223. številka. Ljubljana, nedeljo 28. septembra. VI. leto, 1873. ENSKINAROD Izhaja vaak dan, iavzcmći ponedeljke in (aave po pramikio, tsr velja pe poatl pi^omaa, za a»siro-og«irake dežele IZ celo lečo 18 ffold., /,a 30 kr., za en mesec I fcold, 10 kr. 2a pošiljanje na ioi (a i 8 ■ ■•'■.i . a pošiljanje n» dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr._sa cotrt l^-.a. — Z* t oje dežele za c.-opiai naj a« izvoic (raskirati. — Rokoplal se ne -vračajo. — Uredništvo jo v I.jubljar.l na cciovtfkl eeotl v Tavčr.:.ei. h'šl „Hotel Evropa". O w »• a v nir ivo, na katero na? so hlagovolQo poa1\jaH naroerd^e rekJrtmardje oznanila t. j. adtnfoierrarivzte reft, te v ,>!w:iin4 Hekarni" v Tavčarjev! hiši. Jenkova slavnost. Ob tem času, ko pride bližnjim našim naročnikom ta list v roke, praznovali bode-mo v kianji spomin slovenskega pesnika .Simona Jenka. Ta čin se nam za slovenski narod dovolj važen zdi, da nekoliko na tem mestu o njem izpregovorimo. Kajti, da mi »Slovenci pri vseh neugodnostih, katerih nijsnio še premagali, vendar krepko in še neupogtieni stojimo na braniku narodne svobode i da kij uhu vsem tožbam in resničnim kakor navideznim notranjim krizam ipak uapredujemo j da se pri volilnih bojih razdoneva in čuje uaš slovenski bojni klic od južne meje preko Ljubelja na Koroško in od Drave do si uju Adrije; da se več peti ne more z Jenkom o naši slovenski domovini kot o vsemu svetu nepoznani — od nikogar spoštovani1', da se z Jenkom več ne sme po pravici žalovati, da izmej vseh narodov „le od našega nij glasa — s prejšnjega in zdanj'ga časa" : — kdo je največ in najbolj k temu pripomogel? Gotovo oni navdušeni naši pesniki in pisatelji, ki so z vročo ljubeznijo ogrlili zapuščeno domačo muzo, ki so svojemu narodu, kateri sam sebe nij poznal in sam v sebe ne zaupal, pokazali njegove lastne duševue zaklade in posebno lepoto njegove ga jezika in golea, kot najdražjega bisera, katerega vsak narod z ljubeznijo in skrbjo čuva in goji, ako hoče kot narod živeti in spoštovano ime nositi. In naš Simon Jenko je med temi možmi, ki so z genijalnim svojim duhom narod in njegovo zavest povzdignili, našo narodno literaturo dragoceno obogativši. Njegovo pesni bodo užitek še pozni ni naštm poti incem. Njegove budnice nas bodo bodrile in hrabrile v trdih bojih za domovino in slovenski narod, ki nas in narastaj pred nami še čakajo. Kakor seme samosevuo razprostiral so hode rodoljubni duh njegov v narodu, vedno množniji sad bode iz njega ponovil se od roda do roda, dokler bode Slovence živel, lu On, o katerem Jenko pravi, da je „Pol sveta podaril Sinom majku Slave", bodo nas Slovence obvaroval čile in krepke, da bodemo ohranili in vedno bolj gojili ono toplo, vse prešinjaj'ičo domovinsko ljubezen, ki nam iz Jenkovih pesni odseva, da se ne strašimo, ako pride ked. j za našo domovino »mrtuo opasni trenotek in se bode v resnici glasiti moralo : Naprej zastava Slavo Na boj junaška kri, — z onim mladostnim ognjem iti v boj za slovensko domovino, kateri nam nasproti gori iz poezij nesmrtnega Simona Jenka. 1 I j uhlju u i 27. sept. Vsi češki listi, ki so nam došli, prinašajo po „Slov. Nanulu- razglas ljubljanskega gosp. Hotha, v katerem vlada pozivlje uradnike, da morajo za ustavoverne kandite glasovati. Politik" piše: „Druge c. kr. namest nije gotovo no bodo zaostale za ljubljansko, to se razume ob sebi. Ako visoka vlada hoče še varneje postopati, nasvetujemo, naj se 1.Minula prisege tako spremeni, da urad uiki ne bodo le na ustavo, nego i na usta-voveruo stranko prisegati morali.*' — Enako se izrazuje „Pokrok" rekoč: „Ker ne ne moro misliti, da bi kranjski namestnik tako izjavo dal na svojo pest, je gotovo, da se je kaj cuacega zgodilo po vseh deželah. To je torej ta vladua neutralnost, o kateri so vladne novine toliko papirja napisale." — Enako se izrazujeta „Narodni Liilv" in „P«sel z Prah v". Politični razgled. V TJ tibljan-t 27. septembra. Odpravljanje sfnve »tshih paralel k dela dunaJNkim uttavovernim listom zlasti „N. P. P." veliko venci je. Kaže se zopet jasno, da ustavoverna vladna stranka neče priznati ravnopravnosti drugih narodov. GVmu jo §. 19 v osnovnih državnih postavah V — „N. Fr. Pr." pravi, da so se te paralelke nepraktič ne skazale. Kako to V Ako bi nam policija no zabranila vsake še tako skromne besede o tej stvari izpi egovoriti, našli bi nejiiaktičnost in krivico vso kje drugod. Vlada že izdeluje predloge za novi invšti c hof. Pred stvaren jem zbora pa Še bodo imenovani udje gospodske zbornice. Državni zbor se suide -A. novembra in se konca novembra preloži do sredi januarja. V tem pa bodo sklicani deželni zbori. V prvem Času zborovanja bode glavno delo državnega zbora rektifikacija volitev. M£€ti*€>B'felil naznanja v „Tagespošti", da on nij mislil odstopiti od deželnega glavarstva in tudi zanaprej še ostane štajerski deželni glavar. Odstopil pa je kot upravni odbornik štajerske kreditne banke, katera bode kmalu morala likvidovati. Minister Mivš*kapi»Ii§i pusti minister stvo; poslednji čas je, da to stori, kajti sla bejšega in zapravljivejšega finančnega ministra bi Ogersko ne moglo dobiti. V treh letih je on ogerske finance in deželo spravil na kant. Vsa njegova Hnančna vednost se je strinjala v najetji posojil, katere pa je jemal JUi&tek. Nedeljska pisma. XVI. Jesen je tukaj, V jutru se vlači gosta mokra megla preko daljnega polja, kjer reže leuicž trdo zemljo za rast in obili sad zlate pšenice, po gozdu otresava mrzel veter polagoma orumeuclo listje, in kaplja za kapljo pada raz rosnih smrekovih vej, — ptički molče, le visoko v zraku so čuje včasi hri-pavi jjlas potujočih žrjavov , ki hite v veli-kanskej trivoglatej vrsti proti jasnemu jugu; a po zelenih travnikih, kjer je „siuoči slanca pala", nj videti več pisanih rožic, — kmetova kosa jili jo uve davnaj položila na mokra tla, in, kar jih je so ostalo, povešajo vso svoje vele glavico, kakor — nas doktor klečeplaz Oosta BVoje vodc.noplave oči, kadar frančiškanski škapulir iz svojih nemških pr-sij .potegnivši in poljubivsi, moli tri dolgo za-tegucne očenaše in d\e veri za blagost, sre- čo in razvitek ne vem če dobro- ali slabo molzare banke „Slovenije". Da, jesen je tukaj! Naš ljubi grof Aleksander bo menda kmalu ozdravel, in snel svojo lepo dvocevno pokalco s klina, iu od jutra do večera bo slišati glasni strel po ljubljanskem močvirji. Kaziuski „Gfrettbrth derji" so dali tudi uže svoje puške slugam, da jih osnažijo, nakupili so si uže smodnika iu svinca, in v tistem zlatem času, ko bo doktor Klečeplaz na vse hriplje pridušal gorenjske treijalke, naj mu pomagajo pri volitvi v Kranji, Vrhniki, Kamuiku itd., bodo tudi nemški „gl'uttb, uderji" začeli streljati, iu kljunači na močvirji iu v „stadtvvaldu" ne bodo vedeli, ali so kljuuaČi ali Slovenci, — iu mi Slovenci ne bomo znali, ali smo Slovenci, ali pak samo kljunači. Naš grof tudi včasi tu-lo premišljuje, pa še nij prišel do rešttve tega vprašanja. O ti lepa, prijazna jesen! Gospod Železni k ar v Tržiči uže tii tedue študira svoj deviški volilni govor, pa še ne zna več, nego: „Meine llerrrreu! . . . ." hvala bogu, da taka mrzla burja piše, Če ne se bil ta tržiški cimbrovi kandidat uže davnaj stopil, — tako mu vroče prihaja pri spi minu na volitve. Doktor SchatVer hodi z debelim šalom okolo vrata, — da ne hi postal zamolkel, — kaka nesreča na dan volitve! Vladni svetovalec Koth je pa menda svoj poklic zgrešil, kajti taki „pnfeljki", kakor jih on pošilja bore podložnim uradnikom, hi se prištevali kakemu generalu. Žalostno je zares, kakor sem že večkrat dejal, da se toliko ljudij v svojem poklici zmoti. Koliko bi jih še lehko hodilo v Ljubljani pred kazino gori in doli, ali pa v Gradci po „stadtparku", — koliko zasluženih pensioni-stov, - katerih vsak bi se trka! ponosno na hrabra prsa, ter dejal : „Jaz bi bil tudi lehko kako — Sadovo izgubil" ! Skoda za nje, škoda za to — bore Avstrija! Oh ti ljuba, prijazna jesen! Mrzla si postala, burja tako divje piše skozi Špranje v oknu, in v treh tednih nam pošlje morda že sveti Lukel celo kopu belega snega I Da, proti najneugodnejšim pogojem. Sicer pa je njegovo gospodarstvo bilo Škandalozno. „Pol." pripoveduje neko njegovo djanje, katero je skoraj ueverjetno. Kerkapolvi je naenkrat ustavil napravljanje živinske soli. V zalogah pa je bilo več 100.000 centov take soli shranjene, katere bi podvzetuiki bili radi pokupili. A umni finančni minister zaukaže, da se vsa ta sol uniči in res je bilo vsled tega ukaza 903.000 centov soli v vodo vržene, a država je za to delo še imela več tisoč stroškov. gV<»HCO#JM fuzijonisti so veselja in nad oje čisto pijani. Ono dni je šla v Frohs-dorf cela karavana pobožnih vitezev; a ko je nazaj prišla, ne ve ničesa povedati, nego da veliko upa. — Chamhordovci so po dohodu frohsdorflk« karavaue strašno zmešani, a predrzui so nad vse mere, iu gotovo se v novembru večina skupščine upič proti narodovi volji, in kraljestvo se bode kot na-Hlcdek tega ostudnega upora moralo proglasit'. In pobožni <'hambord jim v to pri volj uje, in udal se hode vsemu, kar bode zbornica sklonila, da se le v ituc.iu reakcije in klerikalizma Francosko polasti. Zato bode mesec november za Francosko žalosten, osodepoln. ŠpiiHj.iki uporniki ne morejo s svojimi ladjami več iz Kartageuc. Iz Londona je dobil finančni minister dobra poročila ti-koma posojila; pravi se, da dohode več milijonov na razpolaganje. Tudi V Madridu samem se mu jo ponudila velika svota, ki mu bode dovolila, da izpolni vse terjatve drž. zaklada. Morinnes je v ToloSO prišel. Kar-listovskc bande so pri tem ubežale. It Švico 8e jo odpoklical španjski poslanik Martra, na njegovo mesto pride poslanec kortesov, Oumerindo de la Kosa. Zborovanj; zaveznega sveta je končano. A rta.iS. t Bizmark je vendar prišel v Berlin; sprejel je miuister. predsednika Miughc-tija, drugih veselic z Viktor Emanveloiu se nij udeležil. 29. septembra odide cesar v Haden-lladen in od tam na Dunaj. Državni podtajnik zvilinjenih #/#•• iti v je ustavil do prihoda novih predsed nikovih povelj vse nakupovanja bondov, ka terili se je zdaj nakupilo za 12 milijonov dolarjev« V Baitlmorn je velika bankina hiša Cliarleston plače ustavila. Pamik ,,Med-way" se je polomil: več osob je utonilo. Dopisi. ■ z .11 o I lianislii" ia 24. sept. |lzv. dop.J (Eno zanimivo poglavje o „mulić r taccat in ecclesia.u) Nenavadno živo je bilo v nedeljo 21. t. m. v našej Slavini. Popoludne po dokončanem duhovnem opravilu jeli so se na ulici shajati možje v gručah. Ako si jih opazoval, videl si, da se m srd bere na razvnetib licih. Govorica je bila živa. Ako si pristopil k njim in jih vprašal, kaj se je pripetilo, dobil si v odgovor: „Kaj? Gospoda Poldeta nam hočejo vzeti!" — V Slavini imamo namreč razen župnika še dva kaplana: Lavosl. Gorenjca in Janeza Erjavca. Prvi , znan slovenski pisatelj, vrl domoljub in duhoven v pravem pomenu, je stavljen v neke rovtar ske hribe na Dolenjsko, v St. Jurij pri Svibnjem, in sicer vsled intrig svojega duhovnega tovariša Erjavca. — Bil jo g. Erjavec nedavno, ko so duhovni imeli svojo vaje v Ljubljani in ondi tedaj sklepali, izdajati neki cerkveni časopis, tudi tam navzoč. — Sel se je poklonit Škofu, a iz kacih namenov, čnli boste. Poprej naj mi bo dovoljeno omeniti, da je E. ljubljenec tisto škofove Urške, ki na mestu škofa kaplane prestavlja in vso škofijo vlada. — Menim , da me umejete. — Grcdoč torej k škofu, oziroma k Urški, jima razloži, kacega „mladoslovcnca" (dasi se g. Gorenjec za politiko ne peča) ima doma za pajdaša. — To je bilo menda dovolj. Ne dolgo po njegovem prihodu v Slavino , dobita oba gospoda kaplana dekrete : g. E. je izvoljen za župnika v Kropo, a vrli naš gosp. Polde hi moral iti za duhovnega pomočnika, kakor sem uže omenil, v neke hribe na Dolenjsko, v Svibnje. — Sel je bil g. Gorenjec k vladiki, in prosil ca, naj ga pusti v se-danjoj službi. A nič manje, kot to. Da se mu na voljo, hoče li iti v St. Jurij pri Svib-uji, ali pa v Črnomelj. To pa je razburilo naše kmete. Po nobenej ceni nečejo dopustiti, da bi šel priljubljeni duhoven od njih. — Uže pred poludrugo podino dopalo je bilo skofiei Urški prestaviti nekam vrlega gospoda in sicer zarad ovade Frjavčevo kuharice. A kmetje so se poganjali zanj; poslali so bili deputacijo pred škofovi sedež in sprosili, da ostane g. Polde v fari. — Pa kaj je bilo uzrok, da bi nas tedaj skoro moral zapu stiti naš kaplan , ki ga radi imamo. Pač smešno! Kuharica Erjavčeva zahtevala je, da imata oba gospoda kaplana skupno hrano A g. Erjavec je nadušljiv in vedno boleha. To je bil ravno glavni uzrok , da so nam dali še enega duhovnega pomočnika, kajt prav za prav prisiljeni bi bili, imeti le enega kaplana. — Pa da bi zdravi gospod užival hrano , ki se kuha bolnemu , bi li ne bilo beli sneg, beli, žalostui sneg bo padel na to ravno polje, na te zelene gozde, ki se še nijso otresli svojega poletuega kiuča. In v treh tednih bodo volitve. Vražje volitve! da mi spomin na nje moti vsak poetični čut! Dežman si je naročil užc debel kožuh in polhovo kapo, da bo potoval v Kočevje. Bog ga varuj, da se ne prehladi. Doktor Klečeplaz pa se je obljubil peš romati v Marijo-Celje, ako bo voljen; bog daj, damu ne bo treba črevljev trgati po tem božjem potu. Gospod iblajtar „Caramba" pa si je izprosil uže „urlaub" pri Bvojej ženi za isti večer, ko bodo volitve, in Ehrfeld je naroČil v Gradci mnogo, mnogo pive in štajerskega šampanjca — naš oče, doktor Jane z 1$ 1 e i vv e i s s, pa je dal v nedeljo pri svetem Jakobu deset krajcarjev za „ofer" — za Hohenvvart-a na Notranjskem. Tako se pripravljajo vsi ljudje, vsi prvaki, vsi nstavaki in kar je še drugih interesentov za 5# velevažne volitve — marsikdo bo na ve- čer istega večera zvedel, po čem jo „žmah" marsikdo bo videl, da „krv nije voda", in marsikomu se bode lehko dejalo po du najsko: „WarBt not o H gstiogon, VVarst not obi gfollcn" naš grof bo pa snel puško s klina, in ak bo prinesel domov dva kljunača — bo pa vesel! O ti lepa, prijazna jesen! Rožice so proč, gospioa moja, duhteča vesela poezija se je umeknila tožnim, melanholičnim občutkom, in ognjeno rudeči pelargonij, ki cvetc-va še na Vašem oknu, se vedno bolj in bolj obletava, in kmalu, kmalu se bodo spolnc-vale nad menoj tožne besede fantovske pesni: Po gorah je ivjo, Po ravnem jo mraz, In mojemu srcu Jo vedno dolg c.ib. H a p tis ta. smešno, to zahtevati? Vzel si je torej lastno kuharico. — To pa razkači Erjavčevo devico, ki trcijalsko raševnjo nosi, da na mah leti Ljubljano k škofici Urški, in onda nekako ovadi in počrni g. Gorenjca. Ha, ha! — Nekaj dnij pozneje g. G. dobi od škofa list, v katerem se zahteva, naj izžene svojo kuharico li službe. — Kmalu nato bi moral biti g. (i. prestavljen. — A vražjej babi |s bilo spodletelo. Kmetje poznajnči g. Gorenjčevo čisto poštenje, so se bili uprli in ostalo je pri starem. — Pa zarotila se jo bila ona baba, da neče dotlej mirovati in pikati g. G., da sam prostovoljno gre iz Slavine. — Veste pa, kaj to trcijalko vzlasti bode v oči? Previdela je, da jej ne pride več toliko v žep, kot poprej, ko nijsta bila dva g. kaplana v Slavini. Zdaj je treba deliti biro in to jej ne godi. — Pa tudi niti nje, niti g. E. ne more nikdo videti v vsej fari. — Kako pa Čislajo g. Gorenjca ljudje! Pa jo tudi duhovnik, da malo tacih. Kako krepko doni njegov glas od lece; kako zna podučiti svoje poslušalce: ne govori pa jim nikdar o politiki, kot delajo dan denes slabi duhovni navadno. — Vedno jo pripravljen žrtovati se za ljudstvo. O času zadnje, vzlasti hude bolezni, je revež toliko prestal, da ro čudimo, da nij sam zbolel. Zmirom je bil na nogah , po noči in po dnevi; nikdar mu nij mrzelo , iti previdet bolnika, tudi če je bil uro ali več daleč. Koliko nočij nij takrat spal, tudi ljudje dobro vedo. — V nedeljo mora imeti vselej jutranje duhovno opravilo , pa vsako tudi dva govora, g. E. pa tiči v svojem gnjezdu, pa tuhta, kako tovaiisn škodovati. Pa kar se tiče ljudske omike? Hodi na dom k ljudem, da jih pndučujc, kupuje knjige, primerne ljudstvu, pa mu jih posoja. Ljudje sami pravijo, kaka je bila poprej mladina in olroci v šoli, ko je bil g. E. veroučitelj. Zdaj pa, ko je g. G. to prevzel, je vse drugače. — Znan jo tudi g. G. kot slaven slovensk pisatelj ; o prostih urah vedno piše. — Spod-tikalo se mu jo tudi, da se tolikanj peča z ljudstvom. Tako! Torej naj se vede enako Erjavcu, ki se zapira v sobo. Zvedel sem , da tudi Kropenčanom nij po godu ta novi fajmošter, in da se ga branijo na vse kripljc. Čujte, kaj jim je velela vsemogoča škotica Urška: „Ako nečete tako „brumnega" gospoda za župnika sprejeti, utegnete biti dve leti brez duhovnega." Nekdaj nij tedaj zastonj narisal nekdo škofa s pečo na glavi iu kuhavuico v roci, a Urško okinčano z mitro in infulo, ter oba pritisnil nekje na zid školijske palače. — Sklenili so kmetje, da v novo pošljejo deputacijo do škofa. Nabirajo tudi podpise; sila se jih jo uže podpisalo. G. Gorenjec mora ostati v fari. lllagi gospod jih je opomnil, naj ga prepuste osodi, da bodo lo razsrdili vladiko, in njemu le škodovali. Kmetje pa — razljuteni na Erjavca in Urško — pravijo, da ga ne puste iz Slavine, da bodo zabili vrata njegovo sobe, da se ne bode mo-gel izseliti. Zastonj jim je pravil gosp. G., da dobe druzega dobrega duhovnega pomočnika, — to je bob v steno; pravijo, da ga bodo čakali na cesti, prebrnili mu robo, pa mu jo raztolkli. — Podali so se v nedeljo župani in predstojniki k župniku. Očitali so mu, da je on dosta kriv temu. Farman jim zavrne: „Kaj nijsmo vsi duhovni enaki? Kaj nijsmo drugi to, kar on?" „Ne, še prsti na roci si nijso enaki", pravi eden mož na- vzočnih. Vi ste sicer duhovni, a ne vsi enaki, tacega kot je g. Polde, nemate med Babo." — Rekli so tudi, do zdaj so redili in plačevali Erjavca, zdaj pa naj le kmalu svoja kopita pobere. — G. Gorenjca ne pusto iz Slavine, zato, ker ga jej menil g. E. odstraniti. Ko bi ga škof tudi ne pustil v Slavini , mora ostati; plačevali ga bodo vse eno, če je tudi privaten duhovnik. (To pač ne pojde, Ur-škarjev moč je velika. Fr.) Vi pa, gospodje v črnih haljab, ki grmite nad ljudstvom, da jo vera v nevarnosti, tu imate nov dokaz, kdo je kriv, da se odstranjuje ljudstvo. Mari Vam je le, polniti si žepe. A vrlega duhovnika, ki je vnet za blagor svojega naroda in doma. pa hočete v topiti v žlici vode! Tfftmrllporii 24. sept. |Izv. dnp.| Dcnes od 10. nro do pol ene so imeli nem Škutaski ustavoverci volilni shod , katerega je sklical začasni odbor, obstoječi iz gg. Ga-steigcr, Branstcttcr in „pavrski kmet" \Vretzel. Ko se je po dolgom obotavljanji novi odbor ter ta predsednika g. dr. Kotzmuth volil, nasvet u jo eden Scidla za kandidata. Dobi besedo ta glasoviti „kninski strah" Seidl, ter razvija svoj nemško-ustavaški zglodani in ponošeni program z navadnimi puhlimi frazami. Naj pred pobija svojo nasprotno stranko v občo, katera pre pravi , da nas (Scidelna in tovariše) je cesar zategadel domov poslal , da hoče druge poslance imeti, da so ti ne smejo vnovič voliti, ter jo več enakih laži bedarij čenčal. Potem je razla gal, kam vsaka treh na Štajerskem obstoječih strank teži. Hvalisal je sebe in svojo nemsko-liberalno stranko, kar je vse ..dobrega" v dobi poslednjega zasedanja storila. Sebe jo hvalil, da je v štajerskem deželnem zboru več postav on prouzročil , seveda je svojo blamažo pri nekaterih postavah s tem omivnl, da je pa premalo somišlcnikov naše' itd. Segel je potem po klerikalni stranki. Recitiral je malo podučeni mož iz neke, od nemških pravničarjev izdano brošure, da klerikalci žele močno Avstrijo, med tem ko hočejo slovensko kraljestvo, da hočejo svojo državo v državi itd. Potlej .je Čenčal o Mla-doslovencih, kateri so — to je vendar priznal — prijatelji napredka, omike in svobode, ter omenil, da so v teh točkah popolnem (V) nemški liberalci z njimi strinjajo , a zabavljal jim je zategadel , ker hočejo baje nemški jezik iz šol izriniti, ter so v sili s klerikalci vežejo. Prvo je z ueko mrzlo mirnostjo kratko omenil, a zadnji greli pa jim je trkajo po prsih in ropotajo po mizi očital, češ , da so so v mariborskem okraji proti njemu s klerikalci zedinili , ko se v ptujskem in celjskem okraji na življenjo iu smrt z njimi bore. Slednjič je obetal raj in nebesa, ako ga Volilo! izvolijo za poslanca, da bo mnogo postav nasvetoval, katere so še neki zelo potrebne, na pr., da se duhovnikom cenik stolnih pristojbin vravna in zniža da se bode konfosijonclno postave dale itd. z eno besedo obetal je kakor le obeta malini otrokom, ako se hoče od njih kaj imeti. G. Ivan Brglcz, kaplan pri sv. Petru pod Mariborom mu z mirno besedo prenapete napade na slovensko strauko vrača, se ve da brez uspeha. Sicer neima ta shod velike važnosti. Bilo jo razen nekaterih mestnih penzijonistov nekaj mesarjev in krčmarjev iz okolice, a niti deset posestnikov, tako da jih nij vseh skupaj čez 40 bilo navzočnih, pa še od teh je pred glasovanjem za Seidlovo kandidaturo skoro polovica odišla iz dvoraue. Ti so sicer rojeni Slovenci iz okolice pa so menda od „straha pred kaniškim strahom pobegnoli". Se celo mene je hotel nek za-griznenec, videč me v žep roke tiščati k glasovanji komandirati z besedami: „No, berdens nit di hond aufbeben." Možje slovenski! ako vam bije kaj srce za mili slovenski narod, ne pustite ga tujcu gaziti in teptati. Srce mora onega boleti, ki jo videl, kako je Seidl ometal z blatom, kar je slovenskega, kako je prosil, da bi pokle kali pred njega, da bi nas v tuji nemški jarem zapregel, ter slednjič vse blagore v „raj-huu obetal. Slovenci, v mariborskem volilnem okraji ne držite rok križem, da vas sovražnik ne prehiti, sklicite tudi vi kak volilni shod, ter neutrndeno delajte za poštenega Slovenca g. prof. Pajka zedinjeniuii močmi hrez razločka domačih strank, da pO; derete lisičje nakane Seidelove ter mu zgre-nite veselje, katero je pri tem shodu kazal. Živio prof. Pa j k, naš poslanec! Iz E.tlhk<»Kl* trtfTSl 25. t. m. (Izv. dop.) V našem ..nemškem" trgu se marsikatera prav čudna reč zgodi. 0 takem čudežu vam hočem kaj povedati, če prav sem so malo zakasnil. Vršil se je 21. t. m. in v dobrem spominu mi je Se. Parlament smo igrali. — Tukajšnji „fortschrittsverein1* je sklical nek shod, da se pogovori o volitvah za mesto Celje in zraven spadajoče trge in tudi kmetske občine. — Zbralo se jc kacih 50 ljudi — med temi samo 1> volilcev in 1 1 drugih iz trga, zadnjih dobra večina Slovencev ; vsi drugi so pa bili liidarski uradniki iz Hrastnika, vatlomorci iz Celja itd. Gosp. profesor Valentinič, teror večera, je imel na zlodja opraviti debato uzdati, ker kadar pride laškemu „Nemcn" duh zgovor-rosti — potem mora govoriti j da kaj originalnega pove, odstrani se rad od predmeta debato. Debatiralo se je o vprašanjih : ali ae podvreči nemškemu celjskemu volilnemu odboru, ako se ono odloči za enega kandi-datov, ali pa ne: ali za \Vretschka ali za Foreggerja delati, ako prepusti to razsodbo komite volilccm, kar je tudi storil in 28, dan t. m. odločil za provizorično volitev. Po velikem besedovanji se je sklenilo, podvreči se — disciplina mora biti — v drugo pa za „mnogo zasluženega" Vrctschka delati. G. Vrctschko jo imel pridnega zagovornika v g. prof. Valentiniču (Šolski nadzornik neki lehko pomaga temu s u plen tu do profesorja). Odbijal je ta gospod z vsemi Štirimi reči, kakor: državni služabnik, odvisnost etc. Povedal nam jc , da je V. nemštvo v eri Hohenvvarta zagovarjal, in sicer neustra-šljivo, da pozna kot rojak nase razmere; poudarjal je, da je sovražnik Slovencev, da pozna našo literaturo, da ne bode pripustil srednje šole slavizirati etc. Poizvcdeli smo tu zopet, da jc dr. Forcgger od ml ado-nemške stranke, matadora Reehbauerja in od — KUbecka priporočan, da si je pa roke umazal pri „actieusch%vindelnu." Prišel je govornik tudi na žalostno, obupno kandidaturo Žnidaržiča, lekarja iz Brežic. Popcl se jc daleč v upanji —ker ubil nam je v glavo, da v razporu med „mlado" Slovenci in piavničarji nemško-liberalni lekar lehko zmaga. Bal sem se že za našo reč — bogme. Če bi vse tako lepo stalo, kakor je govornik reči risal — ne bodemo veliko podplatov raztrgali kot Slovenci. Pač hvalo bogu — on se je le zibal v nemških sanjah. Na konci pravi vendar sam on, da nij mogoče zmagati, da vse deutache Sprachinseln in vsi „Industrieorte" ligo pomagajo, da ne bi zmagal dr. V oš n jak; ali politična ne zrelost bi bila, se odtegniti od boja; grdo bi bilo za kulturonosce le eno ped izpu-stisti in ne v bran se postaviti „gegen die audrohende vollstandige Slavisirung". Debata — neminjena po kakem „spielen vvir vveiter", (v naših parlamentih se tudi karte igrajo preveč na politisehe Mllndigkeit) udeležil se jo je tudi dr. S tein, profesor na dunajski univerzi, slaven na narodnogospodarskem polji, plediral je za dož. služabnika. Do sem so reči šle še precej resno od rok, se ve da no brez zidanja babilonskega stolpa, ali od zdaj se je vašemu dopisniku dobro godilo, ker nasmijal se je za več tednov. Stavilo se je namreč vprašanje po denarji za agitacijo. Društvo ima 75 gld. v gotovini — ne rabi jih, saj zmirom skoro spi — ne jč ni pije tedaj — dobro — ne 50 gld. je dosti — ne — 75 premalo — Rubskripcija — ne, da, — mir. — Komaj in komaj s se valovi radodarnih in skopuhnili duhov pomirili — in se je 80 gl. nabralo iu J05 gl. velikodušno podalo v kupljenje kmetskih glasov. Olejte no laške okolice kmetje, ubogih 105 gl. so zložili za vas vse, pa vi poštenje prodajte, to so vam hoče dati; ali so ti gospodi dobrotljivi ! Nemaš kmet, uboga para kaj jesti — pojdi k enemu gospodov, katero ti hočem navesti, kateri so se v odbor agitatorjev volili. 8 jih je, in trije, reci trije smejo odločiti, večine ne treba, se je spo-ljubilo izreči, če se ravna z denarjem. Gospodje bo ti: za laški trg in občino Krištof, Maria-Gradec g. Valentinič senj. , Rnzmann in Povše. Za Trbovlje postavil se je g. Eichhšilter, za Zidani most g. Gaber, učitelj v Loki in g. Niiat, za Ju rje v kloster g. Gradt, hud mesar, bati so ga jo — enega sem pa zabil. Ne bodem o teh ljudeh dosti rekel, opomnim samo to, v karakteristiko uaših ljubili La-ščanov , da so v gg. direktorje tovornic in drugo uradnike, ki so nemci, inteligentni in bog si ga vedi kaj — tako zaljubljeni, da so jih za agitatorje postaviti hoteli, kar jim je pa eden za vse zabranit, rekši, da ne zna slovenski , inače pa od srca rad. In taki ljudje hočejo hiti jeroti našega ljudstva , kateremu Nemec največo dobroto stori ? Če jih rabi za sluge, kateri sami ne vejo razsoditi ni eno reč. nc da bi jim kak prusoljubi Nemec ne dal svoj svet; človeki ala Povše hočejo se nad neumnostjo našega kmeta spodtikati! — „Streho čez Laško" je rekel nekdo, nin norišnica je gotova". Gosp. prof. Val. je po Bukleju nekaj govoril in vem, da jc dosti stenam govoril. Gosp. Kropej, učitelj, je tudi nekaj prednašal in učil naše Laščane — izgubljen je pridigar v njem. Domače stvari. — (Ljubljanski narodni meščani), in sicer naj vel javnoj ši, imajo med so boj denes v nedeljo shod, pri katerem bodo sami inicijativo poprijeli glede kandidata, ki bi se od domaČe slovenske strani proti mlado-Nenu-u Sehafferju postavil. Dobro! Mi smo /mirom /a samoodločbo volilcov. — iS I (»ven s ko gledališče.) Za letošnjo slovensko gledališko sesouo, katera se prične v nedeljo dne 6. oktobra z igro /Prdoglavcc" se P, T. občinstvo lahko že zdaj naroči na sedeže v parterji in na galeriji za 24. rednih slov. gledaliških predstav, vsak mesec po štiri predstave, po-čeuši z mesecem oktobrom 1. 1. do vštetega marca 1*74 1- — ali pak le na 12 predstav, katere se imajo vršiti v mesecih okrober, november iu december t. 1. - pri blagajniku dramatičnega društva g. Dragotiuu Žagarji. Cena jc: 1. fautcuil v parterji za 24 predstav 7.20, (brez vstopnine), l sedež 4.SO, i sedež na galerij, 0.00, 1 fautcuil v parterji, 12 predstav 8.60, 1 sedež 2.40, 1 sedež na galeriji 4.80. — (Svobodna Avstrija!; Starosta ljubljanskega „Sokola', g. Josip Nolli, je od c. k. okrajnega glavarstva ljubljanskega obsojen v globo 10 gold. a. v. iu to zarad tega, ker so baje nekateri deležniki izleta zvečer ob 10. uri v ČernovČah se vstavili nasproti točki 2. od nas že omenjenega ..ukaza". Živela svoboda! — (Iz Šeut-Vida nad L ubija no) se nam piše, da bodo denes zjutraj ob 9, Šcntvidci stavili grobni spominek svojemu bivšemu župniku, znanemu pisatelju BI. Potočniku. — (G. Pirec), znani misijonar in na Gorenjskem kot sadjerejec še zdaj v dobrem spominu, se bode v kratkem iz Amerike spet na Kranjsko preselil, ker želi v svoji domovini svoje stare dui preživeti. C. Pirec ima 89 let. — (Henrik Petrina; suplcut v Llbogni ua Češkem imenovan je za profesorja na no v o m eš ki gimnaziji. — (Za davkarska adjunkta) na Štajerskem sta imenovana praktikanta Ignac Mlaker in Janez Stcrgar. — (Na goriško realko) pride kot profesor Janez Korufcld, suplcnt na realki v Kremsu na Avstrijskem. Da mož slovenski ne zna, da si pride na šolo katero obiskuje mnogo slovenskih učencev, kaj tega mar Stremavrju. — (Dr. Kazlagova „Pesniarica".) liukvoveznica v c. k. jetnišnici na gradu v Ljubljani je za dr. Kazlag ovo „Pesmarico", ki je ravno izšla v „Narodni tiskarni" v II. izdaji, in se pri vseh bukvarjih dobi, preskrbela trdi, z angleškim platnom preoblečeni, vtisneni zavitek z zlatim hrbtopisom, kate rega je cena 20 kr. — (Iz Kamne gorice) na Oorcujskem se nam poroča, da tam griža veduo huje razdaja. — (Zgorelo; je pred dvema dnevi neko deklice pri božjem grobu pod LJubljano. Na polji je krompir peklo, obleka se vname in dete se do Bmrti opeče. — (Nesrečen strelec.) Iz Šmarju pod Ljubljano BO nam piše: Krištof Janez, 2."» let star, močan kmet-k fant, je vrabce streljal. Puška so mu razpoči iu mu levo roko tako rani. da BO mu je te dni v ljubljanski bolnici zdravniki za pestjo odrezati morali. — (Umorilec obsojen.) Tist Pišotek iz Okovca, v sh»vcnje-bistriškem okraji, ki je bil umeril posestuika Rafota iz zgornje Lož-nioo jo od okrožno soduije v ('olji obsojen na 7 let teške ječo in 700 gold. globe. (Samomor.) Iz Gabrija ua Goriškem se nam piše 26. septembia: Dne 22. t. m. sc jc Frauc Lesjak, 27 letni mladencč sam sebe ustrelil. Nastavil rI je puško na srce, sprožil in pri tej priči mrtev obležal. Zakaj sc jo nesrečnež umoril, nij znano. (S K al vari j o) ali Golgato, ki jo i nisi i g. Costa ua Oolovci zidati, menda ne bo nič. Kakor jo iz naboruice v „Danici" videti, kuharice itd., nečejo nič kaj dajati. Umrli v I Jul>M»iii od 23. do "25. septembra. Maf. Blat, delavec, 80 l., na mrzlici. — Katarina Stražar, kuharica, 2»; l, na kozeb. — Luk. Sore, čuvaj, 78 I,, na brigticni bolezni. — Pr, Mohar, de-lavsk otrok, 14 dni, na ot mejaku. — Pr, Dežman, najdenec, 1 1 , I., na sušici. — Aut. Svetič, krojač, 66 1. . na spridenji črev. — Pr. Kruni, delaver, 30 1., na pieiuiji. rnjci. 25. 8 o p t e m b r a. ropa: IfUntborg iz Llnca. — So bor iz Zagreba. Pri Elefaulu: Prattkl, Pragiaeomo iz Trsta. — Maroknli, lloklingrr iz Pontebe. — Kobler, Prey-NCr iz Milana. — Vuliso iz Kočevja. — Pišcr s ličerjo, Polo s sinom iz Gorice. — Zupan. Krosek. Bratnbila, Kosenborg, VVauei z gospo. Pri ji**iw i: Derlevid«Tbakon, Bauman, Vol-beini, Pingerlo iz Dunaja. — šamthal iz Angleškega. — Maboviu iz. Peke. — pl. Goalet iz Hrastnika. — llaatolc iz Milana. — Kur/thaler t gospo iz Domžale. — Kadočvoj i/ Čakavca. — Tavčar. Vinkel iz Gradca. Pri Zauiorcl: Glegen iz Virteiuborga. — Molcr, Pili. Pliberffok, Gajdič iz Trsta. — Airacca In Poke. — Žnideržič iz Prema. — Pudan iz Gorice, — Gorišck, Flis iz Celja. Simoiislfi iz Sevnice — Petrovčnik iz Vildona. — I laje iz Poličan. — Pilpab iz Kerškega. - Ogrinc iz Kranja. Dr. J. Hoizel, c. kr. nadlečnik, naselil so je po več-letucm službovanji pri vojakih kot praktičen zdravnik v Celji, kjer bo od I. oktobra t. I. v gosp. II iiiitmoi* h \ i hiši stanoval. P. ti. občinstvo se Še posebno opo-tornje, da tudi vsakojakc /olme ho-lo/.iii vrači, ter plombira votle zobe, bodi si z metalno ali s cementno plombo. f248—1) Dunajska borza 27. septembra. Botifnl ori. (loi£ v li.^ku.'.:. ti9 glU. — kr. Knotoi dri. dolg v sr.^hr«, 72 . i\0 1840 drl posojilo 100 . 75 AJj.oijo nArodao bank P&i „ — „ KrodftMJ akcije . yi7 . 25 Lnndon ..... . * 13 50 p; spol..... 9 „ 6'/t » •; h.. orJiiTii . — „ — fefihro . 108 . 75 I. oktobra 1873 odpre "V IhA. et r I "to oru Med. & < hir. Dr.HeinricIiPolpBsclini svoj atčlieT za zdravljenje zob. Ordinacija od 9,— 12. in 8.- 5. v hiši dr. Wc*liiiii«l«»r«*r-ja v graškem pred- (250—1) m-stji. Javna zahvala. Štejem si v prijetno dolžuost, zavarovalnemu društvu „VICTORIJA" glavno zastopništvo pri gospodu •Jaboliu l>obrin-ii v lijubliani. za točno izpla-čanjc meni dne 11. maja 1S73 po požaru storjene škode svojo uajiskrenejšo zahvalo s tem javno izreči in taisto p. n. zavarovanja žalnemu občinstvu najgorkejfe priporočati. (hitim se gornjemu dtuštvu tem bolj zahvale dolžnega, ko bi mi zaradi zamude od moje strani na podlagi zavarovalnih pogojev vsako odškodovanje odreči, pravico imela. Luže pri K r a n j i. (255) Anton Gasperlin, poškodovanec. Josip Ko/man. priča. Josip Stcmpihar, priča. Franc IMiiinvec. ptiča in zastopnik gor njega zavarovalnega društva. Gospodu It. pl. Orlice, profesor računoslovja, m B e r 1 i u , \\ i 1 h e 1 ni s t r a s s e 5. S hvaležnim bi coni objavim s tem, da imam edino Vašemu izvrstnemu poduku za loterijsko igro svoj pri zadnjem ždreban ji v Pragi dobljeni t c r n o - s e c v. o zahvaliti. (240) Zittau. II er m i ne Kravšmer. Prostovoljna dražba. * ponedeljek ao. septembra <. I. iu sledečo dni bode v prej Llojz Rlzzoll-Jevl fctaeunl, v ipltalsklli ulicah štev. 272 prosto voljna licitacija sperijskeoa, tvarinskeoa in Ijarvneaa Iga, itaeunske priprav«' in Staciniakcga orodja, k čemur so kupol povabijo i2oi>) Izdajatej iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen Dr. Alfonz Mose, oskrbnik A. Kteziili-fov« Ivoiikurziie maso. Lastnina in tiok -Narodne tiskarne". 5