Leto XXXVII Št. 32 Murska Sobota 14. avgust 1986 CENA 120 DIN
NASLOV
MORAVSKE TOPLICE
V Muri z izvozom sedemkrat pokrivajo uvoz
Tovarna oblačil in perila Mura iz Murske Sobote se tudi v prvem polletju letošnjega leta ponaša s precej ugodnimi rezultati gospodarjenja. Ti si plod visoke produktivnosti zaposlenih in sodobnega načina izdelave, ki omogočajo vse večji prodor na evropski in svetovni trg. Tega se v soboški Muri zelo dobro zavedajo, zato nenehno iščejo rešitve za izboljšanje možnosti poslovanja.
Podatek, da je realizacija znašala 14 milijard 794 milijonov dinarjev, kar je 13 odstotkov nad načrtovanim, dovolj zgovorno priča o takih prizadevanjih. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je to povečanje kar 88-odstotno.
V tem času so izvoz fizično povečali za 17 odstotkov. Samo z izvozom so v tem obdobju iztržili 19 milijonov 373 tisoč dolarjev, in sicer v celoti na konvertibilnem območju. Na prvem mestu je, kar je še posebno zanimivo, ženska konfekcija, nato sledno moška in druga oblačila. Se vedno pretežni del izvoza odpade na Zvezno republiko Nemčijo. In če vemo, da z izvozom celo sedemkrat pokrijejo uvoz, je vsakršen komentar odveč! Pa čeprav je bil uvoz za 26 odstotkov vrednostno večji kot lani v prvem polletju.
Navzlic manj spodbudni novi devizni zakonodaji za izvoznike in izdelovalce me-tražnega blaga pa so v soboški Muri napeli vse sile, da bi izvoz dobil realnejše mesto v našem gospodarstvu. Zato niso imeli v zvezi s tem kakih večjih problemov. Edinole kvot za klasični izvoz, predvsem v / Združene države Amerike in države Evropske gospodarske skupnosti, je včasih primanjkovalo. Problem je bil tudi glede plačevanja v tujino, česar v Muri doslej niso poznali. Vsakokrat so namreč pravočasno izpolnili svoje obveznosti. Zadovoljivo poteka tudi prodaja njihove tehnologije na tujem trgu, predvsem v Egiptu, kjer so si zagotovili zelo ugodne posle. Ob priučeva-nju kadrov za novo tehnologijo prav zdaj potekajo pogovori o prevzemu še ene tovarne v Egiptu.
Seveda pa v Muri ne manjka načrtov tudi za naprej! Izvoz naj bi povečali za 5 odstotkov, želijo pa se tudi posodobiti z novo opremo, saj je zdajšnja že marsikje odpisana in predstavlja ozko grlo. Ni dvoma, da jim bo to uspelo, saj Tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti gospodarjenje temelji na realnih osnovah, kar so že večkrat dokazali.
Milan Jerše
V skladiščih dobrih 20 tisoč ton pšenice
Kot vse kaže, letošnjega načrta odkupa pšenice v Pomurju ne bodo uresničili. Po republiškem načrtu bi namreč morali od pomurskih pridelovalcev odkupiti nekaj več kot 31 tisoč ton tržnih presežkov pšenice, v skladišča Intesovega tozda Mlinopek pa so do začeka tega tedna spravili le dobrih 20 tisoč ton pridelka, ali dve tretjini načrtovanih količin. Če je družbeni sektor svoje obveznosti izpolnil 96-odstotno, pa so kmetje oddali manj kot polovico predvidenih količin. Po posameznih zadružnih organizacijah je odkup naslednji: KZ Panonka 4.300 ton, KZ Lendava 1.500 ton, KZ Ljutomer-Kri-ževci 1.340 ton, KZ Gornja Radgona 1.050 ton, TOK Ljutomerčan 320 ton in Kooperacija VG Kapela 135 ton. V kmetijskih zadrugah pravijo, da bodo do jeseni odkupili še nekaj pridelka, nekaj pšenice pa bodo zamenjali tudi za semensko, tako da se bodo zastavljenemu načrtu skušali čim bolj približati.	L. K.
Z več znanja do več cenejše hrane V obmejnem pomurskem mestu Gornji Radgoni je že vse nared za začetek 24. tradicionalnega Kmetijsko-živilskega sejma, čeprav je raz-staviščni prostor v teh dneh še podoben velikemu gradbišču. Lani je razstavljalo 980 razstavljavcev, letos jih bo čez 1100. Zaradi pomanjkanja prostora pa so morali odpovedati gostoljubje nekaterim večjim razsta-vljalcem, kakor so Carnex, Josip Kraš, Servo Mihajl itn., stalnim raz-stavljalcem pa so bili zaradi velikega zanimanja novih razstavljavcev prisiljeni zmanjšati razstavne prostore. Okrog 70 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, od teh je 10 tisoč pokritih, je zasedenih do zadnjega kvadratnega metra. Do naslednjega leta bo nujno urediti 4 tisoč kvadratnih metrov sejemskega prostora, ki so ga že letos pridobili s prestavitvijo nasipa in ob pomoči območne vodne skupnosti. Poleg 1100 razstavljalcev iz Jugoslavije bo sodelovalo tudi 65 razstavljalcev iz 24 tujih držav.
»Naši so in naši bodo ostali«
Številnim gostom Moravskih Toplic minulo nedeljo se je pridružilo tudi kakšnih 150 delavcev iz Pomurja, ki so na začasnem delu v tujini, in naših izseljencev, ki so ta čas na dopustih v domovini. Tja so jih posebej povabili občinska konferenca SZDL M. Sobota, Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta in podružnica Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti. Pripravili so namreč 9. skupno srečanje. Obisk prav gotovo ni bil zadovoljiv, saj je v tem času najbrž doma na dopustih nekaj tisoč zdomcev in izseljencev, tisti pa, ki so prišli v Moravske Toplice, so zatrjevali, da so takšne prireditve potrebne in koristne in da se jim zdi lepo, da jih domovina ne pozablja.
»Spet smo se zbrali na našem skupnem že tradicionalnem srečanju z namenom, da nekaj časa damo v drugi plan vsakdanje skrbi in naloge, da sprostimo srce in duha, da s prijatelji in znanci prijetno pokramljamo, da občutimo vso tisto toplino, ki jo daje domovina, njeno okolje in njeni ljudje. Takšni trenutki so vedno nepozabni. Vse skupaj nas bogatijo, dajejo življenjski sok koreninam, ki nas vežejo z domovino. Hkrati pa pomenijo velik prispevek k našemu boljšemu medsebojnemu spoznavanju, boljši medsebojni informiranosti in s tem tudi večjemu medsebojnemu zaupanju, kar pa je osnovni temelj za graditev skupnih poti in doseganja skupnih ciljev, ki so na nekate-rin področjih isti, čeprav živimo na različnih meridianih in v različnih družbenih okoljih,« je na začetku svojega slavnost-
Lažje do podražitev kot pocenitev
Od četrtka, 7. avgusta, velja odlok zveznega izvršnega sveta, po katerem se morajo proizvodne cene vrniti na raven z 8. junija letos. To velja za tiste proizvajalce, ki so od 9. do 24. junija dvignili cene za več kot 15 odstotkov in svoje izdelke letos podražili skupno za več kot 53 odstotkov. Zato so tržni inšpektorji na veliko pregledovali cene pri proizvajalcih in v trgovinah in kraju samem preverjali, kdo spoštuje odlok zveznega izvršnega sveta in kdo ne. Odlok je namreč naperjen predvsem proti tistim delovnim organizacijam, ki so špekulirale s cenami, preden je začel veljati sveženj ukrepov ZIS. Tako so občinski inšpektorji preverjali, kako proizvajalci obveščajo trgovine o zniževanju cen.
In kako je bilo v Pomurju? Tovariš Mirko Potisk, vodja inšpekcijskih služb v Murski Soboti, nam je povedal nekaj zanimivih podatkov. Prejšnji teden so bili zaradi različnih razlogov, predvsem pa dopustov, na delu le trije tržni inšpektorji, ki so nadzorovali zniževanja cen. Trgovske delovne organizacije je o tem obvestilo 23 proizvodnih delovnih organizacij. Zanimive so pocenitve nekaterih opekarniških izdelkov, na primer stropnih nosilcev Opekarne Ptuj za 20 odstotkov, tu so kozmetični izdelki, v manjši men tudi živila, tekstilni izdelki, šolske potrebščine in drugo. Med njimi so tudi antene Gorenja Elrad iz Gornje Radgone. Pocenili pa so se tudi nekateri drugi izdelki, ki jih kupci doslej niso poznali, zato je to manj opazno. Sicer pa je Gorenje pocenilo barvne televizorje, opremo za urade, antenske izdelke. Pivovarna Union pivo premium, Naftagas Hemik pa je znižal cene kar 66 svojim izdelkom.
O znižanju cen so proizvajalci obveščali trgovske organizacije s teleksi in novimi ceniki. Zanimivo je, da nekatere vrste tega blaga niso v zalogi, za druge pa niti ne vedo — čeprav je Uradni list prišel v SR Slovenijo z zamudo — če se morajo poceniti. Problemi se pojavljajo šele v zadnjem času, posebej pa je to opazno pri vozilih lada, ki so se znatno pocenila, in sicer v povprečju za 26 odstotkov. V času, ko je izšel odlok Zveznega izvršnega sveta in za tem Uradni list, so namreč potrošniki kupili še dražja vozila. Zato iščejo pravico in možnost, da bi ta vozila dobili po zakoniti nižji ceni, kar terja dodatne obveznosti proizvajalcev in trgovske organizacije. To bo gotovo povzročilo še precej nevšečnosti, ker v načelu velja, da se lahko zniža samo blago v zalogi. To bodo skušali še v tem tednu razčistiti, da kupci ne bi bili prikrajšani.	Milan Jerše
Skupina otrok, ki živijo skupaj s svojimi starši v Ingolstadtu, je s ponosom prikazala, kaj so se naučili pri slovenskem dopolnilnem pouku.
nega govora dejal predsednik OK SZDL M. Sobota Geza Farkaš. Poudaril je tudi velik pomen, ki ga opravljajo slovenska kulturno-prosvetna društva naših zdomcev in izseljencev v tujini. V imenu le-teh pa je spregovoril predsednik društva Lastovka iz Ingolstadta Zvone Kokalj in izrekel tudi tele besede:
»Za nas, ki prihajamo v domovino — ne samo na oddih in ne samo na počitek po napornem življenju v tujini, ampak tudi zato, da vsaj nekajkrat v letu občutimo čisto od blizu, da imamo še dom in domovino, da nas niso pozabili — za nas so ta srečanja zelo pomembna. Lastovka, naše društvo, praznuje oktobra že 9. rojstni dan. V teh letih svojega obstoja je doživljala tako strme vzpone kot tudi težave. Bila je trn v peti tistim krogom, ki ne morejo prenesti, da ostajamo povezani z domovino, in bila je
ponos za nas vse, ki vemo, od kod smo in ki vemo, kam se bomo nekega dne vrnili. Pred-vserp pa je in ostaja naša Lastovka upanje in garancija za vse naše slovenske otroke v Ingolstadtu. Teh otrok nikoli ne bo sram povedati, od kod so doma njihovi starši; ti otroci nikoli ne bodo pozabili maternega jezika. V njih ostaja ljubezen do domovine in domače besede in pesmi, v njihovih srcih ostaja ponos in samozavest; naši so in naši bodo ostali ...«
Kmalu zatem je skupina otrok, ki živijo skupaj s svojimi starši v Ingolstadtu, prikazala, kako jim teče slovenska knjižna beseda, ki se je učijo pri dopolnilnem pouku. V kulturnem programu pa sta nastopila tudi MPZ Štefan Kovač iz Murske Sobote in glasbena skupina DO-RO-JA iz M. Sobote.
Jože Graj
DESET DNI V DRUGI IZMENI
Delovna akcija Goričko 86 se je že krepko nagnila v drugo polovico in znani so že delovni uspehi prvih desetih dni druge izmene. Med petimi brigadami (štirimi mladinskimi in eno pionirsko) so v odstotkih naredili največ mladi Ljubljančani iz brigade Deseta SNOUB ljubljanska, saj so normo presegli za 83 odstotkov, sicer so brigadirji opravili 14.183 normnih ur in 9.067 efektivnih. Pri Ljubljančanih je treba dodati, da jih je le 15, kar pomeni, da veliko laže dosegajo boljše izide na delovišču, saj je v drugih brigadah več pionirjev.
Omenjali smo že, da bo druga izmena, če sodimo zgolj po izkopanih metrih obcestnih jarkov, manj uspešna od prve, vendar pa to ni merilo, ki bi celo-
stno odgovarjalo na vprašanje o uspešnosti brigadirjev. Ozračje med mladimi druge izmene je namreč mnogo bolj sproščeno, pristno in prijateljsko, več je pobud brigadirjev in interesne dejavnosti so živahnejše. Brigadirski večeri, ki jih pripravljajo brigadirji, pa so bolj spontani in zanimivejši.
Čeprav je do konca akcije še deset dni, pa že zdaj lahko rečemo, da bodo brigadirji načrte presegli. Posebno zato, ker so že doslej naredili več, kot smo sami pričakovali — izvedli so namreč razne delovne akcije v goričkih vaseh. Tako so bili v soboto v Ku-štanovcih, v torek pa so urejali bankine v Skakovcih.
Bojan Peček
Razstavni program zajema, podobno kot vsa leta doslej, celotno predstavitev mehanizacije, živilsko-predelovalne industrije, mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, semen, vrtnine itn.
Vendar pa je radgonski sejem edinstven glede sirokovnega programa, saj so predavanja, posveti, prikazi vse bolj množično obiskani, vsi pa imajo vpliv na nadaljnji razvoj kmetijstva. Zaradi  velikega zanimanja bo letos na 1 sejmu prvič organizirano posvetovanje za širši krog obiskovalcev o kunčjereji in ureditvi okolice stanovanjske hiše.
Predsednik izvršilnega odbora Kmetijsko-živilskega sejma in član poslovne skupnosti za sadjarstvo Milko Kranjc je dejal: »V današnjem času je vprašanje znanja eno od osnovnih vprašanj ne le v kmetijstvu, temveč tudi v drugih gospodarskih panogah. Zato smo si za moto letošnjega sejma izbrali: Z več znanja do več cenejše hrane. Konkretno uresničitev bo ta moto doživel v sejemskem strokovnem programu, ki je po svojem obsegu in kakovosti že prerasel običajni -dnevni razpored sejma. Osnovna značilnost radgonskega sejma je, da se vsako leto na sejmu dogaja nekaj, kar ima nato odločilni vpliv na nadaljnji razvoj. Letošnja prelomnica v kmetijstvu bo uvajanje računalništva v sadjarstvu in živinoreji.«
Radgonski sejem pa se ponaša tudi z bogatimi razstavami živine. Razstavljeni in ocenjeni bodo goveja živina, konji, kunci, : ovce, perutnina, prašiči ; prav go-	,
tovo bo posebna zanimivost avk-cijska prodaja živine. Na razstavi	:
goveje živine bosta sodelovala	
dva najmočnejša centra za razvoj	
svetlolisaste govedi v Jugoslaviji	
— murskosobški iz Slovenije in	
križevski s Hrvaške
Zanimiv pa bo tudi bogat spremljajoči program športnih in zabavnih prireditev, ki so bile vedno dobro obiskane. Med njimi velja omeniti parado kmečkih običajev in navad, za katero se je letos prijavilo okrog 1000 udeležencev, konjske dirke, teniške, nogometne in šahovske turnirje, streljanje na glinaste golobe ter zabavne večere z znanimi slovenskimi in jugoslovanskimi ansambli ter pevci. Okrog 200 tisoč obi-
H kakovosti prispevajo tudi ocenjevanja mesnih izdelkov, vin in kmetijske mehanizacije. Ocenili so že 218 vzorcev mesnih izdelkov in podelili 36 zlatih, 46 srebrnih in 36 bronastih medalj. Šampion kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlate medalje (v letih 1984,1985 in 1986) je radenska klobasa, ki jo izdeluje tozd Mesoizdelki Gornja Radgona. Najboljša izdelovalca mesnih izdelkov (glede števila dobljenih priznanj) sta MIP Nova Gorica in ABC Pomurka.
13.avgusta je bilo ocenjevanje vin.
skovalcev pričakujejo v tem majhnem obmejnem kraju, saj st je veliko obiskovalcev že najavilo prek agencij, ki organizirajo prevoze z avtobusi. Mesto in okolica se bodo prilagodili desetdnevnemu burnemu življenju. Delovni čas v trgovinah naj bi bil podaljšan, delali pa bi tudi ob sobotah in nedeljah, izdane pa so že informacije o celotni gostinski, zdraviliški in zabavni ponudbi v Gornji Radgoni in Radencih.
Bernarda Peček
KMALU PRILOGA:
IZZIVI MURE
aktualno doma in po svetu
Konvertibilnost forinta
Pred štirimi desetletji, 1. avgusta 1946, je bil na Madžarskem kot denarna enota uveden forint, po vzoru stare denarne enote, ki je bila prvič skovana leta 1252. Veliko porodnih težav je bilo pri rojstvu nove denarne enote, saj je forint nastal na ruševinah največje inflacije, kar jih pomni človeška zgodovina.
Tiha smrt penga, ki je bil kot plačilno sredstvo uveden leta 1927, se je začela že nekaj let pred drugo svetovno vojno. Med vojno so bile na Madžarskem v ob.toku različne denarne enote, vendar so prodajalci najbolj cenili zlato. Po osvoboditvi je zaradi velikega pomanjkanja vseh potrošnih dobrin začela močno naraščati inflacija, tiskati pa so začeli cele gore denarja, ki je bil tako rekoč brez vrednosti. Poleg državne tiskarne so denar tiskali še v znani tovarni igralnih kart Piatnik in na Zavodu za izdelavo zemljevidov. Že spomladi leta 1945 so natisnili bankovec v vrednosti 1.000 pengov, jeseni v vrednosti 100.000 pengov in naslednjo pomlad že v vrednosti 1.000.000 pengov. Junija 1946. leta je bil dosežen svetovni rekord: 1 milijarda pengov v enem kosu papirja. Končno je julija 1946 na Madžarskem prišlo do
Zapleti v Černobilu
Četrtega reaktorja černobilske jedrske elektrarne še vedno niso povsem izolirali. Da bi ga spravili v »sarkofag«, v katerem bo moral biti zaprt več stoletij, bo potrebno ogromno betona. To pa bi lahko zagotovili samo, če bi zgradili posebno tovarno betona, katera dela samo za potrebe odpravljanja posledic nesreče, ki je 26. aprila povzročila neprecenljivo gmotno, psihofizično in politično škodo.
Od tega, kdaj bodo sezidali zaščitni zid — »sarkofag« okoli četrtega reaktorja, je namreč odvisno, kdaj bosta lahko začela ponovno obratovati prvi in drugi reaktor in kdaj bodo opravili remont tretjega bloka. Napovedali so, da bodo prva dva reaktorja usposobili do oktobra. Po pisanju Pravde pa lahko sodimo, da dela potekajo zelo počasi. Čas teče, je  rečeno v posebnem poročilu iz Černobila.
'Pripjatski partijski komite, ki je pristojen za Černobil, je zahteval, naj pri delu »odlično izkoreninijo vsakršno počasnost in pasivnost«. Opozorili so tudi, da so precejšnji zastoji pri graditvi naselja Zeljoni Mis, kjer naj bi bivale ekipe strokovnjakov. Pojavila so se tudi nova imena iz starega vodstva elektrarne, ki so jih pred tem zamenjali, izključili, ali pa jim naložili težje partijske kazni za napake, zaradi katerih je prišlo do nesreče.
Z veliko publiciteto pa so razglasili, da so končali naselje Modvinovka, ki leži na samem robu izseljenega černobilskega območja. V 150 stanovanj so se vselili člani zapuščenega kolhoza Cervonoe Poljsa. Zdaj gradijo še 17 novih naselij za družine, ki so po nesreči v jedrski elektrarni zapustile svoje domove.
zamenjave denarne enote in namesto penga je bil uveden forint. En forint je takrat zamenjal 400 tisoč kvadrilijonov (4 z 29 ničlami) pengov. Prvi dan je dolar veljal 11,74 forinta.
Nadaljnja usoda forinta je bila v največji meri odvisna od gibanja cen. Prva tri leta je znašala inflacija okrog 15 odstotkov, naslednja tri leta pa največ — 20 odstotkov. V teh šestih letih, do leta 1952, je vrednost nove valute padla za 58 odstotkov. Naslednja leta so bila uspešnejša: cene niso naraščale hitreje od 3 odstotkov, v nekaterih obdobjih pa so celo padale. Šele leta 1979 so ponovno zabeležili močnejšo rast cen, vse do lani pa so te rasle letno za 7 do 9 odstotkov. Za letos načrtujejo, da bo znašala inflacija 5 odstotkov, leta 1990 pa že samo 4 odstotke. Takšna gibanja forinta so razlog, da so nekateri zahodni finančni strokovnjaki proglasili forint za najčvrstejšo valuto v vzhodnem bloku.
Povsem jasno je, da tudi vlada v Budimpešti ne želi pokvariti takšnega občutka, zato skuša forint z različnimi ukrepi spremeniti v čvrst steber gospodarstva. O konvertibilnosti forinta se uradno govori že pet let, narejeni pa so bili tudi nekateri konkretni premiki. Tako so uvedli blagovni in neblagovni tečaj (drugi je v glavnem turistični), razlika med
Dolgov ne bodo vrnili
Perujska vlada je sklenila nakazati Mednarodnemu denarnemu skladu le 35 milijonov dolarjev ali šestino obroka, izplačljivega do 15. avgusta. Sklad je zagrozil, da bo razglasil Peru za »neprimernega«, kar pomeni, da ne bo dobil novih posojil, če do 15. avgusta ne bo izplačal 186 od skupno 700 milijonov dolarjev, kolikor Peru dolguje tej mednarodni finančni ustanovi. Celotni perujski dolg v tujini znaša 14 milijard dolarjev.
Premier in pravosodni minister Luis Alva Castro je na televiziji dejal, da se Peru ne boji tega, da bi postal »neprimeren za nova posojila«, ker tako in tako ne pričakuje posojil od IMF in ker že dve leti ni dobil nobenega posojila v tujini.
TELEGRAMI
BEOGRAD — Po podatkih ZIS je izvoz v letošnjem juliju v primerjavi z istim mesecem lani padel za 3,5 odstotka. Izvoz na konvertibilno področje je bil sicer za 1,2 odstotka večji, se je pa zato za 10 odstotkov zmanjšal na klirinško področje. V prvih šestih mesecih letos se je izvoz iz Jugoslavije v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 2,5 odstotka, uvoz pa se je povečal za 3,5 odstotka.
ZAGREB — Kmetje v Hrvaški pričakujejo, da bodo imeli letos rekorden pridelek koruze. Letos so jo zasejali na 548 tisoč hektarjih polj in računajo na pridelek 2,77 milijona ton koruze, kar je okrog 100 tisoč ton več od rekordnega pridelka pred dvema letoma. Republiške potrebe bodo s tolikšnim pridelkom zadovoljne, okrog 350 tisoč ton koruze pa bi lahko celo izvozili.
NIŠ — Vinska klet v Gornjem Matejevcu, ki je največja klet na območju Niša, je doslej kot pogonsko gorivo uporabljala naftne derivate, zdaj pa je pogonski energijo začela pridobivati iz odpadkov pri pridelavi vina. Letno jim bo to prineslo 40 milijonov dinarjev prihranka. Tropine pomešajo s premogom in to kurivo jim da 4.700 kalorij, toliko kot boljši premog. Klet se je s tem rešila še 200 vagonov tropin na leto, kolikor jim jih je doslej ostajalo.
BEOGRAD — Delovna organizacija Navip iz Zemuna se je prek Centroslavije iz Novega Sada dogovorila o izvozu 10 tisoč hektolitrov črnega vina na Madžarsko. Vino naj bi sosedom prodali avgusta in septembra. Medtem ko bodo Madžari pili Navipo-vo vino, bodo v Vojvodini pili madžarsko mleko, saj gre v tem primeru za vezano pogodbo. Posel je vreden 400 tisoč dolarjev.
njima pa je bila v začetku stoodstotna (60 proti 30 forintov za dolar). Ta razlika se je postopoma manjšala, dokler ni 1. oktobra 1981 prišlo do enotnega tečaja. Pariteta se je menjala vsake tri mesece, pa potem vsak mesec, vsak teden in nazadnje dnevno.
Pred nekaj leti je bila Madžarska kot tretja vzhodnoevropska država (za Romunijo in Poljsko) sprejeta v Mednarodni denarni sklad, s tem pa se je vključila tudi v mednarodne denarne tokove. Od tega fonda je zelo hitro dobila dve posojili, poleg teh pa še 11 posojil Svetovne banke. Madžarska jih je najela tudi zato, da bi izpopolnila svoje devizne rezerve, ki so prav tako eden od pogojev za konvertibilnost nacionalne valute.
»Izpolnili smo vse tehnične osnovne pogoje za konvertibilnost forinta,« pravi predsednik Madžarske narodne banke Janos Fekete, »vendar smo mnenja, da zdaj ni pravi trenutek za takšen korak.« Svetovno devizno tržišče je namreč izredno nestabilno, saj je na primer dolar v zelo kratkem času padel s 3,45 na samo 2,2 zahodnonemške marke in to bi lahko pomenilo preveliko odvisnost madžarskega gospodarstva od svetovnega finančnega tržišča. Poleg tega pa je imela Madžarska v preteklem letu tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 457 milijonov dolarjev, zato je nujno najprej stabilizirati gospodarstvo in izvoz. Dejstvo pa je, da je forint na najboljši poti, da postane konvertibilen.
Naravnost v pokoj
Naj dobijo otroški dodatek otroci, ne pa starši, torej tudi otrobi nezaposlenih staršev, naj dobijo nezaposleni zdravstveno zavarovanje, kot jim je to zagotovljeno v Beogradu, je menda že prav, toda — ali je prav zagotoviti nezaposlenim za čas čakanja na delo po evidenci sisov za zaposlovanje tudi pokojninsko zavarovanje, je že vprašanje delovnih načel. Kako naj dobi nezaposleni delovno dobo, ko pa je na delo čakal, ne pa delal? Toda predlog mladinske organizacije Srbije je prav takšen: za čas čakanja na delo pokojninsko zavarovanje!
Morda zahteva mladinska organizacija nekakšno kaznovanje družbe ali administracije za neuresničevanje pravice do dela, ali pa daje mladim potuho ? Kakorkoli že. Ta razvada, da je mogoče od tako imenovane družbe zahtevati vse, tudi če nič ne prispevaš, je resda že prevelika. In kdo ve kdaj se je pravzaprav začela? Saj pomnimo, da so študentje zahtevali za čas študija priznanje delovne dobe, češ da delajo, ko so v šoli. In da so svojčas nekje zahtevali, naj bi se tudi služenje vojaščine štelo v delovno dobo. In da bi dobili stanovanjsko pravico tudi vnuki stanovalca, pri katerem so vnuki dovolj dolgo ...
pismo iz beograda
Beograjski humoristi so takoj izračunali, da bi zaposleni morali pač delati šestdeset let, če naj bi nezaposlenim zagotovili dočakanje polne delovne dobe v brezposelnosti, in še dvojna leta naj bi jim priznali, kajti z denarjem, ki ga je treba prigospodariti, tako nihče več ne računa.
Toda če odmislimo šale, je treba vedeti, da brezposleni mladi ljudje zagotovo ne mislijo tako kot mislijo njihovi mladi funkcionarji, ki nimajo nobenih posledic nezaposlenosti. Saj nezaposlenost ni samo problem delovne dobe do upokojitve in višine pokojnine ob upokojitvi, temveč mnogo več, mnogo mnogo več: to je že problem človekove osebnosti, nekaj, kar se z denarjem ne more izmeriti.
S tem je nekaj takšnega kot s tistimi socialnimi karticami, ki so sijih nekoč izmislili beograjski sindikalni funkcionarji in so jih delavci grdo oštevali, češ: borite se raje zato, da lahko z delom dovolj zaslužimo, ne pa za to, da nas spravite na seznam socialnih oskrbovancev.
Sploh pa, pravijo delavci, velika skrb za delavski razred, ki jo v marsikaterih forumih oznanjajo marsikateri funkcionarji, nam je zelo sumljiva. Kdo pa je sploh poklican za reševanje problemov delavskega razreda, če ne delavski razred sam???
Pa ni samo to v razmišljanju beograjskih delavcev, ki prav tako kot nobeni drugi nočejo biti socialni oskrbovanci. Njih prav tako kot dodajanje v njihove žepe skrbi tudi seganje v njihove žepe. Morda pa je tudi to del skrbi za delovni staž nezaposlenih ?
V Beogradu je namreč na pomolu nov samoprispevek, in sicer po tistem, ki je bil zagospodarjen pri mestnem prometu, z neprimerno gradnjo tramvajske mreže, ki je bila očitno predraga in ni rešila problemov, ki naj bi jih. Zdaj naj bi sprejeli samoprispevek za podzemno železnico, ki je tako draga, da še izračunati ni mogoče, in za katero denarja ni drugod kot v žepih občanov. Pravijo sicer, da bodo tako zbrali le za začetek gradnje, se pa lahko tako spremeni samoprispevek v stalni prispevek, oziroma v — davek.
Že mogoče, toda če bo pri odločanju čedalje več nezaposlenih, ki | praktično ne bodo ničesar plačevali, kot tudi šolarji in gospodinje ne plačajo, odločajo pa le o tem pri splošnem glasovanju za ali proti, bo laže speljati pisarniške načrte.
Vprašanje pa je, če je to res opiranje na lastne sile, kot temu najraje pravimo?! Vse, kar ne pride čez gospodarsko aktivnost, je pač nekaj, s čemer statistika izračuna nekakšen napredek, je pa v bistvu le nazadovanje, kajti očitno je, da akumulativnost upada tudi v Beogradu, čeprav je glavno mesto prava Meka za poslovanje, dobro poslovanje, če že ne najbolje gospodarjenje.
Včasih se nam kar zazdi, da smo take volje, da bi najraje vse preskočili in se znašli v raju, ki se mu pravi komunizem, čeprav dobro vemo, da je pot tja prava pravcata — trnova pot. Saj sicer o socializ-> mu ne bi smeli govoriti kot o prehodnem obdobju, kakor je bilo pre-I hodno obdobje tudi na poti v socializmu itn. Brez dela pač ničesar ni in tudi ne bo!	yiktor Sirec,
ODPRAVITI JEDRSKE POSKUSE
Svet je prenasičen z orožjem in grozi mu uničenje, če se kakemu »čuvaju« jedrskih arzenalov velesil zazdi, da bi pritisnil »gumb«. Svet je prenasičen tudi z lepimi besedami in govoričenjem o tem, kako lepo bi bilo, če orožja nikoli ,več ne bi bilo in bi se vse človeštvo z vsemi sredstvi posvetilo samo svoji blaginji.
Na podlagi takih stališč so se predsedniki držav in vlad Mehike, Argentine, Indije, Švedske, Grčije in Tanzanije odločili, da bo drugi sestanek akcijske skupine za razorožitev posvečen konkretnim predlogom in da bodo prešli z besed na dejanja. Na sestanku v mehiškem letovišču Ix-tapa so to tudi storili. Predsednika Miguel de la Madrid in Al-fonsin, premieri Gandhi, Carlson in Papandreu in bivši tanzanijski predsednik Nyerere so po dvodnevni razpravi, ki je bila v središču pozornosti svetovne javnosti, podpisali deklaracijo iz Mehike, ki v obliki praktičnega predloga o učinkovitem nadzoru zahteva takojšnjp in dokončno • odpravo jedrskih poskusov kot prvi korak do razorožitve.
Deklaracija iz Mehike je potemtakem dragocen in pomemben dokument prav zato, ker velesilama ponuja rešitev v obliki
VEČ BREZPOSELNIH
Po petletnem zastoju se je lani v evropski skupnosti ponovno povečalo število brezposelnih. V sporočilu statističnega biroja skupnosti je rečeno, da je bilo leta 1985 v 12 državah skupnosti zaposlenih 123,9 milijona ljudi. V primerjavi s prejšnjim letom se je število delovnih mest povečalo za 757.000. Lani je bilo brez dela 15,8 milijona ljudi, kar je za 600 tisoč več kot leta 1984. Statistiki menijo, da ukinjenih delovnih mest v industriji in kmetijstvu niso nadomestili z novimi delovnimi mesti na področju storitvenih dejavnosti.
skupnega in nepristranskega nadzora odprave poskusov.
Jedro deklaracije iz New Delhija je predlog, da bi znanstveniki iz Mehike, Argentine, Švedske, Indije, Grčije in Tanzanije skupaj s strokovnjaki iz držav, ki izvajajo največ jedrskih poskusov, poskušali vzpostaviti začasni nadzor nad prekinitvijo poskusov. Na krajih, kjer običajno preizkušajo jedrske bombe, naj bi postavili nadzorne postaje, ki bi s sodobnimi napravami zaznamovale vsako morebitno spremembo. Predlagali so tudi, naj bi občasno potekali sestankj zainteresiranih strani v navzočnosti predstavnikov šesterice, da bi izmenjali mnenja in uvedli sodobnejše in učinkovitejše metode nadzora. Cilj predloga je prepričati svet, da se je mogoče dogovoriti o moratoriju na jedrske poskuse in ga upoštevati, pa tudi utreti pot do trajne prepovedi poskusov.
Manj učinkovito zasnovana, vsekakor pa bolj odločna je zahteva, naj bi preprečili militariza-cijo vesolja. To naj bi najprej dosegli z uresničitvijo vseh dogovorov o varstvu in denuklearizaciji vesolja, nato pa z uresničevanjem dogovora SALT.
globus
TOKIO — Japonski premier Jasuhiro Nakasone je izjavil, da bi moral pred njegovim obiskom v Moskvi najprej generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov obiskati Japonsko. To je dejal v odgovoru na izjavo namestnika sovjetskega zunanjega ministra Mihaila Kapice, da za zdaj še ni določeno, ali bo Gorbačov najprej odpotoval v Tokio in Nakasone pozneje v Moskvo ali pa se bodo dogovorili za obratni vrstni red obiskov.
MONROE — Zaradi požara, ki je izbruhnil v enem reaktorju, so v ameriški državi Michigan zaprli jedrsko elektrarno Fermi 2 pri Monroeju. Ogenj je izbruhnil zaradi tega, ker se je pregrel eden od varnostnih ventilov, pogasili pa so ga v dveh urah.
ANKARA — cene blaga za široko potrošnjo so se v Turčiji maja povečale za 1,9 odstotka, v veleprodaji pa za 1,2 odstotka. V sedmih mesecih leta so se maloprodajne cene povečale za 13,5 odstotka. Do konca leta načrtujejo v Turčiji 30-odstotno inflacijo.
BONN — V ZR Nemčiji je vse več fakultetno izobraženih mladih ljudi, ki ne dobijo zaposlitve v podjetjih, zato pritiskajo na svobodne poklice ali pa so brez dela. Lani je imelo 'končano fakulteto 2,6 milijona zahodnih Nemcev, leta 1990 jih bo 3,1 milijona, leta 2000 pa predvidoma od 4 do 4,3 milijona.
NIKOZIJA — Poslanci v izraelskem parlamentu so sprejeli dva sporna zakona, o katerih so razpravljali več mesecev. Po enem od teh dveh zakonov je napeljevanje na rasizem kaznivo dejanje, drugi zakon pa prepoveduje srečanje Izraelcev z voditelji gverilskih organizacij, zlasti PLO.
PEKING — Kitajska je pretekli mesec uvedla kreditne kartice, ki jih lahko zaenkrat uporabljajo le tujci in prekomorski Kitajci, ki imajo dovolj denarja v centralni kitajski banki.
ŽENEVA — Po sporočilu [medvladnega komiteja za begun-‘ce v Ženevi, je v juliju iz Sovjetske zveze odpotovalo 31 Židov. Od teh jih je 12 odšlo v Izrael.
LUANDA — Italijanska vlada je Angoli kot darilo poslala okoli ' 70 ton zdravil. Z zdravilom naj bi Italija Angoli pomagala pri njenih prizadevanjih na področju zdravstva, omenjeno pomoč pa so vzpostavili pred skupne angolsko-italijanske komisije,
STOCKHOLM - Kot je sporočila švedska agencija za obrambne raziskave, se je letos število jedrskih poskusov močno zmanjšalo. V sedmih mesecih tega leta jih je bilo le 12, v istem času lani pa 20.
LIMA — Novi predsednik Kolumbije Virgilio Barco je konec prejšnjega tedna tudi uradno zamenjal dotedanjega predsednika Belisaria Betancurja. Slovesnost predaje oblasti je bila na nacionalni praznik — dan neodvisnosti.
ROSO — Bivšega vojaškega poveljnika majhne otoške Dominikanske republike Frederica Newtona so v petek zjutraj v državni kaznilnici pri glavnem mestu Rosoju obesili. Na smrtno kazen je bil obsojen po neuspelem poskusu državnega udara pred petimi leti.
NAIROBI - Po vsej Afriki že pol stoletja nazaj ne pomnijo, da bi se pojavili taki roji kobilic, ki lahko v enem samem dnevu uničijo 80.000 ton rastlin na tisoč kvadratnih kilometrih. In to počno že več tednov. Hrana, izgubljena na ta način, bi 50.000 ljudem zadoščala za vse leto. En sam roj, v katerem je tudi do 40 milijard žuželk, je v Mozambiku uničil hrano za 330.000 ljudi, zato zdaj prosijo za 29 tisoč ton žita.
; DURBAN - Več kot 20 tisoč belcev, državljanov Južnoafriške republike, vsako leto zaprosi za britanski potni list, ker želi zbežati pred nasiljem in negotovostjo, ki vladata v državi. Južno Afriko zapuščajo predvsem kvalificirani delavci. Druga država, v katero se prav tako izseljujejo belci, je Avstralija.
globus
STRAN 2
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
ZABELEŽILI SMO
Komu v presojo?
Izgube, ki se iz meseca v mesec povečujejo, niso le problem pomurskega pač pa tudi slovenskega združenega dela. V Vestniku gospodarske zbornice je objavljen podatek, da je v Sloveniji v letošnjih prvih treh mesecih poslovalo z izgubo 716 organizacij združenega dela, ki so imele 51.321 milijonov dinarjev izgube. Čeprav so izgube v nekaterih ozdih sezonskega značaja, je to podatek, ki zaskrbljuje, to pa še toliko bolj, ker je med zgubarji kar 111 takih, ki so že v katerem od prejšnjih let poslovali z rdečimi številkami. Obenem je v posebnem spisku objavljenih 28 organizacij združenega dela, za katere predlagajo, da je treba v okviru Gospodarske zbornice Slovenije oz. splošnih združenj pripraviti temeljito presojo položaja, možnosti sanacije in prestrukturiranja ter na podlagi takšnih analiz sprožiti pobude za prenehanje nadaljnje družbene podpore (sanacijska posojila, posebne olajšave) oz. stečajne postopke. Med temi 28 organizacijami združenega dela jih je 5 tudi iz Pomurja (Primatov tozd Skladiščna oprema, ljutomerski' Tehno-stroj, Platanin tozd Ledava ter tozda Klavnica in Predelava mesa soboške Mesne industrije), največja izgubarja med vsemi naštetimi pa sta oba tozda Mesne industrije, kjer so izgube presegle 750 milijonov dinarjev.
O tej informaciji so spregovorili tudi na zadnji seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje ter obsodili takšen odnos republiške gospodarske zbornice do teh vprašanj. Problematiko vseh slovenskih zgubarjev je treba obravnavati enakovredno, so menili, če pa na nekatere ob tem pozabljajo, potem naj tudi presojo o upravičenosti nadaljnjega obstoja prepustijo medobčinskim gospodarskim zbornicam oz. združenemu delu na območju kjer se zgubarji pojavljajo.
L. Kovač
ZDRAVSTVO-------------------------
Zdravje ljudi in gospodarske možnosti
Neugodne gospodarske razmere — slabšanje življenjskega standarda ljudi, stanovanjske kulture, onesnaževanje okolja in drugi dejavniki negativno vplivajo na zdravstveno stanje ljudi, pa tudi zdravstveno varstvo, predvsem zdravstveno dejavnost.
Zdravstveni delavci ugotavljajo, da v Sloveniji še ni čutiti posledic gospodarske krize na zdravstveno stanje ljudi. Vendar pa nas to ne sme uspavati ob vedenju, da se bodo posledice — po izkušnjah v svetu, kjer je gospodarska kriza časovno nastopila prej — lahko pokazale šele čez čas.
Tudi tokrat se potrjuje znana zakonitost o medsebojni odvisnosti družbenogospodarskih razmer v družbi in boleznijo. Znano je, da so narodi z višjim narodnim dohodkom bolj zdravi, življenjska doba je daljša, nižja pa tudi umrljivost dojenčkov. V Združenih državah se je, na primer, ob dvo- do triodstotni rasti gospodarstva življenjska doba povečala za približno dve leti. Iz statističnih podatkov pa tudi lahko ugotovimo, da je obolelost in umrljivost pri nezaposlenih štiri do petkrat večja. Vendar pa, kot smo že povedali, zdravstveni delavci trdijo, da zdravstveno tanje Slovencev še ni prizadeto. Skrb pa zbujajo demografski kazalci, in kot predvidevajo, tudi v prihodnje ne bodo izvzeti za vplive razmer. V obdobju od leta 1953 do 1976 se je rodnost prebivalstva v Sloveniji zmanjšala od 22,4 na 16 promil in se tako obdržala do leta 1973, ko je začela ponovno upadati in 83. leta le še 13,8. Tudi starost matere ob rojstvu se znižuje, in sicer od 27 let v šestdesetih letih na 25 v letu 1981, hkrati pa je vedno več mladih, ki so brez stalne zaposlitve pa tudi ustreznih in sploh stanovanj (in sploh brez njih). Vse to je torej osnova za trditev, da se bo rodnost v Sloveniji še zmanjševala. In kako bo v Pomurju, če vemo, da brezposelnost mladih »domuje« prav tu, da je rodnost v Pomurju najnižja v Sloveniji (naravni prirastek v letu 1985 je
V TPO RAZPOLOVILI
Tovarna polnilne opreme, najmlajši tozd Radenske, je prve štiri mesece leta 1986 sklenila z 72 milijoni izgube. Ker je čas izdelave pralnega stroja ali polnila linije 8 do 9 mesecev, kaj takega ni niti čudno. S podpisom pogodbe in naročilom sicer prejmemo določeno vsoto predplačila, toda stroški za surovine in ves potrebni material so vsak dan višji. Glavni nameri maja sprejetih ukrepov je izdelati stroje v dogovorjenem času in predvserm kakovostno. Le tako bodo lahko konkurirali trem domačim konkurentom in številnim tujim, ki že imajo stoletne izkušnje in ime na tržišču ali pa možnost dajanja ustreznejših pogojev izdelave. Domači konkurenti se glede kakovosti in tehnične izdelave ne morejo kosati s TPO, so pa zato njihovi stroji cenejši (v celoti uvoženi s Cehoslovaške). Največja tuja naročila TPO v tujini
Sociologi ugotavljajo, da je dopolnilno delo sestavni del stila ali načina življenja povprečnega Slovenca, seveda pa je tudi dodatni vir zaslužka. V zadnjih letih pa je tako delo tudi nuja za preživetje nekaterih skupin ljudi.
V centru za socialno delo v Murski Soboti ugotavljajo, da se zadnji dve leti povečuje število prošenj za družbeno denarno pomoč. Pomoč so začele iskati predvsem mlade družine iz blokovskih naselij, ker z osebnim dohodkom ne morejo preživljati družine ali pa je zaposlen samo en roditelj. Na vasi teh problemov ni, saj si mnogi zaslužijo kak dinar z delom pri kmetih, ali izhajajo iz kmečkih družin, ali pa imajo sorodnike s kmetov, ki jim z zelenjavo in sadjem priskočijo na pomoč.
Na centru dajejo pomoč otrokom ali tako imenovani otroški dodatek. Prosilcev in upravičencev za to obliko pomoči je seveda največ, kar 2500. Druge družbene pomoči s področja socialnega skrbstva pa so: edini vir
bil 82, v letu 1971 pa 319) in da je skoraj šestina ljudi starejših od šestdeset let. Da bo slika popolna, pa k naštetim ugotovitvam lahko dodamo še ugotovitev študije ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja, da se v sestavi gospodarskih dejavnosti pomurske regije kažejo značilnosti manj razvitih gospodarstev.
O psihološko-socialnih vplivih družbenogospodarske krize na zdravje ljudi se krešejo različna mnenja. Vendar pa raziskave preteklih gospodarskih kriz, kot tudi teorija motivacije in učenja ne potrjujejo trditve, da so stiske najboljši učitelj ljudi in osvežitev duševnih in socialnih procesov.
Dejstvo pa je, da gospodarska kriza ne zadene vseh ljudi istočasno in v enaki meri, in tudi to, da psihološko-socialni problemi niso samo v odnosu z gospodarsko krizo, ampak predvsem z ukrepi, ki jih država in podjetja sprejemajo za omilitev razmer. Psihiatri v Sloveniji pa napovedujejo zaradi vsega tega novo sliko v psihiatričnih ambulantah. Pravijo, da bo več ljudi razdražljivih, čustveno labilnih, zasvojenih, nespečnih, več bo nesocialnega vedenja, depresivnih stanj in kriz v družinah zaradi prenašanja zunanjih problemov v družino, več bo ljudi, ki bodo bežali pred stvarnostjo v bolezen in invalidsko upokojitev.
V razvitem svetu porabijo za zdravstvo na prebivalca 320 dolarjev, v deželah v razvoju pa povprečno 11 dolarjev.
Gospodarske možnosti družbe določajo blaginjo in zdravje ljudi, pa tudi delež denarja za zdravstveno varstvo.
Primerjava deleža ustvarjenega dohodka, namenjenega za zdravstvo pri nas in v svetu, nam kaže, da smo v svetu med zadnjimi. V Jugoslaviji smo v letu 1985 za zdravstveno varstvo dali 5,3 odstotka družbenega proizvoda. V Sloveniji smo vse do lanskega leta namenjali za zdravstvo vse manj denarja. Devetinsedemdesetega leta smo dali za zdravstvo 5,75 odstotka družbenega proizvoda, leto pozneje že odstotek
IZGUBO
Učinkoviti ukrepi
so na Kitajskem, v Bolgariji in na Madžarskem. Pogodbe (in s tem delo) imajo sklenjene do polovice leta 1987, dogovarjanje za večja naročila pa včasih traja tudi po nekaj let.
Direktor Tovarne polnilne opreme Ivo Lukič je dejal, da v severovzhodni Sloveniji ni nobene tovrstne tovarne, ki bi bila tako tržno in tehnološko uspešna, kar je posledica njihove gibljivosti. Prepričan je, da bo TPO po letu 1990 glavna točka razvoja Radenske in Pomurja, manjka le tisti gospodarstvenik, povezovalec, ki bi združil, povezal in pravilno usmeril kovinskopredelovalno-industrijo Pomurja.
Od 120-članskega delovnega kolektiva se je TPO v šestih letih razširil na 320 članov, kate-
Dopolnilno delo
preživljanja, dopolnilni vir za preživljanje in pa začasne in enkratne denarne pomoči ter subvencije k stanarinam. Edini vir za preživljanje prejema približno 150 občanov. To so predvsem ostareli, ki nimajo nobenega vira za preživljanje. Dopolnilni vir prejema 250 upravičencev. Med njimi je največ ostarelih, ki prejemajo kmečko ali drugo nižjo pokojnino, ali pa družina, katerih roditelji niso sposobni za zaposlitev. Začasne denarne pomoči v poletnih mesecih prejema približno 10 občanov, v zimskih mesecih pa se število le-teh zelo poveča, tudi do dvakrat in več.
Pred leti do dodeljevali tudi enkratne zimske pomoči, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja zadnji dve leti te oblike pomoči niso dajali. Prav za subvencije k stanarini prosi vedno več mladih družin, čeprav sta zaposlena oba roditelja. Letos je to obliko pomoči prejelo 160 družin, lansko leto le 130, prejšnja leta pa še manj. Večino družbenih pomoči pa dajejo v funkcionalni obliki,
manj (4,85), leta 1984 pa le še 3,92 odstotka.
Ti odstotki pa pomenijo tudi — v prenesenem pomenu besede — izrabljenost opreme slovenskih bolnic in ambulant (več kot 70-odstotna), ukinjanje vlaganj, nizke osebne dohodke zdravstvenih delavcev, ki so 1983. leta zaostajali za gospodarstvom za 11 odstotkov. Letos pa so osebni dohodki v družbenih dejavnostih, pa tudi v zdravstvu, naravnani na gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Drugačno mišljenje o zdravstveni dejavnosti je rodilo povečanje deleža družbenega proizvoda za zdravstveno varstvo v lanskem letu, ko je znašal 4,22 odstotka. Zbrani denar pa takole delijo: 10 odstotkov za nadomestila osebnih dohodkov, 1,5 odstotka za režijo in ostanek za neposredno zdravstveno varstvo.
In kaj pomenijo ti odstotki za zdravstveno varstvo v Pomurju? Rez v nizko raven še vedno ne, saj gospodarski zaostanek, nizek dohodek, pomeni tudi tanjši kos za zdravstvo. Po podatkih poslovne skupnosti Slovenije je bil celotni prihodek v lanskem letu najnižji prav v zdravstvenih organizacijah Pomurja.
Eden od sklepov letošnjega rednega letnega srečanja slovenskih zdravnikov je bil, da je raven zdravstvenega varstva v neugodnih gospodarskih razmerah mogoče in potrebno dvigniti s povečanjem znanja zdravstvenih delavcev in profesionalno organizacijo dela. Ne gre oporekati, da so prav zdravstveni delavci pomemben dejavnik spreminjanja ravni zdravstvenega varstva, vendar pa razmere v Pomurju lahko spreminja le 141 zdravnikov, ali zdravnik na 943 ljudi (v Sloveniji pride približno 600 ljudi na enega zdravnika), 45 zobozdravnikov, ali en na 2956 ljudi, in 27 farmacevtov, ali en na 4926 ljudi
Vdanost v obstoječe (ali, kar je, pač je) nas ne sme zadovoljiti niti v takih razmerah, kot so. Iskati je treba možnosti za racionalno, vendar boljše zdravstveno varstvo v Pomurju, saj je zdravje ljudi univerzalni interes brez meja — tudi občinskih.
Majda Horvat
rih povprečna starost je 25 let, vsi pa so visoko kvalificirani v svoji stroki. Srednjeročni cilj je, da proizvodnega dela in števila zaposlenih ne bi povečevali, ampak bi se še bolj kot doslej usmerili na delo v kooperaciji.
Že sedaj sodelujejo z okrog 60 kooperanti v drobnem gospodarstvu v okviru nekakšne neformalne zadruge. Obrtniki izdelujejo razne sestavne dele iz kovin in nekovin.
»V srednjeročnem obdobju bomo storili vse, da bi se program polnilnih linij kakovostno in redno izdeloval,« je dejal Ivo Lukič. To bo namreč odslej glavna naloga,, saj so dopolnilni program izdelovanja plovil začasno opustili (na tu
nuja za preživetje
na primer z boni za hrano, obleko in posteljnino.
Socialni delavci se velikokrat znajdejo v začaranem krogu, saj se z zniževanjem ustvarjenega dohodka in zniževanjem osebnih dohodkov zmanjšuje vsota zbranega denarja, hkrati pa se pri njih oglaša vedno več prošnikov, ki so po normativih upravičeni do družbene pomoči. Pravice iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic niso usklajene s količino zbranega denarja. V prejšnjih letih so za pomoči zbrali dovolj denarja, v lanskem letu, pa tudi letos, je zbranega denarja vedno manj, zato potrebnim občanom pomoči ne morejo nakazati pravočasno. Za socialno službo v Murski Soboti, pa tudi v drugih manj razvitih občinah, predstavlja delno rešitev iz razmer sklep republiške skupnosti socialnega varstva, da vse občine ob koncu tedna nakažejo soli-
Cene komunalnih storitev v normalne okvire
Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so osrednjo pozornost namenili informaciji o gibanju cen v letu 1986 in možnostih ukrepanja na področju cen ter predlogu cen komunalnih storitev v f soboški občini. Podatki zajemajo zlasti komunalne storitve, to so voda, kanalščina in odvoz smeti, stanarine, primestni avtobusni promet, storitve obrtnikov in nekatere cene s socialnega področja. Seveda pa gre samo za tiste podatke, ki jih je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj dobil v predpisanem roku in so cene v občinski pristojnosti. Žal se večina obrtnikov ni odzvala, saj pogrešajo njihova obvestila o podražitvah, zato so na seji grajali take primere. Na ta način pa podatki o povečanju nekaterih cen iz občinske pristojnosti «e morejo dati popolne podobe.
Sicer pa najbolj bodejo v oči visoki indeksi podražitev komunalnih storitev, ki se gibljejo med 230 in 348 odstotki. In če vemo, da so se letošnjega aprila cene vode povečale za 95 odstotkov, kanalščine kar za 160 odstotkov, odvoz smeti pa za 120 odstotkov, čemur je sledila še julijska podražitev, so upravičeni dvomi o navedenih številkah, kar je jasno pokazala tudi daljša razprava na
-V SPOMIN----------
Dr. med. VLADO ŠANDOR
Nikoli nisi govoril o svojih boleznih, nikoli potožil. Čeprav si zadnje mesece imel nešteto preču-tih noči, si zjutraj prihajal v službo, kot da je za tabo spokojna noč počitka. Tudi zadnji dan nisi izostal, nič potožil. Vedrega obraza si odpravi! svoje bolnike, obšel kolektiv, še pošalil si se, kot si s prirojeno duhovitostjo znal samo ti, in odšel za vedno.
Vedeli smo za tvojo bolezen, bili s tabo z najboljšimi željami med operacijami, ki si jih tako moško prestaja/. Tudi ti si vede/, kakšno bolezen imaš, saj si se z njo več kot dvajset let poklicno ukvarja/. Sprejel si jo in z njo žive! polno življenje do zadnjega trenutka, dokler nisi padel. Kljub pogostim težavam si vedno ohrani! vedrino obraza. Le ob najhujših bolečinah si za krajši čas prekinil delo in tiho zaprosi! za injekcijo, nato pa ponovno zbrano odše! v ordinacijo, pred bolnike, jih bodril, jim vlival poguma in optimizma, za katerega sam nikoli nisi prosil. Optimizma si imel za bo/nike vedno dovolj, toliko, da si ga s polnim prgiščem nesebično delil vsem, ki so ga bili potrebni.
Načelu, pomagati ljudem, si ostal zvest do konca. Tudi na zadnji poti si bil namenjen prinesti bolniku zdravilo, da ne bi predolgo čaka! nanj. S te zadnje poti se nisi več vrnil, na njej si omaga/.
Zdravnik dr. Vlado Šandor, naš kolega, dolgoletni sodelavec, nepozabni prijatelj in sopotnik, je bi! pred dobrimi petinpetdesetimi leti rojen v vasici Babinci, sredi ljubljene Prlekije, kjer je preživel otroška leta in obiskoval osnovno šolo.
V Mariboru je maturiral na klasični gimnaziji, ki mu je izostrila duha, odprla vpogled v široko zakladnico človeškega vedenja in ga izoblikovala v razsodnega, uglajenega, široko razgledanega intelektualca, ki je z veliko mero elegance in pri-
merja/nosti vedno zna! postaviti stvari na pravo mesto. Leta 1961 je diplomiral na Medicinski fakulteti in se še istega leta zaposlil v Radencih, kjer si je ustvari! dom in družino. Tik pred sklepnim izpitom mu je boie^en prekinila specializacijo iz interne medicine. Uspešno je konča! postdi-piomski študij iz balneo/ogije v Bad Manhaimu in opravi! postdiplomski tečaj iz kardiologije v Ljubljani. Stalno se je strokovno izpopolnjeval na številnih kongresih doma in v tujini, kjer je tudi sam, ali pa kot soavtor, aktivno sodeloval. Že kot študent se je vključeval in udejstvoval v družbenopolitičnih organizacijah, raziskoval in zbira! je podatke iz NOV, ki so bili objavljeni v knjigi Prlekija v NOV, kjer je soavtor. Pozneje je napisal več člankov in predava! na strokovnih srečanjih, tečajih za študente in širše občinstvo. Od začetka nastopa službe je bi! vsa leta član samoupravnih organov in komisij, predsednik CDS, OZD Radenska, član raznih občinskih samoupravnih organov in kandidat za zveznega poslanca v zdravstvenem zboru. Več let, do svoje smrti, je bil pomočnik šefa zdravnika in sooblikovalec strokovne doktrine v Radencih. Za svoje vestno in zanesljivo delo je dobi! več priznanj.
Kljub boleznim, ki so ga pestile in ovirale že iz študentskih let, je bit vedno v središču dogajanja, kjer je s trezno presojo, jasno in tehtno izraznostjo misli znal razrešiti marsikateri zaplet.
S svojo široko razgledanostjo, srčnostjo, z veliko besedno izraznostjo in prirojeno duhovitostjo je hitro vzpostavljal stike z ljudmi in jih osvajal. Kdor se je enkrat srečal z njim in vzpostavil stik z njim, ta ga je vzljubil, o čemer pričajo številni njegovi prijatelji in znanci, ki so ga 28. julija pospre- 5 mili na zadnji poti.	' Dr Lojze števa^ |
jem tržišču prevelika konkurenca, na domačem pa pomanjkanje denarja).
V Tovarni polnilne opreme so optimistični in upajo, da se bodo že do konca leta rešili vseh izgub, kajti, kot je dejal direktor Ivo Lukič, nista problematična ne tržni in ne finančni vidik poslovanja. Nujna bi bila uvedba tehnične informatike. V ta namen se delavci iz priprave dela in razvojne službe že nekaj let izobražujejo, vendar računalnika s programsko opremo pred letom 1990 ne bo. Samo pri izdelavi ene polnilne linije je potrebno zapisati okrog 50 do 60 tisoč informacij, s i<,m, da se bo lahko z računalniki obdelalo le 80 odstotkov dela,. Ker se projekti razlikujejo (polnilne linije za različne vrste steklenic z različno vsebino), bo še vedno potrebno samostojno delo.
Bernarda Peček
damostna sredstva — tudi tista, ki ta sredstva sprejemajo — zbrani denar pa bodo delili glede na potrebe občin.
Čeprav je bera zbranega denarja vedno manjša, pa socialne službe skušajo vsaj delno slediti dvigu cen in osebnih dohodkov. Letos so že trikrat usklajevali višine družbenih pomoči, predvidevajo pa, da jih bodo še enkrat. Po zadnji uskladitvi je na primer višina edinega vira za preživljanje 32 tisoč dinarjev (nekaj več kot tri stare milijone).
V čem je torej vzrok povečanja iskanja družbenih pomoči? V siromašenju zaradi nizkih osebnih dohodkov nekaterih delavcev, ki nimajo možnosti, da bi si z dodatnim delom prislužili še kak dinar, in nezaposlenosti mladih, ki v domačem okolju ne najdejo zaposlitve, v druge kraje pa ne gredo, ker imajo družine.
Majda Horvat
seji soboškega izvršnega sveta. Sedaj so te cene resda v zlati sredini podražitev v naše republiki, toda še vedno se zdijo nove cene normalno visoke. Predvsem zato, ker je treba upoštevati prizadevanja zveznega izvršnega sveta po uskladitvi neugodnih cenovnih gibanj. V tej zvezi so namreč sprejeti ukrepi neposredne kontrole cen za proizvode in storitve, ki smejo trajati najdlje šest
MURIN TOZD MODNA KONFEKCIJA GORNJA RADGONA
70 odstotkov izdelkov
IZVOZIJO
Tozd Moda v Gornji Radgoni je eden redkih v tej občini, ki se ne otepa z izgubo, temveč dosega vse boljše rezultate poslovanja. Največ zaslug za to ima velik izvoz, saj je kar 70 odstotkov ženskih plaščev, ki jih izdelujejo v Modi, namenjeno tujini.
570 zaposlenih je tako z delom kot rezultati usodno povezanih z matičnim tozdom in celotno delovno organizacijo v Murski Soboti, saj imajo skupno komercialno službo, skupaj načrtujejo razvoj modelov, prav tako si delijo nekatere stroške in zaloge. Njihov dohodek znaša 10 odstotkov dohodka DO Mure. Letno izdelajo 220 tisoč ženskih plaščev in jop iz kolekcij jesen-zinma in pomlad-poletje. V šestih mesecih so poslovali brez motenj in presegli količinski načrt izdelave. Finančni rezultati so nekoliko slabši, čeprav še vedno v okviru načrtovanega, saj so polletni rezultati za poletje s to vrsto izdelkov le polovični. V avgustu, septembru in oktobru bo izpolnjenega 70 odstotkov finančnega načrta, saj se v tem času proda največ jesenskih in zimskih plaščev, ki so tudi dražji kot spomladanski.
V prvih šestih mesecih so dosegli celotni prihodek v višini 750 milijonov, dohodek 565 in čisti dohodek 429 milijonov dinarjev. Od tega je bilo za osebne dohodke namenjeno 384 milijonov dinarjev, povprečni, osebni dohodek pa znaša 80 tisoč dinarjev.
Kar 70 odstotkov ženskih plaščev in jop izvažajo na konvertibilno tržišče v Zvezno republiko Nemčijo, Belgijo, na Nizozemsko, v zadnjem letu pa predvsem na ameriško tržišče.
Bernarda Peček
mesecev, z možnostjo podaljšanja še za šest mesecev. V tej luči so člani soboškega izvršnega sveta pretresali predlog novih cen komunalnih storitev tozda Komunala Sobota. Odlok ZIS o vračanju cen na prejšnjo raven bodo namreč morali upoštevati tudi v soboški komunalni organizaciji, čeprav se srečujejo s težavami pri poslovanju in je občinska komunalna skupnost vsakokrat pokrila stroške, s čimer smo se izognili izgubam. Zato so na seji izvršnega sveta v Murski Soboti sprejeli sklep, da morajo v tozdu Komunala pripraviti dokončen pregled vseh dohodkov in stroškov, kaj pomenijo le-ti v celotnem ustroju poslovanmja temeljne organizacije do konca leta, hkrati pa morajo upoštevati novo metodologijo in najnovejše razmere pri oblikovanju cen.
_	Milan Jerše
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRA - S
OB LETOŠNJEM DNEVU GRANIČARJEV
Tako se poglabljajo vezi
KARAVLA V ŽITKOVCIH POIMENOVANA PO
I. PREKMURSKI ČETI
Na srečanju naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, in izseljencev, ki so tačas na dopustu v domovini, smo se z nekaterimi pogovarjali: kaj delajo in kako živijo na tujem, ali se nameravajo vrniti v domovino, kakšne vezi ohranjajo z njo, pa še o čem.
Osrednja prireditev v Pomurju ob letošnjem 15. avgustu, dnevu graničarjev, bo 17. avgusta on 11. uri na karavli v Žit-kovcih v lendavski občini. Ob tej priložnosti bo karavla poimenovana po I. prekmurski četi. Pobuda o poimenovanju po prvi organizirani enoti NOB v Prekmurju je več let tlela v borčevski organizaciji, vendar je odbor skupnosti Prekmurske brigade in čete šele letos posredoval predlog občinskima konferencama SZDL v Lendavi in Murski Soboti, ti pa armadnim oblastem, ki so soglašale. Prva prekmurska četa je kot organizirana enota delovala med NOB v Prekmurju kot prva po zatrtju začetnega odpora leta 1941 v težkih razmerah. V Prekmurski četi, ki se je formirala proti koncu NOB, so bili smeli borci, patrioti, ki so z borbenimi akcijami, zlasti pa politično, delovali in spodbujali prebivalstvo na svobodo in zmago nad fašizmom. Prav Prekmurski četi gre v veliki meri zasluga, da je ob prihodu Rdeče armade v Prekmurje lahko zaživela ljudska oblast.
Vojaki na karavli v Žitkovcih skrbijo tudi za športne objekte
Tokrat smo obiskali karavlo v Žitkovcih, kjer smo se z vojaki in starešinami pogovarjali o njihovem delu in življenju. Našli smo jih sredi največjega dela pri obnavljanju karavle, ki bo dobila lepšo in privlačnejšo podobo, bivanje v njej pa bo prijetnejše. Veliko prostega časa žrtvujejo vojaki in starešine, da bi do velikega slavja opravili potrebna dela ter pokazali udeležencem proslave, da živijo in delajo v sodobno urejenih prostorih. Sicer pa je življenje in delo graničarjev težko, vendar razgibano, pestro in zanimivo. Čeprav so vojaki iz vseh republik in pokrajin, se dobro razumejo, med seboj seznanjajo o težavah, življenjskih navadah in si pomagajo, Tako tudi krepijo bratstvo in enotnost, kar je velikega pomena za uspešno opravljanje nalog na meji. Vojaki so ponosni, da opravljajo svojo vojaško obveznost na meji in da so Titovi vojaki. Poleg vsakodnevnih obveznosti pri varovanju meje pa prosti čas koristno izrabijo za kulturno in športno življenje. Pripravljajo in sodelu
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV poziva vse borce in invalide, da se udeležijo proslave ob poimenovanju karavle v Žitkovcih po I. prekmurski četi, ki bo v nedeljo, 17. avgusta 1986, ob 11. uri ob karavli v Žitkovcih.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORICA NOVA GORICA
TOZD GRADBENA OPERATIVA KOPER
s ao
jejo na raznih kviz tekmovanjih, proslavah in prireditvah, se seznanjajo z dogajanji v ožji in širši domovini. Urejajo stenski časopis in organizirajo srečanja na kulturnem in športnem po-
Starešina Vilko Fartely
dročju. Najbolj jih privlačijo nogomet, namizni tenis in šah. V nogometu igrajo prijateljske tekme z nogometaši Zitkovec in
tudi sodelujejo na turnirjih, udeležujejo pa se tudi turnirjev v namiznem tenisu in šahu. Take sprostitve jim prinašajo veliko zadovoljstvaB hkrati pa prispevajo k boljšemu počutju vojakov na meji. Zelo dobro pa vojaki sodelujejo tudi z mladimi in prebivalstvom na območju, kjer delajo in živijo. Prebivalstvo jih sprejema kot svoje, jim pomaga pri varovanju meje, oni pa jim
Feri Maučec
KARAVLA črt*
Tako delavno je bilo na karavli v Žitkovcih ob našem obisku

pomagajo pri raznih akcijah. To pa je tudi dokaz, da smo vsi čuvarji naših meja. Poleg sodelovanja s sosednjimi šolami, vasmi in krajevnimi skupnostmi pa se vojaki karavle v Žitkovcih če-sto srečujejo z delavci Planike iz Turnišča, ki je njihov pokrovitelj.
V nogovoru s starešinama Zoranom Stojanovičem in Vilkom Fartelyem ter vojaki Aleksandrom Iličem iz Beograda, Svetislavom Skokinom iz Vojvodine in Miroslavom Ščepanovi-čem iz Titovega Užica, pa smo zvedeli še marsikaj zanimivega iz vsakdanjega vojaškega življenja. Vsi so izražali zadovoljstvo, daso čuvarji naših meja, da kljub odgovornim nalogam delajo v ugodnih razmerah in da dobro sodelujejo s prebivalstvom, ki jih ceni, spoštuje ter jim pomaga. Zlasti pa so bili ponosni na to, da se njihova karavla poimenovala po prvi organizirani enoti NOB v Prekmurju — I. prekmurski četi. Starešine Vilko Fartely pa je na vprašanje, kaj pomeni za njihovo karavlo poimenovanje po I. prekmurski četi odgovoril: »To predstavlja za nas veliko priznanje za dosedanje delo vseh generacij vojakov, ki so doslej službovali na karavli, klrati pa tudi veliko obveznost, da tudi v prihodnje čvrsto stopamo po poti, ki jo je začrtal tovariš Tito«.
Na slovesnosti, ki bo ob letošnjem dnevu graničarjev na karavli v Žitkovcih, bo govoril generalpolkovnik Branko Jerkič, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: godba na pihala iz Murske Sobote, pevci iz Velike Polane in Turnišča, citrarji iz Genterovec, učenci iz osnovnih šol Genterovci in Dobrovnik ter vojaki. Poleg visokih gostov se bodo slovesnosti udeležili tudi mladi, brigadirji MDA Goričko 86 in številni občani.
Po slavnostnem delu pa bo pri karavli v Žitkovcih tovari
ško srečanje. Pripravljalni odbor za organizacijo proslave ob poimenovanju karavle v Žitkovcih pri občinski konferenci SZDL je že pripravil vse potrebno za veliko slavje.
PETRA CELEC nam je povedala, da živi v Ingolstadtu že od rojstva, to je 15 let. Tam je končala šolo in sedaj se namerava zaposliti v tovarni Audi, čeprav si je zelo želela, da bi postala tajnica. Ali ni uspela zato, ker je tujka? Tudi njeni starši živijo v Nemčiji. Ali bo ostala v tujini za vedno?
»Tega še ne vem. Moram dobro premisliti. Zdaj bom pač šla v službo. Kaj pa me čaka v prihodnje, kdo bi to vedel. Moji prijatelji so Slovenci in Nemci. Ne vidim nobene razlike. Tudi v pogovorih z mojimi prijatelji upo-
rabljam oba jezika. Slovenščino sem se naučila pri dopolnilnem pouku, pa tudi starši — oče je doma iz Prekmurja, mamica pa iz okolice Celja — so me učili govoriti po domače. V Moravskih Toplicah sem zdaj nastopala že tretjič ali četrtič. Tega sem zelo vesela. Ponosna sem, da lahko pokažem, kaj sem se v tujini naučila.«
Tudi ANITA MATJAŠEC se je rodila v Nemčiji in tam živi skupaj s starši. Zdaj ji je 10 let. Zelo rada pa zahaja v Gomilico, rojstni kraj njenih staršev. Ko smo jo povprašali, ali bo ostala v tujini, ali pa bi raje prišla v Jugoslavijo, je brez pomisleka odgovorila: »Rada bi se vrnila do-
mov.«
»Moj ata je doma iz Lendave, mama pa iz Beltinec,« nam je najprej povedal naslednji sogovornik, BORIS LEŠNJAK. Kje bi raje živel, smo ga nato povprašali. »Ne vem, zdaj mi je še vseeno, mislim pa, da je v Jugoslav!-
ji lepše.« Zakaj? »Zato, ker imam tu psa, mačke ... v Nemčiji pa nič nimam.«
Ko je tudi IVAN PUCKO, ki že 21 let živi z družino na Švedskem, zvedel, da bo v Moravskih Toplicah srečanje z zdomci in izseljenci, se je, kot nam je dejal, brez oklevanja odločil, da bosta z ženo šla na prireditev.
»Bila sva tudi na srečanju v Škofji Loki, sicer pa sva te dni skoraj redna gosta v Moravskih
Toplicah. Mislim, Ja so takšne prireditve zelo velikega pomena. Tako se srečujemo z domačimi ljudmi, sorodniki, znanci in prijatelji, si stisnemo roke in utrdimo vezi z domovino. To je zelo koristno tudi za otroke, ki si lahko utrdijo znanje iz slovenskega jezika.« Kaj pa na Švedskem?
»Lahko rečem, da je precej Slovencev na Švedskem, ki svojih otrok ne naučijo maternega jezika. To je žalostno. Zakaj je temu tako, ne morem povedati. Mi smo na območju Stokholma v okviru slovenskega društva leta 1971 ustanovili slovensko šolo, kasneje pa smo organizirali otro-. ške kolonije na morju. Žal je za te kolonije v zadnjem času premalo zanimanja.« Kaj pa pomoč iz domovine? »Zelo smo veseli vsake pomoči. Vsak stik z matičnim narodom nam veliko pomeni. Potrebna nam je predvsem moralna pomoč.«
Čeprav sta si Puckova zgradila hišo v Črenšovcih, se bosta znova vrnila na Švedsko. Kako dolgo še? Zaenkrat še nimata dokončnega odgovora.
»Vsako leto pridem ob tem času domov na dopust, in če je le mogoče, pridem tudi na srečanje v Moravske Toplice. Tu vidiš, da nas še spoštujejo, da nas niso odpisali,« nam je dejal PAVEL GAŠPARIČ, ki je doma iz Kobilja, živi in dela pa v Krefeldu v ZR Nemčiji. »Zdaj bo 18 let, odkar sem s težkim srcem odšel s trebuhom za kruhom. No, medtem smo si doma zgradili hišo in
Za Mesno industrijo in Ledavo enaki (junijski) OD
Soboški izvršni svet je ugodil prošnjama Pomurkine Mesne industrije in Plataninega tozda Ledava, ki sta ob polletju poslovala z izgubo, da za julij lahko izplačata enake osebne dohodke kot meseca junija. Ugotovili so namreč, da so v skladu z republiškim zakonom o zajamčenem osebnem dohodku ter deležem izvoza v skupnem prihodku in posledicami černobilske katastrofe v obeh kolektivih dovolj tehtni in objektivni razlogi za tako odločitev. To pomeni, da bodo delavcem Mesne industrije izplačali 83.453 dinarjev povprečnega osebnega dohodka, v tozdu Ledava pa 76.383 dinarjev, kolikor so zaposleni dobili za junij.
Sicer pa so v Mesni industriji ABC Pomurke, ki je imela ob polletju 765,5 milijona dinarjev izgube, z izvozom mesa in mesnih izdelkov zaslužili nekaj nad 3 milijone dolarjev, kar pomeni okrog 10 odstotkov celotnega prihodka. Če ne bi bilo znanih omejitev izvoza na ameriški trg in v države Evropske gospodarske skupnosti, bi z izvoznimi posli iztržili mnogo več. Podobne težave so imeli tudi v tozdu Ledava soboške Platane, kjer je polletna izguba znašala približno 38 milijonov dinarjev.
M. Jerše
sčasoma se nameravamo vrniti.« Kako bo doma? »Z ženo sva podedovala nekaj zemlje, nekaj sva je kupila in mislim, da se bo na kmetiji dalo živeti. Eden bo sicer skušal dobiti službo. Morda bo kakšno delovno mesto na voljo tudi v novi tovarni, ki jo pravkar gradijo v Kobilju.« Ali se v tujini kaj vključujete v slovenska kulturna društva? »Da, zelo rad. Bil sem tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev slovenske dopolnilne šole v Krefeldu, ustanovili pa smo tudi svoje kulturno društvo Zvon, v katerem sem bil 5 let predsednik. Tudi sedaj sem še vedno aktiven.«
JOŽEF MATJAŠEC iz Gomilice nam je s ponosom dejal, da je kar 5 članov njihove družine vključenih v Slovensko kultumo-prosvetno društvo Lastovka v Ingolstadtu, in to celo tudi najstarejša hčerka, ki sicer že 4 leta živi v domovini. »Udeležujem se skoraj vseh prireditev, ki jih pripravi Lastovka, in tudi na srečanja v Moravske Toplice radi gremo vsi, če le moremo. Tu se poglabljajo vezi med nami, ki delamo v tujini, in vami, ki ste ostali doma.« In vi se boste vrnili? »Zaenkrat še ne, nekoč pa bomo tudi mi za stalno prišli domov.«
Jože Graj
ŽELI ZAPOSLITI VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG:
1.	OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH ZIDARSKIH DEL
2.	OPRAVUANJE NAJZAHTEVNEJŠIH TESARSKIH DEL
Dela izvajamo v glavnem na obalnem območju in v Istri.
Ponujamo dobre delovne razmere, možnost nastanitve v samskem domu in celodnevno prehrano v lastni restavraciji.
Interesente, ki imajo ustrezno kvalifikacijo (poklicna šola za KV delavce), vabimo na razgovor v kadrovsko službo v Kopru, Obrtniška 30.
NOČ PESMI IN GLASBE NOČ PESMI IN GLASBE
16. 8. ob 20. uri ob letnem bazenu v Radencih
Nastopajo: Božidar Wolfand-Wolf z ansamblom As
Poleg pesmi z najnovejše plošče Wolf boste lahko uživali ob najnovejših tujih hitih, zimzelenih melodijah, dixielandu ter spletu narodnozabavnih pesmi.
Duo De Santacruz iz Barcelone vam bo predstavil španske in južnoa-
meriške pesmi.
Veselimo se vašega obiska!
SfSAN4
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
kulturna obzorja
V spomin Avgustu Pavlu
Preteklo sredo se je na sklepnih pogovorih za organizacijo proslave 100-obletnice rojstva Avgusta Pavla v Szombathelyu na Madžarskem mudila delegacija Iz soboške občine, ki je nosilec osrednje proslave na Cankovi. Rojstna vas pomembnega moža, ki je med drugim gradil tudi most med obema narodoma, se pripravlja na veliki dogodek, ki bo 28. septembra, ko bodo v krajevnem središču na Goričkem odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Kip je po Kuharjevem originalu povzel in oblikoval kipar Joszef Acs iz Budimpešte, Cankovi pa ga podarja Szombathely, kjer bo prav tako postavljen spomenik velikemu rojaku.
V Szombathelyu bo 9. in 10. oktobra tudi simpozij, na katerem bodo v počastitev jubileja dr. Avgusta Pavla o njem kot človeku, jezikoslovcu, organizatorju knjižnic, etnografu in pedagogu predavali eminentni strokovnjaki. Med njimi bo tudi Jože Filo, ki je napisal spremno besedo v knjigi Potepuh Marko in kralj Matjaž. Beseda je o delu Ivana Cankarja, ki ga je poslovenil prav Avgust Pavel, v počastitev njegovega spomina pa bo dvojezično publikacijo v sodelovanju z budimpeštansko Europo izdala Pomurska založba. Izid knjige sovpada s proslavo in tako bo njena predstavitev predvidoma v petek, 26. septembra, v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, kjer pripravlja Pokrajinska in študijska knjižnica tudi spominsko razstavo vseh Pavlovih publikacij.
Ker je rojstni dan Avgusta Pavla 28. avgust, bomo takrat Kulturna obzorja v Vesniku (in verjetno tudi stran v Nepujsagu) namenili spominu nanj, kajti 100. obletnica rojstva človeka, ki je gradil mostove na stičišču meja, zasluži posebno pozornost.
B. Bavčar
Poletna šola SAVARIA
V Szombathelyu na sosednjem Madžarskem je od 4. do 10. avgusta že devet-najstič zapored potekala poletna šola. Savaria, kot se imenuje, je bila letos v znamenju predavanj o povezanosti urbane kulture in fiziognomije naselitve. Poletne šole, ki je poleg predavanja vključevala tudi zanimive oglede gradov v Železni županiji in muzeja na prostem v Szombatheyu, se je udeležilo več kot sto urbanistov in arhitektov ter drugih udeležencev iz štirinajstih evropskih dežel. Žal med njimi ni bilo strokovnjakov iz Pomurja, kar je glede na zanimivo temo obravnave in poudarek na panonskem tipu gradnje, ki označuje našo skupno preteklost, težko razumljivo. Vsekakor pa se so bila predavanja, ki so potekala na višji pedagoški šoli dovolj zanimiva za strokovnjake in študente iz različnih, tako vzhodnih kot zahodnih evropskih držav, med predavatelji pa so bili profesorji iz Zvezne republike Nemčije, Združenih držav Amerike in domačini z Madžarske. Med slednjimi je bil nadvse opazen Ja-nos Heckenast, prejemnik
Taka pa je podoba novega kulturnega in centra mladih v Szombathelyu — mestu na sosednjem Madžarskem z živahnim kulturnim utripom.
Yblove nagrade — to je najvišjega tovrstnega priznanja, ki je navdušil s svojim (z ustreznimi diapozitivi podkrepljenim) predavanjem. Iz obojega je bilo razbrati zgodovino Železne županije in njene značilnosti, ki vplivajo na sedanjo podobo razgibanega mesta in kulturnega ter študentskega središča.
Med ogledi vasi in gradov v Železni županiji je bil nadvse zanimiv folklorni večer v vasi Sitke, kjer so se predstavili domači citrarji, vabljiva pa je bila tudi gostinska ponudba in notranjščina obnovljene graščine. Streljaj od nje je zapuščena cerkev, ki sicer kliče po obnovi, je pa zanimiva sama po sebi z zunanjim dvojnim stopniščem in notranjo razgibanostjo.
Posebno zanimiv je bil tudi grad, ki sta ga podjetna najemnika obnovila in
Na sliki zgoraj je notranjščina ene od zanimivih »cimpranih« hiš skansena (muzeja na prostem) v Szombathelyu.
spremenila v razstavišče in gostišče zaprtega tipa za organizirane skupine. Taka je bila jezikovno pestra skupina udeležencev poletne šole Savaria, za katere nemoten potek in odpravo jezikovnih ovir so poskrbeli prevajalci v angleškem, nemškem, francoskem in jeziku organizatorja, ki mu gre pohvala. Brigita Bavčar
^rokavice* bl,° pOtrebno’ Preden so žene lahko začele plesti nogavice
ROGAŠKI GLASBENI
VEČERI
Ni običaj, da bi na Kulturnih obzorjih najavljali kulturne prireditve izven Pomurja. Ker pa je v njem kulturno zatišje in pogrešamo predvsem vrhunskih glasbenih prireditev (op.: vprašanje organizacije tradicionalne glasbene prireditve Komorna glasba 20. stoletja v Radencih ostaja odprto) se spogledujemo z glasbeno ponudbo v drugem zdraviliškem mestu — Rogaški Slatini. Na tamkajšnjih glasbenih večerih se bodo od 24. do 30. avgusta zvrstili naslednji koncerti: V nedeljo zvečer v Zdraviliški dvorani koncert klavirskega tria iz Salzburga, v ponedeljek v cerkvi Svetega križa simfonični koncert, na katerem bo na orgle igral Hubert Bergant, na trobenti pa Stanko Amolt in Anton Grčar, v torek vokalni koncert pevskega zbora Pro Musiča iz Subotice, v sredo (spet v Zdraviliški dvorani) simfonični koncert orkestra, zbora in solistov, v četrtek gala koncert orkestra in v soboto opera Seviljski brivec. Vse prireditve se bodo začele ob 20. uri. bb
SVOJEVRSTNA KULTURNO-ETNOLOŠKA PRIREDITEV POD LIPAMI
Veseli ljudski godci in pevci pod lipami
Štirinajst lip na Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici je v nedeljo popoldne delalo senco številnim obiskovalcem od blizu in daleč, ki jih je privabilo vabilo Turističnega društva za svojevrstno rajanje pod lipami, »ki naj bi obogatilo sivo vsakdanjost in razdrlo pregrade med ljudmi, ki jih je vnesel v življenje sodobni čas«, kot so zapisali prizadevni člani društva v enem od dopisov. Nekaj čez 14. uro je iz Vidma krenila povorka kmečkih vozov, s katerimi so se pripeljale nastopajoče skupine iz Bučkovec, Juršinec, Grabšinec, Vidma in Stare Gore na prizorišče na Staro Goro. Najbolj zanimivi so bili gotovo starogorski muzikantje, ki so se pripeljali z enim od najstarejših traktorjev iz leta 1932, ter Feliks Rajh z enim prvih koles, ki bo kmalu slavilo stoletnico.
V nekajurnem programu so nastopajoči ob pesmi prikazali delo v stari kuhinji, na polju ob žetvi, v vinogradih in razna druga kmečka opravila.
Začeli so starogorski godci — s harmoniko, klarinetom, trobento in tubo — v začetku skoraj malo sramežljivo, zato pa so na koncu poželi dolg aplavz (kako tudi ne, ko pa so baje vadili do druge ure zjutraj). Voditeljica programa ter aktivna članica turističnega društva, upokojena učiteljica Anica Miholič, je dejala, da so bili košnja, žetev, mla-čev in bratev veliki dogodki v življenju tukajšnjega človeka. Medtem ko je malo za šalo in malo zares posamezna dela predstavljal tudi domači humorist, Lančičev Franček, pa je stara gospodinja Anica Prelog nazorno prikazovala, kako so včasih delali v kuhinji in uporabljali staro posodo in pripomočke. Mož (samo na prireditvi) je delal zaseko, sin pa »puter« — vse s starimi kuhinjskimi pripomočki Jožeta Čuša. Kakor se spodobi, je Anica tu pa tam zavihtela nad možem valjar. Na veliko začudenje pa je na koncu iz improvizirane peči res prinesla velik kolač domačega kruha, ki so ga mnogi obiskovalci z veseljem poskusili.
Za svoj nastop pa so bili že pripravljeni mizarji iz Juršinec,
ŠTEFAN GALIC: ZAPIS X, BARVNI LESO RES, 1984 (Za gornji barvni lesorez je akademski slikar iz Lendave prejel nagrado na mednarodni razstavi grafike v Tokiu na Japonskem. Na monografski razstavi Štefana Galiča v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti v decembru pa bodo na ogled tudi številna druga njegova dela, od likovnih začetkov do danes.) bb
ki so predstavili »tišlarstvo in kletarstvo«. Zapeli so staro pesem o »tišlarju«: »Delam štam-pete, omare ...« in naprej, »kera mene bo imela, novo hišo bo imela; vrata, okna velka so, da ji lažje živeti bo ...« Nato so začeli plesti košare iz šibja, kar pa tudi ne gre brez pesmi: »Moj oče je bil en korpopletar, jaz pa sem bil njegov pomagač; šibe san štu-ca...«
Med domačo obrt je spadalo tudi izdelovanje platna. Seveda je bilo potrebno lan najprej pripraviti. Babice se še spominjajo,
Jože Čuš ima v domači hiši pravo zakladnico stare posode, orodij in drugih pripomočkov za delo. Z zbiranjem starin je začel že njegov-oče, prav vneto pa ga nadaljuje sin Jože s Stare Gore (iz Ženika). Okrog sto predmetov velike vrednosti bo poskušal ob pomoči muzeja iz Murske Sobote in Turističnega društva Videm ob Ščavnici pripraviti za stalno razstavo v stari viničariji, hkrati pa naj bi bil tam tudi muzej na prostem.
Nekaj te posode in pripomočkov za delo je predstavil na kmečkem praznovanju pod lipami v nedeljo, 10. avgusta, na Stari Gori.'	b
kako so ga prali, pulili, sušili, trli ter nato predali predicam.
Medtem ko je Janko Mežnar iz Vidma prinesel na oder nekaj pristnega starega platna, so drugi nastopajoči prikazali striženje ovce in predenje, najmlajše udeleženke pa so že kar pletle.
Za njimi so nastopili kosci iz Bučkovec, šest jih je bilo, ki so ob pomoči dveh gospodinj, prinesli sta zajtrk (kosci so začeli z
delom s prvim svitom), zapeli: »Snočkaj pa je slanca pala na zelene travnike, je vse rožce pomorila ...« Nato so zapele še mlade pevke iz Bučkovec, kar je tudi zagotovilo, da pesem v teh krajih še ne bo izumrla.
Mlačev je bila včasih eno najpomembnejših kmečkih opravil. Marsikateri mladinec, ki je bil v nedeljo na Stari Gori, je prvič videl »cepke«, »bint« in delo z njimi. Ko so ženske iz Vidma odpele pesem, so mlatiči že pospravljali zrnje in pometali pleve. Ko pa je zaigral Franc Vuk — zelo
cenjen muzikant s Stare Gore — pa je bila na vrsti pojedina. Tudi mi smo lahko poskusili kvašeni-
ce, pečene v peči.
Med zadnjimi so nastopili domačini, ki so prikazali bratev — trgatev grozdja in seveda zraven zapeli. V bližini Stare Gore je namreč kar precej vinogradov. Za vse je bila najbolj zanimiva pesem, ki so jo Starogorčani pod vodstvom zgovornega Ignaca Budje sami napisali in zapeli; »če kravca lepo doji, se z mlekom lepo živi,« pravi ena od vrstic.
Prav na koncu so vsi nastopajoči zapeli skupaj, zaigrala pa je »naša Gutmanova Frančika«.
Nekako tako je bilo pod štirinajstimi lipami na Stari Gori v nedeljo, 10. avgusta. Ljudski godci in pevci so z »muziciranjem« in prikazi del marsikaterega starejšega obiskovalca v mislih povrnili v čas izpred petdesetih let, marsikateremu mlademu pa prikazali vso težavnost in lepoto nekdanjega življenja. Vsekakor je vse to eden od zgodovinskih zakladov te pokrajine, ki po mnenju Turističnega društva Videm ob Ščavnici ne sme izu-mret>-	Bernarda Peček
kulturni koledar
NEDELJA, 17. AVGUSTA
SELISČI — V galeriji Domačija Lojzeta Veberiča bo ob 10. letnici prvega glasbenega tabora koncert Glasbene mladine Slovenije. Na koncertu bodo nastopili: Koprski oktet, flavtist Klemen Ramovš, čelist Tomaž Sever in kitarist Marinko Opalič. Koncert se bo začel ob 15. uri, po njem pa bo otvoritev jubilejne razstave likovnih del gostitelja — likovnega ljubitelja Lojzeta Veberiča, z naslovom MOJIH PET MEJAŠEV. Razstava bo odprta do 10. septembra.
Po otvoritvi razstave bo v domu vaščanov srečanje ob domačih dobrotah in prijetni glasbi ansambla Viničarji iz Maribora.
BOGOJINA — V kulturnem domu bo ob 19.00 prireditev Glas mladih pevcev, ki jo organizira osnovna organizacija mladih. Igral bo ansambel Kri, na tradicionalni prireditvi pa bodo med nastopajočimi skušali izbrati najobetavnejše mlade pevce v Pomurju. KNJIGE
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Evald Flisar — ČAROVNIKOV VAJENEC (Pomurska založba), Ivan Skočir — MALO PRAKTIČNO VINOGRADNIŠTVO (založba Obzorja) Skočir — in Jože Grom: NAŠE GOBE (Cankarjeva zalpžba).
razstave
V. Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih se z akvareli predstavlja slikarka Milena Hou-ška-Paulin.
kino
PARK MURSKA SOBOTA
14.	in 15. avgusta ob 18. uri ameriška kriminalka SMRTONOSNI LASER in ob 20. uri nemški erotični film ORGIJE NA CARSKEM DVORU. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
17.	avgusta ob 16. in 18. uri ameriška kriminalka SMRTONOSNI LASER in ob 20. uri nemški erotični film ORGIJE NA CARSKEM DVORU. Ogled mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
18.	avgusta ob 18. in 20. uri angleški film NEVIDNI MORILEC;
19.	avgusta ob 18. uri ameriška komedija TVEGAN POSEL in ob 20. uri angleški film NEVIDNI MORILEC.
20.	avgusta ob 18. in 20. uri ameriška komedija TVEGAN POSEL.
LJUTOMER
14.	avgusta ob 20. uri ameriški film DO ZADNJEGA DIHA;
16.	avgusta ob 20. uri ameriški film 10 MINUT DO POLNOČI
17.	avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film 10 MINUT DO POLNOČI;
20.	avgusta ob 18. in 20. uri hongkonski film NA ZMAJEVI POTI.
GORNJA RADGONA
15.	avgusta ob 18.30 ameriški akcijski film TIHI BES in ob 20.36 francosko-nemški erotični film CATHERINE CHERIE. Ogled mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
16.	avgust ob 20. uri francosko-nemški erotični film CATHERINE CHERIE.
17.	avgusta ob 18. uri ameriški zgodovinsko-pustolovski spektakel HUNDRA in ob 20. uri ameriški akcijski film TIHI BES;
20.	avgusta ob 20. uri ameriška ljubezenska komedija POROČNA ZVEZA.
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRAN 5
naši kraji in ljudje
MALA POLANA: PROBLEMI DVEH ZASELKOV
Mala Polana je vas v krajevni skupnosti Polana in Šteje 120 hiSnih Številk. Deli se na dva zaselka: Bukovje in Mačkovci. Zaselka sta precej ločena drug od drugega, saj sta oddaljena skoraj kilometer, med njima pa je gozd. Zato pa, čeprav sta ena vas, deluje vsak zaselek do neke mere samostojno. Ta samostojnost pa je bila Se posebno izrazita v zadnjih letih, ko nekateri zahtevajo celo dve gasilski druStvi. To pa je za tako majhno vas prav gotovo absurdno.
O delovanju vasi in problemih, ki tarejo krajane Male Polane, smo se pogovarjali z dolgoletnim vaškim funkcionarjem in zadnjih deset let predsednikom gasilskega društva v kraju, Jožetom Vukom.
Gasilsko društvo ima 4 desetine, od tega sta po dve v vsakem zaselku. Formalno se sicer govori o enem društvu, a dejansko to ni.
Nekdanjo šolo v zaselku Bukovje so preuredili v vaško-gasilski dom.
Ta problem so obravnavali že na problemski konferenci Socialistične zveze delovn^a ljudstva v Veliki Polani, kjer so ugotovili, da ni nobene potrebe, da bi se gasilsko društvo delilo. Letos malo polansko gasilsko društvo praznuje 40-letnico delovanja, vendar tega niso praznovali prav zaradi navidezne de-Ijivosti. Predviden je občni zbor, ki naj bi rešil ta problem.
Nasprotja so nastala, ko so v zaselku Mačkovci z lastnimi sredstvi sezidali vaško-gasilski dom. Te prostore so nujno potrebovali, saj so prej organizirali sestanke v zasebnih hišah. Tako pa so dobili družbeni prostor za razne dejavnosti. Tudi pri gradnji doma so si bili enotni in je tako vsak prispeval svoj delež.
V zaselku Bukovje so bili sicer že prej prostori v nekdanji šoli, a pa so bili prej oddaljeni.
SREČANJE Z DEVETDESETLETNICO
Med vožnjo iz Murske Sobote proti Lendavi smo zavili v Stre-hovske gorice. Gre za pomemben del vasi Strehovci, saj so se v Goricah leta 1944 in 1945 vrstili sestanki in seminarji OF za Prekmurje. V zidanici Franca Trajber-ja pa je bila od 18. do 21. decembra 1944. leta konferenca prekmurskih aktivistov, ki jo je vodila Ela Letonja—Atena. Tod je 3. marca 1945. leta, torej malo pred osvoboditvijo, padel v boju z okupatorjem Vinko Puklavec-Srečko.
Najstarejša vaščanka Strehovskih goric je Barbara Duh, rojena 1896. leta, stara je torej 90 let. Gube na obrazu pričajo ne le o starosti, ampak tudi o težkem življenju. Rodila se je v Strehovskih goricah. To je bil nekoč zaselek revežev, ki kaj več kot s slamo kritih bajt niso imeli. Tudi Duhovi ne! Tako kot od drugih hiš, je tudi ona hodila na dnino. Največkrat je bila perica pri premožnejših,, zlasti v gozdarjevi družini. Prala je seveda »na roko«. Pri tem je uporabljala domače milo. Oblačila je pred tem skuhala v lugu oziroma v kropu, ki mu je dodala pepel iz peči.
»Hodila pa sem tudi po sezonskih delih,« je nekam s ponosom povedala Barbara. »Čez dan sem za koscem pobirala pšenico in jo zlagala na »povresla«, proti večeru in nemalokrat tudi daleč v noč pa sem s sodelavci pobirala snope in jih zlagala v »križe«. To je bilo pred drugo svetovno vojno. Po njej
Vaško-gasilski dom so krajani sezidali s samoprispevkom in s prostovoljnim delom. Sezidali so ga pred dvema letoma in menijo, da so to naredili še pravočasno, saj danes najbrž ne bi zmogli. V zaselku pa so asfaltirali tudi okrog 1700 metrov vaških poti, za kar je bil poleg samoprispevka potreben še dodatni prispevek. Glavna cesta, ki ji pravijo kar »občinska«, pa je asfaltirana le do polovice.
V zaselku Bukovje, kjer so asfaltirali cesto že pred leti, so usposobili garažo za gasilske namene. Družbeno življenje teče v nekdanji šoli, ki so jo preuredili v vaško-gasilski dom. Zgradbo so sezidali krajani obeh zaselkov. V tem zaselku je gasilstvo sploh zelo aktivno. Ni pa uspel referendum za asfaltno prevleko.
Mladinska organizacija ni razdvojena v takšni meri, saj mladi sodelujejo na raznih delovnih akcijah in sploh v aktivnostih. Vendar pa ta mladinska organizacija ni več tako aktivna kot pred leti, ko so jim več let zapored na občinski konferenci ZSMS podelili priznanje za najaktivnejšo mladinsko organizacijo v občini.
Problem se torej v vsakem primeru mora označiti kot nepovezanost med zaselkoma, kar izvira iz oddaljenosti oziro
nisem več šla na žetev, rajši sem pomagala v vinogradih.«
Zanimivo: Duhovi, čeprav so stanovali sredi goric, niso imeli trt. ^a kaj bi z njimi, ko pa so si
lahko nekaj litrov vina zaslužili. Tako je tudi Barbara hodila kopat in plest plevel, včasih sije oprtala celo škropilnico, pa na trgatev je tudi šla. To pa je bilo že prijetnejše opravilo. Toda v spomin se ponavadi vtisnejo težki dnevi življenja. Barbara se tako živo spominja dogodkov med narodnoosvobodilno vojno. V neposredni bližini njene hiše so se bili težki
ma ločenosti. To pa je posebno izrazito v vaških medsebojnih odnosih, ki temeljijo na sosedskem povezovanju. Nasprotja pa so v večji meri posledica idej nekaj vplivnih posameznikov.
V preteklosti so bili za vas značilni sezonsko delo in pa čezmorske selitve. Danes so krajani večinoma zaposleni v lendavski občini.
Na tem območju so našli tudi štiri kamnite sekire, ki so zdaj v soboškem muzeju. Čeprav je vas na sami meji med slovenskimi vasmi in pa vasmi, v katerih živijo Madžari, je vas izrazito naseljena s prebivalci slovenske narodnosti.
Kompleks jelševega črnega gozda sega do roba vasi. To je največji gozd črne jelše v Evropi. Je last ABC Pomurke, tozd Gozdarstvo iz Murske Sobote. Večkrat pa je v kraju tudi pre-cejšenj ulov divjih živali.
V vasi je tudi »Copekov mlin«, ki je pomemben spomenik iz narodnoosvobodilnega boja, saj je bil v njem ustanovljen prvi odbor Osvobodilne fronte za Polano. Mlin je zares v kritičnem stanju. V upravi ga ima Zveza združenj borcev, zanj pa skrbi spomeniško varstvo. Če mislimo mlin obdržati, je treba čim prej ukrepati. Če vrsto let ga ni nihče popravljal in tako postaja podrtija v sicer lepem okolju, zato vse prej kot privlači obiskovalce. Posebno načeta je streha.
V bližini je lovski dom veliko-polanskega lovskega društva.
Prebivalci so v glavnem delavci, še posebno mladi. Na
V zaselku Mačkovci so sezidali nov vaško-gasilski dom.
boji in tekla je kri: padel je borec Prekmurske čete Vinko Puklavec. Na Barbarinem gruntu je njegov spomenik.
»Okupator je tudi mene zaprl v soboški zapor. Tepli so me. Tudi denarja, ki sem ga imela s seboj, mi niso vrnili. Sem bila sumljiva zato, ker sem partizanom dala kolač kruha ?« se je ob našem obisku vprašala Barbara, preprosta ženica, ki zdaj živi v lepo urejeni zidani hiši. Sama je, čeprav ji ne bi bilo treba živeti sami, saj bi se lahko preselila k sinu. Noče iti! Po svoje jo razumemo, saj se je na tem hribu narodila in tu hoče tudi umreti. Pa še nekaj je, kar človeka zadržuje! Njena hiša je na lepem, morda celo najlepšem predelu Goric, od nje je lep razgled proti Bukovnici, pa tudi pogled na druga pobočja je lep; deluje pomirjevalno. Sploh je na tem območju mir, kot si ga lahko človek samo zaželi. Barbarino v mladosti burno življenje je zdaj umirjeno. To je tudi de! visoke starosti.
»V dolino torej ne hodite veliko. Kako pa je s preskrbo: hrano, vodo... ?«
»Vse to mi prinese sin. Res mi ničesar ne manjka, ko me le ne bi tako hudo bolele noge —« je potožila Barbara.
Po krajšem klepetu smo se poslovili od staroste Strehovskih goric. Zaželeli smo ji trdnega zdravja in jo potolažili, da bolezen najbrž spodbuja tudi vreme. Dan je bil namreč vroč in soparen in
kmetijah je ostalo le še nekaj ljudi, značilno pa je, da imajo tudi tisti, ki delajo v tovarnah, običajno po nekaj zemlje, ki jo
Jože Vuk: Kljub vsemu je Mala Polana v zadnjem času dosegla lep razvoj.
obdelujejo. Dobro je razvita tudi domača obrt. Nekateri izdelujejo vile in grablje, ki jih prodajajo podjetjem ali pa z njihovo pomočjo.
Na kulturnem področju delujejo krajani v kulturnoumetni-škem društvu Miško Kranjec v Veliki polani.
Predsednik vaškega odbora je Jože Zver, ki kljub vsemu uspešno usklajuje interese in potrebe obeh zaselkov. Kljub problemom in razhajanju interesov pa krajani prej ali slej vedno najdejo najpametnejšo rešitev in so zato v zadnjem desetletju dosegli precejšen razvoj.
Jože Gabor
marsikaterega mlajšega je »trgalo« — kako neki ne bi 90-letne
ženice.
Š. Sobočan
Obisk pri najmlajšem sodarju
Gančani so kraj, znan I predvsem po sodarski obrti. Ta dejavnost ima tu dolgoletno tradicijo in je še danes zelo razširjena in znana I daleč naokrog. Tako kot je v Gančanih največ družin s priimkom Maučec, to drži tudi za sodarstvo. Tačas se Iv Gančanih s sodarsko dejavnostjo ukvarjajo štirje obrtniki s priimkom Maučec. (Poleg njih pa je znan Iše Kuzma). Tokrat smo obiskali najmlajšega sodarja v Gančanih in sploh v Prek-I murju, Marjana Maučeca, I ki se s to dejavnostjo ukvar- jala šele kratek čas. Povod, da smo ga obiskali, pa so g bili desetlitrski sodčki, ki so | primerni za darila in po katerih pogosto sprašujejo tu-_ di turisti. Okrog sto smo jih  našteli v njegovi novi delav-I niči. Ti sodčki so poleg uporabne vrednosti (žganje, — vino) primerni tudi kot I okras v stanovanju. Sicer
ISKANJE KORENIN PO 68 LETIH
Večkrat radi omenjamo, da je čas najpravičnejši razsodnik. In prav čas bo eden osrednjih elementov tele reportaže, saj je prav zaradi 68 let, ki so pretekla od takrat, ko je bil dr. Zoltan Ferenczy nazadnje v svoji rojstni vasi, vsa reč tako zanimiva.
Začelo se je januarja letos, ko je Zoltan, sicer upokojeni pravnik brskal po eni budimpeštanskih knjižnic, kjer je med drugimi naletel tudi na naš časopis Nepujsag. V njem je zasledil novičko o Vučji Gomili — in Vučja Gomila je rojstna vas dr. Ferenczya. Od takrat se je njegova, že prej prisotna želja, da bi pred smrtjo vsaj še enkrat videl rojstno hišo, samo okrepila in zatrdno si je obljubil, da bo to storil še letos. Zato je pisal na uredništvo Nepujsaga in počakal na odgovor. Rožsa Kercsmaf, ki je zadevo prevzela, je poiskala gostitelja, ki naj bi dr. Ferenczyu v času njegovega bivanja pri nas ponudil hrano, streho, prenočišče in prijazno besedo. Gostitelja je kmalu našla — to je bil Vince Erniša — in tako se je konec julija uresničila velika Zoltanova želja.
Dr. Zoltan Ferenczy je v Vučji Gomili preži vel le svoja otroška leta, pa vendar mu je ostala v spominu čudovita pokrajina in dobri, prisrčni ljudje. Njegov oče je prišel v goričko vasico učiteljevat, če-
Ko sta se nazadnje videla, sta še ob igri in otroških norčijah v dvoje spoznavala veliko neznanko — življenje. Danes sta osivela in njuni življenjski poti sta se — čeprav le za kratek čas — po 68 letih spet združili. Zoltan Ferenczy in Marija Antalič. »Marijina družina je bila premožnejša, zato sem se velikokrat igral tudi z njenimi igračami!« je ob tem pripomnil Zoltan, z Marijo pa sta si imela povedati veliko ... Veliko več kot je bilo časa med trodnevnim obiskom v vasi njegovega otroštva.
prav so mu to mnogi odsvetovali — začetek stoletja je namreč te kraje zaznamoval s pomanjkanjem, nerazvitostjo, materialnih dobrin je bilo daleč manj kot danes. Toda Ferenczyevi so bili navdušeni nad naravnimi prelestmi pokrajine, zato so prišli. Oče Jožsef je poleg učiteljskega poklica opravljal še cerkvene obrede v vaški kapelici, igral pa je tudi na orgle. Leta 1912 je organiziral prvo zbiralnico mleka v teh krajih, ukvarjal pa se je tudi s sadjarstvom — že takrat je prideloval jabolka in hruške za izvoz. Zaradi vsega tega so ga v vasi spoštovali in cenili. 1914. je moral v vojsko in ko se je vrnil (1918.), se je vsa družina odpravila v Rakospatak in kasneje v Budimpešto.
Ko se je vrnil v Vučjo Gomilo, je Zoltan najprej stopil do kapele, kjer je nekoč zbranim vaščanom govoril njegov oče in od koder je prelep razgled na okolico. Drugo, kar si je želel kar najhitreje videti, je bila njegova rojstna hiša. Podali smo se tjakaj in Zoltan je, poln spominov in razumljive ganjenosti, pregledal vse njene prostore —
danes je v njej vaška trgovina.
Ob svojem kratkem bivanju pri nas, ko se je kolo časa zavrtelo za skoraj sedem desetletij nazaj, si je dr. Zoltan Ferenczy ogledal tudi Mursko Soboto, kakor je nekoč, še kratkohlačnik, hodil k zobozdravniku — iz Vučje Gomile seveda kar peš. Tokrat ga je pot zanesla na občino, da bi poizvedel, če je možno, da bi se v jeseni svojega življenja preselil k nam in učakal svoja zadnja leta tam, kjer je preživel tudi prva.
Bojan Peček
pa se mladi obrtnik ne ukvarja samo z izdelovanjem desetlitrskih sodčkov, temveč izdeluje vse vrste sodov po naročilu. Po želji pa skupaj s pomočnikom
Francem Tivadarjem
izre-
zujeta tudi napise in okrasne figure. Kaže torej, da sodarska obrt v Gančanih še ne bo tako kmalu zamrla.
F. M.
STRAN 6
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
kmetijska panorama
Na Goričkem že odpravljajo škodo po toči
V ABC Pomurki tečejo ukrepi, s katerimi želijo ublažiti škodo v ocenjeni višini 375 milijonov dinarjev, ki jo je na Goričkem 30. julija povzročilo neurje s točo na 873 hektarjih.
Ekipa strokovnjakov, sestavljena iz predstavnikov Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri SO Murska Sobota, delavcev ABC Pomurke, hranilno-kredit-ne službe in pospeševalcev KZ Panonka je po ogledu in oceni škode že pripravila vrsto ukrepov za odpravo posledic.
Vsem prizadetim so posredovali pisna navodila, kako ukre-
pati. Pospeševalci so ocenili, katere posevke koruze bo treba preorati. Za nekatere površine pod koruzo svetujejo, da kmetje s preoravanjem še počakajo. Poškodovano koruzo bodo silirali z ovsom ali s starim senom. Na preorane oziroma »pospravljene« njive so kmetje sejali krmni ohrovt in italijansko ljulko. Seme so regresirali v višini 4.000 dinarjev na hektar. Kilogram semena ohrovta po redni ceni stane 750 dinarjev.
Za nasade kumar, ki jih največ pridelujejo prav na prizadetem
območju, strokovnjaki priporočajo škropljenje proti plesni. Njiv, zasejanih s sladkorno peso, po nasvetu Tovarne sladkorja Ormož ne bodo preorali. Pobrali in pokrmili bodo buče, ki jih je toča uničila do take mere, da so začele gniti. Manj škode je na nasadih gomoljic, kot so gladio-le, ki jih vzgajajo skupaj z Nizozemci. V sadovnjakih in vinogradih je po ocenah za 100 milijonov dinarjev škode.
Prizadetim kmetom v KZ Pa-nonkc so izdali naročilnice za nakup materiala za popravilo
kritine na gospodarskih poslopjih. Kmetje bodo material plačali pozneje, tačas je sredstva odobrila HKS pri KZ Panonka iz sklada, namenjenega odpravljanju elementarnih nesreč.
Hitro so opravili delo tudi cenilci območne zavarovalne skupnosti, tako da lahko kmetje takoj po ocenitvi škode začnejo s preoravanjem in sajenjem krmnih dosevkov. KZ Panonka je za rejce živine, ki so ostali brez koruze, naročila tudi ječmen.
B. H.
Vrtnine dodaten vir dohodka na Goričkem
Na hribovitem Goričkem vse več kmetov ob živinoreji in poljedelstvu išče dodatni vir zaslužka s pridelovanjem vrtnin. S slednjimi, ki spadajo med kulture, ki jim je potrebno povečati več skrbi in dela, je mogoče veliko zaslužiti tudi na manjših površinah.
Zadružniki kmetijske zadruge Panonka so v letošnjem letu s kumaricami zasejali 9,5 hektarja površin in pričakujejo pridelek 270 ton. Pridelek kumaric bi bil še večji, če jih ne bi prizadela toča. Sicer pa so kumarice lepe, ker so sejali uvoženo seme CA-PIR, ki jim ga je dala DROGA brezplačno. Samo v Bodoncih, kjer so pred leti uredili novo
skladišče s hladilnico, so doslej odkupili prek 60 ton kumaric. Odkupujejo jih za zbirni center Droge v Središču ob Dravi. Minimalne — zajamčene cene kumaric, ki jih dobi kmet, so 150 dinarjev za prvovrstvne, 100 dinarjev za drugorazredne in 40 dinarjev za tretjerazredne. Kakovostne so majhne kumarice.
delali blizu 250 ton. Praktično bodo ves pridelek izvozili v Avstrijo, kamor prodajajo prvo- in tretjerazrednega. Le manjše količine ga bodo prodali Kolinski.
Okoli 800 ton zelja s 17 hektarjev pridelujejo v pretežni meri za potrebe JLA. Čebule bodo pridelali le 12 ton za potrebe ozimnice v Murski Soboti. Večja
Zbirni center s hladilnico v Bodoncih bi nujno potreboval veliko tehtnico. Tačas kmetje izgubljajo preveč časa, ko celo prikolice korenčka, kumar ali drugega tehtajo v košarah.	Boris Hegeduš
odkupna cena kumar letos v primerjavi s tisto iz leta 1985 višja za 110 odstotkov. Moti jih le, da so cene na tržnici previsoke. Za lepe letošnje pridelke gre zasluga še skladu za pospeševanje kmetijstva, ki je dal vminarjem za 10 arov površine z zelenjavo kilogram škropiva RADOMIL MZ brezplačno. Kmetje pa se bodo zdaj, ko so videli velike učinke, tudi sami lažje odločali za nakup tega sicer dražjega zaščitnega sredstva.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Fiziološke motnje pri vinski trti
(nadaljevanje)	—
Klorcza (rumenica, bledica) nastopa predvsem v primerih, ko imamo v tleh preveč kalcija, posebno še, če so tla premalo zračna, če je previsoka talna voda, ali pa je nepropustna plast preplitko in so korenine predolgo v vlažnem okolju. Tudi preveč zbita tla imajo za posledico premajhen dostop kisika in s tem posredno nedostopnost določenih hranil, predvsem železa, mangana in dušika.
MAGNEZIJ (Mg)
Je zelo pomemben element pri tvorbi listnega zelenila. Magnezija navadno primankuje na lahkih peščenih tleh, na težjih tleh pa je marsikdaj v težko dostopni obliki za trto. Pri sprejemu magnezija iz tal imata pomembno vlogo tudi dušik in kalij. Ce je teh dveh hranil preveč, je Mg teže dostopen trti. Pomanjkanje magnezija se kaže v ru-menenju listja (listne žile ostanejo zelene), vmes pa se pojavijo rumena polja. Pri večjem pomanjkanju lahko rumenenje zajame cele liste, listi rjavijo in odmirajo (glej sliko). Pomanjkanje Mg je vzrok tudi za »bolezen« sušenje pecljevine, ki se je pojavila tudi pri nas. Znaki pomanjkanja Mg se mnogokrat pokažejo obenem s pomanjkanjem fosforja.
Čuvajte živila prihranite energijo podaljšajte živ. dobo
ZAMRZOVALNIKU
Po najnovejši tehnologiji iri z najboljšimi materiali iz uvoza mu bomo
ob vaši prisotnosti v vašem domu naredili novo izolacijo s triletno garancijo.
Okvare:
če zamrzovalnik toči 'ali ledeni z zunanje strani.
Z rdečo peso so v KZ Panonka zasejali 3 hektarje. Pesa slabo kaže, tako da bodo pridelali le okoli 40 ton. Slab pridelek in letos nizka odkupna cena 25 dinarjev pa je povod razmišljanjem, da bi pridelavo pese opustili.
Korenčku so namenili 6,5 hektara in ker lepo kaže, pričakujejo pridelek med 200 in 250 tonami. Korenček pridelujejo za Fructal po zajamčeni ceni 35 dinarjev. Cena pa bo lahko tudi višja — odvisno od ponudbe in povpraševanja.
Hren pridelujejo na 25 hektarjih in računajo, da ga bodo pri-
pridelava se ne splača, ker je pridelek v Vojvodini zaradi ugodnejših razmer boljši in zato cena konkurenčna. V Pomurju bodo pridelovalci za kilogram čebule dobili 40 dinarjev.
Kot zanimivost velja omeniti, da so začeli opuščati pridelavo jagod, ki so jih še lani pridelovali na več hektarjih. Pridelovalci vrtnin so s ceno zadovoljni, saj je
Da so pridelki zelenjave lepi, pa gre zasluga tudi dobremu delu pospeševalne službe, ki je v zimskih mesecih pripravila za pridelovalce vrtnin tečaje, pred setvijo, škropljenjem in drugim pomembnimi deli pa so imeli kratke sestanke zjutraj in zvečer kar pred zbiralnicami mleka, kjer se zberjo vsi prinašalci mleka.
ŽVEPLO (S)
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 7. avgusta, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 66 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Za par so zahtevali od 22.000 do 30.000 dinarjev, prodali pa so 55 živali.
Ponavadi nimamo težav s pomanjkanjem žvepla, ker uporabljamo sredstva za varstvo rastlin (npr. cosan), ki vsebuje žveplo. Znaki pomanjkanja tega elementa pa so precej podobni znakom pomanjkanja dušika, vendar se pojavljajo na mlajših listih. Žvepla je v tleh tem več, čim več je humusa.
ŽELEZO (Fe)
Je najvažnejši element pri tvorbi listnega zelenila. Če ga primanjkuje, se pojavi na zgornjih listih kloroza, najprej na mladem listju, ki ostane majhno. Na listu morda ostanejo zelene le listne žile. Velik konkurent pri vstopu železa v rastlino so elementi baker, cink, mangan. Tudi z obliko mineralnega gnojila lahko dosti vplivamo na dostop železa iz tal. Tako nitratna oblika (KAN) zavira, amonijakalna oblika (urea) pa pospešuje sprejem železa. Obilica nitratov spomladi zaradi alkalizacije (zvišanje ph) znižuje dostopnost železa in je verjetno vzrok za občasno pojavljanje kloroz.
Mikroelementi, so trti potrebni v manjši meri, vendar so nujni za dobro rodnost in kakovost.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Živina je draga, pa tudi vse drugo
V prvih dneh avgusta, ko smo se oglasili na domačiji Jožeta Kovača v Genterovcih, ni bila sezona pomembnejših kmetijskih del, saj je bila žetev že pred časom opravljena, zato smo pričakovali, da ga bomo našli pri počitku v senci košatega drevesa oziroma pod brajdo. Pa ni bilo tako! Jože je imel pri hiši zidarje, ki so urejali pročelje hiše, in jim je pridno pomagal. Našli smo ga pri mešalcu z lopato v rokah.
»Počitek na kmetih? Saj ga nikoli ni! Vedno se najde delo, seveda, če nisi lenuh. Ta mali premor med žetvijo in košnjo bomo izkoristili in uredili hišo. Pred tem smo pa urejali kopalnico. Tudi na kmetih, morda tu še bolj, mora človek poskrbeti za čistočo. Delavci so dragi, pa tudi dobiti jih ni mogoče vselej, zato sem kar sam prijel za lopato,« nam je povedal Jože, ko smo ga pobarali, kako je s počitkom.
»Menda ste največji kmet v Genterovcih? Koliko zemlje pa pravzaprav imate in kaj pridelujete?«
»Imamo 10 hektarjev zemlje, pridelujemo pa največ koruze. Tokrat jo imamo zasajeno na 4 hektarjih. S površine dveh hektarjev jo bomo silirali, ostalo pa bo zrnje. Precej smo pripravili sena in nekaj ga še bo. Veste, pri nas smo spoznali, da je živinore-
ja kolikor toliko donosna le, če živalim pokladamo domačo krmo. Imamo 18 glav živine, od tega 5 krav, eno telico, plemenskega bika, ostalo pa so pitanci. Sicer pa na kmetiji pridelujemo še pšenico. Čeprav je bila letošnja letina za 30 odstotkov slabša od lanske, smo prodali 1200 kilogramov pšenice in nekaj je še bomo. Letos smo posejali tudi 30 arov s sladkorno peso. Prva setev ni bila uspešna, druga, čeprav smo sejali 21. maja, torej zelo pozno,
pa je uspela; obetamo si obilen pridelek sladkorne pese. Ugotavljamo, da se le-to zdaj najbolj splača pridelovati, ko bi le bilo pri hiši več delovnih moči. Stroji namreč v določenih primerih ne morejo nadomestiti človeških rok. Pri nas imamo vse stroje, razen kombajna, na kmetiji pa sva ostala sama z ženo. Moram pa povedati, da tako hčer, ki živi v Radmožancih, kakor sin, ki je v Dolini, rada prideta in pomagata pri pomembnejših delih.«
»Pa cena goveje živine? Zdaj
Jože Kovač iz Genterovec v teh vročih avgustovskih dneh ne počiva; komaj je končal z delom na polju, že so prišli k hiši zidarji in je bilo treba pomagati.
je menda zelo visoka? Ste zadovoljni?«
»Res, cena je visoka, toda kaj to pomaga kmetu, če pa so se cene kmetijskih strojev, raznega reprodukcijskega materiala in drugega podražili v večjem odstotku. Obračamo le veliko denarja, kake posebno velike gmotne koristi pa ni. Toda, »zapisali« smo se kmetijstvu, stari smo že, zdaj nam ne preostane nič drugega, kot da se ukvarjamo s tem. Dobro je, da kmetje vztrajamo in tako prispevamo precejšen delež v našo prehrambeno bilanco. Včasih naše delo ni pravilno ovrednoteno. Še dobro, da se cena pogonskega goriva v zadnjem obdobju ne draži tako občutno, kot se je prej, drugače bi bil že tako boren izkupiček še slabši.«
Že res, da kmetje, kot vsi drugi, radi jamrajo. Morda pa le ni tako hudo, sicer ne bi imeli vseh mogočih strojev in za osebni standard je v glavnem dobro poskrbljeno. Tako tudi pri Kovačevih v Genterovcih. To, da sta oče /in mati ostala sama na kmetiji, pa ni nič novega, saj se tudi marsikje drugje starejši prebijajo sami. Kovačeva nista sama, saj jima redno pomagata otroka, čeprav ne živita pri njiju.
Š. Sobočan
BOR (B)
Borje nujno potreben hranljivi element za boljšo oplodnjo, vpliva tudi na boljši sprejem kalija. Pri večjem pomanjkanju deli lista med listnimi žilami porumenijo. List se začne sušiti od roba navznoter. Členki so neenake dolžine in na njih se pojavljajo odebelitve in razpoke. Na drugi strani prevelike količine bora povzročajo deformacije listov m mladik.
ZINK (Zn)	-
Vpliva na dobro rast in večjo odpornost trte na sušo. Zaradi pomanjkanja cinka se trta »rozetasto« razrašča, listje je majhno. List je deformiran, nesimetričen in porumenel v obliki mozaika. Grozdi so majhni. Pomanjkanje cinka je bolj pogosto na lažjih tleh.
MANGAN (Mn)	~
Ima vlogo pospeševalca raznih procesov v rastlini. Pomanjkanje mangana zmanjša fotosintetično aktivnost rastline, zmanjša se kakovost grozdja, slabsa je obarvanost in aroma vina. Če pa je v tleh preveč mangana, se nam težje aktivira železo (kloroza). Razlika med klo-rozo zaradi zeleza in klorozo zaradi mangana je v tem, da se v prvem primeru znaki pojavijo na mladem listju, v drugem pa na starem. Mangan je velik rival pri sprejemu železa, magnezija, kalcija in amo-nijakalne oblike dušika. Pomanjkanje mangana na listju vinske trte se kaze v tem da nam listne žile ostanejo zelene, ostalo pa so rumene pege, le del lista okoli srednje glavne listne žile ostanejo zeleni. Čim slabsa je zračnost tal, tem bolj je mangan dostopen in izpodriva druge •t®,61?** pomanJkanjem se srečujemo v zračnih nevtralnih, humos-mh tleh. Apnenje manjša dostopnost mangana, gnojenje z bolj kislimi gnojili (KAN) pa izboljšuje sprejem mangana. Znaki pomanjkanja so le mestoma ne po ceh površini lista, kot pri železu. Količina mangana je največja v mladih listih.
BAKER (Cu)
Pri pomanjkanju bakra rastlina trpi pomanjkanje vode, vrhovi poganjkov bledijo, trta slabo rodi. Do pomanjkanja bakra pri vinski trti prihaja žela redko, predvsem zaradi tega, ker se še vedno veliko uporabljajo zaščitna sredstva na osnovi bakra.
Sklep: Kot vidimo, so gnojenje in s tem povezana pomanjkanja, presežek ali nedostopnost določenih elementov, zelo zamotan proces v katerega vinogradnik lahko pozitivno posega s preudarnim in ne preveč enostranskim gnojenjem. Vsako pretiravanje pri gnojenju ima za posledico pojav prehranskih motenj, kar vpliva na količino in kakovost pridelka grozdja. Moj namen je bil, da seznanim vinogradnike z vlogo posameznih elementov pri prehrani in kako to vpliva na zuna-nJ? . z ^e» .ne. bodo pripisovali nenormalnega videza listov trte glivičnim boleznim in škodljivcem, temveč v večini primerov nepravil-nemu gnojenju, slabi pripravi tal pred sajenjem in drugim ukrepom. Analizirajmo zemljo in listje, kajti le tako bomo lahko točno ugotovili, kaj trti manjka ali česa ima preveč. V prihodnje bo društvo vinogradnikov pripravilo več predavanj na temo gnojenje in oskrba vinske trte.	e. Novak, dipl. inž. agr.
	- KMETIJSKA MEHANIZACIJA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA - GNOJILA - SEMENA - VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE - PRODAJA BLAGA S1ROKE PORABE
11 24. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM I GORNJA RADGONA, 22.-31. 8. 1986	...-
SODELUJE ČEZ 1000 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV - STROKOVNA PREDAVANJA - PREDAVANJA ZA HOBISTE - AVKCIJSKA PRODAJA GOVEJE ŽIVINE
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Josip Marčan (48) iz Grabovnice pri Čazmi, ki sodi med najuspešnejše dreserje divjih živali na svetu in že dvajset let živi v ZDA (na sliki s kapo), je uspel vzgojiti križanca med levom in tigrico. Na sliki: tiger in mladi križanec liger, kot ga imenuje Marčan.
PSIHOKIRURGIJA VSE BOLJ SPORNA
Edino upanje za nekatere
Ko je Jim Lewis (to ni njegovo pravo ime, marveč le ime za javnost) prišel v newyorški inštitut Rogosin, je bil povsem obupan človek. Večino svojih odraslih let je trpel zaradi težav s srcem, ki jih je 4mel zaradi obilnega nabiranja holesterola v krvi, ki je nazadnje začel mašiti krvne žile z zamaški in nanosi na stenah žil. Tudi stroga dieta mu ni pomagala, saj se mu je nabiralo toliko holesterola v krvi zaradi genske napake, ki je med ljudmi razmeroma redka. Do dopolnjenega 47. leta starosti je imel že tako zamašene žile, da so morali opraviti štirikratno operacijo bypass. Čez 9 let je moral na podobno operacijo, a kljub vsej tej najboljši možni medicinski skrbi ni nič zaustavilo smrtno nevarnega mašenja krvnih žil. Lewiss je že zrl smrti v obličje. Zdravniki so mu lani pripisali kvečjemu še leto dni življenja.
Na inštitutu Rogosin je Lewis prostovoljno postal nekakšen poskusni zajček. Na njem so preskusili nov način zdravljenja, ki mu strokovno pravijo fereza nenasičenih lipoproteinov.
Dejansko je šlo za ponavljajočo se filtracijo krvi, pri kateri so izločili iz krvi najbolj nevarne holesterole. Po letu dni takšnega zdravljenja se Lewis občutno boljše zdravstveno počuti. Izginili so tudi debeli nanosi holesterola, ki jih je bilo mogoče prej videti na Lewisovih rokah s prostim očesom kot zadebeline žil.
»Zdaj imamo pred seboj spet nekaj prihodnosti,« pravi Lewis.
Filtriranje krvi z omenjenim postopkom je še najbolj podobno znani dializi krvi, ki jo uporabljajo pri ljudeh z močno obolelimi ledvicami. Postopek traja okrog 4 ure, skozi daljše obdobje pa ga morajo ponavljati vsak teden. Posebna vrednost fereze nenasičenih lipoproteinov je v tem, kot zatrjujejo medicinski strokovnjaki, ker pri nji pride samo do izločitve škodljivih holesterolov, vse druge sestavine krvi pa ostanejo nedotaknjene, med njimi tudi nasičeni lipoproteini, ki
spadajo med koristne in za telo potrebne holesterole. Še več: kaže da se količina dobrodejnih holesterolov po postopku nekoliko poveča.
Za Lewisom so postopek opravili samo še v nekaj primerih. Tako so zdravili zelo težkega bolnika v Nemčiji in v Sovjetski zvezi, kjer imajo opremo in znanje omenjene postopke.
Posebno zanimivo pa je sporočilo z Japonske, kjer je dr. Akii Yamamoto ozdravil hude arterioskleroze otroka, ki bi pred nekaj leti zanesljivo umrl zaradi srčne kapi, saj se mu je nabiral holesterol v vseh žilah, posebno v ledvični žili in na srčnih zaklopkah; Japonski zdravnik je dečkovo kri filtriral na bolj enostaven način, zdaj pa že tudi uporablja fereznega.
Vsi ti primeri dajejo obilo upanja tistim nesrečnežem, ki so bili doslej brez upanja in jih je nepravilno delovanje telesa prezgodaj sililo v smrt. Pomagala jim ni nobena dieta, nobeno zdravilo.
DRUGJE SMO
PREBRALI
Najbolj razširjen nemški priimek je Miiller (Mlinar). Nosi ga 10,36 odstotka prebivalcev v ZR Nemčiji.
Profesor Heinrich Hertel iz Berlina trdi, da je uporaba plavuti pri plovilih nekaj, kar je onstran verjetnega, čeprav temelji na skrbno opravljenih meritvah: s pogonom na plavuti bi bilo mogoče dosegati začetne pospeške pri gibanju v vodi, ki bi dosegali petkratni pospešek težnosti (5 g) — se pravi toliko, kolikor je meja za zdržljivost astronavtov pri izstrelitvah z velikanskimi raketami . . .
Morebiti pa bi namesto pogo-
Če naj bi sodobnega medicinca zalila rdečica pred katero od zmot medicinske znanosti, potem ga zagotovo lahko ob pregledu, kako je zdravstvo v zadnjem stoletju ravnalo z duševnimi bolniki. Umobolni so bili podvrženi pravim mučilnim ravnanjem, od prhanj z ledeno mrzlo vodo, namernih okuženj z mrzlico, vbrizgavanj konjskega seruma v hrbtenično cev do odstranjevanja žlez z notranjim izločanjem, zob, mandljev in maternic pri ženskah. Še več, umobolne so zdravili z velikimi dozami najrazličnejših preparatov, katerih stranski učinki so bili grozljivi: zlomi kosti, težki spahi, hudi krči, kome, uničenje spomina. Veliko teh postopkov ni imelo nikoli oprijemljive znanstvene osnove.
O teh zadevah je premislil Elliot S. Valenstein, ko je pripravljal gradivo za zanimivo knjigo Velika in drzna zdravljenja. V nji je podal zgodovinski pregled psihokirurgi-je in drugih ostalih radikalnih načinov zdravljenja duševnih bolezni, vsebina knjige pa je kljub zgodovinskemu značaju aktualna, saj odkriva početja in postopke, ki segajo na sam rob sprejemljivega in so nekateri v praksi še dandanes. Vse to pa javnost, ki je vse bolj osveščena, vznemirja. Osebna svoboda in človekovo dostojanstvo sta namreč vrednoti, ki sta v današnjem svetu zelo ogroženi in sta deležni tudi zaradi tega večje pozornosti.
Pod pojmom psihokirurgija razume pisec posege v možgane, s katerimi naj bi psihokirurgi spremenili bolnikovo duševno stanje, pri tem pa gre za posege v nepoškodovane dele možganov.
Prvi, ki se je lotil psihokirurške-ga posega, je bil portugalski nevrolog Egas Moniz. Velja za očeta tako imenovane prefrontalne lo-botomije. S tem posegom prerežejo živčna vlakna, ki povezujejo prednje režnje možganov z ostalimi. Prefrontalno lobotomirajo še danes pri nekaterih hudih in trdovratnih prebavnih motnjah in pri bolnikih z nenormalnim psihičnim vedenjem, kot navaja slovenska Medicinska enciklopedija, ki skopo piše še tudi, da poseg sekun
Ameriški zdravniki so objavili študijo, v kateri je rečeno, k da lahko dolgotrajne poletne vročine povzročijo neplodnost 1 pri moških, katerih organizem sicer slabo uravnava telesno I temperaturo. Po mnenju Andrews Seaflona s teksaške univer-  ze visoke temperature negativno vplivajo na spermo, tako da je kar 50 odstotkov neplodnosti pri moških kriva visoka tem- I peratura.
V Ameriki se vsak peti zakonski par zdravi zaradi neplodno-  sti, pri tem pa gre v 40 odstotkih primerov za neplodnost moških. Po mnenju doktorja Seaflona je za neplodnost pri več kot _ enem milijonu Američanov krivo nepravilno uravnavanje tele-  sne temperature, ki se med poletnimi vročinami še poveča. Sta- | nje pa se lahko še poslabša zaradi nošenja tesnih kavbojk, dela v prevročih prostorih, sedenja v pregretih avtomobilih in preti-  ranega sončenja.
Novosti za čolne in letala
na z ladijskim vijakom, ki zapravi največ energije za mešanje in vrtinčenje bližnje vode, pa za jalovo tvorjenje cele ceste razburkane vode za plovilom, le kazalo poskusiti s pogonom na plastične plavuti? Na majhnih čolnih menda plavuti z nožnim pogonom vsaj pri zagonu zlahka posekajo mnogo močnejše motorje!
Prav podobno kot z ribjo sluzjo v vodi je tudi v zraku: ob krilih letal nastaja zlasti blizu zvočnega zidu vrtinčenje, ki zmanj
darno izziva spremembe osebnosti. Pretresljiv dokument o lobo-tomiranju je sicer fiktivna filmska pripoved Let nad kukavičjim gnezdom.
Portugalski nevrolog se je za poseg odločil na osnovi ugotovitev iz poskusov z opicami. Opazil je, da je rezanje povezovalnih živčnih vlaken v možganih delovalo pomirjajoče na agresivnost živali. Zal se je kasneje izkazalo, da se je pri eni od dveh poskusov opic agresivnost povrnila.
Na to se ni oziral nevrofiziolog John Fulton, ki je nadaljeval s poskusi, in ne Walter Freman, ki je leta 1936 uvedel lobotomiranje v stalno prakso. V treh desetletjih je opravil prek 2.000 takih posegov, pri tem pa se ni prav nič oziral na naravo posameznih duševnih bolezni bolnikov. Odkril je tudi poseben hiter postopek lobo-tomiranja, ki se lahko opravi v nekaj minutah in brez anestezije.
K razraščanju psihokirurgije je pripomoglo, kot trdi pisec knjige, tudi to, da je začetnik prefrontalne lobotomije Moniz leta 1949 prejel Nobelovo nagrado. Svoje pa so prispevali tudi gospodarski razlogi. Umobolnice so bile še posebno v ZDA prenapolnjene, posegi, ki so obljubljali hitro odpravljanje hujših vedenjskih motenj, pa vabljivi. K vsemu skupaj je nedvomno pomagalo tudi slabo znanje. Duševne bolezni so
šuje vzgon in povečuje zračni upor, s tem pa za letenje potrebno moč in porabo goriva. Zato že od slovitega robotskega vojaškega letala HIMAT že resno razmi-Ijajo o mehkejši »koži« letal, tako mehki, da bi sama zadušila nastajajoče vrtince in umirila tok zraka ob krilih. V bistvu gre seveda za čisto isti pojav kot v vodnem okolju, le da je viskoznost v zraku drugačna in se problemi zato pojavijo pri mnogo večjih hitrostih.
bolj ali manj ostale na meji med znanim' in skrivnostnim, med ozdravljivim in neozdravljivim.
Psihokirurgija je izgubila nekaj svoje priljubljenosti in razširjenosti šele v šestdesetih letih, ko se je začela širiti elektrokonvulzivna terapija, po domače rečeno — zdravljenje z električnim šokom.
V zadnjem času tudi ta postopek zdravljenja duševnih bolezni zbuja močne pomisleke in odpore.
Navdušeni lobotomisti niso kaj prida preverjali lastnega početja. Tako so znanstveniki šele v zadnjem času odkrili, da rezanje živčnih vezi ni tako preprosto, saj z njim poškodujejo tudi občutljiv sistem povezav, ki delujejo pri nadzoru čustev.
Prvi Američani
Vprašanje, katera zgodnja kultura je (in kdaj) prva naselila ameriško celino, že več kot stoletje deli znanstvenike na več taborov. Ne morejo se zediniti, strinjajo pa se v glavnem le v dveh točkah, in sicer, da naselitev izvira iz severovzhodne Azije in da je človek zanesljivo prisoten na ameriških tleh že okrog 15.000 let. Najstarejše najdbe na severnoameriških tleh so stare 11.500 let, na južnoameriških tleh pa najde iz Čila in Brazilije, katerih starost postavljajo na največ 15.000 let.
Najnovejše ugotovitve, ki sta jih postavila N. Guidon in g. Delibrias, pa govore, da je človek živel na ameriških tleh že pred 32 tisoč leti. Arheologa sta ponovno raziskala zgodovinsko najdišče nad dolino Pedra Furada, ki so ga leta 1973 odkrili francoski in brazilski arheologi.
Prva izkopavanja so naletela na plati, stare do 8.000 let. Raziskovalci so našli kamnita orodja in ostanke ognjišč. Letošnja izkopavanja pa so dosegla najnižjo kulturno plast, ki je ležala kar 3 metre pod nanosi Strokovnjaki so tako dobili zanimiv in za znanstvene raziskave zelo primeren prerez skoz več plasti stalne prisotnosti človeka. Najstarejša plast je sicer po najdbah najbolj revna, našli so vsega dvoje kamnitih predmetov in ostanke ognjišča, vendar pa so merjenja z ogljikom 14 pokazala, da mora biti zelo stara. Prav najnižje plasti niso mogli datirati vendar pa meritve naslednje plasti pokažejo, da gre za najmanj 32.000 let stare materialne ostanke človekove prisotnosti na tem predzgodovinskem najdišču.
Naselitev ameriških celin se je tako pomaknila globoko v preteklost.
Sita mestnega hrupa in klepetavih prijateljic se je Maria Whittaker (17) iz Bournemoutha kar sama odpravila na potepanje po morjih tega sveta.
Res je sicer, kot kažejo nekatere študije vestnejših psihokirur-gov, da nekaterim bolnikom tovrstni posegi koristijo in jim olajšajo življenje, vendar pa ni še nihče dokazal, da so koristi več vredne, kot so očitne nepopravljive poškodbe. Psihokirurgi, ki bi edini lahko izvedli natančne analize lastnega početja, se temu upirajo, Niso hoteli sodelovati niti pri študiji, ki so jo o lobotomiji načrtovali pred nekaj leti v Veliki Britaniji in ki naj bi dala odgovore na številna vprašanja o psihokirurgi-ji-
Psihokirurške operacije še kar naprej izvajajo. Na razvitem Zahodu je takšnih operacij vsako leto več sto, kako je na Vzhodu, se ne ve.
V zahodnonem-škem Erlangenu so pred nedavnim predstavili avto, ki ga poganja sončna energija. Vozilo je sicer počasno — samo dvajset kilometrov zmore na uro, toda gorivo je tako rekoč zastonj.
Zgučano seden, odano za osen posel vsakši je prej donosen, matematiko takšno nej se včio nišče kda de kokoš, zdaj eščejepišče?
S te mele pravijo, nede kriija rešitve telko se ponuja, ka bejli, čaren, enoten, mejšani s cejnami vsi delajo kak zmejšani.
Najbole se mi vidijo procenti, energija plače pa driijgi elementi stanovanje, tekstil, obutef, kurjava, nazadnje kompletna je zmešnjava.
Furt san mislo, kda novi ministri kcoj se sedejo k praznomi piskri, ka v njega do začeli dejvati, nej pa stare pesmi popejvati.
Čez 24 let že na Marsu
Z ameriškim vesoljskim plovilom, ki je eksplodiralo kmalu po vzletu, se niso razpršile vse možnosti za nadaljnje raziskovanje bližnjega vesolja s človeškimi posadkami, čeprav so nekateri napovedovali obdobje popolne robotizacije. Človek ostaja prej ko slej tisti, ki lahko največ koristnega izve in razišče. Pri tem ga noben stroj ne more popolnoma zamenjati. Razumljive so torej odločitve ameriških strokovnjakov za vesoljske raziskave, da bodo nadaljevali z osvajanjem vesolja s človeškimi posadkami.
Najnovejša študija, ki jo je pripravila ameriška komisija za vesolje, govori o letu 2020 kot tistem časovnem roku, ko bodo astronavti stopili na Marsova tla in bodo dograjene orbitalne postaje okoli Zemlje ter baze na Mesecu. S pomočjo teh postaj in baz naj bi že pred izkrcanjem na Marsu osvojili vesoljski prostor med Zemljo in Soncem.
Pri razvoju osvajanja bližnjih planetov našega osončja bo imela zelo veliko vlogo Luna. Postavitev stalne baze na Luni bo namreč zahtevala razvoj takšne tehnologije, ki je potrebna za polet na Mars, kar je končni cilj sedanjega programa raziskovanja vesolja s človeškimi posadkami.
V naslednjih 15 letih so predvidena nova vesoljska vozila za večkratno uporabo, in sicer za prevoz koristnega tovora, ljudi in velikih delov z orbitalnih postaj na Mesec. Predvsem naj bi zmanjšali ceno za prevoz tovora v vesolje. Ta je zdaj še vedno zelo visoka, čeprav je delpo že tudi gospodarsko zanimiva. Da bo bližnji vesoljski prostor postal zares zanimiv za gospodarstvo, bi morala priti na 400 dolarjev za kilogram koristnega tovora.
Še v tem tisočletju, se pravi v naslednjih desetih letih, bodo Američani postavili vesoljsko luko v zemeljski orbiti in več laboratorijev. Do takrat naj bi razvili že tudi vozila za velike razdalje, tako da bi prvi človek stopil na Mars že okrog leta 2010. Zanimivo je, da načrtujejo vozilo, ki bo stalno krožilo na trajektoriji med Zemljo in Marsom, pri čemer bi izkoristili gravitacijsko silo obeh planetov za velik prihranek pri porabi goriva. Na stalno potujoče vesoljsko vozilo pa bi se astronavti vkrcali z baz na Mesecu oziroma z vesoljskih postaj v Zemljini orbiti.
V vesolju se torej obeta kar veliko novega. Ne smemo pa seveda odmisliti sovjetskih načrtov in tudi ne načrtov Evropejcev in Japoncev, ki skupaj načrtujejo tudi raziskovanje vesolja.
STRAN 8
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1886
za vsakogar nekaj
Raziskave so potrdile, kar so dirigenti živijo dlje kot navadni ljubitelji glasbe že dolgo slutili: smrtniki. Sloviti Artoro Tosca-
nini je dirigiral do svojega 90. leta in Leopold Stokovski je vihtel taktirko še pri petindevetdesetih. Dr. Donald Atlas iz Kalifornije je izračunal povprečno starost 35 najbolj znanih umrlih dirigentov na svetu: 73,5 leta! To je kar pet let več kot življenjsko povprečje drugih prebivalcev našega planeta.
In kako doktor Atlas utemeljuje svojo ugotovitev? Dirigenti so samozavestni, nadpovprečno inteligentni in priznani v širokem krogu oboževalcev. Znano pa je, da uspešnost, potrditev sdmega sebe in priznanje lastnih prizadevanj podaljšujejo življenje. Povrhu se dirigenti med vajami in nastopi toliko gibljejo, da se jim že zaradi fizičnega napora stalno krepita srce in krvni obtok.
EDINA REŠITEV: LOČITEV
Zakaj se ločujejo Jugoslovani? Vzrokov je skoraj toliko kot razvezanih parov. Povprečno se ločujejo po 10 letih zakona.
Velikokrat se zgodi, da je ljubezen v prvih letih zakona vroča, čez nekaj časa pa se odnosi med partnerjema ohladijo. Za ta padec »temperature« v glavnem poskrbijo zakonci sami. Velikokrat pa hitijo gasit ogenj že na začetku tudi starši.
»Živela sem s taščo,« pripoveduje uslužbenka iz Titograda. »Nosim čevlje z visoko peto, kar je mojo taščo motilo. Stalno mi je tudi očitala, da se šminkam in »svobodneje« oblačim. Tri leta sem poslušala njene pridige, potem pa sem zahtevala ločitev.«
Tudi tekstilna tehnologinja iz Beograda se je ločila zaradi tasta, ki je zahteval, da mu vsak večer opere noge. Tem »pediker-skim« zahtevam se je kmalu pridružil mož, nato pa še tašča, nakar seje snaha odločila in vložila zahtevo za ločitev.
Veliko je tudi maminih sinč-
kov in hčerkic. Daktilografinja iz
Zagreba je imela »srečo«, da se je poročila s takšnim sinčkom. O vsem v njunem zakonu je odločala njegova mati, obvarovati nista mogla niti največjih intimnosti, saj je tašča večkrat pokukala v sobo, če je njen sinček dobro pokrit, da se ne bi prehladil.
Ljubosumnost je sicer normalen spremljajoč pojav v vsakem zakonu, vendar do določene meje. Če pri tem pretiravamo, zakonca dobesedno prisilimo, da odide. Podobno se je zgodilo zakoncema iz Ljubljane, ki sta sicer oba intelektualca. Zena je bila tako ljubosumna, da ji je moral mož dobesedno za vsako uro poročati, kje je bil. Celo ko je imel sestanke, je hodila preverjat, če je zares tam. Po sedmih leti njenega zalezovanja je vložil tožbo za razvezdo, pred tem pa je našel novo ljubezen ...
Sarajevska igralka je vedela, da jo mož vara. Ko pa je to storil še z njeno najboljšo prijateljico,
ji je prekipelo. Razjarjena jo je
počakala pred gledališčem in jo pretepla. Tudi tu je bil epilog — ločitev.
Vzrok za preklic večnega DA
je velikokrat tudi spolnost. Tako je neki Beograjčan v tožbi za razvezo navedel, da se želi ločiti, ker njegova žena ne izpolnjuje točk 5, 6 in 7 iz pogodbe o spolnih dejavnostih! Domišljavi soprog je namreč po poroki napravil nekakšno spolno pogodbo, ki ji žena kasneje očitno ni bila
kos ...
Naslednje zlo za vsak zakon je alkohol. Vendar pa je to le posledica, saj gotovo ni zakonca, ki bi
Deset vprašanj o običajnem spolnem
vedenju <n. dei)
V prejšnji številki Vestnika smo objavili prvi del pogovora z znanim slovenskim seksologom dr. Hubertom Požarnikom, ki smo ga povzeli po reviji Zdravje, danes je na vrsti drugih pet vprašanj in odgovorov.
L Ali naj partnerja sočasno doživita orgazem in kako naj moški ugotovi, če ga je ženska zares doživela?
Sočasen orgazem najdemo pri manj kot 25 % parov (v 65 % primerov so »hitrejši« možje, v 10 % pa žene). Sočasnost je sicer zaželjena, ne pa nujna. Bolj zaskrbljujoče je, da se večina mož svoje »dolžnosti« ne zaveda, zato vsaka peta žena toži, da pri predigri hiti'in je grob, tretjina pa se pritožuje nad moževim vedenjem, ko so že zadovoljene. Večina mož doživlja orgazem podobno, žene pa na različne načine. Zato je možu težko ugotoviti, ali ženska »hlini« — običajno pa se to da ugotoviti po ženskih prsih, saj po orgazmu žleze splahnejo, tako da postane celotni kolobar nekam manjši in naguban. Prsni bradavici, ki sta bili prej zaradi nabreklosti žlez manj vidni, sedaj močno izstopita.
2. Veliko se govori o prvem spolnem odnosu. Lahko posredujete nekaj ugotovitev?
Starost, ko imajo ljudje prve spolne odnose, se vse bolj niža — tako ima med 14-letniki odnose že 5 % fantov in 2 % deklet. Pri dvajsetih je ta odstotek pri moških že 82, pri ženskah pa 69. Ob tem ima slabo vest 8 % deklet
in 1 % fantov, neprijetno pa se počuti 10 % deklet in 5 % fantov. Prvič doživi oig?zem okrog 40 % deklet.
3.	Kakšna je zveza med izobrazbo oz. pripadnostjo določenemu sloju in spolnostjo?
Že Kinsley je ugotovil, da imajo manj izobraženi prve spolne odnose prej in so bolj nezvesti — delavska mladina začne s spolnostjo v povprečju štiri leta pred študentsko, kar pa ne pomeni, da je njihova spolnost bolj zadovoljiva. V spodnjih socialnih slojih je bolj monotona, toga in nesproščena, zato ima 54 % žensk negativen odnos do spolnosti (iz srednjega le 14%). Zato imajo »nižji« pari veliko manj spolnih odnosov kot »višji«. Obratno pa je pri menjanju partnerice — vsak tretji delavec in le vsak deseti študent je imel npr. štiri ali več partneric.
4.	Vpliv staranja na spolnost?
Višek spolne moči mož je okrog 20. leta, pri tridesetih je za 8 % manjša, pri štiridesetih za 25 %, pri petdesetih za 47 %, pri petinšestdesetih pa že ? i 60 %. Iz prakse pa vemo, kako spolnost starejših moški poraste, če srečajo novo partnerico, vendar to tra-
Za pripravo jedi potrebujete: 8
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
vsako sredo na Radiu Murska Sobota, v oddaji 21 232 lestvica tega tedna:
1.	Sanjman te — Mlada pot
2.	Friendswill be friends — Queen
3.	30° u hladu — Srebrna krila
4.	Cry to heaven — Elton John
5.	Touch me — Samantha Fox
Lestvica nastaja s sodelovanjem Hi-Fi videostudia na Kidričevi 21 (telefon 069 25577), 69000 Murska Sobota, kjer med drugim snemajo avdio kasete, na voljo pa so najnovejši posnetki. Odprto imajo od 9.00 do 17.00.
Naši predlogi:
Ljubil bi se — Gu-Gu
Sledgehammer — Peter Gabriel
|Ne mogu, da ga ne volim — Magazin ~
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. .
ja le nekaj mesecev. Velik del motenj v spolnosti gre pripisati monotoniji v zakonu, preobremenjenosti s poklicem, duševni in telesni preutrujenosti, pretiravanju pri jedači in pijači, skrbem, potrtosti...
5. Kakšen je vpliv kontracepcije na spolno življenje v sodobnosti?
Danes je načrtovanje rojstev nekaj samoumevnega. Temu v prid govori dejstvo, da ima pri 18 letih že vsako drugo dekle redne spolne odnose. Vendar pa še vedno veliko parov kontracepcijo odklanja zaradi neznanja, nepotrebnega strahu ali nevrotičnega odnosa do spolnosti. Med ženskami z osnovno šolo jih ima kar 41 % negativen odnos do kontracepcije, med tistimi z višjo ali visoko šolo pa le še 17 %. Na drugi strani so tudi zdravniki polni predsodkov — štirje od desetih so na primer proti temu, da 17-letnice jemljejo kontracepcijske tablete. Kakorkoli že, te tablete so ženske in moške osvobo-
dile bojazni pred zanositvijo, kar ugodno vpliva na njihovo spolno vedenje. Zato jih ima 34 % bolj pogosto spolne odnose, 29 % jih je zaradi tablet s spolnostjo bolj zadovoljnih kot prej in končno 26 % žena poroča o tem, da sedaj bolj pogosto in lažje dosežejo orgazem.
Košarice iz paprik
zelenih paprik, 200 g šampinjonov ali drugih gob, 60 g suhe sla-
. •] j 1-	V- ,•	'	• HOV dll MlUglll KOM, vv 5
bil zadovoljen z življenjem, torej ni 2	3 jaj sol poper,
tudi s svojim zakonom, pa bi	-
pretirano pil. Alkohol pogosto spremljajo tudi zakonski pretepi, pri nas pa največkrat mož naklesti ženo, čeprav se zgodi tudi obratno. Medicinska sestra iz Sarajeva je tako udarila moža s peto svojih čevljev po glavi, da mu je na čelu ostala štiri centimetre globoka rana. Vzrok: mož ji je očital, da zapravlja denar za obleke iz Italije. Po podatkih beograjske uprave za notranje zadeve zvoni dežurni telefon 92 vsaj od 15- do 20-krat dnevno zaradi pretepov med zakonci.
Ko bi razveze prizadele samo tiste zakonce, ki so brez otrok, bi šlo res samo za razveljavitev nekega dejanja. Pomenilo bi le, da sta se ona in on zmotila, ko sta izbrala drug drugega. Vendar so pri večini jugoslovanskih razvezanih zakonov tudi otroci (največ stari od 7 do 9 let) in tako postane razveza ne le nesreča razdrte družine, ampak hudo zlo za otroke in vso družbo.
sladko rdečo papriko, Vegeto, peteršilj, 4 žlice olja, 6 žlic smetane, 40 g margarine.
Paprikam odrežite vrhove, očistite sredino, kuhajte 5 minut v slani vodi in odcedite. Na olju prepražite čebulo, narezano na kocke, suho slanino in gobe. Jaj-
ca dobro zmešajte z dvema žlicama vode, Vegeto, sesekljanim peteršiljem in pomešajte z dušenimi gobami, čebulo in slanino. S to zmesjo napolnite paprike in jih prelijte s 3 žlicami smetane, ki ste ji primešali rdečo papriko in poper. Nato papriko naložite v nepregorno posodo, namazano z oljem in pecite v pečici približno 30 minut. Pečene paprike
ANEKDOTE
Tiberij, rimski cesar (42 pr. n. š. — 37 n. š) ni skoraj nikoli zamenjaval višjih cesarskih uradnikov, kadar pa jih je že moral, je to delal zelo nerad. Ko ga je neki dvorjan vprašal, zakaj, je odvrnil: »Opazil sem, da site muhe manj pikajo.«
x x x x x
Slavni dirigent Arturo Toscanini (1867—1957) je bil vse življenje silno mršav. Neki lombardski časopis je želel s tem seznaniti bralce in je objavil tole novico:
»Včeraj zvečer se je pred Scalo ustavila prazna kočija; iz nje je izstopil Arturo Toscanini.«
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 21. avgusta, na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene podpise honoriramo.
— Pohiti vendar, drugače ne uloviva inflacije! (Stanko Zver)
— Čuj, Friga, si za samoupravljanje? Jaz bom izvršilni organ, ti pa boš vzgajala žrebeta. (Martin M.)
— Spet bova jedla pšenico, saj je cenejša od koruze. (Milan Šernek)
prelijte z raztopljeno margarino in ostankom smetane. V pečici naj se peče še približno 15 minut.
Uporabite približno enako velike paprike, da bo vse enako hitro kuhano.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ŽENSKA, KI NASTOPA NA KONCERTIH	BEBEC	KDOR IMA MOČ IN OBLAST, VLADAR	MESTO V IRANSKI POKRAJINI LARISTAN	DEDALOV SIN V GRŠKI MITOLOGIJI	EDINI ZASTOPNIK SESALCEV, KI LETA	SPAČEN OBRAZ
AVTOR ROMANA »IVANHOE«							
VOJSKOVODJA ZAHODNIH GERMANOV							
SOLI ALI ESTRI SOLITRNE KISLINE							
ODLIČEN BRITANSKI TEKAČ				PRIPADNIK ROMOV RIM. VOJSKOVODJA			
VULKAN NA SICILIJI					PANČEVO NATRIJ		
ROMUNIJA		ŠPORTNA IGRA NORVEŠKA PISATELJICA					
PRAKUŠČAR KI ŽIVI LE NA NOVI ZELANDIJI							
IZUMRLI SLOVANI					ODPRTINA V STENI	FRANCOSKO PLEMSTVO	SINJSKA VITEŠKA IGRA
NEODIM			VRHNJE OBLAČILO ČASOVNA ENOTA				
JAPONSKO MESTO JUGOZAH. OD NAGOJE				KLICA, POGANJEK SKOPJE			
SLOVENSKI PISATELJ (JANKO)							
SREDOGORJE V ZAHODNI AFRIKI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: rudnina, apreter, dostava, IRA, Lem, O, Loire, tvor, NJ, ee, Alec, hlineži, Nik, t, ikebana, kadilak, Anatole.	*
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRAN 9
POMURSKA JEZERA
Na Bukovniškem nič
BO SOBOŠKA JELKA ZACVETELA
Z Bukovniškim jezerom upravlja ribiška družina iz Lendave. Le-ta skrbi predvsem za ribji zarod in seveda za ribolov. Ribiči torej lahko pridejo na svoj račun, seveda, ko je ribolov dovoljen. To pa seveda še ni dovolj. Ob jezeru bi se lahko razvilo večje rekreacijsko središče, vendar se ne, ker ni pravega »podjetneža«. Odpovedala sta (vsaj za zdaj) tako družbeni kot zasebni sektor. No, ja, kadar je »pri Vidu« proščenje, tedaj je gostinska in druga po
granosti.
»Izvolite kupico domačega vina!« je dejal Vili Laslo, njegov prijatelj s kuhalnico pa je pristavil: »Tudi bograč boste lahko kmalu poskusili !« Mudilo se nam je in sprejeli smo le prvo ponudbo.
nudba tudi ob jezeru velika. Druge dni pa je vse odvisno od iznajdljivosti obiskovalcev jezera, ki jih je zlasti ob koncu tedna veliko; prirejajo pojedine v naravi, nabirajo gobe, uživajo na svežem zraku, nekateri, ki jih ne moti umazana voda, pa se tudi kopajo.
Ob našem obisku na Bukovniškem jezeru smo, čeprav je bil delavnik, našli kar precej počitnikarjev. Največ je bilo seveda mladih, ki so tod preživljali del svojih počitnic oziroma dopusta. Tako smo »naleteli« na skupino deklet (in enega fanta) iz Dolge vasi, Doline, Pinc in Gaberja, ki so pravkar poskušali dobrote z žara. Seveda so jim teknile in dekleta sc morda celo pozabila na neneh
no skrb — linijo. Je pač tako, da v dnevih veselja in radosti človek tu in tam popusti. Na
vprašanje, ali bodo ves dan ostala s samo enim fantom, pa so odgovorile, da jih popoldne pride še nekaj. Saj res! Mesa je bilo veliko preveč za sedem želodčkov, prijače pa tudi. Nekaj smo k zmanjšanju zaloge prispevali tudi mi. Sicer pa so dekleta postavila tudi šotor. Nekatera so se tudi kopala. Bodočim tekstilnim tehnikom, trgovkam, strojepiskam (dejale so, da se še izobražujejo v teh programih) je dan mineval v razi-
Dobro pa so si verjetno odpočili tudi starejši dobrovniški dečki. Tudi oni so ob jezeru postavili šotore in 10 se je
ko ni slabo?
Š. Sobočan
Dekleta iz okolice Lendave so tokrat bila letos že drugič ob Bukovniškem jezeru. Preživljala so del brezskrbnih počitniških dni, pa v kuharskih veščinah so se preskušala.	Foto: Š. S.
novega
odločilo za enotedensko bivanje ob jezeru. Tu so sklenili preživeti del svojega dopusta. Prva sta tja prišla dimnikar Ernest Gerenčer in avtoklepar Vili Laslo. Zakurila sta ogenj in začela pripravljati bograč. Točka, ki so si jo izbrali fantje, je že močno »zdelana«, kar je dokaz, da je zelo »prometna«: fantje namreč ne posedajo, ampak se gredo razne družabne igre. Na vprašanje, ali bodo imeli čez teden na jedilniku samo bograč, pa sta »kuharja« odgovorila, da bodo pripravili še druge »specialitete«: čevapčiče, ražnjiče ... pa tudi gobe in ribe. Stroške enotedenskega bivanja na jezeru so si bratsko razdelili, razen pijače, za kar bodo poskrbeli vsi. Prinesli jo bodo od doma. Fantje so se zdaj že vrnili domov, s čemer pa ni rečeno, da ne hodijo več k jezeru. Taborjenje ob njem je bilo sorazmerno poceni, ni se bilo treba daleč peljati in se izpostavljati prometnemu vrvežu in nevarnostim.
Človeka torej vleče v naravo. Ko bi bila pomurska jezera primerno urejena, ko bi bila ob njih tudi kaka organizirana po
nudba, ko bi se ob njih kaj dogajalo (prireditve), ko bi . .. tedaj bi bile te točke še privlačnejše. Zdaj pa je bivanje posameznikov oziroma skupin odvisno predvsem od njihove iznajdljivosti. Morda pa tudi ta-
Sredi pohorskih gozdov stoji tudi dom Jelka, ki je last Počitniške skupnosti Murska Sobota. V njem je 9 sob oziroma 33 postelj. Čemu vse naj bi Jelka služila? V prvi vrsti za preživetje dopusta — poleti ali pozimi — za izlete, bivanje športnikov, šolo v naravi in še kaj. Zamisli ob prevzemu in urejanju (obnavljanju) koče so bile dokaj vabljive, obetajoče. Vendar pa zadnja leta Jelka skorajda polovico leta sameva, in ker ni dovolj gostov, beleži tudi izgubo. Nekatere članice počitniške skupnosti so zato že izrazile željo, da bi kočo dali komu v najem in se tako znebili skrbi za pokrivanje izgube.
Kako kaže letos? V dopustniških mesecih (junij, julij, avgust) je bila (oziroma bo) Jelka zasedena. Precej zaslug za to ima občinski sindikalni svet, ki je dal pobudo in vodi akcijo, da delo
Na zunaj kaže dom Jelka na Pohorju še kar prijeten videz. Tudi okolica je mikavna. Če bi poskrbeli za nekatera notranja popravila in več gostov v mesecih, ko zaposleni nimajo dopustov, potem bi soboška Jelka še bolj zacvetela.
vne organizacije izberejo posamezne sindikalne aktiviste oziroma delavce ter jim v celoti ali delno krijejo stroške enotedenskega bivanja na Pohorju. Tudi pri občinskem sindikalnem svetu so v ta namen zagotovili sredstva za kritje stroškov posameznim sindikalnim aktivistom.
Oktobra in novembra bo Jelka najbrž spet večinoma samevala, decembra, januarja in morda še februarja pa jo bodo kot običajno zasedli smučarji. In če bi bila vsaj kolikor toliko zasedena v preostalih mesecih, potem ne bi bilo bojazni, da bi soboška Jelka na Pohorju ovenela.
Kaj početi pozimi na Pohorju, je seveda jasno. Poleti pa se mnogim zdi, da tam ne bi imeli kaj početi in da je takrat možno preživeti dopust le na morju. Pa je tudi sedaj lahko prijetno, če ste gost počitniškega doma Jelka na Pohorju! Kopanje si je seveda
ALI OVENELA?
treba odmisliti, zato pa je veliko časa za sprehode med bujnimi smrekami in jelkami od ene do druge turistične točke, za družabne in športne igre, branje knjig, nabiranje gob in gozdnih sade
žev in še za kaj. Domala vsi gostje so zadovoljni tudi s prehrano
Najbrž so domala vsi gostje zadovoljni s prehrano in postrežbo, za kar se trudita Marta Špešič in Janko Rudi. Četrto leto sta zaposlena v Jelki, ki je postala tudi njun družinski dom.
in postrežbo v Jelki, za kar se trudita Marta Špešič in Janko Rudi. Četrto leto sta zaposlena v Jelki, ki je postala tudi njun družinski dom.
»V sezoni morava delati od jutra do poznega večera. Sama sem v kuhinji in 30 zajtrkov, kosil in večerij ni tako lahko pripraviti. Potem pa je treba oprati posodo in vse pospraviti pa prati in likati posteljne prte in opraviti še nekatera druga dela,« nam je dejala Marta. Z gosti se skoraj ne vidi. Zato pa mora biti ves čas med njimi Janko, ki jih sprejema ob prihodu in jim streže s hrano ter pijačo.
»Moj delovni dan je drugačen od tistih, ki delajo od šestih ali sedmih do dveh ali treh, pa so potem prosti. Gostom moram streči ves dan in dokler ne odidejo vsi k počitku. Imam pa še precej drugega dela in skrbi. Najteže je pozimi. Takrat večkrat vstanem že ob dveh ponoči, da splu-žimo cesto, ob štirih pa moram tako in tako vedno zakuriti.«
Kljub vsemu sta zadovoljna. No, Marta si želi nekaj strojne opreme v kuhinjo, da ji ne bi bilo treba vsega delati ročno, Janka pa najbolj moti šank, ker nima hladilnih prostorov. Želita si tudi, da bi jima v sezoni prišel
kdo pomagat — da bi skrbel za sobe (perilo in čiščenje skupnih prostorov) in pomagal pri opravilih v kuhinji. To bi bilo najbrž res potrebno urediti. Tudi vzdrževanju doma bo treba nameniti več skrbi in sredstev.
Jože Graj
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
4
NEKATERE POSEBNOSTI VUKOVE OKOLICE
Vinski grič Sovjak z zaselkom, ki so mu rekli Štrigovska graba, se je že v Vukovem času delil na več zaselkov. Na glavnem slemenu sta Veki ali Dugi Sovjak in Mali Sovjak. Odcepki zaselkov pa se imenujejo Hrenovica, Kizmina Sakošak, Kamen ali Pesek in Rebro. Vas se razteza kar na šestih gričih. Tod je živelo tedaj veliko viničarjev, vinogradi pa so bili last nižinskih kmetov. Večjih posestnikov ni bilo veliko. Ustno izročilo pravi, da so ljudje verovali v zakleto kraljično, ki je bila zakleta v kačo v globokem temnem gozdu bb južnem gričku, k' je tonil v temačen gozd. Kraljična naj bi nekoč odrešila vse trpeče domačine. Podobna legenda se je bila razširila tudi o Stari Gori, na kateri naj bi sta! nekoč ogromen grad. Ta se je bi! pogrezni! kdo ve zavoljo kakšne napake ali pregrehe. Stari ljudje pripovedujejo, da so videli v ženiškem gozdu ob Stari Gori nenavadno kačo s petelinjim grebenom in krono na glavi. Kača je govorila in prosila, naj jo odrešijo prekletstva. Takšna in podobna zgodovina kraja je močno vplivala na kasnejšo ustvarjalnost Ivana Vuka, ki je rad opisoval davne ljudske zgodbe, še raje pa je imenoval svoje junake po domačih krajih in znamenitostih.
IVAN STOPA V SVET
Prva srečanja z življenjem so dala Vuku v roke knjige iz domače knjižnice v Vidmu. Prve izkušnje si je nabral v dramski skupini. Opajal se je tudi z vsebinami prvega slovenskega tabora, ki je hi! v bližnjem Ljutomeru in si ga je prek zgodovinskih virov prislikal v zavest. Kmalu ga domači kraj ni mogel več zaustaviti. Zlezel je iz idiličnega gnezda Samojove domačije. Zapustil je blatne klance, gorice, jarek s potočkom, ki se je skrivnostno vi! po Štrigovski grabi, poletna zorenja žit, jesenska klopotanja v vinogradu.
Leta 1906 je napravil odločilen korak v svet. V Mariboru se je vpisa! v VINARSKO IN SADJARSKO ŠOLO. Tam je bil izredno dober učenec. Mati in oče sta bita prepričana, dr se bo fant po šolanju vrni! domov in doma umno kmetoval, podkovan z znanjem. V svet je stopi! kot osemnajstleten fant. Premalo časa je žive! v Vidmu, da bi se tam docela usidral v ljudsko kulturno življenje. Hrepenel je po novem spoznanju. Bi! je v nekem pogledu predhodnik znanih Videmčanov, Kocbeka, Kreftov in drugih, ki so stopiti v svet za njim; v že spremenjeni svet, ki je bi! v naprednih težnjah poln odrekanj in so se revolucionarji morali tedaj boriti skrivno, da so prijavili pot kasnejši vstaji in revoluciji. On se je
. bil opajal s starejšimi domačini, revolucionarji in ustvarjalci. Močan vtis je napravi! nanj Peter Dajnko iz Gornje Radgone, slovničar in okrožni šolski nadzornik, rojen 1787, po katerem se je imenovala pisava dajn-ščica. Pripravil jo je bi! na pobudo Jerneja Kopitarja iz latinice in cirilice. Medtem pa je, kot vemo, pripravljal podobno pisavo, metelčico, tudi Metelko z Dolenjske. Ivan Vuk je rad listal slovnico in druge slovstvene knjige. Spozna! je življenjska nasprotja, na katera se je treba pripraviti ...
V že omenjenem življenjepisu je Vuk med drugim zapisal: »Moje stremljenje po izobrazbi mojim staršem ni dalo miru. V Mariboru je bila tedaj sadjarska in vinarska šola. In tedaj je bi! okrajni zastopnik razpisal štipendijo za enega učenca. Naključje je hotelo, da sem jo dobi! jaz. Za tise, ki niso znali nemško, je bila učna doba tri leta, za druge dve. Opravil sem jo. Ob zaključku šolanja sem preje! diplomo, da sem ekonom, da lahko upravljam veleposestvo in vinograde bogatih vinogradnikov. številni moji sošolci so se bili posvetiti temu delu, ki je podobno službi velikega hlapca. Jaz pa še te službe dolgo nisem dobil. A ko sem jo dobil, sem jo opravljal samo 14 dni. Zakaj rajši sem delal kmečka dela doma na štirih hektarih, kakor pa na veleposestvu za 15 kron mesečno. Že zadnje leto mojega študija sem pisal v časopise podlistke. Takrat še strankarsko življenje ni bilo razvito in se je bila vsa borba na političnem polju vršila za slovensko narodnost, kar je vzbujalo veliko odpora in narodnostne borbe. Teh bojev sem se z vso vnemo udeleževal tudi jaz pa sem bil zato osovražen v nemško-nacionalnem taboru; bo dovolj, če povem, da sem imel že tedaj, ko sem bil potrjen k vojakom, črno piko. Ta črna pika mi je povzročila v vojaški službi velike preglavice.«
Kot bi ga vse življenje pomalem težila neuresničena želja po študiju na visoki šoli, v biografiji piše tudi tole: »Takšna je bita torej moja izobrazba; izobrazba kmečkega fanta, ki je nekoliko pogledal v mesto, nadlegoval čitalnice in si izposojal knjige od vsakogar, ki mu je knjige hotel posoditi, se uči! brez profesorjev, zasledoval literarne pojave in premišljeval o vsem, kar je slišal in prebral ter se pgolabljal v kritične razprave in seveda pisal. Poleg mnogoštevilnih novel in črtic, ki so bile priobčene v raznih Ustih, je Mohorjeva družba izdala mojo knjigo 4ORI-SLAVA. To je zgodovinska povest. Slovenski ilustrirani tednik je izdal mojo knjigo JUNAKI SVOBODE ter moj ilustrirani prevod zgodovinskega romana hrvaškega pisatelja dr. Deželiča V BURJI IN VIHARJU in V SLUŽB! KALIFA. V ilustriranem mesečniku SLOVAN je izhajal moj prevod pisatelja Kozaraca MRTVI KAPITALI. Ta povest je kasneje izšla kot samostojna knjiga. Tiskarna v Krškem je izdala moj prevod A. Šenoe KLETVA. Moj psevdonim je bil: Starogorski. Do svetovne vojne sem bil sduradnik SLOVENSKEGA ILUSTRIRANEGA TEDNIKA in njegov upravnik.«
Pred vojno sta osrednji vrlini Vukovega ustvarjanja ruralnost in ljudskost. Poleg ZORISLA VE prav večerniško zavzeni tudi njegova povest KAR BOG STORI, VSE PRAV STORI. Temu zgledu sledijo številne njegove objave povesti, katerih posebnosti so junaki nenavadnih imen, kar, mimogrede, spominja na posebnost literarnih junakov irskega nobelovca Samuela Becketta. Imena Beckettovih junakov so veliko zaposlovala literarne zgodovinarje. Vuk seveda nima ničesar skupnega z Beckettom in bržkone njegovega dela ni poznal, toda v njegovih kasnejših črticah je vendarle opazna socialnost, tudi neke vrste eksistencialna filozofija, ki pa je zadušena v elegorijah.
Izvor Vukovih junakov je laže razvozlati ob poznavanju njegovega rojstnega kraja in slovenskogoriške okolice. Svoje junake je namreč poimenoval po domačih vaseh, predmetih in drugih regionalnih poseb
nostih, s čimer je vnel v pripoved poseben ton, nemalokrat tudi obarvan humoristično, parodično, pa četudi ni bi! docela ustvarjalno sklenjen.
Vukova zgodnja dela so tudi bogata s stilnimi posebnostmi, čeprav stila ni nikoli dokončno izbrusil. Rad je uporabljal narečne posebnosti. Pri njem sta priljubljeni besedi »pje« in »ves«, ki se ponavljata.
V teh zgodnjih delih tekoče pripoveduje in izpoveduje sebe, svoje korenine, z besedami ljudske modrosti; izpoveduje tegobe kmečkega življenja, Zemljinega človeka, prijetne trenutke obarvane s starimi šegami in običaji ter opravili.
Ko ne bi prekrižala Vukovih literarnih snovanj prva vojna, bi nemara literarno oživil Slovenske gorice in Prlekijo tako živokrvno čistokrvno, kot sta kasneje oživila nekatere kraje severovzhodne Slovenije Miško Kranjec in Ivan Potrč.
Vukov literarni zapis PREGANJANJE MEGLE, na primer, je zlitje ljudskosti skozi opis običaja, ki je bil živ v njegovih krajih zlasti januarja. Na spominski dan, ko je po bibijskem zapisu iz Savla-preganjalca postal apostol Pavel, so pred sončnim vzhodom dečki do štirinajstih let po domačijah vriskali. Gospodarji domačij, kakor so prišli, so verovali, da bodo ti »nedolžni« dečki z vriski pregnali meglo iz Žita in pšenice in bo zato polje dobro obrodilo. Deklice niso smele vriskati, saj se jih megla ne bi ustrašila. Kdor ni imel v družini dečkov, je obljubil krajcar sosedovim, samo da so prišli vriskat. Lepo, plastično opisano vriskanje in zaplete konča Vuk prav cankarjansko, ko se na koncu kesa, ker je materi zamolčal, da je šel zjutraj vriskat. Zlagal se ji je bil, da je šel v cerkev, kamor pa ga ni preveč gnalo.
Vzorec, ki pove veliko o izbiri njegovih literarnih junakov, je ljudsko obarvana zgodba NA ŽGANJAR!. V njej je uporabi! imena domačih krajev (Kokolajnščak), predmetov, ki jih je poosebi! (Čunta, Štor, Bra-novlek, (Krompjača) in ljudskih značajev (Cemernjak). V teh zgodnjih delih je Vuk vtkal v ustvarjalno tkivo moč izpovedi brez večjih verbalnih špekulacij. V kasnejših letih so ga telesno in duševno okupirali revolucija, bolezen in čustveni stresi, zato je spočetka obetavno zasnovana pristnost izraza počasi oslabela.
KREPITEV ZAVESTI
V začetku stoletja so bili ljudje manj zmaterializirano ujeti. Tako so tudi Videmčani bolj verovali v duhovne vrednote in si krepili narodnostno zavest iz potrebe. Tedanja stebra učenosti, šola in župnišče, sta do leta 1914 lepo sodelovala na kulturno-prosvetnem in političnem področju z nameni, da bi utrjevali slovenstvo.
Pri zadnjem ljudskem štetju pred prvo vojno se je javno opredelilo za Nemce komaj okoli 10 nemškutarjev. Velika večina domačinov se je javno opredelila za slovensko bit, za Slovenijo. To je bodrilen podatek, če ne prezremo, da so bili tedaj prek nemškutarske.Gornje Radgone in tudi nihajočega Ljutomera vse hujši pritiski, katerih glavna vsebina je bila ponemčevanje domačinov.
Pogermanjenju so se lahko upirali ljudje, ki niso nasedli trenutnim vplivom in obljubam; niso zagrizli v kos čokolade, ki je lahko imela v sredini strup, ampak so zavestno gojili kulturno dediščino. Razmere so nekoliko zanihale, ko je pri Sv. Jurju ob Ščavnici umrl napredni župnik Kune. Tedaj se je tok sodelovanja med šolo in cerkvijo nekoliko upočasni! Toda slovenske jezikovne korenine so bile že prežete s trajnim duhom.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
RK TOKO ČRENŠOVCI
DANICA SUKIČ — PREDSEDNICA AMD GORNJA RADGONA--
Denar je bil glavni vzrok za odpoved SP
. Avto-moto društvo Gornja Radgona, ki ima dolgoletno tradicijo, se je uveljavilo zlasti na športnem področju. V zadnjem obdobju pa se v društvu srečujejo z nekaterimi težavami. O njihovi dejavnosti, problemih in načrtih smo se pogovarjali s predsednico društva, Dano Sukičevo.
— Kakšna je dejavnost AMD Gornja Radgona, s čim se ukvarjate?
»AMD Gornja Radgona je bilo ves čas svojega delovanja, predvsem pa zadnja obdobja, aktivno na športnem področju. Ugotavljamo pa, da je tehnika za ta šport draga in komaj zbiramo sredstva, da omogočamo našim športnikom sodelovanja na tekmovanjih v Jugoslaviji. Ugotavljamo pa tudi, da aktivnost članstva ni najbolj zadovoljiva, verjetno smo premalo delali s tistimi člani, ki se konkretno ne ukvarjajo s športno dejavnostjo. Mislim predvsem na družabna srečanja, preskuš-nje voznikov, delo s pionirji — to kar je vse naša dejavnost.«
— AMD Gornja Radgona je doseglo velik mednarodni sloves z organizacijo svetovnih prvenstev na dolgi stezi. Celo dvakrat je bilo organizator finala. Letos bi moralo biti organizator četrtfinala SP, vendar ste organizacijo v zadnjem trenutku odpovedali. Zakaj?
»Dirko smo odpovedali predvsem zaradi finančnih težav. Zakaj je bilo to tik pred zdajci? Predvsem zaradi tega, ker smo bili do zadnjega prepričani, da bomo uspeli zbrati potrebni denar. Aktivnosti so
bile tudi širše, saj je predsednik skupščine občine skupaj s predstavniki DPO v občini sklical razgovor z najodgovornejšimi predstavniki združenega dela, kjer bi naj ugotovili, ali naj se ta prireditev predvsem zaradi velikih sredstev širše podpira ali ne. Ugotovljeno je bilo, da se ta prireditev podpira, vendar ni bilo možno zbrati denarja zanjo. Skupaj smo ugotovili, da bi lahko zbrali le okrog 5 do 6 milijonov dinarjev, potrebno pa bi jih bilo 10 oziroma več. Poleg stroškov prireditve bi namreč morali tudi opremiti našega tekmovalca, da ne bi bil na prireditvi le sopotnik. To je glavni vzrok, zakaj smo prireditev odpovedali.«
— Opaziti je, da športna de- . javnost v AMD Gornja Radgona upada. Kaj je vzrok temu oziroma kakšni so sploh odnosi v društvu?
»Ne bi mogla reči, da dejavnost na športnem področju upada, saj naši športniki sodelujejo na tekmovanjih v naši državi. Ker smo zaradi splošnih gospodarskih razmer odpovedali mednarodno prireditev, še ne moremo govoriti o tem, da ne bi s športno dejavnostjo nadaljevali. V organih društva
II. SPUST PO MURI BD BISTRICA
Pričakujejo nad sto kajakašev in kanuistov
Brodarsko društvo Bistrica, ki obstaja šele tri leta in pol, prej pa je tri leta delovalo kot sekcija, organizira v nedeljo, 17. avgusta ob 12.00 spust po reki Muri od kroškega broda do mosta pri Bistrici. Organizatorji pričakujejo, da se bo drugega spusta udeležilo nad sto kajakašev in kanuistov iz slovenskih in hrvaških klubov. Med njimi bodo tudi kajakaši in kanuisti iz Kroga in Bistrice, ki se bodo potegovali za najvišja mesta. Zlasti je razveseljivo, da uspehom kroških kajakašev sledijo tudi Bistričani, ki se vse bolj uveljavljajo na tekmovanjih. Že številka, da pri BD Bistrica redno vadi okrog 20 tekmovalcev in tekmovalk, večinoma pionirjev in pionirk, pove, da so na dobri poti. To potrjujejo tudi rezultati z zadnjih tekmovanj, ki so jih dosegli mladi kajakaši iz Bistrice. Domači gledalci bodo tokrat imeli priložnost, da lahko pozdravijo Romana Graja, Tino Jakšič, Simono Copot med pionirji in pionirkami, Alojza Ozbetiča med mladinci in Donka med turisti. Vsi ti so že na dosedanjih tekmovanjih dosegli vidne uspehe.
Brodarsko društvo Bistrica, ki poleg tekmovalnega športa posebno skrb namenja množični rekreaciji, saj šteje društvo okrog 120 članov, pa se uveljavlja tudi na področju družbene samozaščite. Letos so že organizirali tečaj prve pomoči, v tem mesecu pa nameravajo pripraviti praktično vajo iz reševanja pri utopitvah.	F. M.
POKAL NZS
BREZ ODLOČITVE V LENDAVI
Mnogi ljubitelji nogometa so prišli na stadion Nafte v Lendavi, da bi se prepričali o formi in možnostih pomurskih ligašev Mure v slovenski in Nafte v območni nogometni ligi — vzhod. Žreb je namreč odločil, da sta se v prvi tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije pomerila pomurska ligaša, ki imata v novi sezoni velike ambicije. Mura bi želela v medrepubliško, Nafta pa v slovensko ligo. Čeprav ne gre soditi kakovosti moštev le po tej tekmi, kajti moštvi nista nastopili v najboljših postavah, do začetka prvenstva pa je še nekaj časa, gledalci niso bili zadovoljni s prikazano igro. Srečanje se je končalo neodločeno 3:3, po prvem polčasu pa je vodila Mura z 2:L Strelci: Siič (11 m) in Ferencek 2 za Nafto ter Baranja (11 m) in Idič 2 za Muro. Z napakami je sodil Kolarič iz Maribora.
konjski Sport
Amo MS (M. Slavič) tretji na derbiju
KK Ljubljana je na hipodromu v Stožicah pripravil veliko kasaško prireditev z osrednjo točko sporeda — 59. jugoslovanskim kasaškim derbijem. Zmagal je Fit (J. Horvat), Ljubljana, 1:22,4, medtem ko je bil Arno MS z Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec tretji (1:25,1), Fit je last Marjana Prešerna iz Ljubljane, Arno MS pa Janka Slaviča iz Ljutomera. Zmagovalec je postavil nov rekord za derbije. Poleg jugoslovanskega kasaškega derbija pa je bila zanimiva tudi najhitrejša dirka, kjer je Lahor II (L Mukič, Ada) zmagal in postavil nov absolutni jugoslovanski rekord 1:17,3, doslej Rebeka (B. Puhar, Veržej) 1:17,8. Dorica MS z Markom Slavičem mlajšim pa je zasedla drugo mesto.
ŠAH - REPUBLIŠKO PRVENSTVO ČLANIC
Brigita Čavužič četrta
Na Ptuju je bilo končano letošnje republiško prvenstvo v šahu za članice, na katerem je sodelovalo 14 igralk, med njimi edina pomurska predstavnica Brigita Čavužič iz Gornje Radgone. Najboljša pomurska igralka je v zadnjem kolu premagala Uriskovo in s 7,5 točke zasedla četrto mesto. To je uspeh, s tem pa je tudi Čavužičeva dosegla željeni cilj — mesto med prvimi petimi, čeprav bi njena uvrstitev lahko bila še boljša. V srečanju s prvimi tremi — Orelovo 11, Košanskije-vo 11 in Krežetovo 10 točk — je namreč zamudila lepo priložnost, da osvoji vsaj polovico točke. Sicer pa je bila Čavužičeva na svojem drugem republiškem tekmovanju za članice precej boljša kot na prvem, kar kaže na njen vzpon.
pa ugotavljamo, da smo precej sami. Mislim predvsem na to, da ne živi celotno mesto za take prireditve in da jih ne izkoristimo dovolj v turizmu, gostinstvu in trgovini. Že prej sem omenila, da je pri tem aktivnost članstva upadla, predvsem iz navedenih razlogov. Menim da odnosi v društvu niso slabi. Res pa je, da smo vsi skupaj nezadovoljni, ker nismo bolj aktivni.«
— Kakšne pa so usmeritve nadaljnjega delovanja AMD Gornja Radgona?
»Vsekakor moramo v bodoče več "ktivnosti usmeriti v delo s članstvom. Za novo vodstvo moramo pridobiti mlajše, sposobne ljudi, ki bodo voljni več delati. Na športnem področju pa razmišljamo predvsem o dokončanju male speedwayske steze in o nakupu opreme. Z malo stezo bi omogočili nemoteno vadbo našim športnikom doma ter tudi prireditve, ki bi jih lahko plačali. Menim, da so te prireditve cenejše. O vsem tem smo se do-vorili na seji upravnega in izvršilnega odbora v juliju letos in v ta namen tudi imenovali komisijo, ki je z delom že začela. V teh poletnih mesecih pa se bo vse skupaj malo zavleklo. Prepričana sem, da bo društvo nadaljevalo s svojo tradicijo, in to z vzgojo mladih športnikov in tudi s speedwayskimi prireditvami.« Feri Maučec
NOGOMET
SERUA TEKEM OLIMPIJE
Nogometaši Integrala Olimpije iz Ljubljane, ki igrajo v slovenski ligi, so bili na enotedenskih pripravah v Pomurju in odigrali več prijateljskih tekem s pomurskimi klubi. Rezultati — Bakovci: Olimpija 0:5, Beltinka: Olimpija 1:6 (Harstman), Ljutomer: Olimpija 1:2 (Štaman), Nedelica: Olimpija 0:6 in Polana: Olimpija 0:6. Igralci in vodstvo Olimpije so pred tekmo v Veliki Polani položili šopek cvetja na grob pisatelja Miška Kranjca, nekdanjega člana upravnega odbora in častnega predsednika NK Olimpija.
Prehodni pokal Veržeju
Nogometni klub Črenšovci je v nedeljo pripravil prvi turnir za memorial bivšega igralca Antona Režonje. Sodelovala so štiri moštva. Največ uspeha so imeli nogometaši Veržeja, ki so postali prvi zmagovalec. Rezultati — Veržej: Odranci 2:0, Hotiza: Črenšovci 2:1, Črenšovci: Odranci 6:1 in Veržej: Hotiza 2:1. Vrstni red: 1. Veržej, 2. Hotiza, 3. Črenšovci in 4. Odranci. Zmagovalec je prejel prehodni pokal in pokal v trajno last. Pokal pa je prejela tudi drugouvrščena ekipa.
SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO
Horvat tretji, Čaba četrti
V Osijeku je bila druga dirka za državno prvenstvo v speedwayu, na kateri so sodelovali tudi pomurski tekmovalci — člani AMD Gorenje Varstroj' iz Lendave in AMD Gornja Radgona. Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Artur Horvat iz Lendave, ki je z 12 točkami zasedel tretje mesto, uspešen pa je bil tudi Čaba, ki je z 11 točkami zasedel četrto mesto. Radgončan Kocmut je osvojil 9 točk in zasedel sedmo mesto. Po dveh dirkah vodi Pavlic (Prelog) z 29 točkami pred Omerzelom 27, Horvatom 25, Čabo 21 in Kocmutom 20 točk. Od pomurskih tekmovalcev ima še edini možnosti za naslov prvaka republiški prvak Horvat.
KAJAKAŠTVO
DVA REPUBLIŠKA NASLOVA KROŽANOM
Na reki Soči v Tolminu je bilo republiško prvenstvo starejših mladincev v spustu, na katerem je sodelovalo okrog 70 tekmovalcev iz Slovenije. Med njimi so bili tudi kajakaši in kanuisti BD Mura iz Kroga in se lepo odrezali, saj so osvojili dva republiška naslova. Izkazala sta se kanuista Horvat—Marič, ki sta osvojila naslov republiškega prvaka. Republiški naslov pa so Krožani osvojili tudi v moštveni vožnji 3 x K—1 (Vereš, Kovačič, Kovačič). Med kajakaši enosedi je Miran Veren zasedel drugo, Roman Kovačič pa peto mesto. Druga ekipa Kroga je bila v moštveni vožnji četrta.
STRELSTVO
NORŠINCI DESETI
V Podgradu pri Kranju je bilo na sporedu šesto kolo tekmovanja republiške lige v streljanju z malokalibrsko puško. Ekipa Noršinec je s 693 krogi zasedla deveto mesto. Posamezno: Turner 235, Balaško 234 in Bukovec 224 krogov. Po šestih kolih je SD Noršinci na desetem mestu.
V KANČEVCIH 90 STRELCEV
SD Goričko Kančevci je preteklo soboto pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško. V lepem vremenu se je tekmovanja udeležilo 90 strelcev iz 17 strelskih družin in JLA. Zmagala je ekipa ABC Pomurke — MI iz Murske Sobote s 154 krogi pred Panonijo iz Murske Sobote 141 in Hodošem 131 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Števanec (Panonija), ki je z 68 krogi zasedel prvo mesto pred Jeričem (ABC Pomurka — MI), 67, in Jonašem (Hodoš), 66 krogov. Prvi trije so prejeli pokale in kolajne, prvih deset pa še praktične nagrade.	Filip Matko
Pokal SD Noršinci
Občinska strelska zveza Murska Sobota je na strelišču pri kanalu v Murski Soboti pripravila občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal maršala Tita pod pokroviteljstvom občinskega štaba teritorialne obrambe Murska Sobota. Zmagala je ekipa SD Noršinci (Bukovec, Balaško, Turner, Madjar) s 1.012 krogi pred SD ABC Pomurka — MI Murska Sobota, 957, in Su Mura, 955 krogov. Sodelovalo je devet ekip. Med posamezniki pa je zmagal Karel Turner (Nor.) z 265 krogi pred Štefanom Balaškoin (Nor.), 261, in Aleksandrom Bagarijem (Panonija), 253 krogov. Sodelovalo je 36 najboljših strelcev soboške občine.	Filip Matko
GANČkNI
ČETRTI MEMORIAL JOŽEKA MAUČECA
V nedeljo bo v Gančanih nogometni turnir za memorial bivšega igralca Gančan Jožeka Maučeca. Na četrtem tovrstnem turnirju bodo sodelovala štiri moštva: Mura (mladinci), Rakičan, Lipa in Gančani. Najboljši bodo prejeli pokale in priznanja. Turnir se bo začel ob 8. uri na igrišču v Gančanih.
Zelja — ostati v drugi republiški ligi
Rokometaši Toka iz Črenšo-vec, ki so bili že štirikrat pomurski prvak, so se šele letos uspeli uvrstiti v drugo republiško ligo — vzhod. Tako bo imelo Pomurje v novi sezoni v drugi republiški moški rokometni ligi štiri predstavnike: Bakovce, Krog, Radgono in Črenšovce, kar je največ doslej. Za tekmovanje v
ua se bodo do začetka tekmovanja dobro pripravili. V klubu so se odločili, da se kljub uvrstitvi v višje tekmovanje ne bodo okrepili, temveč bodo igrali v glavnem igralci, ki so si priborili uvrstitev v drugo republiško ligo. Menijo, da bi z igralskim kadrom, ki ga imajo, lahko uspešno igrali in se obdržali v ligi, kar je njihova naj-
Rokometaši TOKA iz Črenšovec — novi član druge republiške rokometne lige — vzhod. Stojijo od leve: Hajdinjak (trener), Žugelj, Gerič, Sernek, Kreslin, B. Horvat. Čepijo: Novak, T. Halas, Hozjan, M. Halas in Recek. Manjkajo: Glavač, Gjerek, Kebel, Horvat in Prša.
novem okolju so se rokometaši iz Črenšovec začeli pripravljati že v drugi polovici julija in vadijo trikrat tedensko pod vodstvom novega trenerja Martinu Hajdinjaka. Treningi so dobro obiskani in disciplina primerna, izostajajo le tisti, ki delajo v popoldanski izmeni. Z dosedanjim potekom priprav so zadovoljni in upajo,
večja želja. V rokometnem klubu Toko iz Črenšovec so se dobro organizirali, zato upajo, da bodo uspeli zagotoviti potrebna sredstva za tekmovanja z lastnimi prireditvami, svoj delež bodo prispevali igralci sami, računajo pa tudi na pomoč Zveze telesno-kultumih organizacij občine Lendava.	F. Maučec
NAMIZNI TENIS
Prvi mesti Kuzme in Orija
V okviru priprav za novo sezono so Sobočani gostovali na letos že desetem turnirju v Beljaku, kjer so se v konkurenci igralcev iz Italije, Nemčije, Avstrije ter Slovenije dobro uveljavili, saj so osvojili dve prvi mesti in še več drugih boljših uvrstitev, skupno so osvojili kar deset pokalov.
Pionirska in mladinska konkurenca je bila v znamenju Sobočanov, saj je pri pionirjih zmagal Janko Ori, ki je v finalu premagal klubskega tovariša Borisa Rihtariča z 2:1. Pri mladincih je slavil Ivan Kuzma, ki je najtežje delo opravil v četrtfinalu, ko je premagal favorita Smrekarja z 2:1, v polfinalu Ungerja in finalu Žitka. Tretji mesti sta si razdelila Unger in Fridrih, med osmerico sta se uvrstila Gerendaj ter Rihtarič. V članski konkurenci so se Benko, Benkovič in Kuzma uvrstili med najboljšo osmerico, kjer je zlasti Benkovič izpustil veliko priložnost za polfinale, ko je vodil v setih 1:0 in v drugem 20:18 proti nekdanjemu poljskemu reprezentantu Franziku, ki zdaj igra za avstrijskega prvaka Stockerau. V igrah dvojic sta Benko—Kuzma zasedla tretje mesto, v tolažilnem delu tekmovanja članov je bil Žitek drugi in Ori tretji.
M. U.
Razpored tekem PNL 1986/87
I. kolo - 31. 8. 86 Bakovci: Veržej Tumišče:Dobrovnik Polana.Renkovci Beltinka :Hotiza Črenšovci :Rakičan Tišina :Odranci II. kolo - 7. 9. 86 Veržej :Odranci Rakičan .Tišina Hotiza Črenšovci Renkovci .-Beltinka Dobrovnik:Polana Bakovci :Turnišče III. kolo - 14. 9. 86 Tumišče:Veržej Polana:Bakovci Beltinka :Dobrovnik Črenšovci :Renkovci Tišina :Hotiza Odranci :Rakičan IV. kolo - 21. 9. 86 Veržej :Rakičan Hotiza :Odranci Renkovci Tišina Dobrovnik Črenšovci Bakovci :Beltinka Turnišče:Polana V. kolo - 28. 9. 86 Polana: Veržej Beltinka Turnišče Črenšovci :Bakovci Tišina:Dobrovnik Odranci :Renkovci Rakičan:Hotiza
VI. kolo - 5. 10. 86
Veržej: Hotiza Renkovci :Rakičan Dobrovnik čdranci Bakovci Tišina Turnišče Črenšovci Polana :Beltinka
VII. kolo - 12. 10. 86 Beltinka :Veržej Črenšovci :Polana Tišina Turnišče Odranci :Bakovci Rakičan :Dobrovnik Hotiza :Renkovci
VIII. kolo - 19.10. 86
Veržej :Renkovci Dobrovnik:Hotiza Bakovci: Rakičan Turnišče :Odranci Polana Tišina Beltinka Črenšovci
IX.	kolo - 26. 10. 86
Črenšovci: Veržej Tišina:Beltinka Odranci :Polana Rakičan Turnišče Hotiza :Bakovci Renkovci: Dobrovnik
X.	kolo - 2. 11. 86 Veržej :Dobrovnik Bakovci :Renkovci Tumišče:Hotiza Polana :Rakičan Beltinka :Odranci Črenšovci Tišina
XI.	kolo - 9. 11. 86 Tišina:Veržej Odranci Črenšovci Rakičan :Beltinka Hotiza :Polana Renkovci Turnišče Dobrovnik: Bakovci
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRAN 11
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prejšnji teden so na pokopališču na Šafarskem ugotovili, da je nekdo — po vsej verjetnosti v nočnih urah — poškodoval 12 svečnikov. Delavci uprave za notranje zadeve doslej storilca še niso odkrili, čeprav lahko domnevamo, da je bil v akciji spet kak objestnež. Skrunitev grobov £e zelo vznemirila občane. Škode je za 50 tisoč dinarjev.
V Ina-Nafti v Petišovcih se je zgodila huda delovna nesreča. Ker je bil delavcem, ki so nalagali na viličar vilice drugega delovnega stroja, v napoto tovorni avto, ga je Jože Toth iz Pinc z vzvratno vožnjo hotel odstraniti, pri tem pa ni bil previden; s stranico je zadel delovodjo Karla Kološa iz Lendave pri čemer se je ta tako hudo poškodoval, da je naslednji dan umrl.
Neurje, ki je v soboto ponoči zajelo Goričko, je povzročilo precejšnjo škodo. Najbolj prizadeta je domačija Marije Dončec iz Budinec, saj je strela, ki je udarila v skedenj, povzročila požar in s tem za 700 tisoč dinarjev škode.
Skrunitev grobov
V soboto, 9. avgusta, pa je gorelo tudi v Murski Soboti. Ernest Lulik je osumljen, da je zanetil požar na ostrešju hiše svoje matere. To naj bi storil pod vplivom alkohola.
Sobotni koncert Lepe Brene ni imel posebnega vpliva na večje kršitve prometnih predpisov in javnega reda in miru. Miličniki so namreč ustavili le nekaj voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, na samem zabavišču pa so trše prijeli le enega navdušenca. S tem pa ni rečeno, da je prešnji teden na naših cestah vladal mir.
V Gančanih se je zgodila prometna nesreča že na samem začetku tedna. Po lokalni cesti se je peljal s tovornim avtom Venčeslav Smej iz Odranec. V križišču mu je z leve strani pripeljal kolesar Alojz Žalik iz Gančan, ki menda ni bil dovolj previden. Čeprav je Smej zaviral, je Žalik trčil v levo kolo tovornjaka in se hudo poškodoval.
Iz Križevec proti Ljutomeru se je peljal z osebnim avtom 28-le-tni Maksimilijan Bošnjak iz Ljutomera. Zaradi prevelike hitrosti ni uspel izpeljati levega ovinka; zaneslo ga je v jarek, kjer je trčil v betonski prepust. Gmotne škoda znaša 1 milijon, voznik se je lažje poškodoval, sopotnik Stanislav Snoj iz Ormoža pa hudo.
Rudolf Markoč iz Cezanjevec se je peljal po lokalni cesti Ljutomer—Zgornji Kamenščak. Ker je s kolesom z motorjem vozil z neprimerno hitrostjo, je padel in se hudo poškodoval.
V Šratovcih je z dvorišča neprevidno zavijal na magistralno cesto Aleksander Kovačič iz Domžal in tako izsilil prednost pred osebnim avtom Mirka Hen-čiča iz Varaždina. Ob trčenju je nastala škoda za 700 tisočakov, laže pa se je poškodovala Pavla Henčič.
Huda nesreča se je zgodila v Lomanošah. Alojz Babošek iz te-
KS PUCONCI
Uspel referendum za dodatni samoprispevek
Občani Markišavec, Gorice, Šalamenec in Puconec so se v nedeljo na referendumu odločali o sprejemu dodatnega samoprispevka za dobo petih let. Poleg tega pa so občani Markišavec glasovali še za spremembo na-
membnosti že sprejetega samoprispevka. Referendum je lepo uspel, saj je 80,5 odstotka volilnih upravičencev glasovalo za sprejem samoprispevka (Marki-šavci 91) odstotkov, Gorica 92, Puconci 82 in Šalamenci 67).
Stanko Zupan v naravnem zdravilišču Radenci
Po 15. juniju je postal upokojeni kovač Stanko Zupan iz Lesc pri Bledu svetovno znan — in to po zaslugi dr. Mira Košaka, ki mu je uspela zahtevna operacija tumorja na srcu izven telesa, kar je prva operacija te vrste v Jugoslaviji in ena redkih v svetu. 5.
srčno operacijo lani) in po zaslugi hitrega ukrepanja zdravnikov je ostal pri življenju — to je bila namreč edina rešitev. Tudi žena je šele prek televizije zvedela, kako pomembno operacijo so opravili zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani.
Proti je glasovalo 16,8 odstotka volilnih upravičencev, 1 odstotek glasovnic je bil neveljaven, 1,7 odstotka pa se ni udeležilo glasovanja. Sredstva iz dodatnega samoprispevka bodo kot delež krajevne skupnosti namenili za mo-emizacijo cest na območju krajevne skupnosti, ki so v občinskem referendumskem programu. Gre za naslednje odcepe cest — Murska Sobota—Markišavci, Šalamenci—Puconci, Šalamenci— Bodonci in Puconci—Gorica (asfaltna prevleka). V Markišavcih pa bodo sredstva nemenili tudi za izgradnjo telefonskega omrežja.
F. Maučec
ga kraja se je s traktorjem peljal po magistralni cesti. V Lomanošah je vključil levi smerni kazalec, da bi zavil na lokalno cesto. Za njim je pripeljala z osebnim avtom Ana Plajner iz Ljubljane in traktor prehitevala po levi. Silovito je trčila v levo prednjo stran traktorja, ta se je prevrnil in zletel v betonsko ograjo. Plaj-nerjeva in njen sopotnik Franc sta se hudo poškodovala, gmotna škoda pa znaša 180 tisoč dinarjev.
Tudi na Bistrici se je zgodila huda nesreča. V soboto je Sonja Kelenc iz Dolnje Bistrice, ki se je peljala z osebnim avtom, zaradi neprimerne hitrosti zapeljala na desno bankino, nato pa na travnik in naposled še v drevo. Voznica se je hudo poškodovala, materialno škodo pa so ocenili na 500 tisoč dinarjev.
Mirko Gomboc iz Murske Sobote se je s kolesom z motorjem peljal iz Beltinec proti Rakičanu. Na ravnem defu cestišča je zapeljal na rob asfalta, nato na njivo, kjer je padel in se hudo poškodoval.	§.s.
Obnovljena magistralna cesta
Več kot kilometer dolg odsek magistralne ceste na Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti, ki je v preteklosti povzročal precej preglavic tamkajšnjim stanovalcem in udeležencem cestnega prometa, je končno obnovljen. Delavci tozda za vzdrževanje in varstvo cest mariborskega cestnega podjetja iz Murske Sobote so namreč potegnili novo asfaltno prevleko, na obeh straneh ceste pa uredili koritnice in dostopne pasove do hiš. Vsa dela so stala 32 milijonov dinarjev, denar pa je zagotovila republiška skupnost za ceste. Na ta način so tudi utišali večletne pritožbe občanov zaradi nerednega vzdrževanja ceste, ki so jo pogostokrat krpali, kar pa spričo gostega prometa, saj gre za pomembno cestno povezavo, ni bilo uspešno.
M. J.
DO SOBOTA, n. sol. o., Murska Sobota, Kopaiižka 2
Na podlagi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo
prosta dela in naloge
REFERENTA ZA VARSTVO PRI
DELU
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— končana višja šola varnostne smeri, — tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Po sklepu komisije za delovna razmerja v tozdu Obrtništvo
objavljamo
prosta dela in naloge
AVTOMEHANIK
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— KV delavec — avtomehanik,
— dve leti delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 45 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov DO Sobota, Murska Sobota, Kopališka ul. 2.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
VESTNIK
PETROL
PETROL - TOZD TRGOVINA MARIBOR,
PE NA DROBNO — SEKTOR MURSKA SOBOTA, Alija Kardoša 1
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
Stanko in Marija Zupan se v zdraviliškem domu v Radencih prijetno počutita in rada posedita na terasi.
VELETRGOVINA
MURSKA SOBOTA
1.
2.
poslovodja
Ljutomeru
snažilke
tomeru
bencinskega servisa Križevci
Pri
na bencinskem servisu Križevci pri Lju-
avgusta je prišel skupaj z ženo Marijo v Naravno zdravilišče v Radence, kjer bo okreval in se pripravljal na normalno življenje do 26. avgusta.
Kakor je dejal, se sam takrat sploh ni zavedal, kaj se dogaja z njim, saj je imel 13. junija prvo operacijo in se po njej ni prebudil (najprej je imel
Ker so morali vzeti srce iz prsnega koša, ga še vedno boli desna stran, včasih pa ima še bolečine v glavi. Drugače pa se počuti vsak dan bolje, je še dejal. V Radencih je pod stalnim nadzorom dr. Zorana Lukačiča, kakšna bo nadaljnja terapija, pa je odvisno od njegove fizične moči.
Bernarda Peček
ABC POMURKA
Veletrgovina POTROŠNIK - TOZD VELEPRODAJA
Murska Sobota, Arh. Novaka 2
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DO Potrošnik, tozd Veleprodaja, objavljamo:
Prosta dela in naloge
— oddelkovodje v skladišču ŽIVILA
Pogoja:
VK ali poklicna šola
3 leta delovnih izkušenj
— prodajalec I v skladišču VINSKA KLET
Pogoja:
poklicna šola
2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov:
ABC POMURKA, Veletrgovina POTROŠNIK, tozd Veleprodaja, Arh. Novaka 2, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Pogoji:
Pod 1.: VKV delavec — trgovski poslovodja, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, pod 2.: končana osemletka.
Delovno razmerje bomo sklenili: pod 1. za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; pod 2. za nedoločen čas, s skrajšanim delovnim časom — 4 ure.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Rogašovci razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
— snažilka—kuharica, na podružnični šoli Pertoča, nadomeščanje delavke na bolniškem dopustu.
Nastop dela s 1. 9. 1986.
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o., TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
PRAVNIK
Pogoji:
— višja šola pravne smeri,
— zaželjena praksa,
— za razpisana dela in naloge je določeno 3-mesečno poskusno delo.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
AVTOMEHANIK
Pogoji:
— končana poklicna šola avtomehanske usmeritve ali druge ustrezne kovinarske usmeritve,
— zaželena praksa,
— za razpisana dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov:
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR,
TOZD OPEKARNA LENDAVA
Dolga vas 42 — Komisiji za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
gorenjewi^^
Razpisna komisija delavskega sveta DO razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
1.	ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO PODROČJE
Pogoji:
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— vodilne in organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
2.	VODJA DSSS
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
—	vodilne in organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja.
izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
INTEGRAL
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
RUTCIiRIGENR
GORNJA RADGONA n.sol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, 69250 Gornja Radgona, Tozd Avtotrgovi-na-servisi, objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
- VEČ AVTOMEHANIKOV
Pogoji:
— poklicna šola za avtomehanika, — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem s samoupravnim aktom temeljne organizacije.
STRAN 12
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
Radijski in televizijski spored od 15. do 21. avgusta
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ° ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
PETEK: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Mladinska, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.10-00.40 Teletekst RTV Ljubljana, 18.25 Poročila, 18.30 Spored za otroke: Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb, 18.45 Flipper, 15. del ameriške nanizanke, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do' zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja, 20.15 Ne prezrite, 20.25 Gozd v morju, dokumentarna oddaja, 21.15 Risanka, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 TV nocoj in jutri, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Bergerac, 17. del angleške nanizanke, 23.00 Kultura bivanja, propagandna oddaja, 23.05 Bogata otroka, (del. n.) ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
16.50 Zgodbe iz starih mest: Čapljina, 17.20 Risanka, 17.25 TV dnevnik, 17.45 Dajmo, družimo se!, 3. del otroške serije TV Skopje, 18.15 Začimbe po svetu, 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad, 19.30 TV dnevnik, 20.00 H. Svetel: Višnjani, posnetek opere v izvedbi Opere SNG Maribor (samo za Lj 2), 21.45 Nočni kino: Ljudje netopirji, ameriški film, 23.15 Poletna noč TV Ljubljana (Lj 2 in TV Koper) (do 01.00).
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Avantura Sherlocka Holmesa, 21.00 Koncert Tine Turner, 21.45 Dnevnik, 22.00 V petek ob 22 uri, 23.30 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
14.05 Otroški in mladinski spored, 18.05 Obrazi Evrope, 18.15 Tv kuhinja, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Iskanje motiva, 21.30 Pretežno vedro, 22.45 Pikantno darilo (film).
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes film Ne bodi žalosten jeseni in Kamill Fe-leki in njegovi gostje. 16.30 TV spored za 3 dni. 16.35 100 mojstrovin. 16.50 Primer iz kraja Kehida. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Kalifornijsko ščene, ameriški film. 21.20 Poklic igralec; portret igralca Ja-nosa Kdrmendija. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Umu deklica iz vesolja. Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubeznen in oblast — telenovela, 18.55 TVD vse danes, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Koncert ansambla Bajaga, 20.30 Agent X9 — celovečerni film, Igrajo: Peter van Eyck, Susanne Cramer, Režija: Alfred Braun, 21.55 TVD vse danes, 22.05 Poletna noč
SOBOTA: 16.00 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Sobotna reportaža, Ob skodelici kave), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.15-23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 15.30 Poročila, 15.35 Spored za otroke — ponovitev oddaj: Smer deveti otok, 6. del TV nadaljevanke (čb), 15.55 Vroče hladno, 3. oddaja videoseri-'je TV Sarajevo, 16.20 Ustvarjalne igre: Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb, 16.35 Narodni parki: Po reki Tari. 1. del oddaje TV Zagreb, 17.05
Amazonka:
Prihodnost
Amazonije, ponovitev 8. zadnjega dela angleške dokumentarne serije, 17.50 Železni morje kliče (del. n.) vzhodnonemški mladinski film, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Turčija: Zora razuma, 2. del dokumentarne serije, 20.15 Zrcalo tedna, 20.35 Muppet show, 21.00 Festival vedno lepih melodij — Vransko ’86, 4. oddaja, 21.20 Risanka, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 TV dnevnik, 21.45 Vreme, 21.50 TV nocoj in jutri, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Umazana Mary, nori Larry, (del. n.), ameriški film.
TV ZAGREB
Prvi program
15.20 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Yankee (film), 22.20 Dnevnik, 22.25 Program ob koncu tedna, 23.55 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.50 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavni večer, 21.50 Šport, 22.25 The Who (film).
Drugi program
15.15 Tedenski tv spored, 15.45 Strauss — kralj valčkov, 16.30 Zameteni v ledu, 17.15 Magazin Alpe — Jadran, 17.45 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Galileo (film), 22.25 Množični umor v San Franciscu (film).
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve. 9.05 Direndaj. 9.45 Mladi boksarji. 10.25 Pon. filma. 14.25 Junak zgodbe, dok. serija. 15.00 Val rock-glasbe. 15.55 Čudežni svet živali. 16.25 Rojstni dan. 17.00 Dnevnik. 17.15 Dva, kriminalka. 18.05 Objektiv. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Televariete, posnetek programa v Kongresnem centru. 21.35 Oktobrska nedelja, madžarski čb. film. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Bellamy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju - telefilm, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Start, 20.30 Koncert opernih solistov Jugoslavije - II. del, 21.35 TVD vsedanes, 21.45 Poletna noč
NEDELJA: 10.05 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Osrednja madžarska oddaja, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, Minuta za varstvo okolja, Kmetijska, Humor), 14.30 — Nelepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Reportaža iz pobratene občine SRS in SR Hrvaške, 17.40 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00-13.05
in
14.10—22.30 9.15 Poročila, 9.20 Otroška matineja: Živ žav: Risanke in Smrkci, 10.10 Flipper, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke, 10.35 J. K. Martin: Kitajec v Scotland Yardu, 12. del angleške nanizanke, 11.25 Folkart: Folklorna skupina Rajko in Tine Rožanc, 11.55 Propagandna oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila, (do 13.05), 14.25 Zeltweg: Avtomobilske dirke F-l za VN Avstrije, prenos, 15.10 Koln: Mednarodni atletski miting, prenos vmes 16.30 cca Poročila, 18.30 Mozaik kratkega filma: Pričevanja, ameriški film, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Vreme, 19.53 Propagandna oddaja, 20.00 M. Stanojevič Byford — J. T. Byford: Kako najti srečo, 1. del nanizanke TV Beograd, 20.40 TV nocoj in jutri, 20.42 Propagandna oddaja, 20.45 Alpe-Jadran, 21.15 Tri srca — Radenci (Big Band RTV Skopje in Novi Sad), 21.40 Športni pregled, 22.25 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
11.50 Poročila,
12.00
Kmetijska oddaja, 13.00 Nedeljsko popoldne, 18.55 Sport Billy, 19.30 Dnevnik, 20.00 Naša krajevna skupnost, 21.05 Potopis, 21.40 Športni pregled, 22.25 Dnevnik, 22.45 Program plus,
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
Prvi program
14.50 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kot mesec nad ognjem in krvjo (film), 22.10 Nočni studio, 23.15 Šport.
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja.
8.45 Povesti leteče škrinje. 10.10 Otroški festival v Ankari. 10.55 I. Stravinski, 2. del. 15.10 Kanada iz kanuja. 15.55 Narodne. 16.40 Kakšna je naša družina? 17.55 Oglejmo si skupaj. 18.30 Delta. 19.30 Teden, aktualne reportaže. 20.35 Dirka z morilci, ameriški film. 22.30 Mislec, znanstveni magazin. 23.30 Poročila.
TV KOPER
15.10 Lahka atletika — KSln mednarodno srečanje, 17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Pravljica kar tako, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.30 Computer — dokumentarna oddaja, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju — telefilm, 19.25 Povratek odpisanih — tv nadaljevanka, 20.30 Bellamy — telefilm, 21.30 Sedem dni, 22.00 Avtomobilizem — Formula 1 — Avstrija, 23.00 Poletna noč
PONEDELJEK: 16.00 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Šport, Turistični utrinek), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05-23.35 18.20 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Spored za otroke: Smer deveti otok, 7. — zadnji del TV nadalje-I vanke (ČB), 18.40 Vroče-I hladno, 4. del videoserije TV Sarajevo, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.45 Vreme, 19.48 Propagandna oddaja, 19.50 Poletni festival: Lan-dini Consort (Velika Britanija), 20.20 A. Gianetti: V senci velikega hrasta, 2. del italijanske nadaljevanke, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 TV dnevnik, 21.55 Vreme, 21.58 TV nocoj in jutri, 21.59 Propagandna oddaja, 22.00 A. Adam-J. Perrot-J. Coralli: Giselle, balet v izvedbi American Ballet Thetra (do 23.40).
'Oddajnik II. TV mreže:
Poletno popoldne: 15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja, 15.30 Poročila, 15.40 Številke in črke, kviz, 16.00 Poletje na Adi, prenos, 17.00 Risanke, 17.25 TV dnevnik, 17.45 Premor, 18.05 Madrid: SP v plavanju — finale, prenos (do 19.50/20.05), 20.00 Znanost in mi, 20.50 Poročila, 20.55 En avtor — en film: J. Šipo vac: Neveste, 21.10 Premor, 21.15 Dinastija, 112. del ameriške nadaljevanke, 22.05 Dobre vibracije, 23.05 Poletna noč TV Ljubljana (Lj 2 in TV Koper) (do 01.00)
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obala nežnosti (drama), 21.15 Mali koncert, 21.30 Odprta knjiga, 22.00 Paralele, 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Dok film, 23.00 Šport, 23.45 SP v šahu,
Drugi program
17.15 Svet rastlinstva, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Ljubezenska ladja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mariov portret, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Schilling, 20.05 Pristanišče v megli (film), 23.30 Mun-sterjevi
TV MADŽARSKA
NI PROGRAMA
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu, 20.30 Madame Bovary — TV nadaljevanka, 21.40 TVD vsedanes, 21.50 Umor Garcie Lorca — TV nadaljevanka — 1. del, 23.00 Poletna noč
TOREK: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno danes (Gost oddaje, Iskrica), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55-22.45 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.10 Poročila, spored za otroke: 18.15 Živi planet: Sladka, sveža voda, 8. del angleške dokumentarne serije. 19.10 Risanka. 19.20 Propagandna oddaja. 19.24 Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. .19.48 Propagandna oddaja. 19.50 Kemjakove pesmi, 1. oddaja. 20.20 Gledališče poezije: A tvoja temna lepota ostaja zunaj pesmi. 20.40 I. Andrič—V. Krnje-vič: Ženska na kamnu, drama Tv Sarajevo. 21.10 Risanka. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Vreme. 21.58 Tv nocoj in jutri. 21.59 Propagandna oddaja. 22.00 Svet na zaslonu.
Oddajniki II, TV mreže:
Poletno popoldne: 14.40 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja. 15.10 Šahovski komentar. 15.30 Poročila. 15.40 Številke in črke, kviz. 16.00 Poletje na Adi, prenos. 17.00 Risanke. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Premor. 18.05 Madrid: Sp v plavanju, finale, prenos (do 19.50/20.05). 20.00 Narodna glasba. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Poročila. 20.55 Liki revolucije, dokumentarna oddaja. 21.40 Dediščina Islama, izobraževalna oddaja. 23.15 Poletna noč Tv Ljubljana (Lj 2 in Tv Koper) (do 01.00)
TV ZAGREB
Prvi program
14.40 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Življenje je lepo (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Profiti iz smodnikovega soda, 21.15 Dallas, 22.00 Sport, 22.30 Mesto zločina
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja. 9.50 Pustolovščina življenja, pon. 10.40 Pohištvo skozi stoletja. 11.35 Delta, pon. 16.35 TV program za 3 dni. 16.40 Videokasetarji, pozor! 17.05 Vikingi, pon. 17.40 FIM RALLYE, reportaža. 18.10 Sotrpini, pon. 18.30 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Celovečerni film. 21.40 Studio ’86. 22.40 Obsojen na ples.
23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Lamu, deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18,55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Vse knjige, 20.30 Bellamy — telefilm, 21.20 Kavalirji neba — telefilm, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Umor Garcie Lorca — TV nadaljevanka — II. del, 23.15 Poletna noč
SREDA: 16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno danes (Gospodarska tema, Poletni obisk), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.00—23.05 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.15 Poročila. Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice: O dveh čevljarjih. 18.40 Narodni parki: Po reki Tari, 2. del izobraževalne oddaje Tv Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20 Propagandna oddaja. 19.24 Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.48 Propagandna oddaja. 19.50 Film tedna: Amerikanec v Parizu, ameriški film. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Tv dnevnik. 22.10 Vreme. 22.12 Tv nocoj in jutri. 22.14 Propagandna oddaja. 22.15 Spominski center J. B. Tito, 2. del dokumentarne oddaje Tv Novi Sad.
Oddajniki II. Tv mreže:
Poletno popoldne: 15.00 Zdravo, kako ste? zabavna oddaja. 15.30 Poročila. 15.40 Številke in črke, kviz. 16.00 Poletje na Adi, prenos. 17.00 Risanke. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Burleske. 18)5 O stezah revolucije. 18.45 Lepota običajev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Lira, oddaja resne glasbe. 20.45 Poročila. 20.50 Dobro jutro, Jazzarji. 21.35 Psiho-drama, dokumentarna oddaja. 22.20 Poletna noč Tv Ljubljana (Lj 2 in Tv Koper) (podrobnosti v dnevnem tisku) (do 01.30)
TVZAGREB
Prvi program
15.00 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Orlovo gnezdo (film), 23.00 Dnevnik, 23.20 Program plus
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dolge noge — dolgi prsti (film), 21.45 Kennedy klan, 22.55 Šport, 23.25 Bellamy
TV MADŽARSKA
8.05 Prevračanje. 8.35 Tri želje, pon. 10.00 Zaprisega novih oficirjev. 10.30 Pionirska folklora. 11.30 Obrambni dnevi. 15.35 Pesem doni. 16.00 Studio Szeged. 16.20 Črni tulipan, pustolovski film. 18.10 Szabolcs Fenyes, 1. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bela Zsolt: Nagrada je petnajst-tisoč, TV igra. 21.10 100 mojstrovin. 21.15 Kruh se začne tukaj. 22.05 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela 18.55 TV novice, 19.00 TVD stičišče, 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu, 20.30 Nevarno dekle — film, igrajo: Claudia Jeg-gins, Louis Quinn režija: Vernon Zimmermann, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Poletna noč
ČETRTEK: 16.00 - Jazz, 16.30 — Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05 -23.00 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.20 Poročila. 18.25 Spored za otroke: J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, Tv priredba gledališke predstave Svg Maribor. 19.10 Risanka. 19.20 Propagandna oddaja. 19.24 Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.48 Propagandna oddaja. 19.50 Risanka. 19.55 Zlata vrtnica:	»Wiirzburga«,
mednarodna zabavnoglasbena oddaja (stereo Ra 2). 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Vreme. 21.58 Tv nocoj in jutri. 21.59 Propagandna oddaja. 22.00 J. Roth: Beg brez konca, 3. del avstrije-ske nadaljevanke.
Oddajniki II. Tv mreže:
Poletno popoldne: 14.40 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja. 15.10 Šahovski komentar. 15.30 Poročila. 15.40 Številke in črke, kviz. 16.00 Poletje na Adi, prenos. 17.00 Risanke. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Premor. 18.05 Madrid: Sp v plavanju — finale, prenos. 20.00 Hiša, 5. del poljske nadaljevanke. 21.20 Poročila. 21.25 Premor. 21.40 Satirično-poetični mini kabaret Pavla Minčiča. 22.10 Rezerviran čas (samo za Lj 2). 22.20 Poletna noč Tv Ljubljana (U 2 in Tv Koper) (do 01.00)
TV ZAGREB
14.40 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.00 Inter art projekt, 21.10 Smešne in druge zgodbe, 21.40 Kabaret, 22.10 Dnevnik, 22.30 Program plus
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin in, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Wiirzburška vrtnica — festival, 21.50 Uspavanka za truplo (film),
TV MADŽARSKA
8.30 Počitniška matineja. 10.30 Jacksonova pot, pon. 3. dela. 16.45 Bronx po požarih, pon. angleškega dokumentarnega filma. 17.25 Za naše zdravje. 17.35 Magazin pop-glasbe. 18.30 Te-lešport. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Royal Variety ’83. 21.00 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.00 Ža-lostinka; ob 50-letnici uboja F. G. Lorce. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy - telefilm, 18.00 Ljubezen m oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Velike razstave, 20.30 Raj za naju — Film — igrajo: Betty Grable, Dan David, David Waynr, režija: Henry Coster, 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Poletna noč
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1S8B
STRAN 13
Prodam
Čistokrvne nemške ovčarje (oče prvak), prodam. Milan Baranja, Vanča vas 63, p. Tišina. M-3778
PLEMENSKO TELICO, staro osemnajst mesecev, prodam. Ivanka Šimek, Segovci 39, p. Apače. M-3782
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Naslov v upravi lista. M-3783
RAČUNALNIK SPECTRUM
* 48 K s črno-belim televizorjem Gorenje, ugodno prodam. Ga-špar, Bogojina 142. M-3785 KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Predanovci 19. M-3786
ŠKODO 110 LS, generalno obnovljeno, registrirano do decembra, ugodno prodam. Rajmudn-Klobasa, Pristava 31 a, p. Ljutomer. M-3787
ZASTAVO 101, letnik 1977, nujno in ugodno prodam. Tropovci 1 a. M-3789
MOPED APN 6, še z garancijo, prodam. Telefon po 15. uri: 26 150. M-3790
HIŠO V GAJŠEVCIH št. 3 prodam. Informacije: telefon 81-809. M-3791
PRALNI STROJ GORENJE PRODAM. Hodošček, Puconci 23 a. M-3792
NEDOGRAJENO HIŠO, 6 km iz Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-3793 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 48. M-3794
Kam na kozarček in P'"
CO T	• t
Na Hotizo v Osmico.
MOPED TOMOS M 14, star štiri leta, v odličnem stanju, prodam za 180.000,- din. Turnišče, Štefana Kovača 89. M-3795
TRAKTOR STEYR 18, s koso, prodam. Gerlinci 100. M-3796 ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. Gomboc, Murska Sobota, Poljska 18. M-3797
FIAT UNO 45, letnik 1984, prevoženih 18.000 km, dobro ohranjeni, prodam. Telefon: 22-278. M-3798
GOLF, letnik 1980, prodam. Krog, Linhartova 1 (Tišina črpalka). M-3799 barvni televizor gore-NJE-KORTING 702 EPM, na daljinsko upravljanje^ rabljen eno leto, prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 24. M-GK 20 arov detelje, druga košnja, prodam. Franc Gerenčer, Dobrovnik 6. M-OP
SILAŽNI KOMBAJN SIP IN ŽITNI KOMBAJN EPLLE 840 prodam. Jože Kuzmič, Šalamen-ci 54. M-3873
ZAMRZOVALNIK, 601, prodam. Telefon po 15. uri: 23 585, dopoldne: 23 009. M-3874 TRAKTOR FORD 5000 PRODAM. Vadarci 34. M-3875 STAREJŠA KMEČKA HIŠA s 23 ari ohišnice (elektrika, vodovod) v Veščici 16, p. Murska Sobota, naprodaj najboljšemu ponudniku. Ogled v soboto, 16. in v nedeljo, 17. avgusta. Rudolf Raj-nar, Vrbanska 28 a, Maribor, telefon: 062 29 378. M-3878 ZAMRZOVALNO ŠKRINJO, 220 1, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati pri Slavku Sudcu, Kopriva 16, p. Ljutomer. M-3879 OSEBNI AVTO RENAULT 18 TU, letnik 1983, prodam. Drago Veren, Mukloš Kuzmiča 24. M-3880
TRAKTOR ZETOR 2511, s kabino, prodam. Brezovci 68 A. M-AK
KOSILNICO BCS prodam. Katica Novak, Veržej 68, telefon: 72 602. IN-3880
TELEVIZOR, čmo-beli, prodam. Telefon: 22 566. M-3881 MOPED 15 SLC, nov, z garancijo, prodam. Telefon: 26 201. M-3882
VW 1300, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Krog, Murska 53. M-3883
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota ____________ Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112 — 5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
VODOVODNO ČRPALKO S TRIFAZNIM MOTORJEM, komplet, prodam. Bakovci, Soboška 30, telefon: 76-091. M-3800
NOV KAVČ IN DVA FOTELJA (komplet), prodam. Cipot, Murska Sobota, Lendavska 37 a. M-3801
PRENOSNI BARVNI.TELEVIZOR, dvojno posteljo, itison, otroško banjico, ogledalo za kopalnico, drsalke št. 27, WC kotliček za vodo in pralni stroj prodam. Naslov v upravi lista. M-3802
VODNI GRELNIK (bojler) 80 1, prodam. Telefon: 24-383, M-3803
TRAVNIK V BLIŽINI MURSKE SOBOTE UGODNO PRODAM. Ana Čagran, Murska Sobota, Partizanska 56. M-3804 TRAKTOR URSUS, 35 KS, obnovljen, prodam. Krog, Brodarska 36. M-3805
LESEN KMEČKI.VOZ PRODAM. Ivanci 1, p. Bogojina. M-3807
MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA PRODAM. Tišina 56. M-3808
ZASTAVO 750, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Lanjš-ček, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. M-3809
KOBILO, dobro voznico, zaradi smrti lastnika prodam. Gizela Časar, Stanjevci 66. M-3811 ŠKODO 100, letnik 1973, prodam. Telefon: 26-157. M-3812 MLADO KRAVO, dobro mlekarico, nahrbtno škropilnico Panonije in moped na 4 prestave prodam. Telefon: 78-274. M-3813 RENAULT 4 TLS, december 1978, registriran do julija 1987, ugodno prodam. Telefon: 24-259 po 19. uri. M-3814
PLUG SLAVONAC, 12-colni, prodam. Telefon: 76-970. M-3815
DVE KRAVI IN MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46, p. Tišina. M-3817
ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 56.000 km, prodam. Pe-skovci 28, p. Šalovci. M-3820 TELICO, brejo devet mesecev, in seme rdeče detelje prodam. Rudi Bedič, Budinci 17, p. Šalovci. M-3821
STABIELEN MOTOR Z GENERATORJEM 110 W, HONDO 42 s pogonskimi kolesi, pluga, freza, kosilnico, in avto FORD TAUNUS prodam. Banfi 113, Štrigova. M-3822
ŽELEZNI LUPILEC ZA KORUZO POCENI PRODAM. Velika Polana 47. M-382-5
TELICO, brejo v osmem mesecu, prodam. Prendl, Gaberje 113 C. M-3826
MODULARNE POLOVIČKE, 1400 kosov, ugodno prodam. Telefon zvečer: 25-101. M-3827 PAR PAVOV, starih dve leti, prodam. Slavko Tješinski, Sebe-borci 132 vikendi, hišica). M-3828
125 P, letnik 1980, prodam. Črenšovci 191, telefon: 70-039. M-3829
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, 76 m2, prodam. Informacije po telefonu: 25-032. M-3830
ELEKTRIČNI REZALEC ZA ŽELEZO, stabilen, primeren za delavnico, prodam. Naslov v upravi lista. M-3439 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 43, p. M. Sobota. M-3752
MOPED AVTOMATIK, nov, ugodno prodam. Puconci 25 a. M-3632
PRIKOLICA ZA PREVOZ ŽIVINE UGODNO NAPRODAJ. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-3831
DVE JAWI UGODNO PRODAM. Drago Volf, Skakovci 35, p. Cankova. M-3833
GOZD, 30 arov, parcelo, 43 arov, primerno za počit, hišico, in vinograd prodam. Kukeč 8, p. Križevci. M-3834
STARO HIŠO z 12 ari zemlje okrog hiše, njivo, 43 arov, gozd, 29 arov, v Murskih Črncih 50, prodam zdomcu. Telefon: 061 454 429. M-3835
NEMŠKE OVČARJE, majhne, prodam. Lutverci 20. GR-12705
DVOSOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam. Naslov v upravi lista. M-3837
LADO 1200, dobro ohranjeno, prodam. Vlado Jerič, Beltinci, Ravenska 63. M-3839
MEŠANA DRVA, 10 m3, prodam. Berkovci 1, p. Prosenjakovci. M-3840
ZAMRZOVALNIK, 2101, prodam. Čukljev, Rakičan, Jezera 53. M-3841
TRAKTOR IMT 540, dobro ohranjen, prodam. Bolehnečici 21, p. Videm ob Ščavnici. M-3843 , , MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO PANONIJA prodam. Brezovci 40, p. Puconci. M-3844
KRAVO S TELETOM PRODAM. Predanovci 14. M-3851 KLAVIATURO JAMAHA POR-TATON PS 35 prodam. Telefon dopoldne: 81 635, int. 42. M-3853
TRISOBNO KONFORTNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI PRODAM. Telefon dopoldne: 22 892, po 16. uri pa 24 852. M-3854
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA PRODAM. Franc Hari, Murska Sobota, Titova 37. M-3857 PRENOSNI BARVNI TELEVIZOR, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-3859
ZASTAVO 101 GTL 55/5, staro tri leta, prodam. Kofjač, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. M-3860
VINOGRAD, samo grozdje ali celo parcelo za počitn. hišico in 60 arov gozda, ugodno prodam. Dajč, Gornji Petrovci 88. M-3862
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Krog, Murska 104. M-3864
DIANO, prevoženih 80.000 km, nujno prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 24, telefon popoldne: 21 280. M-3865 CIRKULARKO ZA NA MIZO, pogon z jermenico, ugodno prodam. Murska Sobota, Noršinska 1. M-3866
BOJLER ZA CENTRALNO PEČ, nov, ugodno prodam. Murska Sobota, Noršinska 1. M-3866 a
FORD TAUNUS 1,6, letnik 1978, prodam. Telefon: 25 337. M-3867
PLEMENSKO TELICO, PLUG BATUJE IN ŠTIRIDELNE BRANE prodam. Nemčavci 27, p. Murska Sobota. M-3868 PRODAM
BARVNI TELEVIZOR UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kovača 18. M-3852 NOV GLASBENI CENTER s carinsko deklaracijo nujno prodam. Telefon: 25 093. M-3869 MLADO KRAVO, staro pet let, brejo, prodam. Kobilje 126, p. Dobrovnik. M-3846
RAZNOVRSTNE OBLEKE PO MERI VAM HITRO IN KAKOVOSTNO ZAŠIJEJO V ŠIVILJSTVU BRANKE VARGA, MURSKA SOBOTA, MLADINSKA 48. VSE INFORMACIJE TUDI PO TELEFONU: 22 563.
ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAJO!
ZASTAVO 101 L, letnik 1976, karoserija in motor obnovljena pred dvema letoma, registrirano do junija 1987, prodam. Cena 350.000. Ogled v petek in nedeljo od 12. do 15. ure. Zlatko Rebernak, Melanjski vrh 5 — Janžev vrh, p. Radenci. M-3847 KRAVO, staro štiri leta, prodam. Renkovci 82, p. Turnišče. M-3848
DROBILEC (mikser) ZA KORUZO B 350 BLISK IN PARCELO, primemo za počit, hišico, elektrika na parceli, prodam. Ivanovci 21. M-3849
TRAKTOR ŠTORE 502 prodam. Alojz Slavič, Bunčani 4, p. Veržej. IN-19241
RENAULT 18 letnik 1979, prodam. Miroslav Špindler, Bučkov-ci 38 a, p. Bučkovci. IN-19239
DOMAČE KOLINE V BEZNOV-CIH!
Gostilna Železen, Beznovci, vabi v soboto, 23. avgusta, in v nedeljo, 24. avgusta, na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO.
Vabljeni!
ZA GRADNJO KIRURGIJE
KABINO ZA TRAKTOR PRODAM. Bolehnečici 12 a, p. Videm ob Ščavnici. IN-19237 PRODAM — ODSTOPIM VRSTNO HIŠO MARLES V STANOVANJSKI ZADRUGI V ČERNELAVCIH. Telefon popoldne: 042 833 683. M-3615 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 36. M-3646
OPEL REKORD, starejši letnik, večjo avtomobilsko prikolico in varilni aparat VAREX 180 A, ugodno prodam. Filovci 48. M-3872
MOPED APN 4, prodam. Krog, Murska 125. M-3884
PLUG IMT, 12-colni, prodam. Ključarovci 30, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3885
VOZ z gumijastimi kolesi, težek, in drva v metrih, prodam. Sodi-šinci 19, p. Tišina. M-3886 4001 vina (šmarnica), prodam. Nedelica 145 a. M-3887	'
Slive, trošene, za žganje in kuho, ugodno, po dogovoru, prodam. Andrej Jurkovič, Hrašenski vrh 25, Radenci. M-3888
Avto G S PALAS, letnik 1976, karoserija 1985, s 4 zimskimi gumami, prodam. Križevci pri Ljutomeru 40. M-3889
VOLGO z dieselskim motorjem, prodam. Balek, Budinci 7. M-3890
DIANO 6, prodam. Miran Ran-taša, Hrastje-Mota 14, Radenci. M-3891
Telico, brejo 9 mesecev, prodam. Trdkova 74. M-3892
R 4 GTL, star 2 leti, prodam. Šadl, Stara 20, Murska Sobota ali tel.: 21 040. M-3894
razno
Gasilsko društvo Moravske toplice (namesto venca na grob pok. Karela Viteza, Moravske toplice) — 5.000 din; Danilo Miihlfellner, Bruck a/d MUR (namesto venca na grob pok. Jožeta Brunca) — 10.000 din; Gizela Slepec in Šarika Kovač, M. Sobota (namesto šopka na grob pok. Olge Balek) 2.000 din ABC Pomurka MI OOS TOZD Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok Marije Gerenčer, Strehovci 13) — 2.000 din; ABC Pomurka MI OOS TOZD Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok. Marije Seršen, Kobilje 224) — 2.000 din; ABC Pomurka MI OOS TOZD Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ludvika Horvata, Andrejci) — 2.000 din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto venca na grob pok. Štefana Novaka) — 2.000 din; ETOL-IFF-Prodaja Celje, Ipavčeva ul. 18 (namesto venca na grob sodelavkinega očeta) — 5.000 din; OO ZS Osnovne šole »Karel Destovnik Kajuh« M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi Marije Mertiik, M. Sobota) — 3.000 din; Družina Smec in Rituper, Naselje Prekmurske brig., M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mami Petra Gumilarja) 4.000 din; Mura TOZD Ženska oblačila — sodelavci 312 brigade Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Liljane Ribič, M. Sobota) — 6.200 din; Darinka Roth, Moravske toplice (namesto šopka na grob pok. tete Stanislave Flisar) 2.000 din; Družina Meze, Ljubljana, Ciril Metodov trg 13 (v počastitev spomina dragega pok. dr. Jožeta Brunca) — 10.000 din; Stanovalci Bau-kartove ulice v Ljutomeru (poleg venca na grob pok. Marije Vrbančič) — 10.000 din; Obrtno združenje Lendava (namesto venca na grob pok. žene Franca Lazarja iz Lendave) — 2.000 din; Potrošnik OOS TO Merkur, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Štefana Čara) — 3.000 din; Sodelavci skladišča 04 TPO Radenci (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Mešička) — 6.500 din; Katarina Loretto, Gradec (v počastitev spomina pok. Jožeta Brunca) — 8.000 din; Družina dr. Loretto, Gradec (v počastitev spomina pok. dr. Jožeta Brunca) —,8.000 din; Milan Moreč, Nas. Jožeta Kerenčiča 28 (namesto cvetja na grob pok. Karoline Barbarič) — 3.000 din;
Umrl je
Anton Mihalič višji dentist
Našega dolgoletnega sodelavca in dobrega terapevta bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota.
IZDELUJEM IN PRODAJAM LESTENCE IN DRUGE LUČI IZ LESA, primerno za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, počitniške hišice in druge prostore. Milan Gredar, Murščak 28 a, p. Radenci. GM-12706
DVOSOBNO STANOVANJE V BANJA LUKI ZAMENJAM ZA ENAKO V POMURJU. Informacije do konca avgusta v Trnju 97. M-3728 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delavske knjižice št. 10271, izdano pri SO Gornja Radgona. Franc Krempl, Radenci, Gregorčičeva 6. M-3784
UPOKOJENEC, vodovec, izobraženec, v 63. letu starosti, želi spoznati primemo družico. Ponudbe na upravo lista pod »SKUPNO ŽIVLJENJE«. M-3788
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost naloga za vpis, izdanega pri ABC Pomurki, za vpis v hranilno knjižico 29450/4. Štefan Maučec, Puconci 36. M-3918
GOZD NA GORIČKEM ZAMENJAM ZA DOBER AVTO. Naslov v upravi lista. M-3823 ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, zamenjam za dvosobno, neogrevano. Naslov v upravi lista. M-3863 DELAM ZIDARSKE FASADE IN FASADE DEMIT. Mitrovič, Murska Sobota, St. Rozmana 19, telefon: 24 326. M-3871
Kupim
Po vsem: večja samota in razorožena vera.
Vse bolj nejasna pota med nikoli in zmeraj.
T. Pavček
Marjanu Svetcu
(1957-1982)
FERI IN MILAN
Noben potek časa ne bo zbrisal spomin na te, v naših srcih boš ostal za vedno.
11. avgusta je minilo leto neizmerne žalosti, odkar nas je zapustil naš nadvse dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek Štefan Matjašec
iz Turnišča
VODOVODNO ČRPALKO VC 55 s 4 lamelami, trofaznim motorjem 1,1 KW, kupim. Štefan Ši-plič, Vučja gomila 27, p. Fokovci. M-3818
Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate rože in prižigate sveče
VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako dolgo trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZMNMA
N 65. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča Angela Drvarič roj. Celec iz D. Slaveč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste jo med njeno dolgo in težko boleznijo obiskovali in jo tolažili.
Posebna zahvala g. duhovniku Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnikoma KS tov. Makovcu in Zveze paraplegikov Pomurja za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste našo drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in šopke.
Žalujoči: mož Ernest, sinovi Ernest, Dušan in Milan ter hčerki Gizela in Micka z družinami, vsi drugi domači in sorodstvo
STRAN 14
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
ZAHVALA
17. julija nas je v 75. letu zapustil mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Franc Horvat
kovač iz Šalamenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in botrini za pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene.
Prisrčna hva’a čč. duhovščini, g. Gumilarju, g. Horvatu in g. Kodili, pevskemu zboru in govornici KS.
Vsem — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Tiho in mimo, kot je bilo njegovo življenje, se je za vedno poslovil od nas ljubi in skrbni mož, atek, tast in dedek
Ludvik Rožman
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu Radenske, gasilcem, govornikom, pevcem, duhovnikom in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
ŽALUJOČI: žena Lizika, Mimika, Marjetica, Jožek, Ivanka, Majda in Franček z družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in babica
Irma Gasparič
iz Fokovec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam bili kakorkoli v pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala predstavnici KS tov. Jakiševi za besede slovesa, gasilcem ter vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Greta in Zarja z družinama, vnuk Zvonko z družino, vnukinji Brigita in Anja, pravnukinja Ines in drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 77. letu nas je po težki bolezni nepričakovano zapustila draga mama, stara mama, tašča in sestra
Sidonija Hari
iz Križevec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem dobrim sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Elemerju Harij u za poslovilne besede.
Vsem še enkat — iskrena hvala!
Križevci, 15. julija 1986
Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Tiho, tiho, si odšel, niti roke nam podal, v hladni vodi si ostal.
ZAHVALA
V najlepših letih svojega življenja nas je 4. avgusta 1986 v 15. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin in brat
Štefan Horvat
s Hotize 12
Ob boleči izgubi dragega Štefana se iskren zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, mladincem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani poti.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem govornikom, ki so se v imenu mladincev in sošolcev poslovili od Štefana.
Vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, sestra Zdenka, stari oče in drugo sorodstvo
Kje si dragi mož, oče in stari oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZMWMJk
Po težki bolezni nas je tiho in brez slovesa v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
Franc Panker kovač iz Satahovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala dr. Rasporju in medicinskemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki u mu lajšali bolečine. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Satahovci, 1. avgusta 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Jožetu Baler ju
iz Sebeborec
Mineva pet let globoke žalosti, odkar smo te za vedno izgubili.
V naših srcih pa živiš in boš živel do konca naših dni.
VSI TVOJI
OSMRTNICA
3. avgusta 1986 je v 79. letu starosti nenadoma umrl naš oče, dedek in tast
Jožef Horvat
mlinar iz Male Polane
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA ob zadnjem slovesu od našega moža, ata, dedka in brata
Avgusta Vogrinčiča
iz Kroga
Vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 60. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Ana Škafar
gostilničarka iz Odranec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma iz KS in Obrtnega združenja Lendava ter zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin med boleznijo.
Odranci, 23. 7. 1986
Žalujoči: sinova Štefan in Stanko z družinama, brat Štefan z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
DRAGIMA
Kalmanu
14. VIL 1981-14. VIL 1986
in
Anici
4. VHI. 1983-4. VIII. 1986 iz Murske Sobote
Z bolečino in ljubeznijo v naših srcih živita z nami večno.
VSI VAJINI
V SPOMIN
10. avgusta so minila štiri žalostna leta, odkar naju je za vedno zapustil najin ljubi sin
Marjan Svetec
študen medicine
iz Moravskih Toplic
Bolečino srca težko izraziš z besedo, lahko jo samo grenko občutiš.
Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj, vendar boš v najinih srcih živel do konca najinih dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
ŽALUJOČA MAMA IN OČE
Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile.
Vse naše misli, čustva in dejanja, ti vsak izmed nas v spomin poklanja.
ZMNMA
Po krajši bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil dragi mož, oče in brat
Koloman Časar
iz Stanjevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, tov. Maruši Do-šenovi, predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu, in gasilcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Gizela, sin Zoltan z družino iz Radenec, hčerka Margit z družino iz Nemčije, sin Štefan z družino iz Nemčije, sin Vlado z družino iz G. Radgone, brat Štefan z družino s Hodoša in sestra Marija z družino iz Kopra
VESTNIK, 14. AVGUSTA 1986
STRAN 15
v besedi in sliki
V Kuzmi prevzeli avtocisterno
MED BRIGADIRJI DRUGE IZMENE NA GORIČKEM
Telesno slabši
zbosti
marji« delajo na delovišču
desetih
kar 100 kandidatov
60 let GD Lončarovci
Bojan Peček
••BODONCI
STOLETNO
Desettisoči telefonski priključek v Pomurju
KOLO
Prosenjakovcih. Leta 1934 je
danes in izvedli krajši kulturni program.
Foto: A. A.
Našel polno torbo denarja
mar ne
skupnost in lovska družina.
F. M.
Jože Graj
»Starejše generacije na akcije nočejo več, vendar pa zato ni tre-
'renšovih, na Cankovi
ročnikov, manjše induktorske
Na slovesnosti, udeležil se je je predsednik OGZ M. Sobota Ernest Eori, so pregledali delovanje društva od ustanovitve (1927) do
Z letošnje zvezne mladinske delovne akcije Goričko 86 smo sicer že napisali reportažo; vendar je bilo to v prvi izmeni. Zdaj v sliki in besedi predstavljamo mlade v drugi. Kar v začetku naj povemo, da je ta na delovišču manj uspešna, saj je brigadirjev le 138, pa tudi bistveno mlajši so kot v prvi izmeni. Zato pa je njihovo družabnost, prijateljevanje in mladostno sproščenost veliko bolj opaziti.
lahko«, je začel, ne da bi prenehal kopati, »pri tem mislim delo na trasi. Na akcije sem začel ho-diti že leta 1976, vendar sem v Sloveniji prvič.« Ko sta videla, da se pogovarjamo (z »doktorjem«, kot pravijo Damirju, sta se priglasila k besedi še Fahrudin (11 let) in Damir (13 let). Oba sta želela poudariti, da je to njuna prva akcija, zagotovila pa sta, da bosta še šla.
centrale pa so montirali še pri poštah v Lendavi, Beltincih,
Iz MDB Pet narodnih herojev prihaja Damir Topič, sicer že leto in pol zdravnik — kirurg v Doboju: »Delo ni niti težko niti
»Pri nas ni težav z zbiranjem prijav za delovne akcije,« je dejal komandant MDB Bratstvo i jedinstvo iz Dimitrovgrada Del-ča Gigov, »saj je bilo za Goričko
Nekoliko drugače pa je mnenje med slovenskimi mladinci — na Goričkem so namreč tudi Ljubljančani. V pogovoru z njim so ugotovili, da pri njih interesa za akcije sploh ni več, zato je na Goričkem le 15 brigadirjev, pa še ti se bojda prišli bolj iz nuje kot iz veselja. Zdi se jim, da so specializirani tabori (živinorejski je bil tudi pri nas, na Goričkem) mnogo primernejša oblika udejstvovanja mladih v osemdesetih letih. Izjema med Ljubljančani pa je sedemnajstletni Peter Krivec, ki je na Goričkem že četrtič. In to le zaradi domačinov, za katere trdi, da so najboljši od vseh, saj mladim prinašajo pijačo in domače kolače.
»Vsi brigadirji smo isti; ko pridemo na traso, moramo delati
Žulji, žulji. V začetku jih je veliko, nato pa koža otrdi in je iz dneva v dan bolj odporna.
Ivan Oreški iz Varaždina še naprej prodaja na soboški tržnici svojo ,suho robo’, čeprav je letos ne daleč vstran od svoje stojnice našel polno torbo denarja. Vrnil ga je pravemu lastniku.
Včasih je prav zares koristno, če obiščete zbirališče
— In kaj gre najbolje v promet?
»Največ prodam cekarjev, sicer pa, kakor kdaj nanese. Včasih se mi pot zelo splača, včasih pa se mi niti stroški ne povrnejo. Če pa bi zadržal pol-
Izmena kot vsaka druga, bi lahko zaključili naš potep med brigadirji na Goričkem. Za nas, zunanje opazovalce je verjetno res tako — a vsem, ki so se akcije udeležili kot brigadirji, bo ostalo v spominu še mnogo več. Nekateri bodo Goričko zapuščali veseli, zadovoljni da so pomagali, drugi bodo o akcijah imeli še vedno slabše mnenje. Vsekakor pa bodo sledovi mladinskega prostovoljnega dela na tem delu Goričkega še lep čas ostali.
V Radovcih je bila v nedeljo gasilska slovesnost, na kateri so odprli novo dvorano in garaže kot prizidek h "s”skemu domu. Na slovesnosti je udeležence pozdravil predsednik društva Elek Šeruga, kroniko je prebral tajnik Alojz Bernjak, govoril pa je tudi predstavnik občinske gasilske zveze Murska Sekuia Jože Pintarič, ki je zaslužnim podelil priznanja. Republiško priznanje III stopnje sta prejela Mihaele Železen in Bela Bernjak. Pripravili so tudi krajši kulturni program, v katerem so sodelovali mladinci in ženski pevski zbor iz Radovec. Nove prostore pa je odprl eden najstarejših gasilcev, Štefan Smodiš.
GD Radovci, ki je bilo ustanovljeno leta 1937, si je leta 1955 zgradilo gasilski dom, v naslednjih letih pa so si kupili gasilno opremo. Novi prostori — dvorane in garaže, ki so pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj požarnega varstva, koristno pa jih bodo uporabljali vsi krajani, so stali 3,320.000 dinarjev. Pretežni del sredstev so zbrali sami s prireditvami, nekaj pa so prispevali tudi sis za varstvo pred požari, krajevna
no torbo denarja, ki sem jo nekega snežnega marčevskega dne naključno našel na parkirišču soboške banke, mi najbrž sploh ne bi bilo treba več delati.«
tov in v njegovi zbirki je že nekaj starih gramofonov in pušk. Zaveda se, da je teh stvari čedalje manj in da le redkokateri ve za njihovo resnično vrednost. Podobno je bilo s kolesom. Če ga Feliks ne bi našel, bi ostalo na odpadu kot najslabše železo. Feliks ga je popravil, mu pritrdil sedež in pedale — ter se poskušal zapeljati. V začetku je slabo kazalo, prav gotovo je velikokrat padel (česar pa nam ni hotel izdati), vseeno pa se je tako usposobil, da je nastopil na prireditvah v Cerkvenjaku in na Stari Gori. Naslednja predstavitev bo na radgonskem sejmu. Pravi, da vožnja na asfaltu še nekako gre, bolj tvegana in naporna pa je vožnja po makadamu.
Upa, da se bo v prihodnje še bolj »streniral«, že sedaj pa se je močno navezal na to stoletno kolo, tako da ga ne bi prodal nikomur.
Bernarda Peček
Ker je bil ob našem obisku udarni dan, smo se z večino brigadirjev pogovarjali kar med delom. Saša je predsednik zbora brigadirjev in skušali smo ga
ba govoriti še mlajšim, kako je brigadirsko življenje preživelo in zastarelo. Vsak mladinec naj raje poskusi in videl bo, da med brigadirji vlada prijateljstvo in tovarištvo. Posebno v današnjih časih, ko je za počitnice vse manj denarja, se naj tisti s tanjšimi denarnicami odločajo za »brigadirsko pot« preživljanja prostih dni«. Približno tako je mnenje Pera Baloga, komandanta MDB Baranja iz Darde. Pero je sicer delavec — dimnikar, vendar se kljub temu zavzema za polno družbenopolitično življenje, v katerem je zelo dejaven tako v brigadi kot doma.
preskusnih lokalnih akcijah smo zbrali 44 najboljših. Posebej pa bi rad poudaril prijaznost tukajšnjih domačinov — to je, že moja deseta akcija, vendar takega sprejema še nikjer nisem doživel.«
Gasilsko društvo Kuzma, ki je lani proslavilo 60-letnico delovanja, je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost ob prevzemu nove avto-cisterne. Na slovesnosti sta udeležence pozdravila predsednik društva Jože Čerpnjak in predsednik KS Vili Hajdinjak, kroniko je prebral poveljnik Roman Klement, slavnostni govornik je bil podpredsednik republiške gasilske zveze Ernest Eori, ki je zaslužnim podelil tudi priznanja. V kulturnem programu so sodelovali pionirji gasilci iz Kuzme in mešani pevski zbor iz Rogašovec. Na prireditvi so poleg gasilcev in občanov iz okoliških vasi sodelovali tudi gasilci iz Heiligenkreutza iz sosednje Avstrije, s katerimi dobro sodelujejo.
GD Kuzma se je po osvoboditvi opremilo z najsodobnejšo gasilno opremo, leta 1982 pa so si zgradili tudi garaže. Z nakupom avtocister-ne pa so zaokrožili opremljanje s potrebno gasilno opremo, kar je zelo pomembno za ta krajevni center ob meji. Nova avtocisterna je stala 5,971.000 dinarjev. Sredstva so zagotovili sis za varstvo pred požari občine Murska Sobota, krajevna skupnost in gasilsko društvo s prireditvami in prispevki, ki so jih zbirali v šestih okoliških vaseh.
F. M.
Gasilsko društvo Lončarovci je preteklo nedeljo proslavilo 60-letnico delovanja. Na slovesnosti so bili gasilci in občani z okoliških krajev, pa tudi predstavnik občinske gasilske zveze Murska Sobota; pregledali so prehojeno pot, pripravili kulturni program in zaslužnim podelili priznanja. Kljub majhnemu številu članstva je GD Lončarovci ves čas aktivno in uspešno opravlja poslanstvo na področju požarnega varstva. Društvo se je sodobno opremilo, med prvimi na tem območju Goričkega pa si je zgradilo tudi gasilski dom.	p. M.
Ernest Sapač iz Bodonec je postal 10-tisoči telefonski naročnik v Pomurju. Najbolj je vesel, ker lahko kliče sina k vojakom.
Dokaj slovesno je bilo minulo tudi v Dolencih, kajti napočil je trenutek, ko so lahko predali namenu novo gasilsko vozilo, za katerega so morali zbrati čez 2 milijona dinarjev. Del sredstev zbrali sami, s prostovoljnimi prispevki so jim priskočili na pomoč tudi v okoliških vaseh, okrog polovico potrebne vsote je zagotovil občinski sis za varstvo pred požari, po 50 oziroma 20 tisoč pa sta primaknili tudi delovni organizaciji Kompas Gornji Petrovci in KZ Panonka M. Sobota.
V Bodoncih je bila pretekli četrtek neobičajna slovesnost, namenjena domačinu, kmetovalcu Ernestu Sapaču. Prav on je namreč (po naključju) postal 10-tisoči telefonski naročnik v Pomurju. Tako je pač zapisal osrednji telefonski računalnik v Ljubljani. In v delovni organizaciji za PTT promet v Murski Soboti so se odločili, da mu ob tem dogodku izročijo spominsko darilo — kaj drugega kot nov telefonski aparat! Izročil mu ga je predsednik delavskega sveta Ivo Repič. Pomočnik direktorja delovne organizacije za PTT promet M. Sobota Borivoje Horvat pa je na priložnosti slovesnosti na kratko orisal pot, ki je pripeljala do desettisočega telefonskega naročnika v Pomurju. Med drugim je dejal, da so bili zametki telefonije v Pomurju leta 1894, do nekoliko večjega razvoja pa je prišlo šele leta 1920 in v naslednjih letih. Tedaj je bila v Murski Soboti montirana nova induktorska centrala za 25 na-
odpadnega materiala. Mogoče se vam bo nasmehnila sreča, kakor se je Feliksu Rajhu iz Cerkvenjaka, ki je na odpadu našel dvoje starih koles. Ugotovil je, da niso kar tako, ampak so to kolesa enega prvih »biciklov« v tem kraju, ki ima prednje kolo veliko, zadnje pa majhno. Sam se ukvarja z zbiranjem starih predme-
Mursko Soboto že leto in pol skoraj vsak dan obiskuje IVAN OREŠKI iz Varaždina. Na tržnici prodaja .suho robo’ in če je treba, komu tudi kaj popravi. Za vsakega, ki se ustavi pri njegovi stojnici, najde prijazno besedo, če kaj kupi ali pa ne. Pa še lepo slovensko govori.
»Tudi prekmursko narečje že vse razumem, z jezika pa mi žal še ne gre,« nam je dejal, ko smo se te dni tudi mi ustavili pri njegovi stojnici. Sicer pa nas je najprej zanimalo, kako to, da skoraj vsak dan pripotuje iz Varaždina v Mursko Soboto.
dobila Murska Sobota direktno telefonsko povezavo z Mariborom, leta 1961 pa so vse pošte v Pomurju opremili z ročnimi telefonskimi centralami, imeli pa so 539 naročnikov. Čez dve leti pa se je začela avtomatizacija telefonskih central, najprej v M. Soboti in Ljutomeru, zadnja pa je bila na vrsti centrala v Šalovcih. Od marca 1979 je omrežna skupina (0)69 vključena v mednarodni avtomatski promet z evropskimi državami.
»Danes lahko ugotavljamo, da smo z vključitvijo 10-tisoče-ga naročnika v Pomurju dosegli 7,52 glavnega telefonskega priključka na 100 prebivalcev. V primerjavi s Slovenijo in Jugoslavijo pa je telefonija v Pomurju še vedno nerazvita, zato nas čaka dosti dela, da bi dosegli slovensko ali jugoslovansko povprečje. Velik korak pri posodobitvi in razširitvi telefonije smo letos naredili prav na območju KATC Bodonci, kjer smo razširili centralo na 200 lokalnih priključkov.«
Jože Graj
Počitek je prav tako sestavni del brigadirskega življenja. Člana pionirske brigade Rdeči revirji — Nina in Franci — sta si poiskala »zatočišče« kar v samokolnicah.
»Veste, v minulih letih sem prepotoval tako rekoč celo Slovenijo in Hrvaško, pa tudi precej Bosne, in tu mi je skoraj še najbolj všeč. Ljudje so zelo prijazni in tudi jaz poskušam biti z njimi prijazen.«
vsi, privilegijev ni. Z akcijo sem na splošno zadovoljen, čeprav je nekaj pomanjkljivosti, to pa je zaradi stagnacije prostovoljnega dela v Jugoslaviji. Treba pa je reči, da so slovenske akcije nekoliko boljše od drugih. Posebno zadovoljen sem z novim načinom izvajanja le-teh, saj je manj uniformnosti, več pa demokratičnosti in poslušanja pobud brigadirjev.«
S tole ,novico’ nas je kajpak zelo presenetil. Saj menda ni šala, smo vrtali dalje.
»Ne, res se mi je to zgodilo. Zjutraj, ko sem se pripeljal v Mursko Soboto in parkiral svoj avtomobil na parkirišču za soboško banko, sem v snegu, za gazjo avtomobilskih koles, zagledal torbo. Pobral sem jo in pogledal, kaj je v njej. Skoraj sem se prestrašil, ko sem zagledal toliko denarja. No, vse skupaj sem odnesel na banko, kjer je menda že nastal preplah zaradi izgubljene torbe. Potem smo vse lepo uredili.«
Marsikdo najbrž ne bi storil tako, ampak .bj skušal denar skriti, se z njim okoristiti. Toda Ivan je zadovoljen s tem, kar si sam zasluži — z lastnim delom in trudom. In prav je tako,