n v k INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Zgoraj: V soboto, 26. 5. 2012, je bilo državno srečanje otroških folklornih skupin v Šentjerneju. Sodelovalo je devet skupin, ki so bile prej izbrane na regijskih srečanjih; v družbi najboljših iz vse Slovenije je našo šolo zastopala starejša OFS z odrsko postavitvijo »ČIŽME SMA DUBLI«. Na sončno nedeljo, 24. 6. 2012, smo v Ponikvah praznovali dan državnosti. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 7. 2012 KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. , - j ' fc r* * .; j. . Prodajni centri MIX: iS Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Beseda urednice Juhu, počitnice so tu! Za učence osnovnih šol in dijake, z izjemo devetošolcev in maturantov, je bil v petek, 22. 6. 2012, zadnji dan pouka. Počitnice so na široko odprla svoja vrata. Sedaj je čas za sprostitev in za druženje s prijatelji ter za vrsto zabavnih, ustvarjalnih in kdaj pa kdaj tudi poučnih dejavnosti. Poletne počitnice običajno pomenijo čas brezskrbne zabave in več časa, preživetega v krogu prijateljev. Predvsem je to čas, ki si ga vzamemo zase, pa naj ga preživljamo doma ali gremo kam naokoli. Ko se naužijemo lenarjenja, lahko svoj prosti čas izkoristimo za dejavnosti, ki bi jih radi počeli med letom, pa zanje ne najdemo časa. Mogoče sprehod ali tek s prijatelji, kolesarjenje v naravi, nogomet, košarko, likovno ustvarjanje, ples, pomoč staršem pri opravilih, druženje, obisk sorodnikov in prijateljev, obisk kopališča ... Brez škode lahko za nekaj časa pošljemo računalnik in televizijo 'na počitnice' Izkoristimo čas za druženje s prijatelji, sorodniki, z ljudmi, s katerimi se dobro počutimo in imamo podobne interese. Druženje je še bolj prijetno, če imamo skupaj kaj početi - npr. izlet v bližnji gozd, skupaj organiziramo piknik ... Vse, kar potrebujete za piknik, je stara odeja, ki jo razgrnete na travo in malica. Ta je še najboljša na svežem zraku. Ste vedeli, da ima sadje popolnoma drugačen okus, če se ga poje zunaj, na sončku, v naravi? Poskusite in presenečeni boste! ♦ Piše: župan Janez Pavlin Analiza občine Dobrepolje (nadaljevanje iz prejšnje številke) Trg dela Kljub razmeroma šibkemu gospodarstvu, so kazalniki trga ugodni. Brezposelnost je relativno nizka, delež delovno aktivnega prebivalstva pa nadpovprečen. Indeks delovnih migracij kaže, da je občina nekoliko bolj bivalna (razmeroma veliko prebivalcev se vozi na delo v druge občine), toda vrednost indeksa ni ekstremna. Stanje na trgu dela je nad slovenskim povprečjem, kar kaže vrednost sestavljenega indeksa za trg dela (TD). Zlasti nizka je stopnja brezposelnosti - po tem kriteriju se občina uvršča prav na vrh. Brezposelnost se je sicer povečala, vendar se je povečala tudi razlika med kazalnikom za občino in kazalnikom za Slovenijo. Nizka stopnja brezposelnosti je povezana z dvema pomembnima podatkoma: nadpovprečnemu deležu samozaposlenih in razmeroma nizkemu deležu zaposlenih, ki imajo delovno mesto v občini. Povedano drugače, občina ima po eni strani podeželski značaj, po drugi strani pa ni daleč od prestolnice in drugih izrazito delovno usmerjenih krajev. Vendar je tudi število delovnih mest v občini solidno in tudi kazalniki, ki opisujejo delovne migracije, nimajo ekstremnih vrednosti. Gledano v celoti: dokaj ugoden položaj. Trg dela Kazalnik Uvrstitev Indeks TD 39 Delež delovno aktivnih prebivalcev 69 Stopnja brezposelnosti 59 Indeks delovne migracije 101 Stopnja registrirane brezposelnosti: 2007 2008 2009 2010 2011 Slovenija 7,3 7 10,3 11,8 12,1 Dobrepolje 4,1 3,3 6 7,1 7,2 KAZALO Dan državnosti smo letos praznovali v Ponikvah....................................10 Dobrepolje ima talent......................................................................... 11 Kristina Grandovec, nagrajenka literarnega natečaja.............................14 Rock Kamnolom.................................................................................. 18 Dobrepoljci tekli maraton.....................................................................28 Življenjski standard Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah, je prikazana glede na stalno prebivališče delovno aktivnih prebivalcev in registriranih brezposelnih oseb. Izobrazba Izobrazbena struktura prebivalstva je povprečna in značilna za podeželske občine. Po deležu študentov je občina nad povprečjem, delež diplomantov pa je presenetljivo nizek. Občina Dobrepolje ima nadpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev in je po tem kriteriju uvrščena še v prvi kvartil. Izobrazbena struktura je značilna za podeželsko občino: delež zaposlenih prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je nekoliko nadpovprečen, delež tistih z višje ali visokošolsko pa podpovprečen. Vrednosti so nekoliko slabše od primerljivih občin v regiji, na primer od Borovnice. Ob visokem deležu študentov preseneča razmeroma nizek delež diplomantov. V zadnjih petih letih vrednost konstantno zaostaja za slovenskim povprečjem. Občina ne izplačuje štipendij, vendar imamo v proračunu to postavko za sofinanciranje regijske štipendijske sheme, pa se noben kandidat ne prijavi. Kazalnik Uvrstitev Izobrazbena struktura 129 Število študentov na 1000 preb. 53 Število diplomantov na 1000 preb. 175 Štipendije 88 - 210 Večina kazalnikov kaže solidno stopnjo življenjskega standarda v občini. Posebej izstopa zelo nizek delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Po bruto prejemkih na prebivalca se občina še uvršča v zgornjo polovico. Nekoliko slabšo vrednost ima manj pomemben kazalnik števila avtomobilov na 1000 prebivalcev. Po odhodkih za kulturo je občina na solidni sredini seznama, medtem ko so naložbe v šport nekoliko nižje. Prebivalci občine Dobrepolje uživajo za slovenske razmere še nadpovprečno dober življenjski standard, kar kaže vrednost sestavljenega indeksa. Ta uvršča Dobrepolje nekje na rob zgornje tretjine slovenskih občin. Po nizkem deležu prejemnikov socialne pomoči je občina v samem vrhu. Stanovanja v občini so nadpovprečno velika. Dokaj ugoden standard kaže tudi število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev in njihova povprečna starost, prav posebej visok pa je delež otrok, ki obiskujejo vrtce. Tudi tu je Dobrepolje v slovenskem vrhu (18. mesto). Ob tem plače izplačane v občini niso visoke - poprečna neto plača denimo dosega 86 odstotkov slovenskega povprečja. Tudi bruto prejemki na prebivalca so nekoliko pod povprečjem. Občina vlaga nadpovprečni delež proračuna v kulturo, medtem ko je delež proračuna, namenjenega za šport, nekoliko pod povprečjem. Kazalnik Uvrstitev Povprečna neto plača 149 Bruto prejemki na prebivalca 97 Stanovanjska površina na preb. 46 Prejemniki soc.pomoči na 1000 preb. 14 Število avtomobilov na 100 preb. 164 Odhodki za kulturo na preb. 104 Odhodki za šport na preb. 148 Povprečni bruto letni prejemek Dobrepolje ■H 1 Velike Lašče ■IH m ■ 5.000€ 5.500€ 6.000€ 6.500€ 7.000€ 7.500€ 8.000€ 8.500€ 9.000€ 9.500€ 10.000€ Dobrepolje ima v primerjavi z občino Velike Lašče (podobna velikost in tip občine, ista statistična regija) nižji bruto prejemke na prebivalca. V regiji sta le dve občini, kjer delodajalci izplačujejo nižje plače (Borovnica in Log Dragomer). Če primerjamo nasploh z manjšimi občinami na podeželju, je po povprečnih plačah in prejemkih občina Dobrepolje nekje na začetku spodnje tretjine. Toda glede na ostale kazalnike je slika drugačna: zlasti prejemnikov socialne pomoči je v občini malo. Socialna kohezija Statistični kazalniki kažejo nadpovprečno stopnjo socialne kohe-zije za občino. Kazalniki socialne kohezije so za občino Dobrepolje zelo ugodni. Stopnja kriminalitete, merjena z deležem obsojencev (znanih storilcev) v populaciji za pet let je pod slovenskim povprečjem. Vo- lilna udeležba, ki je po merilih OECD drugi pomembni indikator socialne kohezije, je v občini prav tako zelo visoka in ves čas nad slovenskim povprečjem. Te ugodne vrednosti kazalnikov socialne kohezije so sicer značilnost majhnih podeželskih občin, a tudi med temi je občina Dobrepolje v zgornji polovici občin. Ob tem je potrebno opozoriti, da se je delež storilcev kaznivih dejanj v zadnjih letih povečal. Zaradi majhnih številk je sicer težko govoriti o trendu, si pa podatek zasluži pozornost. Sestavljeni indeks: Kazalnik Uvrstitev Ind. asocialnega vedenja 73 Ind. socialnega vedenja 43 Analiza SWOT: PREDNOSTI SLABOSTI • Finančno solidno upravljanje • Nizka stopnja investicijske občine: poslovanje brez aktivnosti do leta 2011. zadolženosti • Srednjeročna vzdržnost • Nizki stroški občinske uprave. finančnega modela. • Solidna stopnja zaupanja volilcev. • Aktivna politika vlaganj v kulturo. PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Soliden standard z nizkim • Razmeroma šibko številom prejemnikov gospodarstvo in nizka stopnja socialne pomoči. podjetniške dinamike. • Socialna kohezija. • Nizko število diplomantov. • Solidno stanje na trgu dela • Neugodno razmerje med tudi zaradi kmetijstva in delovno sposobnim in bližine Ljubljane. odvisnim prebivalstvom. • Dobra rast prihodka podjetij v občini. • Dobre stopnje selitvenega in skupnega prirasta V sestavljeni indeks je vključenih 28 kazalnikov, ki so razdeljeni na sedem področij: demografija, učinkovitost, podjetniška dinamika, trg dela, izobrazba, življenjski standard, in socialna kohezija. Za vsako od teh področij je zgrajen poseben indeks, teh 7 indeksov pa je združenih v sestavljeni indeks. Vrednost sestavljenega indeksa: 45,41 Uvrstitev: 93 Indeksi, ki tvorijo sestavljeni indeks: Demografija Učinkovitost Podjetniška dinamika Trg dela Izobrazba Življ. standard Soc. kohezija Indeks 52,75 59,97 22,01 65,35 32,61 35,35 71,85 Uvrstitev 110 13 169 39 141 69 43 Kot smo ugotavljali pri pregledu posameznih podatkov in uvrstitev: Dobrepolje beleži slabše vrednosti zlasti pri podjetniški dinamiki ter nekoliko manj pri izobrazbi. Občina presega povprečje na področjih socialne kohezije, trga dela in učinkovitosti. ♦ Os krba s pitno vo do Su he kraji ne -vodovodni sistem v občini Dobrepolje Občinski svet Občine Dobrepolje se je seznanil z investicijo Oskrba s pitno vodo Suhe krajine - vodovodni sistem v Občini Dobrepolje, ki jo je predstavil pripravljavec Topos, d.o.o., Novo mesto. Občani imajo pravico do ustrezne oskrbe z varno pitno vodo, ki je tudi zanesljiva. To pa pomeni trajnost oskrbe z zadostnimi vodnimi količinami. Prav zaradi tega Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006 - 2013, Ministrstvo za okolje in prostor, predvideva izgradnjo rezervnih vodovodnih omrežij in črpališč. V naši občini so vsa naselja (razen Vodic, Tisovca in Hočevja) vezana na vodovodni sistem Rob - Struge. Omenjeni vodovodni sistem se napaja iz dveh vrtin, ki se nahajata pri naselju Rob v občini Velike Lašče. Sistem je bil zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, za gradnjo primarnega vodovoda so se uporabljale azbestno-cementne cevi, za gradnjo sekundarnih vodov pa tanko- stenske PEHD cevi. V preteklih letih se je postopoma zamenjevalo cevovode z lito-železnimi cevmi. Večji del cevovodov pa je kljub temu še v azbestno-cementni izvedbi. Cevovodi so mestoma v slabem stanju (predvsem na območju Strug), zato prihaja do večjih izgub pitne vode. Zaradi oskrbe s pitno vodo iz enega mesta, zaradi dotrajanosti cevovodov in ostalih strojnih elementov sistema, je občina že v letu 2006 pristopila k projektu Oskrba s pitno vodo Suhe krajine skupaj z občinami Žužemberk, Kočevje, Mirna peč in Dolenjske Toplice. Predračunska vrednost celot- nega projektna po Predinvesticijski zasnovi je bila izdela v dveh variantah: • 3a ^ 34.558.768 € (32% stroškov poravnajo občine, 68% pa evropski kohezijski sklad in državni proračun) • 3b ^ 36.948.340 € (26% stroškov poravnajo občine, 74% pa evropski kohezijski sklad in državni proračun) Natančni izračun bo narejen v investicijskem programu, ki je v pripravi in ga bodo obravnavali občinski sveti zgoraj omenjenih občin. Na podlagi idejnega projekta »Suho-kranjski vodovod« na območju občine Dobrepolje, sta bila zaradi etapnosti gradnje pripravljena projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja: • nižinska cona primarni vod Vrbovec -Rapljevo - Pri Cerkvi Struge - VH Lipa in • nižinska cona primarni vod VH Lipa - Četež pri Strugah - Kompolje - VH Videm (višinska cona). Pripravljavec obeh je družba Topos, d.o.o. iz Novega mesta. Projekta predvidevata, da se območje občine oskrbuje z dveh vodnih virov po opredeljenih conah. • Višinska cona, ki ostane na vodnem viru R-2 in R-3 pri naselju Rob in tako preko vodohrana Videm oskrbuje višinski del cone na jugovzhodnem delu občine - naselja Videm, Mala vas, Podgorica, Podpeč, Zagorica, Bruhanja vas vse do Kompolj in na severozahodnem delu naselja Zdenska vas, Cesta, Predstruge in Ponikve. • Nižinska cona se naveže na vodni vir Kočevje in predvideni novi vodohran Mala gora ter preko razbremenilnega jaška oskrbuje nižinski del naselij Rapljevo, Pri Cerkvi, Lipa ter višinski del naselja Pri Cerkvi, vključno s transportom vode do vodohrana Lipa. Iz tega vodohrana se bodo preko povratnega voda oskrbovala naselja nižinskega dela Kolenča vas, Tržič, Podtabor, Potiskavec, Četež pri Strugah vse do Kompolj in navezavo na višinsko cono. Cevovod je do naselja Vrbovec do vodo-hrana Lipa, v naselju Rapljevo se trasa naveže na že obnovljeni cevovod. Med naseljema Kompolje in Podgora je predvidena obnova starega dela cevovoda, predvidena je še obnova vodohrana Videm, uredi se vodohran Lipa. Proračunska vrednost gradbenih del, ki se bodo izvajala na območju naše občine, je ocenjena na 2.539.239 €, predvidoma pa bodo dela potekala po fazah me leti 2013 do 2015. ♦ Urnik izdaje zdravil za leto 2012 za zatiranje varoze pri čebeljih družinah Nacionalni veterinarski institut enota Ljubljana, Gerbiceva 60, 1000 Ljubljana DATUM LOKACIJA URA LOKACIJA IZDAJE 20. 6. 2012 Grosuplje 9.00 - 11.00 čebelarski dom 20. 6. 2012 Videm-Dobrepolje 13.00 - 15.00 občinska stavba 22. 6. 2012 Ribnica 9.00 - 11.00 čebelarski dom 22. 6. 2012 Kočevje 13.00-15.00 pri gostilni Marof Navodilo imetnikom čebel Zdravila se bodo izdajala tudi na sedežu NVI na Gerbičevi 60 v Ljubljani, v času uradnih ur (ob torkih in sredah od 7.00 do 9.00 ure) do 20. julija ter 7. in 8. avgusta 2012. Zdravila za poletno zatiranje varoj pri čebelah bodo veterinarji izdajali osebno registriranim imetnikom za njihove čebelje družine v čebelnjakih, registriranih pred izdajo zdravil na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pri Sektorju za identifikacijo in registracijo živali (SIR). Na vseh lokacijah bomo izdajali zdravilo z učinkovino timol. Druga zdravila bomo izdajali izjemoma, praviloma na sedežih enot Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) Veterinarske fakultete (VF) (imetnik se naj posvetuje z le-čečim veterinarjem). Ob izdaji zdravil mora imetnik predložiti veterinarju svoj dnevnik veterinarskih posegov (DVP), ki je uradno potrjen in označen s črtno kodo s strani VF NVI. V kolikor ._ imetnik še nima potrjenega dnevnika, mora imeti s seboj velik zvezek formata A4. Prvo stran dnevnika pusti prazno, na drugo stran pa vpiše osebne podatke in podatke o čebelnjaku. Imetnik, ki ima poln uradno potrjen dnevnik, ga mora predložiti ob izdaji zdravila hkrati z novim zvezkom. Vsi dnevniki morajo imeti oštevilčene liste. Ob izdaji zdravila bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistri- rani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. Pred izdajo zdravil mora imetnik vpisati v dnevnik: • število čebeljih družin (lo čeno število gospodarskih družin in število rezervnih družin) za vsak čebelnjak posebej ter vrsto panjev in predvideno skupno število etaž ali naklad z zalego ob poletnem zdravljenju; • podatke o napadenosti čebeljih družin z varojami: število naravno odpadlih varoj na testnih vložkih v zadnjih treh zaporednih tednih in/ali število ugotovljenih varoj na 100 trotovskih ali čebeljih ličink in/ali ugotovljeno število varoj v vzorcu 300 čebel pri bolj napadenih čebeljih družinah. Svetujemo, da ima v dnevniku zabeležene podatke o morebitnem zatiranju varoj pri družinah spomladi in poleti pred izdajo zdravil, morebitnem zatiranju varoj pri rojih ter podatke ugotovljenem številu varoj po zatiranju. Za dodatne informacije: • Telefon: (+386) 1/ 4779-100 • Telefaks: (+386) 1/ 283-22-43 • http://www.vf.uni-lj.si/vf/ Srečanja ljudi in medveda so lahko tudi neprijetna V tednu med 21. in 27. 5. 2012 smo bili na območjih občin Velike Lašče in Ig priča dvema »lažjima« napadoma medveda na človeka. V obeh primerih je šlo za ljudi na sprehodih s psi. K sreči sta se oba dogodka končala s strahom pred medvedom in z lažjimi telesnimi poškodbami (manjšimi ugriznimi ranami, praskami in udarninami), ki so jih oskrbeli v pristojnih zdravstvenih ustanovah. O dogodkih je bila iz obveščevalno komunikacijskega centra in Policije obveščena intervencijska skupina za težave z velikimi zvermi, ki deluje v sklopu Zavoda za gozdove Slovenije. Skupina je izvajala ukrepe skladno s pooblastili. Intervencijska skupina je vsakokrat takoj obiskala kraj dogodka in preverila okoliščine napada, ter zbrala informacije očividcev in sorodnikov poškodovanih. Operativna vodje intervencijske skupine sta sprejela odločitve, da bodo člani intervencijske skupine skupaj z lovci krajevno pristojnih lovskih družin Velike Lašče in Ig v naslednjih dneh pozorno spremljali situacijo. V pomoč so nam tudi obvestila domačinov. Drugih ukrepov v smislu odstranitve živali vsaj zaenkrat ne bomo izvedli, saj je šlo za incident v povsem naravnem okolju, ki je tudi del osrednjega življenjskega prostora rjavega medveda v Sloveniji. V primeru nadaljnjih težav z istimi živalmi v tem prostoru bodo člani intervencijske skupine skladno s pravili stroke in danimi okoliščinami izvajali ukrepe, ki so ji na voljo (plašenje, odlov, odstrel...). Strokovnjaki za rjavega medveda iz Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete - Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Univerze v Ljubljani, neljubi dogodek obžalujemo in poškodovanim želimo čimprejšnje okrevanje. Ob tem pozivamo širšo javnost in še posebej lokalno prebivalstvo na območjih kjer si delimo življenjski prostor z medvedom, da se v primeru odhodov v naravo, posebej kjer obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, predhodno seznanimo z življenjskimi navadami rjavega medveda ter prilagodimo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom. Informacije o rjavem medvedu lahko najdete tudi na spletnih straneh www. medvedi.si . Kaj storiti ob srečanju z medvedom? Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen - za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah - srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati. Zato priporočamo: • imejmo ob spreho dih v gozd vedno psa na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj - junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji - Kočevska, Notranjska, Krim-sko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremšči-ca, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica ...); • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo - npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brc-nimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa ., ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«; • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil; • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo; • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika); • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji. • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih; • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov; • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom; • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo; • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje; • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane. Dobro je vedeti tudi: • takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča; • medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil. Kontaktne osebe: • Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije, 041/789-275 • doc. dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 031/386-532 • Miha Krofel, Biotehniška fakulteta - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 051/228-717 Skupno redarstvo in inšpektorat petih občin Župani petih občin, in sicer Jože Levstek (Ribnica), Blaž Milavec (Sodražica), Janez Novak (Loški Potok), Anton Zakrajšek (Velike Lašče) in Janez Pavlin (Dobrepolje) so podpisali pogodbo o ustanovitvi skupnega medobčinskega organa uprave, to sta inšpektorat in redarstvo. S tem so podrobno določili svoje pravice, obveznosti in odgovornosti. Občina Ribnica je že leta 2001 ustanovila občinsko inšpekcijo in redarstvo. Medtem, ko inšpekcija deluje neprekinjeno že enajst let in ima najdaljšo tradicijo delovanja med vsemi občinami od Ljubljane do Kolpe, redarstvo ni nikoli zaživelo. Do leta 2004 je občinske inšpekcija delovala tudi na območju občine Sodražica, leta 2004 pa je občina Ribnica za skupno poln delovni čas zaposlila občinskega inšpektorja v dogovoru z občino Dobrepolje. Dve leti pozneje so občine Loški Potok, So-dražica in Velike Lašče ustanovile skupno občinsko upravo za področje inšpekcijskega nadzora, ki pa v praksi ni nikoli začela delovati. Ker tako občinsko redarstvo v petih občinah ni delovalo, občinska inšpekcija pa v le dveh, so župani vseh petih občin leta 2009 podpisali namero o ustanovitvi skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora in redarstva. Temelj skupnega organa pa je dokončno utrjen s sklepom občinskih svetov teh občin letos. (Vir: Radio Krka) Zbiranje ločenih frakcij Ekološka zavest in zakonodaja izvajalce javne službe ravnanja z odpadki zavezujejta k čim bolj uspešnem zbiranju ločenih frakcij odpadkov. Skladno s tem ciljem je Javno komunalno podjetje Grosuplje letos spomladi končalo z razdeljevanjem zabojnikov za mešano embalažo v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. ODFMDKE LOČUJEM, OKOLJE VARUJEM O) ujemtj/ Urška Rus, JKP Grosuplje Na ta način ima vsako gospodinjstvo možnost oddaje mešane embalaže. Prav tako so z zabojniki opremljene tudi vse večstanovanjske stavbe. Zaradi različnih odpadkov se je spremenili tudi pogostost odvoza odpadkov. Razdelili smo 9613 zabojnikov, polovico v letu 2011 in drugo polovico 2012. Stroške nabave in razdelitve zabojnikov v višini 290.000€ so krile občine. Pred tem so občani mešano embalažo oddajali na ekoloških otokih. Hkrati s prehodom na individualni odvoz mešane embalaže se je močno povečala tudi količina zbrane embalaže. V letu 2010 smo zbrali 333t me- Količina zbrane mešane embalaže JKP Grosuplje (*2012 - ocena) šane embalaže, v 2011 714t mešane embalaže, konec junija 2012 pa bo dosežena že celotna letna količina iz leta 2011. Po oceni bo letna količina zbrane mešane embalaže v 2012 presegla 1.300t. Povečuje se tudi zbrana količina ostalih ločenih frakcij na območju zbiranja JKP Grosuplje, hkrati pa pada količina odpadkov, ki končajo pot na odlagališču. Za potrebe učinkovitega zbiranja ločenih frakcij dopolnjujemo mrežo ekoloških otokov, na katerih občani lahko odložijo stekleno embalažo ter papir in karton. Prav tako lahko občani odpadke pripeljejo v Zbirni center v Špaji dolini, kjer sprejemamo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, 1krat letno organiziramo akcije zbiranja odpadne električne in elektronske opreme in 2krat letno zbiranje nevarnih odpadkov. Nove in učinkovite načine zbiranja ločenih frakcij nameravamo uvajati tudi v prihodnje in s tem doseči čim večji delež ločeno zbranih frakcij in zmanjšati količine odloženih odpadkov. Po predvidevanjih bo količina ločeno zbranih frakcij odpadkov v letu 2012 presegla količino odloženih odpadkov. Ker je tematika pravilnega ločevanja odpadkov vse bolj aktualna, smo zasnovali akcijo ozaveščanja prebivalcev o ločevanju odpadkov z naslovom »Odpake ločujem, okolje varujem«. Z akcijo želimo svojim uporabnikom podati informacije o tem, zakaj je koristno in potrebno ločevati odpadke, kako pravilno ločevati v gospodinjstvih, jih seznaniti z načini oddaje odpadkov, povečati učinkovitost ločevanje odpadkov v podjetjih in predstaviti problematiko ravnanja z odpadki občinskim uslužbencem in svetnikom z namenom priprave novih občinskih aktov o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občin Dobrepolje, Grosupljej in Ivačna Gorica. Akcija »Odpadke ločujem, okolje varujem« bo v polnem teku zaživela v jesenskem času, ko bomo izdali publikacijo o ločevanju odpadkov, v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami spodbujali k ločevanju odpadkov najmlajše člane družbe, pripravili dan odprtih vrat v Centru za ravnanje Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. 3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet povabila: je sofinanciranje upravičenih stroškov usposabljanj zaposlenih. Z javnim povabilom želijo spodbujati delodajalce, da prednostno vlagajo v pridobivanje novih znanj in kompetenc zaposlenih in tako v skladu s potrebami na trgu dela prispevajo k odpravi strukturnih neskladij, izboljšanju usposobljenosti zaposlenih ter povečanju njihove mobilnosti in zaposljivosti. Ciljna skupina javnega povabila so zaposleni pri ponudniku, ki v času usposabljanja dopolnijo vsaj 50 let. Rok: do 30. 6. 2013. Več: http://www.sklad-kadri.si/ si/razpisi-in-objave/ 2. Javni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje izdelave tržnih raziskav na novih tujih trgih glede možnosti: prodora obstoječih izdelkov/storitev ali skupin izdelkov/storitev na nov tuj trg; prodora novih izdelkov na novi tuji trg. Tržna raziskava je strukturiran prikaz pridobljenih podatkov o trgu in konkurenci, s ciljem: identifikacije in ocene novih tržnih/ izdelčnih priložnosti; ocene ustreznosti obstoječih izdelkov za potrebe novega tujega trga; priprave načrta za prilagoditev obstoječih izdelkov potrebam novega tujega trga; identifikacije ustreznih prodajnih kanalov na novem tujem trgu. Rok: do vključno 16. 7. 2012, do 12. ure. Več: http://www.japti.si/index.php?t=Raz-pisi&id=146&l=sl 3. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnološko inovativnim projektom (P1 z odpadki Špaja dolina, pripravili okroglo mizo s konkretnimi nasveti za ločevanje v podjetjih in mnoge druge aktivnosti. Vse aktivnosti v sklopu akcije bodo potekale tudi v sodelovanju z lokalnimi mediji, izvajalci nacionalnih shem ravnanja z odpadki, dobavitelji opreme ravnanja z odpadki, lokalnimi vrtci, šolami, lokalnimi skupnostmi in lokalnim gospodarstvom. TIP 2012). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Roki: 2. 7. 2012, 15. 8. 2012, 5. 9. 2012, 5. 10. 2012, 5. 11. 2012 in 5. 12. 2012, oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.podjetniskisklad.si/index.php?op-tion=com_content&view=article&id=195&Ite-mid=160 4. Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti. Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad, Ribnica. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil sklada vlagateljem, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, z začetnimi projekti: a) podjetniškega značaja (namen B) in b) dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja kmetijskih proizvodov (namen A2). Dolgoročna posojila nudijo ugodne obrestne mere, ki so pod tržnimi obrestnimi merami, ter moratorij pri vračilu glavnice posojila. Roki: 2. 7. 2012, 3. 9. 2012, 15. 10. 2012. Več: http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ podjetnistvo---ugodna-posojilna-sredstva 5. Javni razpis PETROLURE/P/2012/U02 - Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave. Razpisnik: Petrol d.d., Ljubljana. Predmet razpisa: je zmanjšanje rabe električne energije za potrebe razsvetljave v industriji, storitvenem sektorju in na področju javne razsvetljave. Predmet javnega razpisa je podelitev nepovratnih finančnih spodbud za projekte, ki so usmerjeni v zagotavljanja prihrankov energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Slovenije, če gre za naslednje namene: sanacija notranje in zunanje razsvetljave ter prenova sistemov javne razsvetljave. Rok: do 31. 8. 2012. Več: http://www.petrol.si/za-podjetja/ storitve/subvencije-ure-ove/objavljeni-razpisi/ javni-razpis-petrolurep2012u02 6. Javni razpis PETROLURE/P/2012/U01 - Nepovratne finančne spodbude za izved- Za zaključek akcije pa bomo pripravili okoroglo mizo na temo različnih sistemov zbiranja odpadkov na nivoju države. Akcija v manjši meri že poteka, saj JKP Grosuplje spodbuja k ločevanju odpadkov na različnih prireditvah, ki potekajo na območju treh občina, informacije o posameznih frakcijah zbiranja odpadkov pa podajamo v različnih medijih. ♦ 'KC "Kočevje uwfwrfwjifc' diiel ei!ji ftavnd>"4> na1e Lp na maicrjnjk dm ti najutrmc f?ran.-~ -jhtitn im /iif i" "flpcfrt lir^MK'"" f {•'< '< dolžan Koledar prireditev, julij 2012 DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 29. julij PODPEČ TURNIR - košarka VAŠKI TURNIR TROJK; PREDPRIJAVE ŠD Dobrepolje julij Bralni klub Dobrevoljci Druženje ob knjigi. Vsako prvo sredo v mesecu Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male in velike) je potrebno prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefon št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefon št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje! Kristina Grandovec, nagrajenka literarnega natečaja Kristina Grandovec, učenka OŠ Dobrepolje, je bila nagrajena na državnem literarnem natečaju Naravne in druge nesreče v moji okolici. Sonja Lenarčič V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je bila v sredo, 30. maja 2012, priložnostna prireditev ob koncu državnega natečaja likovnih in literarnih del na temo Naravne in druge nesreče v moji okolici. Na že 16. natečaju, ki ga je razpisala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je sodelovalo 4.732 otrok in 813 mentorjev. Namen natečaja, ki je potekal na regijski in državni ravni, je otroke in šolarje ter posredno tudi starše ozavestiti, da se različne nesreče lahko zgodijo tudi v njihovi bližnji okolici. Z znanjem o pravilnem ravnanju pred nesrečami, med njimi in po njih lahko preprečimo ali vsaj omilimo njihove posledice. Odločili smo se, da svoj delež k ozaveščenosti prispevamo tudi pri nas v šoli. Tako smo se pogovarjali o naravnih nesrečah, največ seveda o katastrofalnih poplavah, ki so zajele našo dolino leta 2010. Učenci so pripovedovali o strahu, vodi, škodi ... občutku nemoči, ko so gledali, kako se je narava obrnila proti človeku. Pa potem o nesebični pomoči sovaščanov, gasilcev, neznancev . Ogledali smo si posnetke poplav in učenci so doživeto in nekateri še vedno pretreseni pripovedovali o svojih občutkih. Nato so nastali spisi, razmišljanja, tudi pesmi in najboljše smo poslali naprej. Veseli nas, da sta bili na regijski ravni iz osrednje Slovenije izbrani kar dve naši učenki, in si- cer Eva Žnidaršič (mentorica Ema Sevšek) in Kristina Grandovec (mentorica Sonja Lenarčič). Najboljša izbrana dela so potem poslali še Državni komisiji za izbor likovnih in literarnih del, ki je na koncu med 260 likovnimi in 167 literarnimi deli izbrala najboljših 20 likovnih in 15 literarnih del ter jih nagradila. Kristina Grandovec je s svojim doživetim spisom, Poplava - ne želim je več doživeti, prepričala državno komisijo in prejela priznanje in nagrado za najboljše literarno delo. Vsa nagrajena dela so na ogled v prostorih Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu. Za uspeh Kristini čestitamo in ji želimo še veliko ustvarjalnih trenutkov. ♦ POPLAVA - ne želim je več doživeti (nagrajeni spis) Kristina Grandovec, 8. razred Naravna katastrofa je posledica delovanja naravnega pojava, ki ga označujemo za naravno tveganje (potres, cunami, orkan, poplava, izbruh ognjenika ipd.) in ima izrazito negativne (»katastrofalne«) posledice za človeško skupnost na prizadetem območju. Sem Kristina in ta »definicija« naravne katastrofe, v mojem primeru poplave, se mi zdi zelo površna. V njej ni niti omenjeno to, kaj človek ob taki katastrofi čuti, kako doživlja besnenje narave, da je to strah, nemoč, obup ... Lansko leto, tretji teden v septembru, je močno deževalo - deževalo je noč in dan, dan in noč ... Tako smo v noči iz petka na soboto izvedeli, da je v bližnji vasi Ponikve potok Rašica že prestopila bregove in voda že dere, vendar pa Ponikve v poplavah niso bile skoraj nič prizadete, saj so si zaradi mnogokratnega poplavljanja zgradili nasip. Ob štirih ponoči me je zbudila mama, ki je bila vsa preplašena, saj ni vedela, kaj naj naredi - iz kleti je bruhala voda. V tem trenutku se je še bolj pokazala njena šibkost, pa ne samo njena - vseh ljudi, ki so nemočno zrli v nebo in vodo. Tako je kljub zgodnji uri klicala sestrinega moža Janeza v drugo vas, ki ni bila poplavljena, ter ga vprašala za nasvet. Nato smo poklicali še gasilce, ki pa so nam sporočili, da bodo do nas lahko prišli šele čez nekaj dni, ko se bo voda umaknila s poti. Pogledali smo skozi okno in začudeni opazili, da je tam, kjer je bila še včeraj cesta, reka, ki močno dere. Na srečo sta bila doma še moja starejša brata, ki sta iz kleti odnesla vse računalnike, omare, knjige ter druge stvari, ki so bile v kleti. V nedeljo dopoldne se je stanje še poslabšalo, nič ni kazalo na to, da se bo vreme izboljšalo. Pred našim dvoriščem je reka še kar naraščala in drla. Naša hiša je bila nekoliko bolj na hribu kot druge v vasi, zato nam je voda prišla le v klet, pa vendar se je močno dvigala in grozila, da bo poplavila še pritličje. Iz hiše smo nemočno opazovali, kako v sosednjo hišo voda vstopa skozi eno okno, skozi drugo pa teče ven. Čez vse si je znala utreti pot, niti nasipi iz vreč s peskom je niso mo- gli ustaviti. Za hišo je voda začela izvirati kar iz tal in z majhnimi vodometi prihajala na plano. Bilo bi lepo, če ne bi bilo obenem grozljivo. Kasneje smo poklicali k babici, ki nam je vsa žalostna ter nesrečna sporočila, da je pri njih prav tako voda vdrla v klet, kjer so imeli med drugim tudi pisarno in knjižnico. Knjige so uspeli odnesti ven, prav tako tudi računalnik. Pretresena je bila, ker tako visoke vode še ni videla. Vrt je bil do enega metra pod vodo, njen hlev prav tako. Komaj ji je uspelo rešiti uboge živali k sosedu, ki živi malo više. Prizori so bili več kot vsemogočni: voda, ki je bila ponekod globoka tudi do 2 metra, je tekla z uničljivo in katastrofalno hitrostjo - odnesla je tudi bale sena. Te so plavale na vodi, kot bi bile napihljive žoge za v vodo, le večje. Na vodi so plavale še avtomobilske gume, les, trava, trske, grmičevje . Voda je bila neprivlačno rjava, blatna; smrdela je po gnojnici, nafti, motornem olju ... V njej pa so bili tudi mrtvi polži, miši, podgane, krti, voluharji ... Grozljivo! En sam pogled na tako poplavo in že si se zavedel, kakšno moč ima v resnici voda. Zbujala mi je strahospoštovanje, nisem vedela, kam se bo usmerila, kaj bo še poplavila - vedela pa sem, da njene moči ne moremo ustaviti. Njen tok je bil samosvoj, drla je z vso silo in ihto narave in nam kazala, kaj je narava v vsej svoji uničujoči moči. Voda se ni spraševala, katera hiša je nova, katera stara, kdo je dober človek, kdo je komaj poplačal dolgove ... ne! Ona je samo drla in uničevala vse, kar je bilo na njeni poti. Ni se ozirala na pretresenega človeka! Popoldne se je na veselje vseh neurje poleglo in voda je začela počasi, da se je komaj kaj opazilo, ponikati. Pa vendar je poni-kala! Čez noč se je umaknila toliko, da jo je v naši kleti ostalo od 1,8 metra le še 40 cm. Takoj smo začeli pospravljati. V kurilnici, kjer smo shranjevali drva, so drva plavala in treba jih je bilo zložiti nazaj, na vsake toliko časa pa preložiti, da so se spet posušila. Vse prostore smo temeljito pomili, razkužili ter jih sušili. Pred hišo nam je odneslo del asfalta, ki pa smo ga kasneje zamenjali. Pri babici so morali vreči stran sedežno garnituro in pohištvo, ki so ga imeli v kleti. Še večja škoda je bila na gospodarskem poslopju, babica je bila ob ves pridelek, saj je shrambo zalila voda. Jokala je, ko je gledala poplavljene »košte« in v njem žito, ki ga je s tako ljubeznijo sejala, žela in iz njega pekla dober, dišeč, domač kruh. Tako je bilo pri nas med poplavami. Ne želim, da se kdaj ponovijo, ker človek pri tem preveč trpi. Vsega, kar sem občutila med poplavami, pa ne morem izraziti, ker ne vem, kako naj to povem tako, da bo res izražalo ves moj strah, skrb za preživetje, začudenost, jezo, nemoč ... Na drugi strani pa v srcu čutim veliko hvaležnost do vseh, ki so nam kakorkoli pomagali. VDobrepolju so se 17. 9.--19. 9. 2010 zgodile hude poplave, mnogi so trdili, da takih ni bilo že 36 let. Spis, Poplava - ne želim je več doživeti, je le delček tistega, kar so mnogi, premnogi ljudje občutili lansko leto v teh res katastrofalnih poplavah. Po dobrem letu je stanje na prizadetih območjih nekoliko bolje, vendar so sledi poplav še vedno vidne. Vedno pa bodo zaznamovani ljudje, ki so jih doživeli, in le oni bojo res vedeli, kako je, ko trepetaš za svoj dom, stvari, ki si jih gradil dolga leta... nato pa ugotoviš, da tvoj večletni trud lahko skopni v kratkem trenutku. ♦ PŠ Kompolje: šolski Ekovrt Pričela se je pomlad in z njo toplejše vreme. Pričela pa so se že tudi drobna dela okoli hiše, na cvetličnih gredicah in vrtovih. Tudi naša šola je letos dobila svoj EKO VRT. Skupaj s starši in otroci smo postavili visoko gredo in se preizkusili v spoznavanju PERMAKULTURE. Vključili smo se v projekt ŠOLSKI EKOVRT preko Inštituta za trajnostni razvoj, v veliko pomoč pa nam je bila tudi strokovna sodelavka ga. Jožica Fabjan, Predstruge. Katarina Vinšek, Petra Andoljšek Žagar Vrt je lahko najboljša učilnica. Otroci spoznavajo semena, iz katerih zraste hrana, dobijo pravo sliko o tem, od kod pride hrana, ki jo potem lahko kupimo v trgovini, spoz- najo, da so za rast rastlin potrebne ugodne okoliščine, predanost in ljubezen. »Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen!« "Narava je naša najboljša učilnica," pravi tudi Eko Vila. Zato smo jo z veseljem povabili k nam v šolo. Končno! S seboj je pri- peljala svojo prijateljico Sončico, prebrala nam je pravljico o vodi in zaigrala na nekaj zanimivih instrumentov. Prinesli sta nam veliko semen in čebulic za naš šolski vrt. Tudi otroci so od doma pridno prinašali semena in sadike, kupili smo korita in zemljo, nato pa je napočil čas, da semena posejemo. Z velikim navdušenjem in veseljem so vsi učenci sodelovali. Stik otroka z zemljo je nujno potreben in je neprecenljive vrednosti. Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje. Sestavljeno je iz kalčka, rezervne hrane in semenske ovojnice. Kalček je zaščiten s semensko lupino. Za svoj razvoj potrebuje hranilne snovi. Hranilne snovi seme črpa iz zemlje. Korita smo odnesli v razred, jih postavili na okenske police, zalili, ... in nestrpno čakali prve zelene rastlinice, da so pokukale iz zemlje. Posadili smo solato, paradižnik, buče, lubenice, redkvice, fižol, stročji fižol, koruzo, smrdljivke, iris, kapucinke, sončnice, peteršilj, baziliko, čebulo, česen . Medtem, ko so naša semena klila in so sadike rastle, smo tudi mi pridno delali. Naredili smo načrt vrta, preučili seznam prijaznih in neprijaznih sosed, prosili starše in ostale krajane za pomoč pri nastajanju visoke grede, nato pa se smo se vneto lotili naslednjega koraka: priprava terena. »Komaj čakam, da bo spodaj vrt!«, je rekla ena učenka, ko je pogledala skozi okno. »Učiteljica, a redkvice smo posadili? Jaz jih imam ful rad!«, je rekel drugi učenec. Nasmejani otroški obrazi in iskrice v njihovih očeh, so nama povedali, da delamo dobro, da širimo ljubezen in znanje. Vsi smo komaj čakali, kdaj bomo naredili vrt in kdaj bomo lahko poskušali čisto svojo zelenjavo. Konec aprila smo dočakali sonce, toplo vreme in dan, ko se je naš cilj uresničil. Dobili smo čisto svoj vrtiček, kjer se bomo lahko učili in se sladkali z darovi narave. Odmaknili smo velik kup zemlje, zbrali odpadle veje, pokosili travo, zbirali organske odpadke, na kup smo znosili kamenje, pričeli smo čistiti zelenico, skopali smo jamice ob ograji, kjer bomo zasadili sončnice ... Navdušenje otrok je bilo popolno! nekateri so se prav grebli, kdo bo držal motiko, kdo lopato, kdo grablje. Vsi so želeli pomagati in vsi, čisto vsi so pomagali. Julija: »Učiteljica, naša šola bo najlepša! Ali bomo imeli tudi živali? Dajmo kar kmetijo narest!« Žiga: »Takega vrta pa tud Videmci nimajo!« V tem času smo uspeli dobiti kar nekaj sponzorjev (Eko Vila, Vrtnarstvo Frbežar, Korotan Kranj, OŠ Videm, starši), ki so nam radodarno podarili ogromno sadik zelišč, zemljo, lubje, nekaj orodja, ... Iz srca hvala vsem, ki imate posluh za naravo, otroke in dobra dela. Zelo smo veseli tudi, da imajo naši starši posluh za ta proj ekt in da so nam z veseljem pomagali pri ustvarjanju visoke grede. V četrtek, 26. 4. 2012 smo se popoldne vrnili v šolo. Pridni očetje so se zakopali v velik kup zemlje, pridne mame pa so se lotile cvetlične gredice in sajenja sadik. Sama sem skupaj z učenci urejala zeliščno gredico, učiteljica Petra pa je pomagala pri nastajanju visoke grede. Vzdolž ograje smo posadili tudi sončnice in poravnali teren na zelenici ob šoli. Pod mlada sadna drevesa pa smo posadili drobnjak, kapucinke in smrdljivke. Pri delu smo bili složni, polni optimizma in dobre volje. S skupnimi močmi nam je uspelo doseči naš zastavljeni cilj! Po končanem delu smo se posladkali z jabolčnim pecivom, ki so nam ga pripravili učenci 4. in 5.razreda ter čaj em. Zvečer smo se trudni, a veseli in ponosni na svoje delo, odpravili proti domu. Hvala vsem staršem, ki ste nam priskočili na pomoč. Brez vas nam ne bi uspelo. Hvala tudi gospe Jožici Fabjan, ki nam je ves čas nudila strokovno pomoč in nas vseskozi vodila ter usmerjala. Sedaj naš vrt pridno zalivamo vsako jutro in opazujemo, kako sadike rastejo. Veseli smo vsakega novega poganjka in komaj čakamo, da si bomo lahko postregli s slastno in zdravo malico. V začetku junija smo pričeli zbirati recepte o uporabi zelišč. Ker sta se meta in melisa lepo razrastli, smo se odločili, da pripravimo metin in melisin sirup, ki nam je zelo všeč. Je zelo osvežilen in kar je bolj pomembno, naredili smo ga sami. V zadnjem tednu pred počitnicami pa si bomo pripravili tudi slastno malico, pri kateri bomo uporabili drobnjak z našega vrta. Spekli bomo skutino pogačo z zelišči, pripravili namaz z drobnjakom in pili naš sirup. Če vas bo pot kaj zanesla mimo naše šole, vas vabimo, da se ustavite in si pogledate naša vrtička. Naj ob tej priložnosti omenim tudi naše sponzorje: • EKO VILA: semena in čebulice • JVIZ OŠ VIDEM: korita, zemlja, zalivalke, ... • STARŠI UČENCEV IN UČENK: semena, sadike, prostovoljno delo • VRTNARSTVO FRBEŽAR, ŠMARJE SAP: sadike zelišč in dišavnic • KOROTAN KRANJ D.O.O.: okrasno lubje, zemlja, motike, lopate • Družina Babič: slama • Družina Jančar: odkop in priprava terena VRTNARSTVO CVETLIČARSTVO ■ VRTNI CENTER ■ UREJANJE VRTOV KKhh '/Ak Slavku s.p. Mali Vrh 19. Šmarje-Sap Id : 1)1.7804 261) fav: 01-7804 2(2 GSM: (140-224 455 vrinar^tw.frtie7arffl!stffl.tie[ P varam! nwiKMi KOROTAN, , d o o , Kranj Državno srečanje OFS v Šentjerneju Martina Prhaj in Majda Blatnik, mentorici V soboto, 26. 5. 2012 je bilo državno srečanje OFS v Šentjerneju. Sodelovalo je devet otroških folklornih skupin, ki so bile predhodno izbrane na regijskih srečanjih po Sloveniji. Izbor za državno srečanje sta pripravili ga. Petra Nograšek in ga. Majda Nemanič. Poudariva naj, da so se državnega srečanja udeležile le najboljše otroške folklorne skupine. Našo šolo je zastopala starejša OFS z odrsko postavitvijo »ČIŽME SMA DUBLI«. Za udeležence državnega srečanja so pripravili poseben program preko celega dne. Zaključil se je s povorko po osrednjem delu Šentjerneja in samim nastopom folklornih skupin v dvorani Primoža Trubarja. Na koncu so se zbrali vsi nastopajoči in mentorji. Iz rok g. Bojana Knifica smo sodelujoči prejeli zlato priznanje in simbolične nagrade. ♦ Primožev pohod na Šentrumar Drugo soboto v juniju smo članice in člani društva gobarjev organizirali 2. Tradicionalni Primožev pohod do gobarske koče na Šentrumarju. Društvo gobarjev Štorovke - Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje Marija Grm Kljub obetom, da vreme ne bo naklonjeno izletom v naravo, smo se odločili, da pohod bo, saj kakšna kapljica dežja najbolj zagnane gobarje in pohodnike ne odvrne od obiska gozda v času gobarske sezone. Vodeni pohodi so bili organizirani iz treh smeri in sicer izpred Jakličevega doma na Vidmu, avtobusne postaje na Krki in izpred gasilskega doma v Hočevju. Naši vodiči so ob osmi uri čakali na udeležence pohoda, vendar je bilo pohod-nikov bolj malo, saj je ob osmi uri pričelo deževati, tako sta se vodiča iz smeri Videm kar sama odpravila na pot, vendar so jima kasneje sledili drugi pohodniki, ki so se na pot odpravili kar sami kasneje, ko je malo prenehalo deževati, saj so poti dobro označene. Na cilju se nas je zbralo približno 50 udeležencev, tako članov gobarskega društva, kot tudi nečlanov. Tako je bila najmlajša udeleženka petletna pohodnica iz Rašice, najstarejši pa gospod iz Kranja, ki se kar ni mogel načuditi, kako lepo kočo imamo v tako lepi naravi. Za pohodnike smo pripravili toplo ognjišče, saj temperature niso bile čisto nič junijske in je bilo prijetno posedeti ob topli peči in odprtem ognjišču s skodelico kave ali čaja. Kdor je želel, pa smo mu ponudili tudi nekaj za pod zob. Naš pohod ima ime po sv. Primožu, ki je zavetnik gobarjev. Nekateri pravijo, da sv. Primož seje gobe, drugi pa da jih žanje, v vsakem primeru pa je povezan z gobami. Da se bliža gobarska sezona, je dokazal naš član iz Ivančne Gorice, Bojan Jereb, ki je do koče prinesel več ko 40 primerkov različnih gob, tako da smo lahko pripravili mini razstavo in se tako nekaj novega naučili, naši člani, determinatorji pripravniki, pa so tako obnovili znanje. Razstava je bila na ogled še tudi v nedeljo. Dežne kaplje niso pokvarile našega razpoloženja, saj smo do popoldanskih ur kramljali v prijetnem vzdušju. Upamo, da nam bo vreme prihodnje leto bolj naklonjeno, tako, da vam kličemo že sedaj »nas-videnje prihodnje leto.« ♦ ROCK KAMNOLOM 2012 Za nami je peti Rock Kamnolom - koncert rockerskih skupin iz Dobrepolja in okolice, za katerega mirno lahko rečemo, da je postal tradicionalni del kulturnega dogajanja v Dobrepolju. Janez Lenarčič, Rock Inženirji Letošnji Rock Kamnolom se je odvijal v soboto, 16. 6. 2012, bar Majolka pa je 15. 6. 2012 na isti lokaciji organiziral še »Majolka Open Air Party« s predvajanjem moderne disco glasbe. Organizatorji koncerta KD Koma 750 (skupini Rock Inženirji in Koma 750) ter bar Majolka, ki je bil tudi letos poleg občine Dobrepolje glavni donator prireditve, smo veseli, da je koncert tudi letos uspel in so bili obiskovalci odlično razpoloženi ter so uživali v vzdušju, ki so ga pripravile nastopajoče skupi- ne. Letos je nastopilo kar šest skupin iz Dobrepolja: Inner Vision, Lumber Jack, Čist Drugu, Koma 750, Panic Stricken in Uroš. Tudi del zasedbe Rock Inženirjev je iz Dobrepolja. Poleg dobrepoljskih skupin so nastopile še skupine: Slovenija Truplo iz Grosuplja ter Dirty Sanchez in Zgrešeni Primeri iz Ivančne Gorice. Vse skupine so nastopale brez honorarja, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vsaka nastopajoča skupina je pustila svoj pečat prireditvi. Posebej bi izpostavil skupini Inner Vision in Lumber Jack. Fantje letos zaključujejo deveti razred OŠ Dobrepolje in so se s svojim nastopom resnično izkazali. Občinstvo so izjemno razgreli tudi Zgrešeni Primeri, ki so tudi sicer že dobro uveljavljeni na slovenski glasbeni sceni. Njihova pesem Razlike je bila pred časom tudi popevka tedna na Valu 202. Koma 750, nepogrešljivi del Rock Kamnoloma, so tudi tokrat izstopali po svojevrstnem pristopu in še enkrat več dokazali, da so mojstri nastopa. Na odru so praznovali tudi 20-letnico svojega delovanja. Skupini Panic Sticken in Uroš sta s svojim udarnim nastopom zaključili letošnji Rock Kamnolom. Še enkrat se opravičujemo fantom iz skupine Uroš, ki so morali zaradi časovne stiske skrajšati svoj nastop! Ob tej priložnosti bi kot organizatorji radi izpostavili še nekaj stvari. Rock Kamnolom je bil v osnovi namenjen predstavitvi dobrepoljskih rockovskih skupin. Kot sem že omenil, jih je bilo letos kar šest. Če smo v začetku še razmiš-ljajli o komercializaciji koncerta, smo tekom petih let prišli do spoznanja, da iz več razlogov to ni možno. Če želimo obdržati nivo prireditve iz zadnjih dveh let (oder, ozvočenje + lučke ...) je potrebno zbrati cca. 2.500 €. Jasno je, da s prodajo pijače ob realno pričakovanem obisku 500 do 700 obiskovalcev takih stroškov ni možno pokriti. Če bi se odločili, da povabimo kakšno znano skupino, bi jo morali plačati, tako bi potrebovali še veliko več denarja, hkrati pa bi prireditev izgubila svoj osnovni namen. Izkušnje organizatorjev takšnih koncertov iz drugih manjših krajev pa kažejo, da tudi znana skupina ni garancija, da bo prišlo bistveno več obiskovalcev. Situacija je s tega zornega kota bistveno drugačna kot v primeru veselic in nastopa zabavnih in narodno zabavnih skupin. Vsa leta do sedaj so nam pomagali razni donatorji, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Hkrati upamo, da bomo na podoben način lahko pripravili tudi naslednji Rock Kamnolom. Živimo v času, ko se vse stvari merijo samo skozi zaslužek, kljub temu verjamemo, da smo s svojim dosedanjim delovanjem prepričali številne Dobrepoljce in druge, ki so uživali na Rock Kamnolomu, da nam bodo v bodoče pomagali pri zbiranju finančnih sredstev. Dobra volja in sreča sta tako ali tako dobrini, ki se ju z denarjem na da kupiti! Kot se spodobi na koncu še zahvala vsem donatorjem, fantom, ki so prireditev speljali po tehnični plati in vsem obiskovalcem, ki ste prišli na Rock Kamnolom. Upamo, da se naslednje leto spet vidimo! Donatorji Rock Kamnoloma 2012: Občina Dobrepolje, Bar Majolka Dobrepolje, Voga d.o.o., Avtotransporti Kastelec s.p., Swedish Tobaco Group, Milos d.o.o. - računovodski servis, Amset d.o.o., Simetrija d.o.o., Evromojster - Marko Kastelic s.p., Kanal d.o.o., Zelnik.net, Go-st d.o.o., Haldilne naprave Meglen s.p., Elegi - Zlatarstvo s.p., Avto servis Boštjan Zupančič s.p., Hiša Slaščic Beti Novak s.p., STN Škerlj Franci s.p. ♦ Mladinsko društvo Dobrepolje MDD PLESNI TEČAJ 2012 Nastja Pugelj Čačača, salsa, angleški in dunajski valček, fokstrot, jive, rumba, tango. Šest zagnanih plesnih parov, ki smo se naštete plese (na) učili v mesecu aprilu in maju. 8 vaj, ki so potekale 1-krat tedensko ob petkih v prostorih mladinskega društva Dobrepolje. Naša srečanja je poleg plesa v veliki večini zaznamoval smeh, pa tudi ogromne količine truda, ki smo ga vložili v napredek - tudi med tednom, ko smo komaj čakali naslednje vaje. Nekateri ostali udeleženci pa so o preteklem projektu povedali tole: Meni je bilo na plesnih zelo fajn. Všeč mi je bilo to, da smo se naučili toliko različnih plesov, samo premalo časa je trajalo - bi bilo treba še malo utrdit in še izpopolnit kakšen ples. Drugače pa ful super, res. Mi absolutno ni žal, da sem šla. Ful mi je bilo všeč sproščeno ozračje, da ni bilo zategnjeno in resno. Salsa je super! Najhitreje mi je šel ča ča ča, najpočasneje tango. Vesel sem, da sem se udeležil plesnih, ker je to zame zelo velik korak naprej. Ni mi žal za vse te plesne urice. Solidna organizacija, pohvalil pa bi prilagodljivost učitelja in njegove pomočnice, tako glede programa, terminov, itd. Bolj na roko skorajda ne bi mogla it. Plesne so mi bile super, saj rada plešem. Spremenila bi morda ... Hmm, veliko ple- sov je bilo - nekatere, ki so mi pri srcu, sem osvojila, druge, za katere rabiš malo več vaje in miselnega treninga, kje je kakšen korak, pa pač ne. Je vse je štimal. Všeč mi je bilo, ker se je termin tudi prilagajal na potrebe plesalcev. Lekcije pa so bilo dobro dozirane, če je bilo potrebno, je bilo razloženo še po "domače" (mišljeno seveda pozitivno!), smeh ... Predvsem je bilo pomembno, da je bilo vse skupaj sproščeno. Naše plesne vaje sta nam omogočila mladinsko društvo Dobrepolje in klub Groš, katerima se najlepše zahvaljujemo in ciljamo še h kakšnemu podobnemu projektu! ♦ Državno mladinsko gasilsko tekmovanje 2012 Najstarejše slovensko mesto - Ptuj, je bilo prizorišče letošnjega državnega mladinskega gasilskega tekmovanja. Na tekmovanju je sodelovalo skoraj 200 tekmovalnih enot, kar je skupaj pomenilo blizu 2000 tekmovalcev. Med njimi sta bili tudi dve enoti PGD Zdenska vas, pionirke in mladinci. Pionirke so v konkurenci 44-ih enot dosegle odlično 11. mesto, mladinci v konkurenci 50-ih enot pa 32. mesto. PGD Zdenska vas V soboto, 2. junija, je bilo že zgodaj zjutraj nadvse živahno okoli gasilskega doma v Zdenski vasi. Dve tekmovalni enoti, njihovi starši, mentorji in navijači smo se zbrali, da se podamo na dolgo pot proti Ptuju, prizorišču letošnjega državnega mladinskega gasilskega tekmovanja. Posedli smo se v avtobus in gasilsko moštveno vozilo ter odšli na pot. Da je čas hitreje minil, so si najmlajše udeleženke tekmovanja izmislile kazni za mentorje, v primeru uvrstitve na določeno mesto. In že smo bili na Ptuju, kjer je bilo tekmovanje že v polnem teku. Na prizorišču je bilo zbranih blizu 2000 mladih gasilcev iz vse Slovenije, na tribunah pa še vsaj toliko navijačev. Po ogledu tekmovalnega prostora se je že bližal nastop naših tekmovalnih enot. Navijači so zasedli svoje mesto na tribunah in s svojimi rekviziti pričarali pravo navijaško vzdušje. Mentorji smo svojim tekmovalnim enotam podelili še zadnje napotke, potem pa odšli proti komisiji A. Najprej je svojo nalogo na tekmovanju opravila enota pionirk, nato pa še enota mladincev. Oboji so svojo nalogo opravili z odliko. Po oddihu na kosilu, smo že vsi z nestrpnostjo čakali na razglasitev, saj smo predvsem pri pionirkah potiho pričakovali visoko uvrstitev. Razvrstili smo se v ešalone po regijah in ob zvokih godbe prikorakali na prizorišče zaključka prireditve. Razglasitev je potrdila tiha pričakovanja, saj se je pionirkam uspelo uvrstiti takoj za 10 najboljših, zasedle so vrhunsko 11. mesto. Mešana ekipa mladincev je prav tako dosegla odlično 32. mesto, žal pa ostaja malce grenkega priokusa, saj so, kot so zatrdili, pred tekmovanjem pozabili zmolit. Po razglasitvi nas je vse zajelo veselje in navdušenje, ki nas je spremljalo vso pot do doma. Za nepozaben dan se tako najprej zahvaljujemo vsem tekmovalkam in tekmovalcem, tudi tistim, ki so bili v lanskem letu del ekip na občinskem in regijskem tekmovanju, letos pa jih zaradi prevelike starosti ni bilo. Zahvala gre tudi staršem za pomoč in podporo in tudi vsem, ki ste nam pomagali in omogočili izvedbo vaj in priprav na tekmovanje. Seveda pa se zahvaljujemo tudi mentorjem za ves čas in trud pri pripravi tekmovalnih ekip. Obema ekipama še enkrat čestitamo za dosežene rezultate! * 5.6.2012 - Zaradi pritožb tekmovalnih enot glede rezultatov elektronskega merjenja štafete pri pionirkah in pionirjih, je bil dne 4.6.2012 sklican tekmovalni odbor državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, ki je rezultate preveril, ugotovil nepravilnosti ter jih ustrezno popravil. S tem se je spremenil tudi vrstni red uvrstitev, s čimer je enota pionirk PGD Zdenska vas po prvotnem 9. mestu zasedla 11. mesto. Več na www.pgd-zdenskavas.com ♦ Opravičilo V majski številki Našega kraja je bil objavljen članek z naslovom "4. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji 2012", ki je bil vzet s spletne strani PGD Zdenska vas. Gasilci iz omenjenega društva so seveda na svoji spletni strani zapisali samo rezultate svojega društva. Članek, ki je bil objavljen, je bil tako po mnenju nekaterih napisan enostransko in je dvignil kar nekaj prahu med gasilskimi društvi v GZ Dobrepolje. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem. Mojca Pugelj - urednica Tradicionalno srečanje društva Sožitje »Dobrota je zlata veriga, ki povezuje človeštvo. »(Johann Wolfgang Goethe) Alenka Bajrami za Društvo Sožitje Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica Leto je ponovno naokoli in na prvo nedeljo v juniju, torej 3.6., smo se člani in članice Društva Sožitje ponovno dobili na prijetnem druženju na Gradišču nad Stično. Tradicionalno družabno srečanje s piknikom tako že postaja naša tradicija. Tudi letos je bilo za hrano in pijačo dobro poskrb- ljeno. Zabaval nas je ansambel Duo Prima, ki je ogrel srca naših članov in ob glasbenih ritmih smo se seveda tudi veselo zavrteli. Ob prijetnem in veselem druženju je čas hitro minil in tudi letošnji piknik nam bo ostal v lepem spominu. Najlepša hvala vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi piknika, hvala tudi vsem posameznikom in prostovoljcem. ♦ Vsak krvodajalec je junak Pod tem geslom bo 14. junija 2012 po celem svetu potekal svetovni dan krvodajalcev. S tem želimo povečati zavedanje o potrebi po varni krvi in pripravkih iz krvi ter se vsem krvodajalcem zahvaliti za njihovo kri, ki rešuje življenja, ter k darovanju vzpodbuditi zdrave posameznike, ki krvi trenutno ne darujejo. 4. junij pa je dan slovenskega krvodajalstva. Statistično gledano vsakih 5 minut v Sloveniji nekdo potrebuje kri. Lani smo na 1.150 krvodajalskih akcijah zabeležili 115.000 prijavljenih krvodajalcev, ki so darovali več kot 42.000 litrov krvi, kar zadošča potrebam po krvi v Sloveniji. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem krvodajalske akcije, ki je potekal konec maja letos. Vabilu se je odzvalo v Grosupljem 157 krvodajalcev, v Ivančni Gorici 176, v Vidmu- Dobrepolje 92 in v Šentvidu pri Stični 58, skupaj v treh dneh 483 krvodajalcev. Zahvaljujemo se tudi vsem šolam, ki dajo na razpolago prostore in vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri izvedbi krvodajalskih akcij, da skupaj rešujemo življenja! ♦ Sekretarka OZRK Grosuplje Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat Krajevna organizacija RK Dobrepolje NEKAJ UTRINKOV S SREČANJA STAROSTNIKOV (Foto: Marija Tegel, Andrej Vreg) V nedeljo, 3. junija sta Krajevna organizacija RK Dobrepolje in Društvo upokojencev Dobrepolje pripravili srečanje starejših in bolnih, ki je potekalo v prostorih Društva upokojencev Dobrepolje. Druženja se je udeležilo 60 udeležencev. Prijetno vzdušje je že ob prihodu pričaral Janez Grandovec, ki je z zvoki harmonike navdušil prisotne. Po kosilu so za zabavo poskrbeli člani dramske skupine Scena, ki so z zanimivimi skeči nasmejali dvorano. Ob prijetnem druženju in klepetu je čas hitro minil in tako smo se sredi popoldneva poslovili s pesmijo. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Da čas neusmiljeno hiti, spoznavam vsak mesec sproti. Komaj sem za maj pisala članek, že me naslednji priganja. Dva načrtovana dogodka za mesec junij sta že za nami. O tem, kako smo se imeli 3. junija na srečanju, ste verjetno že seznanjeni. Druženje in spontan klepet nam bosta še dolgo ostala v lepem spominu. Tudi izlet na Dolenjsko je nepozaben. Naj povem, da je bil avtobus skoraj popolnoma zaseden. Sprejel bi lahko samo še enega člana. Prva postojanka je bila na Dvoru za jutranjo kavico, naprej pa se je odvijalo po že vnaprej planiranem scenariju. Zanimiva je bila Matjaževa domačija, ki je s slamo krita. Tu smo se zadržali kar nekaj časa. Oskrbnik nam je s filmom prikazal vinograd od braj-de do preše in točenja rujne kapljice - cvička v velikanske sode in cisterne. Vse to pridelano smo mi na koncu tudi pokušali. Vožnjo smo nadaljevali do muzeja, kjer razstavljajo dela Božidarja Jakca. Brez težav smo prehodili stopnice in se povzpeli do cerkve Kapi-telj. Od tam smo se odpeljali do reke Krke, kjer so nas na splavu pričakali splavarji. Z veseljem so nam pripovedovali o težkem delu splavarjev. Splavarski krst pa si bom zapomnila tudi jaz. Ostala nam je še pot do Zaplaza. Na hribčku pa mogočna cerkev stoji... Obču- tek imaš, kot da te čaka z razprtimi rokami. Vstopili smo, posedeli, pomolili in zapeli. Gospod župnik nam je povedal zgodovino te cerkve. Cerkev je bila lepo okrašena, saj se je to popoldne v njej odvijalo poročno slavje. Nam je ostalo še pozno kosilo in domov smo se vrnili ob večernem mraku. Naslednje naše srečanje bo v soboto, 7. julija na pikniku v Za-lipovcu. Veliko se smejte, saj to je brezplačna terapija! ♦ Ze pred samim odhodom je bilo obetavno. Obupno pomanjkanje časa za planiranje in neka bakterija, ki mi je vztrajno mešala želodec in ostal del prebavil ravno zadnji teden pred odhodom, nista obljubljala prav veliko. Popolna renovacija najinega stanovanja in zasilno bivanje v sobi za goste sta seveda dodala svoje, a v žepu sva že imela letalske karte za Filipine in ni bilo druge možnost, kot da se usedeva na letalo in vidiva, kaj prinesejo čista naključja. Potovanjena'Fäipine Piše: Gregor Klinc Z rahlim občutkom nejevolje sva se odpravila proti Italiji na štartno točko najinega potovanja. Nič boljše ni bilo razpoloženje niti po tem, ko smo sredi naše zahodne sosede prisilno ustavili zaradih posledic trebušne gipe; tam sem odvrgel še zadnji osebni tovor na Evropskih tleh. Dodatnih 100 EUR za letalsko karto se je izkazalo za zelo dobro investicijo, saj sva na prestop letala čakala v Dubaju, kjer je terminal čist in urejen. V Katarju si resnično nisva želela pristati nikdar več. Izkušnja iz prejšnjega leta naju je izučila. Pa začnimo Minilo je že 26 ur od prvega vzleta in znaj-deva se sredi megalomanske Filipinske prestolnice - Manile. Hude vlage in vročine sva že vajena in ko stopiva iz letališkega terminala, dobim tisti euforični občutek, ki ga dobim na vsakem takšnem potovanju. Nobenih obveznosti, nobene odgovornosti, nimaš ne avta ne motorja. Samo midva, dva nahrbtnika in dva para nog ... hkrati nimaš nič, a v rokah držiš cel svet. Občutek, ki ga privoščim vsakomur vsaj enkrat v življenju. Manila Zal je njena glavna atrakcija kriminal in že v hotelu, kjer preživiva prvih nekaj dni, nama odsvetujejo sprehod po ulicah, ko pade prvi mrak. Enostavno te pred hotelom počaka taksi in ta te odpelje direktno do željene lokacije . to je praksa za vse tujce in zaradi tega ne drezava v nepreverjene možnosti. Sicer pa je bilo dovolj že to, da naju je voznik državne taksi službe iz letališča do omenjenega hotela stal okoli 15 EUR, medtem ko bi bila uradna cena okoli 3 EUR (12 EUR je tam resen denar in ne "drobiž" kot pri nas). Vseskozi je bil taksimeter prižgan, a ko smo prispeli na cilj, je čudežno prištel še kar nekaj sto pe-sov ... v preutrujenosti in zmedenosti okoli nove valute mu sicer plačam, a zadeva me žre še dolgo v noč. Špela to še toliko težje prenese. Gorenjske korenine ji to pač narekujejo. Najbrž ravno zato dobesedno prebediva celo noč. Corregidor Na zajtrku v hotelu sva prva, saj sva bila postelje po 8-ih urah bedenja že skrajno naveličana. Utrujena se ob 6:30 usedeva v taksi in ta naju odpelje na izhodiščno točko izleta po majhnem otoku Corregidor, ki pa je odigral vlogo najpomembnejše strateške točke v filipinsko / USA / japonski vojni (Filipini so bili samo ena izmed pomembnejših udarno strateških točk v USA / japonski vojni). Zanimiv voden izlet po otoku in dobra razlaga komične vodičke sta definitivno popestrila dan ob dejstvu, da sva odnesla s sabo tudi precej izpopolnjeno znanje zgodovine. Nazaj grede se s taksistom ustavimo pri policijski kontroli, da bi povprašali za prvo smer do hotela, pa so nam ti nudili še dodatno uslugo - zahtevo po podkupnini 100 pe-sov (1,8 EUR), ker so opazili, da nisem pripet (zanimivo, da se 90% ljudi vozi nepripetih in veliko taksijev sploh nima varnostnih pasov). Še vedno veliko ugodneje kot tisti nateg taksista pri vožnji iz letališča . So pa policisti skrajno previdni in podkupnino od tebe zahtevajo lepo zapakirano v vozniškem dovoljenju taksista, tako da je vse prikrito. Ko dobijo svoj delež, pa si hitro izbrišejo tvoj prekršek iz glave. Neprespana in povožena prideva nazaj v hotel in začneva pakirati za jutrišnji odhod na letališče. Cilj je približno 700 km južno oddaljen otok Bohol, kjer upava na boljše vreme. Resne težave s transportom Stvari so se blazno zakomplicirale . let iz Manile na Bohol (ki naj bi bil mimogrede povsem banalna zadeva) je potekal nekako takole: na predvideno vkrcavanje na letalo (okoli 14:00) smo čakali nekaj ur. Potem nas le naložijo. Na vzletni pisti čakamo še nekaj ur, nakar nam pilot sporoči, da zaradi vremenskih razmer na Boholu odpovedujejo let. Sledilo je dolgotrajno izkrcavanje in še mnogo dolgotrajnejše čakanje v dolgi vrsti, da sva prišla do potrebnih informacij, kaj sedaj. Po kakih 4 urah dodatnega čakanja v vrsti nama ponudijo dve opciji. Ali greva z nočnim letom do sosednjega otoka in mogoče (!!!) ujameva zadnjo ladjo do Bohola in naju potem čaka še nekaj ur vožnje do željene lokacije ali pa da greva direktno na Bohol z jutranjim letom. Prva opcija je vključevala elemente spanja na ulici, zato sva se ji odpovedala ... Tako nama porinejo v roke karto za jutranji let in naju napotijo pred letališče, kjer smo čakali še kako uro na prevoz do hotela, kjer so nam plačali večerjo in prenočišče zaradi odpovedanega leta. Vsem popotnikom na znanje - zato je pametno plačati zavarovanje leta ob naročilu letalske karte. Po večerji ugotovijo, da za naju, tri Slovenke, ki sva jih naključno srečala na letalu, in dva Nemca, nimajo več prenočišč. Sledi kakšna ura čakanja, da so nam uredili drug hotel. Voznik kombija nas naposled le naloži, a nas dostavi v napačen hotel. Od tam ga peš mahnemo do pravega hotela, ki je mimogrede lociran v rdeči ulici. Tu se zadeva za naju in tri Slovenke le reši, za uboga Nemca pa zopet zmanjka prostora in jih napotijo naprej v četrti hotel. Mi izkoristimo njihovo zmedo in pridemo do še ene brezplačne večerje. Midva sva sicer še dobro čutila prvo v želodcu, a najinim novopečenim kolegicam je šla brez problema. Ni čudno, saj so nama povedale, da celoten "dopust" preživljajo le na suhem rižu in vodi, da si lahko privoščijo potovanje. Če je to dopust, sem raje doma. Ko se končno uleževa v posteljo, je ura že okoli ena zjutraj in glede na to, da je bilo potrebno zjutraj vstati ob 4:00 za nadomestni let, je bilo vseskupaj skorajda nesmiselno. Edino, kar sva v sobi resnično izkoristila, je bila tuš kabina. Poleg tega pa sva celo noč iz sosednje sobe poslušala skrokane možakarje iz Amerike, kako se izživljajo nad mladimi drobnimi Filipinkami iz rdeče ulice. Takšne izkušnje so pač negativna plat takšnih potovanj. Bohol Jutranji let poteka brez problemov in kot bi trenil, stopiva na otok Bohol. Letališče je sicer tako majhno, da letalo komaj pristane in terminal bolj spominja na kiosk kot na kaj drugega, a zunaj te čaka cela horda taksistov in triciklistov. Ti so najbolj značilni prav za ta otok. Sestavljeni so iz 125 ccm motorčkov, zraven pa tovorijo nekakšne doma zbite leseno kovinske ute z dodatnim kolesom, ki sprejmejo do 2 potnika. Prevoz z njimi je smešno poceni. Nekaj deset centov za recimo 5 kilometrov. Nekateri se v te konstrukcije strahovito poglobijo in nastanejo prava umetniška dela iz odsluženih kamionskih karoserij in podobno. Vsi so seveda kar se da poslikani in popisani z raznimi slogani. Bleščice pa nalepijo na vsak preostal, še ne uporabljen, kos skulpture. Zakonitosti Bohola Takoj po pristanku odtriciklirava proti majhnemu otočku Panglao, ki leži povsem na jugu Bohola. Z njim je povezan z mostom. Privoščiva si dan počitka, da prideva k sebi. To je prva nastanitev, kjer naju na nočni omarici ob postelji ne pričaka Biblija ... ne vem, od kod jim ta navada. Nastanitev je super, ljudje te pozdravljajo na vsakem koraku, četudi te vidijo prvič ... kot nekakšna hipi scena deluje vse skupaj. Vsi veseli in dobre volje 24 ur na dan ... nekaj povsem drugega, kot smo navajeni pri nas. Zanimiv je njihov sistem dobave elektrike in vode na otoku. Uradno sta ti dve dobrini dosegljivi med 18:00 in 5:00, čez dan se pa znajdi, kakor veš in znaš. V praksi gredo te omejitve tako, da ko elektrika in voda sta, pač sta, in ko jih ni, jih pač ni. Tako, da je treba kar dobro premisliti, kdaj boš uporabljal WC in podobno. Pa vseeno vsi povsem spokojno živijo s tem . Živ žav pod vodo Filipini so ena izmed svetovnih mek potapljanja. Dodatna prednost njihovih spekta-kularnih podvodnih ekosistemov je ta, da nimajo v tem podvodnem raju skorajda nobenih strupenih rastlin in živali. Največja tegoba tega športa je ravno veliko število strupenih in nevarnih živali, koral in rastlin, ki tako kot vse najlepše stvari v življenju vedno izgledajo najbolje in najbolj zanimivo. Že naslednji dan se zato odpraviva na izlet s čolnom in ko prvič vtakneva glave pod vodo in pogledava skozi potapljaška očala, doživiva pravi šok. Tam spodaj vlada kaos živih barv in razno raznega življenja. Če zbobnaš skupaj cel Jadran, mislim, da ne vidiš toliko podvodnega življenja kot v nekaj deset metrih obale tukaj. Zanimivo je tudi, da se ribe sploh ne bojijo najine družbe in te prav radovedno obletavajo. Ob vsem podvodnem direndaju pozabiva na čas in kmalu ugotoviva, da sva po hrbtu povsem opečena, čeprav se je pred tem iz naju cedilo sončne kreme z neverjetnim zaščitnim faktorjem - 80. Ko prideva nazaj na otok in v senci pijeva hladno pivo, opazujem možakarja, ki na tablo s kredo veselo slika reklamo za vodeno potapljanje z inštruktorjem. Ne bodi ga len, pristopim in na hitro sva bila dogovorjena za naslednji dan. Špela se potopu odpove, saj je potapljaška oprema, ki jo moraš tovoriti na sebi, težja kot je ona sama. Naslednji dan odhitiva do mojega inštruktorja in odpoveva dogovorjen potop, saj sva bila od prejšnjega dne povsem opečena. Anglež, ki se je preselil na Filipine že nekaj let nazaj in se tukaj dobro preživlja s šolo potapljanja, nama razloži, da je vajen takšnih težav turistov, ki se ne zavedajo moči sonca v tem delu sveta. Kulinarično olajšanje Med raziskovanjem okoliša naletiva na pravo olajšanje. Prava evropska restavracija, ob kateri stoji še mala evropska trgovinica. Stvar je potrebno malo podrobneje pojasniti, saj tukaj najdeš ogromno takšnih kombinacij evropske ponudbe, ki pa žal niso popolnoma nič evropske. Ta je bila edina, v kateri sva našla pravi slani 'doručak,' salame in podobno. Takoj je bilo jasno, da je nemški možakar na letnem vrtu ob liter-skem vrčku piva lastnik in da dobro ve, da večini Evropejcem, ki se sem zatečejo na dopust, sladki mesnati in pekovski izdelki, ki so tako priljubljeni med Azijci, ne odgovarjajo. Cene so sicer hudo zasoljene, a ko si nekaj resnično želiš, si za to pripravljen odšte- ti, kolikor je pač treba. V njihovi restavraciji si privoščiva še slano večerjo in pravo nemško točeno pivo, ki pa je za naju vseeno malo premočno. Skoraj liter devetprocentnega piva bi morali v ceniku malo bolje opisati. Če človek ob večerji naroči veliko točeno pivo, pač ne pričakuje tako močne doze. Težko pričakovan potop Opekline so se polegle in po obveznem hitrem teoretičnem tečaju potapljanja že lebdim sredi morja, opremljen v popolni potapljaški opravi skupaj z malo množico razno raznih elektronskih tipal in stikal, ki naj bi jih obvladal, še preden začneva vseskupaj. Moram priznati, da ni ravno najboljši občutek, ko se prvič vržeš v vodo, obtežen s kakimi 50 kilogrami opreme. Moj britanski inštruktor si je vzel delovno nedeljo v zameno za malo večje plačilo in da mi še zadnje napotke, preden se priklopiva na kisikovo jeklenko. Prikaže mi vse možne težave, ki se lahko zgodijo nekaj 10 metrov pod vodo in pri vsaki me dobro stestira, saj imaš pri preseženi glo- bini cca. 6 metrov pod gladino v nezaže-ljeni paniki samo dve rešitvi - ali splavaš direktno na površje in zelo vrjetno dobiš dekompresijsko bolezen, ki ti zna pokvariti nekaj sledečih tednov in se tretira kot zelo resna bolezen, ali pa da razumno slediš strogim navodilom inštruktorja in po nivojih prideš do površja. Najprej preizkusiva prvo globino potapljaškega sveta - 6 do 8 metrov pod gladino. Ker nimam težav z upravljanjem opreme, se kar takoj potopiva na sicer nedovoljenih 18 metrov (zakonsko omejitev je 12 metrov za laike brez vseh tečajev - kar pač tudi sem). ♦ Piše: Zdravko Marič, dr.med. Pomembna gosta preko zračnega mosta Dobri Bog je dal človeku veliko pristojnosti. Potem, ko je ustvaril svet, ljudi, ostala živa bitja in pravila medsebojnega življenja, je bil prepričan, da bo ponujeno in dano delovalo brez odstopanj od njegovih ustvaritvenih načrtov. A kaj kmalu se je izkazalo, da ne bo tako. S ponudbo samovoljnosti in možnosti samoodločitve ljudi za svoje ravnanje se je zataknilo že pri prvima dvema: Adamu in Evi. Vsi vemo, kako sta izneverila božje zaupanje. Presenečenje in razočaranje Boga je bilo tolikšno, da je kljub svoji dobroti človeški rod takoj kaznoval in ga zaznamoval s pogojnostjo, da se je za večno življenje v nebesih potrebno na Zemlji po eni strani izpostavljati velikemu trudu, po drugi strani pa odpovedovati užitkom. Hkrati je uvidel, da mora dogajanje na Zemlji ves čas budno spremljati, da le to ne bi ušlo popolnoma iz nadzora. Ko je čez nekaj časa ugotovil, da ljudje njegovega daru življenja ne spoštujejo, morda celo niti ne razumejo, se je odločil, da pošlje na to ljubo Zemljo svojega sina, ki bo ne samo z božjim naukom, ampak tudi s svojo življenjsko usodo, odprl ljudem oči in jih morebiti usmeril na prava pota. Seveda je to res bil način, ki je v veliki meri dosegel svoj namen. Veliko ljudi je sprejelo božji nauk, pridobilo zaupanje v božjo milost in pridobilo moči za prenašanje trpljenja za poplačilo z večnim življenjem. A hkrati s tem se je večala tudi moč hudega duha in tudi po tistem, ko je Bog žrtvoval svojega sina s smrtjo na Zemlji je moral še vedno budno prežati na dogajanje. Vsakič, ko je razvoj življenja in življenjskih odnosov ušel iz nadzora, je vanj posegel z ustreznimi ukrepi in jih spet usmeril na prava pota in pravi tempo. To je torej pogled na razvoj sveta in dogajanja na njem s perspektive krščanske vere. Če vzamemo razlago kot izhodišče za današnjo zgodbo, lahko nadaljujemo na sledeči način: okrog leta 2000 po našem štetju je Bog analiziral stanje na Zemlji in ugotovil, da je razvoj v zadnjih letih tako hitro napredoval, da prehiteva njegov začrtan plan za 17 odstotkov. Človeški razum, ostala živa bitja in okolje namreč za tako stopnjo razvoja planeta še niso bili pripravljeni, zato ga je bilo potrebno nekoliko upočasniti. Edina možnost za to je bilo vsesplošno zmanjšanje finančnega potenciala in moči, tako imenovana recesija, ki naj bi trajala nekaj let ter tako omogočila, da človeški razum ter njegovo življenjsko in neživljenjsko okolje dozorita do take mere, da bosta pripravljena na nov tempo in ritem razvoja, ki bo v skladu s strategijo in pričakovanji Boga. Seveda je to pomenilo hitro in nepričakovano zmanjšanje ugodja, lagodja in samoumevnih privilegijev, ki so se jih ljudje navadili kot otrok bonbonov in čokolade. To pa je seveda prava priložnost za hudega duha, ki začne takoj trkati na razmišljanje ljudi in jih prepričevati, da se jim godi s prikrajšanjem privilegijev velika krivica. A kljub podpihovanju nestrpnosti je razvoj dogajanja šel v svojo smer ... V majhni državici Sloveniji je prišlo nekega dne tako daleč, da sta zaradi vpliva svetovne krize crknila internet in televizija. Prišlo je do hude blokade informacij, ki pa je bila seveda samo ena v sklopu številnih splošnih nazadovanj v sistemu delovanja celotne države. Eden od pomembnih sistemov, ki jih je prizadela kriza, je bilo tudi zdravstvo. Pomanjkanje sredstev za izvedbo zdravstvenih projektov je državo prisililo, da je začela delati selekcije. Ne samo selekcije po izbiri določenih programov, ampak tudi selekcije po kraju, ki jim bo določena pomoč ponujena in dobavljena. A ker vlada ni želela in upala prevzeti odgovornosti za presoj o, katerim občinam v Sloveniji bo zdravstvena pomoč dodeljena, katerim pa ne, so zadevo prepustili naključni izbiri. Poglejmo primer: vsakih 14 dni so zbrali recimo pakete zdravil za zdravljenje zvišanega holesterola v krvi, ki naj bi zadostovali za polletno zdravljenje 1000 bolnikov. Zdravila so odpeljali na Brnik in jih naložili v vojaški helikopter. Pilotu sta se pred poletom pridružila še predsednik vlade in minister za zdravje, oblečena v padalsko uniformo in opremljena s padali. Seveda sta oba opravila izpit za padalca, ki je bil pogoj za sodelovanje v vladi. Pred vzletom je pilot v računalnik vnesel naključno izbrane kode leta, ki so mu jih posredovali iz Koordinacijskega centra za razporejanje hipolipemikov Republike Slovenije. Zatem je helikopter s posadko vzletel in po 20 minutah leta v naključno izbrano smer je pilot ukazal padalcema: »Pripravita se za skok, za vama bom odvrgel tri pakete zdravil proti holesterolu, ki jih v skladu s Pravilnikom o izbiri zdravstvenega potrošnika predajta predstavniku občinskega sveta občine, kjer bosta skupaj s paketi pristala.« Nato sta se predstavnika oblasti vrgla v globino proti tlom. Po nekajminutnem skoku sta pristala direktno za občinsko stavbo občine Dobrepolje, kjer je bilo rokometno igrišče. Da bo mera polna, se je ravno takrat tam odvijala rokometna tekma v sklopu vsakotedenskega turnirja medkrajevnega občinskega tekmovanja. Igralec iz Ponikev je ravno streljal sedem-metrovko, ko je minister za zdravje priletel v šestmetrski prostor in glej ga zlomka: žoga mu je priletela naravnost v glavo. Sodnik je glasno zažvižgal, prekinil tekmo in poklical dežurnega zdravnika, ki je oskrbel poškodovanca. Takoj v naslednjem trenutku pa je pristal še predsednik vlade in to točno na zgornjem delu častne tribune, kjer so sedeli predstavniki občinskega sveta in v tistem trenutku negodovali ob nepričakovanem razpletu kazenskega strela. A predsednik se ni dal zmesti; brez obotavljanja je razgrnil list papirja in nemudoma začel z branjem protokolarnega besedila: »Spoštovani prebivalci občine Dobrepolje. V skrbi za vaše zdravje vam vlada republike Slovenije kot naključno izbrani občini podarja tri pakete zdravil za zdravljenje povišanega holesterola v krvi. Prosim, da pakete predate pristojnim v vašem zdravstvenem domu, ki bodo tisočim izmed vas, najbolj potrebnim tovrstnega zdravljenja, pol leta delili omenjena zdravila. Po odloku iz Uradnega lista št 2415-2025 - vaš predsednik vlade.« Eden izmed podžupanov mu nemudoma odvrne: »Pristojni iz zdravstvenega doma ravnokar meri pritisk vašemu ministru. Kar z njim se pogovarjajte glede paketov,« in pokaže s prstom proti igrišču. Predsednik ubogljivo stopi na igrišče, kjer je domači zdravnik ravnokar oskrbel ministra za zdravje rekoč: »Vse bo v redu. Glava je cela. Glede vaših paketov zdravil pa bi vam povedal, da bomo vzeli samo en paket, za tiste, ki so najbolj ogroženi. Ostala dva dajte tistim občinam, ki so jih bolj potrebne. Pri nas, kot vidite, imamo drugačne metode za preprečevanje bolezni srca in ožilja, to je šport. Šport deluje tudi proti stresu, zbližuje ljudi in krepi vzajemno pomoč. Žal smo pač bili zaradi blokade informacij in oskrbe prisiljeni, da smo za ohranitev narodovega zdravja ubrali svoje metode. Naš program je zastavljen tako, da vključuje čim širši krog ljudi. Rezultati so fantastični, povprečno znižanje vrednosti holesterola v krvi v zadnjih treh letih je 20 procentno.« »Prijetno sem presenečen.« pove minister, »kako pa potem poteka vaše delo v ambulanti?« Zdravnik se samo nasmehne in odvrne: »Moje delo se je zelo spremenilo. Večino delovnega časa preživim na igriščih, kjer sem koordinator za pravilno vadbo in zdravim morebitne poškodbe, v sejni sobi, kjer predavam o zdravih življenjskih navadah ali pa na domovih občanov, kjer opravljam zdravstveno vzgojo za celotno družino. Pisanje receptov, napotnic in bolniških listov je postala prava redkost.« Zatem se minister obrne proti predsedniku, ga pokliče na rob igrišča in po nekaj minutah pogovora na štiri oči se oba vrneta do zdravnika. »Prosiva vas, če lahko odletite po tekmi z nama v Ljubljano, da predstavite svoj način dela parlamentarnemu odboru za zdravstvo. Odleteli bomo s helikopterjem, ki vas bo tudi odpeljal nazaj.« »Hvala, gospoda,« odvrne zdravnik, »ne bom odletel v Ljubljano, ampak se bom tja odpeljal s kolesom. Hkrati vaju prosim, da tudi vidva odpovesta let helikopterja, ostaneta danes na naši gasilski veselici in se jutri zgodaj zjutraj vsi trije s kolesi odpravimo v Ljubljano direktno na sejo Odbora za zdravstvo.« Oba sta bila takoj ZA. Preoblekla sta se v športno opremo in se vključila v VIP ekipo na rokometnem turnirju. Predsednik je dal tri gole, minister pa dva, nato sta se pa udeležila še veselice brez cigaret in alkohola, kjer je igral ansambel Mladi futsalerji. Po dobro prespani noči pa zjutraj navsezgodaj na kolo. A še pred tem sta si na hrbet naložila vsak po en paket zdravil proti holesterolu, ki sta jih bila pri-morana odpeljati nazaj, saj bi drugače zdravila propadla. »Naslednjič prideva do vas s kolesi,« sta dejala v slovo in skupaj z zdravnikom so jo vsi mahnili proti glavnemu mestu širit dober zgled majhne občine velikemu občestvu. Morda boste rekli, da je to znanstvena fantastika? Res je zgodba prelepa, da bi bila resnična, a moram reči, da se določeni premiki v pozitivno smer med nami res dogajajo. Ravno danes sem pregledoval izvide vrednosti holesterola in ravno danes sem pregledoval nekaj zadnjih izvodov Našega kraja. Ugotovil sem, da so povprečne vrednosti holesterola v primerjavi z vrednostmi izpred nekaj let občutno nižje. Ugotovil sem, da je število športnih prireditev, delavnic in predavanj v zvezi z zdravjem ter družabnih prireditev v primerjavi s številom izpred nekaj let občutno višje. To dokazuje, da ljudem v Dobrepolju kriza ne more iztrgati močne notranje volje skrbeti za zdravje in dobro počutje. To dokazuje, da ne spadamo med ljudi, katerih moto je samo negodovati nad varčevanjem države in jo avtomatično kriviti za morebitni nastanek slabega počutja ali bolezni. Zavedamo se, da moramo v skrbi za zdravje največ storiti sami, da skrb za zdravje ni hlastanje za zdravili in tehničnimi pripomočki, ampak dvignjena glava, zavzetje obrambnega položaja ali položaja za protinapad, zazrtje morebitnemu bolezenskemu sovražniku naravnost v oči in šepetanje sebi in njemu: »Če me želiš napasti, se ti ne bom prepustil brez boja. Na srečanje s tabo sem se pripravljal z redno telesno vadbo, zdravim načinom življenja in tehnikami za dvig psihične moči.« Zavedamo se, da država Slovenija ni neizčrpna prašičja samica z dva milijona seski, kamor bi se brez prerivanja prisesalo dva milijona slepih odojkov, ki si želijo brez najmanjšega lastnega truda črpati mlekca noč in dan. Po dvajsetih letih samostojne države se bo žal naša dojilja počasi izčrpala in brez pretresov bodo lahko preživeli le tisti mladiči, ki bodo odprli oči, ki bodo zagnali namesto sesalnih gibalne mišice in ki iz mleka ne bodo preklopili na alkohol, cigarete, droge, nepotrebna zdravila in nezdravo hrano, ampak bodo uživali uravnotežene obroke zdrave hrane in pijače. In ko bomo začeli neznansko uživati v nepojmljivi lepoti občutkov samokontrole v zmernosti, bo dobri Bog ponovno naredil analizo in rekel: »Dovolj je bilo, potrebe po zmanjševanju 17 procentnega presežka razvoja je konec. Naj se zažene ponovni razvoj, človeštvo in njegov svet sta za razvoj ponovno dozorela.« In vklopil se bo internet, zagnali se bodo programi satelitske televizije. Kriza bo postopoma ponehala in ljudem se bo vračalo v srca zadovoljstvo. A namesto množične proizvodnje zdravil proti holesterolu bo parlament raje ustanovil vsakotedenske turnirje medobčinskega državnega tekmovanja. Turnirjev se bosta seveda udeleževala tudi predsednik in minister za zdravje, le da se bosta to pot tja pripeljala namesto preko helikopterskega zračnega mostu raje s kolesi, brez paketov zdravil in ne po naključno izbrani občini obiska, temveč po skrbno planiranem razvojnem načrtu, imenovanem Razpored državnih aktivnosti proti zvišanemu holesterolu, Razpored državnih aktivnosti za preprečevanje kapi, Razpored državnih protistresnih aktivnosti, Razpored državnih aktivnosti proti boleznim odvisnosti. itd., itd., itd. ♦ Je kriza lahko priložnost za posameznika in oblast? Igor Ahačevčič Že nekaj let živimo v recesiji. V gospodarski krizi, iz katere Evropa in po malem tudi svet ne najde izhoda. Voditelji se sestajajo in debatirajo, rešitve pa ni. Mislim, da predvsem zato, ker na vsak način hočejo najti rešitev v smeri, ki nas bi vrnila v stanje izpred kakšnih deset let, ko je bilo vse še lepo, pred nami pa nesluteno lepa prihodnost z veliko turizma, različnega trgovanja ter dela z računalnikom in virtualnim svetom. Sanjali so celo o tem, da bo gospodarska rast v Sloveniji 10 %. A zgrešili s(m)o v temelju. Tega namreč ni bilo. Kot vsako stvar, tudi zdajšnje stanje vidimo z različnimi oč- mi. Moje oči vidijo zadevo tako, da bi morali naše življenje čisto spremeniti. Se vrniti precej nazaj. K naravi oziroma naravnemu ritmu življenja. Spet začeti ustvarjati dobrine in takoj končati z gospodarstvom, ki temelji na špekulacijah borznih posrednikov in ocenah bonitetnih hiš, ki delujejo na (politično) vprašljivi osnovi. Slovenija je na prehranskem področju zelo šibka. Večino vseh prehranskih surovin in izdelkov uvozimo iz drugih držav. Nekatere sicer upravičeno, nekatere povsem po nepotrebnem. Če se zdaj zazrem v domači kraj, vidim da imamo nekaj prednosti in priložnosti. Ena takšnih je ekološko kmetijstvo. Naša dolina (Dobrepolje in Struge) je majhno in z naravnimi pregradami omejeno področje. Je torej zaprto in dokaj omejeno za vplive od drugje. Ker je majhno, ga je mogoče dobro nadzorovati in obvladovati. Lokacija tudi ni problematična, saj do večjih središč ni ravno daleč, prometno pa je kraj tudi zadosti odprt. Pomembo je tudi, da v naših krajih še živi zgodovinski spomin na obdobje zadružništva iz Jakličevih (in Krekovih) časov. To je bilo dejansko edino obdobje, ki je Dobrepolje gospodarsko dvignilo. Posledično pa tudi kulturno in izobrazbeno. Zdaj bi bilo potrebno spet zbrati nekaj poguma (to je sicer zmeraj problem) in organizacijske spretnosti. Zdaj je čas, da se zlasti izkaže Občina Dobrepolje, ki bi morala biti gibalo (vzpod-bujevalec) tega dela. Potrebno bi bilo sprejeti kakšen odlok, s katerim bi dejansko dosegli in določili, da se v tej dolini ne sme kmetovati drugače kot ekološko. Ustanoviti Zadrugo in začeti z delom. Dobrepoljci se radi pohvalimo s poštenostjo, pridnostjo in še »stare« vrednote menda živijo med nami. To je dobra osnova za zagon. Morda bi veljalo poskusiti, sicer nikoli ne bomo vedeli, če stvar deluje ali ne. Vsekakor je zdaj velika in verjetno edinstvena priložnost za kmetovalce oziroma gospodarje, za lokalno oblast pa izziv in preizkušnja kakršne še ni bilo. ♦ Dobrepoljci tekli maraton Bruhanja vas - Dolenjske toplice V okviru Športnega društva Dobrepolje že dobri 2 leti deluje tudi tekaška sekcija (z geslom Dirjam k' norc' :)) v kateri med vsako tekaško sezono skupaj premagujemo kilometre. Svojo pripravljenost preizkušamo na najrazličnejših tekaških prireditvah predvsem na 10 ali 21 kilometrskih razdaljah. Pred kratkim pa smo se odločili, da preizkusimo svojo pripravljenost tudi na maratonski razdalji. Tako smo 10. 6. 2012 v okviru Športnega društva Dobrepolje organizirali tek od Bruhanje vasi preko Hočevja in Krke do Dolenjskih toplic, kar znaša natančno 42 kilometrov. Dnevi pred tekom so bili deževni in vremenske napovedi niso bile ravno vzpodbudne, zato smo zadnje dni razmišljali tudi o prestavitvi teka. Na dan odhoda smo se zbudili v oblačno, vendar suho jutro, zato je bila končna odločitev o teku odločena v nedeljskem jutru, ko smo se vsi tekači zbrali pri rekreacijskem parku Gmajna. Odločili smo se za tek in vreme, ki je bilo na začetku spodbudno oblačno, se je v poznem popoldnevu prevesilo v sončno, zato smo bili zelo veseli naše odločitve. Teka se je udeležilo 17 ljudi, med katerimi so bili tekači, kolesarji in spremljevalna ekipa, kar je vsekakor zelo lepa številka. Skozi celoten tek smo imeli podporo spremljevalnih vozil, ki so se ustavljala na določenih postajališčih in skrbela za energetske napitke ter okrepčila. Brez spremljevalne ekipe bi bil tek najverjetneje neznosen, zato se jim za njihovo pomoč in podporo v imenu vseh tekačev najlepše zahvaljujem. Tekači smo tekli v parih ali trojkah glede na kondicijo in ritem teka, ki je posamezniku ustrezal. Že vnaprej smo se dogovorili, da bo vsak od tekačev pretekel razdaljo, ki se mu glede na njegovo pripravljenost in počutje zdi najprimernejša, nato pa se lahko pridruži sprem- ljevalni ekipi v vozilih. To je verjetno tudi eden izmed razlogov, zakaj kljub preteče-ni veliki razdalji nobeden od udeležencev ni utrpel morebitnih poškodb ter smo vsi srečno prispeli do cilja. Na cilju je sledilo skupinsko fotografiranje celotne ekipe ter relaksacija v bazenih. Prvi (in upam da ne zadnji) Dobrepolj-ski tek do Dolenjskih toplic je torej za nami, v Dobrepolju se vsako leto vse več mladih in starih pričenja rekreativno ukvarjati s športom in vse, ki se nam želite pridružiti, vabim da se nam ob sredinih večerih pri koči v Bruhanji vasi pridružite na teku ter tako skupaj naredimo nekaj dobrega za našo telo. Naslednja priložnost za preverjanje svoje telesne kondicije bo na drugem Dobrepoljskem teku, ki bo letos verjetno obsegal 10 km in se bo predvidoma odvijal v septembru (več o njem bo znano v prihajajočih mesecih). Se nam pridružite? ♦ 14. Kolesarski maraton treh občin je za nami V nedeljo, 3. junija je bil v centru Grosuplja pravi živžav. Pisano množico 866 kolesarjev so prijazno nagovorili vsi trije župani, potem pa so se ob zvokih pihalnega orkestra pognala pedala po ulicah in vaseh občin Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosuplja. Vreme je bilo ugodno, dobre volje ni manjkalo. Poleg ustaljenih cestnih prog v dolžini 92, 80 in 56 km, je bila letos spet organizirana proga za ljubitelje gorskega kolesarjenja, ki so se ga udeležili tudi člani slovenske biat-lonske reprezentance s svetovnim prvakom Jakovom Fakom na čelu. Bili so navdušeno sprejeti. Skoraj 200 malih in velikih kolesarjev se je udeležilo družinskega maratona. Starši so pospremili 87 otrok, mlajših od 15 let -nekateri so bili še v plenicah, a vsi ustrezno opremljeni s čeladami. Njihove svetleče očke ob prejemu medalje nam zagotavljajo, da bodo prisotni tudi prihodnje leto. Za tiste, ki so na maraton prišli brez koles, pa smo organizirali pohod na Magdalensko goro in spinning maraton pod šotorom. Najstarejši udeleženec je štel 82 let, naj- starejša udeleženka 65; najštevilčnejša skupina pa 42 udeležencev. Živahno je bilo ves dan. Živopisana druščina s kolesi in čeladami, stojnice, glasba, šotor sredi mesta, medalje, žrebanje nagrad, smeh, klepeti, navdušenja in prene-katera pohvala. A člani Kolesarskega društva Grosuplje nismo vozili, pač pa skrbeli, da je vse potekalo kot je treba. Velik delež pri pripravi in organizaciji je prispevala tudi Občina Grosuplje kot soorganizatorka maratona, pa tudi občini Dobrepolje in Ivanč-na Gorica sta prispevali svoj delež. Seveda gre zahvala našim številnim sponzorjem, ki so prispevali finančna sredstva, opremo za izvedbo maratona ali darila za srečelov. Prireditev so s svojo prisotnostjo in pomočjo popestrili tudi Turistično društvo Magdalenska gora, Čebelarsko društvo Grosuplje, Gasilska društva vseh občin, ZŠAM in Moto klub Fire Group iz Ivančne Gorice, Kulturno društvo Boštanj, Turistično društvo Šentjur, Pihalni orkester GŠ Grosuplje in drugi, ki so sodelovali s svojo dejavnostjo ali kako drugače pripomogli pri realizaciji maratona. Kolesarski utrip 14. maratona treh občin si lahko ogledate v slikah, posnetkih in komentarjih na naši internetni strani: www. kolesarsko-drustvo-grosuplje.si. Seveda pa lahko pripišete svoje mnenje, pripombe in pohvale. Nasvidenje prihodnje leto! Pega Kunstelj, tajnica društva A Vsakdo se mora sam odločiti, po kakšni poti bo šel, in se nanjo podati z vso energijo, močjo, vztrajnostjo in razmišljanjem: "To pot BOM prehodil, kot najbolje vem in znam." Vsakdo se mora zavedati, da je tekme konec šele, ko se ustavimo. Mali nogomet Končan je spomladanski del odprtega občinskega prvenstva v malem nogometu. V času do dopustov bosta odigrana še dva kroga jesenskega dela. Pogled na trenutno lestvico pove, da sta se oblikovali dve skupini ekip in sicer skupina , ki je v boju za najvišja mesta, in skupina ekip, ki se borijo za sredino lestvice. Tekmovanje se bo nadaljevalo po poletnih odmoru, v soboto, 25. 08. 2012 ob 18. uri v Kompoljah. Več o ligi lahko preberete na http://www. sd-kompolje.si in http://www.kapodol. com ZŠO Dobrepolje Rezultati in trenutna lestvica sta sledeči: OUTSIDER ŠD STRUGE ŠD PREDSTRUGE 8 1 ŠMD TURJAK KMN VELIKE LAŠČE 2 3 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 2 2 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE ŠD ZAGORICA KLAPA 2 0 RS TEAM ŠD KOMPOLJE ŠMD TURJAK 2 1 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE KMN VELIKE LAŠČE 4 7 OUTSIDER ŠD STRUGE BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 7 1 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK ŠD PREDSTRUGE 7 0 ŠD ZAGORICA KLAPA ŠD PREDSTRUGE 3 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE ŠMD TURJAK 2 2 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 3 2 OUTSIDER ŠD STRUGE RS TEAM ŠD KOMPOLJE 2 0 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE RS TEAM ŠD KOMPOLJE 1 8 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK ŠD ZAGORICA KLAPA 5 0 ŠMD TURJAK OUTSIDER ŠD STRUGE 1 3 ŠD PREDSTRUGE KMN VELIKE LAŠČE 0 3 ŠMD TURJAK ŠD PREDSTRUGE 5 0 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE OUTSIDER ŠD STRUGE 2 2 KMN VELIKE LAŠČE BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 0 4 RS TEAM ŠD KOMPOLJE ŠD ZAGORICA KLAPA 9 0 št. tekem zmage remiji porazi TOČKE prejeti dani goli .. 5 goli gol razlika 1 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 9 7 0 2 21 48 12 36 2 OUTSIDER ŠD STRUGE 9 6 3 0 21 32 8 24 3 KMN VELIKE LAŠČE 9 6 1 2 19 29 20 9 4 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 9 5 2 2 17 30 16 14 5 ŠMD TURJAK 9 5 1 4 16 24 13 11 6 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 8 3 2 3 11 23 21 2 7 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 9 2 1 6 7 21 27 -6 8 ŠD ZAGORICA KLAPA 9 1 0 8 3 6 41 -35 9 ŠD PREDSTRUGE 9 0 0 9 -1 5 59 -54 Turnir v ma lem nogo metu ob 35 -letni ci ŠD Kom po Ije Športno društvo Kompolje je v sklopu prireditev ob praznovanju 35-letnice društva organiziralo v nedeljo, 27. 5. 2012, turnir v malem nogometu. Na turnir je bilo povabljeno osem dobrepoljskih ekip, ki so se vse odzvale povabilu. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Prvo skupino so sestavljale veteranske ekipe, ki so nastopale v prvih letih ustanovitve dobre-poljske lige, medtem ko so drugo skupino sestavljale ekipe, ki sedaj nastopajo v občinski ligi. Tekmovanje je potekalo v vsaki skupini po sistemu vsak z vsakim, tako da smo dobili zmagovalce za vsako starostno skupino posebej. Kljub temu, da je bil namen turnirja predvsem druženje, pri veteranskih ekipah pa videnje oz. snidenje po kar nekaj letih, so bile tekme zanimive, polne tekmovalnosti, kajti vsaka ekipa si je želela zmage v svoji skupini. Rezultati tekmovanja: Skupina A- veterani 1. mesto: ŠD Ponikve 2. mesto: ŠD Zagorica 3. mesto: ŠD Kompolje - Okrepčevalnica Zora 4. mesto: ŠD Dobrepolje Skupina B 1. mesto: RS Team ŠD Kompolje 2. mesto: Klapa ŠD Zagorica 3. mesto: Veliki Snežak ŠD Dobrepolje 4. mesto: Outsider ŠD Struge Po končanem tekmovanju, je sledila podelitev spominskih pokalov vsem sodelujočim ekipam in nato družabno srečanje na igrišču v Kompoljah. Vsem ekipam, se zahvaljujemo za udeležbo, sodniku Frenku Strnadu pa za opravljeno delo. S športnimi pozdravi! Futsal klub Do bre po Ije za ključil drugo sezo no de lova nja! Za Futsal klubom Dobrepolje je še druga sezona delovanja. V drugi sezoni smo opravili še naslednje korake do ciljev, ki jih želimo doseči. Zaključek je tudi letos potekal v koči pri koritu v Podgori. Čeprav letos ni bilo tiste pike na i, z zares vrhunskim rezultatom, pa smo v klubu z doseženim zares zadovoljni. Prvi velik plus je zagotovo nova najmlajša vadbena skupina do 7 let, kjer trenira zares veliko mladih fantov in je odziv zares neverjeten. Ob tej priliki hvala vsem staršem, da nam in našim trenerjem zaupate svoje otroke, da jih naučimo prvih nogometnih korakov. V letošnji sezoni je skupno treniralo 105 fantov in deklet v osmih različnih vadbenih skupinah. Skupna številka je torej zares velika. Poleg tega smo letos na novo uvedli tudi skupino deklet in upajmo, da bo naslednje leto ta številka še večja. Odlična stvar so bili tudi večdnevne priprave na Bledu za starejše tri skupine, ki so zares navdušile in jih bomo zagotovo ponovili tudi v naslednji sezoni. Ponovno prvaki do 11 let! Tudi letos smo nastopali v 1. slovenski fut-sal ligi do 13, 15 in 18 let in v tekmovanju MNZ futsal liga Ljubljana do 9 in 11 let. V državni ligi nam je pri skupini do 13 in 18 let za uvrstitev med 4 oziroma 8 najboljših v državi zmanjkalo le nekaj točk. Medtem ko smo v ligi do 11 let ponovno osvojili naslov najboljšega v območju Ljubljane. Vendar rezultati v našem klubu zares ne smejo biti merilo o uspešni oziroma neuspešni sezoni, saj imamo precej omejene pogoje za delovanje. Na eni strani smo majhna občina z majhnim številom vadečih in že zaradi tega dejstva je pač potrebno izhajati, da je vsak uspeh še toliko večji. Na drugi strani pa imamo omejene možnosti treniranja, saj telovadnica OŠ na Vidmu nikakor ne ustreza pogojem treniranja futsala. Poleg tega pa moramo »domače« tekme igrati v sosednji občini v Velikih Laščah. To bo še toliko bolj moteče v naslednji sezoni, ko bomo imeli domače tekme skoraj vsak teden in brez domače podpore bo uspeh še toliko teže doseči. Zadnjo nedeljo v maju je bil v Podgori tudi piknik ob koncu sezone, kot je to tudi že v navadi. Skupaj z igralci, starši in prijatelji kluba smo se tako zaključili drugo sezono in se že veselimo avgusta in novih izzivov, ki jih zagotovo ne bo manjkalo. Ob tem naj povabim vse najmlajše na futsal šolo, ki bo potekala v začetku julija na Vidmu. Za dodatne informacije se obrnite za našo spletno stran ali Facebook profil. Zahvala gre tudi našim donatorjem: Kanal d.o.o., Avtoelektrika Vili Andolšek s.p., Adles d.o.o., T&R Vidic, Bar Majolka, Prevozi Mare in Občina Dobrepolje. ♦ Veter v laseh v Dobrepolju V okviru prireditve VETER V LASEH, ki se je letos odvijala v nedeljo, 3. 6. 2012, na igrišču za šolo so poleg vseh športnih aktivnosti potekale še ostale dejavnosti. ODBOJKA : 7 ekip - 30 tekmovalcev 1. PP Team 2. The best 3. Smrkci 4. Čebelice Maje 5. Anonymus 6. Mark in Martin 7. Ekspresni učenci ROLANJE: 28 tekmovalcev 1. TRIADA 1. Ajda Erčulj 2. Nika Ponikvar 3. Nuša Žgajnar 2. TRIADA 1. Damjan Ilič 2. Kristjan Grm 3. Žiga Mohar 3. TRIADA 1. Matevž Klinc Sonja Lenarčič Pod budnim očesom mladih novinarjev (Marko Čmrlec, Luka Koščak, Janez Gran-dovec) je nastala fotoreportaža z utrinki prireditve. Le-te si lahko ogledate na spletni strani šole. Spremljali so boje, navdušenja, padce, veselje ... skratka v fotoobjektiv so ujeli vso pozitivno energijo, ki so jo širili mladi in mladi po srcu. Na literarnem natečaju z naslovom ŠPORT JE PRAVA IZBIRA je sodelovalo kar 60 učencev. Nastale so zanimive pesmi, uganke pa tudi stripi in razmišljanja, kratke zgodbe. Med res množico prispelih izdelkov smo izbrali tri, in sicer: 1. Hana Cernivec (mentorica Ema Sev-šek), 7. razred 2. Dina Midžan (mentorica Sonja Lenarčič), 8. razred 3. Sara Ahačevčič (mentorica Sonja Lenarčič), 6. razred Letos je prvič potekal tudi kviz PREVETREN. Posebna zahvalo bi tukaj namenila učencem izbirnega predmeta Šolsko novinarstvo, ki so sestavili vprašanja za kviz (Hana Černivec, David Bambič in Emanoe-la Škulj). Kviz je potekal v ponedeljek, 4. 6. 2012, ob 12.00 v računalniški učilnici, kjer so se učenci pomerili v znanju in informiranju o drogah in zdravem življenjskem slogu. Ekipa je bila sestavljena iz 3 tekmoval- Iportna u n Mo^oijjc cev (obeh spolov). Tekmovali sta dve ekipi iz 8. razreda. Zmagala je ekipa 8. b razreda, ki so jo sestavljali učenci: Zala Erčulj, Jon Ahačevčič in Matic Šuštar. Najboljši na literarnem natečaju in kvi-zu so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami. ♦ Rezultati akcije "Veter v laseh - šport je prava izbira" MINI NOGOMET: 11 ekip - 44 tekmovalcev 1. TRIADA 1. Barcelona 2. Viharni strel 3. Hitre nogice 4. Močna strela 5. Chelsea 6. Ognjeni škorpijoni 2. TRIADA 1. FC Dobrepolje 2. The best 3. Barca 3. TRIADA 1. Še tretjič bomo zmagal 2. Krastači 2. Anja Hren 3. Klara Peterlin Športno društvo Dobrepolje je izpeljalo še eno, že 15 - sto po vrsti, športno prireditev za mlade » veter v laseh - šport je prava izbira ». Lahko bi rekli, da smo na koncu vsi zadovoljni. Predvsem, ko vidimo, koliko mladine si še vedno želi sprostitve ob športnih dejavnostih. Ko vidimo na njihovih licih nasmeh, odločnost za »borbo«, nam nobene minute ni žal, ki smo jo vložili v pripravo dogodka. Letos je sodelovalo v športnih aktivnosti 102 učencev. Spremljevalne aktivnosti pa so bile še: novinarske delavnice, kviz prevetren, literarna ustvarjanja. V teh aktivnostih je sodelovalo kar 60 učencev. Za vso pomoč se ŠD Dobrepolje zahvaljuje učiteljicam: Alenki, Sonji, Emi, učitelju Danilu; ravnatelju Ivanu Grandovcu in županu Janezu Pavlinu, ki sta ob začetku prireditve nagovorila mlade. Seveda, pa kot predsednik ŠD Dobrepolje, ne morem izpustiti mojih stalnih sodelavcev v društvu, brez katerih , tako te in ostalih prireditev ne bi bilo. Pripravil: Alojz Kuplenk Pesem o drogah Ko ti želje mladost prebuja, ko iščeš nove poti, nekdo ti za vogalom ponuja, daj, no vzemi - poženi strup si v kri. In zabredeš v svet omame, še preden se tega zaveš, so tvoje najlepše sanje že razdejane. Le smrt ja, tam kamor greš. »Ni mi mar, ni mi mar,« mesto govori. »Oj nikar, nikar,« v meni vse kriči, ker vem, da ... Vsi, prav vsi življenje ljubimo, zato ta nori ritem mesta naj v raj se spremeni. Vsi, prav vsi življenje ljubimo, zato naj stara siva pot te spet popelje med ljudi. Ko te sreča na rob odrine, ko obup te duši, verjemi -bolečina ne mine, razen skozi zamegljene oči. In zabredeš v svet omame, še preden se tega zaveš, so tvoje najlepše sanje razdejane. Le smrt je, kamor greš. Vsi, prav vsi življenje ljubimo, zato naj stara siva pot te spet popelje med ljudi. Sara Ahačevčič Šport je prava izbira Ko človek enkrat s športom začne se ukvarjat, postane mu to navada in celo življenje ona njemu vlada. To drugače dobro je zelo, saj takrat imamo zagotovo zdravo telo. Človeku ni čisto vseeno, ko ima glavo z drogo zasvojeno, telo z maščobami obdano, skrajšano življenje srcu dano. Če droga pride v naše telo, ko je zdravo, vitko in močno, takrat se dobro ne godi, to pa vemo čisto vsi. Šport izbira za nas je prava, navada od boga nam dana, če jo imamo dobro je, v nasprotnem ne obnese se. S športom si kondicijo nabiramo, pol radi jo porabljamo, ona čist nič nam ne škodi, kdor jo ima, zlo rad hodi. Proti drogam zdaj stopimo, Nikar si jih ne želimo, odvrzimo jih stran, da boljši bo naš dan. Dina Midžan Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli... A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V 58. letu starosti nas je zapustil naš dragi SLAVKO DEBELJAK (1954 - 2012) iz Kompolj 81 Iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki ste meni in mojim najbližjim ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tudi tistim, ki ste njemu v spomin prižgali svečko, prinesli kak cvet ali darovali za sveto mašo. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Hvala sosedom in vaščanom za molitve, hvala cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba, hvala pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Žena Silva in ostalo sorodstvo Teti ANI v slovo! Prišel je čas za slovo, zapustila si zemljo in svoje telo, duša pa se je dvignila k Bogu v nebo. Naj slavo Mu poje, Stvarnika slavi, na zemlji odslužila je svoje, sedaj se vrača k Bogu, kamor pojdemo vsi. ZAHVALA ANA DERNULJC 3.6.1929 - 23.5.2012 V žalostnih trenutkih slovesa nas tolaži misel, da je teta Ana mirno zaspala - spravljena z Bogom in ljudmi. V veliko podporo ste bili vsi, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani: sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. Iskrena hvala vsem, ki ste našo teto kropili, zanjo molili v vežici in na domu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji poklonili sveče in vsem, ki ste darovali za svete maše. Zahvala gospodu župniku, ki je teto duhovno oskrboval in zanjo daroval sveto mašo, ter opravil pogrebni obred. Pogrebna slovesnost je bila obogatena s prelepim petjem moškega in mešanega pevskega zbora. Hvala pevci! In hvala vam, pogrebci, ki ste našo teto položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Vsi njeni V spomin Angelci! V torek, 08. maja 2012, smo se na blejskem pokopališču, v 94. letu starosti, poslovili od naše Angelce. V družini Vidic - Zevnik je bila skrbna mama, babica in prababica, svojim sestram in bratom pa vzgled dobrega in potrpežljivega dela. Od nje se je poslovilo mnogo domačinov, saj je bila na Bledu dobro znana in cenjena. Poleg službe je delala tudi v kulturi - skrbela je za urejenost okolice Blejske cerkve. Pogreba so se udeležili sorodniki in znanci iz Dobre-polja, ki so jo poznali. Otroštvo je preživela doma, v Bruhanji vasi, osnovno šolo je obiskovala na Vidmu, šolanje je končala v Ljubljani. Zaposlena je bila na Gorenjskem, na Bledu. Gospod blejski župnik se je v poslovilnem govoru za vsa storjena dobra dela zahvalil in ji zaželel večni mir zgoraj, med Angeli, kjer ni več skrbi in ne gorja. Oh kako boli, ko tebe draga mama med nami več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trda kakor skala, ljubezen in sebe si nam dala. Za vse , prav vse ti še enkrat hvala. Oh kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame KATARINE BABIČ iz Bruhanje vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in lepe besede, pevcem ter pogrebnemu zavodu LILIJA. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni V dnevih 'pasje vročine' nadvse prija 'pasja osvežitev' v Stari luži. www.center-ustne-higiene.si Težave z računalnikom? Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniške opreme na domu - Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Ugodneje z LONom LONovo priporočilo Ob praznovanju 20-letnice vas nagrajujemo s številnimi ugodnostmi. Za vsako priporočilo nagradimo nove in obstoječe stranke. Stanovanjski krediti S paketno ponudbo do ugodnejšega stanovanjskega * r? i' kredita in enostavnejšega bančnega poslovanja. Informativni izračun na www.lon.si Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Z obiskom lahko le pridobite! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si ^jf HRANILNICA LON 20 www.lon.si ITEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 4 Brušenje stekla 4 Fazetiranje stekla in ogledal 4 Peskanje stekla 4 Izdelava izolacijskega termopan stekla 4 Kaljeno steklo 4 Tuš kabine (po meri, s tesnili) 4 Ogledala 4 Kopelit steklo za delavnice 4 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 4 Montaža vsega navedenega 4 Ostale steklarske storitve 4 Intervencija 24 ur na dan Aktualno novic«, dogodki, prireditve Inie več na spletnih straneh občine Dob r«polJe http://www.dobrepoUe.sl/ Vabila na dogodke, ki ae odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva/ klubi/ občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogodkl@dobrepK)lj&,sl. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.