ISSN 0350-5561


za konectedna
Precej jasno bo, v vzhodni Sloveniji pa občasno več oblačnosti
številka 6
četrtek, 7. februarja 2008
Velenje univerzitetno mesto
Z Visoko šolo za varstvo okolja in Fakulteto za energetiko postalo Velenje tudi univerzitetno mesto - Vsa podpora lokalne skupnosti in gospodarstva - Za polovico udeležencev štipendije, za več kot polovico absolventov tudi zaposlitev
Simbolično so trak prerezali mag. Sandi Vasle, v.d. direktorja Visoke šole za varstvo okolja, župan Srečko Meh in dr. prof.
Dali Džonlagič, v.d. dekana Fakultete za energetiko. (Foto: S. Vovk)
Velenje, 31. januarja - Prejšnji četrtek je mesto Velenje praznovalo. Postalo je namreč tudi univerzitetno mesto. Z objavo razpisa za vpis v visoke šole in univerze za študijsko leto 2008/2009 se je začel vpis v nove študijske programe, med katerimi so prvič tudi programi Visoke šole za varstvo okolja in Fakultete za energetiko. Slednja je nastala pod okriljem Uni-
verze v Mariboru, njeno ustanovitev pa sta podprli občini Krško, kjer bo imela fakulteta sedež, in Velenje, kjer bo sedež Centra za energetske študije in raziskave. Za zdaj sta to edini visokošolski ustanovi s tovrstnim študijskim programom v Sloveniji. Dogodek so zaznamovali z novinarsko konferenco, s predavanji predstavnikov družb, s katerimi bosta novoustanovlje-
ni izobraževalni ustanovi v prihodnje tesno sodelovali predvsem pri raziskovalnem delu (Gorenje, Premogovnik, ERICo, Teš), ter z otvoritvijo prostorov dekanata za potrebe obeh šol. Uredili so jih v objektu bivšega Zavoda za urbanizem Velenje.
Nadaljevanje na 2. strani.
■ Tatjana Podgoršek
Spoštovani občanke in občani,
ob B. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, vam Iskneno čestitamo In vas vabimo na osrednjo občinsko praznično prireditev, ki bo
danes, 7. februarja 2008, ob 19. uri v Domu kulture Velenje.
1,30 EVR
I RADIO
VELENJE
Ideje in dejanja
Bojana Špegel
Redko se zgodi, da takoj za tem, ko pokopljemo pusta in pojemo (pre)številne krofe, že razmišljam o kulturi. Ker se redko zgodi, da je pust tako zgodaj kot letos, menda le vsakih 100 let. Torej mi o tem ne bo treba več razmišljati v istem času. In zakaj sploh razmišljam o kulturi? Ne le zaradi kulturnega praznika, ki bo tudi letos dela prost dan, ampak zato, ker je kultura tako široka beseda in pojem kot le redko katera.
Eno najtežjih vprašanj zame je, kaj je kultura. Ker je to po mojem vse! Ker je to način življenja, naš odnos do ljudi, živali in narave. Ker je to nekaj, brez česar ne more nihče. Ker je kultura nekaj, kar nas zaznamuje in nas dela marsikdaj tudi drugačne. Za tiste, ki se s kulturo in umetnostjo ukvarjajo poklicno, torej od nje živijo, velja, da se mnogim zdijo, milo rečeno, čudaki. Zakaj? Zato, ker njihov način življenja praviloma ni vkalupljen, ni takšen, kot ga živi večina ljudi. Ki zjutraj vstane, z levo ali desno nogo, gre v službo, popoldne kaj pobrklja na vrtičku okoli hiše ali po stanovanju, potem se zlekne v kavč in se prepusti čudežni škatli - televiziji. No ja, eni raje vzamejo v roke knjigo, a je teh manj kot prvih. Še manj je tistih, ki že ponoči lovijo ideje,, brez katerih ne morejo živeti. Ko jih »ulovijo«, razmišljajo o tem, kako jih spraviti v življenje in ljudi. In potem se lotijo dela. Ukvarjanje z umetnostjo je samotno, o tem sem prepričana. Pa naj gre za slikarje, ki nanašajo barve na svoja platna v samoti tišine ali ob glasbi, ki jih navdihuje. Ali pa pisanje knjig, ki je zagotovo eno najbolj samotnih početij v življenju. Glasbeniki vadijo in ustvarjajo večinoma sami. Tudi pesniki ne morejo ustvarjati v hrupu, najboljše stvaritve pa so tako rojene v obdobjih kriz in bolečine. Vsaj tako so nas vedno učili. Nesrečne ljubezni in hujše življenjske stiske so ustvarile največje umetnike preteklosti, a ne. Pa če se ob tem spomnimo le Prešerna ...
Umetniki so drugačni tudi zato, ker ne poznajo delovnega časa. Ustvarjajo, ko dobijo idejo in navdih. In so, ko ustvarijo, šele na pol poti. Čaka jih najtežje. Kako ustvarjeno spraviti med ljudi, pred gledalce, poslušalce, bralce? No ja, priznati je treba, da je danes bistveno lažje izdati knjigo ali nosilec zvoka kot pred leti. Stroški so manjši, možnosti veliko več. To pa ne velja za slikarje, kiparje, igralce . Tem se ni pri spravljanju kulture in njihovih izdelkov med ljudi nič kaj veliko spremenilo. Brez mecenov ne bi šlo. In brez tistih, ki jih umetnost (in ne kultura) bogati, tudi ne. In teh je vedno premalo, čeprav so. To so tisti, ki se nujno ne vprašajo, kaj bodo finančno imeli od tega, da podpirajo umetnost. To so tisti, ki razumejo in čutijo. In ki vedo, da je prav umetnost tista, ki bogati in osrečuje.
Leto za letom si privoščim veliko kulturnih dogodkov. Ne le zaradi službe, bolj zaradi užitka. In zaradi spoštovanja do avtorjev. Ker, nenazadnje, z enim od njih tudi živim. Če pogledam podatke TICa Velenje, se samo v Velenju letno zgodi okoli 1200 dogodkov. Vsaj polovica jih je kulturnega in ne zgolj zabavnega značaja. Vseh ne vidim in ne doživim, ker bi bilo to preveč. Ker tudi malo izbiram. Ker mi ni težko, da kdaj prav zaradi umetnosti obiščem tudi druga mesta. In ker se mi doma velikokrat zdi, da se kulturni dogodki dogajajo samo zato, da se nekaj dogaja, ker se mora. In ker si zaradi tega tudi tisti, ki se poklicno ukvarjajo s kulturo, vse prevečkrat očitajo, kaj je kdo naredil in kaj drugi ni. In kaj je bolj in kaj manj kvalitetno. In katero idejo je kdo komu kradel... Ja, tudi med kulturniki ni to nič novega in čudnega. Najglasnejši so ponavadi tisti, ki veliko govorijo, pa bolj malo naredijo. Sicer pa to velja za vse pore našega življenja, a ne?
Jutri bo torej kulturni praznik. O kulturi in umetnosti se bo te dni veliko govorilo. Kaj pa potem? Potem bodo umetniki delali dalje, ker drugače ne znajo živeti. Tisti, ki imamo umetnost radi, jo bomo spremljali še naprej. Drugi pa bodo za leto dni pozabili. Vsaj na umetnost, na kulturo v življenju pa upam, da ne!	■
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
^Hjs
7. februarja 2008
h«t
lokalne novice
V Pljevlji vidijo Velenje kot vizijo
Velenje, 1. februarja- V petek dopoldne je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh sprejel predstavnika občine Pljevlja: direktorja občinske uprave Pljevlja Igorja Golubovica ter direktorja podjetja Interkod Ljubišo Curčiča. Sprejema sta se udeležila tudi direktor Inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje mag. Marko Mavec in njegov sodelavec mag. Emil Šterbenk, saj sta gosta iz Črne gore prišla v Velenje na prevzem projekta LEAP (Lokalni ekološki akci-oni program), ki ga je za občino Pljevlja izvedel Erico.
Pljevlja je tako kot Velenje rudarsko mesto. Za sodelovanje z velenjsko občino so tako zainteresirani predvsem zaradi naših bogatih izkušenj z uspešno sanacijo okolja. Župan Srečko Meh je podrobneje predstavil številne akte, odloke in druge ukrepe Mestne občine Velenje s področja varovanja okolja in trajnostnega razvoja, govorili pa so tudi o možnostih sodelovanja pri projektih, sofinanciranih iz evropskih finančnih skladov. Direktor občinske uprave Pljevlja je med drugim dejal, da v občini Pljevlja vidijo Velenje kot vizijo, kot razvojni cilj, h kateremu so usmerjeni.
Obiskovalca iz Črne gore sta si že ogledala Termoelektrarno Šoštanj, Komunalno podjetje Velenje in sanirana ter rekultivirana območja, z zanimanjem pa sta si ogledala tudi dom kulture Velenje, saj bodo v občini Pljevlja ravno zdaj pričeli obnavljati njihov kulturni dom.
Pod Pustim gradom
PGD Topolšica ima novo vozilo
Občina Šoštanj vsako leto v proračunu nameni nekaj sredstev za izboljšanje opreme katerega od štirih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini. Lani so pomagali gasilcem Topolšice pri nakupu novega vozila, namenjenega prevozu moštva in intervencijam, ki so ga gasilcem predali v sredo, 23. januarja.
Gre za gasilsko vozilo GVV-2, izdelano na mercedesovem podvozju, v katerem je prostora za 1.000 litrov vode. Opremljeno je z dihalno-izolirnimi aparati, agregatom s svetlobnim stolpom in veliko druge tehnične opreme za reševanje.
Del ceste v Strmino letos
Del ceste, ki v Topolšici vodi v Strmino - gre za okoli 200 metrov dolg odsek, naj bi Občina Šoštanj uredila in asfaltirala še letos. Uporabniki ceste na ureditev tega odseka čakajo že četrto leto.
Velunja: velikih sprememb ni pričakovati
V	zaselku Velunja, v krajevni skupnosti Gaberke, niso zadovoljni s predvideno traso poteka hitre ceste skozi kraj, še posebej zato, ker bi hitra cesta terjala porušitev 23 hiš, kar bi praktično pomenilo, da bi bil izbrisan celoten zaselek Velunja. Civilna iniciativa, ki je organizirala zbor krajanov, kjer so zbrali pripombe, je te že predstavila občinskem svetu, od koder so jih posredovali na ministrstvo za okolje in prostor. 21. januarja pa so se udeležili sestanka s pristojnimi državnimi uradniki, ki delajo pri projektu hitre ceste. Iz pogovora je bilo razbrati, da kakšnih velik sprememb ni pričakovati.
Uredili bodo Kajuhovo spominsko sobo
V	Šoštanju negujejo spomin na pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha s Kajuho-vim parkom, Kajuhovo ulico, Kaju-hovim domom, včasih pa so imeli tudi šolo, ki se je imenovala po
njem, in v njej njegovo spominsko sobo. To bodo zdaj znova uredili. Občina Šoštanj jo bo umestila v Kajuhov dom, o čemer so se z lastniki Mešiči že dogovorili.
Novi predsednik ŠZŠ Nino Ošlovnik
Šoštanj, 31. januarja - Na redni skupščini Športne zveze Šoštanj, bila je v četrtek, so za novega predsednika izvolili Nina Ošlovnika, dolgoletnega športnega delavca, ki je v preteklosti zvezo že vodil, bil pa je tudi predsednik Športnega društva Šoštanj.
Dosedanji predsednik Bojan Rotovnik, ki je po mnenju skupščine zvezo vodil zelo dobro, se je odločil, da po preteku mandata ne bo ponovno kandidiral. Športna zveza Šoštanj je bila ustanovljena februarja 1996 z namenom, da poveže delovanje športnih društev
pri izvajanju projektov na lokalni ravni. Športna zveza Šoštanj izvaja nekaj odmevnih projektov, med njimi pa izstopata podelitev priznanj najboljšim športnikom občine in Dnevi rekreacije. V športno zvezo je vključenih devetnajst športnih društev oziroma klubov.
V predstavitvi programa za naslednje obdobje je novi predsednik Nino Ošlovnik poudaril, da bo nadaljeval začrtano delo, da pa bo kak projekt zveze še nadgradil. Skupščine se je udeležil tudi župan Šoštanja, Darko Menih, ki je prisotnim predstavil načrte občine na področju športa.
■ mkp
Velenje še univerzitetno mesto
Nadaljevanje s prve strani.
Na novinarski konferenci je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh dejal, da gre za zgodovinski dogodek v življenju mesta, ki je nastalo na temeljih rudarstva. "Pomembno je, da imata oba programa izjemno podporo v lokalnem gospodarstvu, ki bo študentom nudilo tudi vso podporo pri delu v laboratorijih in pri zagotavljanju druge opreme ter kakovostnih strokovnih predavateljev." Izrazil je zadovoljstvo, ker se že zdaj kaže veliko zanimanje štipenditorjev. Verjetno bo polovica vpisanih študentov dobila štipendije, glede na povpraševanje po kadrih pa bi se že danes lahko zaposlilo 60 odstotkov absolventov. »Gre za nova znanja in tehnologije, pa tudi za menjavo generacij. Mlade čakajo novi izzivi, ki jih postavlja Evropska skupnost na področju varstva okolja in gospodarjenja z energetskimi viri.« Za potrebe študentov bodo začasno preuredili 50 sob v dijaškem domu, dolgoročno pa naj bi zanje zgradili študentsko naselje. Profesorjem pa bodo zagotovili stanovanja v najem. Doslej je Mestna občina Velenje iz proračuna namenila predvsem za ureditev prostorov milijon evrov. Verjetno bo morala primakniti še enkrat toliko. »Tega se ne bojimo, saj je to vložek v našo prihodnost,« je dejal Srečko Meh.
»Želimo postati najboljša fakulteta na celotnem JV Evrope. Sicer pa to narekujejo tudi potrebe, saj so klimatske razmere trenutno tako težavne in zahtevne, da je potrebno varstvu okolja in energetiki nameniti vso pozornost ter prestrukturirati ogromno znanja,« je med drugim poudaril doc. dr. Franc Žerdin, v. d. prodekana
Fakultete za energetiko.
V. d. dekana slednje dr. Dali Džonlagic pa je dejal, da bo fakulteta izobraževala strokovnjake za energetske tehnologije, ki jih Slovenija potrebuje, doslej pa se s temi ni ukvarjala nobena univerza. »Precej nas je bilo, ki smo ta vlak tišča-
središče (RŠS) s sedežem v Celju. Šola bo delovala kot samostojen zavod. Direktorica RŠS Katja Esih je med drugim poudarila, da je šola nastala iz potreb okolja Savinjske regije, uživa pa podporo regijskega in slovenskega gospodarstva. "Diplomanti šole se bodo lahko
20 mest za magistrski študij. Visoka šola pa bo v prihajajočem študijskem letu izobraževala po visokošolskem študijskem programu 1. stopnje Varstvo okolja in ekoteh-nologije, razpisala pa je 50 vpisnih mest za redni in prav toliko za izredni študij.
Ob tej priložnosti je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved predstavnikom ustanov izročil ček v vrednosti 5000 evrov. (Foto: vos)
li naprej, bilo pa je tudi veliko zaviralcev. Vesel sem, da jim ni uspelo ustaviti vlaka.« Džonlagic je izrazil zadovoljstvo, da Velenje podpira tudi finančno zahteven načrt gradnje laboratorijev v nekdanji elektrarni.
Ustanovitelj Visoke šole za varstvo okolja je Regijsko študijsko
dobro, kakovostno in hitro zaposlovali."
V študijskem letu 2008/2009 je Fakulteta za energetiko razpisala redni in izredni študij za visokošolski, univerzitetni in magistrski študij. V Velenju je na voljo 40 vpisnih mest za redni in izredni visokošolski ter univerzitetni program ter
Kulturni program so udeležencem predavanj v predavalnici Višje strokovne šole ŠCV pripravili člani Šaleškega akademskega pevskega zbora, otvoritveno slovesnost dekanata pa so popestrili godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.
Pokrajine »pod zemljo«, stavka spet v zraku
Opozicija, grobar regionalizacije - Celjski župan še drži puško - Delodajalci in sindikati ne vedo, kaj je osnovna plača - Eni so si nadeli maske, šeme ostali delavci - Po višji stopnji »obolevnosti« še višja zdravstvena šola
In se je zgodilo, česar so se nekateri bali, drugi z veseljem pričakovali. Na »veliki petek« je padla predvidena »pokrajinizacija« Slovenije. Obveljalo je geslo tistih, ki so opozarjali, da je bolje, da take zakonodaje, ki bi rodila invalidne pokrajine, ne sprejmemo. Pogoreli so tisti, ki so prepričani, da bi bilo bolje sprejeti to, kar je bilo pripravljeno, pa potem popravljati. Kot da jih ne bi nič izučila prepogosta praksa, da je sprejeto težko popravljati. Ampak v težnji, da s tako razdelitvijo države dosežemo hitrejši razvoj predvsem manj razvitih območij, bi bili nekateri pripravljeni delno zamižati na eno oko. Drugi, nekateri pravijo, da predvsem taki, ki to dogajanje spremljajo s političnih višin in jim je malo mar konkretno dogajanje na terenu, so prepričani, da je treba stvari doreči do popolnosti. In rezultat je, kot je. Nekateri so ob tem še vedno optimisti in menijo, da je še možno ujeti zastavljene roke, večina temu ne verjame. Celo celjski župan Bojan Šrot, res da v vlogi predsednika SLS, je na srečanju kluba županov iz vrst ljudske stranke na nedavnem srečanju dejal, da še niso vrgli puške v koruzo. Upam, da mu zaradi tega ne bo kdo očital bojevitosti, ko so že njegovo prispodobo o praznih hlevih ob nameravani prodaji Telekoma in zavarovalnice Triglav nekateri sprejeli s posmihanjem.
Kmalu za tem, ko so padle pokrajine, je padel tudi dogovor med delodajalci in sindikati. Pa čeprav je bilo treba vse skupaj, kar so z veliko muko pripeljali do dogovora, le še podpisati! Čeprav so na obeh straneh umni možje, kot da ne vedo več, kaj je to osnovna plača. Ali pa prav zaradi te pametnosti eni nočejo vedeti, kaj je. Ali pa to predobro vedo. Skratka, ob novih nesoglasjih je v zraku znova zadišalo po
stavki. Kot da bi v predpustnih dneh nekateri pohiteli z natikanjem mask. Šeme pa ostajajo delavci, ki so vendarle upali, da bodo ob plači le kmalu dobili še kak evro. Vsaj za kak krof.
Ob takih vse bolj nezdravih razmerah, ki vladajo pri nas, ni presenetljivo, da si nekateri tudi na našem območju prizadevajo razen srednjih uvesti še visoke zdravstvene šole. Upajmo, da to, da so se v Celju odločili za podpis pisma o nameri za ustanovitev višje zdravstvene šole prav na včerajšnjo pepelnico, ko tudi sežigamo pusta, ne pomeni, da bo stvar pogorela. Ob Regijskem študijskem središču naj bi moči strnile domala vse zdravstvene ustanove tega zdaj še vedno enotnega regijskega prostora, tudi Bolnišnica Topolšica. V korist bolj zdravega počutja naj bi bili tudi zdraviliški objekti. In prav enega takega, močno vodno naravnanega, bodo v kratkem odprli v Laškem. Nov wellness park z 2200 kvadratnimi metri prvi kopalci že preizkušajo. Na veliko naložbo se pripravljajo tudi v Podčetrtku, pa še kje na našem z zdravilišči bogatem območju.
Manj zdravo je tisto, s čimer se srečujemo po trgovinah in pri drugih blagajnah. Podražitvam nikakor ne zmanjka sape, kot da bi dihale s pljuči in škrgami. In kljub prizadevanjem mnogih političnih in drugih strokovnjakov še vedno ne vemo, kdo v razvejani verigi je najbolj kriv za skoke cen. Res pa je tudi, da je predvsem potrošnikom s plitvimi žepi prav vseeno, kdo jim jemlje denar iz žepa. Pomembno je, da to boleče čutijo. Pa pričakujejo pomoč države: po tem, ko je omejila kajenje, naj omeji še pitje in uživanje hrane. Da bomo lažje živeli! Da bi lepše, nekako niti ne smemo pričakovati.	■ k
l i. i ■ i NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in UtmihlJ RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za
katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDISCU
Potop pokrajin in z njimi SAŠE?
Za sprejetje zakona, ki bi Slovenijo razdelil na 14 pokrajin, v državnem zboru ni bilo potrebne dvotretjinske večine - Župani, vsaj večina, razočarani - V zakonodajnem postopku ostaja drugih pet pokrajinskih zakonov
V petek je zakon, ki naj bi Slovenijo razdelil na 14 pokrajin, med njimi bi bila tudi SAŠA, ki bi povezala občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline, v državnem zboru padel že v prvi obravnavi. Zanj je glasovalo 50 poslancev, 27 jih je bilo proti (proti je glasovala cela opozicija, razen poslanca SD, Bojana Kontiča). Ker za sprejem ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina, pokrajin v tem mandatu Slovenija zagotovo ne bo dobila.
Zaradi tega so nezadovoljni župani, saj jih je glavnina pokrajine podpirala. Ocenjujejo namreč, da padec zakona z razvojnega vidika pomeni za občine veliko škodo, ki bo opazna šele v naslednjih letih.
Zavrnitev
zakonodaje pomeni zavrnitev razvoja
Med razočaranimi župani je tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. »Občine, predvsem manjše, so že zgradile osnovno infrastrukturo in bi se zdaj morale povezovati v večjih, pokrajinskih projektih, da bi lahko prišle do novega razvojnega denarja,« je prepričan. »Pokrajine so edini način, ki bi pripomogel, da bi se lahko enakomerno razvijala posamezna manjša področja. Indeks ogroženosti oziroma razvoja občin je v Sloveniji tako različen, da je raz-meije med občinami, med Ljubljano in drugimi, tudi 1 : 5, 1 : 6. Ne znam si predstavljati, kako bi lahko zdaj delali skupne razvojne programe ali projekte, saj zdaj ni skoraj nobene institucije, kjer bi se lahko pogovarjali o skupnem razvoju. Občine smo v glavnem tisto, kar je bilo potrebno za razvoj manjših področij, v glavnem že naredili. S tem mislim, da smo zgradili veliko cest, vodovodov, kanalizacij, postavili tudi nekaj poslovnih con ... Razvojni programi, ki so nujni, pa bi lahko nastajali znotraj pokrajin. Tako pa bomo župani še naprej hodili v Ljubljano in prosi-
li posamezna ministrstva za sredstva in še naprej se bo dogajalo to, kar se je dogajalo, da so z lopato delili denar tistim občinam, ki jih vodijo primerni župani. Zavrnitev pokrajinske zakonodaje pomeni, da je razumevanje razvoja še vedno na ravni cest, kanalizacij in gradnje nekaterih drugih, sicer potrebnih objektov, kar pa ne pomeni razvoja.«
Politika nima zaman čudnih pridevnikov
Župani, vsaj večina (186), jih pokrajine podpira. Za njimi stoji prav toliko občinskih svetov v Sloveniji in za ŠAŠO prav vse občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ljudje se zato sprašujejo, koga poslanci v državnem zboru podpirajo. »Na vse možne načine sem se trudil, da bi poslancem poslanske skupine SD, stranke, ki ji tudi sam pripadam, dopovedal, da je razvoj potreben in da je ta možen samo z uveljavitvijo pokrajinske zakonodaje. Očitno je, da je politika, ki je pripeljala do nesprejetja pokrajinske zakonodaje, politika, ki je ta trenutek ne razumem in ne podpiram. Politika nima zaman čudnih pridevnikov.«
Ivan Suhoveršnik, župan Mozirja, poudarja, da so v najslabšem položaju majhne občine, ki najtežje pridejo do denarja. »Če do pokrajin ne bomo prišli, bo to pomenilo samo še večanje razlik med občinami. Kako naj ena majhna občina napravi strategijo razvoja? Lažje jo je graditi v pokrajini in mi smo na to računali. Savinj-sko-šaleška pokrajina bi bila za nas idealna in žal mi je, da je zakonodaja padla. Meni se zdi to škoda, ne glede na to, ali so na oblasti levi, desni, zgornji, spodnji ... Predvidevam, da bo naslednja vlada, kakršna koli že bo, to znova poskušala, je pa vprašanje, če bo SAŠA sploh še v igri,« pravi Suhoveršnik.
Poslanska skupina SD proti, Kontič za
Med tistimi, ki so glasovali za zakon, čeprav so bili pred tem do pokrajinske zakonodaje zelo kritični (spomnimo se samo njegovega izraza »ustanavljamo invalidne pokrajine,« ki je bil deležen precej kritik tam, kjer so se za pokrajine močno zavzemali), je Bojan Kontič. Socialni demokrati so namreč pripomogli, da je zakon padel.
»Stališče stranke do uvedb pokrajin se ne spreminja. Mi ocenjujemo, da so te potrebne. Smo pa ves čas opozarjali, da želimo kakovostno zakonodajo in v to smer dajali pobude in amandmaje. V vodstvu stranke smo se odločali med dvema možnostma. Po naši oceni sta bili obe slabi: sprejeti zakonodajo, ki je pomanjkljiva in ne odgovarja potrebam, ali ne sprejeti zakono-
daje in sprejeti odgovornost za to, da pokrajin v tem mandatu ne ustanovimo. V stranki smo sprejeli oceno, da je zakonodaja tako slabo pripravljena, vključno z zakonom o ustanovitvi pokrajin, da ji ni moč dati podpore, in tako so se poslanke in poslanci SD tudi odločili. Moje stališče, ko sem predstavljal stališče poslanske skupine, je bilo korektno. Vedno sem povedal stališče stranke, če pa me je kdo vprašal po lastnem prepričanju, sem povedal, da menim, da je bolje podpreti zakonodajo tako, kot je ta trenutek, in jo kasneje spreminjati, kot pa ne storiti nič. Moje prepričanje je, da je bil zakon ustrezna podlaga, bi ga pa v drugi obravnavi morali pošteno prečistiti, spremeniti določena območja, pri tem ne govorim o številu, 14 zame ni bilo sporno. Morali pa bi razčistiti vprašanje osrednje slovenske
pokrajine, Kamniško-zasavske, nekaj težav je bilo tudi z Notranjsko pokrajino in s poimenovanem obeh primorskih pokrajin.«
Za Korena (NSi) je politična realnost 14 pokrajin, pred tem je bil za šest
Odkrito pa se je že pred časom, ko je zagovarjal takratna stališča Nove Slovenije (NSi), za šest pokrajin ogreval Drago Koren, zdaj pa je glasoval za zakon, ker ocenjuje, da je 14 pokrajin politična realnost.» Zavzemam se za to, da do pokrajin pride, ker sem prepričan, da bi uvedba pokrajin omogočila skladnejši regionalni razvoj in decentralizacijo Slovenije. V Novi Sloveniji smo res ostalim strankam večkrat ponudili v premislek manjše število pokrajin, ker smo ocenjevali, da tako ne bi prišlo do povečanja birokracije in večjih javnofinančnih izdatkov, vendar smo že takrat rekli, da je to samo opcija, možnost. Kaj kmalu, ko smo prišli na dan s to idejo, je bilo ugotovljeno, da šest pokrajin ni realno število, da bi jih potem moralo biti osem ali devet, politična realnost pa jih ponuja štirinajst in na tej podlagi je dejansko prišlo do priprave takega zakona, ki bi bil za SAŠO dober. Žal mi je, da do tega ni prišlo, ker je vprašanje, kdaj se bo ta proces nadaljeval.«
Dr. Lahovnik, Zares: »Mnogi so se že videli kot pokrajinski glavarji«
Dr. Matej Lahovnik (Zares) pa meni, da pokrajine nikakor niso pokopane. »Gotovo jih bomo uvedli, nenazadnje jih imamo zapisane v ustavi, seveda pa jih je smiselno uvesti takrat, ko bodo pripravljene ustrezne zakonske rešitve, da bodo pokrajine dejansko postale razvojna jedra, da bodo imele ustrezne pristojnosti in zagotovljene avtonomne vire financiranja,« pravi.
»Zato smo ocenjevali, da bi pokrajine, tako kot so bile opredeljene, služile predvsem temu, da bi posamezni lokalni funkcionarji
zasedli mesta v pokrajinskih svetih, upravah. Mnogi so se že videli kot pokrajinski glavarji. Ne bi pa take pokrajine vsebinsko pomenile koraka naprej za življenje ljudi v državi. Ker niso bili upoštevani naši predlogi glede virov financiranja, smo glasovali proti. Naj navedem samo nekaj primerov. Recimo: v Zares se nam je zdelo povsem nelogično, da bi bile ceste v pristojnosti pokrajin, viri, s katerimi bi te pokrivali, denimo registracijske takse za motorna vozila, pa bi ostale državi. Cel kup je še tega, denimo delitev pristojnosti šol in vrtcev: vrtce občinam, šole državi, gimnazije pokrajinam . Takšna delitev je vsebinsko povsem nelogična. In takih rešitev je bilo še več. Pričakovali smo, da bo koalicija te predloge upoštevala, zato smo želeli, da bi prišlo do kasnejšega odločanja, ko bi lahko vsebinska vprašanja razčistili. Žal pri tem nismo bili uspešni.«
Drago Bahun: »Politika je interes ljudi prezrla«
Z zavrnitvijo pokrajinske zakonodaje se regionalizacija Slovenije oddaljuje, očitno pa postaja tudi, da SAŠE ne bo, je prepričan državni svetnik, zastopnik lokalnih interesov mag. Drago Bahun. »In to ni dobro. SAŠA izhaja iz dejanskega interesa njenih prebivalcev in zato se mi ne zdi prav, da je politika ta interes preprosto prezrla. Kakršnekoli že bodo pokrajine in kolikor koli jih bomo v Sloveniji imeli, bo to očitno politična odločitev. To pa pomeni, da ne bodo naravne, ampak prej birokratske tvorbe. Štirinajst decentraliziranih pokrajin bi bilo učinkovitejših in cenejših kot manjše število nenaravnih in birokratskih. V njih bo še vedno prihajalo do neenakomernega razvoja posameznih delov, do centralizacije in do dodatnega birokratskega aparata,« je prepričan.
Kljub zavrnitvi zakona o ustanovitvi pokrajin pa v zakonodajnem postopku v obravnavi ostaja drugih pet pokrajinskih zakonov. A brez »krovnega«, ki je določal število in pokrajinska območja, pokrajin ni mogoče ustanoviti.
■ Milena Krstič - Planino
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monikal!trgotur.si
1.	SKLADIŠČNIK: raj 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih, zaželen izpit za vožnjo viličarja.
2.	RAČUNOVODJA: najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, vsaj 5 let delovnih Izkušenj na računovodskih delih.
3.	DELAVEC V PROIZVODNJI: vsaj pol leta delovnih izkušenj, natančnost, vestnost
4.	Kandidati s VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri vabljeni k prijavi na delovni mesti VODJA PROIZVODNJE in VODJA KOVINARSKE DELAVNICE IN RAZVOJA! Pričakujemo 3 - 5 let Izkušenj na podobnih delih.
5.	Gradbeni tehniki, inženirji gradbeništva, unlv. dipl. inženirji gradbeništva oz. tisti z drugim poklicem, smer gradbeništvo! Razpisujemo delovna mesta GRADBENI KALKULANT, ODGOVORNI VODJA GRADBIŠČA, VODJA GRADBENE OPERATIVE, VODJA INŽENIRINGA.
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.al ali na tel. itev. 03/898-62-57 (Monika).
Pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore. Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava. Promocijska ponudba novih spalnic Dorina.
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a. Industrijska prodajalna Tel.: 03/70 37 130,03/7037 131 info@garant.si, www.garant.si
JJ"H AX 7. februarja 2008
Dohodnina pride s pošto na dom
4 _
Energetika ne sme biti odvisna od dnevne politike
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica poslej kot samostojna pravna oseba - Premog bo imel tudi v prihodnje veliko vlogo pri pridobivanju električne energije - Visoka šola za varstvo okolja in Fakulteta za energetiko priložnost za študente in okolje
Prvič nam bo prihranjeno izpolnjevanje in oddajanje dohodninskih napovedi -Informativne izračune, ki jih bomo prejeli, bo treba skrbno pregledati - Ugovarjati bo možno v petnajstih dneh
Tatjana Podgoršek
Velenje, 28. januarja - Od 1. februarja dalje posluje Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica kot samostojna pravna oseba. Vendar pa to ni bila osrednja tema seje njenega upravnega odbora v prejšnji organiziranosti (kot organizacijska enota Gospodarske zbornice Slovenije), ampak predstavitev razvojnih usmeritev poslovnega sistema Premogovnik Velenje in Visoke šole za varstvo okolja ter Fakultete za energetiko v Velenju, ki bosta prvič odprli vrata v študijskem letu 2008/2009.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je povedal, da so doslej v Šaleški dolini izkopali 210 milijonov ton lignita, zalog rude pa je še več kot 100 milijonov ton, kar rudniku zagotavlja obratovanje najmanj do leta 2040. V enem najsodobnejših premogovnikov z odkopom v Evropi že nekaj časa svoje uspešnosti ne merijo več v tonah izkopanega premoga, ampak je pomembno, koliko energije pridelajo na dan. Po tem merilu je bilo leto 2007 rekordno. Po Medvedovih besedah na Premogovniku postopoma zmanjšujejo število zaposlenih v matični družbi, povečujejo pa število delovnih mest v njegovih odvisnih družbah, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi za Premogovnik. V prihodnje naj bi te vse več prihodkov ustvarjale z dejavnostmi, ki
Tatjana Podgoršek
Na priložnostni slovesnosti prejšnji petek so predsednik vlade Republike Makedonije Nikola Gruevski, slovenski minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in predsednik upravnega odbora Skopskega sejma in uprave Skupine Era iz Velenja Gvido Omladič položili temeljni kamen za Era City Skopje in poslovno hišo - prvi novi objekt v okviru projekta Era City Skopje v Makedoniji.
Gre za prednostni projekt Skupine Era, katerega vrednost naložb znaša v naslednjih petih letih približno 150 milijonov evrov. Skupina Era ga bo uresničila skupaj s partnerji. Naložba bo omogočila blizu 800 novih delovnih mest. "Večnamenski kompleks bo povezoval gospodarske interese Makedonije in Slovenije ter EU, obiskovalcem pa omogočil široko paleto najrazličnejših dejavnosti na enem mestu,"je med drugim dejal Gvido Omladič.
Še ta mesec bo Skupina Era pri-
niso vezane na proizvodnjo premoga. Vse družbe so lani poslovale pozitivno. Milan Medved je poudaril, da bo imel premog tudi v prihodnje veliko vlogo pri proizvodnji energije, saj ima odkopava-nje rude v Šaleški dolini kar nekaj konkurenčnih prednosti. Med drugim imajo urejene jamske komunikacije, konkurenčnost zagotavljajo tudi visoko produktivna odkopna metoda, sodobna tehnološka oprema, razvita odkopna polja, pripravljena zemljišča nad njimi in okoljsko sprejemljiv način odlaganja pepela iz Termoelektrarne Šoštanj, za katero nakopljejo ves premog. Medved je poudaril pomen izgradnje bloka VI z močjo najmanj 600 megavatov, saj bo le tako mogoče ustrezno nadomestiti stare dotrajane bloke v termoelektrarni, ki je edini proizvajalec električne energije v Sloveniji z zagotovljenim gorivom do leta 2040.
Po mnenju dr. Uroša Rotnika,
direktorja šoštanjskih termoelektrarn, so pred veliko naložbo v izgradnjo bloka VI, ki bo vplivala tudi na poslovanje Premogovnika. Naložba je nujno potrebna za nadaljevanje energetske zgodbe v Šaleški dolini.
Člani upravnega odbora zbornice so v razpravi podprli predlog dr. Milana Medveda o organizaciji okrogle mize o energetski dejavnosti v regiji Saša, na katero bi povabili še predstavnike države.
stopila k izgradnji sodobne in arhitekturno zanimive poslovne hiše z najsodobnejšo informacijsko ter komunikacijsko infrastrukturo. To bo prvi novi objekt v celotnem projektu Era City Skopje, katerega bruto površina obsega 33 tisoč 600 kvadratnih metrov, imel bo 10 nadstropij in tri podzemne garaže. Namenjen bo domačim in tujim podjetjem, organizacijam, ki vstopajo na makedonski trg oziroma v širšo regijo, pa tudi srednjim in malim podjetjem, predstavništvom ter ustanovam, ki se želijo uveljaviti na trgih JV Evrope.
Hkrati s tem bo Skupina Era znotraj večnamenskega kompleksa Era City Skopje gradila tudi največje nakupovalno središče v regiji. Na 85 tisoč kvadratnih metrov površine bodo uredili podzemno parkirišče, pritličje in nadstropje. Ponudbo nakupovalnega središča bodo obogatili tudi z drugimi dejavnostmi, (fitnes, wellness, bovling, multi kino, restavracije ...), v nadaljevanju pa naj bi zgradili še nakupovalno središče s ponudbo nepre-
Prav tako so podprli predlog Uroša Rotnika in dr. Cvetke Tinauer,
predsednice Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, da še ta mesec organizirajo okroglo mizo o pomenu izgradnje bloka VI. Po mnenju župana Mestne občine Velenje Srečka Meha pa bi morali v Sloveniji urediti razmere in položaj energetike tako, da ta ne bi bila odvisna od dnevne politike.
V nadaljevanju seje je v. d.prode-kana Fakultete za energetiko Velenje doc. dr. Franc Žerdin predstavil aktivnosti, ki so bile potrebne za delovanje fakultete, njene cilje, potrebe, možnosti diplomantov glede izobraževanja in zaposlitev ter načrte. Med drugim je še povedal, da je bila za potrebe fakultete odkupljena stara elektrarna, kjer bodo uredili tudi energetski inštitut in energetski muzej. Doc. dr. Natalija Špeh, v. d.dekanje Visoke šole za varstvo okolja Velenje, pa je predstavila poslanstvo in načrte šole. Izrazila je prepričanje, da bodo glede na načrte energetike imeli njihovi diplomanti v Šaleški dolini dobre možnosti za zaposlitev. Člani upravnega odbora zbornice so menili, da sta oba visokošolska zavoda priložnost za razvoj tukajšnjega okolja in tiste, ki želijo pridobiti kakovostna znanja s področja energetike in varstva okolja.
hrambenega blaga (vrtni center, pohištvo, različna oprema, naprave, orodja, izdelki za dom). Nakupovalno središče z megamarketom bo predstavljalo osrednji del Ere City.
Skupina Era je večinski lastnik družbe Skopski sejem in je v letošnjih načrtih predvidela - poleg omenjenih naložb - tudi obnovo obstoječih zmogljivosti sejma glede na izdelano novo strategijo z novimi vsebinskimi programi. Prav tako uspešno razvija projekt ''Multi Business Centra', ki je že središče poslovnega dogajanja v Skopju.
i rortündjc- i it LAt L
liav LuicP tudi na m idiiivele^i^nnm,1 -fcvcnta in lik"
Milena Krstič - Planine
Stiske, ki smo jim morda v prejšnjih letih doživljali pred 31. marcem, ko je bilo treba pravilno izpolniti in pravočasno oddati dohodninske napovedi, letos ne bo. Najpozneje do 31. maja nam bo namreč Davčna uprava v obliki navadnih pisemskih pošiljk, a dobro zalepljenih, na domače naslove poslala dohodninske napovedi in odločbe hkrati. Informativni izračun bo tokrat tudi odločba. Treba pa jih bo skrbno pregledati in ob napakah ali pomanjkljivostih ugovarjati.
Davčna uprava je od izplačevalcev dohodkov do 31. januarja dobila podatke o naših dohodkih in na osnovi teh bo sestavila napoved in odmerila dohodnino. Do 31. januarja pa bi nam morali tudi izpla-
čevalci sporočiti podatke o naših zaslužkih, ki bodo služili temu, da bomo lahko preverjali podatke in ugotovili, ali se z odmero strinjamo ali ne. Če informativnega izračuna ne bomo prejeli, ker davčna uprava od izplačevalcev dohodkov ni prejela njihovih podatkov, pa moramo napoved oddati sami. Zadnji rok za oddajo napovedi je 30 junij. Informativnega izračuna dohodnine pa ne bodo prejeli tisti zavezanci, katerih obdavčljivi dohodki lani niso presegli 2.800
Velenje, Ljubljana - Trasa tretje razvojne osi, katere del je tudi trasa hitre ceste skozi Šaleško dolino, je še vedno v fazi usklajevanja in priprave državnega prostorskega načrta. Vsem pa je znano, da se s predlagano traso hitre ceste skozi Velenje mnogi občani ne strinjajo, sploh v predelih, kjer bo trasa potekala. Škalčani, ki bodo, če trasa ne bo spremenila svojega poteka, res najbolj prizadeti, so tako predlagali, da bi preučili možnost, da trasa ne bi tekla po obrobju odkopnega območja Premogovnika, ampak med obema jezeroma, kar bi bilo za ljudi veliko bolj sprejemljivo. Zato je velenjski poslanec Bojan Kontič v državnem zboru dal pobudo ministru Janezu Podobniku, da na ministrstvu znova preučijo možnost za spremembo trase in umestitev le-te med Škalsko in Velenjsko jezero in ne po robu vplivnega območja, ki tra-
evrov. Davčna uprava ga ne bo poslala tudi tistim zavezancem, ki lani poleg pokojnine - od katere jim niso odtegovali akontacije, pa tudi vzdrževanih članov niso uveljavljali - niso prejeli več kot 80 evrov drugih obdavčljivih dohodkov, denimo katastrskega.
Ugovorom bo sledila nova odločba
Če v 15 dneh po vročitvi informativnega izračuna odmeri dohodnine ne bomo ugovarjali, bo to za Davčno upravo pomenilo, da se z odmero dohodnine strinjamo. Če bomo ugovarjali, bo Davčna uprava napisala nove odločbe.
Do 31. januarja je bilo treba davčnim organom sporočiti tudi more-
bitne spremembe o vzdrževanih družinskih članih. Te spremembe bo sicer možno uveljavljati tudi v ugovoru po prejemu izračuna dohodnine, vendar so si tisti, ki so to opravili prej, prihrani delo, čas in tudi denar. Namesto da bodo čakali na rešitev ugovora do jeseni, si bodo kak priboljšek z morebitnim vračilom dohodnine lahko privoščili že prej. Nekateri zavezanci te olajšave med letom namreč ne uveljavljajo, ker imajo občutek, da so s potem vrnjeno dohodnino
so močno približa hišam v Škalah.
Naj spomnimo, da je lani decembra je na pobudo župana Srečka Meha v velenjskem kulturnem domu potekala javna predstavitev trase hitre ceste skozi Šaleško dolino, ki sicer v tej fazi določanja trase še ni zakonsko predpisana. Že na njej je Gregor Ficko z ministrstva za promet in zveze povedal, da je po zadnjih raziskavah geologov težko verjetno, da bi lahko traso speljali med obema velenjskima jezeroma. Strokovnjaki so ugotovili, da so letni premiki zemljine na tem področju še vedno od tri do pet centimetrov vertikalno in pet do deset centimetrov horizontalno. Zato je minister Janez Podobnik v odgovoru na Kontičevo pobudo zapisal, da je izvedba nasipa preko tega območja izredno težko izvedljiva in neracionalna. Gradnjo naj bi na tem predelu podražila vsaj za trikrat, dodatne težave
privarčevali, nekateri pa tudi spremenijo svojo prvotno odločitev o tem, kdo od zakoncev bo uveljavljal vzdrževane družinske člane.
Olajšave po novem
Dohodnina ostaja kljub spremenjeni lestvici in višji splošni olajšavi za vsakega davkoplačevalca visoka davščina. V dohodnini za leto 2007 sta ukinjena 2- in 4-odstotna olajšava. 2-odstotna je bila tista za različne namene, zaradi česar smo nekdaj med letom zbirali račune, s pomočjo katerih smo lahko potem znižali osnovo. Poslovili pa smo se tudi od 4-odstotne olajšave za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše.
Olajšava, ki je niso ukinili in s katero lahko zavezanec po novem sam vpliva na višino odmerjene dohodnine, je olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Država bo zavezancu del premije priznala za olajšavo, vendar največ 5,844 odstotka bruto plače, vplačana letna premija pa ne sme biti višja kot 2.390 evrov.
Splošna olajšava za leto 2007 znaša 2800 evrov, olajšava za zavezance po 65. letu starosti 1.205 evrov, olajšava za 100-odstotne invalide 14.971 evrov, v veljavi so olajšave za vzdrževane družinske člane: za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega člana 2.066 evrov, za drugega otroka 2.246 evrov, za tretjega 3.746 evrov, četrtega 5.246 evrov, petega 6.746 evrov, šestega 8.246 evrov, za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa znaša olajšava 7.486 evrov.
Nastopil je torej čas, ko bodo za večino zavezancev vse opravili davčni organi, dohodnino pa bomo vseeno morali plačevati sami. Kakšno bo letos razmerje med premalo in preveč vplačano dohodnino, ni znano, naj bi pa bilo vsaj pri tistih zavezancih, katerih letni dohodek predstavljata predvsem plača in regres, z akontacijo med letom že plačane ravno prav dohodnine.	■
pa bi verjetno pomenilo tudi vzdrževanje odseka, ker zemljina pač še ne miruje. Minister je dodal, da so pozvali Premogovnik Velenje, da jim posreduje nove uradne podatke in ocene. Če bi iz njih izhajalo, da so omejitve manjše, bodo to upoštevali v nadaljnjem postopku priprave državnega prostorskega načrta za umeščanje trase tretje razvojne osi. Sicer pa so na ministrstvu obljubili, da bodo pisno odgovorili prav na vse predloge za spremembo trase, ki so jih prejeli lani jeseni tako od posameznikov kot civilnih iniciativ, ki so jih ustanovili tako v občini Bras-lovče, Šmartno ob Paki, Velenje in na Koroškem. Pobud za spremembo trase ni malo, bodo pa vse strokovno ovrednotili in jih tam, kjer bo to mogoče, tudi upoštevali. Prav vsem pa so obljubili pisne odgovore na njihove pobude.
■ bš
Začetek gradnje Era City Skopje
Skupina Era iz Velenja namerava v naslednjih 5 letih skupaj s partnerji vložiti v projekt Era City Skopje približno 150 milijonov evrov - Še ta mesec začetek izgradnje sodobne in arhitekturno zanimive poslovne zgradbe
Trasa hitre ceste med velenjskima jezeroma verjetno predraga
Ministrstvo za okolje in prostor bo počakalo še na nove ugotovitve strokovnjakov Premogovnika Velenje o pogrezanju zemlje na območju jezer
Ce znaša neto letna davčna osnova v evrih		znaša dohodnina v evrih
Nad	do	
	6.800	16 %
6.800	13.600	1.088 + 27 % nad 6.800
13.600		2.942 + 41 % nad 13.600
POGOVOR
Šoštanj se po dolgi recesiji spet razvija
V Šoštanju bo v konici gradnje šestega bloka tudi več kot 1.000 delavcev od drugod - Poskrbeti bo treba za varnost, neprekinjeno zdravstveno varstvo, namestitvene zmogljivosti - TUŠ vse bliže mestu -Tudi za ureditev Mayerjeve vile evropska sredstva
Milena Krstič - Planinc
Občina Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline in je po površini največja občina v upravni enoti Velenje. V zgodovini sta njen razvoj zaznamovala usnjarska in lesna industrija, danes pa Termoelektrarna Šoštanj, ki je največji termoenergetski objekt v Sloveniji. Usnjarstvo se je v mestu končalo leta 1999, lesna industrija pa se nadaljuje z več manjšimi obrati in pohištveno tovarno Gorenje Notranja oprema. Uspešno se v zadnjih letih razvijajo proizvodnja, obrt, gradbeništvo in turizem, ki dobiva v Termah Topolšica vse večji pomen.
Šoštanj in okolica se po večdesetletni recesiji spet razvijata, pravi župan Šoštanja Darko Menih. V občini Šoštanj živi 8.600 prebivalcev. Med devetimi naselji so največja mesto Šoštanj z 2.800 prebivalci, sledita pa Topolšica in Ravne, ki sta tudi naselji, ki presegata 1.000 prebivalcev. Zime, vsaj take prave, kakršnih smo bili vajeni nekdaj, ni in ni. V Šoštanju ste za nekaj zimskih radosti poskrbeli z ureditvijo drsališča na rokometnem igrišču, ki se ponaša s pravim ledom. Tudi vi kaj drsate? »Na ledu ne. Včasih pa kje drugje tudi malo nadrsam. V mladosti pa sem drsal. Zadovoljen sem, ko vidim, da se je drsališče v Šoštanju prijelo, da je polno, da se tam nenehno kaj dogaja.« Šoštanj je v zadnjem obdobju pridobil veliko: nova Gorenjeva tovarna, gradil se bo šesti blok Termoelektrarne, postavljate Muzej usnjarstva, urejate Mayerjevo vilo, košarkarji so dobri...
»Vse je res. Dodam naj le, da se veliko ukvarjamo s prostorskimi akti. Želimo namreč sprostiti gradnjo tudi za individualne investitorje, zagotoviti prostor za postavitev obrtne in industrijske cone. So pa ti postopki dolgotrajni in včasih ne gre tako hitro, kot bi želeli.«
Kar nekaj denarja ste uspeli pridobiti na razpisih.
»Pohvaliti moram občinsko upravo, ki je za projekte, s katerimi smo uspešno kandidirali na razpisih, veliko in dobro delala. In še dela. Za muzej usnjarstva smo pridobili 513 tisoč evrov evropskih sredstev, za vilo Mayer 207 tisoč evrov. Dodatna sredstva smo dobili od TEŠ-a, nekaj od Premogovnika, tudi Zdravstveni dom Velenje je prispeval sredstva pri obnovi zdravstvene postaje, država je dodala nekaj za ceste, od ministrstva za šolstvo in šport pa smo dobili 30.000 evrov za ureditev igrišča v Skornem.«
Se bo minister zavzel za policijsko postajo?
Gradnja bloka 6 bo v Šoštanj pripeljala množico ljudi. Že kaj mislite na nastanitvene zmogljivosti zanje?
»V samem začetku gradnje v Šoštanju še ne bo toliko ljudi, potem, v konici gradnje, pa jih bo preko 1.000, ki bodo tukaj tudi prebivali. Delavci bodo prišli sem iz vse Evrope. To bo za Šoštanj gotovo šok. Za vse bo treba poskrbeti, namestitev, ponuditi pa jim bo treba tudi druge usluge. Na to se že pripravljamo. V prvi vrsti pa je treba poskrbeti za varnost. Nimamo policijske postaje, menimo pa, da bi jo potrebovali. Zato si prizadevamo, da bi jo dobili, če te ne, pa vsaj oddelek. Z ministrstvom za notranje zadeve, gospodom Matejem, smo že navezali stik. V kratkem ga nameravamo povabiti v Šoštanj, da mu predstavimo problematiko. Prostore za policijsko postajo ali njen oddelek pa imamo. Občina Šoštanj je po izpraznitvi nekaj pisarn (selil se je Zavod za gozdove, krajevna enota Šoštanj, in selila se je Kmetijska zadruga Šaleške doline) pridobila dodaten prostor, tako da ga lahko namenimo policiji. Potekajo pa tudi že pogovori na področju zdravstva. Zavzemamo se, da bi imeli v Šoštanju
dežurno službo in vse drugo, kar je potrebno ob tolikšnem številu novih ljudi v mestu.«
Je pa taka množica ljudi za Šoštanj lahko tudi priložnost?
»Šoštanjčani so dobri ljudje in bodo, o tem sem prepričan, s temi ljudmi navezali prijazne stike. Potrebovali bodo hrano, gostinske storitve, nastanitvene kapacitete, torej bodo lahko tudi nekaj zaslužili. Veliko podstrešij oziroma zgornjih delov zasebnih hiš ljudje že preurejajo, pripravljajo sobe za te ljudi ...«.
Darko Menih: »Sredi februarja bomo zvedeli, ali bo Šoštanj dobil koncesijo za gradnjo doma za starejše občane.«
Nov stanovanjski blok bi rešil težave
Kaj pa domačini, Šoštanjčani? Vlagate kaj tudi v stanovanja zanje?
»Pri tem smo pa, bom rekel kar po domače, precej ubogi. Nekaj stanovanj imamo, a so ta v bolj slabem stanju. Načrtujemo gradnjo. Iščemo prostor, kamor bi lahko umestili še kak stanovanjski blok, za vlagatelje potem ne bi bilo težav. Zgodilo se nam je, da smo na zadnji razpis za najem neprofitnih stanovanj prejeli izjemno veliko vlog, kar 55, na predzadnjem razpisu vlog skorajda ni bilo. Najhujša vprašanja smo že rešili, a nekatera še ostajajo.«
Nakupovalni center je tisto, kar Šoštanjčani močno pogrešajo in česar se ne moremo izogniti v nobenem pogovoru z vami. Do kam ste prišli? Kdaj boste položili temeljni kamen?
»Uredili smo osnovne dokumente o spremembi namembnosti bazenskega kompleksa, skupaj s komunalnim podjetjem se pripravljamo na prestavitev toplovodnih cevi in toplotne podpostaje, ki je pod bazenom. Idejni projekt je v zaključni fazi, zaključujemo pa tudi dogovore z investitorjem. Najdlje smo prišli s TUŠ-em in verjetno bo ta tudi gradil.« Vrtec Šoštanj. Napovedujete ga - po vzoru šole - takega z eno streho za vse šoštanjske malčke.
»Imeti tri lokacije, tako kot sedaj, je nemogoče. Pa še vse tri so nevarne. Ko otroci stopijo izza ograje, so takoj na glavni cesti. Poleg tega so prostori dotrajani. Pridobivamo idejne zamisli, kako vse tri vrtce spraviti pod eno streho na lokaciji nekdanje osnovne šole Bibe Roecka, ki jo bomo porušili. Lokacija je odlična, varna, ima parkirišča, zraven je telovadnica, zadaj so igrišča, park ter izhodi na Gorice in jezero.«
Zdravnikov jim manjka
Zgradba bivše Kovinotehne. Zdaj je zaščitena z mrežo, da komu ne pade kaj na glavo, ampak to najbrž ni rešitev?
»To je začasna rešitev, da preprečimo kakšno nesrečo, ki visi v zraku. Ena težja snežna obloga bi lahko zrušila del strehe. Zato smo se odločili, da vsaj zaščitimo pas okoli nje, čeprav je zdaj zaradi tega tam promet zožen. A je bolje potrpeti, kot da se komu kaj zgodi. Lastnik je pripravljen zadevo urediti, ima pa nekaj težav s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. »
Zdravstvena postaja Šoštanj. Zaključujete še en del prenove. Zdravnikov pa vam manjka?
»V Zdravstveni postaji Šoštanj se končuje še ena faza, ureditev laboratorija in otroškega dispanzerja. Ponudbe za pohištvo in opremo smo dobili pred nekaj dnevi. V naslednji fazi nas čaka še ureditev kakšnega prostora za ambulante in ureditev okolice. Lotiti pa se bo treba tudi kleti, kjer so bile nekoč garaže za reševalna vozila.«
Kaj pa zdravniki?
»Pomanjkanje! Z Zdravstvenim domom Velenje, ki je ustanovitelj, se bomo morali
dogovoriti za nekaj zdravnikov, morda celo za kakšnega specialista. Računamo, da bomo našli skupni jezik. Največji problem so zobozdravniki, pa tudi v dežurno ambulanto je treba v Velenje. To našim občanom predstavlja velik problem. Če že pridejo v Šoštanj iz periferije, vsak pa tudi nima prevoza, mu dodaten strošek predstavlja še pot v Velenje.«
V Topolšici bi lahko stal krasen dom za starejše
Koncesija za dom za varstvo odraslih. Jo bo Šoštanj dobil?
»Znano je, da so se na razpis za pridobitev koncesije zanj prijavili trije ponudniki. Stal naj bi v Topolšici, v njem pa bi bilo prostora za 150 ljudi. Zelo se trudimo, da dobimo koncesijo zanj. Mislim, da bo sredi februarja že padla odločitev, ali bomo prišli zraven ali ne. Upam, da bomo. S tem bi starejšim občanom izboljšali kakovost bivanja, jim nudili tisto, kar si želijo, doma. Danes Šoštanjčani bivajo v domovih drugod. Največ med njimi jih biva v Domu za varstvo odraslih v Velenju. Projekt za »naš dom« je izdelan. Če dobimo koncesijo, se lahko takoj začne postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in sama gradnja. Dom je pomemben tudi zaradi novih delovnih mest, okoli 70 naj bi jih bilo. Tudi lokacija je izjemna, v neposredni bližini so Terme, parki, gozdovi in seveda bolnišnica.« »Nesrečni« šoštanjski železniški prehodi in ceste vozil na eni in drugi strani, ko so zapornice spuščene. Ste pri iskanju rešitev že prišli kam naprej?
»Prišli smo daleč. V izdelavi so projekti za dva podhoda, čeprav imamo tri. Eden ni zavarovan, dva sta. Za tistega, ki je nezavarovan, pride v poštev podhod in tega že projektirajo, podvoz pa bo pri šoli. Tako se bomo rešili dvojnih zapornic, tiste pri avtobusni postaji bi pa za nekaj časa še ostale. Dogovarjali smo se z železnico, kjer pravijo, da bi bil podvoz cenejši kot avtomatske zapornice. Treba bi bilo namreč vso infrastrukturo teh zapornic oziroma naprav vleči iz Celja v Velenje in to podraži zadevo. Zato smo se s cestno upravo dogovorili, da nam pripravijo varianto za podvoz pri šoli.«
Bo potrebna nepokorščina?
Krajani zaselka Roje že desetletja izražajo željo po odcepitvi iz občine Braslovče in priključitvi k občini Šmartno ob Paki, a doslej zaman - Matične občine se želijo rešiti, ker je do njih vse prej kot prijazna -Rešitev je možna le s sporazumom obeh občin
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 31. januarja - Krajani naselja Roje, ki sodi pod krajevno skupnost Letuš, ta pa pod občino Braslovče, že 15 let izražajo željo po odcepitvi iz omenjene občine in po priključitvi k občini Šmartno ob Paki. Pobud za ureditev mej med občinama je bilo doslej že veliko, vendar nobena ni padla na plodna tla. Svoje nezadovoljstvo in razočaranje so izrazili tudi na novinarski konferenci pred tednom dni v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
Od jutra do noči, od rojstva do smrti
Na njej je predsednik iniciativnega odbora Alojz Šmigovec dejal, da so ljudje tam v stiski, zadeva pa se zaradi odnosa občine Braslovče in njenega župana Marka Balanta ne premak-
ne nikamor. Doslej so vedno naleteli na gluha ušesa. »Naselje na levem bregu reke Savinje se razprostira na približno 4 kvadratnih kilometrih površin, tu živi 58 gospodinjstev, torej več kot 100 ljudi. Od jutra do noči, od rojstva do smrti smo bolj povezani z občino Šmartno ob Paki kot z bras-lovško občino. Že leta krajani Roj vpisujejo otroke v vrtec, šolo v Šmartnem ob Paki, hodimo sem k zdravniku, v lekarno, v Šmartnem iščemo tudi druge storitve. Javno službo za ravnanje z odpadki izvaja koncesio-nar občine Šmartno ob Paki, kabel-skorazdelilni sistem je del sistema šmarške občine, pot od doma in nazaj domov vodi po ozemlju šmarške občine, pokopi pokojnikov se večinoma vršijo na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Ljudje smo svojo voljo in zahtevo izrazili s podpisi. Nenazadnje tudi prvi člen ustave pravi, da
je voljo ljudstva treba upoštevati. Zelo smo razočarani nad tako demokracijo. Vredni nismo niti toliko, da bi župan Marko Balant našo zahtevo znova uvrstil na dnevni red seje bras-lovškega občinskega sveta. Ni nas povabil na pogovor, čeprav nam je to novembra lani obljubil. Sam sem vojni veteran za sedanjo Slovenijo. V času osamosvojitvene vojne sem bil pripravljen darovati življenje za boljši jutri, za večjo demokracijo. Hvala bogu, da nisem med žrtvami, ker bi daroval življenje zaman.«
Šmigovec je še povedal, da je bila pred mnogimi leti meja med občinama realna, naravna in poštena. Vendar pa je reka Savinja spremenila korito svojega toka, ki je sedaj približno 150 metrov južno od naselja. Tako jih je odrezala od ozemlja občine Braslovče. In v skladu s tem naj bi se slednja tudi tako obnašala. Po besedah Alojza Šmigovca matični občini zamerijo, ker je do njih neprijazna, ker jih obravnava kot nebodigatreba privesek, kot tujek. »Doslej za ureditev infrastrukture ni naredila ničesar. Zanemarja nas v vsakem pogledu. Po nekaterih informacijah se menda zadevde premikajo, a hvala lepa. V tem mandatu imamo v občinskem svetu svojega sokrajana, in ko mu bo
Mi
"K - A
m
Alojz Šmigovec: »Je še kdo bolj upravičen do uresničitev naše zahteve, ki jo želimo rešiti s strpnim dialogom, kot mi?«
mandat potekel, bomo spet na začetku.« Na vprašanje, zakaj so sklicali novinarsko konferenco v Šmartnem ob Paki in ne v Braslovčah, je Šmigovec odgovoril: »Zato, ker v Šmartnem vedno naletimo na prijazen odnos, v Braslovčah pa ne.«
Polona Levar, pravnica, ki krajanom poskuša pomagati pravno, je dodala, da so bili predstavniki občine Šmartno ob Paki pri braslovškem županu avgusta lani in tudi njim je zagotovil, da se bo sestal s prebivalci Roj. »Je pa v predvolilnem času dejal, da odcepitve dela naselja ne bo dopustil. Sliši pa se tudi, da če bi ugo-
dil krajanom zaselka, bi s tem moral prisluhniti tudi tistim delom občine, ki bi seprav tako radi odcepili.«
Braslovški občinski svetnik in krajan Roj Danilo Arčan je na novinarski konferenci poudaril, da sodeluje na njej kot krajan. »Tako lahko povem, da od leta 1990 v Rojah ni bilo nobenega komunalnega urejanja. Kar je bilo postorjenega, smo naredili krajani sami. Ne morem govoriti o tem, ali in če bo vprašanje Roj znova predlagano za obravnavo na občinskem svetu.«
»Nimamo apetitov po ozemlju«
Šmarški župan Alojz Podgoršek je povedal, da so šmarški svetniki že dvakrat sklenili, da ne nasprotujejo priključitvi Roj njihovi občini, čeprav bi dobili tudi veliko obveznost, saj bi morali v naselju nujno urediti nekatere komunalne zadeve. »Nimamo interesa po ozemlju Braslovč. Poznam pa krajane Roj, razumem njihovo stisko in podpiram njihova prizadevanja. Tudi sam sem bil pri Balantu in ga prosil za razumevanje do ljudi.«
So za strpen dialog
Doslej so krajani v zvezi z odcepitvijo dela naselja iz občine Braslovče že vsaj dvakrat posredovali preko poslancev v državni zbor. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar je lani v zve-
zi s tem dejal, (v tem duhu pa je odgovoril na vprašanje poslanca Bojana Kontiča pred koncem letošnjega januarja tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik), da je rešitev možna le v soglasju z obema občinama. Prav tako so krajani že sprožili ustavni spor, vendar neuspešno. Kako torej naprej? »Smo za strpen dialog. Ponosno bomo poskušali doseči, da bi zadevo obravnavali na občinskem svetu. Ne mislimo odnehati. Če nam ne bodo prisluhnili, bomo morali uporabiti državljansko nepokorščino. Sedanja občina je do nas zelo nepravična in že zato se je želimo rešiti,« je povedal Alojz Šmigovec.	■
Župan je proti
Župan občine Braslovče Marko Bal-ant je potrdil, da ne podpira odcepitve zaselka Roje in da to ni nič novega. Ni pa izključil možnosti, da bi občinski svet v novi sestavi predlog krajanov vendarle še enkrat obravnaval, če bi bilo zanj gradivo ustrezno pripravljeno in zadeve utemeljene. »Sam gradiva zagotovo ne bom pripravljal.» Povedal je še, da je braslovški občinski svet enkrat že soglasno zavrnil predlog o odcepitvi. Glede očitka, da zaselek lokalna skupnost zanemarja, pa je Balant dejal: »Mislim, da temu ni tako. Sicer pa imajo krajani svojega predstavnika v občinskem svetu.«
	1
16,	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,3 0. januarja Petek, 1 .f ebruarja
»4 J
V DZ so razpravljali o preprečevanju nasilja v družini.
Državni zbor je razpravljal o predlogu zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga v Sloveniji pričakujemo že dolgo. Zakon navaja definicijo družinskega nasilja kot uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim oziroma njegovo zanemarjanje, pri čemer posebno varstvo uživajo mladoletniki. Zakon predvideva tudi možnost, da žrtev dobi stanovanje, v katerem je prebivala s povzročiteljem nasilja.
Oglasili so se v SNS, kjer so zahtevali razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o lizbonski pogodbi, ob tem pa so poudarili, da ne želijo zavirati ratifikacijskega postopka, ampak verjamejo, da bi se o tako pomembnem vprašanju morali odločati državljani. Hrvaški premier je o Ruplovem govoru v Evropskem parlamentu dejal, da če je kdo prekinil odnose, je bil to ravno Rupel. Ivo Sanader je izjavo označil za neresnico, saj se je glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak jeseni želel sestati s slovenskim zunanjim ministrstvom, a ni dobil termina. Hrvaški premier je tudi dejal, da je Ruplov način nenavaden in smešen in da je slovenski zunanji minister šel čez mero, ki je običajna v diplomatskih odnosih med dvema državama, ter ga pozval, naj se čim prej sestane z zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovicem.
Kanadsko letalo je moralo zasilno pristati na Irskem, potem ko je pilot doživel živčni zlom in hotel navezati stik z Bogom. »Govoril je razumljivo, ni bilo videti, da bi bil pijan ali kaj podobnega, vendar je preklinjal in klical Boga. Posebej je poudaril, da hoče govoriti z Bogom,« je vedenje pilota opisal eden od potnikov.
Četrtek, 31. januarja
Na svetovni dan brez cigaret, dan, ko naj bi se kadilci odrekli nikotinu ali pa vsaj zmanjšali število pokajenih cigaret, smo izvedeli, da je kajenje škodljivo za zdravje ne samo za tiste, ki kadijo, pač pa tudi za pasivne kadilce. Orga ni za tor ji evropske kampanje Help so opozarjali, da v Evropi zaradi pasivnega kajenja vsako leto umre več kot 19 tisoč nekadilcev. Predsednik vlade je povedal, da bo sklical koalicijski sestanek, ko bodo oblikovane podlage za odločanje oTelekomu in Zavarovalnici Triglav. Dodal je še, da tudi oba koalicijska partnerja, ki sta predlagala sestanek, nista predlagala rešitev.
Iz koalicijskih vrst so prihajali argumenti, da potrebujemo pokrajine. Opozicijski poslanci so na to odgovarjali, da niso proti regionalizaciji, vendar pa ni dobro sprejemati slabih rešitev.
Islamski skrajneži so na spletni strani sporočili, da je bil ubit eden od vodilnih mož teroristične mreže Al Kaida v Afganistanu. Šlo naj bi za Libijca Abu-ja Laita Al Libija, podrobnosti o tem, kako naj bi umrl, pa niso znane.
Rusija in ZDA so kljub vča sih zelo napetim odnosom začele dialog za izboljšanje gospodarskih odnosov. Rusko ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da je v prvih 11 mesecih lanskega leta menjava z ZDA narasla na 9,5 milijarde evrov. To pa ni tako veliko, saj je ruska trgovina v prvih devetih mesecih lani z Nemčijo znašala kar 27 milijard evrov in več kot 20 milijard evrov s Kitajsko.
Tudi na dan brez cigarete mnogi niso zdržali brez nje.
Izvedeli smo, da sindikati in delodajalci ne bodo podpisali dogovora o uskladitvi plač z inflacijo. Predstavniki sindikatov so zatrdili, da do podpisa ni prišlo, ker so želeli delodajalci v pogodbo vnesti vrsto varovalk, ki bi povzročile od 30 do 40 odstotkov nižji dvig plač. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je nepredvidene zahteve sindikatov komentiral z besedami, da so hoteli v kolektivno pogodbo vnesti dikcijo, da naj bi se vse osnovne plače avtomatično zvišale za 4,7odstotka. Po njegovih besedah so sindikati zahtevali, da bi v podjetjih, ki so plače povečala za več, npr. za 10 odstotkov, in tega povečanja niso naredili na račun povišanja osnovnih plač, morali osnovne plače še dodatno povečati za 4,7 odstotka.
Predsednika Slovenije in Hrvaške sta na neformalnem srečanju na gradu Oto-čec pozvala k dialogu in sodelovanju med državama. Danilo Türk je dejal, da morata obe strani k odnosom pristopati z odgovornostjo in medsebojnim spoštovanjem in da je v dialogu treba spoštovati vsa odprta vprašanja. Stipe Mesic je dodal, da je bilo v zadnjih dneh slišati nekatere izraze, ki niso dobri; to so 'prekinitev odnosov', 'nevarnost katastrofe' in izraze, ki ne sodijo v dialog med državama.
Poslanci in poslanke so na glasovanju v državnem zboru zavrnili najpomembnejši pokrajinski zakon -zakon o ustanovitvi pokrajin. Za zakon je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27. Za sprejetje bi sicer potrebovali dvetretjinsko večino navzočih poslancev. Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je dejal, da je nad rezultatom glasovanja razočaran. Dejal je še, da je težko oceniti, ali je uvedba pokrajin v času te vlade še mogoča - morda bi bilo možno narediti korak naprej ob primernem političnem naporu.
Sprti strani v Keniji sta se dogovorili o načrtu za končanje nasilne politične krize, ki je v mesecu dni zahtevala življenja 850 ljudi. Kenijski predsednik Mvai Kibaki in opozicijski voditelj Raila Odinga sta se prek svojih predstavnikov in ob posredovanju nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana dogovorila o okvirnem načrtu za končanje nasilja. Po mnenju Annana bi lahko do rešitve krize prišlo v dveh tednih.
Sobota, 2. februarja
Tina Maze jepoigrinovo-zapadlega snega, megle in son ca s štartno številko 47 senzacionalno prišla do zmage v smuku v St. Moritzu. Črnjanka je tako šestič zmagala v svetovnem pokalu in dosegla prvo slovensko žensko zmago v kraljevi disciplini alpskega smučanja.
Oglasil se je Danilo Türk, ki je opozoril, da je Slovenija kot predsedujoča EU-ju izpostavljena mednarodni pozornosti, zato morajo biti njena dejanja pazljivo izvedena. Kot je poudaril predsednik, mora biti predsedovanje načelno, objektivno in v interesu celotne unije. »Temu morajo biti posvečeni tudi napori Slovenije,« je še dodal.
Po poročanju francoskega radia RTL sta se tokrat čisto zares poročila francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanska manekenka Carla Bruni. Par se je poročil v predsedniški palači v Parizu, nevesta pa je nosila belo obleko, v kateri je bila videti »očarljiva kot vedno.« Na obredu so bili prisotni najožji družinski člani in prijatelji.
V Ankari je proti namenom vlade, da ženskam na univerzah dovoli nošenje rut, protestiralo na tisoče ljudi. Protestniki se bojijo, da bi tak ukrep lahko vodil v še strožjo obliko islama v Turčiji. Verska pokrivala so na turških zasebnih in
V resnici nihče ni pričakoval, da bo s številko 47 v smuku zmagala Tina Maze.
Njegovi privrženci so na ulicah slavili zmago Borisa Tadiča.
javnih univerzah prepovedana že skoraj dve desetletji, vlada pa je prepričana, daje zaradi tega za višjo izobrazbo prikrajšanih na tisoče žensk.
Poljska in ZDA sta dosegli načelni dogovor o namestitvi spornega ameriškega protiraketnega ščita na poljski zemlji. V zameno za »gostovanje« bodo Američani Poljakom pomagali pri posodobitvi zračne obrambe, sta sklenila ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice in poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
Nedelja, 3. februarja
Gledalci so odločili: zmagovalka letošnje Eme je Rebeka Dremelj, ki je v superfinalu premagala skupino Langa in Civili. Gledalci so Rebekini pesmi Vrag naj vzame v telefonskem glasovanju namenili 56823 glasov, tako da je pevka z majhno razliko glasov premagala skupino Langa in Civili, kije dobila 56428 glasov.
Veliko zanimanja je požel tesen rezultat srbskih predsedniških volitev, na katerih je slavil dozda-jšnji predsednik Boris Tadic. Dejal je, da se bo še naprej boril za ozemeljsko celovitost države. Tadic je na Kosovu sicer prejel le 29 odstotkov glasov udeležencev volitev. Po razglasitvi zmage Borisa Tadica se je na ulice Beograda zgrnila množica njegovih privržencev, ki so zmago proslavljali še dolgo v noč. »Žal mi je, da je zmagal strah in da se bo strahovlada nadaljevala,« je bil razočaran Nikolic.
Na spletu je krožila peticija, s katero želijo podpisniki borznega posrednika Jeroma Kerviela predlagati za Nobelovo nagrado. Peticijo, da bi nagradili posrednika, kije drugo največjo francosko banko Societe Generale oškodoval za rekordnih 4,9 milijarde evrov, je do zdaj že podpisalo več kot dva tisoč ljudi, ki menijo, da si Kerviel zasluži nagrado s področja ekonomije. Ker seje lotil četrte največje banke evroobmočja, so ga mnogi že poimenovali za modernega Robina Hoo da.
Ponedeljek,4. februarja
Sindikat diplomatov je protestiral zaradi dogodka na MZ, ko so uslužbenci ministrstva zaplenili računalnik veleposlanika, ker naj bi komuniciral z Dnevnikom. V sindikatu so zapisali, da je v sobo veleposlanika in člana izvršnega odbora sindikata Marjana Šetinca vstopilo 8 oseb, med njimi tudi generalni sekretar na ministrstvu. Brez razlage in ne da bi se predstavili so zahtevali, naj takoj izključi računalnik, ker ga bodo zapečatili. Dejali so, da so iz telefonskih pogovorov ugotovili, da je komuniciral z Dnevnikom.
Predsedniki sindikalnih central so na sestanku ocenili, da so razmere po neuspehu dogovora o dvigu plač v gospodarstvu zaostrene. Glede dviga minimalne plače je Rebolj povedal, da vztrajajo pri 35 evrov bruto glede na visoko inflacijo, in dodal, da bi lahko
Gates se je s prošnjo za več vojakov v Afganistanu obrnil tudi na ministra Erjavca.
bilo še več. Na ministrstvu za delo so ob tem povedali, da seje delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh socialnih partnerjev, do zdaj sešla trikrat, da pa uradno odgovora socialnih partnerjev ne poznajo, zato vsebine ne morejo komentirati.
Hrvaški premier Ivo Sanader je dejal, da pogajanja z EU uradno niso ustavljena, neuradno pa obstaja blokada, ki se vleče iz leta 2006 v nekaterih poglavjih in ki jo izvaja ena od držav EU.
Na ministrstvu za obrambo so potrdili, da je minister Karl Erjavec prejel pismo ameriškega državnega sekretarja Roberta Gatesa gle de zah tev ZDA po povečanju misije zveze Nato, predvsem na jugu Afganistana. Tiskov ni predstavnik obrambnega ministrstva je ob tem povedal, da Slovenija kljub prošnjam Američanov, da bi se država še dodatno angažirala, v Afganistan ne bo poslala dodatnih vojakov.
Torek,5 .f ebruarja
Izvedeli smo, da Dragutin Mate ostaja minister za notranje zadeve, saj je proti interpelaciji glasovalo 42 poslancev, za pa 26. Državni zbor je interpelacijo na pobudo poslancev LDS in Zaresa obravnaval v maratonskem zasedanju. Opozicijski poslanci so Mateju očitali nezakonito in nestrokovno delo ministrstva in policije v primerih Silva Pluta, romske družine Strojan, nočnega lokala Lipa in diskoteke Global.
Na avstrijskem Koroškem je odmevala okužba dekleta z meningokokno sepso, saj je dekle obiskovalo zdravstveno šolo v Celovcu. Zdravstvene in dežurne službe v Celovcu so v torek natančno preverile podatke iz Slovenj Gradca, kjer zdravijo obolelo dekle. Mediji so sprva poročali, da gre za Nemko ali Avstrijko, v resnici pa je za Slovenka iz Mežice, ki se vsak dan vozi v šolo v Celovec, opravljala pa je tudi prakso v enem izmed koroških domov za starostnike.
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je napovedal razpustitev parlamenta in uradno razglasil konec mandatnega obdobja zakonodajnega organa. Odlok o razpustitvi parlamenta naj bi sopodpisal predsednik vlade v odstopu Roma no Pro di, potem ko se je Napolitano sešel s predsednikoma obeh domov parlamenta.
V ZDA je »veliki torek« največ veselja prinesel Johnu McCainu, ki se mu vse bolj nasmiha republikanska nominacija, boj med Obamo in Clintonovo pa še ni odločen. Kot so pokazali izidi, lahko na republikansko nominacijo najresneje računa senator John McCain. Ta je namreč zmagal v devetih zveznih državah, njegov največji nasprotnik Mitt Romney v šestih državah, Mike Huckabee pa je prav tako odnesel zmago v petih zveznih državah in še ostaja v igri za republikansko nominacijo.
žabjor perspektiva
Na vzhodu nič
novega
Jure Trampuš
Pred dnevi smo se s prijatelji podili po tokrat resnično belih italijanskih smučarskih vesinah, bežali iz časa delovnih rutin ter uživali v visokogorskem soncu in razgledih. Popoln užitek in razposajenost enega tedna je v Ljubljano privlekel mnoge spomine, svetle in zabavne, pa tudi kakšnega, ki veliko pove o svetu, v katerem živimo in ga soustvarjamo. Kaj se je zgodilo? Nameščeni smo bili v nekem betonskem naselju, starem že več desetletji, nič kaj ugledne podobe, a dobrem predvsem zato, kar se je na drugi strani hriba razprostiral bolj mondeni smučarski sosed. Betonsko naselje pa je imelo še eno dobro lastnost, z razliko od uglednejše vasi z one strani je bila cena enotedenskega najema apartmaja nižja kot ona na drugi strani. In zato smo izbrali ugodnejšo in manj ugledno različico ...
In v smučarskem betonu seveda nismo prebivali sami. Poleg deveterice slovenskih smučarjev se je v betonskem naselju trlo še veliko Poljakov. Pa Slovakov, Madžarov in Cehov. In morda se je našla še kakšna hrvaška družina. V nekaj dneh se je po našem, slovenskem apartmaju, razširila interna šala, da smučamo s poljskimi tajkuni in da gremo zvečer v madžarski disko. Metaforo o češkem naselju smo potem prevzeli vsi in jo (vključno z menoj) ponavljali vse do konca smučarije. A naša opazka ni bila ravno zabavna. Nasprotno, bila je zelo etnocen-tristična in porogljivo žaljiva. Kot da smo Slovenci nekaj posebnega, razviti in civilizirani, ljudje iz vzhodne Evrope pa zaostali, nerazviti predstavniki tretjega sveta. Tovrstno, četudi nezavedno etiketiranje je seveda velika neumnost, ki svoj pomen izgubi v trenutku, ko se prestavi fokus žrtve. Zgolj za primer: kako pa Italijani, vsaj tisti, ki poznajo svojo vzhodno sosedo, dojemajo Slovence? Kakšni pa se jim zdijo ljudje, ki zase mislijo, da so najboljši smučarji, ki na smučanje privlečejo platoje slovenskega piva, ki ne zapravljajo denarja po gorskih kočah in kičastih gostilnah, pač pa si raje kuhajo sami? Kaj pravzaprav mislijo o ljudeh iz Titove Jugoslavije, iz dežele nekdanjega socialističnega bloka, ki jim je »ukradla« Koper in Istro, kije po drugi svetovni vojni povzročila italijanski eksodus. Nekateri v nas pač vidijo to, kar mi vidimo v Cehih in Poljakih. Neke druge, manj razvite posameznike... Sicer pa je slovenska superiornost, ki jo nekateri gojijo v pogledu do držav nekdanjega Sovjetskega imperija, popolnoma nesmiselna. Ce pogledamo ekonomske kriterije, na katere rada prisega naša vlada, Slovenci v primerjavi z njimi ne blestimo. Praga je recimo v povprečju bistveno bolje razvita od Slovenije, BDP prebivalcev Prage je namreč petnajsti najvišji med regijami celotne Evropske unije. Tako je bil lani BDP Prage za 57 odstotnih točk višji od povprečja EU, Slovenci pa so po tem kriteriju še vedno podpovprečno razviti (s celotno Ceško je seveda drugače, a tudi Ljubljana zaostaja za Prago). A Praga ni edina: Slovaki so od Slovencev boljši po stopnji gospodarske rasti, Poljaki pa imajo nižjo inflacijo, kot smo jo Slovenci pridelali lani... Tekmovanje v ekonomskih kazalcih seveda ne pove veliko o stanju v družbi, pa še zavajajoče je. A ne razumem, zakaj bi bila slovenska skupina študentskih prijateljev kaj boljša od poljske družine iz Krakova ali pa od slovaške iz Bratislave. Občutek superiornosti Slovencev v primerjavi z Vzhodnoevropejci je pač kulturni predsodek, kije posledice želje, da bi bili Slovenci boljši kot oni, ki naj bi bili za nami, nekje daleč stran, na napačni strani zgodovine.
Trije slovenski raperji v pesmi Dežela pojejo o ljudeh, ki so tako ponosni na Triglav, kot bi ga sami zgradili, pojejo o folku, ki prihaja iz dežele in se dela, da je drugačen, kot je. Nekje na sredi pesmi se zasliši verz: »Poln kurac imam teh domoljubov, k' so pljuval Jugo, ma zdj vsi dvigajo roke, ko zaslišijo trubo. Slovenski narod je kot vsak drug, pada na reklame, glumi žrtev in se dviga nadjug.« Raperji imajo prav, Slovenci sovražimo vse, kar je južno, in preziramo tisto, kar je vzhodno od nas. Zato pa se raje obračamo na sever in proti zahodu. Problem je le v tem, da nas tam vidijo kot vzhodnjake in južnjake. In z našim odnosom do drugih in drugačnih si kakšnega večjega spoštovanja od stereotipnega posploševanja ne zaslužimo.
Bodite lepi za Valentinovo in presenetite svojega partnerja s prijetnim
p p Fori FaShion
izgledom!	
	Prešernova 1a, Velenje, tel. 03 898 47 30 (nasproti sodišča)
^llunn buaat EVROPSKA HlSA MODE ^ W ^ ^ 1	ti MARCONA Kenny S RCOLLAR
MED DRETO IN SAVINJO
Na kratko
Premalo gostobeseden zapisnik
Svetniki občine Luče se niso strinjali z zapisnikom prejšnje seje, zato so dokument zavrnili. Svetnika Jerneja Plankla moti, ker zapisnik ne vsebuje poglavitnih razprav posameznih razpravljalcev, zato je izrekel kritiko direktorju občinske uprave Klavdiju Strmčniku. ta je sicer razložil, da mora zapisnik vsebovati sklepe, kar naj bi bilo tudi navodilo vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Logična razlaga svetnikov ni prepričala, zato so vztrajali pri odločitvi, kar je vzpodbudilo župana Cirila Rosca, ki je prisotnim pojasnil, da bo za bolj gostobesedno pisanje zapisnika potrebno spoštovati poslovnik, kar naj bi v praksi pomenilo, da bo pri samih razpravah potrebno uveljaviti večji red in disciplino.
Ureditev parkirišč in pločnikov
V Lučah si v prihodnjih letih veliko obetajo od turizma, zato sodi v celostno zasnovo kraja tudi ureditev parkirnih prostorov in pločnikov. S prenovo regionalne ceste skozi Luče nameravajo izboljšati tudi vse prej kot idealno prometno varnost, zato so svetniki soglasno potrdili zasnovo projekta, ki ga je pripravilo podjetje Arc-hi.ka in predstavil direktor Aleš Janžovnik. Osnovna ideja projekta je ohranitev sedanje podobe trga in pridobitev okoli dvesto parkirišč. Slednjih bo približno trideset manj, če županu Cirilu Ros-cu in svetnikom ne uspe prepričati cerkvenih ključarjev, da se strinjajo s prodajo cerkvenega zemljišča, čeprav je celjska škofija na prodajo že pristala in za izvedbo posla pooblastila župnijskega upravitelja Lojzeta Ternarja.
Prebujena turistična princeska
Zdi se, da se je gornjegrajsko turistično društvo po desetletnem spanju prebudilo, saj so se člani ponovno zbrali na neformalnem občnem zboru, na katerem so za mandatarja, ki bo pripravil predlog članov upravnega in nadzornega odbora, imenovali Kristjana Kramerja. Tako bodo na »pravem« občnem zboru razrešili stare organe, sprejeli nov statut in program dela. Kramer vidi nov zagon društva skozi delovanje sekcij, saj pobude in želje med krajani menda obstajajo. Dosedanji predsednik Franc Pustoslemšek je ob tem opozoril, da bo smiselno še naprej ohranjati kulturnozgodovinske vrednote in zanimivosti, ki so bile v preteklosti mnogokrat podlaga za odmevne prireditve. Prisotni so se strinjali z oceno ravnateljice tamkajšnje osnovne šole Lilijano Bele, da ima delovanje turističnega društva v Gornjem Gradu krasne pogoje, vendar ti spijo, zato jih bo potrebno ob pomoči najširšega kroga krajanov prebuditi. Še naprej pa ostaja odprto vprašanje turizma kot gospodarske panoge, za katero bi po mnenju mnogih morala na profesionalnih izhodiščih poskrbeti Občina Gornji Grad. Nenazadnje jo bilo v zadnjem desetletju za ta namen vloženih precej finančnih sredstev, vključno z ustanovitvijo zavoda za pospeševanje turizma, ki je neslavno propadel.
Upravičili svoj obstoj
V teh dneh mineva osmo leto od ustanovitve Turističnega društva Podvolovljek. Kljub nekaterim težavam, s katerimi so se spopadali, po dveh mandatih ugotavljajo, da so svoj obstoj upravičili, saj jim je v tem času uspelo uresničiti kar nekaj načrtov; med drugim so zgradili športno igrišče, uredili javno razsvetljavo in tlakovali okolico cerkve ter izdali knjigo Podvolovljek skozi čas. Za slednjo sta zaslužna avtor etnolog Anton Petek in Vinko Poličnik, ki je poskrbel za tehnično in finančno izvedbo projekta. Na občnem zboru so vodenje društva zaupali mladi in perspektivni ekipi, ki jo bo vodil novoizvoljeni predsednik Branko Petek. Natančnega programa dela sicer še niso obravnavali, vendar želijo dosedanje dogajanje obogatiti z nekaterimi novostmi, kot so vaške igre, tekma v košnji in grabljenju, vlečenju vrvi ... Anton Petek je novemu vodstvu predlagal, naj izdela zgibanko, v kateri bodo navedeni osnovni podatki o podvolovljeških znamenitostih.
Pomagala tudi banka
Poleg ostalih so se nazarskemu klicu na pomoč ob jesenskih poplavah odzvali tudi zaposleni NLB Podružnice SAŠA. Del denarja, od skupnih pet tisoč evrov, kolikor so jih namenili za sanacijo doma kulture, so prispevali iz lastnih žepov. V banki so prepričani, da so sočutje in radodarne roke tiste svetle plati, ki lajšajo vsako nesrečo.
Prihodnost so mladi čebelarji
V Gornjem Gradu je trenutno vključenih v čebelarsko društvo 37 čebelarjev s celotnega območja občine. Po besedah predsednika Franca Bezovška je njihova povprečna starost 60 let, kar ni ravno razveseljiv podatek za prihodnost čebelarjenja na tem območju. Poleg stalne potrebe po izobraževanju je zato nujno pridobivati mlade čebelarje, ki bodo nadaljevali večstoletno tradicijo, povezano s pomembno funkcijo čebel, ki v veliki meri skrbijo za ravnovesje v naravi. So pa gornjegrajski čebelarji zadovoljni s povezovanjem znotraj Savinjsko-šaleške regije, zato pričakujejo, da na sedanje združenje ne bodo vplivale takšne ali drugačne politične odločitve glede bodoče regionalizacije države.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Enotni do boljše prihodnosti
Cene surovin so se bistveno bolj povišale kot odkupna cena mleka
Kmetovalci, združeni v Govedo-rejsko društvo Zgornje Savinjske doline, so v preteklem letu razpravljali v glavnem o odkupni ceni mleka in mesa. Kmete predvsem skrbi odkupna cena mesa, saj je trenutno za deset centov nižja od najbolje plačanega v lanskem letu, poleg tega so se zvišale cene umetnih gnojil, kar dodatno otežuje gmotni položaj večine kmetov do te mere, da opuščajo rejo krav. Samo v zadnjih štirih letih je v Zgornji Savinjski dolini šeststo osemenitev manj.
Direktor mozirske Zadruge Andrej Presečnik je zbrane na občnem zboru seznanil, da so pri reji mleka nekoliko zaostali za osta-
Člani zgornjesavinjskega govedorejskega društva se spopadajo s številnimi težavami, med drugim tudi s pasjimi iztrebki, na kar je opozoril kmetovalec Florjan Remic.
limi območji. Kljub temu da število krav pada, količina mleka narašča, kar pomeni, da je krava postala tovarna, od katere se pričakuje, da proizvede približno 35 litrov mleka dnevno. »Proizvodnja po kravi se povečuje, kar povzroča
tudi negativne posledice. Tudi kmetje, ki oddajajo manj mleka, opazijo, da v poletnih mesecih osebnost tolšče pade za deset odstotkov. Marsikatera kmetija ne doseže procenta tolšče na prehodu z letnega na zimski način krmlje-
nja, kar potrjuje vsem znan pregovor, da krava pri glavi molze,« je dodal Presečnik, prepričan, da bo potrebno v prihodnje še več pozornosti posvetiti krmljenju in ne samo posledicam, ki vplivajo na kakovost mleka.
Na neuravnotežen prehranski dejavnik je opozoril tudi direktor Veterinarske postaje Mozirje Jože Podmeninšek. V zgornjesavinjskih hlevih postaja metljaj vse večji problem, saj veterinarji v 90 odstotkih pregledanega blata odkrijejo fasciolo v blatu. To po Podmenin-škovem mnenju ni dobro, zato je pozval kmete, da upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na plodnost in rezultate osemenjevanja. Če rejec skrbi za kravooptimalno, potem težav ni, ugotavlja direktor mozirskih veterinarjev. Ob vseh težavah, s katerimi se soočajo gove-dorejci, postajajo vse bolj očitna težava tudi pasji iztrebki, ki naj bi vplivali na rodnost krav. Ti naj bi pri govedu povzročali spontani splav, čeprav je po Podmeninško-vih besedah za to še mnogo drugih vzrokov.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Sindikalisti ovadili bivšega direktorja Gozdnega gospodarstva Nazarje
Sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje Andrej Krajnc zavrača očitke sindikalnih kolegov - Tudi sindikati odgovorni za sedanjo krizo
Nazarje - Na prostoru nekdanjega kompleksa Glin Nazarje se je v zadnjem desetletju marsikaj dogajalo. Skrito pred očmi širše javnosti so se firme rojevale in propadale, pred dnevi je stekel stečajni postopek v Glin Zagarstvu, kar je pahnilo na cesto sedemdeset ljudi. Nič manj nenavaden in presenetljivo dolg je likvidacijski postopek Gozdnega gospodarstva Nazarje in z njim povezane žage, ki so jo gozdarji prevzeli prav od Zagar-stva. Andrej Krajnc je prepričan, da so glavni akterji z načinom lastninjenja osiromašili Glinov prostor do te faze, da je praktično celoten industrijski kompleks mrtev.
Na vprašanje, če lahko potrdi informacijo, da so člani sindikata GG Nazarje v likvidaciji vložili kazensko ovadbo zoper likvidacijskega upravitelja in bivšega direktorja Milana Cajnerja, je Krajnc odgovoril pritrdilno. »Potem ko so lastniki Gozdnega gospodarstva preko organov upravljanja na hitro sprejeli sklep o prostovoljni likvidaciji, je postalo jasno, da bi moralo vseh 137 delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, prejeti vse, kar jim pripada po zakonu o stečaju in likvidacijah. Govorim o neizplačanih prejemkih in celotni odpravnini za ves čas delovne dobe, ki so jo prebili na GG ali v okviru Glina. To se ni zgodilo, čeprav smo prepričani, da sta bivši direktor in likvidacijski upravitelj vedela, kaj ljudem pripada. Ljudje so preko naše pravne službe vložili tožbe in jih pravnomočno dobili. Pravna služ-
Sekretar velenjske območne organizacije svobodnih sindikatov je potrdil informacijo, da je bila proti bivšemu direktorju GG Nazarje in likvidacijskemu upravitelju vložena kazenska ovadba.
ba je vložila tudi izvršbo, vendar tudi od tega ni nič. GG Nazarje v likvidaciji ima blokiran račun, pa vendar se na tem prostoru nekaj dogaja, odvija se proizvodnja za nekoga drugega. Vse skupaj je bivše zaposlene pripeljalo do sklepa, da je potrebno raziskati, kaj se
dogaja. V tem smislu je bila napisana ustrezna kazenska ovadba,« komentira Andrej Krajnc, vendar brez odgovora, kdo stoji za omenjeno proizvodnjo. Po naših informacijah naj bi se sredstva stekala na hčerinsko firmo Leskom, kamor naj bi bila nakazana tudi kupnina od prodanih tovornjakov in ostalih osnovnih sredstev gozdnega gospodarstva. Krajnc je razočaran, ker za vsemi domnevnimi nepravilnostmi stojijo domačini, torej ljudje, ki so jim zaposleni dolga leta in celo desetletja zaupali in jim slepo sledili.
Na očitke o premajhni angažiranosti ob stečaju Glin Zagarstva, ki jih je na območno organizacijo sindikata in njega osebno naslovila predsednica sindikata podjetja Ana Mavrič, Krajnc odgovarja, da gre za premajhno informiranost oziroma izmenjavo informacij. »Še preden je bil stečaj objavljen na sodišču, smo komunicirali s Sindikatom lesarstva Slovenije, sporočili število ljudi, ki so ostali brez zaposlitve. Pridobili smo spisek članov, ki v zadnjem času niso prejeli plač in ga takoj posredovali sindikatu dejavnosti, da v okviru pravilnika o dodelitvi solidarnostne
pomoči pomaga tem našim članom,« pojasnjuje Krajnc, ki se zaveda, da to še zdaleč ni dovolj, saj so se nekatere družine znašle v precej nezavidljivem položaju. Od takrat, ko so zaposleni ostali brez rednih dohodkov, in do takrat, ko bo Jamstveni sklad lahko izplačal zahtevke, lahko pretečeta še dva meseca. To pomeni, da lahko delavci Glin Zagarstva v najslabšem primeru ostanejo brez rednega dohodka tudi pet mesecev. Vse to se dogaja v državi, ki se razglaša za razvito in pravno ter tudi socialno. Očitno sindikat največkrat deluje kot gasilska organizacija, ki nima drugega učinkovitega orodja, kot da ljudi, ki sumijo nepravilnosti, napoti na ustrezne organe pregona, kjer lahko preverijo, če je delodajalec plačal zanje vse prispevke. Gre za žalostne primere, ugotavlja sekretar velenjske območne organizacije največjega sindikata v državi, zavedajoč se, da so tudi sindikati nosilci soodgovornosti, da je plač-ni sistem v Sloveniji zabredel v sedanjo krizo.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
. -
m-. .	T
fakulteta za Logistiko celJe - krS^ca
7ar
FAKULTETA ZA LOGISTIKO UNIVERZE V MARIBORU
Mariborska cesta 2 3000 CELJE Hočevarjev trg 1 8270 KRŠKO
VIDEOKONFERENČNI INFORMATIVNI DAN
Študijski programi
-	univerzitetni študij Logistika sistemov
-	visokošolski strokovni študij Gospodarska in tehniška logistika
DATUM:
15.	februar, ob 10. in 15. uri
16.	februar, ob 10. uri
TREH LOKACIJAH
Celje: Mariborska cesta 7 Krško: Hočevarjev trg 1 Tržič: Šolska ulica 2
Več informacij na
http://fl.uni-mb.si Celje:
Tel.: 03 428 53 02, E-mail: marjana.potocnik@uni-mb.si Krško:
Tel.: 07 488 07 04, E-mail: natasa.sokac@uni-mb.si
^Hjs
Ni ga lepš'ga kraja naokrog ...
^flw>
fqbsto šoštaht
Krajevna skupnost Šoštanj je predstavila film in pesem o Šoštanju ter novo grafično podobo mesta
Milena Krstič - Planino
Šoštanj, 29. januarja - V Šoštanju so prejšnji torek pred polno dvorano kulturnega doma predstavili film Štirje letni časi avtorjev Janija Napotnika in Bojana Rotov-nika. Zamisel o filmu je nastala v svetu Krajevne skupnosti Šoštanj v projektu turizem.
Film je zgodba o mestu, ki prikazuje delček njegove preteklosti in pomen sedanjosti. Poudarek je
na bivalnih zanimivostih in predvsem na trajnih turističnih dogodkih, ki se v Šoštanju pojavljajo v vseh štirih letnih časih. Premierni prikaz filma so popestrili Pihalni orkester Zarja s skladbo Pesem Šoštanju, ki jo je za film uglasbil ter pripravil priredbo Jani Šuligoj, Jani Napotnik pa je prispeval glasbo in besedilo za Pesem o Šoštanju, ki jo je ob koncu zapela vsa dvorana (Ni ga lepš'ga kraja naokrog,
E^LLIsiSD
Vilma Fece: »Film je namenjen tako Šoštanjčanom, predvsem mladim, ki slabo poznajo zgodovino Šoštanja in se niti ne zavedajo, da je bil Šoštanj nekdaj resnično upravno, kulturno in gospodarsko središče regije, kot starejšim Šoštanjčanom, ki se radi ozre-jo nazaj. Ker pa pripravljamo tudi izvedbo v angleškem in nemškem jeziku, bodo film lahko spremljali tudi turisti, ki bodo prišli k nam. Na razpolago jim bo v obliki DVD-ja.«
Jani Šuligoj: »Nekega lepega
dne se je pri meni s kitaro oglasil Jani Napotnik, povedal, da piše pesem, in želel, da mu jo pomagam uglasbiti. Šlo je odlično, melodija, ki lahko zraste le iz pravega Šoštanjčana. Iz tega sem naredil simfonično suito, ki je tudi podlaga za del filma. Pesem smo posneli v studiu, pomagala sta Irena Vrčkovnik in Dani Gregorc, sodeloval je tudi šolski zbor.«
Milojka Plamberger: »Film je izredna priložnost, da podrobneje spoznam ustvarjalnost v mestu, kjer sem dejavno, v Krajevni skupnosti Šoštanj, delala trideset let. Po upokojitvi sem bila en man-
dat še aktivna kot članica sveta, zdaj pa eno leto bolj počivam. Vesela sem vsega, kar se v mestu dobrega zgodi, in danes sem med Šoštanjčani prav vznemirjena.«
Jani Napotnik: »Z novo ekipo se je v krajevni skupnosti Šoštanj porodila ideja o filmu. Materiala zanj je bilo veliko, nekaj smo ga dobili iz Muzeja Velenje, nekaj od Šoštanjčanov, ki so snemali preteklost, veliko pa smo posneli sami. Gre namreč za prerez enega leta, film niza dogodke, ki so se v Šoštanju dogajali in se dogajajo skozi vse leto. Zadovoljen
Že 22. kulturni maraton
Od danes do začetka marca več kot 20 prireditev - Med letom se v kulturnih društvih, skupinah v Zgornji Savinjski dolini dogaja še veliko več
Tatjana Podgoršek
V dvorani gasilskega doma v Lučah bo danes (v četrtek) ob 18. uri slovesnost, s katero bodo v Zgornji Savinjski dolini zaznamovali začetek meseca kulture. Letošnji bo 22. po vrsti, kulturni maraton pa bo trajal vse do začetka prihodnjega meseca.
Ivana Žvipelj, vodja Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje, je povedala, da je program kulturnega maratona zelo raznolik, v njem bo našel vsak kaj zase. Na skladu so kot koordinatorji prireditev zadovoljni z odzivom društev in skupin v Zgornji Savinjski dolini. »Na programu je napisanih več kot 20 prireditev, kar dokazuje, da so naša kulturna društva prizadevna. Tisti, ki še bolj pozorno spremljajo njihovo delo, pa vedo, da se med letom na nepoklicni kulturni sceni od Solčave do Mozirja dogaja še veliko več. Revije zborov, srečanje lutkovnih, plesnih skupin, literarna srečanja. Skratka, dokaj pestro kulturno življenje vsaj do konca junija. Nato pa znova v jeseni.«
Zvipljeva je še dejala, da so na seznamu napisane le prireditve društev, ki so jih želela vključiti v kulturni maraton. Poleg zapisanih se jih bo zgodilo še nekaj, ki bodo bolj zabavnega značaja, ali bolj zahtevne, a jih bodo organizatorji ali izvajalci pripravili za bolj ozek krog obiskovalcev.
Sicer pa so kulturni maraton zasnovali podobno kot minula
četa, le da so tokrat vanj vključili nekaj poklicnih skupin, nekaj gledaliških predstav, ki bodo začele premierno pot v Gledališko ogledalo«, kot imenujejo območno srečanje nepoklicnih odraslih gledaliških skupin Zgornje Savinjske doline. V goste so povabili še nekaj pevcev - glasbenih zanesenjakov.
tili Francu Esu starejšemu, saj bodo zaigrali nekaj njegovih skladb.
Prvih osem let so v Zgornji Savinjski dolini zaznamovali slovenski kulturni praznik s kulturnim tednom, nato so ga podaljšali in preimenovali v mesec kultura. Letos bo ta projekt dopolnil 30 let. Načrtujejo organizatorji kakšne novosti v prihodnje? »Javni sklad sodeluje pri kulturnem maratonu kot koordinator prireditev, njegova je tudi otvoritvena slovesnost. Družno še z drugimi ustvarjalci razmišljamo o posebnih priznanjih, tipičnih za Zgornjo Savinjsko dolino, podelili pa bi jih za življenjsko delo,« je še dejala Ivana Zvipelj.	■
Ivana Žvipelj: »Vsaka občina v Zgornji Savinjski dolini je povezana s kulturnim maratonom z eno ali dvema prireditvama.«
S predstavitvami del domačih literarnih ustvarjalcev se je med organizatorje vključila tudi Knjižnica Mozirje. Bodo prevladovale gledališke, pevske ... prireditve? »Približno vseh bo enako. Pri tem ne bi rada nikogar posebej izpostavila, morda pa bi kljub temu opozorila na tretjo podelitev bralne značke, katere gost bo Ervin Fritz, ter koncert Godbe Zgornje Savinjske doline. Godbeniki bodo koncert posve-
Dobitniki priznanj
Na drevišnji osrednji prireditvi 22. kulturnega maratona v Lučah bodo podelili priznanja najprizadevnejšim posameznikom ali skupinam na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini.
Najvišje priznanje Območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje bo prejela Valči Robnik iz Luč, priznanje za posebne dosežke lutkovna skupina Eci Peci, jubilejna priznanja pa Kulturno društvo Slap za 10-letno, KUD Utrip Rečica ob Savinji za 5-letno prizadevno delovanje ter Helena Šlogar.	■
■
P
Šoštanj 'ma poseben slog, mlado in staro se vkup drži, tu še tujec poet se zdi ...) skupaj z Ireno Vrčkovnik in Danijem Gregorcem. Kako bi predstavil zgodovino mesta, je nakazal dr. Tone Ravnikar, učenci Osnovne šole Šoštanj, ki so program povezovali, pa so poskrbeli za zabaven skeč. Veste, zakaj so v Velenju gradili stolpnice? »Zato, da lahko Velenjčani gledajo, od kod izvirajo ...«
Za dogodek so poskrbeli v Krajevni skupnosti Šoštanj, kjer želijo mesto Šoštanj narediti še bolj prepoznavno, kot je na prireditvi
Dvorana je bila (pre)polna. Za vse ni bilo dovolj sedežev.
dejala predsednica sveta KS Vilma Fece, ki se je zahvalila tudi dolgoletni tajnici krajevne skupnosti, zdaj upokojenki Milojki Plamber-
Predsednica Sveta KS Vilma Fece in dolgoletna tajnica
Milojka Plamberger.
Jani Napotnik je napisal pesem Šoštanju in poskrbel za film o njem.
ger. Ta se je celih trideset let v pisarni krajevne skupnosti srečevala s stiskami in željami Šoštanjčanov.
V sklopu prireditve so predstavili tudi novo grafično podobo mesta, ki jo je oblikoval Bojan Pav-šek. Ta je nastajanje celostne podobe tudi predstavil.	■
Zimski Lirikon napoveduje Lirikonfest
Izšla je trojna številka strokovne revije za poezijo Lirikon 21 - Pozdrav Trubarjevemu letu in Evropskemu letu medkulturnega dialoga
Novo številko revije Lirikon 2 so pred kratkim že predstavili v Skomarski hiši nad Zrečami. Večer so naslovili Z Lirikonove literarne degustaoije, med drugim pa sta pesmi brala tudi urednika Ivo Stropnik ter Zoran Peveo in pesnica Tatjana Petelinek.
Velenje - V mestu pod okriljem Velenjske knjižne fundacije od lani nastaja specializirana revija za poezijo Lirikon 21. Gre za nadaljevanje revije Poetikon, v januarju pa je izšla res zajetna trojna zimska številka tretjega oz. pričetega četrtega letnika revije. Kot pravi urednik Ivo Stropnik, je več kot simbolično posvečena Trubarjevemu letu in Evropskemu letu medkulturnega dialoga, čemur bo letos posvečenih tudi več vrhunskih kulturnih prireditev v Velenju.
»Lirikon 21 je mednarodno zasnovana revija za poezijo XXI. stoletja, popularizira pa sodobno poezijo v izvirnih jezikih in slovenskih prevodih ter z objavami prevodov slovenske poezije v druge jezike. Obenem njeno četrtletno izhajanje dokumentira izbrane pesniške in druge literarne dogodke, ki povezujejo slovenske in mednarodno sodelujoče ustvarjalce in prevajalce poezije ter ambasadorje slovenske književnosti in jezika po svetu,« pravi Stropnik, ki se že pripravlja na začetek Lirikonfesta '08. To bo slovenski in mednarodni pomladni festival liričnih umetnosti, ki bo z revijo še tesneje povezal
tradicionalne in uveljavljene knji-ževniške programe, prireditve in nagrade, kot so Čaša nesmrtnosti (ki jo ob svetovnem dnevu poezije podeljuje v Velenju Akademija Poetična Slovenija pesniku/pesnici, ki v zadnjem desetletju pomembno zaznamuje slovensko poezijo). V Velenju vsako leto podelijo tudi nagrado Herberste-inski/Lirikonov zlat (za vrhunski revijalni prevod poezije v slovenščino), mednarodno Pretnarjevo nagrado ambasadorju slovenske književnosti in jezika po svetu, na pragu poletja pa poteka Herberste-insko srečanje književnikov. Lani je prav na njem zaživel projekt Liri-konova književniška rezidenca - ta v Vili Herberstein še ni zaživela, v Solčavi pa je gostila že nekaj domačih in tujih literatov.
Ivo Stropnik, ki stoji za vsemi temi dogodki tako organizacijsko kot uredniško, dodaja: »Vsi ti dogodki zimskemu Lirikonu ne narekujejo festivalno-dokumentar-nega zbornika, ampak so v njem objavljeni avtorji povod za Liriko-nove degustacije izbrane poezije v izvirnih jezikih in prevodih. K uvodnemu avtopoetičnemu pre-
mišljevanju je bil povabljen Peter Semolič. Razdelek Izpod kopit in skal izkazuje poklon vrhovom in zapuščinam sodobne poezije, tokrat Piera Paola Pasolinija. Iz slovenske pesniške zapuščine so objavljene pesmi Slavka Kvasa. Lirikonova Mednarodna pesniška obzorja razkrivajo petnajst nomi-nirancev za Pretnarjevo nagrado 2008 .« Sodobna slovenska poezija v prevodih predstavlja v angleščino prevedene pesmi Iva Stropnika, v izvirnih jezikih (češčini, poljščini, bosanščini in slovenščini) pa nove pesmi objavljajo številni ustvarjalci iz teh dežel.
Zimska izdaja Lirikona je v januarju in februarju že doživela nekaj predstavitev, še več jih bo prav ta mesec. Predstavili jo bodo tudi v Sarajevu, na Češkem in Poljskem.
Lirikonfest se bo začel 21. marca s tretjo Akademijo Poetična Slovenija na svetovni dan poezije, potekal pa bo vse do 21. junija. V okviru festa bodo ljubitelji kulture lahko užili 21 selektorsko izbranih tujih in domačih umetniških dogodkov.
■ Bš, foto: jm
NASI KRAJI IN LJUDJE
Voda odplaknila zamere in nesoglasja?
V Vinski Gori so končali drugo od štirih faz izgradnje novega vodovoda -Največ težav pri gradnji zaradi dogovorov o služnostnih pravicah - Nadaljevanje izgradnje vodovoda odvisno od financ
Velenje - V petek zgodaj popoldne so v krajevni skupnosti Vinska Gora pripravili svečanost ob zaključku del na drugi fazi izgradnje novega vodovodnega sistema. Zbrane je malo pod župniščem, kjer stoji eden od hidrantov novega vodovoda, najprej nagovoril predsednik sveta KS Vinska Gora Stanči Videmšek, ki se je še posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli, da bodo v treh zaselkih na vrhu kraja odslej lahko pili in uporabljali res neoporečno vodo iz mestnega vodovoda. Ob tem je povedal, da so nesoglasja, ki so se vlekla že vse od začetkov izgradnje, zgladila, in da upa, da bodo kmalu pozabljena. Dejstvo namreč je, da so bili tudi krajani v času druge faze izgradnje veliko bolj zadovoljni s potekom gradnje kot pri prvi fazi. Je pa omenil, da so nesoglas-
Ob zvokih Ljudskih pevcev iz Vinske Gore so Marijan Jedovnicki, Srečko Meh in Stanči Videmšek prerezali trak in tako simbolično predali namen nov vodovod, ki napaja 90 gospodinjstev.
ja še vedno prisotna znotraj kraja, torej med krajani samimi, in da upa, da jih bodo presegli. Ker so velik del investicije plačali s sredstvi tako imenovane razširjene reprodukcije, ki jo plačujemo vsi občani MO Velenje, je poudaril, da je ta zelo pomembna in da bo zato v mestnem svetu predlagal, da jo plačujemo še naprej, saj prav to omogoča hitrejšo gradnjo infrastrukture tam, kjer je še ni. In kar se tiče vode, je bila Vinska Gora resnično podhranjena.
Več o eni največjih investicij v MO Velenje v zadnjih letih je potem zbranim povedal direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. »Namen projekta je bila izgradnja sekundarnega vodovoda na največjem območju MO Velenje, ki še ni imelo ustrezne javne oskrbe z vodo.
Osrednja težava tukaj so bili izredno nekvalitetni viri vode, ločeni manjši lokalni vodovodni sistemu, premajhni zbiralniki vode. Zato je bilo ožje območje kraja pogosto odvisno od intervencijske dobave vode z gasilskimi cisternami. Novozgrajen vodovod v dolžini skoraj 10 kilometrov se priključuje na velenjski vodovod in s tem dovaja zdravo, kvalitetno vodo še v treh zaselkih Vinske Gore. Na Lopat-nik smo, recimo, pripeljali tako vodo kot novo cesto in ljudje se tam spet zanimajo za gradnjo. Tako smo demografsko ogroženo območje spremenili v neogroženo, zanimivo tudi za življenje, » je povedal med drugim.
Večino projekta, vrednega kar milijon in pol evrov, je financiralo Komunalno podjetje Velenje, svoj delež pa so prispevala tudi
Nov program - izziv in priložnost
Na Poklicni in tehniški rudarski šoli Šolskega centra Velenje v novem šolskem letu povsem nov program okoljevarstveni tehnik, prilagojen potrebam in zahtevam časa - Možnost izobraževanja tudi za dekleta -Prenovljena programa rudar in rudarski tehnik
Tatjana Podgoršek
V nedavnem objavljenem razpisu za vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 2008/2009 je kar nekaj novosti. Med drugim tudi za edino rudarsko šolo v Sloveniji - Poklicno in tehniško rudarsko šolo Šolskega centra Velenje (ŠCV). Tu bodo namreč v novem šolskem letu vpisovali v nov program - okoljevarstveni tehnik. Prav tako pa ne bodo izobraževali več le za pridobitev poklica rudar in rudarski tehnik, saj sta oba programa doživela prenovo.
Okoljevarstveni tehnik -poklic prihodnosti
Za slovenski šolski prostor je program okolje-varstveni tehnik povsem nov. »Skrb za okolje, stroški, ki izvirajo iz premajhne skrbi zanj ter zahtevane usmeritve nas opozarjajo, da bodo potrebni odločnejši koraki na področju varovanja okolja. Omenjeni novi program je to. Prepričan sem namreč, da bodo tisti, ki bodo po uspešno končanem šolanju pridobili naziv okoljevarstveni tehnik/tehnica, v veliki meri pripomogli k temu,« je povedal ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole ŠCV mag. Albin Vra-bič in dodal, da so veseli, ker so ga v celjski regiji dobili prav oni.
Predmetnik okoljevarstvenega tehnika je v
splošnem delu enak predmetniku drugih srednješolskih programov. Od njih se razlikuje v obveznih in izbirnih modulih. Obvezni so varstvo okolja, tehnično risanje in uporaba računalnika, materiali in okolje, okoljevarstvene tehnologije, organizacija dela in poslovanja, oko-ljevarstvena zakonodaja. Te module bodo dijaki nadgradili v skladu z lastnimi interesi. Izbrati morajo tri, izbirali pa bodo lahko med moduli: razpolaganje z odpadki, gospodarjenje s pitno in tehnološko vodo, gospodarjenje z odpad-
Mag. Albin Vrabič: »Okoljevarstveni tehnik je poklic prihodnosti. Za tiste, ki jih to zanima, izziv in hkrati priložnost.«
nimi vodami, gospodarjenje s prostorom in kakovost tal, varstvo okolja v gospodarstvu, varstvo zraka in dimnikarstvo.
Albin Vrabič je še povedal, da so moduli kot novost prenovljenih programov skupek teorije in prakse. »To pomeni, da bomo sedaj morali učitelji večkrat sedeti skupaj in poiskati takšno pot za dijaka, po kateri bo lahko ta lažje prišel do trajnejšega znanja. Prej je bilo obratno. Na šoli bomo teoretični del programa okoljevarstveni tehnik izvajali na ŠCV, praktični del pa v Gorenju, na Premogovniku, Komunalnem podjetju Velenje, na Ericu in tudi drugih družbah, ki se sistematično ukvarjajo z varstvom okolja.«
REKLI SO ...
»Lansko leto je bilo dobro leto«
Stanči Videmšek, predsednik sveta KS Vinska Gora, nam je povedal, da so lansko leto v kraju pridobili še marsikaj, kar krajane resnično veseli. »Največja investicija v kraju je zagotovo vodovod, vendar smo postorili še marsikaj drugega. V okviru investicij na vodovodu smo uspeli pridobiti tudi razširitev križišča na Janškovem selu, kjer bo avtobus, ki vozi šolarje, sedaj vozil veliko lažje, sploh pozimi. Na pokopališču smo poskrbeli za razširitev
žarnih pogrebnih mest, uredili pa smo tudi novo dostavno cesto na zadnjo stran pokopališča, kjer je sedaj urejen tudi prostor za zabojnik za odpadke. Precej vzdrževalnih del smo uspeli opraviti tudi v večnamenskem domu. Čeprav nismo imeli na voljo veliko sredstev, smo uspeli zamenjati nekaj povsem dotrajanih vrat, dvorana pa kar kliče po temeljiti obnovi, zato jo bomo zagotovo morali nadaljevati. S pomočjo sponzorja Franca Severja in MO Velenje smo postavili zaščitno ograjo okoli osnovne šole in postavili nekaj novih igral. Delno smo uspeli zgraditi tudi novo javno razsvetljavo v samem centru kraja ...«.
gospodinjstva, ki se v teh dneh priključujejo na vodovod. Dela je v drugi fazi izgradnje izvajalo velenjsko podjetje PUP, nekaj tudi Vegrad, krajani pa so bili z izvajalci tokrat veliko bolj zadovoljni kot pri izgradnji prve faze. To poudarjam zato, ker je bilo zaradi vode in izgradnje vodovoda v teh krajih izrečenih in zapisanih kar veliko očitkov in hude krvi, česar so se dotaknili prav vsi govorniki na otvoritvi. Tudi župan Mestne občine Srečko Meh, ki je delil veselje s krajani in poudaril, da si bodo v mestu še naprej prizadevali, da prav vsi zaselki dobijo osnovne infrastrukturne dobrine, kar voda zagotovo je. Preden so prerezali otvoritveni trak, je vodovod blagoslovil tudi župnik Jože Krašovec. In tako so v sicer mrzlem in vetrovnem popoldnevu predali namenu
res veliko investicijo. Vrednost del je bila kar milijon in pol evrov, neoporečno vodo pa je pripeljala do kar 90 gospodinjstev. Da je bila prireditev prijetna, so poskrbeli tudi Kvartet Svit, Ljudski godci iz Vinske Gore in mladi harmonikar.
Vodovod v Vinski Gori še zdaleč ni končan. Brez njega je, recimo, še vedno središče kraja, kjer je v bodoče predvidenih tudi kar nekaj novogradenj. Investicijo so že v začetku razdelili na štiri faze, doslej
sta torej končani dve. Krajani se lahko ob trasi novega vodovoda vozijo tudi po povsem obnovljenih krajevnih cestah, kar jim ogromno pomeni. Po vsej trasi namreč ob izkopih za vodo poskrbijo tudi za obnovo cest. Lani so jih na novo preplastili kar 5 kilometrov. Kdaj se bo začela tretja faza izgradnje, je odvisno od financ. Če denar bo, morda nadaljujejo že letos, sicer pa leta 2009.
■ Bojana Špegel
Vrabič je prepričan, da bodo razpisnih 32 prostih mest v prvem letniku zapolnili, saj je okoljevarstveni tehnik poklic prihodnosti, za tiste mlade, ki jih to področje zanima, pa izziv in priložnost. »O tem zgovorno govorijo besede mag. Vilme Fece, direktorice za varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu v družbi Gorenje: »Pri proizvodnji uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov bodo okoljevarstveni tehniki svoje mesto zagotovo našli.» Ob tem ne gre spregledati tudi možnosti nadaljevanja izobraževanja v Velenju, saj na Višji strokovni šoli ŠCV že izobražujejo v programu komunala, v študijskem letu 2008/2009 pa odpirata vrata še Visoka šoli za varstvo okolja in Fakulteta za energetiko.
■ ■•v	v	■ ••
Nic vec za rudarja in rudarskega tehnika
V šolskem letu 2008/2009 na Poklicni in tehniški rudarski šoli ne bodo več izobraževali za poklic rudar in rudarski tehnik. Oba programa sta namreč doživela prenovo. Rudarskega tehnika bo nasledil geotehnik, rudarja pa geostroj-nik rudar. »Sprememba ni lepotna, ampak vsebinska, saj so prejšnjim znanjem dodana sodobna znanja, nujno potrebna za sedanji čas. Dijaki bodo po uspešno končanem šolanju imeli več možnosti za zaposlitev. Poleg teh na Premogovniku Velenje, ki zaposli večino dijakov, potem tudi na peskokopih, pri tunelogradnjah, izgradnji podzemnih prostorov, v gradbeništvu. In še nekaj: v program geotehnik se lahko vpišejo tudi dekleta.«
Tudi dijaki teh omenjenih programov bodo lahko nadaljevali šolanje na Višji strokovni šoli ŠCV v programu rudarstvo in geotehnologija, od letošnje jeseni dalje pa še na visoki šoli. »Pomembna je možnost zaposlitve. Po zagotovilih dr. Milana Medveda, direktorja Premogovnika Velenje, imajo jasno definirane načrte, ki izkazujejo potrebe po kadrih za naslednjih 40 let. Lani so - na primer - zaposlili 20 absolventov naše šole, ta mesec jih bodo še 30,« je poudaril mag. Albin Vrabič.	■
»
To je bil šok!«
Slovenska alpska smučarka Ana Drev dobro okreva po operaciji poškodbe - Po šestih mesecih upa, da bo ponovno na smučeh - Namerava se vrniti še močnejša
Tatjana Podgoršek
Komaj si je pred začetkom sezone 2007/2008 ta hip najboljša slovenska alpska smučarka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki dobro pozdravila težave s hrbtom in se optimistično pognala po snežni strmini, se je sredi prejšnjega meseca sezona zanjo zaradi
poškodbe končala. Prejšnji ponedeljek so jo operirali v bolnišnici v Valdoltri. Konec minulega tedna se je vrnila v domače okolje, a ni izgubljala časa. Za njo so namreč že prve terapije. Obiskali smo jo, na naša vprašanja pa je takole odgovorila:
Smola pa taka!
»Res je. A poškodbe so sestavni del športa. Vse se je zgodilo tako hitro, seveda nepričakovano. Toda življenje gre dalje. Operacija je za mano in šele sedaj se bolj zavedam, da nekaj časa ne bo smučanja. Moja prva skrb je, da si čim prej in čim bolj kakovostno pozdravim poškodbo in jo po pameti rehabilitiram, da ne bo pri-
šlo do kakšnih zapletov.« Koliko časa naj bi trajala rehabilitacija?
»Računamo, da bom po 6 meseci že lahko stala na smučeh. Do takrat pa me čaka veliko trdega dela, ogromno vaj za ojačanje mišic, da bo šlo vse, kot je treba.«
Začetek sezone je bil zelo spodbuden, nadaljevanje nekoliko maitj.
»Res sem začela zelo dobro, bila sem zadovoljna. V svojih disciplinah sem dosegla najboljše rezultate. Pred novim letom mi je forma padla. Sem pa imela občutek, da se mi je na zadnjih treningih in superveleslalomskih tekmah znova dvignila. Zelo sem se veselila naslednjih tekem. Zal sem nesrečno padla in sezono končala že januarja.«
Niste izgubili volje ?
»Zanesljivo ne. Takoj po poškodbi sem res doživela šok. To se mi še ni zgodilo, vse je bilo tako izne-nada in hitro, praktično sredi razmišljanj, kako bom naslednji teden poskušala doseči zastavljen cilj. Počutila sem se, kot bi se mi ustavil čas, v glavi se mi je zastavljalo veliko vprašanj. Tisto noč sem spala zelo slabo, naslednji dan pa sem si zbistrila misli in sem gledala na vse skupaj z bolj realnimi očmi. Ugotovila sem, da nisem edina, ki se ji je to zgodilo. Veliko športnikov ima še hujše poškodbe, pa so se vrnili in nadaljujejo kariero. Jaz grem najprej v tem slogu, da bom iz vsega potegnila čim več in se poskušala vrniti še močnejša. To je moj namen.«
^Hjs
zaLescanski portreti
Ivan Marin - 70-letnik
Pod taktirko Janeza (Ivana starejšega) Marina, kasnejšega dirigenta trboveljske sokolske godbe, je mati Marija v Trbovljah 15. junija leta 1938 rodila sina Ivana. Ivan ni bil edini Marinov otrok, saj se je že kmalu po poroki v srbskem Aleksin-cu, kjer sta se starša spoznala in poročila, rodila petintridesetega leta sestra Štefi, mlajša sestra Ani pa leta 1943 v Trbovljah. Oba starša sta potomca zasavskih rudarskih družin. Oče je bil najprej klepar in ključavničar, s šolanjem je pozneje postal višji državni uradnik, mati pa je končala gimnazijo v Zaječarju. Janeza Marina so v aleksinski rudnik, kjer je bil v službi tudi mamin oče, zvabili predvsem zaradi njegovih glasbenih sposobnosti (igral je trobento v »salonskem orkestru« v Boru.)
Mali Ivan še ni bil star tri leta, ko se je začela druga svetovna vojna. Večino vojne je preživel pri stari mami v Zagorju, saj je oče s celo sokolsko godbo leta 1943 odšel v partizane, mama pa je ves čas vneto delala za partizane. Februarja leta 1946 so očeta zvabili v službo v Tovarno usnja v Šoštanj - predvsem zato, da je ob službi kot priznan dirigent vodil godbo Zarja. Janez Marin je hkrati prevzel tudi izobraževanje otrok in jih tako s svojo pedagoško sposobnostjo in ljubeznijo »izučil« kar kakšnih dvajset. Učencem se je pri desetih letih s klarinetom priključil tudi sin Ivan. Bil je prizadeven, bojda ga k igranju nikoli ni bilo treba siliti. Tudi v zboru je rad pel. Prav tako je bil priden v razredu, učitelji z njim niso imeli prav nikakršnih težav. Po očetu je poleg glasbenega talenta podedoval tudi veselje do športa, predvsem je bil dober v košarki, ki jo je uspešno igral še kasneje na celjski gimnaziji, dokler ni ugotovil, da postaja do te mere kratkoviden, da so mu soigralci začeli prijazno in dobronamerno kazati, kje je koš ...
V	Šoštanju je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo, potem se je eno leto z jutranjim vlakom (odhod ob 4.17, prihod ob 16.00 ali 18.00) vozil na celjsko gimnazijo. Veliko časa mu je vzela vožnja, veliko šola, veliko glasba, pa še nacepiti in nanositi je bilo treba drva ... tako za pisanje ljubezenskih izjav in nagajanje sošolkam ni bilo časa, kvečjemu se je kdaj kateri prikupil z obnovo vsebine kakšne knjige. Preostali čas je večinoma preživljal na Cankarjevi ulici, kje so stanovali in kjer se je zbirala večina šoštanj-skih študentov. Štajnbaher, Arzenška, Tavčar, Medič, Dovški in še kateri so igrali namizni tenis, košarko, odbojko, tenis .
Ivan si je vtepel v glavo, da bo nekakšen glasbeni inženir, zato se je po prvem letniku gimnazije v Celju prestavil v Ljubljano, kjer se je hkrati vpisal na srednjo elektrotehniško in na srednjo glasbeno šolo. Leta 1960 je obe šoli uspešno končal. Še vedno je hotel postati glasbeni inženir, zato je naenkrat vpisal študij elektrotehnike in študij klarineta na glasbeni akademiji. Seveda oboje ni šlo, elektrotehniko je opustil, še danes pa se sam sebi čudi, kako je sploh lahko pomislil na tehniško kariero.
V	tistem času, 1. oktobra 1957, se je družina že preselila v Velenje, nad zdajšnjo zgornjo Namo, ker je oče profesionalno prevzel vodenje Rudarske godbe Rudnika Velenje. V Ljubljani je Ivan živel v mešanem glasbenem internatu, kjer je bila množica študentov in študentk
različnih interesov, združevala pa jih je glasba. Red v internatu je bil strog, ob devetih zvečer so že morali biti doma. Ivan je ob študiju sodeloval še v orkestru, zboru in oktetu, zadnji dve leti tudi v policijskem orkestru, poleg tega pa je igral pri folklori, pri Tončki Maroltovi. Če mu je že ostalo kaj časa, je z veseljem prebiral knjige. Udeleževal se je tudi debatnih večerov terenske partijske organizacije, ki jih je vodil znani pisatelj France Bevk, ta ga je po enem letu tudi sprejel v partijo.
Ker je imel štipendijo, se je leta 1961 zaposlil v šoštanjski termoelektrarni, vendar se je leta 1963 že prestavil na velenjsko glasbeno šolo. Ob
delu je končal prvo stopnjo študija klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tik pred odhodom v vojsko je postal celo vršilec dolžnosti direktorja glasbene šole.
1965. leta ga najdemo v veliki kasarni v Osije-ku. Kot glasbenik se je seveda znašel, organiziral in igral je na mnogih proslavah, tako da je ušel najtežjim vojaškim preizkušnjam. Pa še delo glavnega pisarja si je prislužil, tako da mu v JLA ni bilo hudega. V komandnem vodu, kjer so bili tudi glasbeniki, je spoznal mnogo krasnih tovarišev, s Slovenci pa je celo pel v oktetu. Namesto da bi tako častno končal vojaščino, pa si je dva meseca pred odsluženjem po nerodnosti zlomil nogo in je potem do konca bral knjige v bolnišnici.
Po vojski se je vrnil na glasbeno šolo kot direktor, prevzel dekliški pevski zbor nove velenjske gimnazije, igral pri Rudarski godbi, pa hkrati študiral in celo še nekaj let igral pri Akademski folklorni skupini France Marolt. Dan republike leta 1967 si bo zapomnil za vedno. Na proslavi v Idriji, kjer je nastopal s svojo folkloro, se je vnel za plesalko, študentko Špelo Hribar. Ljubljančanka in Zasavec sta se vzela dve leti kasneje, dobila stanovanje na Efenkovi ulici, Špela se je zaposlila v velenjski knjižnici, 1972 pa je z ubranim jokom prišla na svet Katja, pet let za njo pa v novi hiši na Gorici še sin Janez.
Sedemdeseta, osemdeseta in devetdeseta leta so bila za Marina kar se da dinamična. Združili sta se šoštanjska in velenjska glasbena šola, Velenje se je širilo, število učencev glasbene šole je raslo, širil se je njen program. Vodenje Rudarske godbe potem, ko oče tega že ni več zmogel zaradi bolezni; vodenje gimnazijskega dekliške-
ga zbora; številni nastopi in tekmovanja, kolajne s svetovnih prvenstev z godbo in zborom; snemanja plošč, kaset in zgoščenk - kar skoraj deset takšnih izdelkov je nastalo; študij - ob delu je končal tudi drugo stopnjo študija klarineta, v Beogradu pa še magistrski študij, ki ga je kronal z nalogo o svetovno znanem zboru Trboveljski slavček.
S Partijo se nista nič kaj srečevala, imel pa je cel kup zadolžitev na glasbenem področju: bil je predsednik Glasbene mladine Slovenije, član njenega jugoslovanskega predsedstva, bil je predsednik komisije za določanje učnih programov v glasbenih šolah. V letih samoupravljanja je bil funkcionar v samoupravnih interesnih skupnostih s področja izobraževanja in kulture, tudi predsednikovanje v Zvezi kulturnih organizacij mu ni ušlo.
Z veliko mero »žgankovske« ambicioznosti, zagnanostjo in vztrajnostjo, včasih tudi trmo, s pravo mero pripravljenosti na usklajevanje, predvsem pa z ljubeznijo je vodil glasbeno šolo. Zato ni čudno, da je v letih, ko se ni smelo graditi, »izdrl« in si na svoj rojstni dan leta 1985 dal odpreti novo glasbeno šolo. Leta 1993 je šola pridobila status srednje šole. S tem pa želja po razvoju še ni bilo konec. Večje število učencev, vse večji in boljši pedagoški kader, več potreb, večji uspehi, vse bolj priznane poletne glasbene šole ... plod vsega tega je bil novi prizidek h glasbeni šoli, ki je bil odprt za rudarski praznik, 3. julija 1997.
Leta 2001 je Ivan Marin dobil dve visoki priznanji: postal je častni član slovenskega orgelskega društva in dobil je nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju glasbenega šolstva. Ob občinskem prazniku gaje velenjska občina zaradi njegovih zaslug za razvoj glasbe leta 2002 razglasila za svojega častnega občana.
Spomladi leta 2004 ga je srce opozorilo, da bo počasi treba kakšno breme odložiti. Tako je ob podelitvi zlate plakete Bojana Adamiča za življenjsko delo na področju godbeništva zadnjič kot dirigent vodil »svojo rudarsko godbo«, čez leto in pol pa se je tudi upokojil.
In medtem je kakšen las že posivel, kakšen je za vedno odšel, upokojila se je tudi njegova Špela, otroci so zrasli - Katja je profesorica klavirja, Janez profesor muzikologije in dirigent mlajšega pihalnega orkestra glasbene šole Velenje. Po hiši dedka in babice se pridno smukata Katjina petletna Hana in Janezov devetmesečni Tjaž. Marini so postali prava glasbena družina - Katja se je namreč poročila z uveljavljenim dirigentom Nikolajem Žličarjem, Janez pa s pianistko in pevko Sanjo Mlinar.
Pokoj seveda ni pravi pokoj, saj je Ivan na glasbeni sceni še vedno aktiven kot član ekspertne skupine za pripravo programov - po petnajstih letih se bodo namreč uresničile njegove sanje in prizadevanja, da bo Velenje v sklopu Univerze Maribor dobilo Fakulteto za glasbo.
Nekoč si je obljubil, da bo v pokoju ustvarjal, in zdaj se tega drži, saj pridno piše priredbe slovenskih skladb za pihalne orkestre. Pa tudi priročnik za dirigente že nastaja .
Zdaj si končno lahko vzame čas za svoj drugi konjiček - branje knjig. In tako polno zaposlen odšteva dneve do svoje sedemdesetletnice, ko mu bodo prijatelji v roke potisnili dirigentsko palico in bo vsaj na kratko spet »komandi-ral« svoje kolege v orkestru velenjskega Premogovnika.	■ Vlado Vrbič
Mladi glasbeniki navdušili
Tradicionalni novoletni koncert Lions kluba Velenje napolnil polno orgelsko dvorano - Izkupiček bo šel v dobrodelne namene
Velenje - Lions klub Velenje je 29. januarja 2008 že sedmič organiziral dobrodelni novoletni koncert, tokrat v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Letos so ga naslovili z vsebino primernim naslovom: »Na mladih svet stoji«. Na koncertu so se namreč predstavili mladi glasbeni talenti: Vivijana Rogina (violina), Vitomil Selič (akordeon), Jure Oštir (violina), Ana Glušič (klavir, orgle), Eva Nina Kozmus (flavta) in Janez Uršej (saksofon). Program je sijajno pripravila in moderirala Ana Avberšek, ki je izvajala tudi klavirsko spremljavo mladim virtuozom. Glasbeni program je obsegal zahtevna dela klasične glasbe, ki so ga mladi glasbeniki v napolnjeni orgelski dvorani in ob očitnem navdušenju gledalcev izjemno izvedli. Ob koncu koncerta je predsednik Lions kluba Velenje Drago Martinšek glasbenikom izročil note, ki jim bodo koristile pri nadaljnji glasbeni poti. Celoten izkupiček od prodaje vstopnic bodo v velenjskem Lions klubu namenili v dobrodelne namene, ki jih še načrtujejo v letošnjem letu.	■
Da so mladi glasbeniki velik potencial, so na koncertu dokazali vsak zase in tudi skupaj.
Zeleno ...
In vendar se spreminja. Sodeč po številu objavljenih in uresničenih inovacij s področja zelene tehnologije, gradnje in ekološkega načina življenja se to vsekakor zdi. Svet se prebuja v novo dobo, ki brez korenitih sprememb v načinu in razmišljanju o našem okolju in naši prihodnosti ne pomeni nič dobrega. Omejenje zaloge fosilnih goriv, od katerih smo danes tako zelo odvisni, so sicer dovolj velike, da se vsaj še kakšni generaciji s problemom pomanjkanja energije ne bo treba ubadati. A na globalni ravni se počasi dogajajo premiki, ki kažejo na spreminjanje uradnih politik in praks, ko je govora o porabi energije.
Ker smo po statističnh podatkih v vrhu razvitih svetovnih držav, ki porabijo daleč največ energije, je to stvar, ki se še kako dotika tudi naše družbe. Porabiti veliko energije in pri tem ne skrbeti za okolje je vsaj zelo neodgovorno, če ne tudi škodljivo. Zatiskanje oči pred takšnim problemom ali izzivom pa je lahko celo usodno. Trenutno je celoten energetski sistem naravnan tako, da potrošnika sili v odvisno razmerje. Zagotavljanje potreb po energiji je orientirano na nekaj virov, ki so glavni distributerji energije, in ti obračajo veliko denarja v tej igri. Temu sistematično sledi državni aparat, ki če že ne preprečuje te odvisnosti, pa tudi ne dovoljuje njene alternative. Njene alternative, ki se potrošnikom ponujajo v obliki ekoloških, trajnostnih oblik energije, so očitno strah in trepet energetskih sistemov. A do tja šepri-demo.
Slovenija bo še precej časa capljala za energetsko bolj razvitimi državami, a to še ne pomeni, da vsi, ki v njej živimo, ne vidimo preko meja svoje domovine. Ce se ozrete po energetsko bolj zahtevnih deželah, ugotovite, da je spodbujanje uporabe okolju bolj prijazne energije v polnem razmahu. Res sicer še bolj v obliki poskusov, ki se kažejo v okolju prijaznih gradnjah, a vseeno. Enako se dogaja z avtomobilsko industrijo, ki proizvaja avtomobile, ki pokurijo veliko fosilnega goriva. Tiho in v zakulisju se razvijajo avtomobili prihodnosti in s tem tudi vsa infrastruktura, ki bo za to potrebna. Verjetno se bomo resnično vozili v avtomobilih, ki jih bo poganjala elektrika, voda ali pa vodik, a bomo še vedno v primežu današnjih proizvajalcev avtomobilov in podjetij, ki trg zalagajo z nafto. A to je le majhen korak v primerjavi s tistim, ki se mora zgoditi na področju uporabe energije v gospodinjstvih, javnih zgradbah in industriji.
In v tem svet že dela velike korake naprej. Gradijo se ne več samo energetsko varčne individualne hiše, ampak tudi energetsko varčne poslovne hiše, stolpnice in javni objekti. Paris, Madrid Atlanta in Singapur so samo nekatera od mest, kjer se postavljajo javne zgradbe, ki izkoriščajo veter, zemljo in dež za svoje normalno delovanje. Gradijo se stavbe z zelenicami na strehah, ki delujejo kot izolator. V mestih se postavljajo zelene konstrukcije, ki so samozadostne in uspejo celo proizvajati več energije, kot jo potrebujejo, ter jo pošiljajo nazaj v električno omrežje. Takšne hiše delujo kot katalizator za onesnažena mestna ozračja in s tem posredno izboljšujejo mikrobivalnepogo-je v svoji okolici. Ko boste letos spremljali olimpijske igre v Pekingu in navijali za naše plavalce, si pozorno oglejte bazenski kompleks, v katerem bodo tekmovali. Celoten objekt, imenovan Vodna kocka, je namreč pravo čudo tako tehnike, dizajna in tudi uporabe energije. Njegova fasada je namreč sestavljena iz dvojnega ovoja, v katerem se bo pretakala bazenska voda in se tako ogrevala ter obenem hladila notranje prostore. Daleč naokoli znan hotel Burj-al-Arab, ki so s svojo obliko jadra bohoti na obali Dubaja, se prav tako ponaša z uporabo trajnega energetskega vira - vetra. Vetra, ki ga je v tej deželici dovolj in ki pomaga hotel hladiti. Zanimivo je, da prav v Dubaju snujejo postavljanje prvega naselja, ki bo popolnoma samozadostno in bo večinoma delovalo na sončno energijo, kije imajo prav tako na pretek. Pa čeprav se dobesedno kopljejo v nafti. Zagnani znanstveniki so iznašli način, kako uporabiti kinetično energijo dežne kaplje, ko ta pade na tla. Resnici na ljubo bo to bolj pomagalo krajem, ki imajo veliko dežja, a je vseeno korak naprej. S pomočjo hidrogenske-ga pogona poskušajo snovalci skrajšati čas prevoza z letali, predvsem pa zmanjšati onesnaževanje.
Nameščanje velikih jader na čezoceanske tovorne ladje pomaga pri zmanjšanju porabe pogonskega goriva, kar posledično pomeni manjše onesnaženje. V bistvu je še sreča, da se nafta tako draži, ker to očitno pomaga pri vpeljevanju novosti pri porabi energije. Res da udari po denarnici, a če je to cena, ki jo je treba plačati za okolju bolj prijazno energijo, pa naj bo.
Resnici na ljubo se stvari premikajo tudi pri nas. Res sicer bolj na področju individualnih zgradb in manj pri javnih stavbah, a se vsaj premikajo. Gradijo se ekološko varčne, samozadostne hiše, ki porabijo malo energije. Vpeljujejo se drugačni materiali, ki bolje izolirajo ali pa manj obremenijo okolje pri svoji proizvodnji. Z majhnimi koraki se stvari izboljšujejo. In prav je tako. Bivanje na našem planetu nam ne daje le privilegijev, ampak nam nalaga tudi skrb za odgovorno ravnanje z našim okoljem, ki ga bomo nekoč prepustili svojim zanamcem.
I Urban Novak

107,8 MHz
\/&OUM@KQ IDL1 CÄS(°)pnsDÜI
Glasbene novičke
Bolj star, bolj nor
Vsako leto bolj v naši medijski hiši ugotavljamo, da pust že dolgo ni več to, kar je bil. V ta pogovor, običajno ob mastenju s pustnim krofom, se rad vključi urednik časopisa Stane Vovk in pove, kako je včasih imel rad ta praznik in kako si je zanj sam izdeloval masko. No, praznik ima še vedno rad. Od naše oblikovalke Janje Košuta Špegel, ki je prišla v redakcijo v torek edina našemljena v slamnato strašilo, si je sposodil klobuk in s tem spodbudil še odgovorno urednico radia Miro Zakošek, da si je prav tako nadela slamnato pokrivalo, ki ga hrani kar v redakciji. In komentar oblikovalca
Tomaža Geršaka? »Bolj star, bolj nor.«
Vesela je bila v minulih dneh tudi naša upokojenka Marina Povalej. Pa ne zaradi pustnih norčij, ampak zato, ker je drugič postala babica. Hči Petra je starša razveselila z Laro.
Sicer pa se v radijski in časopisni redakciji ne dogaja kaj posebej novega, na terenu pa. O tem poročamo: na straneh Našega časa in v oddajah Radia Velenje. Saj ju spremljate, kajne?!
■ tp
Naši pustnjaki
V Beograd Rebeka
Zmagovalka Eme 2008 je s skladbo Vrag naj vzame postala Rebeka Dremelj, ki bo tako maja Slovenijo zastopala na pesmi Evrovizije v Beogradu. V superiinale se je ob Rebe-ki Dremelj uvrstila še skupina Langa in Civili s pesmijo Za svobodo
Orleki na Kitajskem
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	GWEN STEFANI - Early Winter
2.	BASSHUNTER - Now You're Gone
3.	GIRLS ALOUD - Call The Shots
Gwen Stefani uživa v uspehu njenega samostojnega albuma The Sweet Escape. Skladba Early Winter je novi single s tega albuma, za Gwen pa ga je napisal član britanske skupine Keane Tim Rice - Oakley. Sicer pa je Gwen srečna tudi v zasebnem življenju. Pred kratkim je namreč objavila, da s soprogom Gavinom Rossdaleom pričakujeta drugega otroka. Prvorojenec Kingston je star dvajset mesecev.
r ■ —
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Juhej - Dan in noč
2.	Ansambel Tapravih 6 - Narcisne poljane
3.	Ansambel Hlapci - Besedni zaklad
4.	Modrijani - Dekle s črnimi očmi
5.	Robert Goter - S polko v srcu
6.	Ansambel Igor in zlati zvoki - Najlepše darilo
7.	Gorenjski kvintet - Gorenjci in Štajerci
8.	Vesele Štajerke - Ujela sem te na limance
9.	Ansambel Golte - Kmetije ne prodamo
10.	Ansambel Prepih - Vrtnarska polka
I ■
I
... več na: www.radiovelenje.com
I Maja Oderlap
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Dijakom predstavili različne študije
V mesecu februarju se bližajo težke življenjske odločitve, predvsem za bodoče študente: katero fakulteto izbrati, v katero mesto oditi, kaj početi v življenju ... Tudi sami se še predobro spominjamo teh občutkov, zato smo se odločili, da z majhno pozornostjo olajšamo odločitev dijakom gimnazije Velenje. V petek, 1. 2., smo jih člani ŠŠK obiskali na gimnaziji in jim predstavili 15 fakultet v naših večjih mestih in možnost študija v tujini. Vsi dijaki so poleg predstavitev bili deležni še predstavitve kluba in projekta, ki ga bomo letos začeli izvajati: učna pomoč pri pripravi na maturo. Udeležba in zanimanje dijakov sta bila velika. Proti večernim uram istega dne pa smo našim članom po akcijski ceni omogočili fenomenalni koncert srbskih rokerjev Partibrejkers, ki se je odvijal v klubu Max. V soboto pa se je zabavni vikend nadaljeval, saj
se je pust oglasil tudi v našem mestu. Iznajdljive maske so se mastile s krofi in zabavale skupaj s Pungartnikovim Korlom in karaokami do jutranjih ur v klubu Max.
Po pustu pa je na koledarju slovenski kulturni praznik: 8. februar. Ob kulturnem dnevu si bomo v petek, 8. februarja, ob 20. uri, v dvorani centra NOVA oddahnili in naužili prijetnih zvokov kvarteta saksofonistov in tria flavtistk in klavirja. Igrali nam bodo naši kolegi študentje in dijaki velenjske umetniške gimnazije. Poleg glasbe pa bo poskrbljeno tudi za recitacijo Prešernovih pesmi. Vsi vljudno vabljeni.
Vse nadobudne smučarje pa vabim, da se prijavijo na paralelni SKI pokal ŠŠK in Mojega radia. Prijave za tekmo na Golteh, ki bo v soboto, 23. februarja, že zbiramo. Prostih tekmovalnih mest je 32, prijavnina pa znaša 15 evrov za študente in 20 evrov za ostale. Letošnja tekma bo še posebej zanimiva, saj bodo tekmovali tudi študentje iz drugih klubov. Najboljše čakajo tudi bogate praktične nagrade. Da nadaljujemo z nagradami: vse študentske družine imajo možnost sodelovati na natečaju zveze ŠKIS za najboljšo fotografijo svojega otročič-ka. Vsak lahko pošlje eno fotografijo na temo „Prihodnost" najkasneje do 15. marca. Več o nagradni igri si preberite na naši spletni strani www.ssk-klub.si, pod rubriko nagradne igre.
Zasavska skupina Orlek se v teh dneh mudi na Kitajskem. Tam bo en teden, od 7. do 13. februarja, koncertirala ob praznovanju kitajskega novega leta. Orleke so namreč povabili na osrednji festival, ki poteka ob praznovanju kitajskega novega leta v Pekingu. To je festival Chaoyang Spring Carnival. Festival združuje tako poulični karneval kot koncerte na odru. Skupina Orleki bo igrala na glavnem odru. Po končanih nastopih na festivalu pa bodo 15. februarja odigrali še koncert v enem najemi-nentnejših klubov v Pekingu - klubu Star Live. Ta koncert bo še posebej posvečen predsedovanju Slovenije Evropski uniji, pri njegovi pripravi pa sodeluje tudi ministrstvo za zunanje zadeve.
Nelly pripravlja album
divjega srca. Rebeka je v superfina-lu prejela 56.823 glasov, skupina Langa pa štiristo glasov manj, kar pomeni, da je bil izid tesen. Po dveh polfinalih se je na sklepnem večeru predstavilo deset izvajalcev, prireditev pa je potekala v studiu 1 TV Slovenija. Na tretje mesto se je uvrstila Brigita Šuler s pesmijo Samara, na četrto skupina 4Play s pesmijo DJ, peta pa je bila Eva Černe s skladbo Dovolj. Po vrsti so si nato sledili: Turbo Angels, Johnny Bravo, Tina Gačnik - Tiana, Manca Špik ter na desetem mestu Cole in predsednik.
Ameriški raper Nelly, ki je doslej prejel že tri grammyje, bo konec junija objavil nov studijski album. Izid petega albuma z naslovom Brass Knuckless je sicer prvič napovedal že pred kakšnim letom, ko je tudi že izšel prvi singl Wadsyname, nato pa se je vse skupaj umirilo. 19. februarja bo izšel drugi single, skladba Party People z gostjo Fer-gie. Nelly je tokrat okrog sebe zbral nekaj zares imenitnih glasbenikov, kot so Akon, Ashanti, Babyface, Chuck D, LL Cool J, Snoop Dogg in T.I. Na seznamu sodelujočih je tudi nekaj znanih producentov.
Se bodo spet združili NKOTB?
Slišati je govorice, da naj bi se znova zbrali člani nekoč zelo pri-
ljubljene fantovske skupine New Kids On The Block. Skupino so sestavljali Donnie Wahlberg, Joey McIntyre, Danny Wood ter brata Johnatan in Jordan Knight. New Kids so nastali že leta 1984 v Bostonu, prvi album NKOTB pa so izdali dve leti pozneje. Več uspeha kot s prvencem so imeli z drugim albumom, Hangin' Tough, na katerem je bila tudi uspešnica You Got It (The Right Stuff). Tretji album z naslovom Step By Step so izdali leta 1990, zadnji album Face The Music pa so objavili tik pred razpadom leta 1994. V svoji karieri so prodali več kot 70 milijonov albumov. Govorice o ponovni združitvi so sicer zavite v meglo, saj naj bi jih njihov nekdanji član Danny Wood zanikal. Kljub temu se je na njihovi spletni strani pojavila nova, doslej še neobjavljena skladba, in nekaj namigov o njihovi vrnitvi. Kakorkoli že, glede na to, da se člani bližajo štiridesetim, njihovo ime ob ponovni vrnitvi ne bi bilo ravno najbolj primerno.
Konec turneje Spice girls
Nedavno ponovno zbrana skupina Spice Girls se je že drugič razšla in odpovedala zadnji del pred meseci napovedane svetovne turneje. Tako naj bi odpadli koncerti v Avstraliji, Argentini in na Kitajskem, razlogov pa naj bi bilo več. Kot glavnega omenjajo Mel C, ki
naj bi imela vsega dovolj in naj bi hotela nadaljevati samostojno kariero. Tudi Mel B naj bi odpoved koncertov šla na roko, saj ima po uspehu na turnirju Zvezde plešejo v ZDA veliko ponudb, Emma pa naj bi se želela bolj posvetiti svojemu enoletnemu sinu. V pozornosti medijev sta še najbolj uživali Geri in Victoria, ki se bosta zaradi odpovedi turneje morali potolažiti s čekom za 10 milijonov funtov, kolikor naj bi vsaka od spajsic dobila samo za 17 londonskih koncertov. Kot razlog odpovedi turneje pa nekateri namigujejo tudi slabo prodajo vstopnic za koncerte, kar se zdi še najbolj verjetno.
194 00
POKOPALIŠKA
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
V primeru reklamacij obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46 ali 89611 48 Za industrijo:
03/89611 44
91 54 375 041
glede

7. februarja 2008
Pust je te dni odganjal zimo in v deželo vseeno prinesel nekaj dežja, vetra in mraza. Vreme pa »ta pravim« sploh ne pride do živega. Taki so tudi odlični pevci kvarteta Svit, ki so sicer doma v Bevčah, tokrat pa so v mrzlem popoldnevu zapeli v sosednji Vinski Gori. »Človek se mora pripraviti čisto na vse pogoje dela. Zato imamo mi bunde, in to čisto enake. Zima nam ne more do živega!,« so povedali, preden so ubrano zapeli.
^ Da so frajtonarce vedno bolj priljubljene tudi med mladimi, ni več novica. Da pa meh radi raztegnejo tudi mladi gasilci, morda je. Simpatičen Toni Pečečnik, učenec Roberta Goterja, je vsako leto boljši glasbenik. Da je tudi gasilec in da je tokrat raztegnil meh pred sliko gasilca, pa ni nič čudnega. Njegova družina je z velenjskimi gasilci tesno povezana že dolga desetletja, fant le nadaljuje tradicijo starih in svojih staršev. Le da bo počasi on tisti, ki bo dajal takt gasilcem takrat, ko ne bo tekla le voda in se bodo po napornem delu gasilci tudi zabavali.
^ Še ena gasilska, saj je čas rednih letnih občnih zborov. Dva dolgoletna, 'zagreta' članov velenjskih gasilcev si imata vedno kaj povedati. Ivo Gorogranc in Herman Meh sta gasilca z dušo in srcem. Tokrat sta na občnem zboru sedela pred vsemi, saj je Ivo zbor vodil, Herman pa nadziral.
»A šteješ, kolikokrat sva že bila na občnem zboru?« je vprašal Herman. Ivo je hitro odgovoril: »Ne, ker vedno uživam. Številka pa ni majhna. Saj veš, kako gre. Enkrat gasilec, vedno gasilec.«
Šoštanjskemu pustu idej ni manjkalo
Pepelnica za pokrajine
Za naše pokrajine je bila pepelnica že prejšnji petek. Poslanci so jih za precej časa pokopali.
Vražja pesem
Slovenijo bo na Evroviziji v Beogradu zastopala pesem Vrag naj vzame. Ni kaj, glede na vse dogajanje pri nas ja naslov kar prikladen.
lahko nekaj privarčevali, če bi »prekinili« delo ob sobotah. Tudi na Sašinem območju je včasih ob teh dneh strank le malo več, kot je zaposlenih, ki jih čakajo.
Prodaja
Ne le trgovci, tudi Golte se ozirajo okoli po kupcih. Tudi po trgovcih.
Pust nekoč in danes
Pust je včasih preganjal zimo in najavljal pomlad. Zdaj bi moral preganjati kaj drugega, kar preprečuje, da bi pri nas res prišlo do otoplitve in bi nastala prava pomlad.
Oživljanje Saše
Z uradnim rojstvom prave Saše torej še ne bo nič. Zdaj bo treba z raznimi aktivnostmi obdržati pri življenju vsaj to, kar od nje je.
Delo ob sobotah Konec norčij
Knapi bodo zdaj večkrat delali spet tudi ob sobotah. Vendar zdaj ne (več) zaradi tega, ker bi se kupci tako močno »trgali« za premog. Ker se jim trgajo trakovi.
Prekinitev dela
Minister Virant si je na vse kriplje prizadeval, da »njegovi« delavci ne bi resnično prekinili dela. In jim je primaknil nekaj evrov. Mnoge ob tem čudi, kako ne uvidi, da bi
V torek je bilo pri nas uradno konec norčij. Žal le pustnih.
Naši redarji
Zadnji čas je pri nas veliko razprav o mestnih redarjih. Ob tem, ko nekateri pravijo, da bi jim morali nadeti primernejša oblačila, mnogi menijo, da bi jim moral okrepiti želodce. Saj pravijo, da morajo pri svojem delu marsikaj požreti.
Šoštanj, 2. februarja - Škoda, ker je 55. pustni karneval, ki ga je pripravilo Turistično olepševalno društvo Šoštanj, (z)motil dež. Zaradi njega je bilo obiskovalcev nekoliko manj kot leta pred tem, vseeno pa se jih je v Šoštanj, na Trgu bratov Mravljakov, zgrnilo zgledno število. In imeli so se čemu smejati! Imeli pa so tudi kaj občudovati! Šoš-
tanjskemu pustu idej ni manjkalo, karneval pa so popestrile skupinske maske iz tujine, ki so med obiskoval-
SPORT
Gorenje bliže zmagi
Zaradi evropskih nastopov sta bili v prvi moški ligi dve tekmi 17. oziroma prvega spomladanskega kroga odigrani že v torek. Rokometaši Gorenja in Celja Pivovarne Laško so si v velenjski Rdeči dvorani pred približno 1300 gledalci razdelili točki (27 : 27), v Trbovljah pa je domači Rudar EVJ s 33 : 29 premagal Cimos Koper, ob Gold Clubu enega največjih konkurentov za osvojitev drugega mesta, ki ob prvem zagotavlja igranje v ligi prvakov.
Z delitvijo točk sta bila zadovojna oba trenerja, bliže zmagi pa so vendarle bili domači, ki so kar trikrat imeli prednost treh golov, nazadnje v 34. minuti (17 : 14).
Največja razlika v korist Celjanov paje bila dva gola, in to na samem začetku (2 : 0). Nadvse razburljive so bile zadnje minute, konec pa sta obe moštvi dočakali s po dvema izključenima igralcema. Dobri dve minuti pred koncem je Mlakar po Kavaševi podaji še zadnjič popeljal domače v vodstvo (27 : 26). 16 sekund pred koncem je domači vratar Skok ubranil čisti strel Kokšarevu, odbita žoga je priletela nazaj do gostujočemu kapetana, nad katerim paje Skok je napravil prekršek za sedemmetro-vko in za izključitev. Kokšarev je z natančnim strelov zagotovil gostom točko. Preostale sekunde so bile premalo, da bi si domači priigrali toliko želeno zmago.
V soboto Ciudad Real
Ljubiteljem rokometa se pojutrišnjem obeta nova rokometna poslastica. V prvi tekmi drugega dela lige prvakov bodo velenjski rokometaši gostili v tem trenutku najdražje in najkvalitetnejše moštvo na svetu ter gotovo največjega kandidata za zmagovalca lige, sloviti Ciudad Real.
Velenjčani se zavedajo, da gre za »strašnega« nasprotnika, vendar: »Mi smo svoj cilj z uvrstitvijo v drugi del lige že dosegli.V soboto želim, da igralci pokažejo, kaj znajo, kaj so sposobni, ne pričakujem pa čudeža. Prepričan pa sem, da bodo tudi zaradi nas gledalci uživali, « pravi pred gostovanjem Špancev trener Ivica Obrvan.
■ vos
Gorenje - Celje Pivovarna Laško 27 : 27 (15 : 13)
Gorenje: Seier (7 obramb), Skok (7.obramb), J. Dobelšek 1, Kavaš 4, Vukovič 9, Oštir, Sovič, Sirk 2, L. Dobelšek, Mlakar 3, Bashkin 4 (1), Rezniček 1 (1), Blaževič 2, Golčar, Harmandič 1, Medved. Trener: Ivica Obrvan
Celje PL: Škof 6 obramb), Rezar (4 obrambe) Čudič, Muhovec, Gregorc, Gajič 3, Špiler 4, Trivundža 2, Kozlina, Furlan, Gorenšek 5, Stojanovič, Terzič, Kokšarov 8(5), Kos, 5. Trener: Slavko Ivezič.
Izključitve - Gorenje 10 minut, Celje PL 10 minut. Sedemmetrovke: GOrenje 2 (2), Celje PL 5 (5).
Letos še naprej neporaženi
Alpos premagali v zadnjih sekundah - Še korak bliže prvi sedmerici - Nedeljkovic se v Šoštanju dobro znajde
Z novo zmago (85 : 83 ) so se šoštanj-ski košarkarji že zelo približali uvrstitvi med prvih sedem, kar je bil tudi njihov cilj pred začetkom sezone.
Zanjo pa so se morali pošteno potruditi, zagotovili so si jo šele s košem Vrečka v zadnji minuti. Gostje iz Šentjurja so prišli na lokalni derbi v Šoštanj zelo motivirani, tako so tudi zače-
li in si do sedme minute priigrali že deset točk naskoka (14 : 4). Šoštanj-čani niso 'znali' zadeti, na drugi strani pa je bil razpoložen Ervin Dragšič, v še lani svoji dvorani pa je pod obročema kraljeval Srboljub Nedeljkovič, ki si je do konca srečanja nabral kar 13 skokov. Predvsem preko razpoloženega Bub-niča v drugi četrtini je Elektra Esotech
hitro našla priključek in v 17. minuti že povedla z 29 : 26. Do 38. minute sta se nato ekipi izmenjavali v vodstvu, nobena ni vodila za več kot za tri. V zadnji četrtini pa se je razigral Žan Vrečko, ki je v zadnjih šestih minutah dosegel 14 od svojih 22 točk, povedel Elektro v vodstvu 79 : 72 dobri dve minuti pred koncem. Kljub občutnej-šemu zaostanku pa se košarkarji Alpo-sa še niso vdali, izkoristili so peto osebno napako Aleša Kunca in predvsem preko razpoloženih Živka Misirače in Tadeja Koštomaja so še uspeli izenačiti na 83, osem sekund pred koncem pa je končni izid srečanja postavil že omenjeni Vrečko.
Ivan Stanišak, trener Elektre Esotec-
ha: »Tekma je bila zelo trda in borbena. Čestitam tako moji ekipi kot tekmecem za korekten boj. Poudaril pa bi, da je bila tekma malce umazana, a to ni ne naša ne krivda Šentjurčanov, ampak gre za višjo silo. To se dogaja zelo pogosto. Vesel sem zmage, s katero smo si skorajda že zagotovili nastop v ligi UPC Telemach za prvaka.«
Že v torek so košarkarji Elektre Esotech odigrali zaostalo tekmo z Geopli-nom Slovanom, ta vikend pa bodo prosti, saj bo na Kodeljevem zaključni turnir pokala Spar, kamor pa se Šoštanj-čani letos niso uspeli uvrstiti. Vikend bodo tako izkoristili za kratek premor in tudi že za priprave na srečanje, ki jih čaka prihodnjo soboto - 16. februarja se na Polzeli namreč obeta zanimiv lokalni obračun med Hopsi in Elektro Esotech.
■ Tjaša Rehar
V soboto že 4. dan Elektre
Od 9. do 19. ure se bodo predstavile vse mlajše selekcije kluba - Veseli vsakega novega nadobudnega košarkarja
Košarkarski klub Elektra to soboto, 9. februarja, pripravlja prireditev Dan Elektre, na kateri se bodo predstavile vse selekcije kluba z izjemo članov. Košarkarski dan v Šoštanju se bo pričel že ob 9. uri zjutraj, nato se bo do sedme ure zvečer v medsebojnih tekmah predstavilo kar 22 klubskih selekcij, tudi dekleta. Pred to prireditvijo smo izkoristili priložnost za pogovor s Petrom Rotovnikom, vodjo mladinskega pogona v klubu.
Pred mladimi igralci Elektre je pomembna prireditev. Za kaj pravzaprav gre?
Letos že četrtič zapored pripravljamo našo osrednjo prireditev Dan Elektre, s katero se v medsebojnih tekmah
naših ekip želimo predstaviti staršem in tudi vsem ostalim obiskovalcem. Tako se bo prireditev začela že ob deveti uri, ko se bodo pomerili naši najmlajši, to je starostna skupina do 8 let, nadaljevali bodo desetletniki in tako dalje do zadnje tekme zvečer, ko bomo lahko gledali mladince v tekmi z našimi bivšimi igralci, ki so danes že veterani. Hkrati dogodek izkoristimo še za druge aktivnosti in medsebojne pogovore z ljubitelji košarke in tako celovito zaokrožimo prireditev. Ker je letos okrogla obletnica delovanja kluba, smo se odločili, da dogodku primerno izdamo Bilten mladih, ki ga bodo dobili vsi naši igralci in obiskovalci. Razpored tekem si lahko ogledate na naši
internetni strani www.kk-elektra.si. Vabljeni!
Mlade selekcije pa sodelujejo tudi v ligaških tekmovanjih.
Z našimi ekipami sodelujemo v državnih prvenstvih vseh starostnih kategorij, od dvanajstletnikov do kategorije mladincev (18 let). Zaradi načina tekmovanja so nekatere ekipe že končale tekmovanja (pionirji), kadeti in mladinci so sredi prvenstva, hkrati pa že pripravljamo nova moštva, ki se
I ■■■►.:• ' ■■■	I Ti t H L t IÏKO
Unl^C-ff-i '■' PtartiHnj, r.ikL vu U rtWrqetlkD v šolHenr. ictn ZPlvr2Dtf< vaöi k vchbu
~ .L	rednega in ijredneg a študija v
tjf 1	nDucm studijskem prcgramu Energetika
IjbrM J* mOgofc , vjfruvjiit' itfAnvfi studi lika pKjgiam L
i i ■ ■■ blflJiftiKgi narha dipl. inž energetike fV^]
Unrirr^Hrt" iflldijski	| ifrf^ljr,
ja pmfcHi»st/oto^c^a najiVj dipl. la}.
Mfrjistcrskf l&rfi-j^ ' Dr "Krn TI 2. Stopnje,
i r ■;■ " "-"v	nanvg mag, Inž. Energetike
dnevj bodö uganizlqrii v ¡
Etucrib ïludij, kj v j m rnn:(K|rjLj Dr-idcbitev pùklitj prihtn)pr»i.i - pr irjr,i: ji. t ft energetiki?
□ formale http://WWW.fe.Ulli-TTlbrSi
bodo podala na kvalifikacije že v marcu. Ker si želimo še več tekem, v klubu organiziramo tudi regijsko ligo širšega celjskega območja. Ta liga služi našim ekipam kot priprava na tekmovanja v državnem prvenstvu. Vse naše rezultate lahko spremljate na naši inter-netni strani in se skupaj z nami veselite zmag.
Mladi igralci se uspešno vključujejo tudi že v člansko ekipo?
Seveda, in to nas v klubu zelo veseli. Ta hip več mladih fantov pošteno „-trka" na vrata naše članske ekipe. Pričakujemo, da bodo že v naslednjem letu ali mogoče dveh pokazali svoje znanje in unovčili dolgoletno trdo delo na treningih ter tako postali kvalitetni prvoligaški igralci. Ali pa mogoče še kaj več ... Za njimi pa prihajajo novi, še mlajši fantje, ki si prav tako želijo dokazovanja na igrišču.
Novost v vašem klubu je dekliška košarka. Na kakšen odziv ste naleteli pri deklicah?
Lansko sezono smo začeli z dekliško košarko, bolj poizkusno, da vidimo, če je v našem okolju sploh zanimanje. Bili smo zelo prijetno presenečeni in veseli odziva deklet, saj so se v velikem številu udeleževala treningov. Prvič so tudi sodelovale v državnem prvenstvu deklic do 14 let, ki so ga odigrale zelo borbeno in srčno. Zaradi njihovega res pozitivnega odnosa smo se odločili, da dekliško košarko v klubu tudi podpremo za daljši čas.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Veseli me, da že nekaj let beležimo približno enako število otrok, ki redno prihajajo na naše aktivnosti. Vsekakor se bomo v naslednjih letih udeleževali vseh državnih prvenstev, naš cilj pa je, da bi v vsaki starostni kategoriji imeli eno ekipo v prvi ligi. Naše delo pa bo najbolj nagrajeno takrat, ko bodo igralci iz lastne košarkarske šole uspešno zaigrali tudi v članski ekipi. Tega si sam in vsi sodelavci v klubu tudi najbolj želimo.
Želel bi povabiti vse mlade fante in dekleta, da se nam pri igranju košarke pridružijo. Povprašajte na vaši šoli, saj skupine pod vodstvom naših usposobljenih trenerjev vadijo na vseh šolah Šaleške doline. Vse ostale ljubitelje košarke pa vabim na ogled tekem mlajših selekcij, ki so vedno zelo zanimive in borbene. Užitek je zagotovljen. Vabljeni!	■ Tjaša Rehar
Cipot, Vuka in Pokleka
Nogometaši Rudarja so med petdnevnimi prripravami v Medulinu odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Najprej z goloma Alena Mujanoviča (11-m) in 28-letnega Hrvata Ivice Vuka (v Rudarju bo ostal do konca sezone) z 2 : 1 premagali Maribor. Z enakim izidom pa so nato izgubili z Medžimurjem, hrvaškim prvoligašem. Tudi na tej tekmi je Mujanovič za Rudar zadel z enajstih metrov.
Moštvo Rudarja bo v drugem delu prvenstva veliko močnejše. To je tudi razumljivo, saj želijo osvojiti na koncu prvo mesto in v novi sezoni zaigrati v prvoligaškem društvu. V ponedeljek je klubu zvestobo obljubil nekdanji igralec Maribora, Mure, Lendave in nazadnje švicarskega Luzerna, 31-letni slovenski reprezentant Fabijan Cipot. Rudar je postal tudi Marko Pokleka, ki je nogometno pot začel v sosednjem Šmartnem ob Paki, novi igralec pa je tudi Hrvat Ivica Vuka. Vsi trije nogometaši bodo v Velenju ostali najmanj do konca sezone.
Marijan Pušnik, Rudarjev trener: »Čeprav nismo imeli najlepšega vremena, sem z opravljenim delom zadovoljen. Najvažnejše je bilo, da so igralci po vadbi doma spremenili okolje in po umetni travi malce okusili pravo igrišče. Odigrali smo tudi dve prijateljski tekmi. Čeprav ne štejejo veliko, sem vendarle vesel, da so nogometaši na obeh pokazali pravi odnos do igre. Priložnost so dobili vsi, ki so bili zdravi. Imeli smo namreč kar nekaj težav s poškodbami in virozami. Motivacija proti Mariboru je bila na primerni ravni. Ne glede na poraz smo tudi proti Hrvatom igrali zelo dobro, celo bolje kot proti Mariboru. Tudi Vuka se je izkazal proti slovenskemu prvoligašu, nato pa se je lažje poškodoval, zato ga v naslednji tekmi ni bilo v postavi.	■ vos
NA KRATKO
Mihalinčeva državna prvakinja
V	Šempetru pri Novi Gorici je v soboto potekalo državno mladinsko atletsko prvenstvo. Doseženih je bilo kar nekaj dobrih rezultatov, med njimi pa prednjači dosežek nove državne prvakinje Maje Miha-linec v teku na 60 m. Za svojim državnim rekordom je zaostala za dve stotinki, čeprav se je semafor zaustavil pri 7.48. Uradni rezultat je bil 7.51.
V	teku prek ovir je vedno hitrejša mladinka Urša Jelen. Še v lanski sezoni je tekmovala samo v sprintu, tokrat pa je bila že zelo blizu zmagovalki Strajnarjevi iz Ljubljane. Dosegla je 2. mesto z rezultatom 9.07 s. Med skakalci v daljino je mlajši mladinec Darjo Čivič lovil skok dolg 7 m, vendar mu tokrat še ni uspelo. Preskočil je 685 cm in zasedel 3. mesto. Odlična je bila tudi mlajše mladinka Manja Part, ki je v teku na 60 m pritekla v cilj kot petouvrščena z rezultatom 8.03. V okviru tekmovanja je bil organiziran tudi članski miting v tekih na 60 m. Že drugič zaporedoma je bil najhitrejši Dejan Škoflek z rezultatom 6.95. Absolutno pionirsko prvenstvo v dvorani pa se je odvijalo v Ljubljani. Najboljši velenjski tekmovalci so bili: 60 m ovire, 4. Nac Visočnik 9.17; 60 m, 5. Grega Pavšek 7.68, 5. Nika Meh 8.13.
Vrstijo se medalje na državnih prvenstvih
Kljub pomanjkanju snega nadaljujejo državna prvenstva in pokalna tekmovanja po Sloveniji.
Kranj, državno prvenstvo (DP) za mladince do 18 let, ekipno: 1.Triglav (Kranj), 2. Costelle (Ljubljane), 3. SSK Velenje (Klemen Omladič, Gašper Berlot, Marjan Jelenko, Niko Hižar); solo skoki: 10. Berlot, 11. Jelenko, 18. Klemen Omladič, 42. Mihael Gaber, 45. Žiga Omladič; mladinci do 20 let: 4. Robert Hrgota, 11. Žiga Urleb.
Mislinja, DP za dečke do 14 let: 7. Urh Krajnčan; pokalno tekmovanje, dečki do 15: 1. Niko Hižar (zmagal je tudi v nordijski kombinaciji, 17. Patrik Jelen (7. do 10. v Nk), 19.Mateja Vivod, 20. Robert Vitez.
Kisovec pri Zagorju, DP za dečke do 11 let: 11. Matevž Samec, 22. Vid Vrhovnik, 43. David Strehar, 49. Patrik Vitez; ekipno: 6. Velenje (med 13 ekipami).
Vizore: V sodelovanju z domačin športnim društvom je SSK Velenje izvedel DP za dečke do 10 let in pokal za deklice do 11 let. Uvrstitve Velenjča-nov: 3.Vid Vrhovnik, 23. Patrik Vitez, 28. David Strehar, 31. Gašper Bre-cl, 36. Damjan Oblak, 37.Ožbej Jelen 37 mesto; deklice: 2.Vaneso Večko (Mislinja).
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletno strani kluba : skijump-vele-nje.si ali na telefon 041 776 485.
Osvojili 22 medalj
Pričela so se letošnja državna prvenstva v plavanju. V mariborskem bazenu Pristan je 350 plavalcev in plavalk iz 20 klubov štiri dni merilo svoje moči na zimskem državnem prvenstvu Slovenije za kadete, mladince in državna prvaka člane. Med njimi je Žiga Hudournik in Nina Drolc nastopilo tudi 21 plavalcev velenjskega plavalnega kluba. Že po tradiciji in tudi letos je bilo tako, se s takšnih tekmovanj plavalci vračajo dobre volje. Tudi tokrat jih je trenerka Vera Pandža za nastop, ki plavalcem pomeni najpomembnejše tekmovanje zimskega dela tekmovalne sezone, zelo dobro pripravila. Skupno so osvojili 22 medalj, od tega 4 zlate, 8 srebrnih in 10 bronastih. Najuspešnejša je bila Nina Drolc, ki je v vseh sedmih nastopih priplavala medaljo, v dveh disciplinah pa je postala tudi mladinska državna prvakinja. Naslov državnega prvaka (in prvo medaljo v svoji karieri) je osvojil tudi Žiga Hudournik v disciplini 200 m prsno med kadeti. Odlična je bila tudi štafeta 4 x 100 m prosto med mladinkami, ki je prav tako osvojila zlato odličje. Med ostalimi plavalci so si medalje priborili še Tamara Martinovič med članicami, Tamara Govejšek in Jože Blažina med mladinci ter Tina Meža in Kaja Vrhovnik med kadetinjami.
Tako so igrali:
Liga UPC Telemach 18. krog
Elektra Esotech - Alpos Šentjur 85 : 83 (53 : 53, 35 : 33, 9 : 16)
Elektra Esotech: Ličartovsky 11 (3-3), Ivanovič 6 (2-2), Kunc 13 (1-2), Vrečko 22 (9-10), Jeršin 5 (5-5), Goršek 6, Simunič 13 (1-2), Bubnič 9 (1-3)

Štirje različni pobegi
Eni bežijo, ker so zakrivili nesrečo, drugi, ker so pijani, tretji ker so objestni
Velenje - V torek, 29. januarja popoldan, je neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) na regionalni cesti v Zavodnjah zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v sprednji levi del traktorja in po trčenju odpeljal naprej. Po približno 200 metrih se je ustavil, pustil vozilo ob cesti in se napotil v neznano. Kazen za prekrška čaka kršitelja naknadno.
V sredo, 29. januarja zvečer, je na lokalni cesti v Topolšici neznani voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v avtobusno postajališče in reklamni pano. Po trčenju je uničeno vozilo pustil na kraju, z njega pa snel registrske oznake. Policisti so ga izsle-
dili v dežurni ambulanti, kjer je iskal zdravniško pomoč zaradi lažjih telesnih poškodb. Pri postopku je bilo odkrito še, daje bil pod vplivom alkohola.
Alkohol pa je bil kriv, da je sredino noč pri policistih preživel voznik kombiniranega avtomobila, ki so ga policisti ustavljali na lokalni cesti Vodosteč-Podkraj. Na znak ni ustavil oziroma je, ko je zapeljal na dovozno cesto ene od stanovanjskih hiš v Podkraju. Pri postop ku je pre iz kus alko ho li zi ra nos ti odklonil, osebnih dokumentov ni hotel pokazati, ampak je sedel v vozilo in se hotel odpeljati. Policistoma, ki sta mu nadaljnjo vožnjo hotela preprečiti, se je aktivno uprl, zaradi česar sta morala uporabiti strokovne prijeme in sredstva za vklepanje. Noč pa je, kot že zapisano, potem preživel pri njih.
V ponedeljek, 4. februarja, je zvečer po parkirnem prostoru pred Hoferjem na Selu divjal neznani voznik osebnega avtomobila znamke fiat tipo, bele barve, brez registrskih tablic. Voznik in sopotniki, vsi mlajši, so ob približevanju policijskega vozila skočili iz premikajočega se avta, kije potem trčil v prometni znak, so pobegnili. Policisti so odredili odvoz avtomobila, kršitelje pa še ugotavljajo.	■
Kraja z računa
Velenje, 30. januarja - V sredo popol dan so poli cis ti obravnavi prijavo varčevalca, ki mu je neznanec preko spletne banke abanet z računa vzel večjo vsoto denarja. Okoliščine dejanja in storilca policija še ugotavlja.
Odpeljal kolo
Velenje, 3. februarja - V
nedeljo popoldan je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše na Šaleški cesti ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke merida, črne barve.
Vlom v stanovanje
Šoštanj, 2. februarja - V
soboto je bilo vlomljeno v stanovanje na Cesti talcev. Vlomilec je iz stanovanja odnesel več stvari, med drugim osebni računalnik, LCD monitor in mobilni telefon.
V trčenju zagorel avto
Šoštanj, 1. februarja - V
petek je v Lajšah na regionalni cesti voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčila v ograjo mostu. Pri trčenju se je avtomobil vnel, zaradi česar so morali posredovati gasilci. Voznico so zaradi lažjih poškodb, ki jih je utrpela v nesreči, z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto.
Delal bi, orodje pa je drago
Velenje, 4. januarja - V
Podgori je neznanec vlomil v gradbeni kontejner in iz njega odnesel različno električno orodje, med drugim kombinirano kladivo, krožno žago, brusilna stroja, vrtalni stroj in vibracijsko ploščo. Lastniku je povzročil za celih 7.000 evrov škode.
Iz policistove beležke
Sovaščana ugriznil v prst
V	torek, 29. januarja, je v Drobtinici v Šmartnem ob Paki razgrajal pijan domačin in si s tem prislužil plačilni nalog policije. A očitno je bil znesek na njem (pre)majhen, saj je za tem na dvorišču stanovanjske hiše v Slatinah napadel še sovaščana in ga ugriznil v prst.
Na Vojkovi v Velenju pa je istega torka znanec udaril znanca.
Bili so (pre)glasni
V	sredo, 30. januarja ponoči, je glasna glasba odmevala iz stanovanja na Prešernovem trgu v Šoštanju. »Utišali« so jo policisti. V
dijaškem domu v Velenju so razgrajali trije vinjeni polnoletni dijaki, v stanovanju na Jenkovi v Velenju je kršitelj z razgrajanjem motil svojo družino. V soboto, 2. februarja, pa je doma, na Jenkovi, pijana mlajša ženska razgrajala in ogroža la var nost mame. Ker se ni pomirila, so jo policisti pridržali.
Pre te pa li so se
V	nedeljo, 3. februarja, je pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi v Velenju mlajši moški udaril bivše dekle. Pred samskim domom na Cesti Simona Blatnika v Velenju je stanovalec udaril sostanovalca.
V	ponedeljek, 4. februarja, seje
zve čer v sta nova nje na Koroški cesti v Šoštanju zatekla ženska, ki jo je zunajzakonski partner pretepel v stanovanju na Tekavčevi. Zaradi lažjih poškodb je bila prepeljana v dežurno ambulanto. Kršitelju so policisti izrekli prepoved približevanja, ker pa je grozil, da bo partnerko še tepel, so ga pridržali do iztreznitve.
Z nožem po obrazu
V soboto, 2. februarja ponoči, je v stanovanjskem bloku v Šale-ku sta noval ca pri ča kal neznan moški. Med prepirom in pretepom ga je z nožem porezal po obrazu in pobegnil. Policisti storilca še iščejo.
Zadi šal mu je pršut
V	četrtek, 31. januarja popoldan, so prodajalke Hoferja na Partizanski cesti v Velenju zalotile moškega, ki mu je zadišal pršut. S pojedino potem ni bilo nič, ker jo je fant načr toval, ne da bi jo plačal.
Nabral si je za 100 evrov
V	Mercatorjevi prodajalni v Šoštanju si je neznanec v petek, 1. februarja dopoldne, nabral za 100 evrov izdelkov in jih odnesel, ne da bi jih plačal. S kraja seje odpeljal s pegeutom 306, sive barve in znanih registrskih številk.
Zime še ni konec
Piše: Adil Huselja
Čeprav so v vseh slovenskih krajih maškare preganjale in pregnale že pregnano zimo, ki jo je čutiti le v višje ležečih hribih in gorah, se le moramo zavedati, da je zima še tu. Na žalost ljubiteljev zimskih športov in predvsem snega željnih otrok iz leta v leto ugotavljamo, da so zime vse bolj zelene kot bele. Toda morda smo lahko srečni, saj moji finski kolegi pravijo, da so njihove zadnje zime vse bolj črne. Brez snega so zimski dnevi na jugu Finske še bolj temni, dolgi in dolgočasni, veliko bolj kot naši. A kljub temu da vsi v Evropi v zadnjih letih zaznavamo vidne podnebne spremembe, le moramo upoštevati ta čas kot zimski. To še posebej velja na področju prometne varnosti, ne glede na to, v kakšni vlogi udeleženca v prometu nastopamo.
Predzadnji vikend je bil čisto spomladanski in na cesti je bilo opaziti (in slišati) kar nekaj mopedistov, a tudi »pravih« motoristov in celo nekaj manjših skupin, ki so opravili prvo turno vožnjo. Januarja? Ljubitelji dvokolesnikov, ki so komaj čakali takšno darilo narave, se pač niso mogli upreti skoraj pravemu spomladanskemu vremenu. Vendar sončno vreme in suha cesta še ne pomenita vabila za začetek motoristične sezone. Asfalt je še vedno mrzel, zaradi česar je oprijem gum veliko slabši kot v glavni motoristični sezoni, s tem pa je tudi stabilnost motorja, še zlasti ob višjih hitrostih, vprašljiva, če že ne negotova. Še večja nevarnost pa preži na številnih s peskom posutih odsekih cest, kar ne zagotavlja optimalnih pogojev za vožnjo z motorjem. S peskom posute kolesarske steze in pločniki predstavljajo oteževalno okoliščino tudi za kolesarje in pešce, saj je nevarnost padca veliko večja. Za motoriste je nevarno tudi dejstvo, da jih vozniki osebnih in tovornih vozil v tem času ne pričakujejo na cesti, zaradi česar jih dokaj pogosto tudi spregledajo. Zato še bolj velja opozorilo, da sta v začetnem obdobju potrebna še večja previdnost in spoštovanje cestnoprometnih predpisov, pri čemer je na prvem mestu hitrost. Brez predhodne priprave motorja (pregled pnevmatik, zavor ...) in »testne vožnje« se lahko letošnja sezona prehitro konča.
A opozorilo ne velja zgolj za motoriste, ampak tudi za ostale udeležence na cesti, zlasti ob zmanjšani vidljivosti, v nočnem času in jutranjih urah, ko se tudi temperature spustijo pod ničlo in je nevarnost poledice. Opremljenost vozil mora ustrezati zimskim pogojem (zimske gume, hladilna tekočina ...), saj nas lahko sneg in nizke temperature hitro presenetijo. To je potrebno upoštevati še posebej, če se odpravljamo na daljše potovanje, ko je priporočljivo vzeti še kakšno dodatno reč, ki nam lahko pride prav ob morebitnih zastojih na cesti. Zadostna količina goriva, topla oblačila in obutev, steklenica vode ali kakšen piškot nam lahko v nekajurnem zastoju na cesti bistveno olajšajo čas do prvega postajališča ali našega cilja.
Pust je pokopan, kurenti so maske pospravili do naslednjega leta, a (koledarske) zime še ni konec. Vsaj na cesti ne.
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
1*1
MES
MIX D.O.O. Stegne 15 1000 Ljubljana
OBJAVLJA
PROSTA DELOVNA MESTA V NASI TRGOVINI V VELENJU
1.	Prodajalec gradbenega in instalacijskega materiala (m/ž)
Pogoji: končana trgovska šola ali druga ustrezna šola komercialne smeri (najmanj V.stopnja), 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje gradbenega materiala, znanje tujega jezika
2.	Skladiščnik (m/ž)
Zaposlitev pod 1. in 2. bomo sklenili za določen čas 1 leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov: MIX d.o.o., Stegne 15, 1000 Ljubljana.
Rok za prijave: 8 dni od objave razpisa.

VISOKA KOMERCIALNA SOU C E L| E
Lava 7, 3000 Celje
Vabljeni na informativne dneve
Redni dodiplomski študij
KOMERCIALA in POSLOVNA INFORMATIKA
I. stopnja
Izredni dodiplomski študij KOMERCIALA in POSLOVNA INFORMATIKA
I.	stopnja
Izredni podiplomski študij KOMERCIALA
II.	stopnja
15.2.2008 ob 11.00 16.2.2008 ob 9.00
15.2.2008 ob 17.00 16.2.2008 ob 9.00
15.2.2008 ob 18.00 16.2.2008 ob 9.00
DAN ODPRTIH VRAT 1.2.2008 od 12. do 18. ure
Boloniski študijski program
KOM ERC I AL A I. stopnja
¡Strokovni naslov:!
DIPLOMIRANI EKONOMIST / -KA (VS) Boloniski študijski Droaram
POSLOVNA INFORMATIKA I. stopnja
(program je v postopku )
¡Strokovni naslov:
DIPLOMIRANI POSLOVNI INFORMATIK/ INFORMATIČARKA (VS)
Bolonjski magistrski študijski program KOM ERCIALA II. stopnja
iStrokovni naslov:
MAGISTER/MAGISTRICA POSLOVNIH VED
www.vks-celj e.si
03/ 428 55 44 (46)
• CELJE • LJUBLJANA • MARIBOR • >NOVA GORICA®MURSKA SOBOTA«

PRIREDITVE
j
SREDNJA ZDRAVSTVENA S0LA CELJE
Ipavčeva 10,3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH šolsko leto 2007/08
V spomladanskem vpisnem roku vabimo k vpisu v
naslednje programe izobraževanja odraslih:
•	štiriletni program tehnik zdravstvene nege (srednje strokovno izobraževanje),
•	triletni program bolničar-negovalec (srednje poklicno izobraževanje),
•	tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec (srednje poklicno tehniško izobraževanje).
Vpis bo potekal od 01. 2. 2008 do 20. 2. 2008, v času uradnih ur pisarne za izobraževanje odraslih.
Skozi vse leto izvajamo tečaje (priprava na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije):
•	tečaj maser/maserka (130 ur) «tečaj pediker/pedikerka (110 ur)
•	tečaj vizažist/vizažistka
Prijave za vpis v tečaje sprejemamo ob petkih od 10.00-12.00.
Informativni dan bo v petek, 15. 2. 2008 ob 9. in 15. uri in v soboto, 16. 2. 2008 ob 9. uri, na šoli.
gorenje
1.0.
Smo podjetje, ki trži, razvija in proizvaja kuhinjsko, kopalniško in drugo pohištvo, keramične ploščice in sanitarno opremo za kopalnice.
Za uresničevanje naših poslovnih ciljev iščemo sodelavce, ki jim bo zaposlitev v našem podjetju predstavljala nov izziv in priložnost za karierni razvoj.
1.	Področje prodaje ■ več kandidatov
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehniške smeri, delovne izkušnje, tekoče pisno in ustno znanje nemškega in angleškega jezika
2.	Področje vodenja proizvodnih procesov
Pogoji: VII. ali VI. stopnja izobrazbe smer kemija ali strojništvo, znanje angleškega ali nemškega jezika, zaželene so delovne izkušnje
Delo je za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj in dokazili o usposobljenosti pošljite do 18.2.2008 na naslov:
GORENJE NOTRANJA OPREMA d.o.o. Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 3320 Velenje
J% ANDR
AGOŠKI ZAVOD (IDS K A UNIVERZA
Vabi na predstavitve Izobraževalne ponudbe za šolsko leto 2008/2009
Izobraževalni programi:		Petek, 15.2.	Sobota, 16.2.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE		ob 10.00	ob 10.00
SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI:			
trgovec, administrator, gastronomske in hotelske storitve, voznik, ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija, prometni tehnik		ob 10.00 in 17.00	ob 10.00
VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI:			
Poslovni sekretar in Ekonomist - NOVO kot študij na daljavo/e-študij. DOBA, Višja strokovna šola Maribor		ob 16.30	ob 10.00
Lesarstvo in Oblikovanje materialov/les - NOVO kot izredni študij. Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola		/	ob 10.00
VISOKOŠOLSKI PROGRAMI:			
Poslovanje kot študij na daljavo/e-študij. Visoka poslovna šola DOBA Maribor		ob 16.30	ob 10.00
Poslovna ekonomija kot izredni študij. EPF Maribor		ob 17.00	ob 10.00
USPOSABLJANJE - NOVO			
za socialnega oskrbovalca na domu		ob 17.00	ob 10.00
Vabimo vas v zimsko šolo tujih jezikov, teiaje računalništva, šivanja, kuhanja in peke peciva, digitalne fotografije, usposabljanja za strojnike in viličarisle.
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje
Tel.: 03/ 898 54 50 E-pošta: lnfo@iiKveienJe.sl; Spletne strani: www.lu-velenje.sl
VELENJE
Četrtek, 7. februarja
12.00 Razstavišče Gorenje
Odprtje razstave. Razstavljajo: Anja Jerčič, Ksenja Čerče, Mitja Ficko, Robert Černelč in Iztok Maroh. 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 16.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev višješolskih programov Poslovni sekretar in Ekonomist, visokošolskega programa Poslovanje ter študija na daljavo 18.00 Vila Mojca
Šola za starše. Tema: »Kako graditi dober odnos med otroki in starši - temelj dobrega odnosa« 19.00 Dom kulture Velenje
Osrednja prireditev MOV ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje
Petek, 8. februarja
10.00 - 18.00 Velenjski grad
Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 20.00 Mladinski center Velenje
Pogovorni šov - Mladi in kulturni praznik
Sobota, 9. februarja
8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje
Bolšji sejem 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Nakupovalni center Velenje
Otroške ustvarjalne delavnice 17.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma - Liga prvakov RK Gorenje : BM Ciudad Real
Kdaj - kje - kaj
20.30 Dvorana Centra Nova
Koncert - Skupina BIT z gosti
Ponedeljek, 11. feb.
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje MC plesni koraki s Katrino
Torek, 12. februarja
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, Klepetalnica 16.30 - 18.30 Ljudska univerza Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica 17.00 Vila Mojca
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Interspar Velenje
Valentinova ustvarjalna delavnica 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Nara Petrovič: Človek - navodila za uporabo 19.00 Knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje - Štefan in Tamara Rehar: Potepanje po severni Španiji 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana Zagrebški kitarski trio - Darko Petrinjak (kitara in kontrabas), Istvan Römer (kitara) in Goran Listeš (kitara)
Sreda, 13. februarja
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa: namizni tenis, pikado, družabne igre, klepetalnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic
18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Družabna igra Skrable z Josipom Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 7. februarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev razstave Mira Šumnika
Petek, 8. februarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Kulturni praznik: Berlinski zid
Nedelja. 10. februar
16.00 Kinodvorana v Topolšici Evangelij po Čušinu, monokomedija
Ponedeljek, 11. feb.
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 12. februarja
17.00 Kulturni dom Šoštanj
TORKOVA PETA - ustvarjalnica za otroke in starše
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Potopis Štefan in Tamar Rehar: Potepanje po severni Španiji
Sreda, 13. februarja
08.00 Ravne
Izlet Šoštanj - Forhtenek
ŠMARTNOOB PAKI
18.00 Dom krajanov Gorenje
Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Razigranost za razigrane
V soboto otvoritev fotografske razstave Tjaše Zajc - Na ogled do 3. marca v Mladinskem centru Velenje
Vesna Glinšek
Tjaša Zajc, predsednice fotoklu-ba Zrno, ljubezen do fotografiranja
Maja Hostnik (programski vodja MC Velenje), Miran Beškovnik (umetniški vodja fotokluba) in Tjaša Zajc (avtorica)
goji že vrsto let. Zato je to že njena druga razstava. O njej je sama povedala: »Tema razstave je razigranost. To je zame nekaj pozitivnega, nekaj, kar posamezniku polepša dneve. Vsak bi moral biti razigran. Če si razigran, si dobre volje in dobra volja je delno tudi smisel življenja. Tudi sama sem velikokrat razigrana. Tisti, ki me poznajo, to vedo.«
Za razstavo je tako izbrala dvajset fotografij, ki najbolj ponazarjajo temo. Fotografije so z različnih dogodkov, na katerih Tjaša tudi najraje fotografira, poleg tega pa pravi, da si vedno želi ujeti dogajanje, zanimive situacije, trenutke. Tisti, ki so se dogodka udeležili (in
teh ni bilo malo), so se lahko kar na lastne oči prepričali, da ji to dobro uspeva. Liki na fotografijah so namreč ljudje, ki plešejo, pojejo, se zabavajo, pozirajo ...
Podobnega mnenja je tudi Miran Beškovnik, umetniški vodja razstave, ki je Tjašo in njeno »fotografsko pot« vsem zbranim tudi predstavil ter ji dal še topel nasvet za naprej: »Če boš imela kdaj kakšno krizo, kar odloži fotoaparat. Ko ga boš začela pogrešati, boš zagotovo imela več navdiha, več veselja in zato bodo fotografije še boljše.«
Koledar imen
Februar/svečan
7.	četrtek - Egidij(Nika)
8.
9.
petek - Janez, Jerko, slovenski kulturni praznik - Prešernov dan
sobota - Apolonija, Polona, Niko
10	• nedelja - Viljem,
Alojzij
11	• ponedeljek - Viktori-
ja, Marija, Benedikt, svetovni dan bolnikov
12	• torek .- Damijan
13	• sreda - Katarina
Lunine mene
O likovnih vsebinah grafik
Velenje - V galeriji Velenje bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika ob razstavi Grafika - razstave iz depoja galerije, pripravili predavanje. Danes ob 11. uri dopoldne bo predaval Črtomir Frelih, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam opravil specialistični študij grafike in magistrski študij likovne didaktike. Sedaj je izredni profesor za risanje in grafiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je predstoj -nik Oddelka za likovno pedagogiko. Imel je okoli 60 samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah slovenske umetnosti doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.
Galerija bo jutri odprta od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
Ena od razstavljenih fotografij
ZAKLAD POZABLJENIH: KNJIGA SKRIVNOSTI
(National Treasure: Book of Secrets), akcijska pustolovščina, 124 minut. Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Nicolas Cage, Diane Kruger, Harvey Keitel, Ed Harris, Helen Mir-ren, Jon Voight, Bruce Greenwood, Justin Bartha idr.
Petek, 8. 2. ob 20.00 in ob 22.30 Sobota, 9. 2. ob 18.00 in ob 20.25
Nedelja, 10. 2. ob 18.00
ALIENI PROTI PREDATORJU: REKVIJEM
(Aliens vs.Predatoer: Requiem), znanstveno fanatstični triler, grozljivka, 94 minut
Reži ja: Colin Stra u se, Greg Stra u se Igrajo: John Ortiz, Steven Pasquale, Johnny Lewis, Reiko Aylesworth, David Paetkau, Chelah Horsdal, Vic-
toria Bidewell idr.
Petek, 8. 2. ob 18.00 Sobota, 9. 2. ob 22.50 Nedelja, 10. 2. ob 20.30
NINJA ŽELVE
animirana akcijska komedija, 90 minut. Režija: Kevin Munroe. Glasovi: Jernej Kuntner, Lovro Lah, Tomaž Klepač, Sašo Stare,Jure Mastnak, Nina Ivanic,
Iris Mulej, Lepi Dasa idr.
Nedelja, 10. 2. ob 16.00-otroška matineja
Film je sinhroniziran v slovenščino!
Naslednji vikend napovedujemo:
kriminalko ZBOGOM PUNČKA, krimi-nalko, triler MAFIJSKE NOČI, animira no kome di jo za naj mlaj še sin hro ni -zirano v slovenščino FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA
"»HAS
ČETRTEK, 7. februarja
TV SLO (7
D7.DD	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ana z zelene domačije, 5/26
09.30	Pod klobukom
10.05	Risanka
10.15	Živalski um, dokum. nan.
10.20	Novi jutri, 20/26
10.50	Smaragdna reka, dokum.
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 16/35
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 27/39
16.05	Filiz leti, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse!, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Podelitev Prešernovih nagrad, prenos
21.15	Portreti Prešernovih
nagrajencev
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Skozi glavna vrata, franc. film
01.10	Duhovni utrip
01.25	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.25	Tv prodaja
08.55	Izvir(n)i
09.25	Bleščica, oddaja o modi
09.55	Ema 08: izbor
12.00	Izredna seja državnega zbora,
	prenos
17.00	Prvi in drugi
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Pomagajmo si, tv Koper
18.35	Evropski magazin
19.05	Z glasbo in s plesom
19.35	Zapojte z nami: Johannes
	Brahms (1969)
20.00	Vzhod-zahod, bolg. film
22.00	4400 povratnikov, 4/13
22.45	Osem glav v torbi, am. film
00.15	Ubij me še enkrat, am. film
01.55	Zabavni infokanal
pop
06.55	24 ur, ponovitev
07.55	Oceanske pustolovščine, dok.
	serija
08.55	Razigrani par, nad.
09.50	Ukradena sreča, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Ricki Lake
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.20	Zločini pred domačim pragom,
	nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.35	24 ur zvečer
22.55	Skrivnostni otok, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Newyorška policija, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: plesni koraki: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi
18.55 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat:Pavle
Ravnohrib 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Naj viža, kontaktna glasbena oddaja, 3. TV mreža, gostje: Navihanke, Mitja kvintet 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
tv slo rr
07.00	Fliper in Lopaka, 27/29
07.25	Lisica bolnica, lutkovna nan.
07.40	Nagajivčki, risanka
07.45	Risanka
07.55	Filiz leti, igrani film
08.10	Enajsta šola
08.40	Kokolorek, gled. risanka
09.15	Temna stran lune, mlad. film
10.00	Štafeta mladosti
10.45	Osmi dan
11.15	Duhovni utrip
11.30	Doktor Martin, 5/9
12.20	Slovenci v Italiji
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Franci Slak: Pesnikov portret z
dvojnikom, slov. film
15.05	Mostovi
15.40	Harold Prodnik, 1/8
16.00	Risanka
16.05	Iz popotne torbe: sneg
16.25	V dotiku z vodo, 5/13
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Vse o vesolju
17.35	Mož brez posebnosti, dokum.
portret Janeza Gradišnika
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Začnimo znova, 17/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Poročila, Evropa.si, vreme, šport
22.35	Polnočni klub: slovenska narečja
23.55	Mož brez posebnosti, dokum.
portret
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Zabavni infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	Skozi čas
09.00	Podelitev Prešernovih nagrad
10.20	Portreti Prešernovih
nagrajencev
10.50	Glasnik, oddaja tv Maribor
11.15	Umetnost igre
11.45	Evropski magazin
12.15	Črno beli časi
12.30	Diagonale
13.10	Harmonije Evrope, koncert
Andreje Zupančič
14.25	Tatica in general, nemški film
15.55	Magazin v alp. smučanju
16.25	SP v smuč. skokih, prenos
18.15	Primorski mozaik
18.45	Študentska
19.05	Velika imena malega ekrana:
Aleksander Skale
20.00	Za Kremeljskim obzidjem, ang.
dokum. oddaja
21.00	Statisti, 11/12
21.30	Ljubljana je Ljubljena, slov. film
23.15	Tošl, slov. film
00.20	4400 povratnikov, 6/6
01.00	Deadwood, 1/12
02.05	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur
08.00	Trenja
09.45	Razigrani par, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Ukradena sreča, nad.
12.00	Neukrotljivo srce, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.20	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Ukradena sreča, nad.
17.00	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Dobrodošli v džungli, am. film
21.45	Brez sledu, nan.
22.35	24 ur zvečer
22.55	Mehikanka, am. film
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama

%
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: Jezikovne (ne)znanke; koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, glasbena oddaja, 3. TV mreža, gostje: Navihanke, Mitja kvintet 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi
18.55 Klepet na kvadrat: Pavle
Ravnohrib, ponovitev 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.45 Vabimo k ogledu
SOBOTA, 9. februarja
tv slo rr
06.40	Evropa.si
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Iz popotne torbe: sneg
07.45	Pod klobukom
08.20	Filiz leti, igrani film
08.35	V dotiku z vodo, 5/13
09.00	Madžarska, 3/12
09.20	Ikingut, islandski film
10.45	Polnočni klub
12.00	Zrcalo in svetilnik, portret dr.
Draga Klemenčiča
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Absalonova skrivnost, 5/24
13.40	Zaljubljeni v živali, 9/16
14.10	Izmišljeni zločini, am. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Fifi in cvetličniki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Boginja smrti, ang. film
21.30	Korenček ali palica, ang. zab.
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Hri-bar
23.35	Huff, 12/13
00.25	Videl sem, kako so ubili Ben
Barko, maroški film
02.05	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.00 Tv prodaja
06.30 Skozi čas
06.40 Primorski mozaik
07.10 Študentska
07.30 Slovenija predseduje: Kosovo
pred neodvisnostjo 08.30 Tekma, debatna oddaja 09.25 SP v smuč. tekih, 10 km C (Ž), prenos
10.55 SP v biatlonu, sprint 7, 5 km
(Ž), prenos 12.30 SP v alp. smuč., SL (M), 1.
vožnja, posnetek 12.55 SP v alp. smuč., SL (M), 2.
vožnja, prenos 14.10 SP v biatlonu, sprint 10 km
(M), prenos 15.55 SP v smuč. skokih, prenos 17.50 SP v alp. smuč., smuk (Ž), posn. 18.10 Košarka (M), polfinale slov.
pokala, prenos 20.00 Od ene do druge, oddaja z Andrejem Hoferjem, 1. del 21.10 Bleščica, oddaja o modi 21.40 Alpe, Donava, Jadran 22.10 Sobotno popoldne 00.20 Medeja, 5/6 01.15 Zaostal, finski tv film 02.30 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Drobižki, ris. serija
08.05	Jaka na Luni, ris. serija
08.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.25	Nerodni Bernard, ris. serija
08.30	Art Attack, izob. oddaja
08.55	Bratz, ris. serija
09.20	Winx klub, ris. serija
09.40	Pucca, ris. serija
09.45	Ninja želve, ris. serija
10.10	Transformerji, ris. serija
10.35	Di-Gata, ris. serija
11.00	Pingvinska pustolovščina,
dokum. oddaja
11.55	Ljudstva sveta, dokum. serija
12.55	Bogovi in generali, am. film
16.35	Očetovo popotovanje, am. film
18.10	24 ur, vreme
18.15	Razglednice iz ledenega pekla
19.00	24ur
20.00	Troja, am. film
22.40	Beg iz zapora, nan.
23.30	Grehi očeta Amara, mehiški f.
01.40	24 ur
02.40	Nočna panorama
maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Magični festival slov. čarodejev
v Velenju, posn. 2. dela 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Duhovni vrelec: Damjan Ratajc, župnik župnije sv. Pavel, Prebold
18.50 Cinema paradiso, odd. o filmu 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1621. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 BUMFEST Žalec 2008, Tolkalska skupina Percussion claviers de Lyon - Francija, posnetek nastopa 21.50 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 22.20 Vabimo k ogledu 22.25 Odprta tema, ponovitev: Darovanje organov - tanka meja med življenjem in smrtjo 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 10. februarja
tv slo rr
07.00	Živžav
10.15	Zlatolaska in trije medvedi,
lutkovna predstava
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 1/40
14.55	Samo bedaki in konji, 1/45
15.30	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.40	Glasbeni dvoboj
16.10	Človeški faktor
16.15	Šport
16.25	Oglasni blok z Jimom
Davidsonom, 7. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Družabna
17.45	Fokus
18.30	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Zvezde pojejo
21.15	Večerni gost: prof. dr. Borut
Geršak
22.05	ARS 360
22.50	Nezvesta žena, franc. film
00.25	Dnevnik
00.45	Dnevnik zamejske tv
01.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.50 Tv prodaja 08.20 Skozi čas 08.30 Romantika na kitari 09.05 Zapojte z nami: Robert
Schumann 09.20 Pomagajmo si 09.50 Globus
10.20 Magazin deskanja na snegu 10.55 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), pren. 11.55 SP v biatlonu, zasledovalna
tekma 10 km (Ž), prenos 12.40 SP v smuč. tekih, sprint (M +
Ž), vključitev v prenos 14.10 SP v biatlonu, zasledovalna tekma 12, 5 km (M), prenos 15.20 Tv prodaja 15.50 Alpe, Donava, Jadran 16.20 Slovenci po svetu 16.55 Košarka (M), finale slov.
pokala, prenos 19.00 Nogomet, tekma ang. lige,
Liverpool - Chelsea, posnetek 21.00 Vzgoja srca, 2/5 21.55 Š - športna oddaja 22.40 Sopranovi, 6/21 23.35 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958 - 2008) 00.10 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja		07.10
08.00	Mali rdeči traktor, ris. serija		08.10
08.10	Jaka na Luni, ris. serija		09.05
08.20	Rori, dirkalnik, ris. serija		10.00
08.30	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija		10.55
08.45	Nerodni Bernard, ris. serija		11.25
08.50	Art Attack, izob. oddaja		12.15
09.20	Bratz, ris. serija		13.10
09.45	Winx klub, ris. serija		13.40
10.05	Pucca, ris. serija		14.30
10.10	Ninja želve, ris. serija		15.20
10.35	Transformerji, ris. serija		16.10
10.55	Di-Gata, ris. serija		17.05
11.25	Šolska košarkarska liga		18.00
12.25	Skrivnostne poti, nan.		18.05
13.20	Zoya, 1/4		19.00
14.15	Step, am. film		20.00
16.20	Izmuzljivci, nan.		20.55
17.25	24ur - vreme		21.45
17.30	Policijska akademija 6, am. f.		22.40
19.00	24 ur		23.00
20.00	Njeni tastari, am. film		23.50
21.50	Shark, nan.		00.20
22.40	Vrzi mamo z vlaka, am. film		01.10
00.15	24 ur, ponovitev		02.10
01.15	Nočna panorama		
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 1620. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 Športni gost, pogovor 11.05 Duhovni vrelec: Damjan Ratajc, župnik župnije sv. Pavel, Prebold 11.10 Dober večer, gospod
predsednik, gost: mag. Blaž Kavčič, preds. Državnega sveta 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Planet polka, glasbena oddaja,
gostje: Zapeljivke 13.30 1621. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 13.55 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 19.25 Pop corn, glasbena oddaja 20.15 Popotniške razglednice, potopisna oddaja: Etiopija, Kenija in Tanzanija 21.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 11. februarja
tv slo rr
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Harold Prodnik, 1/8
09.30	Risanka
09.40	Sneg, iz popotne torbe
10.00	Palček, lutkovna predstava
10.40	Snežko, dokum. ebu film
11.00	Mož brez posebnosti, dokum.
portret
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 5/26
16.10	Risanka
16.15	Predniki, dokum. nan.
16.20	Afna Friki, 3/10
16.45	Muzikal mladih bikcev, kratki film
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Odprava v brezno, znan. oddaja
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Vroči stol
21.00	Doktor Martin, 6/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
00.40	Odprava v brezno, znan. oddaja
01.30	Dnevnik
02.05	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Sobotno popoldne, ponovitev
13.20	Tv prodaja
13.50	Slovenci v Italiji
14.20	Š - športna oddaja
15.05	Osmi dan
15.35	ARS 360
15.50	Alpe, Donava, Jadran
16.20	Evropa.si
16.40	Velika človeška stvar, portret
Lada Ambrožiča Novljana
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 6/13
19.40	Avstrija, 4/12
20.00	Ženski glas, 1/3
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	City folk
22.45	Veliko mesto, am. film
00.30	Nora, irski film
02.20	Zabavni infokanal
POP
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: vrtnarski kotiček: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Planet polka, glasbena oddaja,
gostje: Zapeljivke 19.20 Lahko noč, otroci: pravljica 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Programi Visoke šole za
varstvo okolja ter Fakultete za energetiko, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 BUMFEST ŽALEC 2008: Tolkalska skupina Percussion claviers de Lyon - Francija, posnetek nastopa 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila
TOREK, 12. februarja
TV SLO (7
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Kljukec s strehe I.
09.25 Deklica delfina in lisica
zvitorepka VI. 09.35 Afna Friki, 3/10
10.00	Muzikal mladih bikcev, kratki f.
10.10	Sprehodi v naravo
10.30	Zgodbe iz školjke
11.05	Odprava v brezno, ponov.
12.00	Večerni gost, prof. dr. Borut Geršak
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Trojanska Helena, 4/38
16.10	Na zadnji sneg, 12/16
16.20	Superkatastrofa, 2/26
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.40	Orhideje, 1/6
18.05	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Piramida
20.55 Posnetek od blizu, portret
Dubravke Tomšič Srebotnjak
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Zaklad s Korrigane, dok. odd.
00.00	Orhideje, 1/6 00.25 Dnevnik, ponovitev
01.00	Dnevnik zamejske tv
01.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.15	Tv prodaja
07.45	Dober dan, Koroška
08.15	City folk, 3/12 08.45 Bleščica, oddaja o modi
09.15	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Izredna seja državenga zbora, prenos
14.10	SP v biatlonu, mešane štafete
4 x 6 km, prenos
16.00	Studio city
16.55	Prisluhnimo tišini
17.25	Mostovi
18.00	Poročila
18.05	Aktualno
18.30	Glasnik, tv Maribor
18.55	Zapeljivi bleščeči tenor, portret
Jurija Reje
20.00	Flamenko, 19/25
20.30	Globus
21.05	Impresionisti, 1/3 22.05 Pot v Graceland, am. film
23.40	Jasnovidka, 18/22
00.20	Lom valov, danski film
03.00	Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.10	Ricki Lake
09.00	Srce, ki odpušča, nad.
09.55	Ukradena sreča, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Šolska košarkarska liga
12.20	Razigrani par, nad.
13.10	Tv prodaja
13.40	Strast, nad.
14.30	Mestece za vedno, nan.
15.20	Razigrani par, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Zakon in red, nan.
22.50	24 ur zvečer
23.10	Pogajalca, nan.
00.00	Prijatelji, nan.
00.30	Newyorška policija, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, zdravniški nasvet, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Programi Visoke šole za
varstvo okolja ter Fakultete za energetiko, pogovor v studiu 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Videonovice za gluhe in
naglušne 18.40 Videospot dneva 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi
19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1622. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Turizem in mi, infor. oddaja 22.00 Asova gibanica, infor. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SRE DA, 13. februarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Srebrnogrivi konjič, 12/39
09.30	Superkatastrofa, 2/26
09.45	Risanka
09.55	Medvedki, 12/16
10.00	Hotel obmorček, ris. nan.
10.15	Pepi vse ve
10.35	Zlatko Zakladko
11.00	Knjiga mene briga
11.20	Z glavo na zabavo
11.50	Orhideje, 1/6
12.15	Zlata resna glasba in balet tvs
	(1658 - 2008)
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Pisave
13.55	Posnetek od blizu, portret
	Dubravke Tomšič Srebotnjak
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 6/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.40	O kamninah in ljudeh okoli
	Mangarta, 1. del
18.30	Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Kaj je moški brez brkov?,
	hrvaški film
21.45	Prvi in drugi
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.20	] mizje
00.30	O kamninah in ljudeh okoli
	Mangarta, 1. del
01.20	Dnevnik
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.15	Tv prodaja
13.45	Od ene do druge, 1. del
14.55	Zaljubljeni v živali, 7/16
16.00	Hri-bar
17.10	SP v biatlonu 15 km (Ž),
	prenos
18.55	Večerni gost, Slavko Pregl
20.00	Tarča
21.30	Misija mogoče, dokum. feljton
21.55	Malomeščanska svatba, sng
	drama Ljubljana
23.25	Slovenska jazz scena
01.55	Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.10	Preverjeno
09.10	Srce, ki odpušča, nad.
10.05	Ukradena sreča, nad.
11.00	Tv prodaja
11.30	Ricki Lake
12.20	Razigrani par, nad.
13.10	Tv prodaja
13.40	Strast, nad.
14.30	Mestece za vedno, nan.
15.20	Razigrani par, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	24 ur, vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Je kriv anestezist?, am. f
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24 ur zvečer
22.55	Pogajalca, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Newyorška policija, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: iz naše kuhinje: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
ponovitev 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: otroške pesmi
19.00 Cinema paradiso, oddaja o filmu
19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila
mm Mv «v • f	•
Knianitm kurir
MHilCA
Svetišče knjige in informacijsko središče
Priloga Našega časa
Knjiga
VladoVrbič
Na stopnji razvoja je knjiga nekje med prvimi smiselno izraženimi glasovnimi sporočili in rjovenjem v sodobnih parlamentih. Od takrat, ko je bila prvič zvezana v obliko knjige, pa do danes se ni bistveno spremenila. Dobro, napredovala je tehnologija izdelave, so materiali, iz katerih je izdelana, a osnova so črke, risbe in slike - vse to, kar obstaja že stoletja in tisočletja ... Tako kot glasba in slikarstvo je knjiga postala temeljni ud kulture. Obče. Svetovne. Knjiga je sredstvo, s katerim nekdo, kije sposoben (ali pa morda misli, da je sposoben), želi drugim ljudem nekaj sporočiti. Vse knjige so del neke splošne kulture, kažejo na stopnjo razvoja neke družbe. Vsak člen v »proizvodni verigi« knjige je pomemben, zanesljivo pa brez prvega, se pravi brez avtorja, nikakor ne bi šlo. Tiskati, prodajati in izposojati knjige je zahtevno delo, a pisati jih je še korak više na lestvici ustvarjanja.
V naši dolini smo se s slovensko knjigo spoznali že ob njenem nastanku, saj je bil prav v bližnjih Škalah močan protestantski center, iz katerega so se po okolici širile prve slovenske knjige. Prav močno ustvarjalna naša dolina nekoč ni bila in do druge svetovne vojne lahko na roke preštejemo znane pesnike ali pisatelje iz naših krajev. Nekaj let se je pri nas zadrževal Anton Aškerc, Gustav Šilih je napisal Beli dvor in Nekoč je bilo jezero, Davorin Ravljen je spisal Ugasli ognjenik. Druga svetovna vojna je prinesla Karla Destovnika Kaj-uha .
In po vojni se je ta dolinski prostor počasi, a nezadržno začel polniti z ustvarjalci. Našteti jih nekaj pomeni spregledati jih še več. So takšni, ki so krepko posegli v slovenski in tuji prostor, so takšni, ki so zavestno ostali v tem prostoru in na njem. Zapisana dela govorijo o njihovih dušah, spoznanjih in o dolini, ki se začenja nekje pri Hudi luknji, končuje tam pri Florjanskem grabnu, še prej pa poseže v prostor reke Pake, tja čez Šmartno. In o njenih ljudeh. Takšnih dolin in
7. februar 2008, številka 5
ljudi je v Sloveniji še veliko, vse skupaj se stekajo v neko skupno, slovensko kulturo. Zbiranje pisnih pričevanj o našem delu slovenske kulture je ena temeljnih nalog naše knjižnice. Tudi v njej bo za nam cem za vedno ostalo pričevanje o zgodovini naših krajev. In zato je slovenski kulturni praznik še posebej praznik domoznanstva in domoznanskega oddelka.
Ustvarjeno doma
SilvoGr movšek
Pričujoča številka je tokrat v znamenju domoznanstva in najnovejše ustvarjalnosti Šalečanov, ki se je v preteklem letu materializirala v tiskovinah in zgoščenkah. V prvem primeru gre za ohranjanje in razširjanje kolektivnega spomina
in vedenja, ki sta kakorkoli povezana s Šaleško dolino - to imenujemo domoznanska dejavnost naše knjižnice. Gre za načrtno zbiranje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva, kije kakorkoli povezano z območjem občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To pomeni, da v knjižnici zbiramo vse tiskane publikacije in neknjižno gradivo (zgoščenke, razglednice, plakate, filmsko in video gradivo ipd.), kije nastalo na tem območju ali pa ima z njim karkoli opraviti. Ker pa bi le z zbiranjem ostali na pol poti, poskrbimo tudi, da so informacije o tem gradivu dostopne našim obiskovalcem tako v računalniškem katalogu Cobiss kot tudi v drugih oblikah. Seveda pa je domoznanska zgodba naše knjižnice končana šele tedaj, ko je gradivo dostopno vsem obiskovalcem brez izjeme: vedo-željnim in radovednim, nostalgičnim in tistim z raziskovalnimi ambicijami.
Preostali del tokratnih strani namenjamo predstavitvi dela tiskovin in zgoščenk, ki so v preteklem letu izšle na našem območju ali pa so njihovi avtorji Šalečani. Tovrstno vsakoletno produkcijo so v obliki razstave pred nekaj leti pričeli predstavljati v Muzeju Velenje. Odkar smo v novi hiši in je prostora dovolj, smo od muzeja prevzeli štafetno palico in pripravili že drugo razstavo z naslovom Ustvarjeno doma. Vabljeni na ogled v velenjsko knjižnico. Nekaj teh del bomo predstavili na naslednjih straneh. Pri tem smo se potrudili in poskušali predstaviti čimveč del različnih zvrsti, za vse žal ni prostora. Med predstavljenimi deli v tej številki tako ni odličnih prevodov Slavka Hozjana, Alenke Šalej in Andreje Ažber, glasbenih zgoščenk Šank rocka in velenjskega reperja Triipla in še česa, kar kaže, da je šaleška knjižna in glasbena ustvarjalnost čedalje bolj bogata. Ko gre za odločitev, da bomo kot osrednjega avtorja izpostavili Toneta Ravnikarja in njegovo knjigo Po zvezdnih poteh, pa nelagodja ni. Razlogi za to bodo jasni vsem, ki boste prebrali intervju z njim in recenzijo knjige. Morda bo komu to tudi spodbuda, da vzame knjigo v roke.
Bogata bera deld omačih ustvarjalcev
V sredo, 23. januarja, je bila v preddverju velenjske knjižnice otvoritev razstave Ustvarjeno doma, ki jo je pripravila Knjižnica Velenje v sodelovanju z ZKD Šaleške doline in J SKD - OI Velenje. Razstava je namenjena pregledu tiskovin in zgoščenk, ki so bile izdane v MO Velenje ter v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki v letu 2007.
Okoli 30 knjižnih del - revije, časopisi, brošure, katalogi, leposlovje, strokovne in poljudne publikacije -je na ogled v šestih vitrinah, na 8 panojih pa so plakati, ki so žal vse bolj redki spremljevalci in napovedovalci kulturnih prireditev. Razstavljena dela pričajo, daje izdanih del iz leta v leto več, pa tudi kvaliteta del raste.
V kulturnem programu je nastopil ženski pevski zbor Vrtca Ve lenje pod vodstvom Janeza Ko leriča, ki je v preteklem letu praznoval 10. obletnico svojega delovanja. Razstava bo na ogled do konca februarja 2008.
■ T. V.
Od omoznanstvu
Z domoznansko dejavnostjo je naša knjižnica najbolj povezana s svojim okoljem. V zadnjih desetih letih načrtno zbiramo, obdelujemo in hranimo knjižno in neknjižno gradivo, kije vsebinsko vezano na Šaleško dolino in Šmartno ob Paki ali pa so ga ustvarili avtorji s tega območja. Našo domoznansko zbirko sestavlja 5337 enot, od tega je 4416 enot knjižnega gradiva in 896 enot lokalnih časopisov, revij, glasil podjetij, letopisov itd. Zbiramo tudi drobni tisk: kataloge, turistične prospekte, vabila, plakate, zemljevide in drugo informativno gradivo, ki nastaja na tem območju.
Čedalje večjo pozornost namenjamo filmom, ki so jih posneli šaleški avtorji, in filmom o Šaleški dolini. Manjši del teh filmov je shranjenih na videokasetah, največ pa je digitaliziranih in so dostopni na zgoščenkah. Del naše domoznanske zbirke je tudi glasbena ustvarjalnost Šalečanov. Ta del zbirke je še mlad, zato premoremo skromnih 80 enot v obliki kaset in zgoščenk. Pred kratkim smo začeli zbirati tudi razglednice krajev z našega območja.
Pomembnejše informacije o našem okolju so shranjene tudi v člankih. V različnih časopisih in časnikih spremljamo in obdelujemo članke, ki so z različnih vidikov vsebinsko povezani s Šaleško dolino. Informacije o teh prispevkih (med drugim: kaj obravnavajo, kdo je njihov avtor in v katerem časopisu ter kdaj so objavljeni) vnašamo v računalniški katalog Cobiss.
Doslej smo tako obdelali približno 500 člankov različnih vrst, ki tvorijo našo skupno bazo domoznanskih informacij.
V okviru domoznanske dejavnosti obdelujemo in hranimo tudi starejše in redke tiskovine ter faksimile, ki pa niso vezane le na naše lokalno območje. V tej zbirki imamo 338 enot, med katerimi je 58 knjig iz 19. stoletja, vključno s prvimi tiskanimi izdajami slovenskih književnikov od Josipa Stritarja dalje.
Na policah imamo tudi starejšo periodiko. Ob našem najstarejšem letniku Bleiweisovih Novic iz leta 1863 imamo iz 19. stoletja med drugim tudi literarne revije Kres in Zvon. Hranimo kompletne letnike revij Ljubljanski zvon ter Dom in svet od začetka izhajanja leta 1881 oziroma leta 1888.
To gradivo praviloma izposojamo le za uporabo v čitalnici.
Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejši je. Zato bi si želeli, da nam posamezniki, društva, podjetja in drugi, ki pripravljajo in izdajajo najrazličnejše brošure, časopise, avdiovizualne izdelke ipd., te tudi pošljejo ali pa nas o njihovem izidu vsaj obvestijo. Tako njihova dela ne bodo šla mimo nas oz. zanje ne bomo zvedeli prepozno, njihovo sicer koristno prizadevanje in ne tako malo opravljenega dela pa bosta znana in dostopna tudi širši javnosti.
■ S.G.
ti« •«	I	• i	• • w i «	••
Knjižničarke inknji znicarji KnjižniceV elenjeb ralkam inb ralcem iskrenoč estitamo obs lovenskem kulturnemp razniku.
Velenje
Šoštanj
izposoja, čitalnice, dvorana in strokovna služba: Šaleška 21
delovni čas časopisne čitalnice: ob delavnikih 8 - 19, ob sobotah 8 - 13
delovni čas izposoje in drugih čitalnic: ob delavnikih 10 - 19, ob sobotah 8 - 13 telefon: 03 898 25 50 fax: 03 898 25 69
upravni sedež: Titov trg 4 telefon 03 898 25 70 e-pošta: postabralcev@vel.sik.si spletni naslov: www.vel.sik.si
Trg Jožeta Lampreta 3 (Dom kulture) delovni čas: ob ponedeljkih, torkih in sredah 12 - 18, ob četrtkih in petkih 12 - 16 te le fon: 03 898 43 40
Šmartno ob Paki
Šmartno 72 (Dom kulture) delovni čas: ob torkih 12 -18, ob četrtkih 12 - 16 te le fon: 03 898 49 58

Izd omoznanskezb irkeK njižniceV elenje
Medb isered omoznanskez birkes odi tudi ena prvihv iolinskih šol naS lovenskem, ki jo je napisalV elenjčan FranK orunK oželjski in je izšla letal 910. VS loveniji johr anijov sega tri knjižnice, med njimi velenjska.
Roman Mrtvi ognjenik šoštanjskega novinarja,p isatelja inp revajalcaD avorina Ravljena jeizšel letal 944. Č eprav ne imenujep rizoriščd ogajanj sp ravimii meni, je izo pisovm ogočer ekonstruirati, da se zgodba dogaja v Šoštanju in njegovi okolici.
DoktorD ragan jen aslovd rame vp etih dejanjihš oštanjskegap olitika,p isatelja in zdravnikaJ osipaV ošnjaka. Kot3 .z vezek njegovih zbranih dramskih in pripovednih spisov jei zšla letal 894.
Meds lovenskimik njižnicami smoe dina, ki imai zvodf rancosko-nemškega inn emško-francoskegas lovarja iz leta 1804.
Grad in trgV elenje izS tareK aiserjeves uite
RazglednicaV elenja izzačetka2 0.s toletja
V našiz birkih ranimo tudir azglednicoŠ aleka izt ridesetih letp rejšnjegas toletja.R azglednico jei zdalJ oškoM elanšek
izŠ aleka.
Zbirkad igitaliziranega domoznanskega filmskega inv ideog radiva
Knjižnica Velenje je leta 2006 v sodelovanju z Regionalnim multi-medijskim centrom Kunigunda pripravila in ob podpori ministrstva za kulturo ter Mestne občine Velenje realizirala projekt, s katerim je svojo ponudbo dopolnila z urejeno zbirko digitaliziranega domoznanskega filmskega in video gradiva. Postopki pridobivanja, digitalizacije in bibliografske obdelave arhivskih posnetkov se nadaljujejo tudi po koncu izvirnega projekta, zbirka pa postaja vse bogatejša.
Pridobljeno gradivo celovito predstavlja življenje v Šaleški dolini v drugi polovici 20. stoletja, saj zajema številne video zapise o pomembnih dogodkih in osebah, ki so zaznamovali ta prostor. V zbirki najdemo pestro paleto avtorskih filmov domačih ustvarjalcev, ki so delovali samostojno ali pa v okviru Kinokluba Gorenje, društva Paka film, Kina 16, digitaliziran pa je tudi celoten arhiv Mestne televizije, kije v devetdesetih letih delovala v okviru podjetja Naš čas. Trenutno poteka digitalizacija ob-
sežnega videoarhiva Zveze kulturnih društev Šaleške doline, ki predstavlja celovit pregled ljubiteljske kulturne produkcije minulih let. Prav v teh dneh je zbirko dopolnil sklop izbranega gradiva iz bogate produkcije regionalne televizije VTV.
■ P. G.
Digitalizacija int ehnična obdelavaf Umskega inv ideo gradiva vR egionalnem multimedijskemc entru Kunigunda.
Medš aleškimiz goščenkamii z preteklega leta ...
... prevladujejo posnetki ljudskih in narodno-zabavnih ansamblov in dogodkov, ki jim najbrž ne bo težko najti odjemalcev: od Franca Žer-donerja do ansambla Spev, od Graške gore do Tapravih falotov. Tako ali drugače izstopajo predstavitev glasbene šole Goter, posnetki avtentičnih ljudskih stvaritev v izvedbi pevcev in godcev iz Janškovega sela pod skupnim imenom Reber ali okteta Za-vodnje. Rockerski del bere predstavljajo mdr. Ave in Šankrock, s Trii-plom ne manjka niti rap.
Posebne omembe vredne so tri zgoščenke zborov: ženskega pevskega zbora Vrtec, ki je lani praznoval desetletnico obstoja, dalje mešanega pevskega zbora Gorenje, kije praznoval svojo 30-letni-co (poleg dvojne zgoščenke s kronološkim pregledom posnetkov so
ob jubileju pripravili tudi zelo lepo knjižno izdajo) ter otroškega pevskega zbora velenjske glasbene šole pod vodstvom Manje Gošnik Vovk in s klavirsko spremljavo Katje Žli-čar Marin. Prav slednji CD je za moj okus najzanimivejši: raznovrsten program, ki vključuje tudi dela
domačega avtorja Frana Koruna Koželjskega, in za izvajalce vse prej kot lahke pesmi Srečka Koporca prinašajo najmlajšim razigrano in iskrivo glasbo, ki bi si zaslužila več pozornosti.
■ L.P.
«Iv «v • f	•
Kn/unitni kurir
Priloga Našega časa, Velenje, februar 2008
Odgovorni urednik: Vlado Vrbič Urednik: Lado Planko
Pripravili: Silvo Grmovšek, Lado Planko, Vlado Vrbič, Stanka Ledinek, Metka Pivk Srdič, Brina Zabukovnik Jerič, Tatjana Vidmar, Peter Groznik - Peč;
Fotografije: Stane Vovk, Blaž Verbič, arhiv Knjižnice Velenje;
Oblikovanje in prelom: Janja Košuta Špegel

Priporočamo branje iz Šaleške doline 2007
ToneR avnikar: Poz vezdnihp oteh
Za Ravnikarjevo delo - disertacijo na mariborski univerzi, prirejeno za knjižno objavo - je pravzaprav težko najti dovolj prijazno besedo. Že po prvem, zaradi časovne bližine površnem branju, je mogoče reči, da je knjiga prvovrsten dosežek, ki je Šaleško dolino s širšo okolico na novo ovrednotil in zasidral na zgodovinskem zemljevidu Slovenije. Delo ima vse pogoje, da postane temelj za vsako količkaj resno raziskovanje srednjega veka na tem koncu Slovenije, njegov vpliv pa ne bo ostal omejen na geografsko področje, ki se mu po sve ča, niti na da naš njo ge n-eracijo bralcev; Ravnikar je standard vedenja in pisanja o lokalni in regionalni zgodovini prestavil
kar za dva, tri kline po lestvi navzgor in hkrati postavil mejnik, mimo katerega v prihodnosti ne bo mogoče. Natančno in temeljito raziskovanje med drugim dokazuje, da o srednjeveškem dogajanju ni na voljo tako malo podatkov, kot se nepoučenemu kdaj zna zazdeti. Posebej zainteresiranim bralcem oz. ljubiteljem, med katere se štejem tudi podpisani, je dragocena demonstracija metode, to je večkratnega križnega preverjanja posameznih podatkov kot pogoja za resničnost in znanstveno neoporečnost povedanega. Knjiga prinaša še obsežen seznam literature, več rodo-slovnih tabel, reprodukcije iz Kai-seijeve suite in Vischeijeve Topographie (žal v zelo majhnem formatu) ter obsežen povzetek v slovenščini in angleščini; prevod, ki podpira možnosti za mednarodno uveljavitev dela, je delo mag. Aleksandre Hribar. Za povrh, takore-koč za zabavo, je avtor npr. izbrskal še nekaj že izgubljenih krajevnih imen, npr. Žitenberg za grič, na katerem stoji velenjski bazen.
Edino, kar lahko knjigi očitamo, je slabo izbrana pisava, katere posledica je otežena berljivost teksta. Znanstveno delo po definiciji terja časovno ekstenzivno prebiranje, zato je za branje prijazno oblikovano besedilo prvi pogoj za njegovo nemoteno rabo.
Po mnenju podpisanega bi bilo hudo narobe, če bi dosežek ostal brez odmeva pri podeljevanju teht-nej ših ob čin skih priznanj.
■ L.P.
Vinko Šmajs:S kriti dnevnik
Slovenci smo od nekdaj bolj narod pesnikov, manj narod prozais-tov. Čeprav se to razmerje zadnje čase spreminja, je še vedno prav, da prozna novost, tudi če je miniaturna, vzbudi nekaj več pozornosti. Tudi Vinko Šmajs publiki na tem koncu navsezadnje ni neznano ime. Šmajsova knjižica hkrati predstavlja nov založniški projekt Knjiž-
nice Velenje z imenom Drobni listi - ime je sposojeno iz Kajuhove literarne dediščine. Zbirka bo namenjena publikaciji kratkih književnih besedil, nastalih na domačem območju.
V Skritem dnevniku gre, kot že naslov pove, za zvezek s skrivnostmi glavne junakinje, razdvojene med prvo ljubeznijo in možem z družino. Dnevnik pride tik pred njeno smrtjo v roke njenemu možu, ko sta že gotova njen fizični propad in - ravno zaradi dnevnika -njegova deziluzija. Skriti dnevnik je kljub svoji kratkosti še najbliže romanu, zelo skrčenemu sicer, pa vendar. Pisanje se naslanja na evropsko tradicijo v smislu osnovnega mehanizma ro mana, ki pusti propasti junaka, zato da ideja preživi - propad junakinje v našem prime ru ob drži dru ži no nedotaknjeno. Tudi po fabulativni plati pisanje presega zahtevnost novele in prinaša dovolj inventiven konflikt oz. zaplet za pravi roman - razširjen ljubezenski trikotnik, ki pa glede na ob seg tek sta nuj no os ta ne netematiziran, samo v osnovnih ob ri sih. Pri ne čis to ize na če nem tekstu so boljša plat živo napisani dialogi skupaj z eliptično pripovedno strukturo. Knjižico priporočamo v branje.
■ L.P.
John C.M axwell: Ni takšnes tvari kot »poslovna«e tika
Avtor v knjigi razgrinja zanimivo teorijo »zlatega pravila«. Pravi, da ni poslovne etike, ampak samo eno pravilo za sprejemanje vsakršnih odločitev. Pri etiki je zares pomembno le dvoje. Prvo je merilo, ki mu moramo slediti, in drugo je volja, da temu dejansko tudi sledimo. Avtor trdno verjame, daje tudi v poslu možno delati prav in hkrati uspeti. »Vse, kar želite, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.«
vednega pogleda v odrasel svet.
»Tisto okno tam, na moji strehi,
tam obhajajo me občutki tihi.
Vedno ista želja, da uzrla bi nebo.
Saj vem, uresničila se bo ...«
(Barbara Karničnik)
■ S. L.
RokP oles: Os rečni kozi
Simpatične pesmi ce o majhni srečni kozici. Iz njih izvemo, da tudi koze zjutraj težko vstanejo, kako imajo od vse telovadbe najraje malico, da obožujejo sol in so ponosne na svojo kozjo pamet. Sa-
Ljudje smo si v bistvu zelo podobni, vsi se želimo počutiti vredne, cenjene, vredne zaupanja, spoštovane, razumljene in ne želimo, da nas bi drugi izkoriščali. In kakor si želimo biti obravnavani sami, tako obravnavajmo tudi druge.
Prevajalec in avtor dodatnega besedila je Vojko Strahovnik.
■ S. L.
Pesmid evetih
Učenci devetega razreda OŠ Ša-lek iz Velenja se v tej knjigi predstavljajo širši javnosti s svojimi iskrivimi pesmimi. V njih zaživijo letni časi, živali, pred našimi očmi se razbohotijo sladkosti prve lju-bez ni. Seve da ne gre brez šole in ocen, prijateljstev, srečamo se s prvimi ljubezenskimi razočaranji. Pesmice se včasih obrnejo tudi k zvezdam. Tako so različne, kot so različni mladostniki sami. Vse pa polne mladostnega zanosa in rado-
njarijo o skritih zakladih, pogovarjajo se z zeljnimi glavami. Nagajive kozice uporabljajo svoje rožič-ke na več načinov. Ne veste, na kakšne? Odgovor najdete v knjigi. Te pesmi so namenjene kozi, kije prva zlezla na najvišji hrib v Šaleški dolini in se zato njej na čast imenuje Kozji hrib ali Kozjak.
■	S. L.
Zborovanje slovenskih v geografov:Š aleška inZ gornjaS avinjska do li na
Zborovanje so tokrat organizirali geografi raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje ob podpori Zveze geografskih društev Slovenije. In nastal je zbornik, ob katerem bomo znanje in vedenje o »naših« krajih še obogatili.
Lokalne skupnosti Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter doline spodnje Pake se razvojno povezujejo v okviru Savinjsko-šaleške regije (SAŠA). Regijo zaznamuje naravno in družbenogeografska dvojnost, kar bi lah ko ob ena ko pravnem in interesno zasnovanem povezovanju postala regionalna razvojna primerjalna prednost.
■	S. L.
StojanŠ pegel: Notranjep okrajine
Stojan Špegel je znan v Šaleški dolini kot kompleksni kulturni ustvarjalec. Deluje na likovnem, literarnem, glasbenem in kulturnoor-ganizacijskem področju. Leta 2006 se je v zbirki Lapis bellus že pred-
S PEG EL
stavil javnosti kot pesnik, sedaj pa je v isti zbirki izdal svojo novo knjigo Notranje pokrajine - slike. V njej ga spoznamo kot likovnika, ki se hitro slogovno spreminja, obenem se menjuje tudi intenziteta barv. Ves čas pa pu šča gle dal cu prosto pot pri razpredanju lastnega videnja.
■ S.L.
MladenkaŠ arkezi: Pos ledehj utra
Poezija študentke Mladenke Šar-ke zi je čut na, moč no pre pre de na z notranjim pesničinim dogajanjem in niti najmanj abstraktna. Na prvi pogled se zdi, da so pesmi preproste in v sebi ne skrivajo globljega pomena. Vendar pa se kmalu izkaže, da se za preprostimi verzi skriva nekaj več. Razkriva nam vsaj del življenja mlade ustvarjalke. Pesmi se med seboj sicer razlikujejo, vendar pa jih vsesko zi spremlja rdeča nit ljubezni, kije lahko materina, božja, prijateljeva ali tista »prava«. In vmes nas nevsiljivo kot bežen dotik, pobožajo tri pesmi, prevedene v av-toričinm aterni,r omskij ezik.
■	M.P. S.
Ale ksandra: res nič na z god ba o bogastvu,la godju, seksu,p onižanju in begu izLi banona
Alek san dra Veb le je bila roje na leta 1948 v Šoštanju kot najmlajša, peta hči Ani in Jožetu Vebletu. V mladosti se počuti kot črni raček, nerazumljena, premalo ljubljena in zato sanja o begu od doma v svobodo. Tako leta 1967 odide na počitnice v Bejrut, kjer ostane, saj spo zna bo do če ga moža. Njeno življenje postane t. i. pravljica iz Tisoč in ene noči; kot sama pravi, najprej polno ljubezni, strasti, bogastva, plesa in zabave, kasneje tudi ponižanja, sovraštva, podlosti in vojne grozote. Libanon je takrat veljal za bližnjev-zhodno meko bančništva in trgovine, Pariz Bližnjega vzhoda. Dobro desetletje zatem izbruhne v Libanonu državljanska vojna in pusti neizbrisen pečat v Aleksan-drini družini. Po osmih letih življenja v nenehnem strahu, nekaj evakuacijah in nerazumevanju moževe družine se skupaj s hčerama odpravi v svobodo, v mirno in civilizirano domovino, kjer si omogoči novož ivljenje.
Knjiga Aleksandra je prva v nizu treh ro ma nov o Alek san dri nem burnem življenju.
■	B.Z.J.
Romskep ravljice in pesmi- Ro mane paramiče tajd ilja
(zbral in uredil Slobodan Nezi-rovic)
Pred nami je knjiga, prepojena z ne mirnim rom skih du hom, ki sili na plan iz vsake zapisane besede. Najprej lahko uživamo v romskih pravljicah, ki so pravzaprav bolj le gen de, v ka te rih ne mo re mo spregledati neubogljive življenjske energije Romov in neskončne želje po svobodi. Spoznamo, kako so se v romski kulturi zgodbe prenašale in ohranile do danes, npr. zakaj ima hudič roge, zakaj Romi toliko igrajo na violino in še in še.
Sledijo romske pesmi različnih avtorjev, ki so tako kot pravljice napisane vzporedno v slovenskem in romskem jeziku.
In čisto na koncu, za piko na i in še boljšo predstavo romskega življenja romski obrazi, fotografije romskega vsakdana.
■ M.P.S.
MarjanM arinšek: MaksimG aspari
Knjiga je logično nadaljevanje prvega dela knjige Ivana Sivca Slovenska pravljica Maksima Gasparija s podnaslovom Povest o Gasparijevem življenja ter dokumentarno gradivo.
Marinškova knjiga je razdeljena v več delov. Najprej spremljamo tisti del avtorjevega življenja, kije bil pomemben in potreben za to, da je za čel z vsem srcem in na črtno zbirati Gasparijeve razglednice. Naj prej se mu celo niso zde le nič posebnega, kmalu pa jih je vzlju bil in do da nes zbral vseh 489. Za vse še mojster Gaspari ni ve del.
ter ob koncu opremljena tudi z zanimivimi fotografijami. Branje na du šek.
■ M.P.S.
VladimirV erdnik: Zgod ba o k ri stal nem potoku
Vladimir Verdnik mladim bralcem ni neznano ime, saj je napisal naslednja pedagoško obarva-
Naslednji del je posvečen različnim motivom razglednic in voščilnic. Vidimo lahko, da je Gaspari največkrat uporabil božični ali velikonočni motiv in ga v večini primerov postavil v slovensko okolje, ljudi pa največkrat oblekel v kranjsko narodno nošo.
Sledi pa še katalog Gasparijevih razglednic in tiskov, se pravi prvih čitank, beril, knjig za otroke in odrasle, časopisov in revij ter različnih vrst in ob lik jas lic.
■ M.P.S.
MarjanM arinšek: ZvezdaA strid
Kdo ne pozna slavne navihane rdečelase deklice Pike Nogavičke? Prav vsi, otro ci in od ras li, jo občudujejo. Vendar pa vedno ni bilo tako. Ko je pisateljica Astrid Lindgren napisala prvo knjigo o Piki Nogavički, je nepričakovano doživela burne odzive javnosti in številne negativne kritike. Vendar ji to nikakor ni preprečilo, da ne bi napisala še druge in tretje knjige o mali navihanki, kije kasneje postala celo tako uspešna, da so jo prevedli v kar šestdeset jezikov. Deževati so začele tudi številne literarne nagrade, ki so vsekakor predstavljale veliko vzpodbudo za nadaljnjeu stvaijanje.
In to je samo del biografije slavne švedske pisateljice, ki jo je pri nas zagotovo najbolje poznal in tudi večkrat obiskal prav avtor knjige Zvezda Astrid Marjan Marin šek.
Pred nami tako razprostre celotno življenje Astrid Lindgren, kije bilo izredno razgibano in pestro. Nenazadnje je doživela zavidljivo starost, skoraj 95 let, in v tem času napisala ogromno otroških in mla-din skih knjig, ki so pos ta le uspeš -nice. Njena biografija je napisana tekoče, berljivo, s številnimi pi-sateljičinimi hudomušnimi stavki
na pravljična dela: Poslednji škrat, Samotna jelka in Skrivnostna hiša. Zgodba o kristalnem potoku je zgodba o vrednotah življenja, katere sporočilo je globoko vpeto v globalne ekološke probleme sodobnega sveta. »Če bo veliko otrok prebralo Zgodbo o Kristalnem potoku, bo jutrijšnji svet imel več možnosti, da ohrani naravna bogastva na Zemlji« meni avtor in upa, da bo mlajša generacija bolje eko loško osve šče na in da bodo, ko odrastejo, znali bolje ohraniti naravno ravnotežje našega planeta, kot to zna mo od ras li da nes. Pravljica o Kristalnem potoku je našla pot v širši knjižni prostor z izdajo pria meriškiz aložbi.
■	B. Z. J.
Knjižniz birka Vis Vitalis
Vis Vitalis, lat. življenjska sila, je domoznanska zbirka zapisov o neotipljivi in otipljivi kulturni dediščini Šaleške doline. Protagonista zbirke sta Špela Janežič in Rok Poles. V zbirki so doslej izšle štiri knjige. Knjiga z naslovom Znamenja v Belih Vodah in kar se je okoli njih dogajalo (2004), avtorice Špele Janežič, je prva knjiga iz zbirke. Avtorica je dodobra prehodila področje Belih Vod in naštela preko 30 obstoječih sakralnih znamenj in še tretjino tistih, ki tvarno ne obstajajo več, a so ohranjena v ljudskem spominu. Sledi knjiga z naslovom Izvir bele vode: drobci ljudskega izročila iz Belih Vod v Sloveniji = The Well of White Water: Fragments of folklore from Bele Vode in Slovenia, v kateri so zapisani najlepši drobci ohranjenega ljudskega izročila iz Belih Vod. Že iz naslova je razvdno, da želita avtorja izročilo predstaviti širši javnosti oziroma tudi neslovensko govorečim bralcem - vse zgodbe so prevedene v angleški jezik. Prav takšen koncept ponuja naslednja knjiga iz zbirke Čez Grajsko planino: drobci ljudskega izročila iz Florjana in Skornega pri Šoštanju v Sloveniji = Over castle uplands: fragments of folklore from Florjan and Skorno pri Šoštanju in Slovenia. V tej knjigi so zapisani redki ohranjeni drobci kulturne dediščine iz Skornega in Florjana pri Šoštanju. Zadnja knjiga iz zbirke Vis Vitalis je izšla v lanskem letu in je naslovljena Sv. Križ nad Belimi Vodami pri Šoštanju.
■	B. Z. J.

Pogovor za vtorjemT onetomR avnikarjem
Dobili smot emeljno delo oz godovini srednjega veka vŠ aleškid olini
V	beri založniške produkcije in avtorjev tiskovin ter zgoščenk, ki so izšle v preteklem letu na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, izstopa delo Po zvezdnih poteh zgodovinarja Toneta Ravnikarja. Obsežna knjiga, ki jo je izdal Muzej Velenje, je rezultat avtorjevega dolgoletnega raziskovanja srednjega veka na območju Šaleške in Savinjske doline ter je presežek v zgodovinopisju tega področja. Kot je namreč v spremni besedi zapisal prof. dr. Peter Štih, smo s to knjigo »prvič dobili znanstveno utemeljeno sliko kompleksnega političnega, upravnega, cerkvenega, posestnega in gospodarskega razvoja Savinjske in Šaleške doline v visokem in poznem srednjem veku.«
Tone Ravnikar se je po diplomi iz zgodovine in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1985 zaposlil v velenjskem muzeju. Kmalu je ugotovil, da je starejša zgodovina Šaleške doline še nepopisan list. Z vnemo se je lotil zlasti srednjega veka, rezultati so bili kmalu vidni tudi javnosti v njegovem prvem resnejšem prispevku o starejši zgodovini Škal, ta je izšel v Šaleških razgledih. Nato je svoja raziskovalna dognanja o srednjem veku objavljal v Celjskem zborniku, Časopisu za zgodovino in narodopisje, v zadnjem času pa največ piše za mariborsko zgodovinsko revijo Studia historica Slovenica. Na pobudo pokojnega velenjskega zgodovinarja prof. dr. Milana Ževarta je nadaljeval študij in pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Mlina-riča uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem veku. Od preteklega leta je kot pre davatelj srednjeveške zgodovine zaposlen na oddelku za zgodovino na mariborski filozofski fakulteti.
V	knjigi je proučevanje srednjega veka prostorsko in časovno omejeno na Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino ter Šaleško dolino od prve polovice 11. stoletja do druge polovice 14. stoletja. Zakaj prav Savinjska in Šaleška dolina in zakaj prav čas med 11. in 14. stoletjem? Šaleška dolina zato, ker tukaj živim,
predvsem pa se to območje skozi proučevanje zgodovine plemstva pokaže kot zelo zanimiv in zapleten kompleks. V tej majhni dolini so bili zaradi zgodovinskih okoliščin zelo zapleteni odnosi, ki so pripeljali do tega, da sta v Šaleku in Šoštanju živeli dve razmeroma močni svobodno plemiški družini, ki sta bili malo manj kot deželni grofi in več kot »navadni plemiči«. Izumrtje teh dveh rodbin in ponovna razdelitev ozemlja v začetku 13. stoletja je pripeljala do razmer, v katerih ni bilo hegemona, posestva v dolini pa je imelo več plemiških rodbin, kar se je močno razlikovalo od ostalih območij. Raziskavo je bilo treba razširiti na celotno Savinjsko dolino, kajti gospodje Ptujski, grofje Vovbrški, gospodje iz Orta in kasneje tudi Žovneški, ki so bili nasledniki šoštanjske in šaleške rodbine, so imeli posesti tudi v Savinjski dolini, njihova dejavnost pa je vplivala na vse tri doline. Orti so imeli glavne posesti v okolici Polzele, hkrati pa so jih razširjali v Šaleško dolino do današnjega Šentilja. Podobno je s Ptujskimi, ki so imeli svoje enklave tako v Savinjski kot tudi v Šaleški dolini in so jih upravljali kot eno enoto. Ključna cerkvena institucija je bila v samostanu v Gornjem Gradu, ključna politična funkcija pa je bila v Celju, kjer so Celjski grofje imeli svoj sedež. Nenazadnje pa za tisti čas velja podobno kot danes, dogodkov na nekem ožjem geografskem območju ni mogoče razumeti, če jih ne postaviš v nek širši kontekst. Tako me je po logiki stvari raziskovalno delo o Šaleški
dolini napotilo ne le v Savinjsko dolino, ampak tudi na Bavarsko in Furlanijo, odkoder so izvirale tukajšnje plemiške rodbine. Skratka, Šaleške doline ni mogoče ločiti od Zgornje in Spodnje Savinjske doline, zato so vse tri obravnavane urav-noteže no.
Čas od prve polovice 11. stoletja do druge polovice 14. stoletja pa je bil izbran tudi premišljeno in z razlogom. Prične se z izumrtjem krajišniškega oziroma t. i. Heminega rodu, kije s kraljevskimi darovnicami in nakupi postal lastnik skoraj celotne današnje slovenske Štajerske, polovice avstrijske Koroške in velikih posestev na Kranjskem. Do te daj so bile po sest ne razmere relativno enostavne, He-min rod je na mreč obvla doval vse, vsi os ta li pa so bili ne po -membni igralci v tej zgodbi. Vse to je po koncu tega rodu razpadlo in tedaj so se pričele dogajati zanimive reči. Ob koncu druge tretjine 14. stoletja pa Celjski grofje uspejo združiti vse posesti v Savinjski dolini in okolici -razen gradu v Velenju in gradu Hekenberg pri Vranskem - in v še večjem obsegu kot Hemin rod ponovijo zgodbo mogočne družine, ki obvladuje velik teritorij. Ali je ob tem, da v Velenje ni segla posest Celjskih in da je tukajšnja dolina dobila ime po gradu, še kaj, kar je specifično za Šaleško dolino? Gospodje Šaleški so, tako kot Šoštanj ski, verjetno prinesli svoje ime iz Bavarske, od ko der so prišli. Dolina je verjetno dobila ime po njihovem gradu v Šaleku. To je edini tak primer poimenovanja nekega teritorija po gradu, kajti vse doline v Sloveniji so dobile ime po rekah. Za Šaleško dolino je specifična tudi velika razdrobljenost posestev fevdalnih gospodov, zato se do konca 11. stoletja ni uveljavila ena družina kot nosilna oziroma vodilna. Drugje je bila lastnica velike večine teritorija praviloma ena plemiška družina, zato je, denimo, bilo v Mislinjski dolini ali v širšem zaledju Slovenj Gradca le malo srednjeveških gradov, v naši doli ni pa jih je cel kup.
Zanimivo je tudi, da je bila že v srednjem veku Šaleška dolina razdeljena na Velenje in Šoštanj, od koder izvira tudi napetost med tema krajema. Velenje je sicer starejše, kot trg je verjetno nastalo leta 1264 v času prihoda Ptujskih, Šoštanj pa je nastal med leti 1315 in 1320, tik pred koncem ali celo po smrti grofov Vov-brških. Iz leta 1309 je dober opis gradu Šoštanj z njegovimi posestvi, kot matično naselje tega gradu pa se omenja vas Družmirje in ne Šoštanj, trga torej sploh ni bilo. Ko je nastal, so za njim stali Celjski grofje, zato je Šoštanj v približno dvajsetih letih štirinajstega stoletja izjemno narasel, prerasel je in zasenčil Velenje. Podobna zgodba, le da v zamenjanih vlogah, se je zgodila z rastjo Velenja v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Če se povrnem nazaj v srednji vek, Ptujski gospodje kot lastniki Velenja se niti približno niso mogli kosati z lastniki Šoštanja -Celjskimi grofi. Zato je Velenje ostalo majhen vaški trg, Šoštanj pa je rastel in v 15. stoletju dobil vse mestne pravice razen obzidja. Bilje torej skorajda mesto, Velenje pa je bilo malo več kot vas. Že v srednjem veku je bila očitna napetost med lastnikoma obeh krajev, med drugim so iz leta 1456 znane medsebojne pritožbe tržanov iz obeh krajev, da eni drugim kradejo potujoče trgovce.
Ali študija odkriva dejstva in podatke, ki so novost v zgodovinopisju tega območja?
Že zaradi Celjskih grofov se je zgodovinopisje že prej ukvarjalo s tem časom in geografskim območjem, sem pa prvi, ki sem poskušal predstaviti celovito sliko tega območja. Predvsem pa mislim, da sem v svoji študiji nekatere stvari postavil na novo. Neraziskan je bil izvor Šoš-tanjskih plemičev in moja interpretacija je zdaj sprejeta ne le v slovenskem, ampak tudi v avtrijskem zgodovinopisju. Dilema je namreč bila, ali jih je mogoče po-
vezovati s Šoštanjem, kajti viri, kijih je izjemno malo, jih namreč nikoli ne omenjajo v zvezi s Šaleško dolino. Po dolgi in zahtevni analizi mi je uspelo dokazati, daje to familija, kije prišla iz kraja Schonstein na Bavarskem v naš Šoštanj. Druga novost je moje odkritje, da so v naše kraje prihajali mlajši sinovi bavarskih plemiških družin, ki niso imeli možnosti dobiti posestva v rojstnem kraju. Prvorojenci so namreč dedovali domača posestva, preostali sinovi pa niso dobili nič in naši kraji so jim bili velika priložnost. Nenazadnje pa mi je uspelo dokazati, da so bili gibalo razvoja odnosi med velikimi plemiškimi družinami: pri nas so to bili gospodje Ptujski in Vovbrški, po koncu slednje rodbine pa Žovneški, ki so kasneje postali grofje Celjski. Odnosi med temi družinami so odločilno vplivali na dogajanje na celotnem tukajšnjem območju.
V kolikšni meri to vpliva na uveljavljene
interpretacije v slovenskem zgodovinopisju sred nje ga veka?
Po rezultatih se moja študija v veliki meri ujema z raziskavami območja današnje Ljubljane z okolico dr. Petra Šti-ha in študijami dr. Mihe Kosija, ki je raziskoval Belo krajino in Gorjance. Novejše raziskave zelo spreminjajo prejšnje interpretacije v našem zgodovinopisju. Ne gre za neke revolucionarne spremembe, ampak za to, da enake podatke drugače razložimo. Za razliko od prejšnjega zgodovinopisja je zdaj bistveno večji poudarek na plemstvu. Temu so se v mojih študentskih letih zgodovinarji izogibali, kajti plemstvo je bilo z izjemo Heminega rodu (ki so ga napačno imeli za slovenskega, v resnici pa so bili Bavarci) zaradi ideoloških razlogov ožigosano, v
ospredju slovenskega zgodovinopisja pa so bili kmetje. Čeprav je nedvomno plemstvo tisti sloj, ki ima odločilno vlogo v zgodovinskem razvoju tedanjega obdobja, nikakor ne kmetje. Meščanstvo pa je v času, kije središče moje raziskave, šele nastajalo in še ni imelo večje vloge. Pomemben dejavnik postane šele v poznem sred njem veku. Čeprav v manjšem obsegu sta v knjigi vzporedno z zgodovino plemstva obravnavani tudi zgodovini cerkve in nastajajočega meščanstva. Ob tem pa gre še za interdisciplinarni pristop, saj so v analizo zgodovinopisnih virov vključene še raziskave s področja etnologije, arheologije in umetnostne zgodovine. Ali je to običajno za zgodovinopisje?
Celovito sliko tistega časa in območja sem poskušal prikazati tudi z vzpo redno cerkveno zgodovino in zgodovino nastajanja meščanstva oziroma tržanov. Pri tem sem se na cerkev osre-doto čil te daj, ko je njen vpliv postal pomemben v zvezi z medplemiškimi odnosi kot najpomembnejšim dejavnikom. Morda bi se dalo kaj več napisati o zgodovini nastajanja trških naselij, kar pa je zelo kompleksno vprašanje, ki bi zahtevalo posebno obdelavo.
Kot dodatek, ki se ga zgodovinarji običajno ne lotevajo, pa so tudi spoznanja s področja arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije itd. To je rezultat mojega dela v velenjskem muzeju, kjer smo se zaradi maloštevilnosti morali priučiti tudi drugih ved. V dvajsetih letih mojega dela v muzeju sem se naučil brati in interpretirati umetnostnozgodo-vinske, etnografske in arheološke podatke, ki sem jih seveda s pridom uporabil pri svojih raziskavah. V tej knjigi sem to znanje koristno uporabil pri mikro-podatkih, ko sem zelo natančno poskušal odgovoriti na mikrolokacijska vprašanja in popravljati napačne podatke in interpretacije. Njihov pomen je sicer lokal no zgo dovin ski, ven dar pa v res nem delu morajo biti verodostojni vsi podatki, tudip ovsemo brobni. Ali so bile vojne bolj izjema kot pravilo pri distribuciji ekonomske in oblastne moči, ali pa so to reševali v okviru tedanjih pravnih norm, »lobiranj, načelnih in nenačelnih koalicij, rodbinskih navez« ipd, kot se to kaže v tej študiji? Družba, kije prikazana v delu Po zvezdnih poteh, se kaže kot razmeroma urejena in stabilna, konflikti pa se vsaj na prvi pogled ne rešujejo bistveno drugače kot danes. To je res. Laična predstava o srednjem veku kot času viteških dvobojev in vojn drži le delno. Dvoboji so sicer bili legitimna oblika reševanja konfliktov, poznamo tudi roparsko viteštvo, ki pa se mu je družno uprlo plemstvo, predvsem pa cerkev in meščanstvo, zato je bilo nasilja manj, kot je morda laični vtis. Največji del sporov so reševali po mirni poti. Družba je bila zelo urejena in pravno regulirana. Že od zgodnjega srednjega veka poznajo pravne norme, ki so kodificira-ne najkasneje od 9. stoletja dalje, in teh norm so se držali. V času, ki ga obravnavam, nastane bistvena sprememba, prične veljati namreč deželna ureditev in družbo regulira deželno pravo. Pred tem je bilo pravo individualizirano: če
je bil nekdo po rodu Bavarec, je zanj veljalo bavarsko plemensko pravo, četudi je storil prekršek, denimo na ozemlju današnje Slovenije. Kako resno so sankcionirali kršitev pravnih norm, ilustrira zanimiva zgodba iz Zgornje Savinjske doline, kjer so plemičem iz Vrbovca porušili grad Rudenštajn, ker so ga zgradili protipravno. Danes bi rekli, da je bil grad črna gradnja. Opat samostana iz Gornjega gradu je poklical svojega odvetnika, ki je skli cal sod ni zbor, ta je ugotovil, da je gradnja protipravna, in grad so kmalu nato porušili. Takšnih primerov, ki dokazujejo, daje bila srednjeveška družba pravno urejena, je veliko. Kaj pa rekonstrukcija tedanjega vsakdanjega načina življenja? Ali lahko v zvezi s tem med drugim potrdimo ali pa zanikamo stereotip o t. i. mračnem srednjem veku?
Vsakdanje življenje je gotovo najbolj zanimivo področje proučevanja srednjega veka. Kako odstreti sliko vsakdana? O tem ni praktično nobenih pisnih virov iz tistega časa. Poznam sicer zanimive arhivske zapise, ki govorijo o opremi stanovanj, vendar so iz 15. in 16. stoletja. Pred tem pa ni nikakršnih zapisov ali kronik, ki bi nam pripovedovale o denimo oblačilni kulturi, bontonu ipd. Tisto, kar nam najbolj pomaga vsaj pri delnem razumevanju tega, kako je potekal srednjeveški vsakdan, so izsledki umetnostne zgodovine, denimo rekonstrukcije starih gradov. V veliki meri nam lahko pomaga tudi Kavčnikova domačija kot tipično sred njeveški sta novanjski pro stor, seveda vtistem najstarejšem dimničnem prostoru, kjer si je mogoče plastično predstavljati vsakodnevno življenje kmeta v srednjem veku. Zato smo tudi naredili pomanjšano rekonstrukcijo tega prostora v velenjskem muzeju.
Zelo bi želel to temo obdelati, žal pa mi zaradi pomanjkanja virov to še ni uspelo. Je pa to mogoče narediti za pozni srednji vek in začetek novega veka, tj. za 15. in 16. stoletje, kajti za ta čas obstajajo čudoviti podatki, inventarji, kronike ipd. Morda bi se potem, ko bo opravljena rekonstrukcija tega časa, lahko sklepalo za nazaj tudi za predhodno obdobje, s katerim se jaz ukvarjam. Vendar pa bi se tega bilo treba šele lotiti. Malo več vemo o načinih prehranjevanja, znan je spis Santonina, kije v 15. stoletju potoval v spremstvu škofa po današnji slovenski Štajerski. Opisuje, kako se je mastil in je del, kako so ga spreje li, s čim so ga pogostili, piše tudi o tem, kako so ga kopali na gradovih sedanje slovenske Štajerske. Mislim, da opisuje dogodek z gradu v Slovenskih Konjicah, kjer so ga sprejeli kot škofove ga spremljeval ca. Prišli so utrujeni, prašni in umazani in sama grajska gospa ga je Santonina, kot natančno opisuje, lastnoročno okopala v čebru s toplo vodo »ekskluziv«od glave do pasu in od pete do pasu, prav tako »eksklu-ziv«, kot seje sam izrazil. Bilje cerkveni mož, član cerkvena delegacije, ki je prihajala z ozemlja današnje Italije, zato je razumljivo, da je bil šokiran. Vendar ko je spoznal, daje to vtukajšnjih krajih običaj in da mu je s tem bila izkazana posebna čast, se je pomiril. To so drobci, na osnovi katerih lahko sklepamo tudi o kasnejšem času, ko so po vsej verjetnosti veljali podobni običaji. Vse kakor pa je vsaj v zgodovinopisju hvala bogu presežena pred stava o mrač nem sred njem veku.. Lahko pričakujemo nadaljevanje hoje Po zvezdnih poteh?
Načrtujem, da bom zgodbo nadaljeval s pisanjem drugega dela srednjeveške zgodovine tega področja iz časov ekspanzije Celjskih grofov do bojev za njihovo dediščino, torej do obdobja, ko se v osemdesetih letih 15. stoletja srednji vek pri nas konča in nastanejo povsem nova družbena razmerja.
■ S.G.
RAZVEDRILO
htt
ornskon
Oven od2 1.3.do21.4.
Pust je mimo, vi pa ste že nekaj dni povsem pomladno razpoloženi. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu, Valentinovo bo zato letos kot nalašč za vas. Ker po sončnih obronkih že cvetijo trobentice, lahko svoje razpoloženje povežete tudi s pomladjo, ki koledarsko še dolgo ne bo prišla, a vi jo že čutite. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Sedaj boste začeli dela ti tudi na zuna njosti, saj ved no, ko se zalju bi te, več pozor nosti posveti te tudi tej.
Bik od 22.4. do 20.5.
Veliko dela boste imeli v teh dneh, volje pa ne bo ta prave. Morda vas bo neuspeh, ki ga boste sicer pričakovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Denar, ki ga nujno potrebujete, če želite uresničiti željo, seveda ne bo padel z neba. Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo poravnal dolgove, na katere ste že skoraj pozabili. In vi boste končno lahko uresničili svoje želje, vsaj na materialnem področju. Na čustvenem bo še nekaj časa zevala velika praznina. Pa ne obupajte. Ko ljubezen iščete, jo težko najdete. Tudi vam se bo zgodilo, ko boste najmanj pričakovali.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Življenje bo v teh dneh za vas postalo lepše in prijaznejše. Sreča bo dvojna, delili pa jo boste le s tistimi, ki vam res veliko pomenijo, hkrati pa razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Tokrat boste lahko uživali v sadovih minulega dela in opazovali tiste, ki svojega dela niso pravočasno opravili. Tako se vam bo uresničila tudi želja, da imate več časa zase. A izkoristili ga boste povsem drugače, kotste si prej zamis li li. Odkri li bos te, kako giba nje raz bis tri telo in duha. Ideje bodo kar deže va le.
Rak od 22.6. do 22.7.
Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Ja, pomlad je že v zraku, vi pa ste postali malo neprevidni. Vsakemu godi, če ga opa zijo, ven dar je tre ba zato naj ti pra vi tre nu tek in čas. Pa tudi pre več oči ne sme biti zra -ven, saj so ljudje pri vo ščlji vi. In kaj hit ro vam lah ko življe nje zagre nijo neres nič ne govo ri ce.
Lev od 23.7. do 23.8.
Naleteli boste na manjšo težavo, ki je vsekakor niste pričakovali. S partnerjem bosta združila moči in pomagala vsak po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet in nove, skupne teme za pogovore, ki ste jih v turobnih zimskih dneh precej pogrešali. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Si boste končno priznali, da vse premalokrat prisluhnete srcu? To vas je doslej že nekajkrat drago stalo, zato tokrat razmišljajte tudi z glavo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Februar se je za vas začel tako kot ste si želeli. Po dolgem času ste si privoščili zabavo, ki je še nekaj dni ne boste pozabili. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi nekega novega znanca, ki se bo vse pogosteje prikradel v vaše misli, še pogosteje pa v sanje. Že dolgo niste tako živo sanjali, kot boste prav te dni. Zbujali se boste nenaspani in utrujeni, po nepotrebnem pa vas bo grizla še slaba vest. Doklerse vam vse dogaja le v glavi, dejansko pa se ni nič zgodilo, ste lahko povsem mirni. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato pazite nase.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Zadnji tedni so bili zmes dela in uživanja. Take imate pravzaprav najraje, saj niti za en dan ne morete reči, da vam je prepočasi minil. Prej veliko prehitro. Tudi v naslednjih dneh ne bo nič bolje. Le da vas nekaj dni čaka več uživanja kot dela. In to v družbi tistih, ki jih imate iskreno radi, pa si velikokrat ne znate vzeti časa zanje. V njihovi družbi vam je potem vedno žal, da tega ne počnete pogosteje. Spremeniti pa se ne znate. Ali pa se nočete. Tudi zato, ker vam je tako, kot je trenutno, pravzaprav zelo lepo.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
V naslednjih dneh, ko boste spet več doma in z družino, saj bo vikend daljši kot ponavadi, boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. Tudi zato, ker se boste prepustili toku dogodkov in ne boste preveč poslušali nasvetov tistih, ki mislijo, da vse vedo. Poslovno se vam obeta dobra ponudba. Preden karkoli odgovorite, krepko premislite. Saj dobro veste, kje je največja ovira, če si boste zaželeli na glavo nakopati še več dela in obveznosti. In le vi veste, koliko energije imate trenutno na zalogi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zadnje čase ste preveč delali, zato ste se odtujili od ljudi, ki jih imate sicer radi. Ker jim tega niste znali pokazati, se bodo odnosi še slabšali, če vendarle ne spremenite svojih navad in tudi drže. Postajate ljudomrzneš, pa vendarle ni res, da taki ste. Le od doma se zadnje čase nekam težko spravite. Zato, ker nimate pravega motiva? Morda. Že od nekdaj je za vas največji motiv ljubezen in ta zadnje teden ni na prvem mestu v vašem življenju. Pravzaprav tone po lestvici prioritet. Se sploh zavedate, kaj se lahko zgodi, če se ne boste vprašali, ali ste jo res pripravljeni povsem zavreči?
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj in marsikoga, ki vašega zaupanja ni bil vreden. Ne bo prvič, da vas bo vaš dolg jezik udaril po rokah, saj boste tež ko pojas ni li, kaj se je res nič no zgo di lo. Sploh, ker bo vse kaza lo na to, da ste neljubi zaplet res povzročili vi. Imate dve možnosti. Da se potuhnete in tiho počakate, da se zadeva pozabi. Ali pa, da na glas, po potrebi tudi večkrat, poveste, kako je bilo. Pri slednjem tvegate, da boste ostali sami. Pri prvem pa, da vam nekdo ne bo več zaupal. Vse skupaj zna vplivati na počutje, ki ne bo čisto rožnato.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nekateri dogodki močno spremenijo naš pogled na svet in ljudi, ki nas obkrožajo. To se zadnje čase dogaja tudi vam. Sedaj točno veste, kod je vaš iskren prijatelj in kdo se zanj le izdaja, ni pa pripravljen narediti kaj več. Predvsem pa boste nekatere ljudi videli v povsem novi, drugačni luči. Med njimi bo tudi nekdo, ki ga sicer že zelo dolgo poznate, a v njem nikoli niste videli kaj več kot znan ca. Sedaj pa bodo vaji ni pogo vo ri pos ta li nekaj, česar se boste vese li li iz dne va v dan. Ob tem se boste spraševali, kaj se dogaja. Si boste upali priznati, da je to lahko tudi več kot le prijateljstvo? Zadeva je zapletena, nerešljiva pa nikakor ne.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Da življenje ni le delo, zelo dobro veste. Vendar se ga zadnje čase niti ne branite, saj doma ni vse tako, kotsi želite. Z delom bežite od skrbi, ki jih že nekaj časa kot težko prtljago prenašate na svojih ramenih. Tokrat je tako resno, da o tem ne upate govoriti z nikomer, niti s tistimi, ki ste jim take stvari vedno lahko zaupali. Še huje bo, ker boste postali sumnjičavi in ljubosumni. Ker čutite, da partner ne deli več svojih skrivnosti z vami, kar je prej vedno počel. Nikar se ne pojdite malega detektiva. Raje ga prisilite v odkrit pogovor, ki se mu sicer zna izogibati. Ker tokrat njegova vest res ne bo čista.
Ob financiranju nakupa vseh vrst novih in rabljenih vozil vam nudimo 50-odstotni popust pri zavarovanju vozila.
Popust se nanaša na izhodiščno zavarovalno premijo pri zavarovanju vozila za naslednje rizike:
•	avtomobilska odgovornost (AO)
•	zavarovanje voznika (AOP-plus)
•	splošni avtomobilski kasko (AK)
NLB0 Leasing
NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12
ABITURA .„
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZORRAZRE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS BO 14. FEBRUARJA 2008 OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 16. uri in v soboto, 16. 2.2008 ob 9. uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 17. uri in v soboto, 16.2. 2008, ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
postani
iplorrrirana ekotehnologinja diplomiran ekotehnolog
Visoka šola za varstvo okolja vabi k vpisu v redni in izredni študij v študijskem letu 2008/09. Visoka šola bo izvajala visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Varstvo okolja in ekotehnologija za pridobitev strokovnega naziva dipl. ekotehnolog (VS) / dipl. ekotehnologinja (VS).
Informativni dnevi bodo organizirani v upravnih prostorih Visoke šole za varstvo okolja, Trg mladosti 2, Velenje v: petek, 1 5. 2. 2008 ob 10. in 16. uri ter Soboto, 1 6.2. 2008 ob 10. uri.
VISOKA SOLA
za varstvo okolja
Visoka šola za varstvo okolja Trg mladosti 213320 Velenje 001 f: 03 428 79 061 e: info@rss-ce.si | www.vsvo.velenje.si
Zgodilo se je ...
od 8. do 14. februarja
■	8. svečana je slovenski kulturni praznik v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, kije umrl na današnji dan leta 1849 v Kranju. Pobudo za ta praznik je 1. februarja leta 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prešernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke v kulturi, je uvedlo ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 13. februarja 1946, prvič pa so Prešernovo nagrado podelili 8. februarja 1947;
■	9. februarja 1982, ko je šaleška folklorna skupina Koleda proslavila 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo prizna-
nje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo; 10. februarja 1995 je bilv Topolšici ustanovni kongres sindikata pridobivanja ener-get skih surovin Slove nije -SPESS;
■	10. februarja 2001 seje z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2. Max club jazz klinika, to je mednarodna šola jazza, ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; mladim jazz glasbenikom so predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije;
■	11. februarja leta 1995 so v šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona razžveplevalne naprave
blo ka 4;
-	12. februarja 1995
je Kulturno društvo Ivana Cankarja iz Ple šivca pri Velenju proslavilo dvajsetletnico svojega delovanja;
-	12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2;
-	13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Vele nje;
-	13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki je prvo mesto osvojila
dr. Franc Prešeren (arhiv Muzeja Velenje)
kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju; 14. februarja 1997 seje 24 družin vselilo v nova stanovanja v bloku na Cesti talcev v Vele nju.
■ Damijan Kljajič
"»HAS
Nagradna križanka Hotel Razgoršek
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 28. januarja 2008 do 3. februarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. januarja 2008 do 3. februarja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE POŠTAJNER
objavljene 24. januarja v tedniku Naš čas so:
1. posodo PVC za piknik prejme Marjan Turinek, Gregočičeva 28, 3320 Velenje; 2. posodo PVC za piknik prejme Antonija Stopar, Metleče 57, 3325 Šoštanj; 3. Agrofilc Vrtičkar prejme Nardin Gorazd, Splitska 66, 3320 Velenje.
Geslo nagradne križanke se glasi: Topdom Poštajner. Potrdilo o nagradi prejmete po pošti! Čestitamo!


RAD/0
veieNje
Hotel Razgoršek
Stari trg 33, Velenje
Telefon: 03 898 36 30, 898 36 32
Fax: 03 898 36 72
e-mail: hotelrazgorsek@siol.net
www.hotelrazgorsek.si
www.hotelrazgorsek.com
Restavracija Hotela Razgoršek vas vabi vsak dan, od 7. do 23. ure vse dni v tednu.
Hotel Razgoršek se nahaja pod velenjskim gradom v Starem Velenju. Do nedavnega so ga poznali le izbrani, danes pa odpira vrata vsakomur, ki uživa v dobri hrani, prijetnem okolju in pri-jaz ni postrež bi.
Za romantično praznovanje na valentinovo vas posebej vabijo. Razvajali vas bodo z izbrano ponudbo.
V restavraciji vas bodo postregli z izvrstno ponudbo ob spremljavi vin prizna nih vino grad ni kov. Vsak dan vas vabijo na okusne malice, kosila ali jedi po naročilu, ob nedeljah pa pripravljajo za vas nedeljska kosila. Prijetna restavracija za nepozabno doživetje v dvoje, za pogostitev večjih skupin ob raznih družinskih slavjih (krst, birma, obhajilo...), praznovanje obletnic in drugih praznikov in uspehov. Ob prihodu lepega vremena vas vabijo tudi na teraso pred hotelom, kjer se boste sprostili ob raznoliki ponudbi naših kav medtem, ko se bodo vaši mal čki brez skrb no zaba va li na igra lih.
Restavracija Hotela Razgoršek - prijazen kraj za prijazne ljudi.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 18. februarja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Hotel Razgoršek«. Izžrebali bomo tri nagrade: nedeljska kosila za dve osebi.
Mali oglasi R 898 17 50
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 7. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 8. februarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9. februarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 10. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 11. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. februarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
VSE NA ENEM MESTU
S februarjem ponudbo Teletrgovin selimo v Mobitelove centre, kjer boste na enem mestu našli ponudbo fiksnih in mobilnih telekomunikacij. Zato Teletrgovina Velenje, na Kidričevi 2a, s 1. februarjem zapira svoja vrata. Vendar jih že 18. februarja spet odpre kot prenovljen Mobitelov center.
Hvala za razumevanje.
Telekom
Slovenije	w

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
KUPIM
MEŠALEC za beton kupim. Gsm: 041/776-273.
ISCEM
IŠČEM upokojenko z avtomobilom za občasen prevoz. Telefon: 5863-721, gsm: 041/846-631.
Visok krvni tlak ni prijeten, zato poskusite živeti z normalnim krvnim tlakom. Svetovanje za pravilno življenje, Rizman Stanko s.p. 090 142 680
ODDAM
2-SOBNO stanovanje v Velenju oddam. Telefon: 5775-486.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
NEPREMIČNINE
V LAZAH pri Velenju prodamo kmetijsko zemljišče v velikosti 2.400 m2 (vinograd, sadovnjak) z manjšo leseno brunarico. Telefon: 5868-024, gsm: 031/373-273.
RAZNO
RABLJENA okna z roleto, dim. 80 x 85 cm, prodam. Gsm: 041/783-825. TROSILEC hlevskega gnoja sip pro 40 in predsetvenik gorenc ter cisterno za gnojevko prodam. Gsm: 051/387-625.
PRIDELKI
Gsm: 041/344-883.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO šiviljo IV, min. 3 leta izkušenj, starost do 35 let, za dobo 1 leta. Dekorativa Cehner d.o.o., Prešernova c. 22e, Velenje.
ŽIVALI
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749-671. VINO, belo (rizling in muškat) in rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,20 evra/l. Gsm: 041/748-315. BOROVNIČEVEC, medenovecterveč vrst jabolčnika in žganja prodam.
Starejši, mlajši, osamljeni, bolni potrebujejo pogovor. Pridem na dom. Svetovanje za pra vil no živ lje nje, Riz man Stan ko s.p. 090 142 680
PRODAJA nesnic v nedeljo, 10. februarja od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651.
NEM ŠKE ovčarje, samičke, stare dva meseca, čistokrvne brez rodovnika, odličnih staršev, cepljene, razgliščene, prodam. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252.
PRAŠIČA domače reje, težkega 120
PRODAMO: Lepo hišo 162 m2, na parceli 403 m2, letnik 1977 pri M 4 za Gasilskim domom v Velenju, cena 150.000 Evr Dvosobno stanovanje v centru Velenja, nad Mobitelom, letnik 1968, 51 m2, 5 nadstropje, cena 59.000 Evr Zelo lepo 3 sobno stanovanje nad Staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
kg prodam. Cena 1.50 evra/kg. Gsm: 041/942-898.
PRAŠIČA prodam ali menjam za bikca. Telefon: 5722-396. SVINJO, težko 270 kg in telička, težkega 150 kg, belgijsko plavi, prodam. Telefon: 5893-578. PRA ŠI ČE za zakol, koline možne pri nas, lahko tudi polovico, ugodno prodam. Gsm: 041/783-825. KOBILO, mlado, brejo osem mesecev, po izbiri, prodam. Gsm: 041/783-825.
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJE V VELENJU:
3 sobno stanovanje v Velenju (okolica tržnice), 1. nadstropje, delno obnovljeno, 81,30 m2, letnik 1958; cena 85.000 EUR PRODAMO STANOVANJE V ŠOŠTANJU:
2 sobno stanovanje v Šoštanju, 2.nadstropje, delno obnovljeno, 61,05 m2, letnik 1970, vseljivo konec leta 2008; cena: 68.000 EUR
TELIČ KO sivko, težko 140 kg in svinjsko polovico prodam. Gsm: 031/640369.
Mali oglasi K 898 17 50
V SLOVO
Za vedno je odšel na pot brez vrnitve naš ljubljeni mož, oče in dedek
univ. dipl. ing. FRANCANTLEJ
Za njim žalujejo žena Fanika, sinova Brane s Tinco, Matjaž z Mileno
in vnuki: Maži, Saša, Urška in Kaja
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Boh Nataša, Robindvor 45, Dravograd in Terglav Jurij, Koroška cesta 22 a, Velenje.
Smrti:
Pudgar Janez, roj. 1914, Bele vode 67, Šoštanj; Močilnik Marija, roj. 1924, Cesta X št. 1, Velenje; Ferenčina Vjekoslav, roj. 1950, Tomšičeva cesta 43, Velenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin-sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reše val no služ bo kli či te na tele fon-sko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je orga ni zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
8., 9. in 10. februarja - MOJCA KOPRIVC BUJAN (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -
gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.
do 14. ure; Ambulanta za male živali
in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda
in petek od 8. do 12. ure ter torek in
četrte od 13. do 17. ure.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Čeprav Te črna zemlja krije, Tvoj lik med nami še živi. Naj duša Tvoja mir uživa, tam med zvezdami prebiva, za vse še enkrat »Hvala Ti!«
(Ana M.)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel
VJEKOSLAV FERENČINA
11. 5. 1950 - 1. 2. 2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
MIRAN SUSTER
17. 5. 1957 - 9. 2. 2000
Hvala vsem, ki niste pozabili.
Ate so šli, ne bo jih nazaj, Bog jih poklical je k sebi v Raj, častno pripravljen za njihov sprejem, prostor namenil jim tik je ob Njem.
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek
IVAN PUDGAR
Bele Vode 67, Šoštanj 29. 9. 1914 - 29. 1. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede sočutja in nesebično pomoč. Hvala gospodu kaplanu za opravljeno mašo, pevcem, govorniku, praporščaku, g. Golavšku za odigrano Tišino ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga cenili in imeli radi, ga pospremili na poti slovesa, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Vsi njegovi
Tam, kjer si Ti, ni sonca in ne luči, le Tvoj nasmeh nam v srcih še živi; nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da Te več ni...
V SLOVO
Za vedno je odšla od nas naša predraga žena, mama, tašča, babica in prababica - omica
MARIJA MOČILNIK
18. 3. 1924 - 31. 1. 2008
K mirnemu pokoju smo jo pospremili v ponedeljek,
4. februarja 2008, ob 15. uri. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala zdravstvenim delavcem, zlasti g. Pavlu Grošlju, dr. med., delavkam patronažne službe, delavcem reševalne službe in vsem ostalim, ki ste ji lajšali zadnje dni življenja.
Žalostni smo ostali mož Tone ter sinova Edo in Boris z družinama
Izbiramo osebnost meseca januarja
V uredništvih tednika Naš čas in Radia tudi letos izbiramo naj osebnost skozi vse leto. V prejšnji številki smo objavili kupon, s katerim ste predlagali kandidate, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali mesec januar. Na tej osnovi smo pripravili lestvico tistih, ki bodo prejeli največ vaših glasov in ves februar boste glasovali zanje. Ob koncu leta bomo vse zmagovalce posameznih mesecev uvrstili v veliki finale izbora naj osebnosti leta 2008, ki jih že tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju v središču mesta.
Torej, izpolnite kupon in izrazite na
takšen način priznanje tistim, ki so v vašem okolju v januarju naredili kaj posebnega. Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka 12. februarja do 10. ure, ali pa na Radiu Velenje, vsak delovni dan malo pred 17. uro.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali tri nagrade - almanahe občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Predlogi za osebnosti januarja
Boris Goličnik.
predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj (dobro vodi društvo, prizadeven in požrtvovalen gasilec, še posebej se je izkazal, ko je tvegal svoje življenje, da je rešil iz zaledenelega jezera lovca). Jasmina Imširovic.
predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje, ki je kot soorganizatorka zimskih počitnic za sirote iz BIH v Velenju spet dokazala, da je dekle z neverjetno energijo in velikim srcem.
Dr. Franc Žerdin.
v. d. prodekana Fakultete za energetiko in predsednik Sveta zavoda regijsko študijsko središče Celje (veliko je naredil zato, da postaja Velenje univerzitetno središče in da se bodo že letos lahko vpisali študentje na Fakulteto za energetiko in Visoko šolo za varstvo okolja ).
Proračun pod streho
Svetniki občine Šmartno ob Paki brez bistvenih pripomb podprli predlog občinske uprave o razporeditvi slabih 2,8 milijona evrov prihodkov - Področni center za ravnanje z odpadki prava stvar, vendar ... - Namesto svetnika Bojana Prašnikarja Robi Crnjac
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. februarja - Osrednja točka prve letošnje seje sveta Občine Šmartno ob Paki (minuli ponedeljek) je bil predlog letošnjega občinskega proračuna. Tako široke razprave, kam in kako razporediti načrtovanih nekaj manj kot 2,8 milijona evrov prihodkov, v tukajšnjem okolju še niso organizirali. Osnutek proračuna je bil namreč od 17. decembra lani do sredine letošnjega januarja javno razgrnjen v avli šmarškega kulturnega doma, podrobneje so ga prevetrili člani obeh občinskih delo-
vnih teles (odbo ra za gospo darstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter za negospodarske javne službe), predsedniki vaških skupnosti in nanj niso imeli bistvenih pripomb. Na seji so svetniki obravnavali dopolnjen predlog proračuna, dopolnitve je predlagala občinska uprava, in tudi v zvezi s tem ni bilo razprave. Prispevek svetnika Franca Berdnika je bil bolj priporočilo, da bi bilo zaradi potreb bolje, če bi denar, ki so ga predvideli za malo čistilno napravo Slatine, prerazporedili za komunalno infrastrukturo (občinska uprava pa je predlagala, da ga razporedijo za nakup gasil-
skega avtomobila, za postavitev kapelice nasproti Mladinskega centra, za dejavnost tabornikov, ki so se na novo ustanovili, in za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v delu Šmartnega ob Paki in Malega Vrha). Kot nam je dejal župan Alojz Podgoršek, je letošnji občinski proračun nekoliko bogatejši tudi zaradi blizu 600 tisoč evrov, ki jih je lokalna skupnost pridobila na državnem razpisu za odpravljanje posledic neurja septembra lani. Kot je še poudaril, bojazni, da bi ta denar porabili za druge namene, kot se sliši, ni, kajti nad porabo bo bdelo ministrstvo za okolje in prostor.
Potrebna bo večja ekološka osveščenost
Področni center za ravnanje z odpadki, za katerega je Mestna občina Velenje že odkupila zemljišče, naj bi začeli graditi letos ob že obstoječem odlagališču v Velenju. Z naložbo, po predračunih vredno blizu 10 milijonov evrov, naj bi poskrbeli za čim nižje stroške ravnanja z odpadki na CERO Celje, kamor bodo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prihodnje leto
dalje vozile ostanke odpadkov. V projekt celovitega ravnanja z odpadki naj bi lokalne skupnosti vstopile skupaj z zasebnimi partnerji oziroma z ustanovitvijo nove gospodarske službe, v katero bi predvidoma vložile koncesijo za izvajanje omenjene službe. V njej naj bi imele 26-odstoten lastniški delež in si s tem zagotovile možnost vplivanja na odločitev v zvezi s sprejemom najpomembnejših odločitev. Šmar-ški svetniki so v razpravi podprli predlagano rešitev celovitega ravnanja z odpadki. Ob tem je imel svetnik Bojan Kladnik pomislek glede zasebnega partnerstva. Ta bo želel ustvarjati dobiček, kar pa za občino ne bo dobra rešitev. Svetnika Frančišek Fužir in Franc Berdnik pa sta menila, da bi bilo zaradi stroškov smiselno v projekt povabiti še druge, Šaleški dolini bližnje občine. Vsekakor pa bodo morali občani že na domačem pragu precej dvigniti ekološko osveščenost. Svetnik Janko Kopušar je dejal, da bo pri tem pomembno vlogo »igrala« ekonomika in morda ne bi bilo slabo izračunati, koliko bi stalo občane odlaganje odpadkov direktno v Celje. Sklep o začetku postopka za sklenitev j avno-zaseb-
nega partnerstva za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so svetniki sprejeli.
Namesto Bojana Prašnikarja Robi Crnjac
Na začetku seje so svetniki sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu sveta Bojanu Prašnikarju. Ta je konec leta 2007 odstopil od te dolžnosti zaradi službenih obveznosti v tujini. Med samo sejo sveta se je sestala občinska volilna komisija in ugotovila, da pravica preide na naslednjega na listi SD. Tako bo na naslednji seji občinskega sveta Prašnikar-jevo svetniško mesto zasedel Robi Crnjac. Svetniki so mu mandat potrdili.
Poleg omenjenih točk dnevnega reda so nekaj več časa namenili še obravnavi osnutka odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odmeri komunalnega prispevka za območje občine. Osnutek so predlagali v nadaljnji postopek, temeljito pa naj bi o njem spregovorili že na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma sredi prihodnjega meseca.
Premogovnikov izvoz znanja in opreme
Projekt revitalizacije rudnika Mramor v BiH vreden 3,6 milijonov evrov je izjemnega pomena za Premogovnik in HTZ, pa tudi slovensko energetiko, ki z njim ne izvaža v prostor jugovzhodne Evrope le opremo, ampak tudi znanje
Milena Krstič - Planine
Premogovnik Velenje s hčerinsko družbo HTZ zaključuje remont, revitalizacijo in vgradnjo opreme mehaniziranega širokega čela za rudnik Mramor (Rudniki Kreka Tuzla, Bosna in Hercegovina), ki so ga pridobili na podlagi mednarodnega tendeija. Vrednost projekta znaša 3,6 milijona evrov, vključuje pa remont elektro-strojne opreme, katere lastnik je rudnik Mramor, nabavo »remontirane« opreme - last Premogovnika Velenje - in nove opreme, rezervne dele, šolanje kadrov iz tamkajšnjega rudnika za upravljanje, vzdrževanje in nadzor ter poskusno obratovanje. Projekt je izjem ne ga pome na, saj z njim Premogovnik Velenje v jugovzhodno regijo ne izva ža le opre me, ampak tudi znanje, ocenjuje direktor, dr. Milan Medved.
»Za Premogovnik in HTZ, ki je
	
REKLI	EM" J
Dr. MilanM edved:» Projekt jep omembnap relomniea za eelotnos lovenske energetiko.«
naša največja hčerinska družba, je projekt, ki smo mu dali naziv Mra-mor po rudniku, v katerem ga izvajamo, zelo pomemben. Prvič v zgodovini prevzemamo odgovornost
Zoran Josic je bil zadovoljen.
za izpeljavo celotnega projekta, od začetka priprave odkopne opreme do vgradnje in izobraževanja ljudi, ki bodo kasneje delali na tem odko pu. Obe nem pa je ta projekt pomembna prelomnica za celotno slovensko energetiko, ki se z
MiranGl inšek:» Mednarodni tender je bilr azpisan oktobra2 006.«
njim podaja v prostor jugovzhodne Evrope. Res sem vesel, da imamo priložnost naša znanja, ki jih je ogromno, umestiti v ta prostor,« pravi dr. Medved. Premogovnik Velenje je v jugovzhodni regiji sinonim, ima ime, njihovi strokovnjaki so cenjeni, imajo izkušnje, zato si podobnih projektov obetajo tudi v prihodnje. Veliko pričakujejo že od obiska predstavnikov podobnih rudnikov iz cele jugovzhodne regije, ki želijo po vzoru Mramorja obnoviti ali mehanizirati proizvodnjo premoga v podzemnih premogovnikih. Nekaj teh obiskov pričakujejo že v naslednjih treh tednih.
Rudnik Mramor je referenčni projekt, odkop v njem pa bo začel delovati že v prvi polovici letošnjega leta. Vzpo red no s tis tim, kar poteka v Velenju, je namreč treba v tamkajšnjem rudniku poskrbeti za izdelavo prog - v tem času poteka intenzivno odvodnjavanje, in izvesti montažna elektrostrojna dela za oskrbo odkopa. Sledila bo vgradnja opreme in obdobje skupnega vodenja odkopa.
Ob tem direktor Premogovnika Velenje ne pozabi pohvaliti sodelavcev, ki so se znali odzvati, saj brez dobrega poznavanja razmer v jugovzhodni regiji, konkretno v Rudnikih Kreka, in dobrih referenc, ki jih imajo v tem okolju, projekta gotovo ne bi dobili. »Posebej pa moram izpostaviti angažiranje HTZ-ja, ki s tem projektom direktno vstopa na trg trženja rudarskih znanj.« In prav znanje je tisto, kar je izjemnega pomena. »Mi smo v tem primeru uporabili veliko svojega znanja in izkušenj. V njem smo uspeli združiti opremo, s katero so v rudniku Mramor razpolagali prej in jo je bilo treba remon-tirati z opremo, s katero smo razpolagali mi. To je bilo treba obnoviti ter ji dodati še novo in vse skupaj zložili v delujočo celoto.«
V začetku tega tedna so se v Premogovniku Velenje mudili predstavniki rudnika Mramor, ki bodo s to opremo tudi delali, obenem pa so pripravljali vse potrebno za tehnični prevzem opreme.
Salih Delic, tehnični direktor rudnika Mramor: »To je velika stvar. Naposled bomo mi lahko spremljali svetovne trende na področju rudarstva. Oprema bo gotovo dala odlične rezultate. Mi smo že pred to nesrečno vojno s to opremo že delali, a v nekoliko spremenjeni konstrukciji, kot je sedaj, pa vendar. Skupaj z vami smo napravili dobro stvar! Za tiste, ki morda ne vedo, naj povem, da je rudnik Mramor rudnik, ki ima najdaljšo tradicijo podzem-
nega pridobivanja premoga v Bosni in Hercegovini in sodi med največje tovrstne rudnike pri nas.«
Zoran Josic, strojni poslovodja iz Tuzle: »V Velenje smo prišli, da si ogledamo, kako čelo, ki bo jutri pri nas, deluje, da bomo lahko to kolegom tudi razložili in pokazali. Navdušen sem. Za nas bo to velik korak naprej. Upamo, da bo spremenil naše življenje, da bo prinesel razvoj, humani-zacijo dela in višjo proizvodnjo. Konec koncev delamo vsi za to, da bo več denarja, da bo višji standard.«
Miran Glinšek, zadolžen za izvedbo projekta v Premogovniku Velenje: »Oktobra 2006 je bil razpisan mednarodni tender revitalizacije opreme v rudniku Mra-mor. Izbrani smo bili kot najboljši ponudnik in takoj za tem so stekle aktivnosti na popravilu opreme, predelavi, know-howa ... Ne gre namreč samo za popravilo mehanske opreme, ampak tudi za sam način rudarjenja. Računamo, da se bodo montažne aktivnosti pričele 10. marca, trajale bodo do konca aprila, maja pa bi se že lahko pričelo obratovanje.«
V začetku tedna so predstavniki rudnikaM ramorp reizkušalio premo.