St. 5. V Trstu, v sredo 16. januvarja 1884. Glasilo sh političnega društva za Primorsko. ■ .T <*imm |» M »EDINOST« izhaja Škrat na teden vtakc*^ in tahete o poludne. Cena za vm leto je G cld ta polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne številke M dobivajo pri opravuištvu In ▼ trafikah v Trite po K kr., v fierlol in v AJdeviSial po kr — Aaročmtnt. reklamacije in lnserate prejema Opravaiitve »vl» Zdita 5.« Vel daviti se pošiljajo Ureialitva » .rtMlt« »Nuova Tipograhavsak mora biti frankiran. RokopiHi orez posehne vrodnosti ee ne večajo. — InuraU (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSuiiijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami ee plačuje za vsako besedo 2 kr. Propad se bliža. V ogerskei posposkej zbornici so oni teden zopet, ali še enkrat, zavrgli postavo © dovoljenju zakona mej Židi in krlstijani. — Ta pot so v resnici pomagali ogerskim konservativnim plemiškim prvakom tudi avstrijski visoki plemenitaŠi in vsled tega je bila omenjena postava zavržena z 10 glasovi večine. Na Ogerskem se sploh kažejo znaki globoko vkoreninjene bolezni, ker drugače na bi niti prišla na dan taka postava, kakoršna je ona o Ženitvi mej Židi in kristjani. — Ogerska je bila od nekdaj dobro katoliška, kristjansko mišljenje je bilo po Ogerskem splolno. — A ker Ogri niso nill zadosti dobri gospodarji in niso snali rabiti zakladov bogate zemlje, vgnjez-dili so se mej njimi Židje, ki so polagoma dobili vso ogersko kupčijo v roke; pisatelj teh vrst sam je popotoval po Ogerskem, pa se prepričal, da je tam vsa kupčija, veB denar v rokah Židov, ki niso posebno vestni, kadar jim gre v dosego svojega namena, kateri namen pa je izključljigo le denar. — Žalostno je v državi, v katerej prevlada in vse zatira surovi materijali-zem, katerega nositelji so v prvej vrsti šidje. V bogatej, krasnej Ogerskej se ta reva uprav zdaj kaže v vsej svojej nagoti. Nekdaj bogato, junaško In ponosno ogersko plemstvo, katero je bilo prav za prav glavna. da ne rečemo, edina snov ogerskej drfavnej ideji, ta nekdaj res plemenita aristokracija je podlegla omenjenemu materijalizmu, najveći ogerski gospodje, kakor knežje Esterhazy, Palfi, Zichy itd., so zdaj v rokah Židov; večinoma so le še na videz posestniki svojih obširnih zemljišč, kajti gospodarji vsemu, kar ta zemiji&ča donaŠajo, so židje, kateri ogerskim magnatom delć le toliko kruba, kolikor jim je Se potrebno, da Jtv6 od denes do jutri. In vprašanje časa je, kdaj židje nastopijo popolno gospodarstvo na vseh največjih imenjih v ogerskem kraljestvu. Ta ogerska socijalna bolezen je tudi prvi in zadnji uzrok nove postave o Ženitvi mej Židi in kristjani. — Proračunili so namreč, da zginejo s površja v malo ietib vsa ona slavna imena ogerskih visokih plemičev, ako se ta slavna imena ne spojć se židovskim denarjem. — Mnogo visokih aristokratov je na Ogerskem, kateri morajo propasti, ako se ne oženijo s hčerjo takozvanega hišnega Žida. Nova postava ima pomagati. Ogerski aristokratje imtjo slavna imena, po teh Podlistek. »Beli general« (Janko Stibil). (Dalje.) Po padu Lovče postane Skobeljev posestnik divizije, in vdobi nalogo, da izvrši od južne strani glavni napad na Plevno. Ali zdaj je stvar težja postala. Mej prvim in drugim napadom je minolo polnih 42 dni. Za ves ta čas so Turki nevtrudljivo Plevno utrjevali, in iz nje stvarili nepremagljiv vojaški tabor, kateri je bil v več progah 7. močnimi obkopi, z baterijami, streljskimi jamami in tranšejama opasan. Skobeljev je bil primoran, smrtonosni gosti ogenj iz ohkopov in iz lica trpeti, — ali neŠtevilne žrtve, katere so se po vsakem koraku množile, niso na od svojega namena zadržavale. On na svojem Šarcu (belem konju) z svojim oddelkom junaški predira turške rajde, in na zadnie udari z golim bodalom, na »Zeleni vrh««, skoči na konji prvi v turške tranšeje, in v Skobeljeve roke pade ključ Plevanski. Poverjeno delo je izvršeno naj?ijaj-neje. Da vidimo dalje. Vsi napori in junaštvo »belega generala« so ostali brez koristi. Drugi napadni ruski stopi (kolone.) kateri so prav v tem času na raznih dru- brepeni nekdaj borni, v prahu pred aristokracijo se plazeči fid; aristokrat pa zopet uvideva, da mu slavno ime ne pomaga, ako se ne polasti denarja bogatih Židov, in ker to ne gre s& silo, naj gre s pomočjo srčne (?) zveze, kakoršna bi morala biti ienitev. Da se torej enim pomaga do slavnih imen, drugim do denarja, to je namen postave, ki deli toliko hrupa po vsej Avstriji, po vsej Evropi. Da je pa temu tako, uprav to je znamenje, da propada oni etitni moment, kateri je toliko stoletij vzdrževal in povzdigoval ogersko državo in madjarski narod: oprav plemstvo je bilo, katero je dajalo madjarskemu narodu tisto moč in bleščobo, katera se je večkrat pokazala, ono je tudi bilo na čelu madjarske revolucije leta 1848. Prašanje torej nastane: v katerem taboru je Madjarska? Gotovo v taboru konservativcev, ki so glasovali proti požidenju madjarske aristokracije, katero napravi is vitezov, junakov slabotne kruhoborce in klečeplaze. Ali ogerski narod najbrže ne uteče svojej osodi. Denar Ima svojo moč in prej ali slej podležejo tudi pravi madjarski konservativci naporu krutega materijalizma, s katerim je primorana računiti sedanja ogerska vlada, ako Be hoče vzdrževati. S tem pa je tudi vsojen propad nekdaj po pravici, zdaj pa brez pravega temelja ponosnega naroda. Ali k temu je tudi dosti pomagalo slabo gospodarstvo v ogerskej polovici države. Ni je skoraj dežele razun Turčije, v katerej bi ljudstvo tako naglo ebuboževalo, kakor pod krono sv. Štefana, in dežele, kder bi zemljišča bila tako zadolžena, kakor so v deželah, v katerih le na vides gospodari arpadski rod, v resnici pa gospodarijo židje. Uprava na Ogerskem je sploh jako slaba, gnjila; kakovi so tam uradi, tega niti ne smemo pisati brez nevarnosti, da ta list ne pride v roke našim naročnikom. Nemadjarskim narodom delajo vse le mogoče krivice; oni težć in neumorno delajo le na to, da pomadjarijo druge narode v ogerskej polovici države živeče; oni lovć letečega ptiča, mej tem pa ne vidijo, da jim gre debel vol iz hleva. Naj-veči poStenjak ogerski, pravi velikan De-jak, je malo dni pred svojo smrtjo pisal nekemu prijatelju mej drugim te-le besede: * S pride na uprava je spridila nrave in spridene nrave vplivajo na upravo. Obe ste uzrok in vtinek h krati in ti te vzajemnosti se je rodila bolezen, katera se vselej in povsod, kakor uti zgodovina, konta si smrtjo gib važnih mestih napadali, bili so odbiti od turških nizamov, in povlekli so se iz smrtonosnega ognja. Trudnej in vpehanej sili Skobeljeva pa, katera je v boju veliko število svojih hrabrih vojakov iztrubila, nemogoče je bilo, da se dalje drži na tem z junaško krvjo zavzetem vtrjenju »Zelenega vrba«. Turki, poznajoč veliko važnost izgubljenega ključa Plevanskeea. sestavijo vso svojo moč, in navalć tedaj z veliko premočjo na peščico junakov. Ali Skobeljev se ne umakne, in drži z železno svojo roko zadohljeno stališče. V divjem teku letć poročevalni častniki (ordonanc oficiri), v glavni stan za pomoč, naznanujoč predstoječo nevarnost, katera »junaku dneva« preti, — ali vse zastonj, potresena ruska vojska po nevspeŠnem tretjem napadu, stoji kakor okamnela. in tamo mirno gleda, kako drve turške čete na osamljenega Skobeljeva. kateri je z laj svojej neinilej osodi prepuščen. Skobeljev je /,a svojo odbrano vse storil, in vse vpotrebil, kar je le mogoče bilo, da. cel6 taktične neverjetnosti. Njemu je pretila nevarnost od napadnih turških stopov od Plevne, kakor tudi iz desnih in levih ob-kopov, Iz katerih so svinčene in topovske krogle kakor toča sipale. Rusi so zadnje strani obkopa z mrtvimi nakopičili, ter tako sebe zaklonili. Uže so štiri turški navali srečno oibiti, ali moslimi se pripravljajo za peti napad. Tako sodbo je izrekel prvi Madjar svojemu rodu 1 Prepir zarad postave o ženitvi Židov s kristjani je očividno znamenje, da se Dejakovo prerokovanje tiže po nekoliko vresničuje* A poleg tega stoje tudi reči na Hrvatskem tako, da se ni nadejati trajnega miru mej Madjari In Hrvati. Burne seje v hrvatskem saboru nam kažejo prejasno, da hrvatski narod ni za-dovoljin z nagodbo In da ste toliko zmerna, kolikor skrajna opozicija hrvatskega sabora v tem popolnoma edini, da je treba z vsem pogumom in vso silo delati na to, da se Hrvatska postavi na drug državno-pravni temelj in da se z njo spojć tudi druge dežele, ki po zgodovini in po nagodbah spadajo pod hrvatsko trojedino kraljestvo. — Hrvatski narod pa te vsakdan bolj navdušen za opozicijo, ki pogumno terja hrvatska prava, in uže bodoče saborske volitve skoraj gotovo pokažejo, da hrvatski narod stoji za onimi možmi, kateri odločno terjajo njega nerazruSljive pravice. Mi se sicer ne vjemamo s postopanjem Davida Starčeviča in nekaterih njegovih kolegov, a tudi to nezaslišano, v Škandal segajoče vedenje poslancev je znamenje Časa In pomenja, da je na Hrvatskem narod močno razburjen. Iz te razburjenosti pa utegnejo prej ali slej nastati Madjarom strašne zadrege. Sedanji ban. grof Khuen-Hedervary se hode teŠko mogel držati, akoprem si prizadeva, da bi uvedel zopet dobre razmere mej Hrvatsko in Ogersko; — Hrvatje mu nič prav ne upajo, oni hočejo bana, kateri bi bil strog varuh hrvatske avtonomije. — Skoraj neverjetno pa je, da se ogerski Šovinisti sprijaznijo s to idejo, In tako bode zadrega rastla od dne do dne. — A ne le od strami Hrvatov, temuč tudi drugi na Ogerskem Živeči narodi terjajo vedno odločneje svoje narodne pravice. Vse skupaj: finančna mizerija, preob* dačenje ljudstva in propadanje morale na enej, Hrvatsko in sploh narodnostno prašanje pa na drugej strani, vse to utegne Ogersko spraviti v nesrečo in propad. Zatorej pa bi morali biti njeni državniki na oprezi, ter poravnati be prej ko mogoče s Hrvati in drugimi narodi, potem pa začeti vse drugo gospodarstvo, nego je dosedanje. — Na Ogerskem vse to vidi in nekoliko spoznava konservativna stranka, katera dobiva vedno veče zaupanje mej ljudstvom, a ker je teško, da pride tako k malu na krmilo, zato je mo«oče, da pride, kadar bo prekosno. — Ker pa Madjari preveč mislć o sebi in Dolga in široka krdela turške vojske, z razvitim prorokovim zelenim praporom nastopajo, bobni bobne, bojne trombe glas ječi, topovska grla grmč, da se zemlja trese, iz sto tisoč pušk gosti plamen Šviga, in s fanatičnim krikom »Allah il Allah« planejo Turki na obkope. Hrabri Skobeljev, spoznavši še v pravem Času namen krvnega neprijatelja, in videč svojim bistrim orlovskim okom veliko silo sovražnikovo, ukazal je odstop. To je bil zadnji akt tretjega odbitega napada ru^ke vojske na Plevno. Ni naš namen, da ta razna podjetja ruske vojske, v okolini Plevne, kritično pregledamo, — ne, naš namen je le ta, da razsvetlimo junaško delo viteškega Skobeljeva; — vendar pa težko tajimo vzdihljaj: »pomoč! pomoči« vsaj v zadnjem obupnem trenotkn. K malu potem je pa tudi turškej vojski pod hrabrim Osinan-pašo za zmiraj odzvonilo. Ruska vojska, pomnožena in popol-njena, opasala je »ponosno Plevno« od vseh strani in na zadnja na predajo primorala. Zasluge Skobeljeva pri nesrečnem tretjem napadu so tako ogromne, hrabrost njegova tako vzgledna in postopki njegovi tako hvalevredni, da zastonj iščemo izraza, kateri bi njegovo slavno delo dovoljno mogel osvetliti. Z odločnim svojim ker se njihova politika teŠko kertaj otrese nevarnega Šovinizma, zato je pač mogoče, da konservativna stranka zauleče propad, a da bi ga pa odstranila, temu skoraj gotovo ne bode imela moči, ker gnjiloba j» preveč napojila ogersko državo. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je poslal prestolniku Rudolfu, lastnoročno pismo, v katerem njemu, kakor pokrovitelju električne razstave, izreka popolno priznavanje in najgorkojSo zahvalo za pospeSe-vanje velevažnih znanstvenih in obČe-koristnih interesov pri razstavi. Iz istega vzroka so bili tudi proslavljeni, in sicer je dobil grof vVitSek red želežne krone prve vrste, Erlanger komanderski križ Leopoldovega reda, major Obermayer, profesor Pfaff in dvorni svetovalec Štefan red železne krone tretje vrste in vladni svetova-leo Grinburg naslov dvornega svetovalca. — Red železne krono tretje vrste ie dobil tudi naš rodoljub in pisatelj dr, Josip Štefan. Cesarjevna Štefanija jeza osep-nicami zbolela, a bolezen ni huda; vsled tega se je odpovedal dvorni bal, ki je imel biti 16. t. m. Oosposka zbornica se je pomnožila za veiJ udov. Fo cesarjevem lastnoročnem pismu so namreč vanjo poklicani: komornik grof Kolovrat in baron Walterskirchen, kakor dedna uda, potem oddelkni svetovalec v pokoju baron Buchman, poslanec grof Chotek, muzealni vodja, dvorni svetovalec Eitelberger, tajni svetovalec polkovnik grof Fugger, grajSČak baron Gondolaghetaldi, opat Sotenskega samostana Hauswirth, grajščak general Koziebeodski, in glavni vodja južne Železnice Schiiller kakor dosmrtni udje. naporom je vlil Skobeljev v turško vojsko strah in nestalnost tako, da ni imeia poguma, da se tudi po tretjem odbitem napadu iz odbrane v nastopanje spusti. Nava ini »ordonanc-oficir« pri prehodu Dunave postal je zdaj središče največib, in najodločnejših dogodkov. Veliki Skobeljev je postal svetla zvezda na ruskem vojnem nebu. Kakor nam je poznato, po padu Plevne se j-> tudi rusko-turška vojna svojemu koncu bližala. Drzni zimski prehod črez snežne balkanske planine in zmagonosno prodiranje ruske vojske, nagnalo je ostatke moralno ubitih Turkov v tak Škripec. — da niso ni pomislili na daljno upiranje. Se nekoliKO kratkih dni, in veselo pozdravljajo hrabri donski kosaci pod junaškim Skobeljevem v solnčnem bleskn lesketeče Carigradske minarete. Zadnje odvažno delo Skobeljeva je bila ekspedicija proti Geog-Tepe v A/iji. Poznato num je, da se je prejšnje rusko podjetje v teli daljnih puščavah srednje Azije popolnoma nesrečno končalo; potreba je t»daj zahtevala, da se ta stvar popravi, in da se nevarni sosedje Turkoma ni ukrote. Skobeljev tedaj vdobi 1. 1880 glavno popolnoma nezavisno poveljništvo nad tem po ijetjam, in ko je neke važne administrativne stvari dovršil, napoti se, si- kdinost. V Tridentu so začeli tudi italijanski dejaki na srednjih Šolah rogovo-liti; Sest dejakov in enega meščana so vsled tega zaprli; imeli so, kakor se čuje, neko zvezo s tržaškimi po-glavci. V hrvatskem zloru je 11. t. m. poročevalec Giurgievič izvrstno zagovarjal indemnitetno predlogo; potem pa je ban odločno odbijal opazko, da je vlada nezakonita i da hoče brez odgovornosti vladati; ban jemlje nase popolnoma odgovornost. Predloga se je potem tudi v podrob-nej debati sprejela z 69 glasovi proti 25, drugi dan potem pa tudi v tretjem Čitanji. Hrvatski sabor se jo 13. t. m. moral zopet brez vspeha raziti, ker je vstal strašen ropot in krik pri glasovanji o Markovi če vej predlogi glede zakona o žandarmeriji. Ogerska gosposka tlo mi ca, kakor se jo bilo nadejati, zavrgla je 12. t. m. pri glasovanju po imenih zakonsko predlogo glede možitve kri-stijanov z judi z 200 glasovi proti 190. Mej debato je ministerski načelnik izrekel, da se Do dajala potuha takim težnjam, ki niso v prid deželi, ako se predloga zavrže; on sicer umeje versko pomislike, ali deli jih ne, nerazumljivo mu je pa nasprotovanje onih, ki menijo, da so judi deželi nevarni, ker v tistem trenotji, v katerem se spoje judi z druzimi državljani, mine nevarnost skoraj popolnem. — Gosposka zbornica je prekrižala račun Tiszi, ki je hotel jude nase privezati in mi smo tega menenja, da to ni nesreča za ogerske dežele. Vsled padle predloge o ženitvi mej kristijani iu judi je ogerski ministerski svet 13. t. m. sklenol, da to zadevo odstavi z dnevnega reda letošnjega zborovanja. Ogers\a poslanska zbornica je 14. t. m. po kratkej generalnej obravnavi sprejela z veliko večino proračun za leto 1884 kakor podlogo za podrobno obravnavo. Vnanje dežele. Mej Črnogorci in Albanci nastane nov ooj. Gusinjski paša se je namreč uprl Črnejgori pri zasedanju okrajine, katera se je Črnejgori odstopila. Vsled tega je črnogorska vlada sklenola, okrajno z orožjem si osvojiti in imenovan je vojski za poveljnika Stojan Kovačevič; v Gusinji cer drzno, ali modro skozi Turkomanske puščave Skobeljev je pri svojem pohodu nekoliko podlog za daljnje nastopanje ustvaril, .iokler se ni glavnim uredbam turkomanskega mesta Geog-Tepe približal. Ko je on močno sovružnikovo tvrd njavo dobro ocenil In videl, da je vsako slepo napadanje brez koristi, polasti se glavnih stilišč okoli Grog-Tepe, utrdi in začne tvrd njavo popolnoma pravilno ob-sedati. Aii ta obsada ni dolgo trajala. Železni obroč, s katerim je Skobeljev Geog-Tepe opasal, vsak dan je bil ožji, za Turkom.me vse grozneji in zaubonosneji, dokler se ni pod samo vtrdbo sovražnikov primiiknol. Skobeljev videč, da se odločni čas bliža, zupovedal je »naskok«. Z gromovitim »hurra« in z golim bodalom naskočijo njegovi hrabri vojaki vtnibo. razbijejo turkoinansko vojsko, in Geog-Tepe pade v roke »junaka dneva«. V tem zadnjem dejanju vidimo, da so bile v Skobeljevu zbrane vse potrebne zmožnosti pravega vojvode. Tukaj je Skobeljev svojim kritikarjem nujl.olje pokazal, da on ni le oster in drzen kosački hetman, le kakor hudournik, temuč hladnokrvni cenilec bojnih mer, kateri zna vsako bojno okolnost pametno razsoditi in razumno izkoristiti. S tem podjetjem završava naš viteški Skobeljev svoja vojaška dela, in to na prav tistem bojnem polju, kder mu je uže pred 6 leti slava vence vila. (Konec prihodnjič.) pa se je sklenolo, da se bodo tudi z orožjem branili. Ruski minister Oiers pride za gotovo 19. ali 20. t. m. na Dunaj. V Stutgartu, kder se pokloni kraljici, mudil se bo dva dni. Ruski general Ratislav Fadejev je 12 t. m. v Odesi umrl. On je bil morebiti najizvrstniši i najučenejSi vojak v ruskej armadi, vodja pansla-vistiČne stranke. On je izdal več vo-jaSkih spisov; ki so visoko cenjeni v vojaSkili krogih. Bolgarska ministra pravosodja in financ Stojlov in Mačevič sta odstopila. Mladi Bismarlc je imenovan za nemškega poslanca na ruskem dvoru; to je znamenje, da so razmere mej Nemčijo in Rusijo dobre. V španskej poslanskej zbornici je 11. t. m. izjavil minister notranjih zadev, da vlada želi več predrugačeb, poudarjal je posebno, da mora biti splošna vojaška dolžnost in tako tudi volilna pravica. Egiptovska vlada je ukazala Backer paši, naj posadki ki ste zaprti v Tokaru iu Singatu, osvobodi i naj onim na zahodnjoj strani Singata ukaže, da se umakno, v boj pa naj se nikakor ne spušča, tudi iz Kartuma se ima umaknoti popadka, kanoni zabiti, strelni prah pa v vodo vreči; Masnah in Svakim pa se imata braniti. Krivega provoda Zete so uže v okolici mesta Kartum, Kelnan, ki stoji blizu tega mesta, oplenile so in požgale. Kitajska vlada dela velike priprave za vojno s Francozi; reke in luke zapira s torpedi, trdnjave obo-roŽuje; dobro je oborožila nad 200.000 mož. Namestni kralj v Kantonu je izdal poziv, v katerem ljudstvo opominja, naj se pripravi za vojno i naj napade Francozov odbija. Dopisi. Ix Brega, 12. decembra. Kako težavno je dandanes s troški obloženemu kmetu izhajati; prepriča se lahko vsak, kateri vidi ubozega kmeta v silnih denarnih zadregah zatekati se do prvega denarnega znanca, damu pomaga s posojilom, katero ga navadno vendar le drago stoji. To posebno ubozega kmeta, gospodarja na deželi, kaj pogostoma zadene;! plačati je treba sedaj visoke davke s prikladami, sedaj obresti starih in novih dolgov ali pa pokriti troške za neizogibljive vedno rastoče domače potrebe itd. Ako tudi so morebiti pri hiši obilni pridelki, teh ne more tako hitro in naglo v neugodnej dobi brez zdatne škode spre-meniti v denar i ven.ier le denarja potrebuje. Tak ubogemu kmetovalcu neugoden položaj si znajo izkoristiti nekatere v zlato tele zaljubljene nevednega ljudstva pijavke, katere voljno posoj:.jo denarne zneske na velike obresti. Znani po mi slučaji, da se na deželi redkokrat posoja denar na 10 in 12 od Bto, večkrat pa na 50 in 100 in celo na 120 forintov od sto na leto! Kam zabrede gospodar (kmet), ako on ali ka-teii koli drugi ud njegove hiše zajme denar na tako visoke obresti, mej tem ko kmetija donaša le bornih 3 do 5 od sto? Gospodar se svojo kmetijo hodi rakovo pot in priti mora prej ali slej pozlu, kar skušnja uči in pritrjuje. Tudi postave zoper oderuŠtvo so dandanes še premehke. Hujši nego gmotni propad j« pri tacih posojilih znatna moralna Skoda priprostoga Ijuustva, katero si s takimi posoj li kuje veriue sužnjosti. Ta neprilični polo zaj obubožanega ljudstva rabijo naši nasprotniki uže dolsio let v svojo lastno korist. S čem vpljivajo pri nas naši nasprotniki o volitvah? Z denarjem, izposojenim našim ljudem. Da se tej pomanjkljivosti našega ljudstva v okom pride in se mu pomaga do varčnega in pametnega gospodarstva, do neodvisnega blagostanja, do prave in čiste svobode, skrajni je čas, da si napravimo domačo hranilnico in posojilnico po zgledu Štajerskih in koroških Slovencev; ker le z domačimi napravami in zadrugami moremo pomagati svojim in je dovesti do prave sreče gmotne in dušne. To v ozbl-Ijen preudarek koper-kega okraja rodo- ljubom, katerim ljubezen do domačega ljudstva v srcu tli. Iz Poigra««, 8. jan. (Bralno druitv) j^ imelo n\ novega leta d an redni občni zbor. Iz odborove^a poročila srno razvideli, da društvo v zadnjem Času jako lepo napreduje. Članov šteje 41 (lani jih je bilo 8). Ustanovilo si je knjižnico, ki ima za prvi po-četek lepo število, okolo 60, zvezkov. Skle-neno je bilo, vpisati se v »Slovensko Matico« in "Mohorjevo družbo«, v »Hrratsko Matico« in »Jeronimsko društvo«, ter po moči še posebe kupovati knjig in nabirati jih v dar. — Časopisov bode letos v društvu 20, in sicer; »Slovenski Narod«, •Slovenec«, »Edinost«. »Slovan«, »Naša Sloga«, »Soča«, »Slovenski Gospodar«, »Zgodnja Danica«, »Novice«, »Gospodarski List«, »Mir«, »Hrvatska Vila«, »Zvon«, »Škrat«, »Brencelj«, »Tribune«, »Illustrirte Welt«, »Humoristische Bliitter«, »Flie-gende Bliitter«, »Gittadino«. Prav dobro je tedaj v društvu poskr-beno tudi za ktnete, kateri naj bi obilno pristopali kot podporni udje, ki po novih pravilih plačajo samo po 10 kr. na mesec. Za take, ki ne znajo čitati, prirejala se bodo glasna čitanja in mnogo lepega in koristnega bodo čuli iz raznih gospodarskih listov in »Mohorjevih« ter »Jero-nimskih« knjig«. Jako se je obžalovalo, da društvo zgubi izvrstnega mnogoletnega tajnika, gosp. Anastazija Jelušiča, koji je premeščen v Dalmacijo kot c. k. gozdni komisar. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Slavoj Jenko, trgovec, predsednikom; Anton Trobec, c. k. davkar, podpredsednikom; Jakob Privrel( c. k. nradnik v pokoju, blagajnikom; Fran Vajfalj, narodni učitelj, tajnikom i knjižničarjem; Anzelm Zajec, duhovnik, odbornikom. Ker prevlada v bralnem društvu, kakor vedno, tudi še zdaj prizadevanje po složnem, vspešnem delovanji i po uve-denji zdravih socijalnih razmer, zato je tembolj obžalovati nesrečni vnanji razpor. Upajmo, da bode sijajen razvitek društva tudi v tem smislu blagodejno uplival. Po zboru je biia prav lepa domača zabava. Da je bilo »perzijskočarovništvo« najbolj zanimivo, ni mi treba poudarjati. Prav živahen je bil tudi boj za »sladko Jucko«, koja se je naposled v splošno za-dovoljnost udala •slamnenemu vdovcu« — oprostile mi ta strašanski germanizeml Iz Podgrada, 12. jan. Ondan sem vam poročal o bralnem društvu. Danes ml je zabilježiti tužno vest, da smo izgubili marljivega blagajnika, ki je več let jako vestno deloval v prospeh društva. Zgubili smo za vselej prijatelji dobrega prijatelja. Pri zadnjej veselici še izredno vesel, podlegel je po jako kratkej bolezni neizprosljivej osodi g. Jakov Privrel, c. k. finančni oficijal v pokoji i posestnik, umrši dne 10. t. m. v 53. letu. Danes je bil pogreb, kojega se je vdeležil tudi tukajšnji oddelek vetora-nov, da skaže svojemu podčastniku zadnjo Čast. Lahka zemljica obče priljubljenemu možul Iz Ospa, 12. januvarja. Ni ga, ki bi obelodanil, da tudi osap-ski oratar ne počiva na rolicab, temveč ga leto za letom vedno huje tlači neznosno uboštvo. Uže nekaj let sem toliko ne pridela, da bi sebi in svojim mogel preskrbeti najpotrebnejše hrane i obleke. Kar pridela, to gre za davke. Sedanji kmet je v resnici pravi siromak. Vso čast mu moramo dati, da bi rad plačal, pa nema s čim. Kar je bilo kaj vrednega, to se je poprodalo za davke. In tako se širi vedno bolj uboStvo in siromaštvo, da se ga še precej trdni in ne-zadolženi kmet straši. Pa kdo je brez dolga? Kmet uže ne, ker ga pred par leti še nobeden ni tako trdo spominjal na dolžnost. Vsakemu svoje: tem več so mu delali zlate upe, da bode vse odpuščeno. To so bili volkovi v ovčjih oblačilih. Še le zdaj sprevideva, karn so ga oni prijatelji, ki znajo lupine na poštene slovenske poslance metati, privedli. Ali prepozno je. Za slepoto je prejel boben. To je grenek nauk, da z sladkimi obljubami se ne plačujejo davki. To je pa tudi dobro, da se v prihodnje ne da vjeti v zanjke, ampak krepko stopi na volišče, ter bo brez straha volil le one, katere mu bodo za sveto stvar uneti rodoljubi svetovali. Torej delajmo vsak na svojem mestu in ob času volilne borbe slušajmo pred vsem nasvete preirage nam »Edinosti«, ker tam se stekajo vsi nasveti iz vse nam preljubljene domovine Istre, katero hočemo neoskrunjeno ohraniti nam vsem preljubljenej Avstriji I Rodoljub. IZ Meftloe na brodu korvete »Minerva« 8. januvarja. 4. dan tega mesec i je naša korveta dospela v Mestno. — Ko drugi dan s to-varšema Slovencema H. in Č na trdo hitimo, da si mesto ogle lamo, zdi se mi znana prva osnba, ki jo na bregu vidim, ni mi bilo mogoče z iržati se, zakričal sem: Gleit i, to je NoliJ In tudi on nekako magnetično presu njen se za nami oaira. Brzo hitim k gledališču ter listek preči-tam, in res, tu stoji črno na belem — • ririomato baritono J. Noli«. — Moje veselje je bilo veliko, hitro nazaj hitim — najdem ga ter svojima tovarišema predstavim. Prav veseli smo par dni skupaj bili — ter tudi priložnost imeli nafiega narodnjaka v operi »la forza del destino« Slišati — in mu z drugimi skupna Živahno aplaudirati. Žalibože, moram tudi omeniti, da sem opazil, kako nevarno stališče ima umetnik mej tukajšnjim ljudstvom — ako zaslutijo, da ni domačin. Lepota in umetnost petja se pozabi in vidi se pred sabo le političnega sovražnika. Sploh Lahoin, nam nasproti, majnka vsake internacionalne omike in časniki psujejo, da se je čuditi, da jih ne zaplenijo. "■»• A vse to nas ni zadržalo par čaš domovini na srečo zvrnoti in zaoriti živahne: živijo-klice našiin prijateljem. Jeaa na morju. Domače in razne vesti. častno oliČanslvo. Njega eks. baron Pretiš je imenovan častnim občanom izolanske občine. Deputacija mesta »Isole« mu je v ta namen izročila prekrasno diplomo, ki se jako hvali od artistične strani. ITManova Rtess. Dne 9. febru-varja t. 1. se hodo pri mestnem magistratu darila ta le darila.: 1. gl. 200 štirim de-lalcem, ki so se ponesrečili pri delu, vsled česa so postali dalje časa nesposobni za kakov posel. 2. gl. 100 dvema brez razločka spola nad 70 let starima, ki sta brez pomoči in drugih prepotrebnih sredstev za živenje. 3. gl. 100 štirim siromaS-nim obiteljem, ki bo prišle oh svoje imetje po naturnih nezgodah, kakor so: požar, potres, toča, povodenj itd. Prosilci naj vloŽe svoje dokumentovana prošnje pri vodstvu društva »Societi Operala«. Kako je to, da se slavni magistrat le na »Ope-raio« naslanja, kadar gre za delitev podpor pomoči potrebnim delalcem siromakom itd.f Je 11 le »Societi Operam« v Trstu? To je strankarsko, nekorektno postopanje našega magistrata, kajti i on mora znati, da »Operaia« samo ne zastopa vseh interesov tiiafikih delalskih krogov. Če se uže noče jemati ozir i na slovenska delalska društva v Trstu, naj se ne pozabi, da »Fratellanza artigiana« ima do tega toliko pravice, kolikor »Operala«. Fiat ollm justitia! Razpl« Štipendij. Dve Štipendiji po 140 gld. na leto, ustanovi »Gali-man vitez Minerbi« in >Klara d'Angeli-Minerbi« ste na razpolaganje pridnim in nravnim dijakom, obiskujočim jedno ali drugo izmej fakultet, katere avstrijske univerze ali pa politehničnega zavoda. Na vero ali narodnost dijakov se ne gleda, le na njih stalno bivanje v Trstu se bode ozir jemalo. Molbenice z dotičnimi spri-čali naj se odpo&ljejo do 8. februvarja na tukajšnjo borsno deputacijo. Triadke novosti. — Nesreče. V petek je nagloma zblaznel Jakop Sancin Bokalet, mož srednjih let in mirna dufia, doma iz Skednje. Odpeljali so ga v mestno blaznico. — Se druga dva so te dni odvedli v blaznico. ker sta nagloma zblaznela na javnej ulici. — Avguštin Jerič je moral iti v bolnišnico vsled ponesrečenja pri delu. Požar. V nedelo popoludne je pričelo goreti v nekej štacuni blaga v starem mestu. Škode ni posebne, ker ogenj so k malu pogasili prišli vatrogasci. Metež m ranite v. Jožef G. 26. letni Tržačan, stanujoč v Kolonji, pil je v nedelo pivo v pivovarni na »Acquedotto«. Mej druzimi gosti nastane prepir, letele so Čaše in slučajno jedna teh zadene v glavo našega mirnega pivca. Kako istinit je pregovor, govoreč: Varuj se volkovi Samomor. Nek človek, dozdevno težak, prišel je v ponedelek zvečer do vhodnih vrat mestne bolnišnice in padel na tla. Drug težak, ki je bil nazoč, pa je povedal, da je omenjeni pil strup. Prenesen v ot-delek za otrovane, jedno uro potem je zamrl. Pregledovanje javnih kočij. V petek po noči je policija pregledovala kočije po ulicah in trgib in zasledila pet kočijažev, ki so dotične naredbe prestopili. Komisiji na čelu fje bil gospod »Gbincheha« tajnik coofilnega društva. Ostudno petje. Sleherno leto nam prenese norec »pust* kaj »posebno« novega, letos pa nam je podaril nekaj • posebno« ostudnega. Poulična drhal, 14—15 in 16 letni »fikolinci«, smrkova dekleta itd. zvečer, po noči in kadar si bodi, tule, prepevajo po uiicah gori in doli neko pesen v tržaškem narečju, ki pristoja le takim grlom, katerim je »rameiljiiost deveta briga. Naš mob nravno propada. Časniki svetujejo ostro postopanje od strani policije proti onim, ki prepevajo te ostudnoeti in tako žali;o nravstveni čut poštenih me- EDINOST. fičanov. Kdo je pa to zakrivil? Ali ne »operettao? O, mislimo, da uprav tal Za reservlite. Magistrat daje na znanje reservistom c. k. peSpolka »Milan kralj Sibiji«, da oni, koji hočejo v •lučaju mobilizacije prostovoljno stopiti kot marketendarji k omenjenemu polku, naj se prijavijo najdalje do 20. t. m. v I. magistratnem oddelku, lil. nadstropje, vrata št. 6, kder se jim naznanijo dotični pogoji. Posledica nesreče. Gospod Volbenk Mulia, zdravnik in uober Slovenec, ki je bil v svojem Času i mestni poslanec za okolico, o katerem smo zadnjič poročali, da je ponesrečil, padši iz vozička na cesto, ki drli od Piščancev v Rojan, preminol je za ranami v bolnišnici v nedelo ob 10. po noči. Preminoli se je na-rodil v bližnjej Lokvi v letu 1808. N ij v miru počiva blagi starček! Veselice v soboto In nedelo* Ples veteranskega društva je bil močno obiskan, bilo je nad 2500 ljudi na tem plesu, ki se je jako lepo vršil v krasno odlčenem gledišču »Fenice«. — Ples fa-kinskega društva v »Monte verde« je bil slabo obiskan, ker se je vršil prav Isti večer, kakor veteranski. — Ples delniškega društva v nedelo je bil srednje obiskan. Po prodanih listih soditi, bilo je 250 ljudi; a veselje je trajalo skoro do belega dne. Dvorana je biia skoro vsa v zastavah, grbih in zelenji, prav okusno okrašena. — Za maikerado ženskega oddelka delniškega podpornega društva dne 27. t. m. se naše d i vojke uže zdaj pripravljajo, torej se smemo nadejati prav veselega večera. Občni zbor „Tržaškega (Sokola** je bil t nedelo, 13. t. m., v prostorih društva. NazoČih je bilo nad 100 udov. Iz poročila tajnikovega se vidi, da je društvo lansko leto lepo napredovalo in da mu je mej letom pristopilo nad 50 udov; a na skupščini samej se je prijavilo nad 20 novih udov, kateri so bili še pred skupščino sprejeti. »Sokolu zdaj Šteje nad 250 udov, kar je neovrgljiv dokaz, da društvo lepo napreduje. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je društvo z novim letom imelo vsega premoženja okolo 700 gold., v denarnici ima gotovine 360 gold., kateri so naloženi v tržaŠkej ljudskoj banki. Za predsednika je bil z aklamacijo izvoljen zopet gosp. Gjuro Vučko-vič, kateri se je sicer branil prevzeti zopet to č.istno breme, a skupščina je toliko časa nanj pritiskala, da se je moral udati in sprejeti predsedništvo. V odbor so bili izvoljeni ti-le gospodje: dr. Lonnino, Anton Kalister, Franc Kerže, A. Inamo, F. Gokelj, Drašil, Bonne in Lampe. lredenlar. V petek je straža od-peljaia v ulico Tigor vročekrvnega Laha Julija P. Ta nepridiprav je spremljal vojaško godbo po mestu, a ne ve se zakaj, v drenju je sunil iti udaril necega vojaka tukajšnjega pešpolka. C. k. vojak, ne bodi len, povrne uiu dano z obilnim povračilom. Takim ljudem je treba zobe pokazati, kajti njih predrznost preseza uže v.se meje. Cln Iredente. Pohajajoči prodajalec sardin Andreja Pavan našel je v saboto po noči na zunanjem oknu pivovarne »Aurora« v ulici »Torrente« št v. 862, tleč zavitek iz papirja. Zvezan je bil z vrvico. Mož pogasi zavitek in ga po tem izroči stražam. Kar zdaj počenja »iredenta« v Trstu, to je uže grozno in ostudno. Val vine in policijako. V nedelo zvečer je nepoznan tat zmaknol ne-kej gospej v ulici »S. Sebastiano« mošnji-č«?k z šestimi gld. — Zopet drugi so odnesli iz neke hiše v ulici »delle scuole israelitiche« uro z nibalom, vredno 30 gld. — Straža je v ponedelek ustavila 20let-nega hlapci Antona S., ker je zidarju Antonu H. iz Kadiua zmaknol 2 gld. — Ponedelek zvečer so straže zadele na kovača Ivana T., zatoženega tatvine in javnega prisilstva. — Ivan T., 221etni kovač, moral jo iti mej štiri stene, ker je kosta-njarju v ulici »Ghiozza« pouzročil 4 gld. Škode. — Straža je ustavila v ulici »Me-dia« kočijaža Fr. S. iz Senožeč, ker je naglo vozil po ulici »Barriera vecchia« in povozil necega stražarja. — Barbarski Čin. V ponedelek popoludne Je hlapec doma cega konjederca na lesnem trgu zajel psička, ter ga uprav spravljal na dotični voz, ko iztnej poulične dihali k njemu priskoči capin, ki ga parkrat po obrazu udari, vsled tega se inora zdaj konje derec zdraviti v bolnišnici. Neka straža je namerjavala »vlaškega falota« ustaviti, ali na mestu zbrana »smetljaka« je pričela na stražo režati: »mola! molal« in v tem »ušivi falot« pete odnese. _ V nedelo z\ečer je praktičen in predrzen tat prekoračil zil kampanije št. 31 v ulici »Betie fontane«, kder se je uprav zbrana gospoda radovala pri plesnem venčku. Zleze v »garderobo« in iz te olnese več kosov obleke v vrednosti do 230 gld. — Odgnali so na zatožno klop Ivana G., mlekarja iz Rocolja, ker je svojo sestro hudo pobil na glavi. — O Ive ili so v ulico »Tigor« dalmatinskega pomorščaka, ker j- namerjaval ljudi pehariti s »pona- rejenimi cekini«, ko so bili v resnici le pozlačene, ničvredne tutke. Izpred sodliča. Ivan OstrovŠka, doma iz Kobiljeglave, bivajoč v HruŠevici, bil je zatožen in krvim spoznan zločina teškega telesnega poškodovanja, vsled česar je bil obsojen v jednoletno ječo radi zločina javnega prisilstva s prevaro. — Alojzij Semec iz Vipave, bil je zatožen zločina krivičnega faliranja. Po daljšej obravnavi ga je sodišče nekrivim spoznalo in oprostilo. — Jožef Petronio iz Pirana, dobil je trimesečno ječo radi tatvine. Politična preiskav;,nja ; in aretiranje. Zadnje dni je policija imela dovolj posla. Preiskavala je gnezda in zavetja naših »neodrešencev«. V saboto na vse zgodaj je preiskala stanovanja teh le tičev: Angela Totole, (ta je bil minolo leto predsednik društva tržaških stavcev.) Evgenija Genirama. Nikolaja Deveie, Nikolaja Lanze, vsi stavci; £dvarda Cra-mero-ta (sic) brivca in Ivana Angeli-ja agenta. Omenjeni gospodje, kakor jih navadno »Indipendente« in »Piccolo« inte-nujetn, imeli so v čast biti personalno preiskovanim. V saboto ponoči pa so žan-darji na korminskej postaji ustavili iz Italije došlega gospodarja in brivca v ulici »Gaserma«, Mihaela Vigna. Policija je obiskala njegovo delalnico. in kakor pravijo, našla dve sliki in dokaj pisem, ki diše po visokej Čezmorthej politiki. Vigna je bil v Rimu, tam je ptisustvoval svečanosti na Čast I. kralju Italije Viktor Emanuelu, priča je bil pri prenosu kraljevih kosti na drugi kraj v Pantheonu in po skončan ej afćri je dobil priliko, da nekoliko blekne o avstrijskem barbarizmu. Rekel je, In kakor se je nam pravilo, močno poudarjal, da bode v treh, k večemu v Štirih letih Trst s Primorsko vred otet avstrijskega barbarizma in potem nastopi Šas maščevanja mučenika Oberdanka. Nekoji so ga radovoljno poslušali, večina pa je stresala z glavo, ker dobro ve, da je Trst s Primorsko za mleko\obo Italijo pretrda kost. Za irredentarski govor pijanega tržaškega brivca so tu k malu zvedeli in brzojavili žandarmeriji na postajah ob meji, naj ga uatavi, kar se je zgodilo na postaji v Kor-minu. Pospremili so ga v Trst in tu izročili policiji. Pričeto je bilo v slavnem »Pantheonu«, a skončalo se je v tržaškem mamertinskem poslopju 1 Čudna so pota človeškega živenja! — V saboto je Še policija preiskala stanovanje neke Angele vdove BUchler, krčmarice in slikarja Iv. Krst. Pascutti-ja. O tem vemo le, da je zarod furlanske krvi. Pravijo, da so stavca Deveio zaprli vsied našlih pisem v njegovem stanovanju. Zgodovina nas uči, da je veliki Aleksander gordijsko vozel brez komplimentov kar z mečem presekal. Deročim rekam postavljajo jezove, da s temi zabranjajo škodljive poplave itd. A nasproti »irredenti«, kaj se je dozdaj po-stavljalo? Hočemo biti slepi? Prelskavanja. be nismo pri kraju. V ponedelek zjutraj je policija preiskovala prostore uredništva časnika »L'In-dipendente«. To se je zgodilo na povelje sodnijske oblastnije v Trientu. Statistika iz Prošeka. Leta 1883 se je v fari porodilo 37 moškega, 31 ženskega spola, skupaj 68 in sicer. — 51 v Prošeku: 17 v vaseh, spadajočih v sežanski okraj. — Umrlo pa je 29 moških 22 ženskih, v Prošeku 38, v vaseh 13, skupaj 51 Odraslih je bilo 13, otrok 38, odraslih je umrlo v Prošeku 8, v vaseh 5. Porok je bilo 15. — V primeri z letom 1882 več rojenih 15, manj umerlib 8, več porok 6, fara šteje okoli 1540 duš in sicer Prosek okoli 1150, vasi v sežanskem okraju 390 Mej umrlimi je bila najstareja ženska na Divinščini pri 94 letih. Prostovoljna požarna hramba v Vipavi napravi plesno veselico v nedeljo 2U. januvarja 1884 v prostorih gosp. Josipa Žvokelj-na, pri katerej svira vojaška godba c. kr. pešpolka iz Gorice. Med počitkom petje. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina proti izkazu vabila za gospode 1 gld. Popravek. V Podlistku Št. 1. naj se popravi to le: II. kolona aus Indien na mesto aus IVien, III. kolona ČešČeni na mesto čaŠani, IV. kolona Butthia na mesto Bulthia. IV. kolona nič na mesto več, VII. kolona Lopča na mesto Lepča, VIII. kolona teško na mesto teške, VIII. kolona polzek na mesto polek. „Zaslugi krono**. Stari ta pregovor se je zopet lepo uresničil pri le karničarju R. Brandt-u v Zurich-u napravljenih krogljicah, ker skoro vsi prvi profesorji medicine tem krogljicam dajo spričevalo, da so pri bolehavosti v z<1ol-njih delih trupla, pri krvnej bolezni, za-basanju, hemoreidah In še drugih boleznih gotova, jako prijetna pomoč. Ko so taki možje izrekli svojo sodbo, je vsako drugo priporočanje odveč. — Dobivajo se škatljica po 70 novčičev v vseh znanih lekarnah. Grozna hudodelstva se vedno gosteje gode v veličin mestin; tudi Dunaj j* prišel v zadnjih letih zarad hudodel- stev v slab glas; čuditi se temu ni, saj se je v času gospodarstva ustavovercev javna morala tam s kolesom trla, in zdaj zori sad iz slabega semena, katero se je sejalo. — Zadnji četrtek se je na Dunaji zgodilo strašno dejanje: popoludne ob 5'/, sta prišla dva moža v menjalnico gosp. Eisert v jako živej ulici Maria-hilf, vrgla sta gospodarju peska v oči ter ga nevarno ranila in pobrala denar, bankovce po I, 5, 10 in 100 gld. Ker je gospodar zaupil na pomoč, pritekli so iz zadej ležeče sobe hišina in dva Eise r-to*a otroka, a razb jnika sta hišino in enega otroka hudo ranila, druzega pa z sekiro ubila in potem s poropanim denarjem pobegnola. — En dan poprej pa so tudi na Dunaji zasačili in zaprli necega Človeka, po imenu Schenk, ki si je sam prideva! ime inženir, pa je poprej imel neko dvomljivo trgovino z ogljem. Poli -cija ga je uže dalj časa zasledovala ker je skoraj nedvomljivo, da je polagoma štiri deklice, katere vse so imele premoženje, s hlinjeniem, da se ž njimi poroči, umoril in poropal. Enega izmej morilcev Eisertove obitelji ima gosposka uže v rokah, imenuje se Jožef Pongratz ter je doma izKi-seka na Ogerskem. Kakorsumljivega so zaprli 11. t. m. in 12. pripeljali pred Eiserta, kateri ga je spoznal. — Schenk seje pred gosposko že udal, da je dve deklici umoril, druge umore pa taji, dokazana sta vendar uže dva druga umora; zaprli so tudi njegovega pajduša Schlosareka, o katerem je dokazano, da se je vdeležil necega umora. Tržno poročilo JTava — vedno draža, ker je cena tudi na ino8transkih trgih poskočila. Prodalo se je te dni 1000 vreč Rio po gld. 60 do gld. 73.—, 1000 Santos po gld. 68 do gld. 74, 400 Jave po gld. 77 do gld. 80. Sladkor — slaba kupčija po mlahovih skoro vs ki dan nižih cenah. Sadje — srednja kupčija, cene šibke. Olje — cene Še vedno po malem po-jenjavajo. Petrolje — cena trdna na gld. 12'/,. DomaČi pridelki — fižol gld. 7 do gld. 13. in tudi po gld. 127* se ufedobi koksa. Maslo gld. 88 do gld. 98. Seno — gld. 1.— do gld. 1.50. Borsno poročilo. Borsa je zopet postala mirnejša; kurzi papirjev pa so trdni, tendenca najboljša. Uunajska borsa dne 43. januvarja. cSnotni drž. dolg v bankovcih ^9 gld. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 05 » Zlata renta......100 » 10 » 5*/« avst. renta . . , . 94 » 15 » Delnice narodne banke . 846 » — » Kreditne delnice .... 302 » 50 » London 10 lir sterlin . . 121 » 15 » Napoleon.......9 » 60'/,« C. kr. eekini......5 » 71 » 100 državnih mark . . . 59 » 35 » Zahvala. Podpisani zahvaluje se najtopleje »Delavskemu podpornemu društvu, katero je mojega pokojnega Bopruga Antona v bolezni tako zdatno podpiralo in mu v tem kratkem času svoje bolezni 135 gld. pod« pore dalo. Priporočam to koristno domače društvo vsacemu najtopleje. Pri sv. Ivanu 12. januvarja 1884. Marija Derman. t Žalujoči obitelji Muka-Nipret naznanjati, da je njihov ljubljeni, te dni ponesrečeni oče Volbenk dr. Mucha včeraj zvečer umrl, previden sfe Sv. Sa. kramenti za umirajoče. Da se dopolni zadnja volja rajn-čemu, preneso se njega posvetni ostanki naravnost na pokopališče. Trst, 14. januvarja 1884. Ta vest naj velja vsem sorodnikom, prijateljem in snancem namesto vsacega druzega, posebnega naznanila. „TRŽAŠKI SOKOL", priredi v salonu ,.Monte Verde11 Veliki pltt, dne 26. Januara 1884, i PUtnu krabuljnu ta-bavu, dne 26. Februara 1884 Orkestar pod osobnim ravnanjem prof. Piccoli. — Početak n 9. satih. Trit v Januaru 1884. Odbor. Ulaznloa za osoba gld. I.-, za obitoij gld. 2. Umoljava se, da gg. članovi dodju u Sokolskom, a ostala gospoda u crnom odlehi. Za uvedenje gostovah neka se gg. članovi obrate na Odbor u družtvenom lokalu vla Coroneo št. 23) u obično dobo ili na g. Jakoba Klemen^, via S. Antonlo Št, 1. g. Itana F pnilas li KotTtvo juto iz altdovega izlećku in njegovo HokMado iz slada, kakor najboljše ndi/no in slravilno »roUtvn; /.v pljučne bolezni koncentrirani izlećek iz glada, za pomanjkanje krvi Sokola a iz stila. t\ lalje pran* bolezni bombone iz slada itd. Dokazi za vae lo bo mnogi dvorni diplo ni ko ijr»u, priznanja zdravnikov ia zahvale ozdravljenih bolnikov. Edinemu iznajdniku in iz telovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, c. k. svetovalcu, lastnik® zlatega križca za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tovarna I., Brabenhof, Brauneratrasse 2, Zaloga tovarne in pisarna: firabsn, Braunerstrasse 8. Ve.eoenjani goapid ! An'wtrpen 12. septembra 1883. V p.-iltgl dobite d«<)t frankov, in Vm prop^. pipolnt ua ozdravil. Kako dobro je visukocunjenl knez Anton Hohen.-.ollaraki, kraljeva viaokoit, ti Vam je dal zlato svetinjo za zasluge opazil: Nobenemu ae ne priatva tako dobro n ipis nvetinie »beno naeronti«, nago Vam. Kralj Danaki je tudi rekel, da je sam poskusil zdnvilno m >6 Ivan UolTovega izleiik i ia al ida pri sebi In svojej drutini. — Jaz in moja drufina smo čitali vsa Valj uai/inuili in Van voSćimo dol« • l.venie v korlit dlaveitvii, Imatn ćast priporo&iti ae Vam s p .nebnim spoštovanjem VaS hvalelnl pl. Wn*tph«l, major r. a. zdaj tukaj, Ho el Wien. Kakor posti anako naj Vam slui i to le: Dve luti aem trpel /a bronhilui katar in auSico v goltan-.u, taico, da nLaem mogel *oc glasno govoriti. Prvi dunajski o>if«aorji sj me poslali v Gleicshinbnrg in v Nizzo, iz Nizze priBodSi vaćel aem rabiti VaSo izvrstno zdravilno pivo in javiti moram Vara na tfast, da aem no Ivan HofTovem zdrami jed t-ikne in da *< dobro poćutim. Prosim Vas torej, da mi ......... " * * ' " i izlećka __________ _____________ suknom SlariubiKerstniaae Nr. 69. zdravlino vilnam p vu pipo noina or.dn.vil. da —. . . , , , , „ ... poBljete 2S steklenic zdravilne pive, S kilogr. Bokolide iz slada in 2 moflijici bonbonov iz sludnoga fn znamujem s posebnim Btovaujera: Frtae Mil;, tovarna zu moike obleke in trgovina s& a Uradno zdravlino poročilo. G. k. osntralni odbor itd. v Klensberg-u. — Iv n Hoffovo zlravilno pivo iz aladovega izleBka pokazalo se je kot Uvrstn i krcpfialno sredstvo. Major Wlttg», poslanec kralj, pruskih lazaMiv. p pravega Ivan HolTbvega zdravilnega piva ii aladavega lzlefika : 13 steklenic «ld. 6.0C, 28 Ste-uBTie lilenio Kld. 12.08 68 stekleulo tfld. 25.48. — Od 13 stade io na zgoraj bo pivo poHlje franko ▼ hlio. Za pifiiljutev i« Dunaja: 13 steklenic g.d. 7.2(1. 28 steklenic gtd. UflO. 68 ateklenio gld. 29.10. 1|3 kilograma Aakolade Iz »lađa I. gld. 2.40 II. gld. 1.00, III. 1. rPri moUnejBlh narotfbah dovoli sa raba«.) Koncentrirani .l.dovnl UUCek 1 steklenica gld. 1 12, 1]2 steklenice 70 seddov. Bonboni Iz alada : 1 moBnjica «0 aold >v (udi 1^2 ali lj4 moSnjice.; »aroSbe pod a gld. vredno.ti ne Izvrflujejo. Prvi, pravi, sluz razjiapljajotfi lv*u Hoffovi prani bonboni iz elada so v modrem papirju. Pri kupanju naj se odločno terja take. OPOMIN. Naj se tirja le prave Ivan lloff-ove Izdelke iz slada z varoralno marko pri o. k. trgovekej Bod-niji avstrijsk-j in ugrakej zabitjeieno (slika iznajdnika). Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilna zeliBća in pa niso prav napravljeni, kakor Ivan Hoff vi izdalki iz slada in vteguejo to ej, po i««^'! zdravnikov, celć BkoJovati. 12—10 Glavno zalogo v Trstu Ima: Franc Ks. Princ trao^e« ni A k ved o tu. V Ljubljani: Peter Lassdigg, v Borici.- O. Christafoletti, v Mariboru: F. P. Holasek, na glavnem trgu, v Ptujl: J. Kasimir, lekarnar, v Celjl: J. A'up/ersckmidt, lekarnar. ▼ Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega- To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnopih bn-sedl, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmaln najtrdovratniže Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezr.J, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10—8 Prodajejo ne v vseh glavnih lekarnicah na •vetu ; za naročbo in poSiljatve pa edino v lo-karnici Cristofoletti v Gorict, v Trstu v lekarni C. Zanetti i O. B. Rovis in O. B. FaraboscM. Ena steklenica stane 90 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, ■ katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa Um ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene mooi ln vrednosti. DUNAJ, Stadt, Singer-strasse 15. Lekarna zum goldenen Reichsapfel. Krogljice za čiščenje krvi, IZ%^^ jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te krogljice skazale svojo čudovito zdravilno moč. V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal uŽe noben lek ve5, p< ma-gale so jako naglo te krogljice. I ikatlja s 15 kr«gljleani2l kr., liavoj ž 6. Skatljloanil gld. 1.5, pri nefrankovani poSiljatvi s pošto gld. 1.10 (Manj nego I žavoj ae ne raipoillja. Veliko Število pisem je došlo, v katerih se rpotrebljevalci krogljic toplo zahvaljuje zarad^ozdravljenja po raznih teških boleznih. Vsak, kedor je le poskusil j * i .. -- * ii- ju podajamo tukaj nekatere od mnogih za- Bielitz, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhofer! Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših kroghicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bila vsa druga sredstva ne-uspeSna. Pomagale so temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavnice, pri glistah, slabotnemu Želodcu, krču v že' lodcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas torej prosim, da mi zopet pošljete 13 zavojčkov krogljic. Visokim spoštovanjem Kari Kiuder. Vaše blagorodje ! Srečen sem bil, da sem slučajno prišel do vaših Cistečih krogljic, katere so pri meni čudeže delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vhm, prosim, da mi pošljete 1 zavojček krogljic. Pistka, 13. marcija 1881. Andreaa Paar. Csttney, 17. maja 1874. Vaše blagorodje! Ker so Vaše krogljice za čiščenje krvi mojo Ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v Želodcu in na trganju po udih ne le otele fcmrtl, ampak ji podelile tudi novo mladeniško moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enakih boleznih \>olnlh in Vas prosim, da mi zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic po pov-zetju. Spoštovanjem Blaeluo Spisatek. enkrat ta lek priporoča ga dalje, hvalnih pisem : Waidhofen n. Ybbs, 24. novembra 1880. Javna zahvala. Vaša blagorodje! Od leta 1862 trpel sem na hemeroidah in zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezuspešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskanja črevesja) nisem imel več teka iu kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več obstati, vsled napenjanja, teškemu sopenju, kašljanju, dot tlor nisem naposled začel rabiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so mepo- Iiolnoma rešile skoro neozdravljive bo-eznl. Z urad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. S posebnim Štovanjem Johan Orlllnger. Vaše blagorodje! Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitnt balzam proti tmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekom, da se poprimem vaših krogljic za čiščenie krvi, da s temi malimi kroglji-čami bombardiram moje uže zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da sam po 4 tedenskej rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega polnega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. Amerikansko mazito proti trgahu, hitro in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v želodcu, nervozni zoboboi, glavobol, trganje po ušesih itd. W gld. 1.20._ Anatarinska voda za usta prftkvra ^ O. Popp-a, obče znana kakor najboljše sredstvo za vzdrževanj o zob. 1 sklenica gld. 1.40. _[_ Esenca za oči .od tr- -a krepčanje in vzdrževanje vida. sv V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 in gld. 1.50.__ Kinesko mijlo za toaleto v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor barŽun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši IT komad 70 soldov Prah M irunšftlfA (Flaker-Pulvur;ob5e rranza izvoscine poZRun. izvrstni lek proti kataru, hripavosti in kašlju b krčem. 1 škatljica 35 soldov._ Balzam proti ozebljinam htJjaPZl let sem pripoznano najsigurnejŠe sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim lonček 40 soldov Ribje olje (Dorsch) vrste, (v 1 steklenica gld. 1. Prah proti potenju nog. ^r^" nog in iz tepa izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. ■V Cena 1 škatljice 50 soldov. Patepectorale^^ithT: ranam mm Živenjska esenca (Prager Tropfen) W proti pokaženemu želodcu, slabem prelij bavljanju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dobro domače sredstvo. W Wmr 1 steklenica 20 soldov. mnogo let najpri- jetnlžlh lekov proti sluzu, Tcušlju, hripavosti, kataru, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. obče poznan, t^* 1 škatlja 50 soldov. Pomada iz Tonokinina priznana po zdravnikih kakor najboljše sredstvo, da se povzdigne r»šča las. 1 krasna veiika škatlja gld. 2. Univerzalni plašter p? tžđ»ft in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez. raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih ln vnetih prsih, zmrzllh udih, odprtih ranah vsled trganja iu enakih boleznih mnogokrat skušeno sredstvo ir 1 lonček 50 soldov Univerzalna čistilna sol °tfh-aW'pt sebno dobridoniači lek proti jlabemu pre-bavljevanju in dotičnim bolečinam, kakor: glavobolu, omedljevici, krču v Želodcu, rezavci, hemoroidanj, zaprtju itd mr 1 zavoj gld. 1. 12 8 Vse francoske specijalitete so ali t zalogi, ali pa se na zahtevanjc hitro in nalcencjc preskrbi), i)*" Odpošiliatve po pošti pri zneskih od gld. 5 le proti poprejšnjel po-šiljatvidenara s poštno nakaznico pri većih zneskihtudi s poštnim povzetiem I Lastnik, drufttvo »Ki)IN08T«. — l/datelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL A NIČ Nova tiskarna V. DOLENC v Trmn.