Izhaja fiz en nedelj ln praznikov
**=« vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =I==- Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana se ne sprejemajo. Reklamacije za list so poštnine proste. =>
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7*50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev* 35.
V Ljubljani, torek dne 12. februarja 1918.
Leto II.
Rusija se ne vojskuje več.
Nenadoma poroča včeraj korespondenčni «ad, da je Trockij izjavil v imenu svoje vlade,
^ razglaša ruska vlada konec vojnega stanja :&r da odreja demobilizacijo vojne sile. Poročila Scer govore o sporih v Brestu Litovskem, ki' se jj* tičejo baje ie hujskanja časopisja centralnih ^av proti boljševikom. O drugačnih sporih ^adna poročila ne govore. Očiitek ruske vlade.
* opravičen. Gonja je namreč dosegla meje dostojnosti in je bila .»naperjena proti ruski de-'^kraciji ter oči vidno. podpirala rusko probre-v°iucioiiarno meščansko gibanje.
Ta namen se pa .ni izražal le v časopisju, '"točno se je kazal tudi pri 'mirovnih pogajanjih 1 Brestu Litovskem. General Hoffmanu je nastopi napram ruski delegaciji kot zmagovalec, {^pogojnega samoodločevanja narodov niso "°teli priznati, k pogajanjem so vabili in zahte-meščanske Ukrajince, Poljake, skušali pri-.. TOti še nove stike z meščanskimi elementi v . Rusiji, in ko so centralne države sklenile mir z , vsrajiao, je dovolila avstrijska vlada, da smejo Otopiti prostovoljne avstrijske rusinske legije ^ "krajinsko meščansko vojsko, da se -bojujejo 7*‘-i petrograjski vladi boijševikov. Centralne . jT*ve so torej skušale sklepati mir, ne z osre-Sis rusko vlado, marveč s posameznimi deli rNfe, ki sicer s strankami, ki so v boju z bolj-^riki, in pustili petrograjsko vlado končno na pilu, dasi so se prvotno pogajale z njo in jo . "di priznale kot zastopnioo cele Rusije.
Dogodki nam podajajo to sliko. In slep bi 'to-ral biti, kdor bi ne uvidel, da so bili ta do-^ki vzrok, da je ruska vlada ukrenila prav ghnetno 'in proglasila konec vojnega stanja. . ^Ijševiki so uvideli, da gre centralnim drža- . am za mir, ne pa za demokratičen mir, da pre- • ruske legitimne vlade vabijo vedno nove planske pcgodmike k mirovnim pogajanjem ^ s tem slabe zahteve ruske demokracije. S kdišča ruske vlade je bil torej edini pameten .hod, da se odreče nadaljnrm pogajanjem. in /"toelni mirovni pogodbi do splošnih mirovnih Rajanj. Začasne dogovore bodo sklenili s po-orLirili komisijami centralnih držav.
Ti razlogi so bili torej dovelj važni, da je • Jfka vlada santa pretrgala, mirovna pogajanja. ..
Pisma iz Prage
II.
V Pragi, 4. februarja 1916.
V zadnjem pismu sem poročal o zanimivem Pftobratu v češkem soc. dem. delavstvu. Danes ‘toratn sporočiti še to - le:
. Včeraj 3. februaria se je vršila plenarna kon-?renca zaupnikov Velike Prage, sklicana po iz-isevrlnih odborih I., III. in XIV. volilnega okra-W. Velika dvorana »Občinskega Doma” v Pragi k bila poln8. Nad 400 mož zaupnikov se }e sejo. Poročala sta sodr. drž post. Habermann in !neral. Kakor veste, je drž. poslanec Habermann Predstavnik narodnostno redikalne skupine v °*ratiki, drž. posl. Smeral pa je zlasti zadnje čase . Gdja stare internacionalne stranke, zaradi česar £ morai odstopiti svoie predsedniško mesto v v^kem Svazu sodr. Habermanu ... Sodr. Hh-■^mann je poročal na tej konferenci o nalf gah Janke v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. ?*s!ikal je detajlno svoje nazore glede boja za .e»ko samostojnost, glede dela delavstva v se-?bjem času in glede teženj za združitev čeških jpkvskh strank. Sodr. Šmeial je bil korreferent v 'stemu predmetu. V globoko zasnovanem go-Jftt je obrazložil razvoj stranke v predvojni dobi .delo strankinega vodstva ter glavnega glasila *Prava Lidu“ v prvih letih vojne. Doteknil se je /•«rno tudi skupnega nastopa vseh češuih de-j ,skih strank. — V debati so goverili sodrugi /janis, Modraček, Tcska, Koller, dr. Meissner, jjrin (šef urednik Pravo Udu), Dedec Kouba, .d' dr. Soulmp, Mara, dr. Vacek in Drtž — tedaj j "ti v prvih vrstah stoječi sodiugi. Zbor ješprenj po sodr. Koušu predlagano resolucijo, ki pravi, J predvsem petreba enotnost v stranki sami j da naj pristaši stranke na vodilnih mestih 0 ('rejajo osebne nazore na pesamezna vprašanja j‘,r?’ ki jih priznava celokupna stranka ter nuj ^ ajo vedno pred očmi utrditev enotnosti v stran-p ln na zagotovitev njenega enotnega nastopa ^ .demokratičnem načelu večine. — Konftrenca jj '*rekla zahvaio sodrugom, ki so stali v despe-js j! dobi presekucije stranki na če u, ki so jo Čtii! m za P°2nei§e &se ohranili soc. dem.
,en,u delavstvu, da bo storila kar bo treba za k ‘Jše boje proti kapitalističnemu razredu ter za dem za samostojnost češkega naroda v zmislu Cevu^ti^h 'dej. — Konfeienca je za zdiužitev w delavskih strank, ali le na načelu razred* liicr 80c al'zma‘ **- Dalje je bila sprejeta reso-Ri n S* ^0l’be z vsemi Prrti 'dvema glasovoma, jim i v’' da Je dolžnost sodrugov, da izjavijo, da Štnn i budo* ^er se ie vsl®d znanih napadov s gj |ra' odstranil ir političnega pozorišča. »Sodru«
tta»i P°Poinoma prepričani o dobrih in poštenih s Cmerala, ki je bil stranki na čelu v i*stn iilkj dobah pcrsekucije in prosijo ga, da bi xz	dosedanje pasivnosti zopetna delo ter
lo I	.r*	vso ljubeznijo in vso žilavostjo, ki so
•^ti	Vs‘ Pri vsem njegovem delu konstati-
tdfc/ Konferenca zaupnikov Velike Prage po dr.-Smeiola popolno zadoščenje. Iz obeh Mijo.,1.! J« i®sno, da sc sodrugi proti narodno-'r*dikaiuetnu smeru in za ono staro pametno
politiko, ki jo je zastepal sodr. Šmeral... Češko delavstvo gre počasi aii z gotovostjo nazaj k Internacionali ...
Zanimivo bo za čitatelje »Napreja*1 tudi tole: 3. februarja se je vršilo v Stanem veliko zborovanje tamošnjega delavstva. Na zborovanju je govoril tudi narodno socialni poslanec St:ibrn/, ki je dejal: vsak pošteni češki človek mora bili danes demokrat in socialist Branil je z lepimi besedami boljševike in dokazoval, da so se lotili vlade le zato, ker niso imeli ruski meščanski krogi z ljudstvom stika tako kot ga nimajo pri nas. Ostro je nastopil proti onim, ki mislijo, da se da socializem enostavno odglasovatL Socializem je danes vodilna misei in ne more se mu izognili.
Iz seznama izgub Manfred Weissove fronte.
Budtaipeštansdca »Vclksstiimnte« prinaša sledeči članek:
V Manfred W©issovi vladavini, torek v •< ■eneim sam um veleobratu, je bilo 1916.,leta 1241 ' neagod. Od teh je 6 takih s smrtnim izidom, 135 pa težkih nezgod. 470 se jih je bilo izvršilo v to- ■ vami za konzerve, 807 v municijski. tovarni. Lansko leto je to žalostno število še naraslo.. Že do novembra je bilo 1294 nezgod, od teh v • tovarni za konzerve 470, v municijsikji tovarni 824. Težkih nezgod je bilo 112, smrtnih 11. 58 nezgod je bilo na električni Koliko trpljenja in trpkosti, koliko solz in kletev obsega ta mala, statistika, ki pa niti ni popolna, da ne trpi ugled . tovarne. Manf red Weiss pa gre k davčni komi-». siji 'in »napove« svoj vojni dobiček, rta. kar n tu * odmerijo letni davek v znesku .34 miljonov , kroni Med tem pa pridno pišejo v tovarniških ., pisarnah kratka poročila:
Ostra patrona se je razletela v njegovi ro ki; leva roka ije zdrobljena. — Vijak se je vftel, vsled tega so se vneli še drugi. Deset delavcev je dobilo težke opekline. — Mali nož. mu je par del v Uft. Ko ga je hotel,pobrati. ga je lift zmečkal. —
Manfred Welss pripoveduje o visokem zaslužku delavcev in v pisarni ugotavljajo kratko:
Stružnica je prišla v tek, .porinila je nabod vun in zdrobila delavcu vse prste. — Ko so postavljali oder, je padel pet 'metrov globoko. Desna noga je zdrobljena. —■ Ko so premikali vlak, ga je vlak razmesaril. — Z reko? je prišel. v stružnico, ki mu je odtrgala en prst. *~
KapitaHsti govore resnih obrazov o svojem podjetniškem riziku, a molče o vedno naraščar. jočih poročilih:
V gosti megli je pometal dvorišče dn ni zapazil za njim prihajajočega tovornega vlaka, ki ga je povozil do smrti. — Vsled eksplozije nar-bojev, so mu zgorele oči, mezinec in palec sta zdrobljena. .— Nenadoma izpuščena..puškina..... kopita, so anu odrezala prste- —
In pri (izdelovanju konzerv:
Nesla je posodo vroče vode, padla je in se poparila po vsem životu. — Ko je rezala našo, jej je izpodletel nož in jej odrezal prst. — Stroj za stiskanje kave je zgrabil njeno roko. — Rezalni avtomat jej je odrezal štiri prste. —
Krvavi miljeni se pa ranože.... Pred dnevom-odhaja, utrujeni proletarec z doma, da pride iz oddaljenega, bivališča pravočasno v tovarno. Rije se v natlačeni voz električne železnice. Ce se ne.zrije vanj,-ga zadene .trda ka-: zen vojaškega poveljstva. Le tega ne! Rajše . stoji na stopnjicii v tisočih nevarnostih, obdan od smrti, samo ne zamuditi!. In itako. nastanejo kratka poročila:
Ko se je peljal na delo, so ga zrinili s srtop-njice in kolesa so mn odrezala eno nogo. — Ko se je peljal na delo, ga je nek steber potegnil s stopojic in padel je pod voz. — Ko se je peljal na delo, je padel z voza. — Ko je hitel na delo, je skočil na električno, ki je bila že v teku, izgubil je ravnovesje, prišeLpod voz,.ki ga je. povozil do smrti
Toda delo ne sme počivati in tako čitamo dalje:
Med vlivanjem se je poparil z vročim železom nogo. — 15 centimetrska granata je padla na tla im mu zlomila nogo. — Pomoči so našli na tiru njegovo razkosano tek). — 18 centimetrska granata mu je padla na roko 'in jo zdrobila. — Ko je mazal električni motor, je zgrabil jermen njegovo roko in mu jo zlomil. — Raztopljeni svinec mu je brizgnil v oči. — Raztopljeno jeklo se mu je razlilo po vratu in povzročilo težke opekline. Padel je pet metrov globoko in pretresli so se mu možgani. — Vroče železo je brizgnilo iz topilne peči in trije delavci so dobili težke opekline. — jeklena plošča, težka 475 kilogramov, mu je padla na nogo in mu jo zlomila. — Razbeljena kovina mu je brizgnila na nogo. — Ko je mazal stroj, ga je zagnal električni tok z višine 9 metrov v kotlino za vlivanje, kjer je umrl. — Hotel je montirati jenmeu, se dotaknil električnega toka in je takoj umrl. —
Le nekaj žalostnih primerov smo navedli iz tisočev dogodkov. Minister Serenyi ima prav: Zlati dež kapitalistov je pomešan s krvjo... Z delavsko krvjo. Primeri u Gzepela dokazujejo to (temeljito. Ali ‘kaj briga to Manfreda Weissa ? On zasluži in zasluži, in to . je . zaai odini namen svetovnega jreda!
Politični pregled.
3= Mirovna pogajanja v Brestu Litovcem.
C. tor. korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Na včerajšnji seji avstrijsko-nem-ško-ruske komisije za ureditev političnih in teritorialnih vprašanj je državni tajnik dr.pl. K ti h 1 m a n n najprej omenjal izvor gotovih, baje potvorjenih brzojavk petrograške brzojavne agenture ter .ugotovil, da so dotična poročila došla v Kodainj, oziroma v Stockholm kot brzojavke petrograške agenture..Preden se je prešlo k razpravi o točkah dnevnega reda je Trockij protestiral proti kampanji avstro-ogrskega in nemškega'časopisja, ki očita ruski delegaciji, da zavlačuje mirovna pogajanja. Trockij je opozarjal, da velika važnost od nasprotnikov predloženih pogojev nalaga ruski vladi dolžnost, da te pogoje temeljito presodi. Državni tajnik dr. pL K ii h 1 m a n n zavrača očitke na nemško časopisje. Nemški žurnalist je dosti možat, da si' sam ustvari svojo sodbo, de bi se bil dosegel sporazum glede teoretičnih točk, bi se bili znatno približali .zadovoljivi rešitvi. Upa, da ugodi Trockega, želji, če na eni prihodnjih sej izpregovori o uspehih dosedanjih razprav. Tudi grof C z er ni.n izjavi, da av-stro-ogrsko časopisje daje duška svojemu mnenju o boljševikih brez kakega vplivanja vlade. Po naročilu Trockega sta potem člana ruske delegacije Bob inski in Ra d ek kot veščaka za poljske zadeve prečitala daljšo izjavo, v kateri pravita, da sta onadva edina poklicana zastopnika poljskega naroda; zahtevata takojšnje odstavljemje sedanjih vladnih organov Poljske, pritožujoč se proti dosedanjemu razvoju poljske neodvisnosti in sklicujoč se na dejstvo, da se Poljaki bore v nemški in avstro-ogrski armadi. Na vprašanje državnega tajnika dr. K ii h 1 m a n n a, je-li je .ravnokar prečiltani dokument oficielno obvestilo ruske delegacije, je odvrnil Tir očki j, da je izraženo mnenje veljavno in oficielno v otnih točkah, katere je določila ruska delegacija početkom sedanjih pogajanj. Državni tajnik K ii h 1 m a n n je izjavil, da na ta način ruska delegacija govori skozi okno. ter je odločn oodklootil vsako nadaljnjo izjavo ruske delegacije, katere ni že vnaprej smatrati kot oficielno izjavo skupne ruske delegacije, ker se boji, da bi rmogel nastati resen dvom, jeli imajo Rusi sploh namen, privesti mirovna pogajanja do zaključka. General Hoffmanu je protestiral proti temu, da bi smela Bob inski in Radek govoriti v imenu pripadnikov nemške armade. Trockij je podal izjavo, da smatra mnenje in sodbo v zvezi njegove delegacije zastopanih .Poljakov za izredno važno za stališče ki ga zavzma ruska delegacija v teh vprašanjih. Državni tajnik K ii h 1 m a n n je zaključil potem sejo s pripomnijo, da se bo na prihodnji seji, ustrezajoč želji ruske delegacije razpravljalo o uspehih dosedanjih pogajanj.
= Voiaškl pomen miru z Ukrajina Vsled sklepa miru z Ukrajino postanejo razpoložljive one avstro-ogrske in nemške čete, ki stoje med Luckorn in Černovlcaimi. Od nadaljnjega razvoja mirovnih pogajanj s petrograško vlado Ln z Romunijo je odvisno, kaka naloga se določi tem .četam za bodočnost. Izpraznitev od naših čet zasedenega ozemlja v Voliniji in od rusko-ukrajinskih čet okupiranega dela Vzhodne Galicije se bo brez odloga izvršila, čim bo določena meja med Poljsko in Ukrajino. Tehnične formacije v obmejnem ozemlju se nahajajočih zavezniških in ukrajinskih čet se bodo porabile za čiim hitrejšo vpostavitev potrebne železniške zveze. V prvi vrsti je treba urediti železniško zvezo pri Brodeh. Z izmenjavo vojnih ujetnikov se bo.bavila posebna komisija.
= Zakaj sovražijo boljševike. Boljševiki im deloma že prejšnja, vlada so izvedli v Rusiji prav mnogo modernih družabnih reform. Uvedli so: osemurni delavnik, defevsko varstvo, splošno volilno pravico v vse korporacije, podržavili so naprave, ki služijo občemu blagru, razdelili velika posestva med kmete in jih rešili tlake, osvobodili politične kaznjence, izvedli državljanske svoboščine sploh, napovedali bankerot za tuja posojila in s tem so razbremenili narod velikih davkov, izvedli so ločitev cerkve od države, da zmanjšajo državi velikanske stroške za vzdrževanje duhovništva, zahtevajo mir brez aneksij in s samoodlo-čevanjc.narodov ter demokratizacijo držav, izvedli so doma saunoodločevanje narodov. To vse ne diši kapiitaiistiški družbi, zato bljuje ogenj in žveplo nanje.
= Češkoslovanska socialna demokracija se je izrekla na praškem zaupnem .shodu za samostojno politiko in proti staremu češkemu pravu. Konferenco je obiskalo nad 400 zaupnikov, ki so pozvali sodr. dr. Šmerala, da zopet aktivno deluje v stranki, ker se je izkazalo, da ga meščanstvo obrekuje v svojem časopisju- Tako so ravnali tudi z 'ruskimi boljševiki: bili so policijski agenti, podkupljenoi, izdajalci. Dogodki pa pa postavljajo njih dolžitve na laž. Naše mnenje je, da so pač za češko socialno demokracijo bolj merodajni zaupniki kakor pa zlobni dopisi iz Prage v »Slov. Narodu«.
= Reorganizacija čeških strank. Izvršilni odbotr mladočeške stranke je sklenil, da se stranka razpusti, čim se ustanovi nova stranka češke državopravne demokracije. O reorganizaciji je poročal poslanec dr. Kraniaf, ki je na-■ glašal, da bi razcepljenost moči češkega naroda
v sedanjem usodnem trenutku bila hudodelstvo, »Pozabiti se morajo danes vsi spomini na preteklost in podati moramo v sodelovanje roko vsem anion, ki v strnjenih vrstah korakajo nasproti našemu cilju«. Predlog dr. Rašina, da se mladočeška stranka razpusti, čim se objavi P reklamacija o ustanovitvi nove stranke- češke državopravne demokracije, je bil soglasno sprejet.
= Jugoslovani ta Čehi V razgovoru z zastopnikom hrvatskih listov je načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec poudarjal, da se je politični položaj v zadnjiili dnevih znatno poostril .Z znano obljubo nemškim radikalcem je ministrski predsednik bistveno premaknil podlago svoje politike. Odločba v trutnovskem vprašanju je vsilila Cehoim pozicijo samoobrambe. Kdor hoče, da se ohrani parlament, ne bo odobraval Seidlerjeve napake. Razen tega je zelo mučno, da se nahajamo osebno nasproti niinisitrskemu predsedniku odslej v novem zelo neprijetnem položaju. Zrni raj se moramo bati, da je sklenil kako tajno pogodbo: Tako tudi glede nedavnega posvetovanja o zahtevah alpskih Nemcev v zadevi jugoslovanskega ozemlja. Za J ugaslo v ane je povseun jasno, da .morajo kakor doslej tudi v bodoče stati ob strani »Češkega svaza«.
= Nemški župani preti jugoslovanskim težnjam. Graški listi poročajo, da bo dne 15. februarja od cesarja sprejeta velika deputaeija županov mest Celje, Maribor, Ptuj ter drugih spodnještajerskih in koroških trgov in občin pod vodstvom dunajskega župana dr. Weiss-kirchnerja. Deputaeija bo baje protestirala proti. političnemu stremljenju Jugoslovanov.
= Francoska manifestacija za nadaljevanje vojne. Agence Havas poroča: V navzočnosti predsednika republike Poincareja se je v Sor-bonni vršila velika narodna manifestacija »Svete zveze« velikega francoskega ujedinjenja. Udeležili so se 'manifestacije vsi člani diploma-tičnega zbora, člani državnih korporacij in zavodov ter zastopniki anektirane Alzacije-Lo-rene. Predsednik francoske zbornice Descha-nel je obnovil sveto prisego: Prisegamo ob spominu naših pbkojnikov ter pred našimi vojaki ob Mami; Yseri in pri Verdunu, dane odložimo orožja, dokler nismo maščevali krivice, ki se je 40 lett pripravljala proti svobodi sveta, dokler niso maščevalni atentati in dokler niso osvobojene Belgija, Srbija in Rumunija, dokler nam niso vrnjena leta 1870 in leta 1914 uropana francoska ozemlja. Pomorski 'minister Leygus je v imenu vlade izjavil: Zbrali smo se, da pred vsem svetom obnorimo in manifestiramo našo neizprosno voljo za zmago. Sovražnik ve, da je vojno izgubil in poskuša izsiliti zmago po izdajstvu diplomaciji. Boj na notranji fronti se je pričel.
= Bratianu odstopil. Korespondenčni urad poroča iz Bukarešta, da je rumunski ministrski predsednik Bratianu podal demisijo celega ministrstva.
= Preiskava o italijanskem porazu. Agen-zia Stefani poroča: Ministrski, svet je sklenil, da se izroče generali Gadoma, Por.ro in Capello, ne da bi se zmanjšala njih avtoriteta, na razpolago vojnemu ministrstvu, da podajo preiskovalni komisiji glede vojaških dogodkov meseca oktobra vse potrebne podatke. Prejšnji vojni minister general Giardino je določen za člana interalikanega vojnega sveta v Versaillu.
= Boji na Finskem. Finsko poslaništvo v Stockholmu naznanja, da so meščanske čete po enajstdnevnih'bojih zavzele najvažnejše mesto srednje Finske, Knopi©, ter ujele 500 rdečih gardistov. Nystadt je bil še včeraj v oblasti meščanskih čet. Danes pa so morale mesto zapustiti. — V sveaborgu so ruski pomorščaki .napadli policijo in ukrajinske vojake v trdnjavi. Sveaborg je sedaj v rokah pomorščakov.
Vojni troški Združenih držav. Skupni vojni troški Združenih držav v prvem vojnem letu se cenijo uradno na okroglo deset miljard dolarjev. Uspeli dveh vojnih posojil je pokril štiri petine vojnih troškov; 1250 miljonov dolarjev se je pokrito z davki. Do 1. decembra 1917 so znašali stroški za armado 1480 miljonov dolarjev.
= Wilson.>diktator. Berlinskim listom se poroča iz Wash ing tona, da je navdušeni pristaš NVilscnov senator Oveman v senatu vložil predlog, naj se za dobo vojne Wilsonova oblast razširi do absolutne diktature.
Dnevne beležke.
Promet novih vlakov na kranjskih progah. Uradno se razglaša: Z dnem 11. februarja stavijo se proti vsakočasnemu preklicu v promet sledeči osebni vlaki: —- Proga Jese-nlce-LJublJana: Vlak št. 1712 Ljubljana odhaja ob 6. uri 57 minut dopoldne. Jesenice dohod 9.30 dopoldne; vlak št. 1711 Jesenice odhod 8.22 zvečer; Ljubljana dohod 10.46 zvečer. — Proga LJublJana-Kamnlk: Vlak št. 2151 Ljubljana, Kamnik dohod 9.02 dopoldne; vlak št. 2158 Kamnik odhod 5.05 popoldne, Ljubljana dohod 6.26 popoldne. — Proga LJubljana-Bub-njarcl: Vlak št. 2213 Ljubljana odbod 8.00 dopoldne, Bub marci dohod 1.16 popoldne; vlak št. 2218 Bubnjarci odhod 3.50 popoldne, Ljubljana dohod 9.03 zvečer. — Proga Grosuplje-Kočevje: Vlak št. 2313 Grosuplje odhod 9.10 dopoldne, Kočevje dohod 1.1.1! dopoldne; vlak
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 35.
št. 2318 Kočevje odhod 5.56 popoldne, Grosuplje dohod 7.45 svečer. — Proga Kranj-Tr-žič: Vlak št. 2560 Tržič odhod 7.20 dopoldne, Kranj dohod 8.06 dopoldne; vlak št. 2551 Kranj odhod 8.30 dopoldne, Tržič dohod 9.27 dopoldne; vlak št. 2558 Tržič odhod 6.30 zvečer, Kranj dohod 7.19 zvečer; vlak 2559 Kranj odhod 10.00 zvečer, Tržič dohod 10.55. — Nasprotno izostanejo na progi KranJ-Tržič dosedanji vlaki 2562 in 2571.
— Blagovni vzorci in vojnopoštni zavitki so dopuščeni v prometu na vojno poštne urade 451, 452 in 460 in od teh.
— V okrajni gospodarski svet je c. kr. dež. vlada imenovala za mesto Idrijo Ivana Štrausa, ravnatelja »Obč. kons. društva« v Idriji.
— javen shod priredi rudarska podružnica »Unije« v Idriji v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9.
dopoldne v pivami pri Ornem orlu« v Idriji.
— Kje je doslednost? Občno konsumno društvo v Idriji je nekaterim gospodom župnišč pravi trn v peti. To se opaža posebno pri onih, ki vodijo v svojih občinah županske in aprovi-zacijske po&lč. Soobčani, ki so člani društva, po njih ^mnenju niso enakopravni z drugimi. Trgajo se jim deleži v občinski aprovizaciji neglede na to, so li člani društvene aprovizacije ali so samo člani za dobave prostih potrebščin. Tje, ■kjer ste vpisani, pojdite po sladkor, moke itd. ali pa odstopite, se jih navadno nahruli. Če pa ne zadostuje to, pa se vsede žegnani gospod na svoj uradni stol ter napiše denunCiacijo proti društvu na okrajno politično oblast ali pa na deželno vlado. Tako se je pripetilo že v nekaj slučajih. Nedavno je vodstvo »Občnega kons. društva« prosilo nekega (takega občinskega funkcionarja, naj naznani samopresikrbljence svoje občine, da se bo vedelo po tem ravnati glede razdeljevanja moike za one, ki so v društveni aprovizaciji. Res je društvo dobilo pri nekaterih nato zaznamke, toda le ob pogoju, da se doti&nim ljudem ne pove odkod je to navodilo, ker so po 'izjavi tega gospoda zaznamovani poprej dobivali moke tudi od občine v množinah, 'ki so seveda bile na razpolago. Takoj nato pa je dotočni napravil na okrajno glavarstvo ovadbo, da društvo deli moko in druge potrebščine tudi takim, ki so že preskrbljeni. Med tem pa je dobila njegova občina nakazano moko, ki sta jo dotični gospod in njegov kolega za mesec februar razdelila tako, da so najbogatejši kmetje dobili po sto in še več kilogramov molke, nasprotno pa revnejši nepreskrbljeni občani komaj po 2 do 3 kg za cel mesec. Kje je torej doslednost? Kje je nadzorstvo za razdeljevanje živil? Tukaj nihče nič ne vidi, društvu pa se hoče od vseh strani obesiti vrv za vrat. Toliko za sedaj; v prihodnje, če gospodje ne bodo prenehali z neutemljenimi in zahrbtnimi ovadbami ter ne pustili člane društva svobodno gibati se, pridemo s podrobnejšimi argumenti in imeni na dan. Kajti časi so minili, da bi bili posamezniki ali pa skupine odvisni od gospode, ki stremi za.srednjim vekom kljub temu, da nosi na jeziku demokratizem, ki ga razumeva samo zase, drugi pa naj bodo nje hlapci.
— Iz Kamnika smo prejeli dopis, ki pripoveduje, kako slabi so urejene tamkaj aproviza-cijike razmere. Moke že nekaj tednov ni bilo na izpregled. Vsa aprovizacija se vrši pač tako, da je ustreženo nekaterim priveligirancem, drugi pa lehko gledajo, kako se nekateri ljudje v mestu in okolici naslajajo ob belem kruhu in sedaj v pustnih dneh z okusnimi krofi. V Kamniku so odvzeli dosedanjemu mesarju brez tehinega vzroka izvrševanje obrti in jo izročili neizučenemu človeku. Da bi se napravil red pri vseh teh razmerah, tega seveda ni pričakovati, ker gre tudi še sedaj moč nad pravico, a opozoriti hočemo merodajne faktorje le na to, da ljudje niso slepi za vse nerednosti, ki se gode.
— Poglavje o maščobi Pišejo nam iz Dolenjskega: »Članek, ki je nedavno izšel v »Na-preju« o maščobi, pravi, da masti in Špeha -na Kranjskim ni. Res je, da ga je mani kot druga leta, ali res je tudi, da veliki posestniki ne dajo nič mašiti in Špeha za splošno ljudstvo. — Bil sem te dni po opravkih v Zatičini. Sešel sem se s kmečkim možem, ki je v razgovoru obsojal velike posestnike. Pravil mi je doslovno ta-konle: »Sem iz bližnje Jare doma. Sem mal posestnik, komaj 4 johe zemlje posedujem. Zredil sem 6 prašičev, od teh sem štiri oddal aprovizaciji — to se pravi: Deželnemu mestu za oddajo klavne živine — dva sem zaklal zase. Samostan v Zatičini pa je zredil 31 prašičev, pa ni nobenega oddal aprovizaciji —; župnik Vidergar iz Št. Vida pri Zatičini je zredil 7 prašičev, pa ni nobenega oddal za ljudi, vse je doma zaklal. Dolžnostnega špeha je oddal le — štiri kile...« Mož mi je navajal še razne druge večje posestnike iz Višnje gore itd. ter mi dokazal, kako neverjetno grdo se obnašajo veliki posestniki v teh hudih časih. Zanimati sem se začel na podlagi tega pripovedovanja za ita veleposestva im zvedel sem še to-le: Zatiški samostan je imel oddati 500 kg krompirja oblastem, vložil je protest na c. 'kr. okrajno glavarstvo, kjer je navajal, da oskrbuje v samostanu 1 4 6 oseb in da so pridelali krompirja komaj zase. C. k r. o k r a j no gl a-varstvo je takoj preklicalo svojo zapoved. Pri županu pa je bilo napovedanih ljudij v samostanu le — 102, dobro poučeni pa trdijo, da jih je le — 90. Torej za 90 menihov in fratrov — 3 1 prašičev!! Bilo bi dobro, če se kdo, n. pr. c. kr. dež. vlada, malo pobriga za ta bogaiti klošter ter ga pritegne 'k siplošnim dajatvam. Preštejejo naj ljudi in videli bodo, da se v kloštru vojska nič ne pozna. — Zanimal 'me je tudi znani veleposestnik Vidergar, ki je zredil 7 prašičev. Informiral sem se: kakšno družino ima. Našteli so mi: župnika, kapelama, dve kuharici, dva ruska vjet* nika in dve dekli — skupaj 8 ljudi. Po letu pride še kak dninar v poštev. Za teh 8 (oziroma če vzamemo povprečno še enega dninarja v poštev, bilo bi 9 ljudij) — je 7 prašičev... Pravili pa so mi ljudje, da ima župnik Vidergar
napovedanih 15 oseb. Ali ni oblasti, da bi to pregledale in prekontrolirale. — V St. Viški občini se je ugotovilo 150 prašičev, ki naj jih dobi Deželno mesto za klavno živino — dobilo pa jih je le — 901! — SL uredništvo! Ali ne bi bilo na mestu, da take-Je reči' pridejo na dan. Prosimo, da ta dopis objavite. Moje ime je na razpolago. Za vse sem si zapisal priče. I. O. — Op. uredništva: Dopisniku se prav toplo zahvaljujemo za njegov trud. Prosili bi pa tudi še druge čitatelje, da nam sporoče, kako je v njih krajih oz. kar zvedo resničnega o takih rečeh.
— Dr. Boris Zarnik profesor na zagrebškem vseučilišču. Zagrebški Usti poročajo: Hi-vatska vlada se pogaja s profesorjem carigrajske univerze drjem Borisom Zarnikom, da prevzame stolico' za biologijo, embrijologijo in histologijo na aovi medicinski fakulteti. Pogajanja potekajo tako ugodno, da bodo v najkrajšem času končana.
— Zidani Most. Pretekli petek se je vršil pri nas zelo dobro obiskan shod, kateremu je predsedoval sodr. Pohar, poročal 'je sodrug P e t e j a n, ki je v daljšem govoru razpravljal o političnem položaju, s posebnim ozirom na narodni in socialni moment. Priporočal je politično organizacijo, katere član bi moral biti vsaik delavec, ki se smatra za socialnega demokrata, ravno tako je dolžnost vsakega delavca, da je naročnik našega dnevnika »Naprej«. Ko je govoril še sodr. Pečnik, je predsednik zaključil 'ta lepi shod.
— Iz Celja, V petek zvečer se je vršil javen shod železničarjev v gostilni »Pri zelenem travniku«. Poročala sta s. Madel im Kopač o reformi bolniških blagajen drž. in južne železnice. — Po železničarskem shodu se je vršilo zaupno zborovanje sodrugov iz Celja im okolice, na katerem je poročal s. Anton Kristan iz Ljubljane o političnem delu v sedanji dobi.
V daljšem govoru je vzpodbujal delavstvo za delo na političnem polju. S. Jos. Kopač je razložil strankino organizacijo, pomen strankarskega davka ter pozival zbrane na energično in smotreno delo. Izvolil se je odbor iz sodrugov, ki stanujejo v Celju, Gaberju, Sovodnjah, Sto-reh in Št. Jurju ,da urede vse potrebno Na čelu dela je s. Ribič. — Strankarski davek znaša 70 vin. za osebo. — Jugo&l. soc. dem. organizaciji mora sedaj pristopiti vse delavstvo Celja in okolice; v to svrho kliče odbor vse zavedne sodruge na neumorno delo.
— Umrl je v Trstu učitelj deške ljudske in meščanske šole Družbe sv. Cirila im Metoda g. Vinko Engelmana
— Poletni čas 1918 Tudi letos se upelje zopet poletni čas, kakor je bil določen lani in predlanskem. V Nemčiji so že sklenjeni tozadevni ukrepi.
— Oporoka nadškofa drja. Kohna. V petek je razpravljalo upravno sodišče pod predsedstvom prvega predsednika drja. v. Schwartzenana
o veljavnosti testamentarično ustanovljene vseu-čiliške ustanove bivšega olomuškega nadškofa drja. Kohna, ki je umrl dne 3 decembra 1915 na svojem posestvu Ehrenhausen na Štajerskem, ter je pot >m oporoke volil svoje posestvo in okolo poldrug miljon kron gotovine za ustanovitev češkega vseučilišča v Olomucu. Z upravljanjem ustanove je bil poofilaščen metropolitanski kapitelj v Olomucu. Moravsko namestništvo in naučno ministrstvo nista sprejela te ustanove, ministrstvo se je sklicevalo na to, da je ustanova neizvedljiva, ker bi na eni strani imetje niti v sto letih ne zzdostovalo za ustanovitev vseučil š-ča in ker je izvršitev odvisna od volje tretjih faktorjev, zakaj treba je za ustanovitev vseučilišča v Olomocu državnega zakona, ki ga ni, in je pravno nemogoče sprejeti ustanovo. Nasprotno pa je napravil Kohnov nečak, župnik Vavruša, na upravno sedišče pritožbo kot izvršitelj oporoke.
V obravnavi je navajal dr. Ambrož kot zastopnik župnika Varuše, da oporoka odgovarja vsem zakonitim zahtevam, dočim se je zastopnik ministrstva grof Hartig skliceval na to, da sme ustanovna oblast prosto sprejeti ali pa odkloniti volilo, torej, da ne spada pred upravno sodišče. Za odklonitev so biti le stvarni pomisleki merodajni.
V soboto pa je upravno sodišče razglasilo svojo razsodbo, češ, da smejo ustanovne oblasti sprejemati ali odklanjati volila in s tem zavrnilo pritožbo.
— Žalostna slika. V vojaška domobranski
raizkuževalnici smo bdi. Prisostvovali smo razkuževanju in prišli so tudi hercegovinski čmo-vojniki z enakim opravilom kot mi. Sleči smo se morali in 'kakali smo svoje kosti. A tudi med temi izmozganimi ljudmi se pojavljajo nesramni izkoriščevalci ubogega ljudstva Videli smo prodajati navaden vojaški kruh hleb po 16 K (beri: šestnajst krom). Enako umazana kupčija je izmenjavanje blaga med seboj, črno v ojnik, ki nd imel denarja, a je imel slučajno kruh, je zamenjal za navadno ikomservirano škatlico mesa polovico tega kruha, ki ga je potem oni prodal za 8 K (beri osem kron). Prav posebno pa zadene v živo, da so tam prodajali mali zavojček cigaretnega duhana, iki je veljal pred vojno 26 vin., po 4 K (beri: štiri krone). Take so razmere in kako naj živimo v njih?
Vojna.
Zadnje vesti.
Poljaki v opoziciji
Dunaj, 11. februarja »Podnische Nach-richten« poročajo: Prezidaj poljskega kluba, obstoječ iz načelnika barona Ooetza, njegovega namestnika Kemdziora, ter iz poslancev dr. Germana in grofa Lasockega, se je podal danes dopoldne k ministrskemu predsedniku Seidlerju in mu naznanil, da je spričo objavljene mirovne pogodbe z Ukrajinsko ljudsko republiko, s katero se ozemlja Kongresne Poljske, obljudena pretežno od rimskokatoliškega poljskega prebivalstva, odstopajo Ukrajini, cel poljski klub prisiljen, zavzeti tako v državnem zboru kakor tudi v avstrijski delegaciji najodločnejše opozicionalno stališče.
Romunija, Srbija in črna gora 2ele tudi skleniti mir?
Amsterdam, 11. februarja. Poročila iz Londona potrjujejo, da je pritrdila ententa pod gotovimi predpogoji, da sklene Romi nija s centralnimi državami mir. Romunski poslanik je bil namreč razložil angleški vladi, da je postal položaj njegove dežele po sklepu miru z Ukrajino nevzdržen. Kakor se sliši, sta se obrnili tudi Srbija in Črna gora na entento s prošnjo, da bi smeli pričeti mirovna pogajanja s centralnimi državami. Med Londonom in Par.zom se vrše pogajanja, pod katerimi pogoji se lebko pritrdi mirovnemu sklepu obeh balkanskih držav s centralnimi dižavami.
Na Ruskem osnujejo socialistično armado.
Stockholm, 10. februarja. V glasilu ruske vlade, v »Izvestijah«, piše maksimalisst Radek: Nobenih iluzij si ne delamo o stanju naše armade. Razpadla je tako silno, da bi bili zaman vsi poizkusi pridržati jo še v strelskih jarkih ali jo siliti k boju. Takojšnja demobilizacija je potrebna. Staro armado je treba takoj razpustiti, vojni material shraniti in pridržati življenja zmožne dele armade na zadnjih točkah kot kader za novo socialistično armado, ki naj se osnuje takoj iz brezposelnih in beguncev zasedenih ozemelj. Nov nemški vojni pohod v notranjost Rusije je vsled politične brezpomem-bnosti in zaradi nevarnosti za nemški' imperializem po našem trdnem prepričanju nemogoč. Kompromis v mirovnem vprašanju je za rusiko revolucijo najbolj nevaren. Njeno geslo mora biti.: Kdor tvega, dobi. Vsako popuščanje slabi rusko ■revolucijo.
Aprovizacija.
izkaznice za doječe In noseče matere.
Vsled zlorabe izkaznic, katere imajo v rokah doječe m noseče matere, se bodo izdale nove 'izkaznice za doječe im noseče matere — Doječe in noseče matere se vabijo, da se zanesljivo zgtase osebno spodaj navedenega dne v mestno posvetovalnico, kjer bodo dobile druge izkaznice. Prinesti pa morajo s seboj rjave izkaznice za doječe in noseče matere, ki jih imajo že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami za doječe in noseče matere in sicer: štev. 1 do 200 dne 13. februarja, štev. 200 do 400 dne 14. febru-600 do 800 dne 16. februarja, štev. 800 naprej arjt, štev. 400 do 600 dne 15. februarja, dne dne 18. februarja, vsakokrat od 3. do 5. ure popoldne.
Kislo zelje na rumene izkaznice D dobe Stranke v sredo, 13. t. ,m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: Od 8. do pol 9. dopoldne št. 1 do 100, od pol 9. do 9. št. 101 do 200', od
9. do pol 10. št. 201 do 300, od pol 10. do 10. št. 301 do 400, od 10. do pol 11. št. 401 do 500, od poi 11. do 11. št. 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram stane 80 vin.
Uradniške skupine prejmejo kislo zelje v sredo, 13. t. m. in v četrtek, 14. t. m. pri Jaiko-; piču na Mirju. Določen je ta-le red: V sredo, popoldne prejme zelje I. uradniška skupina in sicer od 2. do pd 3. št 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do poj 4. št. 201 do 300, od pol 4. do 4. št. 301 do konca. — II. uradniška skupina v sredo, od 4. do 5. — III. uradniška skupina v četrtek, dopoldne od 8. do 9. — IV. uradniška skupina v četrtek, dne 14. t. m. od 9. do 10. — Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram , stane 80 vin.
Stranke VII. okraja prejmejo krompir v sredo, 13. t. m. in v četrtek, 14. t. m. pri Mfihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V sredo dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do
10. št 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. št 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V četrtek dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 700, od 9.
! do 10. št. 701 do 800, od 10. do 11. št. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. št. 901 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stanc 30 vin. Da ne bo nepotrebne gneče, opozarjamo, da zamudni-• ki prejšnjih okrajev pri razdelitvi za VII. okraj ne dobe krompirja. Stranke prosimo, da se točno drže predpisanega reda.
Dunaj II. februarje. (Kor. orad) Uradno se razglaša: Na visoki planoti Sedmih občin živahno artiljerijsko delovanje. — Šef generalnega štaba
Berlin 11. februarja Wolftov urad poroča iz glavnega slana: Izvidni sunki Angležev so na mnog h mestih fronte, zlasti na fianderskem in v Artoisu dovedli do ljut h spopidov. Ujeli smo pri tem nekoliko Angležev, Na lorenski fronti in v srednjih Vogezih popoldne živahen artiljerijski ogenj. V izvidnih bojih smo ujeli znatno število Francozov. — Italijansko boj šče: Na visoki planoti Sedmih občin živahen topovski ogenj. — Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendoiff.
Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tiak .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O DEL CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI »NAPREJA* s-:	V	LJUBLJANI	*
jJilil lii
raglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmoder* neJSe plakate In vabila zm shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikali! itd.
Stereoiipija. Litografija.
Mmammmumamb
Najbolj zanimiv In najboljši slov. Ilustrovanl tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z bOjiŠt in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ld je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
^TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K 7*50 in celo leto 15 — K. Naročite si „ TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite* nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ,.TEDENSKE SLIKE“
Ljubljani, Frančiškanska ulica 10/L
F. B A T JEL
Gorica Ljubljana
Stolna ulica št. 2. Stari trg št. 28.
Moška In ien-ska dvokolesa
$e s staro prevmatiko
Hvalni In pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke.
Najboljše baterije.
PoMhno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu St. 11.
Šivilje
ki morejo same preskrbeti šivalne stroje, se sprejmejo proti dobri plačL Predstavijo naj se v c. in kr. tovarni za Ilovico, Moste pri Ljubljani.
BrnHRii
I
s
Občno konsumno društvo v Idriji
regiitr. zadr. t om. zav.
l
Trgovina a Špecerijskim manu-faktumim in konfekcijskim blagom, obuvali, opojnimi pijačami.
*=== Pisarna o Idriji šieo. 446.
Prodajalne:
Centralna o Idriji.
Podruiniee:
Na Brusovšu in Podgorami p Idriji in o Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin.
Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K-
 ........
J