Stav. (99 TRST, sreda 20. julija 1910. Tečaj XXX v IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA Mi ak nsaaljah in wrt2nlklh ak 6., ak peneteljklti ak I. ifvtraj. ?S»*aml6ne Itev. M prodnjajo po 3 nvd. (6 »tok.) ▼ moogik ifrokekarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranja, Si. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-l&Ti. Dornber^ro itd. Zastarale 8tev. p« 5 nvć. (10 stot.). »VLASI SE FT^dUNAJO NA MILIMETRE ▼ Krokosti 1 kalane. CENE: Trgovinski in ebrtai oglasi [O » st. mat, «soirtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih zavodov pe st. mm. Za ogltPe r twifc!aft m acilsljok* tza pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko v&na pisma aa ne s p rej s maja la rakapJal se aa vrafiaje Naročnino, oglasa in reklamacija je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: sfloa Glarfla Galattl 18 (Naradal riasi) Izdajateti in odgovorni urednik ŽTEFAN G0Đ1NA. Lastnik konaoroij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■i ■ -m ■ = Giorgio Galatti štev. 18. = faStoa-hranllHlCnl ralun It 841-652. TELEFOn li 11-57. ESBfni BRZOdHUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je nadaljevala debato o adresnem načrtu. — Posl. Bela (67-1 i izven stranke) se pridružuje mnenju, da je adresna debata nepotrebna, kajti na isti se ni razvijalo velikih idej, izvzemši izvajanj grofa Apponyi-a in grofa Tisze. — Posl. Nadany (Košutova stranka) se ie izjavil za adresni načrt grofa Appo-nyi-a. — Posl. župnik Richter (delavna stranka) je polemiziral proti včerajšnjim izvajanjem posl. Jurja Szmrecsanyi-a. (Členi ljudske stranke so med izvajanji govornika izšli iz dvorane. V dvorani je ostal le posl. Štefan Haller in je ponovno prekinil govornika z mejklici tako, da ga je predsednik dvakrat pozval na red). Posl. Richter je potem navedel več volilnih zlorab, izvršenih od strani ljudske stranke. Nobene stranke ni, ki bi bila katoličanstvu na Ogrskem toliko škodovala, kakor ravno ljudska stranka. (Pohvala na desnici). — Posl. Ludovik HoIIo (Justhova stranka) je rekel, da politika, ki se vedno podvrgava volji vladarjevi, ne more nikdar spraviti želj ogrskega naroda na površje. — Potem ko je govoril še Ostffy (Košutova stranka), je bila razprava prekinjena in seja zaključena. — Prihodnja seja jutri. VVeisskirchner v Pragi. PRAGA 19. Trg. minister Weisskirchner, ki se nahaja tukaj, je obiskal glavno pošto, kjer ga je sprejel predsednik poštnega in brzojavnega ravnateljstva dr. Kolendara. Dalje je obiskal trgovsko in obrtno zbornico, kjer je bil slavnostno vsprejet. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 19. V današnji seji deželnega zbora je bil razdeljen zakonski načrt glede dovolitve posojil v svrho prostovoljnega odkupa kmetov. Zakonski načrt do-določa, da se mora izvršiti odkup kmetov Ie na podlagi prostovoljnega sporazuma med posestnikom in kmetom. V priloženem vladnem poročilu je rečeno, da bi se dalo obvezni odkup le težko spraviti v soglasje z veljavnim zakonom in bi imel za posledico tako gospodarsko omajanje, da bi se ekonomske razmere v deželi nestalno razvile in trpele težko škodo. Eksplozija v tovarni. Sedem delavcev ranjenih. FRIEDRICHSHAFEN 19. V tukajšnji tovarni karbonijuma, družbe z omejeno zav., se je danes proti 11. uri predpoludne iz dosedaj neznanih razlogov dogodila močna eksplozija, ki je popolnoma vničila tovarno. Šest ali sedem delavcev je bilo ranjenih. Stekla na hišah v bližini so bila razbita. TURČIJA. CARIGRAD 19. — „ Tanin" je objavil razkritja o vspehih preiskave v stvari odkritega tajnega odbora. Po tem razkritju so glavni udeleženci neki Kemat, ki je zadnje dni odpotoval v Pariz, da dobi tam od Šerif paše akcijski program in žena Šerif paše, ki je pred enim mesecem priuesla v Carigrad navodila in je sedaj zopet odpo- PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. ■rvatđk! nptsal Ks. Šander-GJalski. - Prevei Fr. Oral A čim dalje je gledala, tem bolj se je slika oddaljevala in izgubljala kakor v megli, — ostal je pred njo samo velik, velik križ, v nedosegljivi visočini, v prelepi modrikasti svetlobi, obdan z milijoni angeljev in duhov, ki so ga neprestano obkroževali in se mu približevali vedno bolj v nedoglednih, vedno manjših kolobarjih. Sijajen in prelep je bil ta prizor, a sam Jezus, stoječ na najvišjem mestu, se je z neizrekljivo dobrohotnostjo pripognil ter iz strašne globočine privzdignil k sebi svojega sodnika in mučitelja Kajfo. Trenotek le je trajal ta prizor. Njeno nenavadno duševno stanje je nehalo. A tudi potem še, ko se je vzbudila iz tega za-maknjenja, čutila je potrtost duha in srca. Obvladala jo je jedna jedina želja, — želja, da sledi stopinjam Onega na križu. Te njene goreče želje se je zvijala in lomila vsa njena notranjost. Velika, sveta navdušenost je obšla Jurkico, globoko in goreče se je poklonila božji ljubezni in božji pravičnosti, ki je samemu Bogu narekovala, da tudi on poskusi tovala v Pariz. Eno glavnih vlog je igral tudi neki častnik imenom Matyk, ki je bil pod prejšnjim sultanom Abdul Hamidom brigadni general in je sedaj s činom polkovnika izven službe. Otava 19. Na progi Trink Railway in na Central Wermont Railway je bil sinoči proglašen štrajk. Melbourne 19. Glasom zadnjih vesti je bilo povodom železniške katastrofe na postaji Rismond ranienih 114 oseb, nv;j temi 33 težko. ' Branibor, L Brez hrupa se je ustanovilo dne 2. julija 1.1. popoludne v Ljubljani važno društvo, ki ga Slovenci že dolgo potrebujemo in pričakujemo; društvo, ki bo morda čez 25 let prav tako ponosno zrlo na minolo delavnost — Branibor, organizacija gospodarske obrambe. Društvo prične z delovanjem že tekoče poletje in sicer pred vsem s propagando za svojo idejo. Dalekosežna je ideja, ki je jedro „Bra-niborja": gospodarska osamosvojitev Slovenstva, pomoč in podpora vsem onim, ki stremijo za tem svetlim smotrom. Ne govorimo pa o resni gospodarski stvari preidealno in premegleno. Govorimo povsem konkretno, kako bi mogla nova organizacija delovati vspešno! Uprav za Trst in ostalo Primorje zna „Branibor" postati na gospodarskem polju, kar mu je bila in je na prosvetnem polju „Družba sv. Cirila in Metoda". „Branibor" hoče na gospodarskem polju organizirati. Mi Slovenci smo posebno v Primorju večidel narod malih ekzistenc: kmetje, obrtniki in trgovci. Naša mala obrt in trgnvina sta jako močni. Kmet je moč naroda. A nekako živo srebro mej kmeti in prav tako mej meščanstvom sta mali obrtnik in trgovec. Veliki trgovec in industrijec stojita vse previsoko nad ljudstvom. Mej nami demokrati so pomembnejši ti tisoči malih, a pridnih piio-nirjev trgovine in obrti. Ćegav je krščansko-socijalni Dunaj? Na koga je sezidal Lueger kolosalno zgradbo svoje stranke? Na če-gavih ramah stoje ministri in tajni svetniki te stranke, ki je odločevala in vkljub raz-porom ima še danes v roki odločitev nemške usode v tej državi ? Ta trdni temelj je antisemitski stranki dunajski mali mož: kra-marček in prodajalka, čevljarček, hišnik, pek, izkuhar in izvošček ter žnjimi vsi mali obrtniki in trgovci: to je tista trdna opora, na kateri je zrastla ta stranka, ki si je mahom osvojila Dunaj. Ta „mali mož" je po svoji organizaciji lahko pravi nositelj moči v vsakem velemestu. Položaj v Trstu nas spominja z ozirom na vsa ta dejstva v precejšnji meri na rešitev vprašanja: kje je ključ našega napredka? Ali ne bi bilo v Trstu mogoče priklopiti narodnemu telesu močan srednji stan teh „malih ljudij"? Že danes jih je obilo, mej njimi tudi mnogo zavednih, ali. organizovana vsa ta mogočna masa še ni. j Brez organizacije, ki nudi članom res kaj j stvarnega, pa nima ta naš človek nobene veljave. Da izvede tako organizacijo do zadnje stroke z nasvetom, naslovitvijo tajništev in podporo, to bo ena prvih nalog „Branibor j au. Obilo je našega trgovstva, gostilničarjev itd. Čuje se, da se že pripravlja organizacija čevljarjev, gg. gostilničarji se združujejo, pa tudi da se našega malega trgovca osvobodi tujega velekapitala, bo nujno potrebno. Tudi to je možno le, če se ustvarja primerna organizacija trgovcev. Nekam preveč smo se v tej razpravi o delokrogu „Braniborja" glede organizacije omejili na Trst. Opravičujemo se s tem, da je že danes nedvomno, da, kakor je „Družbi sv. Cirila in Metoda" glavno in najbolj hvaležno torišče Trst, tako bo tudi z „Braniborjem Pa ne le organiziral, tudi na drugih poljih dejansko podpiral, bo „Branibor". O tem prihodnjič. Pol milijona za germanizacijske svrhe Trsta in Istre! (Dalje.) Tržaško Slovenstvo ni imelo nekoliko let svojega zastopnika v parlamentu na Dunaju, ki bi povzdigal svoj in opisoval nevarnost, ki grozi našemu naraščaju v narodnem pogledu. Sedaj pa imamo zastopnika, ki z vso vestnostjo vrši svojo nalogo. Ali kaj hasne to, ko pa se vlada poslušno pokori vsemu, kar jej predpisuje kak nemški Kultur- ali Volksrat! Pokori se pa rada, ker želje Volksratov so tudi njene želje! Saj je tudi vladina želja, da si nemštvo utrdi svojo pozicijo ob Adriji. In v ta namen — da nemškim kruho-borcem olajšuje tu položaj — jim sedaj vlada plačuje učitelja za italijanščino. Zavržen denar! Kako se ti gospodje zanimajo za tak pouk — o tem bi dotični učitelj lahko podal prekrasno ilustracijo in bi zaključil z nasvetom : Gospoda, vi niste sposobn? ra uCciij= arugin j Najnovejša iznajdba za učenje deželnih jezikov so nedavno uvedeni takoimenovani „schnellsiederkurzi" na tukajšnji državni realki. Ti kurzi naj bi v vsej naglici kar skozi lij ulivali slovenščino v trde nemške glave. Kdo da plačuje učitelje na teh kurzih, to nam ni znano. Ne motimo se pa menda, ako si mislimo, da je to zopet država. Saj ima vedno odprto srce in — roko za svoje nemške ljubljence. Tudi rečenim kurzom je namen, da si Nemci utrde tu opozicijo. Par slovenskih ali italijanskih fraz — to bo že dokazom o znanju deželnih jezikov, da bodo ti favoriti vseh avstrijskih vlad mogli izrivati domačine iz državnih služeb. Tako bodo gospoda viši c. k. — germanizatorji imeli ob strani četo somišljenikov in sotrudnikov. Za to gre, o gospoda, in za nič druzega: tudi to „učenje" italijanskega in slovenskega jezika naj gladi poti nemški invaziji v naše kraje! Sedaj imamo sicer v parlamentu zastopnika, ki ob vsaki priliki s konkretnimi dejstvi ilustruje razmere v našem Primorju, in pretrpi človeško bedo, in da istočasno Spomnila se je molitev in pesmic njenih poda človeštvu nauk ljubezni, strpnosti in'nekdanjih učiteljic, s katerimi se je slavilo požrtvovalnosti, — da je tako reši, spopolni i Stvarnika. Četudi jih ni slišala že dolgo in in privede njihove duše k novemu življenju,1 jih skoraj tudi pozabila, vendar jih je sedaj k skupnemu ognjišču in viru, kjer bodo vsi znala na pamet ter jih ponavljala, skupaj jedno in kjer bo vladala samo do-! — Tako bom tudi jaz! — je vskliknila brota in ljubezen. ; tedaj glasno. — Resnično tako, — dostavila — Tako je postopal On ž njimi, ki so je kakor navadno, ko se je odločila za kaj. ga križali. Ah, — tem stopinjam sledi, —i V tem hipu je vstopil Hanibal, Jurkica tem stopinjam sledi!" — je zaklicala mla-,ga ni opazila takoj. On je po svojem obi-denka navdušeno. In v tem trenotku jej je čaju pristopil povsem blizu k njej. bilo povsem jasno, kako malenkostno, ne- ] — Ah. — gospod Hanibal! — je rekla vredno in ničevno je vse v primeri z božjo glasno in mirno. Za trenotek mu je bilo žal, prikaznijo na Golgoti! Oh, — neizmerne da jo moti v njenem razmišljevanju. Začu-tolažbe je črpala iz teh misli! — Želja deno se je ozrl nanjo, kakor da ne veruje njena, da sledi Njegovemu izgledu, vtrjevaia v to izpremembo in je ne umeje. A ko se jo je v misli, da jedino tako zadobi zopet mu je ona ljubko nasmehnila in mu nudila duševni mir. ; lepi izsušeni roki, — spustil se je pred njo — „Žrtvovati se zanje, ki so me mu- na kolena, objel rob nje obleke, zakopal čil,^ — kaka sreča in slast za-me!" — glavo v njeni roki in jecljal neke nerazum-šepetala si je sama in srce jej je vstrepe- Ijive, srečne besede. Bil je to trenotek, v čalo hrepenenja, da doseže priznanje in katerem so vstrepetale vse žilice Jurkičinega ljubezen Njegovo. V primeru s tem hrepe- srca in njene ljubezni, in pripognila se je se nenjem dozdevala se jej je ljubezen do po- svojim licem do njegove glave. V tem je on svetnosti, do roditeljev svojih, povsem ne- privzdignil glavo in prešinila ga je misel, znatna, — vse to je ležalo nekje v nižini, a da-li ni ta svetli moment le začasen in ob-ona je imela občutek, kakor da plava v čutil je grozno resnico, o kateri je razmišljal najvišjih višinah nebeškega obzorja v sve- ravnokar v parku, — da enkrat izgubljena tlobi Kristove avreole. Sedaj je povsem sreča se ne povrača nikoli več, — sprevide' lahko mislila na svojo nesrečo, — celo je, da ta trenotek ne doseza onega blažen-radovala se je je, kakor povodu svojemu stva, ki je je užival, ko je prvikrat imel prerojenju. Takoj so prenehale vse prejšnje Jurkico v svojem naročju. muke. — Ni mislila več na drugo, nego na — Torej smo vendar le dosegli — je Njega, ki jo je potolažil ter privzdignil, rekel na to s tresočim glasom, a čutil je, ali kaj koristi ves njegov pošteni trud, ko pa je vlada pod kuratelo nemških Volksratov — posebno pa je tako z odredbami glede šolstva. Nemška gospoda vedo dobro, da je šola na jedino pametni pedagoški — torej narodni podlagi prvi predpogoj za razvoj, napredek in bodočnost vsacega naroda. Zato niso mirovali, dokler niso dobili popolnoma v svoje roke državnega ljudskega šolstva v našem Primorju. In sedaj smatrajo to polje za svojo domeno, do katere nima nikdo pristopa proti njihovi volji. In pri tem jim gre — država — kakor že rečeno — z vnemo na roko z vsemi svojimi bogatimi sredstvi in z vsem svojim aparatom, dočim ima za Slovence — za domače, avtohtomno prebivalstvo — k večemu sladkih besed in lepih obljub. Poleg vlade pa ;gre nemški invaziji na roko tudi mehka narav nas Slovencev samih. Preobzirni so naši ljudje — tako obzirni in slepi, da često še materijalno podpirajo te naše najnevarneje in najdo-sledneje in najzistematičneje sovražnike! Tako uživajo že sedaj nemški gospodje prvenstvo v deželi. Da-si nesposobni — ker ne poznajo deželnih jezikov — za javno službovanje v teh krajih, doseza Nemec vendar v kratkem času več, nego sposobni domačin vse svoje življenje. Kjer vendar trpe našega človeka, ga drže le radi sile, ker brez njegove vspo-sobljenosti v vsakem pogledu jednostavno ne bi mogli izhajati. Našemu človeku po državnih uradih pripada — oprostite to banalno primero! — le naloga vola, ki naj vleče voz naprej, dočim privilegirani — nesposobneži pri tem le veselo in zadovoljno pokajo z bičem ! (Pride še). Z useslovansM Kongresa u Sofiji. Po nadrobni razpravi v posamnih sekcijah je plenum slovenskega kongresa sprejel te-le rezolucije : Vseslovanska razstava. P r e^l&ilUo^jlrPs^V^Sf e'irg^ tako-le: Slovanska konferenca v Pragi je v načelu sprejela predlog, naj se priredi vseslovanska razstava in da se naj v to svrho ustanove posebni pripravljalni odbori med posamnimi slovanski narodi. Češki odbor je izdelal in razposlal na vse narodne komitete natančen načrt o organizaciji vseslovanske razstave ter je ob enem nasvetoval, naj se ta razstava priredi v Moskvi ali Petrogradu leta 1913., eventuelno leta 1915. Ker se pripravljalna dela nadaljujejo in bi bila odložitev razstave neumestna, se naroča češkemu odboru, da se do jeseni tekočega leta sporazumi s poedinimi odbori gleda tega, kdaj se naj priredi razstava leta 1913. ali 1. 1915. in kje — dali v Moskvi ali v Petrogradu. Za slučaj, da bi se to sporazumljenje ne moglo doseči, se daje češkemu odboru pooblastilo, da pripravi vse potrebno, da se vseslovanska razstava otvori leta 1915. v Pragi v smislu onega programa, ki ga je izdelal češki odbor in ki ga je odobril izvrše valni odbor za slov. kongres v Petrogradu. da njegove besede niso bile odkritosrčne. Jurkica pa je globoko vprla svoj pogled v njegove oči, kakor bi kaj čitala iz njih, — obrnila se in se zagledala na razpelo. Ah, — ako kedaj, občutila je v tem trenotku, da ona ne p^ada več nobenemu drugemu, negoli Križanemu. — Kako se razvesele mati, tvoji roditelji, — vsi, vsi! — je začel zopet Hanibal. A njene oči so tudi sedaj gledale nepremično v božji mučeniški obraz tako, da jo je Hanibal moral prijeti za roko ter jej ponoviti iste besede. — Mati tvoja, — jeli še huda, kakor včeraj ? Gorje, — kako sva jo razžalila! Ubogati jo moraš, Hanibal! Popraviti morava, kar sva zagrešila tega nesrečnega večera. — A to se ni zgodilo sinoči. Zapala si bila ti vročnici — in bolna si bila preko pol leta. Mati moja je vsa navdušena za-te in vedno prosi Boga, da ozdraviš in postaneš moja soproga. Jurkica se je nasmehnila bolehno m ljubko; na to so jo zalile solze, — tihe, skromne solze ; — objela je z obema rokama Hanibala za glavo, poljubila ga — povsem materinski — na čelo in mu napravila znak sv. križa. — Ah, Hanibal, jaz sem že zaročena. Vse je bilo le poskušnja, ki me je imela dovesti na pravi pot. Glej, — zaročenca mojega — Oni na križu je! Jaz se podam v samostan. Tako je ! (Zvršetek pride.) Stran II »EDINOSTc št. 19». V Trstu, dne 20. julija 1910. Slovanska banka. Glede ustanovitve slovanske banke je predlagal dr. P r e i s to-le resolucijo : Drugi pripravljalni slovanski shod v Sofiji pozdravlja z zadovoljstvom obvestilo, da so merodajni faktorji ruskih bančnih zavodov sklenili, da se udeleže s svojimi kapitali ustanovitve slovanske banke v Petro-gradu. Ker je s tem izpolnjen eden izmed najvažnejših predpogojev, prosi slovanski kongres predstavitelje vseh slovanskih narodov, da delujejo na to, da se] organizacijski bančni odbori med posamnimi slovanskimi narodi potrudijo, da se udeleže ustanovitve slovanske banke čim najširši kapitalistični krogi. Slovanski odbori med poedinimi slovanskimi narodi se poživljajo, da najkasneje do 1 novembra 1910. naznanijo, s kakšnim kapitalom se udeleže ustanovitve. Na to se ima v Petrogradu sestati bančni komite, obstoječ iz prestaviteljev, izvoljenih v Pragi, in izpopolnjen z zastopniki po-samnih slovanskih bančnih odborov, ki naj vzame v roko ^ustanovitev slovanske banke. Slovanska antologija. Vseučiliški profesor dr. Polivka je stavil glede izdaje slovanske antologije ta-Ie predlog : Vzorna slovanska antologija nima namena, da bi podajala izbiro najboljših pesmi posamnih slovanskih narodov, marveč da olajšuje izučenje slovanskih jezikov. Pri izbiri umotvorov, zlasti prozaičnih, je treba paziti na to, da sledi težji tekst lažjemu. Gramatikalna, leksikalna in druga pojasnila naj stoje kot beležke pod tekstom. Težja gramatikalna pojasnila, zlasti ona, ki se nanašajo na sintakso, se naj nameste kot opombe koncem teksta. Knjigi se naj prida mal besednjak. Teksti naj bodo opremljeni z naglasi. Vladna kriza v Hrvatski. Ban dr. Tomašić v demisiji. Najnovejše vesti iz Budimpešte poročajo, da je ban Tomašić ponudil Khuenu svojo demisijo, a grof Khuen da jo je odklonil. Ali ban Tomašić se ni dal pregovoriti. Nekemu novinarju je podal jako ka-rekteristično izjavo: Jaz hočem povsem ustavno vladati, ali pa pojdem /" In te svoje besede je posvedočil z dejanjem. To je prvi slučaj v hrvatski konstituci-jonelni zgodovini, da hrvatski ban odstopa, ker je prišel v navskrižje s saborsko večino, dočim so vsi drugi dosedanji hrvatski bani padli po volji iz Budimpešte in Du- Se eno zelo karakteristično in za korektno mišljenje bana Tomašiča častno dejstvo: prej, nego je ponudil minister-skemu predsedniku grofu Khuenu svojo demisijo, prijavil jo je hrvatsko-srbski koaliciji. To je bil ustaven čin hrvatskega bana, ki velja toliko več, ker je to — kakor smo že naglašali — prvi slučaj, da hrvatski ban demisijonira, ker je prišel v konflikt s saborsko večino. S tem je dr. Tomašić sijajno manifestiral odgovornost bana nasproti zastopstvu naroda, hrvatskemu saboru ! Ta čin pravilnega konstitucijonelnega mišljenja bo znal ceniti ves hrvatski narod in ga bo znala ceniti tudi hrvatsko-srbska koalicija. Drugi hrvatski bani so postali, čim so prišli z narodno večino v konflikt, a b-s o 1 u t i s t i in so brezobzirno gazili ustavo. S pomočjo zaščite od zgoraj so skušali s silo zlomiti narodno voljo. Tega Tomašić ni hotel storiti. Vsaka čast mu v tem pogledu ! Kakor je našim čitateljem znano, odstopa ban Tomašić, ker hrvatsko-srbska koalicija zahteva, da se oddelni predstojnik Aranicki pošlje v pokoj, ker je bil steber Rauchove vlade in ker se je v njegovi eri rodil tisti znani skandalozni „veleizdajniški" proces. Koalicija noče odstopiti od te svoje zahteve, ker se le-ta nahaja tudi v paktu, sklenjenem dne 25. januvcrr/s t. L med koalicijo in banom Tomašičem. Koalicija je v polni meri spolnila vse prevzete obveze nasproti vladi bana Tomašiča. Zato bi bilo tudi temu poslednjemu v dolžnost, da tudi on izpolni svoje obveze nasproti koaliciji. Nu, bržkone je ban naletel na take težave od drugih strani, da tega ne more storiti. Ker pa koalicija ne more odnehati, a na drugi strani je ban Tomašić mož besede — evo, to je vzrok, da izvaja posledice in odstopa. Zabrebški „Pokret", zaključujoč svoj članek „Ustavnost dosedanje ere", pravi med drugim: „Ne prihaja nam na misel, da bi s kakega drugega gledišča presojali vlado Tomašićevo, ali ta moment smo dolžni naglasiti, ker ga smatramo kakor precedens za pridobivanje hrvatskih pravic. Slučaj bana Tomašiča je v resnici nov precedens in nova pot za pridobivanje hrvatskih pravic*. Tudi mi sodimo tako. Naj bo že ta kriza rešena tako ali tako, naj pride ali ne pride do kakega sporazumljenja s sedanjo večino hrvatskega sabora, ali naj pride do imenovanja novega bana in vsled tega do razpusta hrvatskega sabora in morda tudi do nove povsem drugačne večine v njem: jedno ostane v vseh teh slučajih, dejstvo namreč, da način kakor je postopal ban Tomašić in kakor je podal svojo demisijo, pomenja velik napredek v razvoju političnega življenja v Hrvatski! Ban Tomašić je podal izgled in ustvarel precedenčen slučaj, ki ga prihodnji bani ne bodo mogli prezirati, a s tem je dr. Tomašić podal janstvo da se bo v bodoče v Hrvatski bolj spoštoval konstitucijonelni princip, a to je ob enem dejanje, ki mnogo pripomore v zaščito prava samodoločbe in napredka ter poiitične svobode hrvatskega naroda! # * * Zadnje vesti javljajo: Hrvatska kriza je Khuenu zelo neugodno došla, ker komplikuje itak že težki položaj. Zato bo skušal, da-si nima uradno nikake besede, vplivati toliko na bana Tomašiča, kolikor na koalicijo. Demisija Toma-šičeva ne bo vsprejeta. ker je ban zastopnik stališča kronz> Tudi nekateri vplivni madjarski listi priporočajo mirno rešitev krize. Ministerski predsednik pospremi banovo demisijo: z opazko, da Ima v bana neomejeno zaupanje ter da je v interesu Hrvatske in Ogrske, ako ne pride do spremembe na hrvatski vladi. Ali kralj sploh ne vsprejme banove demisije, ali ga takoj zopet imenuje hrvatskim banom, na kar, seveda, ne bo v ničemer več vezan koalicijo. „Budapest Naplo" pa naravnost grozi koaliciji, da bi mogel priti na vlado ali Rauch, ali Frank s klerikalno stranko. Koalicija naj torej dobro premisli, predno pride do kraljevega sklepa. Neprijetno da bi bilo, ako bi se toli težko doseženi kompromis razbil le ob enem osebnem vprašanju. Jutri sporočimo, kako bodo hrvatski koalicijski listi reagirali na te grožnje. Jezuitske spletke na slovanskem jugu. „Hrvatska Obrana" v Mostaru objavlja faksimila dveh pisem, ki ju je naslovil jezuvitski pater Puntigam z Dunaja na jezu-vitskega patra Kamilija v Sarajevu. Iz teh pisem je razvidno, jasno in nepobitno, da je bila tista Stadlerjeva „Hrvatska katoliška udruga" za Bosno ustanovljena vsled naloga z Dunaja. Iz onih pisem je razvidno tudi, da so slovenski klerikalci popolnoma pod vplivom dunajskih jezuitov. Omenjeni dve pismi govore več, nego bi nam mogle povedati cele debele knjige o skrivnih spletkah, ki se pletejo na Dunaju na račun našega naroda. „H. K. U." za Bosno je bila ustanovljena torej na ukaz z Dunaja. Zato so izneseni sedaj na dan nepo-haItoti Kdo v«, mnrdii prideio na dan slični dokumenti, ki nam pojasnijo Koliko so isti dunajski slavofobni jezuitski vplivi imeli „zasluge", na tem da je politično življenje v Slovencih tako podivjalo. Da pa ne bi kdo mislil, da so ta sen-zacijonelna razkritja prišla iz kakih liberalnih, brezverskih in cerkvi sovražnih krogov, opozarjamo, da je „Hrvatska obrana" strogo katoliški list in glasilo rodoljubnih svečeni-ških krogov. K stvari se še povrnemo. Financijelna kriza na Češkem. V politiških krogih na Češkem se gleda z velikim strahom v bodočnost, ker se jesen vedno bolj približava, a še vedno ni nikakega izgleda za povoljno rešenje finančne mizerije v deželi. Zdi se, da pride na Češkem do finančne katastrofe, katere posledice se ne da predvidjati, ako češka deželna blagajna ne dobi do 1. septembra izdatne pomoči, deželni odbor niti ne bo mogel dovoliti, da se začne novo šolsko leto, ker nima denarja niti da bi plačal šolske sluge, a kam še učitelje. Zato se je začela toliko med češkimi, kolikor med nemškimi poslanci živahna akcija, da bi se storilo konec tem razmeram, da pride do delovanja deželnega zbora in s tem reši deželo pred neizogibno katastrofo. Sila utegne pritisniti na poslance, da se takrat vendar le sporazumejo. Prepotenca nemških sodnikov. Nedavno temu smo poročali, da je bila nekje v pruski Šleziji obsojena neka poljska žena, ker ni hotela nemški govoriti pred sodnijo. Takrat smo izrazili mnjenje da se morda kmalo najde kak, „strammdetscher" sodnik na Koroškem ali Štajerskem, ki bo posnemil tega svojega pruskega tovariša. In res ni bilo treba dolgo čakati na tak slučaj. Minoli teden je bil namreč klican pred sodnijo v Mariboru neki Slovenec in ker ni hotel govoriti nemški, mu je sodnik kar brez druzega diktiral 10 K globe, a še pristavil, da ga lahko kar obsodi v 6-tedenski — zapor! Drug slučaj, ki je vreden pendant prvega, ker dokazuje, da izvestni sodniki, mislijo, da se morejo ciniški postaviti po robu tudi najbolj jasnim določbam zakona, se je dogodil pred okrožno sodnijo v Te-šinu. Ta okrožna sodnija je namreč v neki civilni pravdi, kjer sta bili obe stranki češke narodnosti, kljubu protestu zastopnikov strank dala sestaviti zapisnik in izrekla razsodbo v nemškem jeziku! Proti temu sta se pritožili obe stranki na višjo deželno sodnijo v Brnu, ki je razsodila, da se^ ima oni del razprave, ki se je vršil v nemškem jeziku, vršiti še enkrat in sestaviti zapisnik v Češkem jeziku, ker je v tečinskem sodnem okraju smatrali tudi češčino kakor v „deželi navaden jezik". Če kak mladič pri oni ali drugi okrajni sodniji preobrača svoje nemško-nacijonalne kozolce, to navsezadnje ni niti čudno; to pa, da ekzistira senat okrožne sodnije, ki se očito postavlja v nasprotje z jasnimi določbami zakona, — to dokazuje, da je w Nemce prevzelo vseskozi narodno besnilo. Človeku se često krčijo pesti v očigled proti besnenju nemškega furorja. Vendar je tudi v tem za nas velika tolažba. Kajti ravno to besnenje nam je v dokaz, da nemški srditeži sami slutijo, da gre nemško nadvladje v Avstriji neizprosno proti svojemn — koncu. Zato ravno skuša zbesnelo nemŠtvo z nasiljem podaljšati svoje nadvladje! Ne pojde — to je naša trdna vera. Ker narava je bila še vsikdar močneja, nego besnilo Ijudij, ______ Tržaški gostje v Pimu. — Pritožba poslanika pl. Merey-a. Pod gornjim naslovom objavlja „Neue Freie Presse" sledečo brzojavko iz Rima: „Lista „Giornale d' Italia" in „Ragione" javljata : Avstroogrski poslanik pl. Merey je opozoril vlado na neko manifestacijo, ki se je o priliki obiska Tržačanov v bersaglier-skem muzeju dogodila ob soudeležbi vojakov. — „Giornale d' Ualia" zagotavlja, da je vojni minister dal gospodu Merey-u potrebna pojasnila in dogodek je bil na dostojen način iešen. „Ragione" piše: Pritožba poslanika je bila naperjena posebno proti temu, da so vojaki prisostvovali irredentistični manifestaciji in pri isti sodelovali. Vlada je tukaj uvedla preiskavo in jo izpeljala z vso strogostjo. Preiskava je dovršena in ni nikakega dvoma, da dobi poslanec zadoščenje". (Vidi našo tozadevno domačo vest. Op. ured. Dnevne novice. Črnogorska skupščina je sklicana za dne 19. avg. na izredno zasedanje. Skupščina bo imela nalog, skleniti prošnjo na kneza, da sprejme kraljevsko čast. Odlikovan Slovenec. Dunajska juri-dična fakulteta je prisodila goriškemu rojaku dr. Ivanu Slokarju častno Kruppovo nagrado 2000 K za konkurenčno nalogo: „Derindu-strielle Export Oesterreich-Ungarns und sein Eintluss aut dte Handelspolitik." Peti svetovni marijanski kongres je bil otvorjen v ponedeljek v Solnogradu. Kongres je otvoril solnograški nadškof kardinal dr. Katschthaler, predsednikom je bil pa izvoljen mariborski škof dr. Napotnik. Železničarski štrajk na Francoskem. Iz Pariza javljajo : Sindikat železničarjev je v nedeljo sklenil, da prično železničarji "z generalnim štrajkom. Datum pričetka še ni določen, pač pa vse druge podrobnosti. Gotovo uro in na gotovo znamenje se ustavi na progah ves promet. Strojevodje pogase po lokomotivah ogenj in v istem trenotku zapuste tudi sprevodniki na odprti progi svoje vozove in pasažirje. Domače vesti. Tržaški Italijani v Rimu. „Slovenec" je prinesel poročilo, da so se o priliki izleta naših Italijanov v Rim zgodile velike irredentistične demonstracije. „Piccolo" bi hotel te demonstracije po-tajiti in prioočuje v včerajšnji številki pod naslovom: „La solita canagliata" članek, v katerem napada tudi nas. O tem izletu v Rim, posebno pa o kakih irredentističnih demonstracijah mi sploh nismo resno pisali; le v nedeljski številki smo priobčili par kratkih, sarkastičnih in povsem nedolžnih opazk. Vendar se nam zdi, da od „Piccola" ni ravno moško, da bi hotel tajiti stvari, ki so pri Italijanih vendar nekdaj vsakdanjega. Spominjamo gospodo pri „Piccolu" samo na napitnico, ki jo je izrekel nek italijanski novinar o priliki mednarodnega časnikarskega kongresa v prisotnosti namestnika princa Hohenlohe, napitnico, v kateri se je govorilo o zvezi med Rimom in Trstom na tak način, da je navzoč c. kr. namestnik povesil mirno oči doli v mizo. — Mislimo si torej lahko, kakov je bil govor o tej zvezi med Trstom in Rimom, ko so bili gospodje Tržačani in Rimljani, lepo med seboj ter jih ni motil nikak avstrijski namestnik s svojo prisotnostjo. Da stvar ni bila ravno tako nedolžna, kakor bi to hotel dokazati „Piccolo" nam potrjuje „I n d i p e n d e n t e", ki piše: „Na vogalih rimskih ulic so nameravali nabiti po društvu Trento-Trieste, društva veteranov, društva g a r i b a 1 d i-nov, bivših bersaglierov, od ustavnih monarhističnih in ljudskih društev podpisan proglas, v katerem bi se poživljalo meščane, naj podajo Tržačanom zadnji srčni pozdrav. Prefekt je svetoval, da se izvrši na proglasu neke modifikacije, v kar pa za- stopniki niso privolili, na kar je bilo nabit je proglasa prepovedano". Mislimo si, da si je lahko predstavljati, kake vsebine je moral biti ta proglas, če se je celo rimskemu prefektu zdela predebela, da je smatral za potrebno, prepovedati na-bitje onega proglasa. „Indipendente" je vsaj toliko pošten in m o š k i* da govori odkrito vse, kar se mu zdi, da sme povedati z ozirom na državnega pravdaika, dočim bi „Piccolo" rad utajil tudi solnce na nebu, ako bi mu to kazalo ! „Piccolo" naj bi že enkrat nehal s svojimi „canagliatami", ki ne dokazujejo ničesar druzega, nego njegovo strahopetstvo in hinavstvo. Kjer govore glasno dejstva, ki jih Italijani sami razširjajo, pač ne treba nikakih denuncijantov. In s kako pravico more zahtevati „Piccolo" od nas, da ne bi beležili dogodkov, o katerih govore drugi? A če že take stvari toliko ženirajo — junake na Goldo-nijevem trgu, potem naj se ne obračajo na našo adreso, ampak do svojcev naj se obrnejo z očetovskim posvarilom, da bodo nekoliko — previdneji in pamet-ne ji. — Škandalozne razmere na drž. železnici. Arogantno postopanje. Pišejo nam: Minulo nedeljo dne 17. t. m. ob 8. uri in 55 minut odhaja vlak državne železnice na Gorico do Dunaja. Z izletniki, ki so vsjopili na postaji Rocol, je bilo postopanje postajnega načelnika do skrajnosti neuljudno. Bilo je že ob 8. uri in 45 minut na kolodvoru nad fiO izletnikov, ki so čakali na prihod vlaka s tržaške postaje. Mislim torej, da je bilo načelniku dovolj časa, da bi bil telefoniral na glavno postajo radi morebitno potrebnega priklopljenja vozov. Ali ne ! Ko je dospel vlak, je bil že natlačen, da so se ljudje kar gnetli po vozovih. Potniki, vsto-pivši v Rocolu, pa menda niso plačali za to, da bodo morali ves čas stati radi pomanjkanja prostora. In vendar se je moralo 17 oseb stoječ stiskati v enem samem vagonu. Po drugih vagonih je bilo do 64 oseb. A sedaj vprašamo: koliko je sedežev v vsakem vagonu? A tudi to bi še potrpeli. Toda to je neodpustno, da smo dobili na naše proteste na kolodvoru od načelnika aroganten odgovor: La vadi avanti, ze Jogo, la passi dopo la! In zaprl je vrata s tako naglico, da je izletnike kar prestrašilo in je pravi čudež, da se ni dogodila kaka nesreča, to je, da ni komu prijelo roke. Pa če bi bila sama žival v vozeh, bi moral imeti ta načelnik toliko obzira, da bi gledal, da s tako naglico ne bi priprl kakega repa. Umevno je torej, da je imel načelnik za to postopanje tudi primerne — ovacije ! Česa naj pričakujemo potem od podrejenega osobja, ako mu sam načelnik daja take izglede? ! Da pa je nemarnost tudi od strani vodstva, priča dejstvo, da se je vlak pod openskim obokom vstavil in ni mogel dalje radi prevelike teže: imel je namreč en sam stroj. Ker se je to zgodilo ravno pod obokom, je bil za potnike položaj neznosen. Vse je bilo polno dima in zrak naravnost zadušen. Ljudje so že mislili poskakati iz vozov, ko se je črez par minut vendar posrečilo potisniti vlak nazaj do točke nad Barkovljami. Potem je eden sprevodnikov hitel do bližnje stražnice k telefonu, da je javil na postajo v Trst. Še le čez četrt ure je pri-drdrala lokomotiva z Opčin, ki je pomagala vleči vlak dalje in nas je rešila tega skrajno neprijetnega incidenta, ki naj služi upravi železnic v primerno lekcijo. Kar pa se tiče načelnika v Rocolu, ga nujno priporočamo slav. železniški direkciji, da mu da na razpolago pravila in pouk o postopanju železniških organov z občinstvom. Posebno naj ga pouči, da je on na postaji radi potnikov, ne pa ti radi njega!! Maturo z odliko je napravil na Dunaju na škotski gimnaziji sin dr. ŠuŠter-šiča Ivan Šušteršič. Tako poroča „Slovenec". Dobro bi bilo, ko bi slovenski javnosti tudi povedal, če ta dr. Šušteršičev sin, ki je dovršil nemško škotsko gimnazijo, zna — slovenski?! Senzacijonelna kazenska razprava se bo vršila danes pred tukajšnjo deželno sodnijo proti znanemu kazenskemu branitelju d.ru R o b b i. Kakor čujemo, je obdol-žen ta odvetnik Jtreh različnih zločinov, ki so v zvezi z njegovo odvetniško prakso. — O razpravi prinesemo seveda poročilo. Dirko za prvenstvo priredi kolesarsko društvo „Balkan" v nedeljo dne 24. julija ob 6. uri zjutraj na progi Vrdela-Opčina-Sežana-Storje. Več jutri. Vročina je strašanska, gorje onemu, ki se mora pariti ure in ure v železniškem vozu. In ta vročina se ne poneha tako kmalu, saj smo šele v juliju in imamo še avgust pred seboj. Zato pa tudi pozdravljamo s pravim zadovoljstvom dejstvo, da se vrši izlet N. D. O. v Pulo dne 14. avgusta s posebnim parnikom, ne pa morda z vlakom. Naj si bo na suhem vročina še taka, na morju je vedno vsaj nekoliko sapice in morski valovi tudi ne puste vročino do take silovitosti. Kakor torej rečeno, v nedeljo, dne 14. avgusta, poletimo v Pulo. Toda, kakor povsod, je tudi tu zopet eno pred vsem potrebno: kdor hoče v Pulo, mora V Trstu, dne 20. julija 1910 »EDINOST« št. 199 Stran 1H. imeti vozni listek. Kdor ga hoče imeti, ga mora kupiti in to je prav lahka stvar,' saj ne stane več, nego K 3 60, pri čemer pa je že vračunjena vstopnina k veliki veselici v Puli. — Povdarjamo pa še enkrat: čas hiti, kdor hoče z nami v Pulo, naj si nabavi vozni listek zadnji čas do 4. avgusta, da se more ugotoviti do tedaj število udeležnikov in najeti parobrod. Kdor hoče torej preživeti lep den, kdor se hoče umakniti tržaški vročini vsaj za 14. avgusta, naj le hitro kupi vozni .istek za v Pulo Nevihta. Siflo^ med 8 l5 in 9. se !f z.?.ce'° n? Ju-nozapadni strani bliskati, ne ^rro bliskanje spremljalo običajno £rome»*'je Prizori, ki so se pojavljali na - -^u, osobito nad morjem, so bili veličastno grozni. Polno ljudi je stalo po ulicah in ob obalih, ter gledalo to igro narave. — Po devetih pa je začelo grometi, na kar se je usula nad mesto gosta ploha, ki je trajala kake pol ure. Morje je naenkrat naraslo, a potem ravno tako upadalo. To se je opazilo osobito pri velikem kanalu, o katerem se je zdelo, da se je spremenil kar naenkrat v veliko in deročo reko, ko je začela voda upadati. Izseljenci preko Trsta. V preteklem letu se je izselilo 21.479 ljudi preko Trsta, vrnilo pa 7147. Zanimivo je, da se ni nič manj kot 4624 Ogrov peljalo čez Trst. 'lo je tembolj izredno, ker se, kakor znano, na Ogrskem zelo pritiska na izseljence, naj potujejo na Reko. Tržaška muia kronika« Zaradi tatvine. Predsinočnim je bil aretiran 35-letni Benečan Marcelij Lavorato, stanujoč v ulici Crosada št. 13, ker je iz nekega zaboja, ki se je nahajal v veži hiše št. 15 v ulici Malcanton, in ki je bil last Ivanke Dellatorre, ukradel več glavnikov in nekoliko tobaka za pušenje in za nosljanje, vsega skupaj v vrednosti 20 K. Ranjen v pretepu. Med oglarjema Josipom Živicem in Ivanom Mervarjem pri Sv. Andreju je zaradi nekega nesporazum-Ijenja glede službe prišlo do pretepa, pri katerem se je vzlasti prvi tako razgrel, da je pograbil za neko steklenico in je svojega nasprotnika udaril ž njo po glavi. Vroče-krvneža so zaprli; vrhutega je bil že svojedobno izgnan iz Trsta. Aretacija defravdanta. 25-Ietni Henrik Bin je bil vslužben kakor nadzorovatelj skladišča konsumne zadruge v Artenji blizu Vidma. Kakor tak je v svoji službeni dobi oškodoval omenjeno zadrugo za 2250 K. Ko pa se je prišlo slepariji na sled, je od tamkaj izginil in si izbral za pribežališče grešnikov naš Trst. Vendar ni pa tukaj našel zaželjenega miru, kajti prav kmalo ga je izsledilo skrbno oko postave in četudi nerad moral jo je v neljubi družbi dveh redarjev zopet kreniti nazaj proti meji, kjer je bil izročen italijanskim oblastim. Tatovi v tobakarni. Predvčerajšim ponoči so neznani zlikovci s ponarejenim ključem udrli v tobakarno S. Boldrin, ki se nahaja na glavnem trgu v palači mestne hiše. Šiloma so odprli predal, kjer je bil shranjen denar, in so iz istega ukradli 400 italijanskih lir v bankovcih, za 160 K drobiža in za 40 K znamk po 5 in po 10 st. S. Boldrin, ki je že večkrat imela take nepovabljene ponočne goste v svoji tobakarni, je zavarovana proti vlomu in tatvini. Hud možiček. 41-letni čevljar Karel Milic iz Sežane, stanujoč v ulici Farneto št. 10, je sicer sodnijsko ločen od svoje žene, ki služi kakor kuharica v gostilni v ulici Valdirivo št. 40, vendar pa ji ne da miru, temveč jo zasleduje, kjer jo le more in večkrat ji je celo že grozil, da jo bo ubil. Žena, ki le predobro pozna svojega moža kakor nasilnega človeka, se je teh groženj zbala in podala na policiji ovadbo proti njemu, nakar je bil predvčerajšnim aretiran. O uboju pri Sv. Jakobu. — Včeraj v prvih popoludanskih urah sta v mestni bolnišnici zdravnika dr. Xydias in dr. Casti-glioni v navzočnosti preiskovalnega zdravnika dr. Weinbergerja raztelesila truplo Edgarda Vouka, ki ga je ubil regnikol Fe-lice Longo. Na to se je vršil pogreb ob veliki udeležbi občinstva. Poskus samomora v hipni blaznosti. Zidarju Alojziju Bassetto, staremu 50 let, stanujočemu v ulici Altana št. 12, se je včeraj zjutraj nakrat zmešalo, pograbil je vilice in se ž njimi večkrat zabol v prsi. Na klice: „Pomagajte, pomagajte !" je prihitela njegova soproga in več drugih oseb, ki so blaznega razorožili in ga odvedli na zdravniško postajo „Igea". Tu so mu nudili prvo pomoč in ga potem dali v Treve-sovi nosilnici prenesti v opazovalnico mestne bolnišnice. Nezgode na delu. Rudolf Neslado, star 21 let, ribič iz Milj se je včeraj močno ranil na desni roki, ko je vlekel ribiško mrežo iz morja. Julij Vranica, težak v tiskalnici olja se je tudi včeraj med delom hudo ranil na glavi. Bonato Recchio, star 42 let, mizar, sta-najoč v Androna del Buso je delal včeraj v novi cerkvi, ki jo gradijo Salezijanci v ulici lstria. — Med deiom je padla nanj greda ter rau zlomila desno ramo in lopatico. G. Fran Jager, star 47 let, poštni uradnik, stan. v ulici Giuseppe Gatteri št. 20, je sinoči padel in si ob padcu zlomil levo golenico. Vsi štirje so morali v bolnišnico, Koledar in vreme, — Danes* Hie-ronim Emil, sp. j-atri. Daniel. prerok. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -4- 30° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer nevihta. Vremenska napoved za Primorsko: Semterje oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Društveno vesti. Akad. fer. društvo „Balkan". Danes zvečer ob 8. uri se vrši zopet redni sestanek s prevažnim dnevnim redom. Vsi tovariši naj pridejo gotovo in točno. Kol. dr. „Balkan" vabi svoje člene in dirkače, da se gotovo vdeleže sestanka, ki bo v četrtek dne 21. julija ob 9. uri zveČ. v kavarni Miramar. Pevsko društvo „Višava" na Konko-nelju priredi vrtno veselico dne 31. t. m., kakor je bilo že objavljeno v „Edinosti". Iz prijaznosti sodelujejo bratska društva „Zora" z Vrdele, sv. Ivanski pevski zbor, „Primorec" iz Trebič, „Zvon" z Opčin, in „Sokol" z Opčin. Bratska društva, ki mislijo sodelovati na naši veselici, prosimo, naj se prijavijo najdalje do 22. t. m. Veliko vrtno veselico, (in sicer drugo) priredi Magdalenska podružnica CMD prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. v prostorih gostilne g. Čača (pri Kačunu) blizu g. Mi-klavca pri sv. Magdaleni spodnji. Ker je vspored zelo obširen in raznovrsten, obeta biti ta veselica res nekaj veličastnega. — Začetek ob 4. uri popoludne. Sosedna društva so naprošena, da vpo-števajo to prireditev. Nar. de!, organizacija. Skupina N.D. O. — „plinarna". Jutri, v četrtek dne 21. t. m., se vrši točno ob 6. uri in pol v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu sestanek skupine N. D. O. — „plinarna", prvi oddelek. Za drugi oddelek se vrši sestanek po 9. uri v istih prostorih. Z ozirom na velevažni dnevni red prosimo, da se člani udeleže tega sestanka v polnem Številu. Nihče naj ne manjka. Sestanek se vrši v dveh oddelkih, da se ga morejo udeležiti tudi tisti člani, ki so do 9. ure v delu. Strokovno tajništvo N. D. O. Tržaška gledališča. Minerva. Vsled sinočnjega viharja se je prenesla na nocoj premijera opere „Papa Martin". _____ Vesti iz Goriške. Važnost devinske postajanke. — Iz Devina: Bliža se dan razvitja naše zastave. Nestrpno pričakuje Devin in vsak slovensko čuteč rodoljub tega dneva, ki naj pokaže, da je meja ob Adriji močna, da so bojevniki neutrudljivi. Nočemo omenjati žalostne zgodovine Devina iz onih časov, ki so bili polni borbe za narodni obstanek te postojanke. Spominjamo se samo skladatelja Vo-lariča, ki je prvi začel probujati Devin k narodni zavesti, ki je žrtvoval vse življenje, da bi povoljno rešil to svojo nalogo. In potem Plesa, ki je nadaljeval v Vo-laričevem duhu, ki je bil mučen in tiran pred sodnike kakor hudodelec, kjer se je moral na čelu majhnega krdelca somišljenikov braniti radi „zločina", ker kakor župan ni branil — Legine Šole. Za odrasle in otroke. :: Naj odličnejše živilo za zdrave in slabotne, v razvitku zaostale o-troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bije-vanje, črevesni katar itd. itd. r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ST „Ril' Rlpinista" STIflMO štev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom €eh in govori vaS lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovale« sploh. DL udani D, Rrnstein. Specijaliteta: usajatl oredmeti kakor na primer: kovčegl, torbice Itd. poznane tovarne Frano Zeller na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. • Nepre-m oči j i vi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankensteln & Sons. ■■■■■ Mm iz knhu r iz indijske trstike in izvrbovlja Radi preselitve jako znižane cene. HENRIK PREDER Trsi uL Mm 22 Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst MS Cono Steu.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. n TEODOR KORN Trst, ul. Miramar šiv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA ±= DELA IH POPRAVE = V PO NIZKIH CENAH •.• :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. =Jt: UDE 3DE Pohištvo svetlo in temno, posamezni koBi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, alike itd. itd. vse po nizki oenl. ~WNM Izgofovlj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroke in oeno. — Proda IVANKA D0REGHIN1, Trst Zaloga pohištva) ul. Madonnina8. Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA C IT TA' Dl TRIESTE Trst, nlica Giosne Cardacci St. 40 (urej Torrente) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga orajo, hlad in drugih predmetov za delavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trsi, nlica Giosne Cardncci SIbt. 40 (prej Torrente) Poskusite FI- Colu+in" ki ie nai" GOVO KAVO ffOMUllU finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. Rogaška kiselica TEMPEL, RADINSKIGIZELIN VRELEC. NajbolJSi min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIZ, PULA II O TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21 Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cere --zmerne. ■ Antonio Dobner — urar ln zlatar — sodni Izvedenec se je preselil r ul. DELLE POSTE 3 vogal Torre blan- ca (TO BAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH Z JAMSTVOM. /OOOOOOOOOOOOOOOi q Prva Primorska Tvornica za lesne * X izdelke z vodno silo ob kolodvoru X == PODMELEC ssr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delataica ■■■■ PAVEL ViSlNTINI Trst, aL oiosue Mitd 31. Fllljalka al. 8. Sebastiano 8. Velika izbera moSkih in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernihcenah wm Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi oče, oziroma stari oče Luka Lubič včeraj ob 4 30 pop., previden zakramenti za umirajoče, v starosti 62 let, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo jutri dne 21. t. m. ob 5 ljt popoludne iz hiše žalosti ul. S. Marco št. 12 v župno cerkev k sv. Jakobu in potem na pokopališče pri sv. Ani. TRST, dne 20. julija 1910. Rodbini Lubič. TRST, ul. Cavana 2 sprejme v trajno delo več dobrih stavben, mizarjev IT in strugarjev Mizarji z družino dobć tudi PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat aa dao. - Postrežba to6na lo na dom. f- ifHjf- Dr. Fran Korsano Specijalist za sifllltlčne ln kožno bolezni ima svoj ambulatorij y Trst« v ilid San JflttU it a. 9 (aad Jadranoko banko) iwmiimi.iti.mn.iinnti.tiHM*. .}■ f|. '(. H' '(; 4|. -1» t|. i|i M1 '!' 'I' I*1 Stran IV »EDINOST« št 199. V Trstu, 20. julija 1910 Toda nočemo odpirati starih ran, „časi" so minuli in 14. avgusta pokaže Devin, kako je od tedaj napredoval. Pri tem pa ne zabimo nikdar, da smo imeli v tem boju vedno tržaške rodoljube ob svoji strani, ki so nam v vsaki sili s krepko roko pomogli in tudi sedaj pokazali svojo naklonjenost s tem, da je soproga našega neumornega prvoboritelja, drž. in dež. poslanca, milostljiva gospa Zinka dr. R y b a-reva, blagovolila sprejeti kumištvo naše zastave. To nam najlepše priča, kako cenijo rodoljubi naše delo, ko se tako žrtvujejo, da postane 14. avgust res naroden praznik. In to nam daja poguma in nas napolnjuje z najboljšimi upi. Večer za večerom se zbirajo „Ladijaši" in posvetujejo, kako bi najlepše proslavili ta dan, kako bi sprejeli drage brate, kako se jim zahvalili. Dan se bliža, ni več dolgo do tedaj; zapreke, ki nam delajo nasprotniki, pa vedno večje. Zato ponovno prosim.> vsa ona dru-šiva, ki mislijo sodelovati, naj blagovolijo javiti pripravljalnemu odboru vsaj do konca tega tedna, da nam bo možno začasno sestaviti program To naj velja za vsa društva, za vsa- j preskrbljenih otrok. Druge slovenske dežele Iz Postojne. Tukaj smo imeli te dni neko sodno razpravo radi žaljenja časti, ka-koršnje so za take manje kraje male senzacije. Tožen je bil politični komisar A., ki je bil tudi obsojen v denarno globo. Nu, to bi bila na vse zadnje vendar-le privatna stvar, ki nas ne bi brigala dalje in bi je tudi ne spravljali v javnost. Splošno začudenje pa je bilo, ko si je g. komisar izbral svojim braniteljem moža, ki je vodja vsemu pangermanskemu gibanju na Kranjskem, predsednik nemškega Volksrata, Eggerja. Začudenje je bilo splošno zato, ker je g. komisar sin častnika, ki ga slovenska javnost spoštuje kakor zvestega sina svojega naroda. Kaj hoče g. komisar doseči s tem izzivalnim korakom ? ! Nesreča na gorenjski železnici. — Pred čuvajnico št. 60 nad Kranjem je osebni vlak v sredo ponoči ob pol 11. povozil čuvaja Martina Hačina. Truplo je bilo vse razmesarjeno. Hačin je najbrž zadremal, ko pa je začul prihajajoči vlak, se je ustrašil ter s svetilko stekel po stopnicah doli na progo. Pri tem se je spodtaknil in padel pred vlak. Hačin zapušča ženo in osem ne- kega narodnjaka pa naj velja geslo: 14. avgusta moram v Devin, kamor me kliče narodna dolžnost! Pevsko in bralno društvo „Zarja" v Koprivi priredi dne 24. julija, na praznik sv. Elija, javen ljudski ples pred gostilno gospice Ivanke Zega. Pri plesu bo svirala dobroznana godba iz sv. Križa pri Trstu. Vesti iz Istre. Gospodarska zadruga pri Sv. Antonu poleg Kopra bo imela občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 4//^ popoludne. Izobraževalno in olepševalno društvo „Zveza " v Ocizli priredi v nedeljo, dne 24. julija 1610 I. ljudsko veselico na prostem. Iz prijaznosti sodelujejo 4 bratska društva. Med vsporedom in pri plesu svira društvena gogba iz Doline. Začetek veselice ob 4. uri popoludne. Iz Kozjan pri Podgradu. Borna je naša vasica, ker šteje le 45 posestnikov. Ali vsi so v kmetijstvu še precej napredni ter se zanimajo za vsaki napredek kmetijstvu na korist. Lepo napredujemo iziasti na polju sadjarstva in vinogradništva. Ali kaj koristi, ko pa svojih pridelkov ne moremo spravljati v denar, radi pomanjkanja dobrih komunikacij, oziroma radi slabih cest in velike oddaljenosti železniških postaj. Delamo sicer že 4 leta cesto iz Kozjan pod Suhorje do Zagorja. Izvršili smo tudi že precej dela in tudi nekoliko podpore smo dobili, ali vse to e malo v primeri z nalogo, ki jo imamo jizvršiti. Če je vreme lepo in suho, se gre že za silo z vozom po njej. Toda ta cesta nas bo stala še veliko truda in žrtev, predno bo delo res dovršeno. Treba zgraditi 2 mosta in utrditi cesto z nasipanjem, ker svet je mehak in blaten. Ko bi bila ta cesta dovršena popolnoma po načrtih inženirja, prišlo bi v našo vas blagostanje. Še nekaj krvavo potrebnega nam manjka : manjka nam — šole!— Kaj je dandanes človek brez vsake izobrazbe ? ! Ne more si pomagati. Ne sedaj, v bodočnosti bo to še manje možno. Kako hudo bo šele našim otrokom, ako ne dobimo šole? Mari ne plačujemo krvnega davka ?! Po kaki pravici se nam torej odreka to najizdatneje sredstvo za življenski boj ? 1 Človeka kar srce boli, ko gleda, kako nam brihtna in bistra mladina ostaja brez vsake šolske naobrazbe! — Kličemo torej : šolo nam dajte! Želimo si tudi poštnega nabiralnika v naši vasi. Sedaj moramo nositi pisma v uro in pol oddaljene Misije. Radi denarja in drugih poštnih pošiljatev pa ..«oramo hoditi celo v Divačo, kar zahteva 3 u r e hoda !! Poštno ravnateljstvo misli menda ustanoviti pošto v Vremskem Britofu, od kjer bi sel razna šal pošto po vaseh Barka in Va-tovlje, kjer bi puščal tudi za Kpzjane. Tako bi ne bilo za nas nic boljše, marveč še slabše. Kaj bi bilo n pr. z zavoji? Ali naj bi hodili v Bntof po nje? Sedaj jemlje vsaj pismonoša iz Mislič seboj male in veče zavoje in nam jih donaša, oziroma jih daja na voz kakemu vozniku, ki ere s postaje. Z Vremskim Bntofom ne bi imeli niti te olajšave; zato se ne bomo nikdar posluževali pošte v Britoiu, ker nam ne bi bila pri roki. . Raje bomo poštne posiljatve oddajah v Divačo. Po zimi pa bi tudi pismonoša radi slabih poti ne mogel iz Britofa do Vatovelj, dočim more sedanji sel v Misličah tudi v najhujši zimi in ob zametih s pošto v Divačo. Zato opozarjamo si. c. k. poštno ravnateljstvo, naj odstopi od svoje namere glede poŠte v Britofu. Pri razstreljavajiju se je ponesrečil v Iški vasi delavec Franc Mehle, ker se je naboj v skali prezgodaj sprožil. Poškodovalo ga je na obeh rokah. Učenca Na Opčinah pravo. — Z o r k o. zmožnega deželnih jezikov, bivajočega v rr.estu, iSee Aat. Jer kič, foto graf, Tri-1, vi a delle Poate 3 0._1171 je na prodaj prodajalna m-nufakturnega blaga z vso ; 3 Q|||7ho ičpc upravitelj s pogoji, ki jih ia-\?IU£UU lObO teva poklic glede pojeva, \5te*ši praktično tozlarstvo, kletarstvo itd. ter pisarne. Sprejme tudi služoo v kaki pisarni, najraje v trgovini r. vinom ali lesom kot korespondent ali knjigovodja. Ve-č je treh jezikov. Naslov pove In-s«»ratni oddeleV Edino-ti. 1173 Mlarlpnip v ,ftlh- *ePe zunanjosti, oh kan ITI I O. U t/H tU in simpatičen, z dobro pozicijo v trgovini, i8.*e simpatične nevente z doto, v svrho lakojSue Ženitve. Ket-ne ponudbe takoj ped „Idel" na Ins. oddelek Edinosti. 1198 Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvcril v tem mestu v ulici Bcschetto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodsjal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. HigijeniČnemu oziru se bo po svečala vsa skrb. V nad*, da me bo sjav-občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTIC. Spritzer wein ee imenuje brlo S'ajersko vino, ki je eli v buteljkah pristno vino Opollo is Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj ie1>or dpzertnih in zdravilnih vin, rt zoljo, likerje, žganje in sirupe. Zaloga „Acti spumanti* po Kron 3 In 4. Sladki refo#k po K. r. Ieborno žganje po K 8-40 buteljka od CSV^'-E. jurcev, Acquedotto 9 Pr*a in edina pisirm v vojaški .. stvari .. Daja nasvete in informacije o vi kar se tiče novačenja in voj. službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pre f - i Senj vojašk. značaja — oproPČenje o /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pr /atovoljfitvo, ženitbe, dosezanje zakonitih^ /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-i ,p 'jetja v vojnike Sole itd. — PeoblaSčena je\ zastopati stranke pred oblastnijami. — Po l 'srednje v najtežavnejih slučajih — ReSevanjo) 'hitro in točno — Uradne ure : Ob delavni-rkih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud. Prva in edina pisarna v vojaški stvari, kuncesijonira-na od c. kr. namestnldtva. Zdravljenje: krvi Čaj „Tlscčernl cvet- (Milleftorl) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim slufajiin <*e peče v želodca, kasor proti slabemu prebaviranju in bemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 £ ter se doniva v udllkovmni lekarni PRAXMARER - „Al DUE HORI" Trst (mestna hiša) Telefon 377 PoStnu pošiljatvt> se izvršujejo takoj in franko, ako se dopollje Kron 1 1U. TViip civilni Q+i*n5i -Singeru za n.bo 7pmliiQPP se proda 700 aežnjev po 70 kron » Pije OlVclIlll OJJ fjrnia fcr0n 62; j seženj, 100 metrov od morjf, ter drugi trije z okroglim čo'ničkom za vvako delo tudi male parcele, cene zme ne. Pojasnila pri Sv Mariji za vezenj0 K 96 Vri ti so no*i in za tri leta iftm-ćeiii. S. Caterina 9} zaloga na dvorišču. 1199 Vpokojeni orožnik nik ; poročen brez otrok, zmoži n slo^ensčme, nemščine in deloma italijanščine. Florjan Fenič, Ilehedere 23, I. nedst 1196 Velika množina že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4 ; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Cenilci poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. Magdaleni zgornji, gostilna pri ..'! irolcu-*. 1197 gostilničarja s kavfiio. Dobri pogoli. Obrniti »e je na Collara.ch, kavarna Corso 9—11, 3—6. 9C0) Išče sa Na Opčinah nasproti ^laktrične nncfaip v l^i proda se hi?a nova, z |J"Ol in pohlevno. N» posebno izobrazbo in p»emoženje bo ne ozira. Pismene ponudbe pod »Učitelj 5'v. 1151" na Imseratni oddelek „Erlino-ti". 1 l&l Cene zmerne. Telefon 1395 <3iias. Walflnei isis TRST - ulico Hedia 3 - TRST sis VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. ohložkov Prodaja lesa za vrtanje Velik izbor pekovskih Jopai. f sedi« Odlikovana delavnica in zaloga ožJ^. sedkr/ja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. IO. r jmrnbb Fontame Bc Konold, Trst. Otvoritev subskripcije. TOMAŽEVE ŽLINDRE, zajamčeno pristne 80% topljivosti, 75°/0 finosti 16/18°/0 iosforičnih snovij..................K — KAJNIT ZAJAMČEN 12.40°/0.................... 575 KALIJEVA SOL zajamčena 40°/«,................... 100 kg, plačljivo v 30tih doeh brez diskonta, v novih vrečah za 100 kg, brutto^ per netto, pošilja cev avgust-september. Ako se hoče imeti blago prosto do železnir kili postaj in'do istrskih luk, se mora naročiti najmanje 100 kv ; za luke zadostuje vsaka množina. Naša gnojila prodajamo z jamstvom analize, za kar «e lahko da naše blago analizirati v Poreču ali Ljubjani, afco se U, gg. odjemalcem poljubi. Fontaine & KoboM Trst. Trgovina JaKob Bombic u listu ulica Giulia Štev. IX poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga ^sakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBItJ „Tržaško posojilnica in hranilnica v lastni hiši della Gaserma št. 2, 1. ■■■ (Vhod po* glasnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ n. Telefon 952 l I Ima na razpolago leKleno uernostno celico in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo ahr&mbloe, ti »e oddajejo stran tam v najem g ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov viaote, 21 centimetrov Široke, 49 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki »ame osebno Bhranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. d gfiJT Oddaja hranilne pusice katere se priporoča posebno starijem, da na ta najnovejši in najuspeSneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. NOVO POGREBNO PODJETJE z bogato oprano za vsako- Corso 49 i vratni pogreb. "^TOI to prodajal I nico mrtvaških predmetov in vsa-kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Vsllka zaloga voščenih sveč Prodeja aa debelo In drobno. H. Stbie! is drug se je preselilo na (Piazza Goldoni) Tel. 14051 v? ■ HOTEL. BALKAN 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopeljl CENE ZMERNE. J KČGL. HOTEL BALKAN