za zavarovanje delavcev SRS v Ljubljani in z njo predlagala, da se v okviru možnosti do sprejetja novega pokojninskega sistema izplača vsem upokojencem in invalidom, prru-vsem pa tistim z najnižjimi prejemki, višji mesečni dodatek, ne-solucija med drugim navaja: »NI pravilno, da je odlašanje življenjskega standarda upokojencev in invalidov tako dolgotrajno, saj se od spomladi leta 1963, odkar se obljublja izboljšanje, ni premaknilo z mrtve točke, kar. seveda upokojenec še bolj vznemirja. — U. Tovarna verig Lesce gradi lasten vodovod, ki bo razbremenil vodovodno omrežje v Lescah; Tovarna verig rabi namreč veliko vode, zato je doslej večkrat prišlo do pomanjkanja vode v Lescah. S tem lastnim tovarniškim vodovodom bo ta problem odpravljen KULTURA m KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA • KULTURA G KU1_T1 ----1---— Revija jugoslovanskega dokumentarnega Filitta Najboljši „dokumentarci" „Ribiške zdrahe" na Bledu Ignalcl gledališča TONE ČUFAR z Jesenic so v okviru sezonskih prireditev na Bledu uprizorili minulo soboto v festivalni dvorani GOLDONIJEVO komedijo »RIBIŠKE ZDRAHE«. Po obisku z Zupančičevo dramo je bilo to drugo gostovanje Jeseničanov v letošnji sezoni na Bledu. Z obema uprizoritvama so igralci z Jesenic zelo us(peli. Ribiške ali Primorske zdrahe so znaČima komedija lažjega žanra. V njej nam je avtor predstavil vročekrvni in hrupni primorski temperament m Življenje ljudi ob obali. Osnovni vzgib dejanjem in zapletom kol Že naslov pove so zdra-h e, katerih povzročitelji so seveda ženske, lahkoverni moški pa jim nasedejo. Provincialni kraj ni u! i več kot. dovolj možnosti za spletke, zavisti, spore in hrup, ta t m ■')<]■ spremljevalec, ki pomaga ljudem iz dolgočasja, zlasti pa Ženam in ljubicam, ki čakajo na svoje može in prijatelje, da se povrnejo z ribiškega potovanja. Goldonijeva žena v Zdrahah je pravcata temperamentna in prebrisana norica, ki z lahkoto uzeti« v kozii rog moškega, s tem ko razplamti v njem ljubosumje, jezo in slo, da obračuna s tekmecem. Zdrahe, ki jih pletejo ženske v svojem dolgočasju in brezdelju pa so avtorju koristen povod, ki •proži dejanje, pomaga k zapletu in hrupnim scenam, v katerih se prepletata situacijska ter razpoloženjska komika. Zaljubljeni pari 'so razdvojeni, le prebrisani sodni adjunkt, ki pozna žensko bolezen, pomaga k spravi. Nekdai ncspravljivi protagonisti so spet kot ena družina, v kateri ponovno zavladata ljubezen, velikodušnost in neločljitvo prija t ol istvo; značilno za comniedio dell'arte. Jeseniški igralski zbor jc v režiji BOJANA CEBUL.TA predstavili komedijo prav tako temperamentno in dinamično kot terja iz-viwiflk. Igralci so s sproščenimi nastopi pokazali sposobnost A-živ-1 janja v različne situacije, pod spretno režijsko roko pa so ustva- rili razpoloženje od umirjenih scen do bučnih in hrupnih situacij in dinamičnih zapletov. Z neprisiljenimi komičnimi igralskimi kreacijami, s tempom, s sproščenostjo so hitro osvojili občinstvo. Njihov dialog je bil lepo tekoč in prepričljiv, izgovarjava pa razločna. Dosledno so uveljavili kratki infinitiv, kar je za odrsko dikcijo sprejemljivo. Jezik v komediji je močno obarvan z domačim izrazoslovjem, z metaforami ter z bogatim in značilnim primorskim besedjem. To je dajalo govoru sočnost in pristnost. Režiser in izvajalci so navedene jezikovne elemente v veliki meri upoštevali. Celotni igralski zbor je po dobro zasnovanem režijskem konceptu predstavil kvalitetno, zanimivo ter enovitno tiprizoritev. Dogajanje je poživljal gledališki orkester, ki je prizore in dejanja bolj ali manj uspešno povezoval. V komediji so nastopali: Slava Maroševič, Tatjana Košir, Oto Gerdcj, Miran Lakota, Jaka Jera-sa, Marjanca Cebulj, Vera Ažman, Darinka Korošec, Franci Stravs, Mitja Cebulj, Franci Pogačnik, Jernej Ručigaj, režiral je Bojan Cebulj in hkrati tudi igral. Navedena uprizoritev je sicer ena od manj zahtevnih v bogatem repertoarju Cufarjevega gledališča. Znano je, da znajo Jeseničani poseči tudi po najbolj zahtevnih odrskih delih in da so prav z njimi dosegli velika priznanja. Nekako tiho je šla mimo nas zelo kvalitetna in zahtevna drama »HIŠA NA ROBU MESTA«. Uprizoritev tega dela je bila ena od odlično izvedenih. Kako pa so igralci gledališča TONETA CU-FARJA uspeli z uprizoritvijo drame »DOM BERNARDE ALBE«, je že znano širši javnosti. Uspeh, kakršnega so dosegli na Hvaru, je lahko v ponos ne samo Jesenicam, marveč hkrati priznanje vsei slovenski amaterski vnemi in prizadevnosti, ki je rodila tako dobre rezultate. j. B. ta se vrača Po dvomesečnem študiju v Interlochennu v ZDA se te dni vrača domov v Kranj naša mlada violinistka Majda Fa-jon. Bila je član mednarodnega simfoničnega orkestra, ki pod geslom »Glasba združuje narode« zbira nadarjene glasbenike iz 50 držav. Jugoslavija je bila letos prvič povabljena. Zastopala sta jo Majda Faion ln Ljubljančan G. Košuta. Poleg raznih nastopov na radiu in televiziji in po raznih krajih ZDA, sta oba naša mlada glasbeniki sodelovala tudi na koncertu v Beti hiši, za katerega zberejo le 110 najboljših. Ta nastop jc vsekakor veliko priznanje za oba predstavnika iz Jugoslavije. Osrednjemu filmskemu klubu v Kranj« je uspelo, da si pridobi zaupanje filmskih ustvarjalcev, da i rganizirajo veliko revijo jugoslovanskega dokumentarnega filma, ki bo 18. septembra ob 20. url v kinu Center. To je vsekakor priznanje mlademu klubu, ki je šele zaoral v trdo ledtrM našega filma. Z revijo »dokumentarcev« bodo imeli Kranjčani prvič priložnost, !a vidijo naše najboljše dosežke : tej veji filmskega ustvarjanja n obenem, da se seznanijo tudi z ustvarjalci. Na večeru bo namreč ":> gostov, med njimi ustvarjalci, :' m < k i, kritiki in gostje iz tujine, tako da se bo ob gledanju in komentiranju strokovnjakov razvila živahna razprava. Predvajali bodo namreč šest filmov zelo različnih tem, vse pa obravnavajo aktualno in zanimivo :godbo. Videli bomo lahko: Parado, Strogo zaumno — problem ne-vzgojene mladine: Šele kasneje sem pričel rasti, Ljudje na kole-s»i — zanimivo zgodbo o delav-'h. ki Se vsak dan vozijo na dc-' >, Pretež-ko vedro in Ponujam ti oko. Pred našimi'mladimi člani 'tiba stoji prva precej težka pre-•i-.r.šnja. Toda, marsikateri bralec nfti ne ve, da v Kranju obstoja tak klub. Ni še dolgo, bilo je v začet k", marca, ko so se mladinci, ki so se že prej zanimali za film, na pobudo tov. Pogačnika, zbrali in začeli. Mi bilo lahko. Samo literatura, ki so jo poznali, je bila 'premalo. Potrebno je bilo več. Obiskovati so pričeli različne seminarje o filmski vzgoji v Ljubljani, kjer so obravnavali film kot sredstvo vzgoje. Potem so sledile pre-1 davanja v Radovljici filmskega delavca tov. Stojanovica o estetiki in teoriji filma, tov. Bogdanovima o TV filmu, tov. Mti'ska o ZfodoVint, tov. Podgornikove o filmu v šoli in druga. Mladi so se iz.nopolr. jevali. Na pomoč jim je priskočila delavska univerza, ki jim je zaupala predavanja o filmu in dala k hib u na raznolago projektor in filme. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, kar f^. -. ' ' 'črnimi Razstava na Jesenicah DPD Svoboda »Tone Cufar« Jesenice bo odprla nocoj že osmo razstavo letošnjega leta. To pot bo razstavljal akademski slikar Janez Ravnik z Bleda 15 del, ka'-terih likovni izraz izhaja iz raznih stilov od ekspresionizma, slovenskega krajinarstva do poenostavljenega simbolizma. Janez Večer pesmi in plesov V torek je gostoval na Bledu fol'klomi ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. Izvajal je spored jugoslovanskih pesmi in plesov. Obisk je bil dober, obiskovalci pa zadovoljni. Ravnik je samostojno že razstav ljal v Kranju in na Bledu, sodeloval pa je tudi na razstavi Gorenjskih likovnikov v Kranju in na Bledu. Razstava, ki bo odprla od 12. do 20. t. m., bo v mali dvorani delavskega doma. Večer pantomime Na Bledu v festivalni dvor; r i bo v soboto, 12. septembra, zvečer gostovala skupina pa n tom -mičarjev KUD gluhonemih Josip Medved iz Zagreba. Člani so z uspehom sodelovali tudi na reviji amaterskih odrov na Hvaru. Po sobotnem obisku na Bledu bodo pripravili podoben večer tudi na Jesenicah. Umetniki bodi) izvajali motive iz literature in iz življenja. Marjan de Reggi: SPOMIN NA BENEČIJO dokazuje, da so bila zanimiva. Ob predvajanju filma in komentiranju člana kluba se je razvila živahna razprava, ki je prav gotovo doprinesla k izobrazbi vsakega gledal ca. Posneli so tudi prvi film. Toda zato je bilo premalo ljudi >n še se bo treba učili. Sami so organizirali seminar v Premantut'-Udeležili so se ga različni mlajH ljudje, ki jih film zanima. Morda jc marsikdo s skepso gledal na uspeh tega seminarja. Toda seminarske naloge ob zaključku SO pokazale, da sedem ur dela na dan ni bilo zaman. Letos bodo pO-leg predavanj pričeli še s ri'ny<° šolo, ki jo bo organizirala delavska univerza. Poslušalci bodo dobil} osnovno znanje o filmu, tako da bodo potem lahko ločili, W je kvalitetno, vsaj po nekaterm osnovnih normah, ki naj bi J1 vsako filmsko delo imelo in poten* sami zavzeli svoje mitcnjeo P? kem delu »sedme umetnosti« Veliko imajo še načrtov, tooa njihovo delo bo še težko. Llu" dem bodo morali dokazati, da ,u~ di amaterji lahko nekaj dosežejo-vendar jim bo treba pomagati, njihova prizadevanja ne bodo za" man. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PRED NOVO SEZONO Pestrejši spored Letos stopa kranjsko po«P°-klicno gledališče že v treti°J,C^. no, k0 iščejo pomoči in sod«L vanje pri Mestnem gledali ljubljanskem. Kljub prizadeva^ njem uprave, sami nimajo dm „ igralcev, da bi lahko izpolnili/ pertoar. 2c lani so Organizira tečaj za mlade igralec, ki je t raj dva meseca, večkrat tedens ' • Letos pa so se odločili, dav b°J0 delo v tečaju izpopolnili. TečajI trajal celo sezono in sicer en,K a. tedensko. Poleg predavanj o s , mem gledališču in igri bodo t".^ poljudnoznanstvena predavanja tem, ki so blizu gledališki unje nosti. Tako bodo pri poslušale ^ vzbudili večje zanimanje m do ^ bodo bolj razgledane kadre, sklopu zveze Svobod bo tudi ^ četni in nadaljevalni tečaj za ^ žiserje podeželskih društev. Za ' tečaj jc bilo lani zelo veliko z nimam je, zato bodo s takim del *** nadaljevali. Ze sedaj jc Pri da'r oba tečaja precej prijav, ven to za gledališče še nf* rešitev. Mestno gledališče se bo v s & ni predstavilo s šestimi dclh.iAe\[ decembra bomo lahko vi . ■ Kreftove Kreature (ob 40-Iem^ njegovega umetniškega dela), dila bo Brechtova ljudska J* »Gospod Puntila in njegov Matti« in še vedra ameriška ^ varska komedija pisatelja J. {a ra »Mary! Mary!« Do konca i se nam bosta domača dram-sekcija in Oder mladih Prods^ir-la vsak z enim izmed del °^rS nega programa, ki 7ai'e , . ■ Kroi?'0 Vse do večera so sc granate razletavalc v zeleni trdnjavi. ^.no so kakor gost dež rezale trstiko. General Low je ljubil na delo. da bo Napočil je tretji dan obleganja. Stari general jc skleni,J, ta dan za vsako ceno opravil s temi »Mau-Mau«. Generalovo naj bi uresničili mladi vojaki, ki so prispeli iz Anglije. Z bojnimi klici so sovražniki stekli v napad. Toda po d ^eXlo metrih so drug za drugim legli v rešilni mah. Streljali so v ulT13 steno, ki je zlohotno molčala m niso pokazali posebnega P' j^ej ali želje, da bi prelili svojo kri. Skoraj sleherni med njimi Jurrireti doma svojo Mary ali Katherinc in ni se jim zdelo vredno na račun nekakšne gospode. -tov »Mau-Mau« so bili dobri strelci. Cim je eden izmed ta^oJ vstal, da bi popeljal za seboj vojake, ga je neviden strele položil v vodo. TJovVa' Vojaki so zlezli nazaj in niso uresničili namen generala ^r{\. Četrti dan se je, kakor vedno, pričel s pozivom, rtai^ s£ £jgj zani predajo. Sovražni*i sd blizu goščave postavili zvocin • jfl je rjovel in pozival pripadnike Mau-Mau«', naj odložijo or^^g. se vdajo v neizbežno usodo. Potem se je pričelo bombat -Muli oglasi Zaradi selitve prodam NSU £rimo 150 ccm za 150.000 din, lah-k° tudi na ček. Ogled vsak dan Popoldan. Stane Jelene, Knapc 12, selca nad škof jo Loko. 3754 Prodam Fiat 500-C Topolino, nov stroj, prevoženih 48.000 km. t-akner, Stošičeva 6, Kranj 3882 Prodam otroško posteljico. Jj8led vsak dan od 7. do 12. ure. *"irc Angelca, Jenkova 4, Kranj '3883 Prodam poceni žimo za dva Posteljna vložka. Naslov v oglasnem oddelku 3878 Prodam Fiat 600. Franc Krt, s*°fja Loka, Mestni trg 12 3880 Prodam 7 vrat, rabljenih in 5 štedilnik, prašiča, 60 kg težkega ter hrastove deske. Ogled valjavčeva 4, Kranj 3900 Prodam nov moped, italijanski, •»-taktni. Britof 12, Kranj 3903 v Prodam otroški voziček. Tavčarjeva 13, Kranj 3904 •podani enodružinsko hišo v ?a^!LC' Bleda. Ponudbe pod »800.000« 3868 Prodam novo hišo v Stražišču, ^soko-pritlično. Ponudbe oddati ; oglasni oddelek pod »Takoj deljiva« 3916 ?dam ročno sadno stiskalnico- Lahovče 21, Cerklje 3917 -Prodam vola primeren za pita-nJJ. Praproše 1, Podnart 3918 Prodam magnetofon »Filips«, nov» 4-stezni. Britof 37, Kranj Pr 3919 lfiTr0đarn skoraj novo vprežno *°«lnico. Polajnar, Trnje 3, šk. Mika 3920 Prodam star šivalni stroj »Sin-ffj* 2 dolgim čolničkom. Ogled mivec -- gostilna, pošta Brezje 3921 Prodam nov avtomatični pralni J2JI »Canaej«, 5 kg. Naslov v ^•asnem oddelku 3922 ■ba °dam lončene P«ci» lešnikove ^ Naslov v oglasnem oddelku 3972 Prodam 6 tednov stare pujske Žirovnica 9 na Gorenjskem. 3959 Prodam psa volčjaka, črne barve, star eno leto, zelo dober čuvaj. Kranj, Kurirska pot 6 3923 Prodam mlado kravo s teličkom, težko 450 kg. Voglje 76, Šenčur 3924 Prodam motorno kolo »Cimati« 125 ccm, v dobrem stanju. Voglje 76, Šenčur 3925 Prodam prašiča, 100 kg težkega. Voglje 66, Šenčur 3926 Prodam dva dobro ohranjena fotelja in mizico. Naslov v oglasnem oddelku 3927 Prodam skoraj novo spalnico. Glastovcc Marija, Zg. Brni ki 100, Cerklje 3928 Ugodno prodam klavir. Tavčar, Majaronova 14, Savsko naselje, Ljubljana . -$29 Prodam kravo s tretjim teletom in 5 klafter drv. Zalog 38, Cerklje 3930 Poceni prodam manjši klavir. Ogled popoldan, Repinc, Koroška 10/IV, Kranj 3931 Prodam dobro ohranjen avto Volkswagen, letnik 56 in original Kadrovska komisija pri Veletrgovini »LOKA« Šk. Loka razpisuje za šolsko leto 1964/65 sledeče štipendije: 1 na ekonomski fakulteti 1 na višji komercialni šoli 1 na višji kadrovski šoli 3 na ekonomski srednji šoli 1 na višji administrativni šoli Prednost imajo študentje višjih letnikov. Interesenti naj predlože k pismeni vlogi kratek življenjepis in prepis zadnjega šolskega, spričevala. Industrija bombažnih izdelkov Kranj f razpisuje «a podlagi temeljnega zakona o Štipendijah (Uradni list SFRJ, št. 32/55) naslednjo štipendijo za šolanje na strojni fakulteti . štipendira se študente oziroma dijake iz Kranja in > okolice. Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom Ii stri ji bombažnih izdelkov Kranj najkasneje v roku 14 Po objavi razpisa. Indu-dni Obrtno podjetje »KAMNOSEŠTVO« cementni izdelki in pečarstvo, Kranj, razpisuje prosto delovno mesto direktorja gradbeni inženir kamnoseško-cementarske stroke z najmanj 5 let prakse 2- gradbeni tehnik s primernimi delovnimi Izkušnjami * ali mojster kamnoseško-cementarske stroke Prijave sprejema tajništvo podjetja do 30. sept. 1964. Uprava, sindikalna podružnica in kolektiv Podjetja za PTT promet v Kranju sporočajo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša marljiva, požrtvovalna in tiha sodelavka KATI REHBERGER referent za norme ln statistiko Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 13. septembra ob JI. uri izpred domače hiše v Britofu. Ohranili jo bomo v trajnem spominu! Uprava in sindikalna podružnica podjetja prikolico. Sr. Bela 11, Preddvor 3932 Prodam desni vzidljiv štedilnik na dve in pol plošči. Amlon Malovrh, Stražiška 38, Kranj 3933 Prodam novo ploho 5X3 m. Naslov v oglasnem oddelku 3934 Prodam kravo, ki bo čez tri tedne teletila. Zg. Bitnje 18, Žab-nica 3935 Prodam 120 gramofonskih plošč in gramofon za priključek na radio. Naslov v oglasnem'oddelku . 3936 Prodam piske, bele, hranjene z domačo hrano. Jelenčcva 23, Prim-skovo 3700 Ugodno prodam dobro ohranjen koncertni klavir »Petrov«, kratek. Ponudbe na podružnico Glasa Jesenice 3960 Prodam kolo za 8—12 let staro deklico. Zaje, Cesta Talcev 9, Kranj 3961 Prodam prašiča za rejo. Britof 51, Kranj 3962 Same čebele in matice ugodno prodam. Velcsovo 31, Cerklje 3963 Ugodno prodam skoraj nov pisalni stroj Tops-M-1 s kovčkom. Sfrgar, Srednje Bitnje 32, Žftbnii-ca 3964 Prodam moped Colibri. Grad 3, Cerklje, Krč Štefan v 3965 Prodam motorno kolo Galeb, lahko tudi rta potrošniški ček. Ženi, Sp. Besnica 47 3966 Prodam štedilnik, vzidljiv z bakrenim kotlom in eno posteljo z vložkom. Omejc, Cesta Ivana Slavca 2, Kranj 3967 Prodam okoli 1000 komadov strešne opeke »špičaka«. Jezerska 63, Kranj 3968 Ugodno prodam vzidljivl levi štedilnik z dvema ploščama 63 x x47cm in kotlićem. Ogled popoldne, Kranj, Žagar, jeva 18 3969 Vseljivo hišo prodam. Markelj, Ljubno 35, Podnart 3970 Prodam salonit plošče za streho 1 x 1,25 m. Eržen Franc, Zanova 14, Kranj 3971 Prodam manjši kotel za žganje-kuho. Naslov v oglasnem oddelku 3973 Prodam televizor. Poizvedbe »Iskra servis« Vodopivčeva 8, Kranj 3974 ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo na-S*8a ljubega sina in brata ANTONA BETONA s« najlepše zahvaljujemo za poklonjene -vence in cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji Poti. Prav prisrčno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne Iskra, gasilcem in ostalim organizacijam, govornikom, prijateljem, sosedom, znancem, duhovščini, pevcem in godbi za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: družina Beton in ostalo sorodstvo Predoslje, dne 10. septembra 1964 h u p i nt Kupim psa ovčarja ln vile za obračanje sena. Miklav, Vodice 3937 Takoj vseljivo enodružinsko hišo v Kranju aH najbližji okolici kupim. Ponudbe pod »Gotovina« 3938 Kotel za Žganjekuho kupim. Naslov v oglasnem oddelku 3939 Kupim BMW motor 500 ccm, let nlk 57-60. Ponudbe pod Bern.ik Anton, šcvljc, pošta Selca 3955 Kupim otroško posteljo s predalom. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 3956 Kupim Fiat 750, 15—25.000 km. Ponudbe pod »ček« 3957 Kupim semensko lucerno. Naslov v oglasnem oddelku 3958 Oftf f«fo V noč! od 3. na 4. september sem Izgubil na cesti Kranj — Lahovče — Mavčiče kovček. Prosim najditelja, naj ml ga proti nagradi vrne na naslov, naveden Natakarica z znanjem kuhanja dobi službo v gostilni TRNJE, Železniki. Nastop službe takoj. Krajevna skupnost Železniki 3940 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3941 Sprejmem na hrano in stanovanje tovarniško delavko za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3942 39-Ietno dekle z lastnim stanovanjem želi spoznati treznega in poštenega moškega, starost do 50 let. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Delavka« 3943 Nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu hi vrtu. Naslov v oglasnem oddelku 3944 Pošteno dekle ali upokojenka dobi sobo,, če bi pomagala pri hiši. Poceni prodam nekaj rabljenih mrež za vrL Naslov v oglasnem oddelku 3945 Lastnik oglasa pod »800.000« naj pride po številne ponudbe 9357 Za 8 ur iščem žensko na Jesenicah, ki bi pazila na otroka. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Glasa Jesenice 3946 Iskreno se zahvaljujem tovarišu ŠKOFIC FRANCU, vozniku osebnega avtomobila LJ 283-71 iz Ko-krice pri Kranju za nesebično pomoč, ki nam jo jc nudil v tako hudi nesreči v nedeljo, dne 6. 9. 1964. še enkrat iskrena hvala. Želimo mu še mnogo srečnih voženj. Hvaležni Tone Jurajevčič z ženo in sinom 3947 Starejša solidna ženska da 100 tisoč din nagrade in plača za eno leto naprej za sobo v Kranju. Ponudbe oddali pod »Takoj« 3948 Avtomobilisti, motoristi, prevleke za sedeže dobite poceni pri Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 ' 3949 Študentko ali uslužbenko takoj sprejmem v opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddaljena 156 m od avtobusne postaje. Visoko 83, Šenčur 3950 Sprejmem fanta, ki bi pomagal na kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3951 Spoštovane stranke obveščam, da sem se z delavnico preselil iz Šolske ulice 1 na PŠevsko cesto 3 a, Podllpnik Franc, krojač 3952 Iščem profesorja ali učitelja za noučevanjc francoščine in angleščine za na dom. Plačam dobro. Mesaric, Smledniška 82, Kranj 3953 Od Grada do letališča s!*m izgubil denarnico z dokumenti ln denarjem. Prosim poštenega najditelja naj proti nagradi vrne na naslov, naveden v dokumentih pumi HI JIH GLGDftniO DU Radovljica obvešča, da bo vpisovanje v pripravljalni semester tehniške srednje šole strojne stroke od 10. do vključno 15. septembra 1964 od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure v pisarni v Radovljici, graščina TI. nadstropje. Razpis Osnovna šola Stane Žagar Kranj razpisuje delovni mesti: 1. učitelja za razredni pouk — U 2. učitelja za likovni pouk — P aH PU Razpis velja do zasedbe delovnih na kovčku 3888 mest. USLUŽBENCA ZA DOSTAVLJANJE JUTRANJIKA DELA NAROČNIKOM, SPREJMEMO TAKOJ ZA TEREN CENTER KRANJ, PRIMSKOVO IN STRA ŽIŠCE. DOBER ZASLUŽEK. ZAPOSLITEV ZLASTI PRIMERNA ZA GOSPODINJE IN UPOKOJENCE. PONUDBE SPREJEMA CP »DELO«, PODRUŽNICA KRANJ Globoko užaloščeni sporočamo, da nas jc nenadoma zapustila ljuba sestra, dobra teta, nečakinja in svakinja KATARINA REHBERGER poštna uslužbenka Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo ob 11. uri izpred hiše žalosti v Britofu na pokopališče v Predoslje. Žalujoči sorodniki Britof, Vižmarje, Primskovo, Preddvor*, Medvode, Nova vas '*dala <» *> . racu m tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči Urednic NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni 1300 Ured«>štvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno b°ta 20rffČn° 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sc* šport^JP^. 999 OLimpinoe XI. OLIMPIJSKE IGRE BERLIN 1936 Nihče si nI mislil, da bodo olimpijske Igre v Berlinu zadnje pred drugo svetovno katastrofo. Res ali ne, domačini olimpijskih iger, torej zagovorniki prijateljstva in miru v svetu, so bili kmalu za tem tisti, ki so povzročili drugo svetovno vojno. Kar se tiče organizacije lahko rečemo, da je bila odlična. Po načrtu Vernerja Marcha so zgradili stadion, ki je sprejel 100.000 ljudi, plavalni stadion, hokejski stadion ln športne hale za še nadaljnjih 150.000. Berlin je imel torej tiste čase fantastične kapacitete 250.000 sedežev. Tudi po udeležbi so bile igre izredne, saj so se jih udeležili atleti iz 50 držav, med njimi tudi Jugoslovani, ki so dosegli zopet znaten uspeh v telovadbi. Izreden uspeh pa so na teh igrah doživeli domačtni — Nemci, ki so pobrali kar 33 zlatih, 26 srebrnih in 30 bronasth medalj. Doseženi so bili številni odlični rezultati. Češki plavalci v Kranju 4X200 m: Japonska 8:51,5 — o. r., s. r. , Ženske — 100 m prosto: Masten -broek (Nizozemska) 1:05,9 — o. r.; 400 m prosto: Mastenbroek (Nizo- y zimskem bazenu v Kranju so 1:27.2, 2. Peterman (L) 1:28.1, 3. zemiska) 5:26,4 — o. r.; 100 m se v četrtek srečali plavalni klu- Breskvar (T) 1:28.2, 6. Požgaj (T) hrbtno: Senf (Nizozemska) 1:18,9 ^ siavija (Plzen), Ljubljana in 1:42.1, 100m hrbtno: 1. Souvan (L) — o. r.; 200 m prsno: Maehata Triglav. Oba slovenska predstav- 1:19.5, 2. Klavzova (S) 1:21.4, 3. (Japon.) 3:03,6 — o. r.; 4X100m nika sta nastopala proti Cehom. Uglihova (S) 1:23.8, 5 Arizanovič prosto: Nizozemska 4:36,0 — o. r. Ljubljančani so v dvoboju zrna- (T) 1:35.7, 6. Mihelič (T) 1:39.9, V plavanju o nadvladi amen- ^ z rezultatom 70:61, Kranjca- 100 m metuljček: 1. Souvan (L) ških plavalcev niti pri ženskah ni oi pa so srečanje izgubili z istim 1:20.9, 2. Breskvar (T) 1:24.8, 3. več sledu. Odlični so bih Japonci rezultatom. Geslova (S) 1:25.1, 4. Bogataj (T) in Nizozemke. Rezultati: moški - 200 m crawl: 1:28.9, 4x 100 m mešano: 1. Ljub- VATERPOLO Brinovec V. (T) 2:12.4, 2. Bri- ljana 5:22.8, 2. Siavija 5:23.6, 3. Vrstni red: 1. Madžarska 5 P (T) 2:13.8, 3. Hanuš (S) Triglav 6:11.7. (10:2); 2. Nemčija 5 (14:4); 3. Bel- 2:14.5, 100 m hrbtno: 1. Vrhovšek rezultate sta dosegla gija 2 (D 1:05.6, 2. Simandl (S) 1:06.2, Vlado Brinovec m Urban Der- Rezultatt: Madžarska : Nemčija ^Levičnik (T) 1:11.2, 4. Košmik mastia. Pri Kranjčanih so se od- 2:2; Madžarska : Belgija 3:0; Nem- J MU J* m prano: 1. Hegjy likovali še Jančarjeva P. Bn-čija • Belgija 4T (S) 1:14.9, 2. Stilip (S) 1:16.2, 3.' novec, B. Levicnik in Slevec. Levičnik (T) 1:16.7, 5. Slevec (T) WATERPOLO NOGOMET 1:20.7, 100 m metuljček: 1. Derrna-Vse tri olimpijske medalje v stija (L) 1:03.9, 2. Brinovec V. (T) nogometu šo ostale v Evropi. I m ovire: Iso; Hollo (Finska) 9:03,8 — o. r; 4X100 m: ZDA — 39,8 — o. r., s. r.; hoja 50 km: VVhitlock fVelika Britanija) 4;30:41,4 — o. r.; višina: Johnson (ZDA) 2,03 m —- o. r.; daljina: Ovvens (ZDA) 8,06 m — o. r.; palica: Meadovvs (ZDA) 4,35 m — o. r.; troskok: Tajima (Japonska) 16 m — o. r., s. r.; krogla: VVoelke (Nemčija) 16.20 — o.> r.; disk: Carpenter (ZDA) 50,48 m — o. r.; kladivo: Hein (Nemčija) 56.49 m — o. r.; deseteroboj: Morris (ZDA) 7900 točk — o. r., s. r. Medalje v atletiki so to pot dokaj porazdeljene po državah. Med najvidnejše atlete vsekakor sodi Jesse Owens (ZDA), ki je osvojil največje število kolajn. TELOVADBA Po osmih letih so v telovadbi zopet nastopili Jugoslovani, ki pa niso imeli takega uspeha kot na olimpijskih igrah pred osmimi leti. Ekipni vrstni red je bil naslednji: Nemčija, Švica, Finska, Češkoslovaška, Ttalija, Jugoslavija, Madžarska, Francija, Japonska itd. Šesto mesto med 14 udeleženci je sicer še vedno uspeh, vendar že kaže, da športna moč jugoslovanskih telovadcev močno pada. V mnogoboju je bi! najboljši Grilc, ki je zasedel 25. mesto Med posamezniki je bil najboljši št nikelj, ki jc na drogu zasedel 2. mesto. PLAVANJE Moški — 100 m prosto: rsik (Mad/arska) 57,6 — o. r.: 400 m prosto: Medica (ZDM 4:44.5 — o. r.: 100 m hrbti*: Kiefer (ZDA) 1:05,9 — o. r.; 200 m prsno: Ha-muro (Japonska) 2:42,5 — o. r.; uspeh Vrstni red: 1. Italija, 2. Avstrija, 3. Norveška. Reoultati — Italija : Avstrija 2:1; Italija : Norveška 2:1; Norveška : Poljska 3:2. Po olimpijskih igrah v Berlinu se je marsikaj spremenilo. Najprej je svet zvedel za smrt pobudnika olimpijskih iger Pierra de Coubertina, ki je umrl 2. septembra 1937, leta 1942 pa je umrl še Baillet-Latour. S tem je olimpijski komite izgubil dva velika člana. Med tem se je tudi že pričela 2. svetovna vojna in dvoje olimpijskih iger je odpadlo (1940 in 1944). Šele čez 12 let, 1948. leta, so se zopet zbrali vsi najboljši športniki v Londonu na XIV. olimpijskih igrah v upanju, da jih ne bodo nikoli več prekinili. Janez Slabe TRIGLAV : SLAVIJA 7:5 V waterpolu so Kranjčani slavili pomembno zmago, saj so srečanje v Plznu izgubili- z rezultatom 12:2. V hitri in dinamični igri so bili v moštvu domačinov najboljši Chvatal, Rebolj F. in Nadižar. Igra je bila precej ostra, v čemer Ženske — 100 m cravvl: 1. Trtmiik so prednjačili predvsem fizično (L) 1:07.3, 2. Klavzova (S) 1:07.4, močni Cehi, vendar je bila v me-3. Jančar (T) 1:13.8, 5. Bogataj (T) jah dovoljenega. 1:16.1, 100 m prsno: 1. Tilova (S) P. Čolnar xl00m mešano: 1. Siavija 4:28.8, 2. Ljubljana 4:30.3, 3. Triglav 4:40.6, Start v gorenjski nogometni ligi Jutri se bodo v enotni gorenjski ligi zopet pričele borbe za SVOBODA prvaka Gorenjske. V novi sezoni se bo za ta naslov potegovalo 10 i/udi pri tem moštvu že za- moštev. Pred dnevi smo Jih obiskali na treningu in se pogovorili končujejo priprave na novo sezo- ' ! ' no. Letos so marljivejši pri delu, zato uspehi prav gotovo ne bodo žav. Zdaj je to zelo močna ekipa izostali. Sodelovali so na treh tur- rutiniranih nogometašev. Za član- nirjih v počastitev krajevnih Jutri startajo v borbi za tudi ligi nogometaši Športne prireditve o njihovih pripravah na sezono. JESENICE aon^fiJ^ sko moštvo pridejo v poštev: Ko- praznikov in kol zono razpušcena, so etos zopet rantar> BrajC( Rekar Mulej> pe_ F. obnovili in 4. julija pričeli z red' nimi treningi, Igrali so precej ojili kar dva pokala. Poleg stotnik, Medja, Koblar, Lautežar, standardnih igralcev prvega mo- PRIHODNJIČ: XIV. olimpijske tekem z domačimi moštvi in klu- ^ na štva ^^jo tudi nekaj igralcev ki bi obmejnih občin sosednjih dr- aaman V novi se*on! upajo fi! *o nastopali za kranjski Triglav igre —London 19.48 Začetek v gorenjskih rokometnih ligah Tri nova moštva Samar. V novi prvo mesto, če se bodo potrudili y novi sezoni upajo na uvrstitev in zaigrali tako kot znajo. Vendar v sredino lestvice, pa bi bilo tudi mesto pod vrhom Jutri bodo stopila v boj za v tej ligi srečamo novinca točke vsa rokometna moštva, ki je ekipa Besnice. tekmujejo na področju Gorenj- 4. liga, to je ženska obč. ske. Moštva bodo letos nastopala v tržiški občini, bo štela predvi v štirih ligah: v moški goreniski doma 4 ali 5 ekip. Vendar pa ob lep uspeh. KRANJ ekipa se je za letošnjo sezono dobro pripravila. Od 15. avgusta jQ dalje vadi večkrat tedensko pod vodstvom trenerja Lončareviča tudi po 18 nogometašev, ki pride iga NAKLO Mlada ekipa domačega Partiza-. , na je pričela s pripravami šele ^^^in.mtin^!nf_:?0re_n_J!^ koncem avgusta, vendar treningi niso obiskani kot bi bilo potrebno, ker so nogometaši pred izpiti na šolah. Prav zato so priprave slabo uspele, kar se jim bo gotovo poznalo v prvih prvenstve- pa V ^ PnV° r°Štr: "»h tekmah. Kljub temu pa Up* mer, Arsovski, Bajzelj, Brenčič, V Milil! IIKrtll. V IIIVKIM HUICIIISM "Vina -t au u vmp. »w,^t«L K" ~" r> „ J ^„ r» 1. t« u t i 1 ligi, v moški občinski ligi, v žen- stoj te lige še ni zagotovljen. Ce Bovha, Povh Torkar Za ski občinski ligi, četrta lisa na tekmovanja ne bo, bodo moštva bo verjetno v Tržiču za ženske sodelovala v ženski občinski ligi jo, da se bodo uvrstili v sredino lestvice. Trener Mirt ima na raz- ekipe V gorenjski moški ligi nastopa 8 ekip: Žabnica, Savica. Stor-žič, Kranjska gora, Kranj B. Radovljica, Selca ter Škofja . Loka. Novinca sta Kranjska gora in škofja Loka. Kranjska gora je sploh prva rokometna ekipa iz jeseniške občine. Vendar pa v gorenjski ligi letos manjka za letelj. Mede Kastigar, Selan, { naslednje j alce. vratar_ ..............P?sed! ,,n vralar Ml,ase: ja Cernilec in Porenta, branilci Kranj, ki se bo potem preimeno- Jg- Največja želja je, da v novi Ma,rinšok Lang porenta, krilci: vala v gorenjsko ligo. P. šifrer s^70n'^ zasedejo 1. mesto in uvrstijo v II. slovensko ligo. ŽELEZNIKI To je ekipa, ki je že v pretekli sezoni žela lepe uspehe. Tudi Danes in jutri bo v Zadru dru- letos se za tekmovanje že dalj časa pripravljajo, saj menijo, da Borba za plasma Fajan, Drinovec, Količ, Konc, Zupan in Cuk ter napadalci Oman, Pa j k, Voglar, Ravnikar in PukHj. MOTO-KROS — Jutri' ob 14. na Ljubelju mednarodno tekni vanje za Gra,nd-prix Jugosiavu • Uradni trening jutri ob 9. uri. NAMIZNI TENIS — Dan" Jo jutri dopoldne v avli obc'nL0 skupščine v Kranju modnato^ tekmovanje za pokal Kranj3- «\ stopajo: NTH OsLrava (c?f m-Millbertshofen Munehen ,,0-čija), 'PSV Dunaj (Avstrija), štar Zagreb, Triglav Kranj. NOGOMET — Na igrišču v 1 štalu v škofji Loki jutri 0» uri prvenstvena tekma H- 1L ■ liške lige - zahod Škofja V?** : Kamnik. Predtekma rnlatu^ ob 14,30. uri. Gorenjska liga Šenčur — Svoboda ob 10. uri; pionirji ob Kranj - Kranj : Naklo ob 1"-^. pionirji ob 9. uri. Lesce — oIliirji ren : Jesenice ob 16. urij P1 _ ob 15. uri. Visoko - Visoko • boje,ob 10. uri; pionirji ojo £ Preddvor — Preddvor i Ž^1L' uri. ob 9,15. uri; pionirji ob fir'*^ Britof — Predoslje : školja ^^ B Triglav 9. lin lo PREDDVOR Moštvo bo letos prvič tekmova-v gorenjski ligi, zato so se Britof — Predos.,. (pionirji) ob 9,30. uri.' Tržič žič bo konkurenca letos "še večja. Od marljivo pripravljali že od začet- standardnih igračev ni odšel iz ka avsusla. Za prvo moštvo moštva nihče, vanj pa so vključili na razpolago naslednje nekaj mlajših moči. Veliko pozor nosti pa posvečajo napadu, ki je bil lani zelo učinkovit. Med igrači igralce: Toporš, Lukanc, Ekar, Strniša, čošič, Cvetic, Jelenič, Lunar, Polajnar I. in II., Arneš, Lotrič ter Strnad in Andolšek. Kot zatrjujejo so priprave dobro uspele, saj so na prijateljskih in V ženski občinski ligi so samo kvalitete igrc najzaslužnejši tre- PREŠEREN pokalnih tekmah vprav dobro za- ner Peter Didič, ki se je pred Treningi, s katerimi so pričeli igrali. Ce bodo finančna sredstva gi vvaterpolo turnir II. zvezne lige. Po prvem delu so Kranjčani na drugem mestu za Medvešča-stopnik iz tržiške občine. Krtfe kom iz Zagreba in pred Jedin-so se namreč po uspešnih kvali- stvom (Zadar) in Spartakom (Su-fikacijah uvrstile' v ljubljansko botica). V zadnjih prijateljskih consko ligo, tržiški mladinci pa srečanjih so pokazali veliko bolj- , nastopajo v slovenski mladinski šo igro ter tako prevladuje v nji- vlada optimizem in računajo na J*°[n.bar'i PavJli> Polka' Ašei"^ \n ligi. V tej ligi Kranj n'e sodeluje hovih vrstah mnenje, da so se uvrstitev v zgornjem delu lest- zaradi pomanjkanja denarja. izognili nevarni coni za izpad iz vice. lige. Vsekakor je za izboljšanje štiri ek'ne: Storž'č, Duplie, Krani B in Selca. Tekmovanie v tej 1^3^,^ vrnil od vojakov. 6 izgle- 25. julija, so zelo dobro obiskani, za tekmovanje zagotovljena, upa- j • StT b- pnčeI° , le rj.^jl dih svojih vvaterpolistov pravi: Udeležujejo se jih vsi igrači, ki jo na uvrstitev v sredino lestvice, dni. Novinec je ekipa Se c Za 9?red turoirjem imamo eno bodo tvorili jedro ekipe: Detiček, njeno sodclovanie gre zasluga tQČko prednosti pred domačinom Vrečko, Dežman, Tonejc, -Štraus, TRIGLAV B požrtvovalnim rokometnim delay- in dve pred Spartakom. Suboti- Vidic, Sovič, Lavtar in nekaj Drugo moštvo Triglava tekmuje cem v Sclcab, ki so io uspeh pri- CaI>. SQ že dese(. doi na treniingU igralcev z Bleda, ki jih bodo sku- izven konkurence. Glede na kva- pravjti že po enoletnem obstoju y ZadrU( kar kaze( ^K sc niso šali vpeljati v moštvo. V novi se- Hteto je njihova prisotnost in rokometne sekcije. udaji v US(Xjo. Z boljšo taktično zoni računajo na uvrstitev v sre- tekmovanje samo v prid drugim V moški občinski li«i je pri- igro lahko pričakujemo iz Zadra dino lestvice, vsekakor pa bolje moštvom, 'avlienjh net moštev: Duol'e' B, najmanj dve točki, kar nam zado- kot lani. Velik problem pa je n Besnica Krvavec KHže ' B in »tuje za obstanek, a vsaka točka vprašanje denarja, kar bo morala . 0 pripravah ostalih moštev Sava B. Vendar pa nastop druge več bo pomenila boljši plasma.« ObZTK Radovljica čimpreje re- bomo pisali v prihodnji številki, vrste Save še ni zanesljiv. Tudi P. Čolnar siti. TONE KAŠTIVNIK Podbrezje (pionirji) ob 8. l,r" lig«' ROKOMET — Gorenjska ^ Žabnica: — Žabmca : sKp Goln'^ " 8,30. 111:' ara ka ob 10. uri, Kranj : Selca ob 9,30.1 ur Storžič : Radovljica ob Kranjska gora — Kranjska 8 ^ : Kranj B ob 10. uri, CerKU ^ Krvavec : Besnica ob Mu w 0b Duplje — Duplje B : Krize 9. uri. KOŠARKA — Drcvi ob 20. m'1 na Savskem logu v Kran'"is^ stvena tekma I. moške iep tvCna lige Triglav :' Ilirija; PrV r ;c Tri' tekma ženske republiške glav : Ilirija ob 18. uri. jc. Na igrišču pod Me/akli« Jj^rt-senicah drevi ob 19,30. uri ' b]i-.stvena tekma TI. mošk^ ; gpod' ške lige — zahod Jesenice . nja Šiška. ,.; iia .b 10- u" ACll!- ODBOJKA — -Jutri 61 ,stv£ Savskem logu v Kranju P™ r,g<3 na tekma I. moške repttbMS Triglav : Novo mesto,- 83^086