IH^______________________________________^_____________________ . „ •Slovenski Narod' vdjt v fcfrMlaaft i« don dostavljen: ■ v nprtvništvu prejesua: ćelo leio naprej . . . # K 24'— I ćelo lete tuptej . # • . K 22*— pol !eta m • • . • • 12-- I pol leti . • • • • . U — čcirt leta w . • • • • 6-- I četrt feta m • • • • 9 550 oa mesec m » • • • » 2*— • na mesec m • . • ♦ . 1*90 Dopis! n*J se frankirajo. Rokoplsi se ne vraČajo. C*e3n^tvoi Eaallova šlica 4t 5 (v pritličju leva^ teleloa ŠL 14. lifta* wnk in ivttar imumm attelft ta pnnlk«. bnerati vdjijo: peteroftopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dva krit po 14 vio., za trikrat ati vecknt pn 12 vin. Pa rte in uli vala vrsta 20 vio. Poslano vrata 30 vin. Pri večjih flnsercijaii po dogovoru. Uptavntštvu naj se pošiljajo naiočnine, reklamacije, Inseratl i. t. d* to je administrativne stvari ■ Potaaieiu ttevtfka w«i$a 10 vlaar|«v. ■ Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine M oe ozira. .KaroiM U*karna« Uleicn **. M. .Slovenski Narod" ?ol|a po poitli ta Avstro-Ogrsko: . za NemHjot ćelo lete skupaj naprej . K 25*— I ćelo leto naprej . • • K 30 — ?°Llew " " • # • **Z> I « Ameriko in vse druge dežele: četrt leta p • • « t 650 I *> na mesec • m » • m 2*30 °^° Icto naprej . • • r K 35— Vprašanjera ^lede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. CpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica it 5. telefon »t 85. 9 Uspehi naše težke artiljerije pri Tarnowih — Boji v Karpatih. — Naša armada je v Bukovini prodrla do Suczawe. — V Argonih so Nemci osvojili več sovražnih utrdb. — Za Nemce uspešni boji ob Mazurskih jezerih in na desno od Visle. UČINKOVITOST NAŠE ARTILJERIJE. — BOJI V KARPATIH. — NAŠE ĆETE V BUKOVINI SO PRODRLE V DOLINO SUCZA\VE. Duna*, 8. iebruarja. (Kor. urad.) Lradno razglašaio dne 8. fetruarja: Na splošni situaciji v ruski Poljski in v za?adni Galici?! se ni niče-sar sprenieniio. Naša težka artiljerija ob Diinaicu ie ofcstreljevala ob ugodnih raz^!edn?h razreerah z usnehotn prostor pri Tarnowu in ie dosegla t'jdi pret! živečim ciSiem vidno do-ber učinek. V Karpati!! «o se tuđi včeraj po-vsodi vršili bo?i. V nadaljnem prodiranja v Bukovini, so dosegle naše kolone gore-nfo domo reke Suczawe ter vjele 400 mož. Nanrestnik nametnika gsaeralnega štafca pl. 11 6 f e r, fml. * NEZNATNI SPOPADI V VZHODNI PRUSUI IN V POLJSKI DESNO OD VISLE. Berolin, S. februarja. (Kor. ur.) Pcroćilo \Vo!ncvega urada, dne S. februarja: Vzhodno b o i i § č e. Na vzhcdncrpruski rr.eji 5«jtov7hodro od jezerske planote in v Poliski na desno cd V»c!e se ?e vršilo neka! rnan.iših, ra nss uspesnih spopadov krajevnega pomena* Sicer nimamo z vzhoda ničesar poročati. Vrhovno artnadno vodstvo. Rusko poročHo. Dne 5. t. m. je izdal ruski generalni štab poročilo, ki pravi, da so boji ob Visli in na crti Borzymo\v-Humln naravnost titanski.Ogenjnem-ške artiljerije proti ruskim pozicijam prekaša vse. kar se je doslej zgodilo na kakem bojišču. Proti eni sami ruski poziciji pri Borzymo\vu so postavili Nemci .?0 strojnih pušk ter strahovito streijali. V strelskih jar-kih so se kopičila trupla. Na fronti Borzymo\v - V\*ola Szydlowiecka se je vifjila, bitka na 10 vrst dolgem bojišču. Nemške čete na tem mestu so šteie naimam 7 divizii z morda 100 baterijami. Silni boji so trajali nepre-nehoma dva dneva. O uspehu bitke ve poročilo haje samo. da so Rusi dne 3. februarja zopet zasedli svoje pozicije in da se boji nadaliujejo. Poročilo pravi tuđi. da so ruske baterije pri Rawi zbile dva nemška »go-Ioba«. VELIKI BOJI NA RUSKEM POLJ-SKEM. Woinov urad poroča: Cesar Vi-ljem si je ogledal 7. t. m. dele ob Bzu-ri in Ravki se bojujočih čet. »Secolo* poroča iz Petrr£rada: Silni boji se vrše med Visio ir Ravko ter v Karpatih. Nemci nape ^aj^ s strašno močjo ruske pozicije v kompaktnih masah in s težko arfiljerijo. Fstočasno se tnidijo velike nvstro-ogrske in nemške čete preb i ruski centrum v Karpatih. Ob Ravki stre-Ija nemška težka artiljerija dan in noč. Vrše se številni krvavi bajonet-ni boji. Ob Str^iu so Rusi po desetih bajonetnih naskokih opustili svoje pozicije, da se baje umaknejo v bolj-še pozicije. Glavne točke centruma tvorijo: Napad na Kjeice s strani avstrijskih čet in napudi na sovražne pozicije pri Borzymo\vu in Bolimovu s strani nemške vro:ske. Forsiranje Kjelc prežene rusko armado lahko tuđi ob Nidi ter ođpre pot na ivangorod. Forsiranje ruskih pozicij pri Bolimo-wu in Borzyrnowu pa utegne odpre-ti pot v Nov ogcorgijevsk in nekoliko tuđi proti Varšavi. Operacijam severno od Visle ne-kateri kritiki ne pripisujejo veiikega pomena. Naloga nemških čet na tem mestu je. Ja priveže kolikor moproče ruskih čet. Zdi se, da zbirajo Rusi res velike Čete na crti Plock - Vloc-Iavek - Mlava. V koliko so te kombinacije resnične, mora pokazati naj-bližja bodočnost. »Az Est,< poroča: Ob Dunajcu leži sneg ep meter visoko. Reka je na nekaterih mestih zmrznila. Polki so osnovali oddclke smukačev, ki izborno služijo kot straže in patrulie. Na ceii fronti se nadaliujejo topovski boji. Naše baterije obvladujejo pokrajino. Nemška ofenziva v Poljski. Berolin, 8. februarja. »Lokalan-zeiger« javlja iz Rotterdama: Kakor poročaio »Times* iz Petro?rrada, so nemški napadi na ruske pozicije ob Bzuri in Rawki tako silni in srditi, kakršnih dosedaj še ni bilo beiežiti. Uradni krogi in vojaški strokovnjaki so mnenja. da ie treba računati z novo razvojno fazo nemških načrtov. Dočim so preje ti krogi bili prepričani, da se bo sila avstrijske in nem-ske ofenzive čutila samo v centru Karpatov, s čemer bi bilo olaj^a^o rusko prodiranje na Sedn^ograško, srratrajo sedai za gotovo, da so av-strijski in nemški napori dosegli vrhunce istočasno v Galiciji, kakor tuđi v obrečju Visle. • 9 m Vesti ?z Lvova. »Nowiny VVieden^kic« porocajo razne podrobnosti iz Lvova. Med drugim pišejo: Vest, da bi bili uni-čeni vsi mestni parki, se ne potrjuje. Ko je nastopiia zima in je zavlada! mraz, so Ijudie skušali v mestnih parkih dobiti dna. Res so posekali že nekaj dreves, zlasti v Jezuitskem parku, toda mestna uprava je to strogo zabranila. Lvovski mestni magistrat posluje in uraduie, kakor navadno. Njegovi posli so se znatno povećali, ker mera opravljati tuđi razne agende vojne uprave. Tuđi bolniške blagajne poslujelo. Na ulicali in v kavarnah ie Ie malo življenja. V šolah ni nobene-ga pouka. Pretežna večina uradov je zatvorenih. Popoldanskega in ve-černega korza v ulici Karla Ludovi-ka in Akademični ulici ni več. V mestu je mnogo vojaštva. Prebivalstvo nima z vojaštvom nobenih prijateljskih stikov, kar ruskim častnikom ni po volji. Večina vojaštva je name-ščena izven mesta. Skozi mesto pri-hajaio dan za dnevom veliki vojaški transporti. Tuđi v Brodeh in v Pod-woloczyski se nahajajo znatne čete. V poslopju žekzniške direkcije so Rusi namestili policijsko ravnateljstvo. Nasproti tega poslopja, kjer je sedaj nastanjena policija, se nahaja namestniška palača, kier rezidira generalni gubernator grof Bobrinskij. Sosesčina policije in namestništva je jako znacima. V mestu je bilo areti-ranih več oseb, med njimi na primer t'jdi znani restavrater Zehngut z ženo. Po odhodu avstrijske armade ]e ostalo v mestu še mnogo uglednih in odličnih oseb. Navajamo samo neka-tere: predsednik nadsodisča Kilian, podpredsednik Przy!uski. dvorni svetnik Hoszowski. zastopnik c. kr* korespendenčnega urada Cwoidzin-ski itd. vGazeta Narodowa-*, ki več me-secev ni izhajala. je sedaj zopet jela izhaiati. V gledališču se vrše redno predstave. Gledališče vodi Andrej Lelevvicz. * Ruski vjetoiki v Krakovu. Krakovska »Nowa Reforma« javlja: Nekaj -dni sem prihajajo na tu-kajšnji kolodvor večji ali manjši transporti ranjenih in vjetih ruskih vojakov. Vsi ti so bili zajeti na bojišču ob Dunajcu. Ti transporti se samo za treuotek ustavljajo na kolodvoru, ker se je bati, da bi vjetniki zanesli v mesto kako nalezljivo bole-zen, saj je znano, da razsajajo v ruski armadl najrazličnejše bolezni. Ruske vjetnike transportirajo v Dziedzice, odkoder jih potem v sku-pinah razpcšiljajo v notranjost monarhije. Med ranjenci se nahaja velik odstotek takih, ki so jih Rusi pustili ležati na bojišču. — V Krakovu osta-nejo samo težko ranjeni, ki se raz-meste po raznih bolnicah, lahko ranjeni in bolni vojaki pa se pošiljaio na zapad. V Krakov prihajajo tuđi ranjenci z bojišča ob Nidi na ruskem Po!]-skem. BOJI V KARPATIH. Iz Bistrice poroča »Az Est«: Pri Valeji - Putni - Kimpolungu se umika sovražnik pred našo ofenzivo. Pri Pozsoriti in Kimpolungu je razdelil sovražnik svoje topove v utrdbah in betonskih stolpih. Naše čete pa so te pozicije obšle na težavnih gorskih potih ter so pričele ofenzivo na crti Pozsorita - Kimpolung - Vama. Severno od Izvora pri Sipotu smo vrgli Ruse iz njihovih pozicij. Napad je bil tako nenaden, da se Rusi v prej pripravljenih novih pozicijah nišo mogli zbrati. »Az L'jsag« poroča, da skuša Patašov, poveljnik ruskih čet na pre-lazu Uzsok našo fronto predreti. Na desiiem krilu so honvedi zavrnili na* skok 800 Rusov. Na ceii fronti v Karpatih se vrše silni boji. Kljub premoći sovražnrka, kljub globekemu snegu in strašnemu mrazu se boiujejo naše in nemške čete siino junaško. Rusi imajo sila mnogo izgub. Zatrjuje se, da pošilja-fo Rusi po 6 rojev drugega za drugim naprej, kar zahteva zlasti pri naskokih na vrhove silne izgube.Zgodilo se je, da so prvi trije roji padli, drugi trije pa nišo mogli več nanrej. Tehnika Rusov se še ni izpremenila. Še vedno posilJajo silen človeški materijal v boj. »Vossische Ztg««poroča: 2načaj in splošni položaj bojev v Karpatih prihaja vedno težji in obsežnejši. Rusi so zbrali zlasti v srednjem delu fronte, torej pri Dukli silne čete. To je oni prelaz, na katerega polagajo Rusi očividno zelo veliko važnost, ker smatrajo, da je od tod mogoče udariti na Budimpešte Že več dni se vrše tu strahoviti boji, v katere po-segajo silne mase z obeh strani. Pri-cakovati je tu, kakor na tej ceii fronti silne in dolge borbe. Številna pre-moč Rusov, ki je prej obstojala, je zlomljena. Poleg tega primanjkuje Rusom v zadnjem času tuđi municije. - * ih f &l\. flmeriluink Francoski sp^sal Pierre de Cou-I e v a i n. (Dalje.) Po preteku štirinajstih dni fe Annie poznala Pariz bolje kot večina Parižank. Baronica Keradien je bila še na deželi, prijateljice, ki jih je imela v Evropi, so bile v Nici, imela je torej dovolj Časa* da ga prouči. OopoMne sta si s sestričino v družbi gospe Villars — ali Katarine ogledavale cerkve, muzeje in zgodovinske kraje. Popoldan je veljal modnim tr-govinam in šiviljam, nakupom in pro-menadni vožnji. Zvečer ste oblekle svoje domače obleke ter se posvetile svoji korespondenci ali svojim dnevnikom. Amerikanke so umetnice v pismih, pišejo z izredno lahkoto, brez popravkov in brez odmora. Njihova pisma so krasna, včasih uprav vzorna dela. Skoro vsaka ima svoj dnevnik. Ti dnevnik; so slike njihovih duš, ki jih razkrivajo v polni luči in z veliko odkritosrčnostjo. Tu naletiS na duhovita razmotrivanja m originalne opazke, toda o senzacijah ni-kakega sledu. Mlada Evropejka bi' pripovedovala. kaj je občuHla, mlada Amerikanka peve, kaj je videla. Med dnevnikom Newyorčanke ali Bostončanke in dnevnikom Marije Baskirčeve obstoja velika psiho-iogična razlika. Risbc in slike so bile gospodično Villars tako dobro seznanile s Parizom, da je povsodi imela občutek, da gleda že znane stvari; pri tem pa jo ie navdajalo z živim veseljem, da more spoznavati in občudovati spomenike in stavbe v vsi njim lastni krasoti. Ni se jokala pred Napoleo-novim grobom in razpelom Marije Antoiniettc, kakor Katarina, nijeden zgodovinski spomenik pa je ni pustil hladnokrvne. Dne 15. februarja se je povrnila baronica Keradien v Pariz ter je še isti dan prihitela v hotel Castiglione. Ko ste se z Annie pozdravili in po-vprašali po novicah* jo je vprašala* ali ljubi Pariz. — Obožujem ga, je odgovorila devojka. Najčudovitejše je to, da se čutim kakor doma. kakor da tvorijo Champs - Elysees, boulevardi in ruc dc la Paix dcl Ncw - Vorka. — Dcjstvo je, da se Amerikanke čutijo v Parizu boli domače in mani tuje kot večina FrancozinJ iz provin-cc. Pariz je v resnici naša droga domovina. — Naj bo, toda jaz moram pri* znati, da se fe oikakor k Ćutim ote ' pristno Parižanko, ie rekla smeje gospodična May. Sicer pa, čim dalj potujem, tem višje cenim svojo domovino. — Kliub temu upam, da nisi ena izmed tistih Amerikank, ki se najprvo nagledajo vseh zakladov starega sveta, nato pa izjavljajo, da je nazad-njaški in manj civilizovan kot Zedi-njene države in zapostavljajo Pariz, New - Yorku, ker nimaio vse hise električne luči, liftov in kopeli! — O, jaz nisem te vrste! Za Cv-ropo čutim tisto spoštovanje in obču-dovanje, ki ji gre, toda, jaz bi ne mogla tu živeti. Po preteku nekaterih mesecev postanem slabe volje. Ta počasnost ljudi in prometa, te navade in malenkostne zunanjosti, okolnost, da brez spremstva ne smem na cesto, vse to me draži in ne čutim se prej proste, dokler ne stopim zopet na newyorški tlak.. — Jaz na primer, je rekla Annie, sem videia faubourg Sait - Ger-main. DomišljevaJa sem si, da je eden lepših delov Pariza, v resnici je pa grd, temen in žalosten. Za nič na svetu ne bi hotela tam prebivati. Čutila bi se kakor v leći za temi oboka-nimi vrati Oospa de Keradien se Je na-smehnibu — Kaj hoćete, meni pa tu ne- I shoneao «atota oe zaom^ala Mat*1 šega stanovanja v rue Vaneau niti za na;lepšo hišo na desnem bregu. In glejte, ravno isto je s prebivalci fau-bourga. Saj nišo niti sijajni, niti moderni; vendar se ž njimi dobrom razu-meš. Njihova vljudnost in njihovo dovršeno obnašanje ustvarja to, kar so po pravici imenovali »parfum dobre družbe«, nekaj posebnega, ki na-domešča vse, pa se po ničemur ne da nadomestiti. — Ker smo že pri faubourgu, je povzela gospodična May, kako je vendar mogoče, da sprejemajo tam tuđi Amerikanke take vrste kakor je gospa Robinson ali gospa PilL Pri nas smo v tem pogledu mnogo bolj natančni. — Kedo jih sprejema? — Kneginje, vojvodinje . . . — O, so kneginje in kneginje, vojvodinje in vojvodinje. Tište, ki sprejemajo osebe, ki ste mi jih imenovale, nišo kakor polovične »velike dame«, ženske preče] lahkoživih na-vad, ki pa so bile še toliko spretne, da se nišo popolnoma pogubile in s katerimi faubourg k večjemu menja svoja karte. Kake dve ali tri leta sem so te dame odkrile Amerikanko in ji odprle svoje salone v nadi, da pri-vabijo mladino in skujejo neka] lepih zakonov v prid svojim sorodnikora in prijateljem. I — Vendar smo, Je pripomnila Asrie, t pdtaSMi q afavm^ pri* * rejenih po naših rojakih Čitali marsi-kako veliko, historično ime. — Da, v aristokraciji obstoji stranka »mladih«, katere težć tradicija in predsodki in ki komaj čakajo, da se pomešajo med moderno družbo. Ker pa tvori moderno družbo dandanes visoka buržoazija, s kate-ro nočejo priti v nikako dotiko, prihajajo k tujkam, kjer še nekaj veljajo in kjer delajo in govore, kar hočejo. Tujka ne pripade nikaki politični stranki, nima niti korenin niti drugih vezij, pribiižaš se ji in jo zopet pustiš .. „ z eno besedo, ona ne šteje. — Zares laskavo za tujke, je vz-kliknila ironično Klara.. — Pa se ji vsaj vračajo njeni dineji? je vprašala gospodična Villars. — Gotovo. PovabUajo jo tud! na velike pleše, velike soareje. Tujka je elegantna dekoracija. Gospem je v veliko radost, če jo imajo v svojem salonu, ne dopuščajo je pa nik-dar v intimni krog. Kaj se tiče fau-bourga Saint - Oertnain v pravem pomenu besede, je dobro zaklenjen in tam ne poznajo, za to seip vama porok, niti gospe Robinson niti gospe PilL Predstavila vaju bodem svoji naJbolJSi prijateljici, vojvodinji de Blanzac in če si prMobite ojeao prijateljstvo, vama ne bode manjkalo vabiL £Datt9 sMtafttfHS S^™ *.______________' _____________________________.SLOVENSKI NAKUO\ Šnt t. fcbraaf)a l»ftf. - 81 Stev. - Poaanlkliilt Hvfl ▼ RasQL Kodanjski listi poročajo bale iz Petrcgrada, da je v zahodnji Rusiji v več mcstih rmanjkalo livil. vsled sesar je prišlo do velikih neroirov. MANjSl BOJI NA ntANCOSKOL Berolln, & febmarja. (Kor. ur.) Poročllo VVolfiovega iirada, dne &. februarja: Zapađnobolllče. Bol ta našo posto-anko Južno od kana'a, ki-gozapadno od La Bassee Še traja. t)3l kratkega jarka, kl Ra Je za-vzel sovražnik« smo zopet osvojili. V Argonih smo nasprotniku Iz trgali dele njegovih utrdb. Sicer se ni prigodilo ničesar blstvenega. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI NA FRANCOSKEM IN V BELGUL »Dai1y Telegraph« poroča jz Boulogna: Zdi se, da pripravljajo Nemci nov napad na Ypres in Nieu-port Nemci silno obstreljujejo tamošnje pozicije zaveznikov ter zbirajo vedno nove Čete. Tuđi kroži!o neprestano nemški aeroplani nad strelski-tni jarki zaveznikov. Mraz olajšuje operacije. »Dailv Chronicle« poroča. da se nahaja v Zeebriisgu 9 nemških podmorskih čolnov ter morda 3 Zeppe-lini. Iz Soissonsa poročajo, da so Nemci došle] rrestu se večinoma pri-zanesli z obstreljevanjem. Artiljerijski dvoboj se vrši med vrhovi na obeh brezovih reke. Nemci obstreljujejo zlasti Villeneufe in St. Ger-main. Zlasti krvava Je bila ataka na Berges in Venicel. Sedaj je ravnina ob Aisni med Buvy]em in St. Mecar-dcm delcma poplavTena. Dne 5. L m. je krožilo več nemških letalcev nad francoskimi poz;ci-jami pri Arrasu in Liilu. Tam je bilo več močneiših francoskih ođdelkov in Zuavov. Kmalu je sledil silen nem-ški napad. Francozi so razstrelili strelske jarke, ki so jih Nemci za-sedli. Isti dan je metal neki nemški aeroplan bombe na Su Die", ki so ubile več civilnih oseb. Nemški letalc! nad Betbune. Pariz, 8. februarja. (Kor. urad.) V četrtek in petek se je pojavilo nad Bethune več sovražnih aercplanov, katere je artiljerija preganiala. En letalec je vrgei iz svojega aparaTa proklamacije na francoske vcjake. — Poreča se, da izvršujejo Nemci v okolici La Bass£e koncentracijo svojih čet. Transporti angteškHi čet. K raznim poročilom o več?ih transportih čet na Franeosko, nc-rečajo iz Amsterdama, da v Dui-kerquu o tem ne vedo ničesar. Pač so prispele že nekatere angleške čete, glavni de! nove vojake pa še ni dospel. Seveda prikrivalo vse name-ne, gotovo pa je. da se bodo Angleži fzkrcali na več krajih. Skora} pof milijona Francozov padlo. -Frankf. Ztg.« poroča iz 2ene-ve. ća kreži v visokih francoskih vo-jaških krogih taino poročilo. ki pravi, da so imeii Francozi do konca ja-nuarja 4~0jh!0 padlih. To so samo franeoski vo aki iz Francoske same, Pozcr na Pariz. Iz Pariza porečajo, da zrakonlo-vi neprestano straži;o Pariz. Tuđi poroci obkrožajo franeoski zrakoplovi mesto. Dva nemska letalca, ki sta se 6. t. m. pribl-žala mestu, sta se morala zopet vrniti. Bivši vojaški gubernator Pariza divizijski general Michel je bil name-sto generala Mercier - Milona imenovan za poveljnika severnega dela ntrjenega taborišča pri Parizu. Diviziiski general Lamaze je po-veljnik južnega dela. General Mer-cier - Milon je stopil na lastno prošnjo v dispoziciio. ♦ NEMCIJA NE NAMERAVA ONE- MOGOCITI NEVTRALNO TRGO- VINO Z ANGLUO. Berolin, 8. februarja. (Kor ur.) Z ozirom na razgias nem^ke admiralitete. ki preglasa angleško vndovje za boiišče, je treba poudariti, da Nemči'a nikakor ne namerava one-mogočiti nevtrame trgovine z Angli-jo. Nemška vlada hoče nevtralne države le svariti, da ?e ne izpostavlja-jo nevarnostim, ki jim groze v okolici Anglije. Še enkrat se mora no-udariti, da nemška vlada svojega u&re~a ni označila kot blokado, tem* več ]e proklamirala angleiko vodov-Je za bojišče ravnotako, kakor Je Anglija označila v novembru Sever-no morje m boji^če, kar so tak rat nevtralne države brez odj^ora akcen- tirale. NemčUa se noće lothi nevfftl-nih ladij z nasilnitni ukrepi. Iz raz-gla^a admiralitete le sledi, da se pripravljalo v angleške« vodavia voja-iki okrepi, ki morelo pod folovimi okoliščinaou zadeti tttdi Mttdeie-ieoce. » Aisliia wwšm «e»šk# btotaio te dva tedna. Dunaisk! dip!omattčni krogi so mnenja, da bi Anglija n^peSno izvršeno blokado vzdržala kvečjema dva tedna. >Berling«»ke Tidende« trdi, da Je prevažanje žita v Angfijo skoro po-polnoma prenehalo, ker so cene za tovore iz Amerike dosegle tako vi-Sino, da Je vsako pošiljanje izključe-no. Mnogo pozornosti vzbula trg La Plata, kjer znašajo cene za prevoz ^edaj 75 šilingov za tono, IZJAVA ANGLESKEOA ZUNA- NJEGA URADA GLEDE RABE NEVTRALNIfl ZASTAV. London, 8. februarja. (Kor. ur.) Zurcanji urad priobfuje izjavo, v ka-teri pravi: Uporaba nevtralne zastave je kot vojna zvijača z gotovimi omerit-vami v praksi prav dobro utemeljena (vvell stapli^hed). Ako inia'o tr-govske ladje kako drusro. kakor svojo lastno zastavo, rameravajo s tem le prisiliti sovražnika. da se ravna po sp'c^nih do!?nostih. ki i;h nalaza pomorska vojna, se prepriča o narodnosti ladje ter o značaiu tovora potem rre!skave. predno !ad'o zase-že, ali na 30 spravi pred sod^šče ra pomorski p!en. An^rleška vhda ie vedno smatrala za upraviceno, ako se sovražnik poslužile ar^l^ške za-sta\ e, da uide u^rrabitvi. Taka praksa ne krši nie^narodne^a prava, temveč je v angleških zakonih ćelo izrecno priznana. Ker v praksi nismo preprečevali, da bi se tuje trgovske ladje ne pos'užev^e angleške zastave kot vojne zv:jače, da se odteg-nejo zaseženju na tnorju. zato zago-varnrno m ^ninri stT"^"i stn!??Z^. ^i an?!eške trgovske ladje ne kršijo mednarodnega prava, ako se po last-nem rreudarku po?1*j7ui^lo v podobno svrho kake nevtralne zastave. Po pravi*:h mednarodne^a prava, ro vojnih običalih in preipisih cloveč-nc5.ti, so vrju'cci se dM^i. da usreto-vijo značaj trgevske ladje in n]ene-ga tcvera, predno jo zasežejo. Nem-čva n*ma ?>rav:ce. to dol^rost isenori-rati. Ladje in mostvo nekembatan-tov ter tovor kratkortTilo uničiti, kakor je zacovedafa Nemcija, ni niče-«3- drrgega, kakor pomorsko ro-parstvrx Angfešk! pam:k rod aniertško zastavo. AnsrJeSfcf rarnik *Lusi*an!3», ki se je pe"al rreti irski obali, je rnz-obesi američko z?stovo ^er pod to zastavo dospel v Liverpool, m • Ogorčenje v Franciji. Pariz, s. februarja, (Kor. u rad.) Pro^lasitcv trgovinske vojne proti An^Iiji s strani Nemčije je tu lVrva'a silno CKOrčenje. Časopisje pra i, da je to piratstvo in novo kršenje medna rojpe^a prava. T'Temps<' piše. da napr.. eduje nemška mornarica celerru svetu vojno in grozi tuđi, da bo potapljala ne-vtralne lodie. To je za nevtralne države casus belli. Nemčija svojega narnena ne more izvršiti, ker so podmorski čolni za to nezadostno sredstvo. Nikakor ne ?me Nemčija trditi, da e uporaba napačne zastave vzrok za to, ker je -fcmden* pod rusko zastavo napadia in potopila rusko križa rko »ženicu! ■:«. ^Kcho de Paris^ vpra^a, kaj 00-reče AmerikL k temu nem^kemu raz^!a5.u. štetan Piehon svari v * Petit Journalu" pred zasmebovanjem nerrške gro/nje ter prnvi. da je bo'*f pametno poiskati sredstvo, da se ne-varnost odsliani. Nikakor ne zado-stuje groziti 7 represalijami. Amerika ne bo protestirala. Dunaiski poučeni kregi zatriuje-io, da Amerika proti raz^Iasu rem-ške admiralitete glede angleškega vodovja kot bcji§Ča ne bo protestirala, ker ne gre za blokado, ki bi onemogočala nevtralno trgovino, tem več je hotela Nemčija nevtralne države le svariti, da naj pazilo na nevarnosti, ki čakaio njihove lad|e vsled operacij, ki Uh hočc izvršiti tiemško vojno brodovje protf Angfi-! ii v znanih angleškh vodah. Ako bi se v posameznih slučaj ih dogodila i ameriškim ladjam kaka krvica, bo 1 severoamerska vlada vložila kon-kreten protest • . • Izgubljeni ar£te§k! ta fraocoskt paroikl, Afigliia in franeoska smatrala, da so li - k pamiki ogEbiJcm: »Ht- mhpMto«« (ztrala L IKV. prtaton 3486 ton); »Potaro« (1904. 4919); »Highland Brae. (1910. 7634); »Ton-gariro« (1901. 8073); »Aaslrala« (1911. 4773); »Brairiev« (1*A 4290); »Miceria« (1914, 4702); »De» nies« (1905. 4502); »Koher« (1898, 3499); »Don Diego« (19i«b 3632); »Essei Abbeyc (1911. 3595); »Dol* hain« (1506, AfibZ). m • Zaajadovan aaglaikl panML Kapitan angleške^a parnika »Whitly Abbey«, ki je dospel iz Hul-la v Rotterdam, poroča, da je te s te^avo ušel remškemu podmorske-mu fiolna. Vse moštvo Je bilo pri stroj'h, da sa spravili hitrest parrka na 14 vozlov, taka da podmorski čoln ni mogel več slediti Kdo bo strada!? »Kolnische Zeitung« piše o Churchillovi politiki i^srradanjH ter pravi, da gre samo za poskušnjo, kdr. bo deJj zdržal. Vsek ,kor Nemč:ji ne prenstaja dru^egn, ka!\^r hranui se do konca. Tuđi Cburv'iill ni pomi li! vseh konsekvenc izstradanja. V Nem*!iii Je 6(>0.0f(0 voini>i vjetnikov in v zasedenih pokrajinah živi 11 mi-lijonov Francozov in Bel^ijcev. Će se bo pričelo stra^nnie, ie iacnr>, da bodo n-Mprei stradali podaniki sovražnih držav. TURSK\" VOJNA. Turki oaznar.'^'o novo zmafc 1 nad AnjrfežL Carigrad, S. tebruarja. »Agence Milli" poroča, da so zavzele turske Čete s pomocjo arabskih vojščakov važno angl&rko postoianko Haviz, severno od Mr ham mare, kier so se nabajale an£le?ke nredstraže Arab-ska plemena se rridružui'jjo Turkom ravnotako, kakor severoperzijska. — Tz J^ruzalerra pribija noročilo, da so turski uspehi ob S^eškem prekopu izzvali v mestu velikansko navduše-nje. Mesto te v z^stavah, vršile so se m nni fešta ci]e. Rnf ki Carigrad ?n Rusko morje. Hamb'Tt;, 8. februarja. (Kor. u.) ">I?usko]e Slovom razpravlja o tursko - rrski vnini ter pondarja, da so v vojnah s Turki doprina?ali Rusi dosedai le 7rtve. d^biček pj so imeli drugi. Trkrat pa nio^ajo pnsti vsi obziri. Rusija mora dobiti C?rigrad z Oardar.efami in južno oba! Črnega morji, ki se bo v badoče imenovalo sRusko morje^. Br>ti ob Sueškem prekonu. London, 8. februarja. (Kor. mO »Pai!y News« javljaio iz Kahre: V četrtek se ni vrš;l ob Sueskem prekopu nikak boj \f bo'u v srcdt\ so -e Turki drrali brije, kakor se je priča-kovaln. PnskušnTi so ce! \ napraviti čez prekop mostove. Mogoče na-7nonia ta boj splcšni turski nava^ iz Sirije. Br;e prndirajo od tam mnčne turske sile pod poveljstvom Pjcmal beja. * !Z NfiVTRTLNIH DR?AV. Pivć o(^*or1tvro UalHanske zbornice. Iz Rima poročajo: V prvi seji ita!i:anske zbornice, ki se sestane dne 18. februarja, bo v!oženih okoli JOO interpelaciK nanaSaioČih se na vojno, na mednarodni položaj in na sta'i?>če Italile. Ministrski pred^ednik poda zbornici važne informacije, s katerimi podpre nevtralno sra!:?Če italijnnske vlade. Intervencijonistični listi znova nabada jo ministra Tiiolit-ttja, če5. da hoče uspavati ftalijo v prpolno pasivnost. — »Corr'ere-, ^Stampa^. ^Trib!ina-, izrrb!ia]o naj-novejsi ra7«las nemške ac'nvrahtetc, češ, da se Nemčija prav nič ne bri^a 73. pravice in za čast nevtrairuh dr-/av in da oškodrje takozvana n'oka-da ziasti tuđi življcnjske interese Italiie. Amerikanaka ktipči]JL BazSleia, 7. februarja. (Kor. ur.) Iz Milana poročajo: Rusija fe nakupila v Severoameriških državah 25 mtliionov tuntov bakra, ki ga bo uvedla preko Madivostoka. Kđaj bo kooec voNte? General Zurlinden izraza v Oauloisu« pod naslovom »Kdaj bo konec vojne?« svojo nezadovoljnost s politiko sirelskih jarkov generala foffreja. Pesimisti pravijo, da vojna lahko traja več let, ker Francozom ne bo mogoče pregrnati Nemcev iz stre!$kih larkov. Tesa mnenja so tuđi v frontu kjcr mislilo, da bi bilo mogoče pospeSiti operacije. Velika bitka na odprtem polja bi povzđigni-ta duha armade. »Echo de Pariš« pa svetuje k potrpljenju, Cdino vrhovni povcljnik mere določiti, kdaj Je pri-iel tremtck, 4* prebije nemsko fronta imiio-oapralio ieostro i ilitli ■ilasrtBotti. Rrlprave sa boteHoice* Komai ie bila vojna napovedana, še so se zbirali v Ljubljani vojaku da odidejo na bojišče, še ni bilo čuti o bojih, ko 60 se širom naše domovine že zavedali, da bo vojna zahtevala silnih žnev Spominjamo se šc vsi. da so prva peročila govorila samo o posameznih bojih patrulj in da o večjih bojih dolgo, dolgo ni bilo slišati ni-^e&ar. Kljub temu se je ustanovil v Ljubljani že takoj začetkom vojne, že julija damsk odbor narodno-napreti-nega ženstva. da pripravi vse za bolnice potre br.o. In iopet smo čakalL V drugih mestih so se polnile bolnice z ranjen-a\ v Ljubijano jih dolgo ni bilo. Ko so končno rr ipeljali ranjence tuđi v Ljubljane, je bii velik del dela navh dam že konCan. V poM» sodelovale <^ gJf. Morija Arzelinova. ga. Poza dr. B I e i w e i s o v a , £a. Marija C e s -n i k o v a , gdč, Marija G o m i 1 -škova, gdč, Marija G r o š I j e v a, ga. Marija Kochova, ga, Antonija Koštanje včev a, ga. Silva La-hova, gdč. Ana Mahova, ga. Marija P a v 1 i n o v a , gdč. Cirila P 1 e š k o v a . ga. Albina Reicho-v a. ra. Leonija dr. Souvanova, pra. Olga Staretova. ga. Berta dr. Trillerjeva. gdč. Ana \V e s s -nerjeva, gdč, Josipina Wess-n e r j e v a . gdč, Marija Wess-nerjeva in ga, Thea dr. Žarni-kovi Po.'eg teh dam je sodelovalo seveda še n:nogo drugih dam. Ureditev rezervnih bolnic. za katere so prevzele te dame skrb. ie naravnost uzorna. — zasluga ome-njenih dam. V »Mladiki« lahko imenujemo nreditev bolnice naravnost neprekosljivo. Skrb naših dam ie šla tako daleč, da mnogo bolnišnic z bo-gatimi dotaciiami ne morejo pokazati tega. kar so ustvarile na§e dame. Zato je tem bolj obžalovanja vredno, da merodami iaktorji nišo pokazali tuđi teh holnic nadvojvodi Salvator-iu. ko si je ogledal sanitarne naprave v Ljubljani. Vrhu vsega pa je pri tej priliki pripomniti. da so vse razkosje teh bo'nic ustvarile naše dame z naj-skromneiŠ'mi sredstvi. držeČ se načela, da ie treba pred vsem skrbeti za potrebo in potem Sele za udobnost. Tzkoristile pa so vse naprave, ki so že flbstojale in brez vsakih stroŠkov so raniencem preskrbele razvedrila, Vkuhavanje sađia. Poleg drugih odsekov, ki so iih ustanovile naše dame že takoj začetkom vojne, je bil tuđi odsek za vkuhavanje sadia. V odseku, ki si }e nadel nalogo, pripraviti za vojake v bolnicah okrepčila, osvežila in priboljške, in ki je začel takoj delovati, so bile ga. Marija Cesnikova, ga. Marija pl. Grasselijeva, ga. Marija Kochova. ga. Antonija Ko-stanjevčeva, ga. Silva L a h o-v a . ga. Marija Pavlinova, ga, Pranja dr. T a v č a r j e v a , ga. Berta dr. T r i 11 e r j e v a , gdč. Ana Wcssnerjeva in gdč* Josipina NVessnerjeva. Vodstvo vseh odsekov 50 pre-ncsle dame izkušeni roki Županje ge, dr. T a v č a r j e v e. Pri vkuhavanju pa sta prevzcli vodstvo in razdelitev dela ga. Silva L a h o v a in ga. Ma-rija Kochova. Vkuhavale so dame meseca av-gusta, septembra in oktobra ter priredile velike množine vkuhanega sadja in raznih drugih priboljškov. Ko ^o že bili dospel i v Ljubi Jano ra. njenci, so tiame razdeljevale mtd nie tuđi sveže sadje. Pri tej prilikt moram zopet ome-niti tuđi gospodične \t lasilne rezervne belnice pod vodstvom gdč, Jerice Zemljanome ht sicer Rdč. Zoro Hadovernikovo, Vido M a I • ly)cvo, Marijo Mehletovohi Vito ZupanCičevo, ki $0 prevzele isto nalogo za druge bolnice, pozne|e popolnoma samostojno in spontano sa tri zasilne rezervne bol-mk* pfiVtant% St Jakob« kina V beiglMd voNiald. Med dobrotnic&ftn, kf so imtOfSO darovale za bolnico, prirejeno v bel-gijsi voiašnici moramo imenovati §a gd& Pavlo D r o b n i fi e v o ♦ go, Jo-sipino Himovo, go. Marijo Ko* k a 11 e v o iz Trsta in go. Ido S k o • f 0 v o. Popravljam ob enenu da je podala mnogo darov gdč. Marija Pogačnikova i« Podnarta, ki )t bila napačno navedena kot Marija Podkrajškova, Iz snočn!e zahvale ge. Ane Podkrijškovc, ki z naj. večjo požrtvovalnostjo nadaljuje svoje delovanje pri ranjencih te bolnice, vidimo, da se je število dobrotnic zopet prav lepo pomnožilo. (Dalje prthodnjifi.) Poljudna razprava 0 novem popavnalnem reda. Dr. Albin Smola, odvetnik y Ljubljani. (Dalje.) HL Kratek očrt poravnamega posio-pania. Za postopanje je pristojen v splošnem z malimi izjemami sodni dvor 1. stopnje (okrožno ali deželno sodišče), v katerega okolišu je sedež dolžnikovega podjetja, oziroraa kier ima svoje stanovališče. To sodišče, tako zvano porav*-nalno sodišče, ima odločati o dolžni-kovem predlogu, da se otvori porav-nalno postopanje. Ako ugodi sodišče tema predlo gu, ako torej otvori poravnalno po-stopanjev mora imenovati poravnal-nega komisarja in postaviti poravnal-nega upravnika. Otvoritev poravnalnega posto-panja se mora razglasiti }avno potem oklica, ki mora vsebovati med dru-gimi tuđi poziv na upnike, da prija-vijo svoje terjatve v določenem roku pred poravnalnim narokom. Da more vsak interesiram izve-deti o otvoritvi poravnalnega posto-panja, odreja poravnalni red razne dostavitve in razglasitve oklica in zaznambe otvoritve, o čemer bodemo pozneje govorili. V času med otvoritvijo posto panja in med poravnalnim narokom morajo prijaviti upniki svoje terjatve in se mora informirati upravnik o celem gospodarskem položaju dolž-nikovem ter preskrbeti vse potrebne podatke, na podlagi katerih morelo izjaviti upniki pri naroku, ali sprej-mejo ponudbo ali ne. Nato se vrSi pora\Tialni narok, pri katerem se glasuje o poravnalni ponudbL Ako ne sprejmejo upniki pri tem naroku ponudbe. se postopanie v obče ustavi. Poravnalno postopanje je časov-no omejeno. Pravilo Je: Ako porav-nalna ponudba ni sprejeta od upni-! kov tekom 90 dni po otvoritvi posto-panja, tedaj se mora postopanje ustaviti. Le pri posebno obsežnih podjetiih srne vlada ta rok podaljšatu Ako upniki predlog sprejme;o, velja poravnava sele tedaj, ako Jo potrdi poravnalno sodišče, Če postane potrditev pravomoćna, je poravnalno postopanje kon-Čano. (Dalje prlbodnjfe.) 31. *te» .SLOVENSKI MAROP*. —c 9 fcbraaffa l*i5. Stran 8. Dnevne vesti. — Veseli dogodek v cezarski liišl. Korespondenca VVHhelm Javlja: Njena c. in kr. Visokost, gospa nad-vojvodinja Žita, soproga Njegove c. in kr. Visokosti. gospoda pres:o-Jonaslednika Karla Frana Josipa d* E s t e, je danes. dne 8. fe-bruaria 1915. ob 9. uri 45 minut zve-čer srečno povila nadvojvodo. Nad-vojvodinia se pocuti razmeram pri-merno. stanje je normalno, temperatura 37*2, žila 78. Novorojeni nadvojvoda je zdrav, iz redno krepak in Je tehtal 4690 gramov. — Skupni finančni minister. Nek-danji ministrski predscđnik, dr. f!r-nest pL K 6 r b e r» je imenovan za skupnega finančnega ministra in s tem za vrhovnega upravitelja Bosne I in Hercegovine. — Novi skupni iinančni mini* ster, dr. Arnošt Kdrber, jt *>4 let star, Kot izredno sposoben uradnik, je na-pravi! naglo karijero: že leta IS87. je postai načelnik prezidijalnega urada v ministrskem predsedništvu; leta 1393. Je bil imenovan za sekcijskega načelnika. Kot tak je dobi! L 1895. čast tajnega svetnika. vodil je nekaj časa takrat se nesamostojni železni-ski resort. prestopil pozneie v no-tranje ministrstvo in Je postai leta 1897. trgovinski minister. Pozneje je upravlja! jnstični portfelj, leta !9f,O. pa je postai Korber ministrski pređ-sednik. Z njegovim imenom je zve-zana modernejša tiskovna praksa ter razne važne administrativne reicr-?ne. Korbenevo ministrstvo je SDra-vilo projekt druge zveze Dunaja s Trstom (alpske železnice) in gališke \odoeestne zakone v realen stadij. Tuđi marsikatera napredna ideja je našla pri Korberju mnogo razumeva-nja, V naciionalnih vprašanjih Kor-berjev režim ni imel srečne roke. Iz-zval je v parlamentu oštre konflikte, in kcnčno je padel Korberiev kabinet leta 1904. kot žrtev Čehov in Nemcev. Po svoji demisiji se je urnaknil Korber popolnoma v privatno življenje. Pribajal ni niti k sejam gosposke zbornice, katere član je b:I. V dualističnih vprašanjifi monar-hife je zavzemal novi skupni finančni minister vedno jako odločno avstrij-^ko stališče. Kot trgovinski minister je vodil pcgajanja za obnovitev av-strijsko - ogrske nagodbe in izzval redaj na Ogrskem opetovano prav klasna nasprotstva. Znano je tuđi, da je enkrat zavrnil sedanji nrnistrski predsednik grof Tisza Korberjeve nazore o medseboinem razmeriu obeh držav monarhije kot mnenja -distinguiranega tujca« in jih na ta I način odklonil kot neupravičeno, pa tuđi brezpomembno vmešavanje v ogrske notranie zadeve. Več knt deset Jer je žive! Ernest Korber *pro~ul negrotiis*. sedaj ga je prklical vladar, da zastopa poleg krepke carske individualnosti barona Buriana rav-nntako krepko avstrijsko noto. Od Korherjeve nadnrjenosti pričakuj\n politični krogi monarhije, da se bo rosebno izkazala pri rešitvi jugoslo-vanskega problema. — Ccsar je včeraj zaprisegel novega predsednika najvi^frga ra-čun^kega dvora, princa H o h e n -Johe. in novela cesarskega na-mestr-ika za Primorje, barona F r i e-^a-Skene. Vladar je sprejef nato oba funkciionarja v posebnih avdi-jencah. — Minister dr. vitez BilinsM Je »lobi! povodom svojega odstopa veliki križec Stefanovesa reda. Čule se. da postane Bilinski načelnik poljske-,*a kluba. — Ravnateljstvo državne železnice v Trstu. Ravnatelj drž. želczni- e v Trstu, dvomi svetnik Aleksan-ier Oalambos, ie šci v pokoj in Iej ravnateljev namesuuk na Du-naju. — C6GSTOBO POSTttRO PV1ZMM9S ft dobil nadporo&rik pri topntčar- skem potku št 9, Mibaei Likaic p L Savenburg. — JnMitva cctMega »Ipolfca št 87. Ta potk se ie dne 28. 'anuarja znamenito odlikoval Vse bojno poie ie bilo pokrito s padlimi ku*L Pclk je vjel nad 800 Rusov. Korno povelj-stvo Je polku telefonično sporočilo svoje posebno priznanje za hrabro boje van je. — Odlikovanje. Poštni oficijant pri divizijom telefonskim oddelku šu 22. Friderik Hofievar, je odlikovan s hrabrostno medaljo 2. razreda. — Padlemu junaku v spomln. V spomin na severnem bojišču padlemu Al. Del L i n z u je eden izmed njegovih prijateljev spesnii te-le, ču-stva polne verze: »Sel v boj si za domovje drago, sveto, — pogumno si sovragu gledal v lice. — ni strašila te svinca gosta toča — in bajonetov svetlih ne ko-nice...« »Pa prileti sovražna ti svinčen-ka, — te moćno rani — oh, srce za-deto... — Prestcpil Hada temnega si vrata, — te peljai Haron je čez reko Leto...« ^Spoznal si komaj ljut vihar življenja, — si komaj v cvetu dobe je! živeti, — obetala se lepa ie bo-đočnrvu, — a moral si za domovino vmreti!« Vatros!av. — Stotnik Jaklič, poveljnik ko-ksarske^ra batallona. D^>sedanji poveljnik kolesarske stotnife 24. lov-skega bataljona. stjtnik Jos p J a k -I i ć, je prevzel poveljništvo koiesar-skega bataljona. ki se nahaja na bojišču. — Major Martin ZankoviČ. znani raziskova'ec slovanskih starožit-nosti, ro:ak iz Slovenskih goric, «e rahaja, kakor poroča vojni kores-pondent »N. Fr. Pr.«, kot krajni po-veljntk v glavnem stanu tretje (Bo-roevićeve) armade. — VpraSanja o po^Te^anlti vo» Jakih, Pogreša se Igrnacij Brade-ško, vojak domobranskega polka št. 4., !. stotnije. Odšel je na severno bojišče \u že ni piša! od 21. avgusta. Kđor ti o njem kaj vedel, naj to sr»o-roči njegovi ženi Amnliji Brade-ško. vas Zlehe, pošta Medvode, Oo-renjsko. — Poere^a se Janez Slam-n j a k. vciak 7. iovskega bataijrna 3. stotnije. Odšcl je meseca avgusfa na severno bojišče in ni že od septembra nič pisah Kdor fci o njem kaj vedei. nai to sporoči njegovi ženi. Ceciliji S 1 a m n j a k, v Ljubljani, Karlovska cesta Št. 6. — V ruskem vjetništvo se nahaja Ivan F1 e r i n. vojak domaćega domebranskega poika. plačilni na-rakar v »Narodni kavarni* v Ljubljani. — V seznamku izgub št. 121 z ćm 6. tefomarja so fzkazani kot ranjeni ti - Ie častniki 79. pehotne^a pofka: stotnik Edmund B i b e r. rezervni praporsčak Pave1 C v e n -k e I i, rezervni praporščak Vladinvr 0 ol j e v š č e k, rezervni prapnrsčak Ladislav O r ž i n a. nndnoročnik !\Y\-hael Kolar, naćporočnik Antrn S t e r g a r, rezervni praporščćr Josip U r b a n č i č. rezervni por čnik .lulij V a ! e n č i č in rezervni p roč-nik Karei V e d e r n j a k. — Berolin in Dunai. Ni/ieav-strijsko namestnistvo te zauk /a?o, da mora vsako belo pecivo t ntati 10 grnmov in ne srne več veljati kakor štiri vmarje. V Ber^linu mora belo pecivo tebtatt 75 grem^v in ne srne veljati več kakor pet pfenigrv. torej ne več kakor šest vinarjev. Če se to prer^čuna na kilogrnm, se v di, da pfoća Berolinec samo 80 vinarjev za tć*kn pecivo, ki velja n^ Hurnln 1 K 30 v. Pa to še ni v?e. V Berol'nu ?e pecivo ne bo r>odražilo. ker ie zdaj država lastnik vse^a žita in vse moke in je po množini tega bl?ga do-ločila cene. Saj ie Nemčija uvedla mononr)! v prvi vrsti za to. da one-mogoči vsako podraženje moke. Pri nas pa rase cena moke r>d tedna do tedna in narnvna posledica tega bo, da se bo tuđi Vruh še podr^žil ?'i ra ne bodo peki mosrli nanrej. 2ivi!a so se vsa podražila. Fižol. riz, grah, krompir. mast, sladkor. vse je postalo dražie. Drva, petrolei. m'lo, vse. kar je treba za gospodinjstvo, je postalo dražje — Teža iemeR. Na Dnnaja Je predpisano. da mora femlia tefitati /50 jrramov; v Oradcu je prcdpi^ano, da mora tehtati 42 gramov; v Ljubljani pa je predpisano, da mora tehtati 45 gramov. Pa se dunajski in graški peki še pritožuie'o* da ne mo-rejo izhajati. dasi porabliajo za žemlje dosti manj moke, kakor ljubljanski peki. — Ptgafttl leicar. Ce imalo to straSno bolezen že v Celfn iit v njegovi brzini, se zna zgoditi tuđi nesreća, da priđe do nas. Pegasti legar preaaUlo v prvi vrsti ■& Oovclr dobi ta legar, če ga taka uš piči ali bt bJN na koii imećka. Boi proti pe-gastemu Jegarju ie torej boj zoper uši. V prvi vrsti ie treba pri voiakih, ki prinesejo uši z bojišča, to bolezen zatreti. Zdravniki prtporećajo zoper uši v oblekah naftalin, zoper druge uši pa k reso 1 puder. — Srebro poroko slavi gospa Frančiška Gr čar, znana gostilni-čarka v Cerkvenih ulicah. Obeneni obhaia tuđi 25ietnico odkar je go-stilničarka. — PojasaMo. V sobotni notici pod naslovom »Obrtno gibanje« smo priobčtli tuđi odglasitev vinske trgovine Petra štepica iz Spodnje Ši-ške. V pojasnilo naj bode, da gospod Štepic ni opusti! vinske trgovine na debelo, marveč mu je gcstilniška koncesija razširjena in vsled tega mu ni potreba še posebej imeti pri-glašene vinske trgovine na debelo in jo bode še ravno tako vodil kakor preie. Nesrečna smrt V petek so se v Spodnjih Ribčah pri Kresnici s čol-nom prepeljavali čez Ljubljanico otroci, med katerimi je bil tuđi 71etni r>osestnikn\ sin Martin Kranic iz Spodnjih Ribč. Le temu je padlo veslo v vodo in se je stegnil za njim, pri tem pa omahnil in izginil med valovi. Njegovo truplo so kmalu po nesreći potegnili iz vode in je položili dema na mrtvaški oder. Transport ranjencev v Ce*|e. Pretekli teden je došlo v CeHe okreg 200 ranjencev, in sicer iz Neisse v pruski Sleziji. Graška vseučiliška biblioteka zaprta. Oraško vseučili^ko biblioteku so morali radi pomanjkania pre-moga zapreti — seveda ie provizo-rična Tujski promet. V Celovcu je bilo 6. t m. zborovanje, na katero so bili povabiieni zastopniki vseh, južno od Oonave iežečih dežel, da se po-svetujcjo, kako po vojni povzdigniti tujski promet v deželah, Iežečih ob Adriji. Zborovalci so izvolili poseben akcijski komite. Žkodovalo to pač ne bo nič, če bo pa kaj koristilo, je še vprašanje. Sedanja vojna bo brez dvoma provzrcčila, da se bo tujski promet za lepo vrsto let znatno skrčii. Nezgoda. Odvetniški kandidat v Gorici dr. 1 r g o 1 i č je z motornim kolesom vred padel blizu Solkana šest metrov gioboko in obležal tam brez zavesti. Neki kmečki mož ga je spravil v Soikan. Dr. Irgolič si je pri padcu zlomil rebro. Nas vsakdanji kruh. V Trstu so zaprli več kmečkih žensk. ker so prodajale iz nemešane bele moke spečen kruh. Konfiscirali so jim tuđi kruh in ga darovali v ubožnico. Peko Stoparju so zaplenili ves kruh, kar ga je imei spečenega, ker je bil tako siab, da bi Jahko še živini škodovaL jLJmrl jte v Benetkah nekdanji tr-žaški župan Ferdinand Pitteri v starosti 85 let. Vlom v Trstu, Podružnici za uvoz nafte je bilo ukradenih 14.013 kron 75 vin. Policija je zaprla voditelja podružnice in slugo, ker sta na sumu, da sta sama denar ukradla. Nesreća na že!eznici. Med Buzetom in Rakitovičem v Istri je ka-kih o5 let star. lepo oblečen čiovek padel iz vlaka in bil povožen. Kdo da je, se ni moglo dognati. Pokopali so ga na domaćem pokopalisču. Nezgodi. 391etni zidar Ivan Kos je pri kurilnici na južnem kolodvoru z železnim drogom odbijal od strehe ledene svece. Pri tem mu je padel vefik kos ledu na glavo ter ga na desni strani čeia tako poškodoval, da ie moral delo zapustiti in iskati zdravniške pomoči. — 27Ietni klju-čavničarski pomočnik pri tvrdki Ka-stelic in Žabkar ie popravljal pri stru-garski mizi orodje. Pri tem mu je odskoči! v desno oko košček žeTeza ter mu ie tako noškodoval. da je moral v dežefno bolnišnico. Doživjjaii časnikarfa je naslov orlaške detektivske drame v 3 delTh, ki se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Senzacija sledi senzaciji od katerih je posebno ome-niti: Zračna granata, ražstrelfevanje z vžigom iz daPave, boj v zraku, — eksplozija podmorske mine in več drugih. — Pole* tega Je na sporedu še krasna tridejanska vese!oigra: ^Serpnissimus ne želi prtveska«. Špecerliskf tniovina Janko Stap'ca se ie preselila z Dunajske ceste iz Hribarjeve hiše v Sodno ulico v dr. Pirčevo hišo it 7. Ve€ v oglasu. * r«t Uoptr t. BivSi namest-nfk šefa genermtnega Štaba fm!. Lan-ger ie umri. m Dhril Irsfcf *o4kn* in minister markiz Lonđoodernr Ie v Loodonu umri. * Voiri *▼* ▼ ft^cL Ti4l Svica Je poklicate «mogo votaStva pod orofJe, 4m bi bil« pripravOen« sa state! te bi lUto fcrtfl tđmm mvit* nost Stroike za to bo pokrila z dav-kom na premoženje. * V Sarajevu ie vlada zaprla vse sole. ker divja v mestu epidemično legar. * Areiiraai naac ^flK^fb r ^ Slrtn 4 • _________________________ JLCNEMSia MAK JP»» dat t. februarja 1P1&.__________._______________________________________31. Stev. Inojma poraffli. Spraneaiba ▼ skupaem ftuuiemi mfefetrstv«* Dona), 9. februarja. CKor. urad.) >Wiencr Zeitung« priobčuie to * le najvišje svojeročno pismo: »Dubi grof Đurian! Glasom priloženega svojeročnev ga pisma, izpuščam Svojega skupne-ga finančnega ministra dr. Lcona viteza B i 1 i n s k e g a, na njegovo prošnjo v milosti iz službe in imenu- j jem za Svojega skupnega finanČnega ministra tajnega svetnika, ministr-skcga predsednika izven službe, dr. Ernesta pl. K 6 r b e r j a. Na Dunaju, dne 7. februarja Franc Jožef s. r. v Burian s. r.< K- »Ljubi vitez Bilinski! Ustrezajoč Vaši prošnju da bi !Vas odpustil iz službe skupnega fi-nančnega ministra, Vam v milosti dovoijujem zapošeni odpust Pri tej priliki Vam izrekam Svoje priznanje in Svojo zahvalo za zvesto službo, ki ste jo kot Moj skupni finančni mi-nister opravljali s patrijotskim na-vdušenlem in v požrtvovalni vda-nosti do Mene in monarhije. Na Dunaju, dne 7. februarja 1915. Franc Jožef s. r, Burian s. r.« '»Ljubi doktor pl. Korber! _ Imenujem Vas za Svojega skup-bega finančnega ministra. Na Dunaju, dne 7. februarja 1915. Franc Jožef s. r. Burian s. r.« ' Poskus zatemnit! Varšavo. Varšava, 8. februarja, (Kor. ur.) Dne 31. Januarja so v mestu prvič poskusili ustaviti vso razsvetljavo. Zvečer so ugasnili plinovo in električno razsvetijavo. Vsa okna na cesto so morala biti zastrta, notranjost hiš kolikor mogoče malo razsvetlje-na. Istočasno so ugasnili luči cestne železnice in avtomobilov, tako Ja je prenehal ves promet na cestah in je bilo mesto, kakor izumrto. Srbsko opustošene v Ubu, Dunaj, 8. februarja. »Politische Korrespondenz« za vraća trditve srb-skega tiskovnega urađa. da te naše vojaštvo opustošilo mesto Ub ter konstatira na podlagi po»*cČ'L ki ui }e prejelo poveljstvo naše balkanske armade naslednje: Naše čete so 16. novembra prvič vkorakale v Ub ter so našle mesto v dezolatnem stanju. Mnoge trgovine, apoteka in tuđi stanovanja so bila opustošena. Domaćini so povedali, da so postopale umi-kajoče se srbske čete naravnost bar-fcarično ter so, kakor so to pri umi-kanju sploh delale, trpinčile in okra-dle svoje lastne rojake. Naše zborno poveljstvo je konstatiralo, da se je nahaialo mesto Ub, ko so je naše Čete zapustile v boljšem stanju, kakor prej. Tuđi poveljniki čet, ki so kora-kale skozi Ub pozneje, poročajo v podobnem zmislu. Ob Sueškem prekopa. Carigrad, 8. februarja. (Kor. ur.) Agence Milli poroča iz turškega glavnega stana: Predstraža proti Egiptu nastopajoče armade je uspeš-no izvršila poizvedovalni pohod sko-zi puščavo ter pognala sprednje an-gleške straže proti Kanalu. Nekaj pe-hotnim stotnijam se je ćelo posrečilo med Tossumom in Scrpiurnom prekoračiti prekop. Neka indijska kri-žarka je bila od ognja artiljerije tež-ko poškodovana. Naše prednje čete bodo ostale v stiku s sovražnikom ter opravljale poizvedovalno službo na vzhodnem bregu prekopa tako dolgo, da bo glavna moč pričela z •fenzivo. Del naših Čet je uspešno obstreljeval Jalto ter na nekem dru-gem mestu potopil neko rusko ladjo. Španiia kupuje podmorske čotne. Madrid, 8. februarja. (Kor. urad.) Spanska vlada je kupila od neke juž-noameriške republike 4 podmorske dolne, na katerih se bo vežbalo mo-Stvo nove podmorske flotilje. Bark v Londonu. London, 8. februarja- (Kor. ur.) Sem je prispel uski finančni minister Bark.________________________ Jbimnii Hjt ohsena 4 stru1, Izdaiatel] fn odgovorni urednik: Valentni Kopitar. Lastnžna in ttek »Narodne rtekame« HeteorolosKno ponOlo. «. Iz pop. 741 2 4 4 si. Jjvzh. jdd. to«« 9. j 7. %). \ 739 3 ili! „ mefta Sredili« vćerajfaia i*mpmmiwrm 2*# tinlMMi nimiMit Ottnmmm*** **fll W^^^ ^?W W J^.** Zivarufe oosloofa in oremičnfne proti !)«**• w mima**m**jm ImmMi^ " ^ oožarnim Skođatn do najnižim cenah. cijak pad tik* ***** pag4i, tm ••• • .•• fltltMIt SaV*P9V«la* bS«k« W Pf-a«L ••• - •'• Skodc cenjuje Ukoi «n najkulantncjc MtaM *«■» MfHUlMOb la...^ ^m* u ^mm^m^^AM mm tomkMŠmm* aiikA^iu te kaaltaiii* ■ fl2fl-ftftf.SM"tl U2iva najboljSi sloves. kođet posluje, ZIMU i« un,i, i,n M N itUkmM *«■> imIimm amiiiMu nie *lt»e z vseskoi sUrmutu-MndM «pr»»o. p.,-rl Sprejema tud, MVarovanj« dothMttt to awt s MMiMiMM M ' •"■ »••~""» «•!•• ——————^^— proti vlomski Utvini pođ *elo ugod- , " »^*________mm- frta wm* i mw '.s^gSi'm imw iim itzi. 12. *iw nm po«oit -zahtevaite prospektel i Veliki živiiskj semji t M m v&ft nšam vriQ« i« m pii>!■■)■ la *mf/ttMr\; m od 12. februarja t. I. dalje. __________Žopa«t¥» ■ 8et—a.___________ Št. 2046. ^^ . 393 Razglas. Z oztram na mioistrski ukaz z dne 30. januarja 1915, drž. zak. št 24t § 10, določam torek in nedelio za dncva v tednnf ob katerih je dovoljeno obrtno izdelovanje kolačev, šarklja, krofov, štrukljev, maslenega in drožnega testa, prepe-čenca in peciva. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. februar ja 1915. Župan: Dr. Iran Tavtar i r. I Preselitev. ■ Čast mi je slavuemu občinstvu, osobito pa mojim cenjenim *- odjemalcem vljadno ntznaotti, da sem svojo delikatesno in špecerijsko trgovino z Dunajske ceste (Hribarjeva hiia) premesiil v SoJno nlico št. 7 (hisa 8r. pirea). Zahvaljujem se za đosedanjo naklonjenost in prosim oadaljnega zaupanja in zv^stobe navzlic srditi konkurenci. Z vsem sooštovanjem 3n0 JANBO STUPICA« delikatesna in specer?ska trgovina Ljubljana, Sodna ulica it. 7. 1\ SANATORIUM • EMOHM hi ZA MOTRANJE IN KIRURG lCN£ • BOL-&TZND H I PORODNISNDCA "j JJLJUBLtJANA KOMENSKEGA ULICA ^ Vi f/ g^-2DR^^pRrwaj DRFRDERGANC \ Deklica" 1$ let stara, ki je z dobrim uspehom j 4 razredno Solo v Stare n trgu pri Ložu kon^a'a, ieM TS'epltl v kako trgovine z mekanim blagom. N'tan^neie se izve pri njenem oč( tu Antona Z«lira|teli9 pos^stnik. mlinar in žagar Ba VrlUltkl At 24 pri Starem frffu — Let. 382 Vojaščlno prost trunu iitriliil mešane stroke, zmožen tuđi samostojnega vodstva trgovine teli mesto v kaki večji trgovini kot „prva moč". Naston lahko takoj. Ponudbe pod »SAMOSTOJEN« na upravn. »Slovenskega Naroda«. 391 Zaloga izvrstnega tropinskega 9 9 iz goriške okolice Cena liter K 1 35, K 155, K 180f K 2—. Na zahtevo pošiljam vzorce. BE3UVABĐ QUJON9 Krmin (Cormoos). 304 Ovčjo volno I ■ kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi takoj 2 ■ I ftRnRri Hllfll Mestni trg 22 I ■ Jm UnUDLLIlllVU naapr. lekaroe Trnkoczy. B H Knp'm vsako vrsto, tuđi Crni in neočiščeno po brezkODku« g I naial COBL Posebno pa se plača lepo belo oprana po 9 ■ aaJvUJl ceal, ki se zaojo lahko nudi. 44 £ I PF** Ukaz glede porabe||| in mešanja moke ^Pi w katerega mora lmefl vsak pek, slaščičar, W$ gostilničar, krčmar in enake obrti javno nabit, M se dobi natisnjen na karton S v „Narodni knpgarni" | fl v Ljubljani, Prošornova ulica- & ^^ 1 izvod stase 25 vinarjev, s pošto 30 vinarjev, f£m Imate že srečko za 3. razred c. kr. avstrijske razredne loterije? . Žrebanie te 16. In 18. lebrnarfa. * lzžretalo se bode 4000 dobitkot v zneskn X 1,130.800*—. " ? Cmnm za novo vstopivfto igralce: « ^A ■^^^^^^^^^^^^^^^B •.■apa.aa.B^Oaaa^OM aaaaaaaaaaaaa^^^oaa ^^^^^^^^^^^^^^^■^■j ^ "S '/< srcOa S '/' srcOc B ''• srrfte ■ '" srećke I ,' " x ur- I juo-- ■ JtM I us- ■ g, o I F I F I F I F j • Cona sa pos.stnika ftraba pr»iin:«ga razrada i ^ ' r^"™! f^^l ^""l ^^1 • o Vi snOa B '/«sfcO« ■ V« srOr B V« srećke ■ -. | L___r I-------r I-------* I-------r 2 1 Hiiročlta liko] prii " I " Poitonld c kr. awtr. rasraino loterije ^ k Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana Kratek klavir;:;." Kje, pove uprav. »Sloven. Naroda«. Prodajalka t vcčlctno prakso želi vstopiti v trgovino špecerijske ali mehane stroke. Vstop na željo takoj 376 Ponudbe pođ „HarliiFOSt" na upravn. »Slov. Naroda«, Dekle ki je do sedaj služila za sobarico, veŠČa sloveo. ia nemšk. jezika ter vseh gospodin iskih dH, razun kuhanja, teli ▼Stopiti ▼ SlVŽbe v boljšohišo, na]-; raie v L. ubijani, Ponu<^Ke na uprf»v. »Slov. Naroda« pod 99Ddkle/387C(« Gospodična katera je napravila z dobrim uspehom ir?ov. teČai, ieli vs ton i ti ▼ kako pisar no kftt praktikantiiija. Ve^ča slov. ia nem. stcoogratijc ter strojepisja. Cenjene ponudbe nai £" nošiljajo pod š tro: tJ^raktikaotinji 3S8\ na upr. »Slov.Nar.« W* prete »* proste roke vsted bo- Irini. testoječa is: Pasterja ta mleko, hlftdiloika, velike mnaiioo transportnih in prenaŠalmh rrtev* vse v dobrem stanju« majo rabljeno, »koraj noto, se pod agodoicni sogoji odda. Nasiot peve opratoiStto »Slot Nareda«. b75