Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemči nedelj in praznikov.

*



List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenic daily*
in the United States. Issued every day except
Sundays and Holidays
1
Jiy	n
E>	" pt
>.	I
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress gf March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 245. — ŠTEV. 245.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 19, 1908. — PONEDELJEK, 19. VINOTOKA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVI.
Texanske lopovščine. Posledice gozdnih
Vjet milijonar, požarjev v Michiganu.
LOPOVI SO VJELI MILIJONARJA J. C. WEBA IN GA ŠTIRI MESECE SKRIVALI.
Sedaj so ga njegovi sorodniki našli duševno bolnega.
ŽRTEV ZAROTE.
Houston, Texas, 10. okt. Pred petimi nif-ct i j«- neznano kam zginol luilijoi.ar < • Web, lastnik mnogih petrolejskih vreleev. Milijonar se je wdaj zopet pojav: 1 in s tein So prišli.- oblasti na sled najvet-jej lopov-isi-iiii, kar jih pomni zgodovina tukajšnjega mesta. Weba so našli pred petimi dnevi nedaleč od Jopliua iu ga dovedli semkaj. On je duševno in telesno bolan, tako da se niti ne more spominjati, kaj vse se je tekom zadnjih mesecev z njim godilo. Ko je zginol, se je najpreje zatrjevalo, da je pri kopanju utonil, kajti v nekem kopališču so v resnici našli njegovo obleko, denar in uro, dočim je bilo vse iskanje po truplu zaman.
Vsakdo je verjel, da je Web v resnici utonil, le njegova žena se o tem ni mogla prepričati. Radi tega je najela detektive, kteri so kjnalo pro-nasli, da Web tedaj, ko je zginol, ni bil niti v bližini mesta Galveston. Kasneje so dognali, da se je odpeljal j v Kansas City in kasneje v St. Louis, oziroma, da so pa njegovi mueilci tje-kaj dovedli. Tam so vsi sledovi o cjein zgiuoli, dokler ga ni našel nek njegov prijatelj imenom J. II. Putnam na ulici v Joplinu. Našel ga je : i cesti, ki vodi iz J op lina v Saint Lobis, M o., in je prvotno mitlil. da ima opraviti s kakim trampom, toda potem je v svoje presenečenje spo-zral svojega prijatelja.
Putnam je nesrečnika dovedel semkaj. Detektivi so sedaj dognali, da so lopovi Weba s silo odvedli od doli.a v St. Lo.iis, kjer so ga izročili v neko bolnico za umobolne, kjer so mu dajali vedno narkotična sredstva, tako da se ni na nič spominjal. Lopovi so lo storili, da se Weba znebe za toliko časa, dukler ne završijo neke posle, pri kierib bi on z njimi lahko tekmoval.
Nek lav Ai Webov sodrupr. ki je skotiti t«» zsimto. .i sedaj nenadoma bežal i/. Uoustona.
V KRAJIH, KJER JE POŽAR VSE UNIČIL, SO PREBIVALCI PRIŠLI OB VSE, KAR SO IMELI.
Oblasti in zasebniki store vse, da pomagajo nesrečnim prebivalcem.
VELIKANSKA ŠKODA
Naše vojno brodovje {Položaj na Balkanu, v Yokohami, Japonska.
Iz Avstro-Ogrske, Kranjski dež. predsednik.
NA JAPONSKEM SO NASE OK-LOPNO BRODOVJE KAR NAJISKRENE-JE SPREJELI.
Velikanske slavnosti v počast mornarjem in častnikom.
OFICIJELNI OBISKI.
1».-!!..it. Mich., IP. oktobra. Porodila :severr.»*ira Mieliigana, kjer -n \>i ^izili z«-pet v plamenu, so še vedno pomanjkljiva, vendar je pa iz v-eh poročil posneti, da -e je polo-aj nekoliko poboljšal, kajti nevarnost za ljudi in premoženje ni več tolika, kakor je bila doseJaj. V kolik r pa pridejo v poštev oni ljudje, koji so morali prepustiti plamenu vse, kar so imeli, tako, da so rešili !e življenje, je njihov položaj skrajno žalosten, in njihovo trpljenje se ' ■-ile najbrž* še povečalo, tako. da ;.u b <le mnogo vsled pomanjkanja 'iti prenapornega dela zadnjih dni. umrlo. Ta nevarnost l>ode nastala takoj, ko zavlada bolj mrzlo vreme, ljudje, ki so ~c rešili, so le na p oblečeni in prebivajo v tovornih \;iLr'ini!i. koje so jim dale na razpolago razne železnice.
Governer Warner je včeraj izdal poziv, s kterim poživlja državljane, naj prispevajo p«> njihovej možnosti. da se nesrečnim pogoreleem poli atra. V Detroit se je vršila poseb-i.;i "in'i -ka seja, da >c določi, kako t :i p->n;aira ljudem, ki so izgubili v-e. k:ir so imeli. Razne železniee so ii' - na sever že par vlakov živil •>. obleko, kakor tudi kurjave in se-!:n. Danes «e semkaj poroča, da so P"ie< I; <r,- 7.7v.i p.-žari pretiti meste-,-n — ::n*ke. jiižno o.i Alpene i.i lioarers t'i t v.
Yokohama. 1!'. oktobra. Ameriško brodovje <»k!..pnie je dospelo včeraj dopolnilne ob 10. uri v tuk. mesto, kjer >•> Japonci uradoma in neura-doma ameriške mornarje pozdravili knr najiskreneje in najlepše. Pri sprejemu ameriškega bro.lovja je bilo najznačilneje, da je vsaka ameriška vojna ladija dobila za spremstvo po jedno japonsko vojno ladi-jo. tako. da so vse ladije priplule v dvojnej vrsti v yokohamsko luko.
Kri žarka Kearsarge se je včeraj zjutraj pridružila ostalemu brodov-ju. knjti med viharjem, ki je divjal na Japonskem morju se je nekoliko oddaljila od ostalega brodovja. Sedem velikih trgovinskih parnikov, polnih radovednega občinstva je priplulo brodovju daleč nasproti. Luka je bila polna malih ladij. Kamor koli se oko ozre, vidi krasne dekoracije, kajti vse hiše v mestu so okrašene in povsodi je opaziti, da so Američani dobrodošli na Japonskem. TTli<ee so polne ljudi, kajti v me-to je prišlo mnogo tujcev.
Poveljnik sprejemnega brodovja, podadmiral Ijuin in poveljnik ameriškega brodovja sta se tekom dneva ofieijelno ob i- kaln. Ameriški poveljnik je nadalje *>biskal tudi žu-pana Mit«uha?hija, barona Sufu in druge dostojanstvenike.
Tekom popoludneva je mesto pri redilo v poenst veliko vrtno veselico iin prostorih za igro Crieket. Tu se je zbralo 800 ameriških gostov.
OVRATNIKI FRANCOSKEGA
"PRINCA".
e'e nikakor ne morejo primerjati ameriškim.
William 11. Infrrsiliani. vodju prul-! ie \ 11 o * .'l.i St. Regis v New Vor-ku, je poslal dva lepo zavita in za-jM-eattiia ovratnika v Paris onim banka rj. m, k_i upravljajo borno in zadolženo premoženje "princa"' Helie de Sagona. oziroma onega ''princa", kojega si je kupila Gouldova Ana iz New Yorka potem, ko se je znebila "grofa" Boni de Castellane.
Ko je imenovani "princ" prišel lani v New York, da položi Gouldovej Ani pred njene noge svoje srce in ne-poplaeaue velike račune svojih upnikov, se je mudil tri dni v hotelu St. Kegis. Tedaj je dal v pralnico tri dvoje ovratnike iz Pariza, toda iz pralnice je dobil dva ovratnika, ki sta bila nekoliko poškodovana. V sled tega se je nepopisno jezil, nakar mu je ravnatelj pralnice In grah am pojasnil, da so ovratniki iz Pariza od muh. Svetoval mu je tudi, naj si raje kupi ameriške ovratnike, da bo saj izgledal kakor človek, ne pa kot povsem navaden postopač ali 'princ'.
Toda "princ" Helie de Sagan je vztrajal pri svojih trditvah, da je blago iz Pariza najboljše na svetu. Koneno sta se "princ" in ravnatelj hotelske pralniee poravnala tako, da ostavi "princ" jednega svojih novih ovratnikov v Ameriki, nakar ga bode Ingraham zajedno z ameriškimi o-vratniki toliko časa pral, dokler se oba ne raztrgata. *' Prince v" ovratnik je prestal 25 pranj, dočim so morali ameriški ovratnik oprati 63krat, predno ni bil več za rabo. Da se imenovanemu "princu" dokaže, da je Amerika mnogo pred Francijo, v kolikor pridejo ovratniki v poštev, je Ingraham poslal "princu" oba ovratnik* v Paris.
NAPAČEN SIN MILIJONARJA RYANA.
Nek mladenič je v Wnshingtonu ogoljufal mnogo trgovcev na ime Ryana.
Y-a polieija v \Yashinglonu, D. C.. i -»daj nekega mladeniča, ki je i vel v \Yashingtonu več dni pod i m Tli mas F. Ilvan jr.. oziro-• a it sin znanega newyorške<ra milina rja. Lopov je v mestu izdal vse i "1 ( ponarejenih denarnih nakaznic. /-■ v juliju je izvršil svojo prvo pre-varo. Tedaj je po<lal neko "Mrs. I * - - i s ■ - »-t —" ki i i i bi bila žena neke-
new* orškega hankarja, k nekemu -■-iu Inliela Wiliani. Ta ženska je -"^n. eeirar ime je še tajno, naznanila. da je v zadregi in ga je naprosila, naj jej dii večje posojilo na neke dragocene slike. Ko je prosila za posojilo, je bila tako ljubeznjiva, da je irost pričel sumiti, še predno je za-i: ouel njen "mož" priti v hotel in i zahtevati od gosta odškodnino za " I »oče no srce7'. Ta mož ni bil nihče drugi, nego sedanji goljuf,
Nepoznanec je izdal raznim trgov-: eem v Washingtonu vse polno ponarejenih denarnih nakaznic, ktere so I naravno brez vsake vrednosti. ! Med njegovim bivanjem v Washingtonu se je seznanil tudi s Cabin John Bridgejem, ki je v njega tako zaupal, da je svojej hčeri dovolil iti 7. njim šetati in v nek hotel k večerji. V hotelu je lopov gospodično ostavil pri mizi in neznano kam zginol. Sedaj ga povsodi iščejo, toda dobili še ; niso niti najmanjšega sledu.
—v , •■
-o-
Taft in Bryan.
Dallas, Tex., 18. okt. Neki tukajšnji zakonski par je dobil dva zdrava dečka, kterih prvi je težek sedem, drugi pa pet funtov. Ker je pa oče dvojčkov demokrat, dočim je mati republikanka, in ker kljub temu živita v največjem sporazumu, oziroma ravno tako, kakor obe imenovani politični stranki, sta sklenila oče in mati, da bode debelejši deček dobil ime Taft in manjši ime Bryan. Oče je star 19, mati pa 16 let. S tem sta zadovoljila obe stranki na našem
jugu-
140 MILJ NA URO.
Roebling je izumil nov avtomobil izredne hitrosti.
Trenton. N. J.. 17. okt. Washington A. Roeblintr. vnuk onega moža. ki je zgradil broklvnski moi-t. je ostavil pota svojih prednikov, ki so bili skoraj vsi inženirji in je pri-eel »laditi avtomobil. On namreč ravnokar naznanja. da je izdelal avtomobil, ki je najhitrejši, kar jih je na svetu. Ko se je te dni vozil s -vojim avtomobilom za poskušnjo, je prav lahko dosegel hitrost po devet leset milj na uro. Koebling trdi, da bode s svojim novim avtomobilom dosegel potem, ko bode imel v hitrosti že prakso, prav lahko hitrost po 140 milj na uro.
Nov avtomobil je izdelal s pomočjo svojega prijatelja Etienne Plan-eharda iz Francije, ki je prišel nalašč v ta namen v Ameriko. Roeb-ling namerava nov avtomobil kasneje pod imenom Roebling-Plan-ehard prodajati in upa, da bode napravil milijone premoženja.
Denarje v stare domovine
ca | 10.35.......... 60
ul 20.50................100 kroo
ca 41.00 ........ 200 tan
ta 102.50 ........ 600 krw
ca 204.50........ 1000
ca fl018 50 ........ 6000
Poštarina je viteta pri teb Doma ae nakazan« vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poMljatve izplačuje c. kr. peštnl hranilni «ra4 ▼ 11. ie 12. ImL
Denarje nam podati je najprflffc-n je $25.00 v fotovinl v prfporo-tenem aH reebrtriranera pismu, večje metke po Domestic Postal Mcn-j Or4 : ali pa New Tork Bank Draft.
PBAXK S.UBBEE OO., •i Oortlandt 8L, Few Terk 01fc> «104 It. Olair " - L.
Oleretand, Okli.
topov in streljiva, vse to iz strahu pred malo Črno Goro. _ «■•	. ... •	"V Bosni in Hercegovini so vse
Avstrija mooilizujCi ^ ^ine rbsk b ^ 0
• Avstriji nei-ejo ničesar vedeti. Zbo- i —(>—	; rovanja so zabranjena in obe nesre- i	—o—	—o—
AVSTRIJI POŠILJAJO NE- <*'ni dt';'e!i s!a P°d vojaško diktatu- j RAD1 KRVAVIH DOGODKOV NA JAPONSKI GENERAL MICHITSTJ-
ro. Kljub vsej avstrijskej pazljivo-
Razne novosti
iz inozemstva.
PRESTANO VOJAŠTVO NA JUG; KOTOR POLN VOJAŠTVA.
Na Dunaju store vse, da prikrijejo mobilizacijo; velikanska škoda vsled politike v Avstriji.
BOLGARIJA IN TURČIJA.
sti. so pa prišle v deželo velikanske množine orožja in streljiva. Nepoznani ljudje so razstrelili n:o^t preko Bosne k i:ij Sarajeva.
Včeraj je dospelo semkaj poročilo. da je velik del Sarajeva v plamenu. Zgorelo je mnogo skladišč, med temi tudi vojaško. Tudi 30 za- | sobnih hiš je vničil požar, o kterem j
se ne ve. kako je nastal. O vsem 1 - - .
tem avstnjsKa cenzura ne pusti po- j ročati.
Ysl<-d sedanji;^a položaja na Bal-i kanu. ima Avstrija že na milijone I kron škode. Mobilizacija vojaštva. ' transporti in vojne potrebščine so. že zahtvale milijone, a še večjo škodo ima Avstrija
Dunaj, 1!). oktobra. Avstrija hiti
z mobilizacijo proti Srbiji in Črni
Gori. Danes so dobile čete posadk
v Velikem Varadinu, Erlavi in Sze-
aredinu povelje naj se pripravijo na
odhod proti jugu. Železniee imajo
pripravljene vlake noč in dan. da
zamorejo takoj pričeti razvažati o-	.
. ' -	t, . ,. , 1 Avstrne v Srbijo in Turčijo
menjeno vojaštvo. Kezervisti do da-i ...
nes še niso prišli pod zastave, toda
tozadevne pozive so že dobili.
V tuk. arzenalu se sedaj dela noč
in dan in vsaki dan -e odpošiljajo
nove baterije proti jugu. Z mobili-
" ,	, . ,	• - nad vse mirna, ie pričela igrati va
zaeijo so gotovi sedaj tudi vojasfei	..	_
. .	- „ , rp -	banoue. Z aneksiio Tlereeg-Bosne
kori v Kisici. Zagrebu, lemesvaru	1	J
TT	. .	•	i je Avstrija sair.a ustvarila prece-
ni Hermanstadtu. Ko pridejo ]>nd „ . 'w .	'
.	• a- i i	deneni slučaj, po kterem se v bodo-
zastave tudi rezervist', bode štelo ■ v	. .	v
1°0 ' **e zarnorp osvajati one dežele, kte-
rere po narodnosti in tradiciji spa-
SLOVENSKEM MORA DEŽELNI PREDSEDNIK KRANJSKE ITI V POKOJ.
Pred veliko obravnavo v Pragi; proti nemškim časopisom na Češkem.
PRAŠKI VODOVOD.
RA NODZU UMRL; ODLIKOVAL SE JE V RUSKO-JAPONSKEJ VOJNI.
V Petrogradu je pričelo snežiti in pričakovati je konca kolere.
RAZNOTEROSTI.
Tokio, 18. <dct. General grof Mi-ehitsura Nodzu je umrl. Pokojnik je bil rojen v 1. 1840 v Sat sumi in je bil v rusko-japonskej vojni povelj-
Dunaj, 11). okt. Dogodki, ki so se	., ...
, . ...	nik 4. vojaškega kora.
\ minoli tn mesecu pripetili na Slo-	T. , ,
, , - ........	Petrom rad, li. okt. rekom zadnjilt
vsled splošnega J venskem, zlasti pa v Ljubljani kj,r	24 m. ^ y jlu ■ ^
bojkota proti vsemu kar prihaja iz ^ avstrijsko^ vojaštvo streljalo na	47 novi]l slu-:ljcv klll dlM,i:il j, /u
Slovence, so se vedno v osprediu no-	, . .. '
..... . ... 1	lo boleznijo umrlo 'JI hudi. tranje politike v Avstriji. Prva več-
ja žrtev teh dogodkov Rode' deželni
predsednik Kranjske Teo. Sehwarz, , ,	, ,
. ,	.	...... .	kolera ixmehala.
kteri se je osrednjej vladi, oziroma
boj,
vojaštvo pripravljeno za tisoč.
Štiri avstrijske "vojne ladije" ali monitorji so sedaj pri strelnih vajah na Donavi in sicer v nepo-srednej bližini Belgrada. Semkaj se poroča, da so Srbi položili po Donavi v bližini Belgrada mine. tako da se avstrijske ladije ne upajo v bližino.
Sedaj, ko je bojkot proti avstrijskemu blagu v Turčiji nad vse ob-čnten. je bila Avstrija prisiljena iz-
v-
-trij>ka trgovina popolnoma počiva. avstrijskih parnikov nikjer ne-eejo izkrcati in avstrijski trgovci so v obupnem položaju. Avstrijska inozemska politika, ki je bila dosedaj ; nemškemu ministru-rojaku Pradeju
zameril s tem, da ni dovolj energično preganjal Slovencev in da jili je še premalo izzival. Deželni predsednik bode moral iti že te dni v pokoj. Za njim ne bode nihče plakal. a najmanj pa Slovenci.
dajo povsem v drugo politično središče. nego v ono v kterem so sedaj. To. kar se je zgodilo sedaj z Her-oeg-Bosno, se zamore v kratkem zgoditi z južno Tirolsko, Sedmogra-ška in drugimi deželami, dočim se zam-ore zgoditi ono. knr se jo zgodilo ravnokar z Bolgarijo, tudi z Češko, knjti Avstrija je sama ustvarila preeendenčni -lučaj, kakoršnjih je bilo dosedaj zaman iskati.
Solun. 18. oktobra. Tz Carigrada
javiti, da bode nastopila kot prija- .
... „, ... -,r .	. .	ie dospelo sem sest vlakov orzostrel-
teljica Turčije. Med tem. ko je av- j	- .
, , v . .	. -	t , i mh topov in streljiva. Iz Male Azi-
stri]sko časopisje dosedaj napadalo ...
,r "... . -v...	• 1 ie prihaiajo velike posiliatve koni.
lurcijo, je pričelo o njei laskavo pi- ' .	.	.
....... .	. . . - \ oine priprave se vrse v velikem
sati in izjavlja, da so jo njeni naj- , , . .
, ,.,. .	. .	.	^	- obsegu in z i zrel no hitrost io.
boljM pnjateli izdali. Bole n to kaj	..	'
■ .,	. . -	, Soi:ja, IS. oktobra. Bolgarska
Koristilo proti bojkotu. ,e •seveda	,
.	. . ..	c vlada se sedaj pripravna odkrito in
drugo vprašanje. Avstrija nece Sr-	.	.
, ... .	r m	- energično na voino. Vsi vlaki od-
bi]i pripoznati nikakih pravic in	°
■ ■	o i • • i* • i i -i- vazajo vojaštvo na nizno mejo.
izjavlja, da mora Srbija kaj dobiti ' ^ 1S. itobra. v tuk. le na račun 1 ure i je, ne pa na račun	Iv 1	.	v .
... --	političnih krogih s-matrajo položaj
n ■ , 1n , . , n , » . na Balkanu doIt kntienim, Ttego je
t arigrad, 19. oktobra. Položaj	.	.	. . .	,
Praga. Češka, 19. okt. V kratkem se prične tukaj velikanska politična obravnava, ki bode nad vse senzaei-joiialna. Mestni svet je namreč tožil skoraj vse v Pragi izhajajoče nemške liste, kteri so kritikovali in črnili mestno občino radi nabave potrebnih cevi za vodovod, koje so kupili na Francoskem, da tako ne podpirajo Nemcev, ki so lastniki tovarn, v kterih se izdelujejo vodovodne cevi v A vstriji.
med Turčijo in Bolgarijo se je tekom včerajšnjega dneva nekoliko izboljšal, kajti Francija je storila vse, knr je bilo v njenej moči. da prepreči vojno, dasiravno je še ved-• '. nevarnost velika. Te dni ?o se že vršila diplnmatična obravnavanja, da se vojna oneji na jugoistočno TCvropo. Srbijo in Cmo Goro bode tudi težavno odgovoriti, da bi ne pričeli z vojno proti Avstriji. Avstrija bode z vojno čakala, dokler ne bode napadena. Kakor hitro pa prične kaka velesila z vojno, potem je nevarno-t. da pride tudi do splošne evropske vojne, zelo velika.
Berolin. 19. oktobra. Položaj na Balkanu je postal tako kritičen, da vpljiva že na tuk:. finančni položaj. Iz Sofije se kljub vsem dement i jem javlja, da se Bolgarija v naglici pripravlja na vojno. Vsi ministri so se vrnili v glavno • mesto in danes je dospel tudi knez Ferdinand. Ruski konzul v Filipoplju je svojim rojakom, ki žive v imenovanem mestu svetoval, naj ostavijo rumelska mesta. ker je pričakovati burnih dogodkov. Tudi iz Dunaja se semkaj
brzojavlja, da je vojna neizogibna. * » »
London, 18. oktobra. Med Turčijo in Bolgarijo je vojna neizogibna, toda do vojne napovedi ne bode prišlo, kajti pri vseh vojnah novejšega časa se ta formalnost več ne jemlje v poštev. Do sovražnosti med obema deželama zamoie priti vsak trenotek. Vlasti, zlasti pa Francija, so včeraj storile zadnji poskus, da bi preprečile vojno toda ta poskus ostane najbrže brezvspešen.
■Cetinje. Črna Oora, 18. oktobra. V Avstriji vlada vedno večji strah pred vojno s Srbijo in Črno Goro in radi tega mobilizirajo v Avstriji na vseh koncih in krajih. Z 'mobilizacijo so dosedaj gotovi pri 2. (dunajskem) 3. (graskem) 13. (zagrebškem) in 15. (sarajevskem) vojaškem koru. Tudi dalmatinsko samostojno vojaško poveljništvo je mo-bilizovano in v južnej Dalmaciji zlasti pa v Krivožiji, Kotoru, Cr-kviei, Risanju, Eroegnovom in drugod je koncentriranega vse polno vojaštva. V Ko tor in na okoličan-eke trdnjave 00 poslali mnogo novih
Nezgode na morju in osoda mornarjev, 1 o t
Petrograd, 18. okt. Včeraj je. tir zapadel prvi sneg in v tednu dni bo Včeraj je zbolel-• »j: o so b in 21 jili je umrl" za kolero.
Turin, Italija. 18. okt. Štrajku-joči delavci jeklarn 'so priredili izgrede. Vojaštvo je streljalo; :? štnij-karji so ubiti.
Seoul. Koreja, 17. okt. Dogodek, ki se je pripetil med kitajskim in japonskim vojaštvom na kitajsko-ko-rejskej meji. je že mirnim potom poravnan, tako da vsled tega med Ki-| tajsko in Japonsko ni pričakovati i nadaljuih potežkoč. Japonska vlada 1 je že včeraj obvestila kitajsko, da se i bode vsa zadeva mirnim potom poravnala.
Turin, Italija, 17. okt. Vojvoda ! Abruški namerava v kratkem potovati v Ameriko, da obišče svojo nevesto. hčerko senatorja EJkinsa v West Virginiji. Vojvoda je nedavno nakupil mnogo draguljev in danes ' dal raznim zlatarjem nova naročila.
Dragulje bode prinesel seboj v Asa-liiko. da jih podari svojej nevesti,, ►ja bode potem poplačala njegove-olgove,	.. 1
MORNARJI POTOPLJENE LA- -DIJE SIROCCO SO BILI ŠTIRI DNI NA MORJU NA PLAVU.
Številka
Primadona Hammersteinove opere
v New Torku, M. Gadska. gotovo ni praznoverna, ker inače bi ne ostala v našem mestu niti ure več. Njena smola se je namreč pričela s tem, da Ves čas so bili v smrtnej nevarnosti le dospela v Ameriko dne 13. septembra. Jedva je prišla v hotel Regis, v kterem še ni bila niti 13 mi-| nut. že so pričele od vseh strani na t njo deževati številke 13. Najpreje j S(> jpj odkazali krasno sobo v 13. nad-i stropju. Ko je njen mož pronašel to nesrečo, je takoj odšla po trinajstih
vsled somov, ki so jim sledili.
JADRANKA AUSTRAL V NEVARNOSTI.
bil kedaj poprejp. kajti vojne med "Bolgarijo in Turčijo skoraj ni mogoče več preprečiti.
Avstrijske oblasti so prišle na sled veliknn.^cemu skrivarenju orožja iz Avstrije v Srbijo in Bosno. ; V Pvh:ji se je ponovno pričela vse- t stranska agitacija za vojno proti 1 Avstriji, ktere ne bode mogoče pre- i prečiti. Avstrija je namreč sklenila ! z Bolgarijo tajno pogodbo, da jej ; bode v slučaju vojne pomagala. To j Y našo luko j« dovedel angleški stopnicah v dvanajsto nadstropje in bode pn Srbija v prid Turčije sku- j pamik Horatius štiri mornarje la- j tu zahtevala, da se jej v tem nad-šala preprečiti.	diJe Sirocco, ktera se je na svojem stropju odkaže soba. Sobar, ki je
Fran Josip je v naglici pozval av- P0^11 ^ Savane, Ga., v Zapadno In- {mei na svojem jopiču številko 13, je sfrij-kega poslanika v Berolinn. v	potopila.	j takoj storil in je tudi skrbel, da
Kapitan jadranke Siroeco in nje- ; so prenesli v novo sobo njenih 13 govi mornarji, koji so se rešili, so hovčekov. tŠele potem je bila pevka morali na morju, ko so plavali na v toliko brez skrbi, .la je zamogla iti sipkem plavu, prestati nepopisne k večerji, kjer so jej pa postregli muke, predno so jih rešili na parnik j tudi s trinajstimi jedili, ker toliko Horatius. Štiri dni in štiri noči so ! -jih je bilo na menu>
Budimpešto, kjer se vrši danes iz-vanro-lna -ministerska seja.
Bojkot proti Avstriji postaja vedno večji in vsa dežela ga občuti. Vlada je zopet poslala protest v Carigrad.
Poleg vseh teh nadlog, ktere si je i nesrečniki prebili na splavu, ne da
nakopala Avstrija na glavo, postaja pa tudi notranji položaj Avstrije vedno bolj žalosten. Oba češka ministra sta podala ostavko, češki deželni zbor je prenehal s zasedanjem in posledica tega bode v kratkem v ''Avstriji tudi na zunaj zavladalo ne-jedinstvo, to tem bolj, ker ima vlada radi krivičnega postopanja z večino prebivalstva vse polno nasprotnikov.
--o-
Naše vojno brodovje se bliža Japonski.
Tokio, Japonska, 17. okt. Ameriško oklopno brodovje bi moralo že včeraj priti v Yokohamo, toda brodovja še danes ni v luki. ker je na morju vladal izreden tajfun, tako da brodovje ni moglo pluti po določenem voznem redu. Jedva da je brodovje ostavilo Filipine in dospelo nekoliko severno od otoka Luzona, že je pričel divjati vihar. Jeden mornar je pri tem padel v morje in utonil in tudi nektere ladije so nekoliko poškodovane. Tako se namreč poroča iz brodovja v Tokio potom brezžičnega brzojava.
Brodovje pride v Yokohamo jutri zjutraj ob 9. mi. Japonske vojne ladije Soya, Magami in Tatsua so odplule Američanom nasproti, in si-eer pod poveljem admirala Murakami.
bi imeli kaj za jesti in piti. Ves čas so bili izročeni na milost in nemilost valovom sredi oceana, tako da so neprestano zrli smrti v oči, to tem bolj, ker so jim neprestano sledili veliki somi, ki so jedva čakali, kedaj jih bodo požrli.
^Ko so jih končno rešili mornarji parnika Horatius, so bili nesrečniki tako slabi, da se je bilo dalj časa bati, da ne bodo vsled slabosti umrli. Nesrečniki so bili tako slabotni, da jim ni bilo niti govoriti mogoče. Vsled žeje so bili njihovi jeziki izredno otekli. Mnogo so morali tudi prestati vsled tropične vročine. Predno so zamogli nesrečnike rešiti, so morali morje politi oljem, da so se valovi nekoliko pomirili.
Nek vlačni parnik je dovedel v našo luko jadranko Austral, ki je bila namenjena iz Baltimore, Md., v San Francisco, Cal. Imenovana jadranka je dne 1. oktobra ostavila Baltimore in je bila nakrcana z premogom. Dne 5. oktobra je pričel divjati nepo'pisen vihar, ki je potrgal vsa jadra in polomil jambore. Kljub temu se je pa ladiji posrečilo priti do Tathorn Bank, kjer je vlačni parnik našel jadranko in jo odvedel v New York.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Izredna vročina.
Od minolega petka sem imamo v New Yorku za sedanji čas izredno vročino, kajti toplomer kaže venomer 86 stopinj nad ničlo. Taeega vremena že jednajst let ni bilo v New Yorku in okolici. V petek se je dogodil v našem mestu tudi slučaj solnčariee, kar je zelo redka pojava v oktobru. Vsled vročine se je onesvestil mornar T^illiam Peel, ki je l-avnokar dospel iz Bombaya, Indija. Mornarja so odpeljali v bolnico.
Rojakom na znanje.
Slovencem, ki prihajajo v New-York, oziroma, ki potujejo v stare* domovino in ki bi radi z nami telefo-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša
TELEFONSKA ŠTEVILKA
4687 Cortlandt.
Vsak potnik, ki zeli, da pride naš vslužbenec na kolodvor ponj, oziroma, da pride neovirano naravnost v našo poslovnico, ftaj nas pozove pod imenovano številko in govori sloven* ski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam.
FRANK SAKSER 00., 82 Cortland Street, New York City.
"GLAS NARODA"
Iblovenic Dally.)
«ned and published by tbe 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK.SER, President. VICTOR YA.L.J A VEC, Secretary. LOUIS BENEIHK, Treasurer. Place of Buaineae of tbe corporation and tduraH^ed of «hove oihcer«: Cortlandt S treat, Roroujrh of Manhattan, New York THy, N- Y.
$3.00
i.oO iJJO 2 00 4.50 2.50 1.75
leto velja lift zc Ameriko in
Canado........
,, pol leta........
te;o xa rne^to Xew York . , „ pol leta ma meeto New York „ Evropo xa vee leto .... ., „ „ pol leta .... , ,, „ četrt leta .... V Evror>o pošiljamo sknpno tri Steri'k«".
"4LAS HAROnV izhaja nk dar. iz-vsern-Š! peileij in prazmkov.
iNARODA"
{ "Voice of the i'cvi, le") «ned every , fic|-: P ir i ay 9 <ui'? Holidays. Subscription yearly $3.00.
o4dvertisenien* on'agreement.
!>">piei brez pxtpiii in o= ii>nosti se ce rttitnejo.
I>°nar naj "e Ma$ro**oli pošiljati ro Older.
li*ri " aprer.»-mbi krwja inr ."n.5 « v ■rriirao, .la -<* nam tno prejšnje bivuiiwcc naznam, «la hitrei*1 najdemo uatlovuifca.
^jpi-orn in p-wMjatvam naredite naslov:
"GI.AS NAKODA" 82 Cortlan it -'reft.	Yoik f'ity.
Telefon: 4' <"..rtlan It
Velike ali male plače ?
Najvažnejše in največje vprašanje pri seilanji volilni kampanji za izvolitev predsednika je. kake bodo pn-1'od nje pla<e, koje bodo dobivali delavci. S tem vprašanjem so naravno \ neposrednej zvezi tudi vsi naši io-jaki. Demokrat je se pritožujejo \ euon.er radi visokih cen in zahtevajo, da se izposlyje cenena hrana in cenene obleke, ne da bi pri tem pomislili. da se znmore to doseči le na 1a način, da se delavcem njihove plate znižajo. Ko so bili demokrat je zadnjič na krmilu, so končno izposlo-vali. da je vse blago in tudi pridelki listalo po ceni in posledica temu je bila. da so tu<li delavci morali biti zadovoljni z malenkostnimi plačami. Posledice vsega so pa bile tako žalostne. da jih naša dežela, oziroma prebivalstvo ne bode nikdar pozabila, in to velja brezdvomno tudi za naše rojake, ki so bili v onih nesrečnih časih v Ameriki.
Delo je bilo tedaj tako po ceni, da delavci niso za-lužili niti toliko, da bi zamojrli živeti. Večina delavcev je bila tedaj odvisna od javne dobrodelnosti, kajti delavci so tako malo zaslužili, da so morali prositi hrano pri javnih dobrodelnih zavodih. Da bi si tedaj zamogli delavci kupiti kako obleko, na to niti misliti ni bilo.
Dandanašnji je pa pri nas delo draeo in je skoraj najdražji produkt, kar jih imamo. Vsi delavci dobivajo dobro plačo in kedor hoče imeti delo pošteno izvršeno, mora tudi dobro plačati.
Radi tega nastane tudi za naše rojake vprašanje, naj se li zadovoljijo i dobrimi ali slabimi plačami. De-! mokratje so za ceneno blago, dočim so REPUBLIKANCI — kakor ao vedno bili — za to, da se daje delav-ctm dobra »lača. Sedaj ob volitvah imajo naši rojaki priliko, da se odločijo za prvo ali pa za drugo. Ako hočejo imeti male plače, potem naj glasujejo za Bryan a in ostale demokratične kandidate, ako pa žele imeti dobre zaslužke, potem naj oddajo svoje glasove za TAKTA in ostale REPUBLIKANSKE kandidate.
REPUBLIKANCI so vedno skrbeli za blagostanje delavstva in za izbolj-j sanje delavskih razmer. Oni žele. i dn se ukrene \ se. kar je mogoče v varstvo delavcev pri železnicah in rovih ter pri družili podjetjih in oni skrln- tudi za t<>. da se delavcem da- , jejo dobre plače, od kterih zamorejo Živeti po steno, kakor sami žele, ne da bi bili odvisni od tuje dobrodelnosti.
Naši rojaki zamorejo pri letošnjih volitvah mnopo storiti za splošni poli.žaj v deželi in radi te<ra naj se hi-tro odločijo, za kojo stranko bodo glasovali, kajti volitve se vrše že 3. novembra.
Posledice prohibicije.
V Cincinnatiju, O., izhajajoči list I "Enquirer" je te dni objavil izkaz onih davkov, koje so morali v državi Alabami povsem na novo uvesti, da : tako pokrijejo izgubo, kojo imajo radi teira. ker so v posameznih countv-jih uvedli prohibicijo, koja prepoveduje uživanje in prodajanje opojnih pijač. Naravno je tudi, da ima država velikanske zgube. ker sedaj ne more več dobivati davkov, koje so morali plačevati gostilničarji in ostali prodajalci opojnih pijač.
Mesto gostilničarjev so sedaj v imenovanej državi obdavčili vse druse obrtnike, tako da morajo v nada-|;e -ledeči obrtniki in podjetniki pla-cva;i davke, ki so za sledeče svote pi»višani:
Prodajalci zeleznine od $15 do >20(1.
Prodajalci somen od $25 do $75.
Trgovci konj $50.
Trgovci žita od $50 do $100.
Zdravniki od $15 do $40.
Prodajalci mleka od $20 do $30.
Podobniki $05.
Pok »pališčne družbe $100.
Tr-ovci z mesom $75 do $250.
Crocerji od $12 do $200.
Prodajalci čevljev od $15 do $200.
Prodajalci kave $200.
Peki od $25 do $75.
Prodajalci premoga od $10 do $100.
Prodajalci pohištva od $15 do $200.
Prodajalci rib od $25 do $100. Dry Goods od $15 do $400.
Prodajalci oblek od $15 do $200.
Parne pralnice od $50 do $200.
Ekspresne družbe $1000.
Plinove družbe $2000. Bankarji $4000. Ulične železnice $3000.
Družbe za parno kurjavo $10.000.
Vodovodne družbe $15,000.
Iz tega pregleda je torej natančno in po številkah raz vide t i, kako škodljivo vpliva prohibicija na razvoj vsake obrti in vsakega pojedinega podjetja, kajti obdavčenje je neizogibno. ne da bi se s tem pijančevanje odpravilo.
Vr-led prohibicije so prišla tudi taka podjetja pou davke, ki dosedaj r.iso plačevala nikakih davkov in to : pomenja omejitev svobode izvrševanja obrti, kar jo naravno protislovno z ustavo, ki določa, da mora vlada vedno sk^jjjeti za to, da se obrt in 1t »vina pospešuje.
ga je prepovedala. Zagrebli so Ro-aeta kakor psa ponoči. K Sv. Krištofu so hitele velike množice, misleč. da bo pogreb, a Rode je bil že v zemlji. Grob mu je bil pokrit z venci. Pred pokopališčem je bilo razpostavljeno vojaštvo in dva topova s topničarji. Naši ljudje so se mirno lazšli. Tedaj je skrbna vlada pozvala v Ljubljano tudi huzarje.
Ali bi ne bilo prav, da se takrat, kc^e bode postavljal spomenik Lun-dru in Adamiču, postavi tudi Ro-detu ?
Herceg-Bosna.
Dosodki na Balkanu so došli ne
Diplomatom so pač v Bosni vladajoče razmere dobro znane, zato jim je došla vest o aneksiji istotako nepričakovano, kakor vsi javnosti.
Politično obzorje je sedaj zastrto s temnimi oblaki. Da-li se ti oblaki razpode ali se zgoste v nevihto in vihar. kdo bi to vedel?
tabljal. In glej: zdelo se je, kakor da ga samo zato imajo rajši kakor starega kralja, kakor da ga občudujejo in se ga boje, ker je bil samosvoj in zahteval od njih, ker je bil mogočnež in jim grozil — ker je bila bodočnost njegova.
Stari kralj je vedel, da je sin ko-
Kaj zamore biti poslediea te ane- maj čakal, da mu naredi več prosto-ksije?	! ra na prostoru. To vedeti je bilo
Nasvetovani kongres evropskih ve-, najtežje breme na njegovem srcu, levlasti, ki bode gotovo Avstro-Ogr- i najgrenkejši okus na njegovem jezi-ski malo pristrigel peroti, ali pa — ku. Starec.ni mogel pozabiti, da je vona.	bil ta mladi mož njegov ljubi otrok,
____„,_..,_.	Vsekakor se zdi, da posledice ko- kterega je svojčas pozdravil s toli-
raka, ki ga je avstrijska vlada sto- j kim upanjem.
rila z aneksijo Bosne in Hercegovine, Morda bi bil tudi sin ljubil svo-ne bodo baš ugodne.	' jega očeta, da mu ni stal na poti do
Ce je ruski minister zunanjih del najvišje moči. Tudi sin je v kralju lzvoljskij sani svaril Avstro-Ogrsko pozabil človeka, kakor vsi drugi. Ča-pred tem korakom in ji zagrozil, da slihlepnost je umorila v njem otro-amo javnosti, nego celo diplomatom : hode ta korak imel za njo '1daleko- ško ljubezen.
Kralj je čutil, da sin žel: njegove j
repričakovano.	i sežne posledice", je to pač dovolj
Dasi je proglamacija neodvisnosti značilno. Bolgarske od turškega carstva dale-' Vsekakor pa aneksija Bosne in kosežne politične važnosti, vendar je Hercegovine ne bode pripomogla h aneksija Bosne in Hercegovine po- konsolidaciji notranjih razmer v dr-tisnila ta dogodek skoro docela v o- žavi avstro-ogrski, pač pa bode po-zadje.	vzročila nove nepregledne komplika-
Diplomatom in velevlastim ne po- cije na znotraj in na zunaj.
vzro.a sedaj toliko preglavic Bolgar-__^
kakor bosansko vprašanje, ki t; a je oživila Avstro-Ogrska s proglasitvijo aneksije Bosne in Hercegovine.
liosansko vprašanje, ki je pred 30. liti igralo eno prvih ulog v mednarodni politiki, je v zadnjem času na-
Slovensko katoMsK
«rr

svete SarDs

Stari kralj.
— Pravljica. —
smrti. Nikdar ni izdal tega z besedo, ; ali ta želja je vrela kakor žive iskre \ iz oči mladeniča, ko jih je uprl v} start a. Te iskre so žgale v srcu | starca, kajti, oh, srca starejših ljudi so tem ranljivejsa, čim bolj morajo krvaveti vskd izkušenj in razočaranj. čim bolj peša v njih moč od-1 pora.
Ko tedaj reče sin z gladkim, dvor-.
w „ i skim glasom: "1'para, da gre vašemu veličanstvu dobro", odgovori starec z bridkim smehom:
Telesno se počutim dobro, moj sin, ali v dnu moje duše me peče ve- ,
ŽJedlnJene države Severne Amerik?
Sedež: Forest City, Pa.
i«ukaxfroaefif ano dn« 3l., lanuar ja IQOJ v dri^vf
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, r«. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kabj^ L tajnik: IVAN TELBAN, P. O Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. tiOth St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHTČ, P. 0. Box 537, Forest City, p*
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forecc CiS • KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest Cit;, Pa. ' T RAN KNAFELJC, II. nadzornik, 900 Braddock * * iock. Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
Prvd žrtev v Ljubljani.
Brezžičen brzojav med zr&koplavi.
Washington, 18. okt. Vojaški oddelek za signale je sklenil pričeti z Baldwinovim zrakoplovom, ki je sedaj last vojne uprave, napraviti več važnih poskusov, da se tako dožene, je-li mogoče brezžično brzojaviti med posameznimi zrakoplovi, kadar so v zraku. Dosedaj je bilo mogoče pošiljati brzojave iz balonov na zemljo, toda iz zemlje brzojaviti na zrako-plave se dosedaj še ni posrečilo. Eksperimentiralo se bode med baloni in stalnimi brezžičnimi* brzojavnimi postajami, kakor tudi med baloni samimi.
Xa starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je pozabljena gomila, kjer križ in kamen ne stoji — v njej počiva slovenski mučenik Rode. Bil je on prvi, ki je dal življenje za naše slovenstvo.
Bilo je leta 1809. Na binkoštni I onedeljek se je zbralo kacih 30,000 ljudi na Vižmarjih, kjer je bil velik >!ovenski tabor. Peš in na vozovih je privrelo od vseh strani naše domo-viue toliko ljudstva skupaj, da se je bilo čuditi.
Takoj v nedeljo po vižmarskem taboru. namreč dne 23. velikega travna 1809 pa so napravili ljubljanski nemški turnarji izlet na Janče in v Vevče. Svarili so jih od več strani, da naj ne hodijo na kmete, kjer je vse naperjeno zoper nemštvo; ali ti opomini jih niso odvrnili. Šli so z vojaško godbo na Jančji hrib in še tisti večer so izvedeli v Ljubljani, da jt tekla slovenska kri.
Tajnik "Slovenske Matice", Fran
•v
l'odkrajšek. poroča iz svojih bogatih -p«»minov o tem tako-le: Neko nedeljo spomladi leta 1809 so izleteli turnarji na Janče, kjer so jih napadli L met ski fantje. Dolgin Dornik je1 pi->il turnarsko zastavo. Fantje so •.•a napodili. Bežal je z zastavo, a v nt ki grapi se je prevrnil. Tedaj so ira fantje naklestili in mu vzeli za->tavo. O Dorniku sv je pela potem nesern: Hali. halo, želoda več ne bo! Dornik je en «>sel. ki je zastavo no--il. Na begu so se ustavili turnarji v Vevčah in tudi tamkaj izzivali. Kmetski fant, vojak na dopustu, R<f-!e. se je nekaj upiral patroli, češ, da tudi on ve, kaj zahteva postava, saj je korporal. Tedaj mu je nastavil orožnik bajonet na prsi in ga pre-bodel. Mrtveca so pripeljali na navadnem koleslju v ljubljansko mrtvašnico. Voz je spremljalo krdelo orožnikov. Ti varuhi postave so prignali četo fantov z Janč in Vevč in nekteri izmed njih so bili kaznovani. Razburjenost v Ljubljani in okolici je !>ila nepopisna. Trumoma so hodili kropit Rodeta. Neki kmet je v mrtvašnici, pokazavši na križanega Kri->ta, vzkliknil vpričo ihteče množice: Kakor je Kristus nedolžno umrl, tako tudi Rodč — oba v sovražnikovih rokah I Gospa dr. Z^rnikova je v -premstvu narodnih dam prinesla k Sv. Krištofu venec s trobojnimi trakovi in z napisom: Narodnemu mu-Čeniku!
Rodetu bo nameravali Slovenci napraviti velikanski pogreb, ali vlada
videzno mnogo izgubilo na svoji aktu- Sivolasi kralj je prepiišljal svoje lika nezvestoba človeška. Naj bi te ! alnosti.	življenje.	osoda obvarovala tejra grenkega o-
A to samo navidezno, zakaj baš Nikdar ni imel dosti časa za to, Stanka v kupi življenja!" V zadnjih letih je bosansko vpraša- ali sedaj, ko je del svojih vladarskih Mladenič se je hotel pošaliti. — nje navzelo skoro isto ostrost, ki jo dolžnosti odložil na rame prestolo- "Ali vam nismo vsi zvesti?" je dejal je imelo pred berolinskim kongre- nasledniku, si je privoščil tupatam "z onim lahkim naglasom, ki huškne som-	t.idi nekoliko počitka. Tako tudi preko brezdnov modrosti nosi v
Neštetokrat se. je sicer v javnosti danes. Utrujen s<? je vsedel, glava sebi postneh laži. in v časopisju naglašalo. da je a v- Pt. miI jt. povesila do prsi, mučile so. "Jaz poznam le enega, ki mi je strijska uprava paeifieirala Bosno in «.a hude misli.	zvest: svojega psa!" odvrne turobno
Hercegovino ter ustvarila iz teh za- V svojem spominu se je vračal starec. "Veli ga k sebi! Ne zva-nemarjenih, v vsakem pogledu za- nazaj na ono dolgo pot, po kteri je hiš ga! Boljši je od vseh dvorjanov, ostalih pokrajinah kulturni deželi, dospel do semkaj, do te samotne, za- boljši kakor ti!"
kjer cvete sedaj blagostanje ter via- pnščene, sive starosti. Gledal je sam To govorjenje ni ugajalo kraljevima mir in red.	sebe kakor v dajni, megleni daljavi, ču. Bil je trd, ni bil dober. Privo-Toda vse to so bile Potemkinove kako koraka dalje: vesela postava, j ščil ni staremu kralju niti pasjega vasi. s kteri mi je slepila avstro-ogr- ki vedno bolj osiveva in peša, čim I prijateljstva in zvestobe, kajti za-ska uprava lahkoverno javnost. bližje prihaja; tupatam je korakal vist se je razrastla v njegovem srcu Vsakdo, ki ima količkaj upogleda ponosno, svobodno in hrabro, ne zme- kakor mah na drevesu. Ni mogel v bosanske razmere, ve, da odnošaji, T.c, se za tolpo, ki je lajala okrog prenašati, da bi starec imel kaj, če-da sedanji položaj v Bosni in Her- njega, krepkih in sigurnih korakov, sar ne bi imel on sam... cegovini v bistvu ni mnogo drugačen. To je bilo. ko je bil še mlad in je Od tedaj je začel kraljevič z igro, kakor j.- bil pod turškim gospodar- veroval, da človek doseže svoje za-1 dobrikanjem in sladkanjem navajati stvom- željene, svete cilje.	; psa na-se, kadar ni bil kralj navzoč.
Turčija in Avstro-Ogrska sta samo	nekaj časa je korakal lahko, \edel je, kako se mora ravnati s psi.
zamenjali ulogi. Preje je turški pa- kakor da ima peroti. Dvigali so ga Ležišče mu je prepustil na svoji po-a izžemal bosansko prebivalstvo, se- njegovi ideali in pa vera v člove- j stelji, igral se je z njim, metal mu
štvo. Ali polet mu je večkrat izpod- palice, da mu jih prinaša, in donašal ! letel in obležal je omamljen na tleh. mu je pečenke, da ga je nič zlega ču- i Res se je dvignil zopet vselej in za- teči in nevedni pes imel vedno rajši, j čel zopet počasi korakati kvišku, Kmalo se je zgodilo, da je pes z ve- i včasih so ga porivali in vlekli drugi _ selim lajanjem pozdravljal kraljevi-Turek v narodnem oziru ni delal naprej, pozneje pa zopet zadrževali, ča, kadar ga je zagledal, nikomur nasilja, nikdar ni skušal včasih mu celo zvezali roke kakor Stari kralj ni opazil ničesar. Ni prebivalstvo, ki je bilo pod njegovim \ jetniku. Vsled tega se je sčasoma, poznal ljubosumnosti in njegova tuga -ospodstvom, rnznaroditi.	<la Vl	z:ipazn kdaj. utrudil, je bila tako globoka, njegove misli
Pod avstro-ogrsko upravo je to ..][ njegovo znanje in razumevanje so pohajale tako daleč od njegove postalo v Bosni in Hercegovini dru- , rastlo.	okolice, da ni opazil teh izprememb. j
Bilo je to žalostno znanje in razu- Tudi ni poznal nezaupuosti, kakor mevanje. ki mu je kakor breme le- je «e poznajo plemeniti ljudje, ki ne j zalo na rami. Mnogo ljudi se je pri- store nikomur nič zlega, rilo do njega — vsi s stegnjenimi Dogodilo pa se je nekega dne, da
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. V/eir, ?'»r-j». JOSIP PETERNEL, L porotnik, P O. Bo* 95. Willock, P*. IVA^T TORNlC, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bc* ■£»-Forest City, Pa.
. Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
daj t išče ob tla srbski in hrvatski narod Bosne in Hercegovine avstro-ogrski upravniki.
Da, v enem oziru so se celo razmere preokrenile na slabše.
V deželo se je poslala armada tujih uradnikov z očito tendenco, da to docela slovansko deželo kolikor p "igoee hitro pripravijo za svrho nem- rokami in ponižno prosečimi obrazi, sta se oče in sin poslovila na izpre-
>kega "Drang nach Osten".
Z avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine se je pričela tudi ger-
Včasih se mu je zdelo, da je celi pro- j hodu. Stari kralj je odšel po samot strani svet beračev. In izpoznal je, ni gozdni poti, sin pa se je obrnil v da vse njegovo kraljevanje obstoji veseli družbi proti mestu, manizac-ija teh dežel. V urade se je i v dajanju. Da, ravno in edino v tem' Stari kralj požvižga psu, ki ga je uvedla nemščina kot uradni jezik, j p. bila za druge njegova resnična last spremljal. Ali pes se ni zmenil za skrbno se je pazilo na to, da se nem- j in vrednost. Klanjali so se mu. kaj- pošlje, temveč je mahajoč z repom
t: kralj je moral dati, kar se zdi ljn- j in veselo lajajoč odskakal za kralje-dem. ki so kakor veliki pozabljivi . vičem
škemu jeziku pribori v vsi javnosti gospodovalna uloga.
Srbski in hrvatski jezik, ki ga govori brez izjeme vse prebivalstvo in t.aj si je mohamedanskega, pravoslavnega ali katoliškega veroizpovedanja, s • je potisnil v kot in na njegovo mesto se je postavila tuja nemščina, jezik, o kterem pred okupacijo ni bilo ne duha ne sluha v deželi.
Vse to se je praktieiralo v Bosni in Hercegovini v času, ko je narodna ideja mogočno, kakor nikdar preje, \znikla v vseh narodih!
Ali se je potem čuditi, da je taksno početje avstro-ogrskih upravnikov izzvalo najljutejši odpor v narodu, ki se je čutil prizadetega v svojih najsvetejših čuvstvih!
A ne da bi se to razpoloženje med narodom uvaževalo, storilo se je vse, da se z nečuvenimi persekucijami narodno mislečih elementov še bolj razpali ogorčenje in nevolja avtohtonega naroda proti tujemu gospod-stvu.
Klasična priča za to je proslula banja luška afera, o kteri je sodilo vojno sodišče in obsodilo obtožence-žurnaliste s tako drakonsko strogostjo, ki je nima primere pod soln-cem.
In v takšnih razmerah bi naj vzklila v narodu Bosne in Hercegovine ljubezen do novih gospodarjev?
Vzpričo sistema, ki je vladal in že vlada v Bosni in Hercegovini, se pač ni čuditi, da si pretežna večina bo--ansko-hercegovinskega prebivalstva želi raje nazaj turški jarem, kakor da bi še nadalje ostalo pod gospod-stvom "kulturonoscev" avstro-ogr-^kih upravnikov!
In vzpričo takšnega razpoloženja med narodom je avstro-ogrska vlada sklenila prositi aneksijo Bosne in Hercegovine!
otroci, idrag^iceno: denar, naslove, redove. visoke službe, moč in sijaj, čast, ugled in dobro življenje.
Izpočetka ga je veselilo to. Zdel si se je, da stoji pri oknu in meče zlato med množico, da nosi seboj zaklade sreče in jih deli, kakor se mu zdi. Dajal je s polnimi rokami. Ali zdelo se mu je, da obdarovani po vseh teh darovih niso srečnejši in ža-('ovoljnejši. kakor da ni mogoče nikdar napolniti vseh teh praznih rok. Prerinilo se je k njemu vedno več proseči h. vedno več novih.
Hvalečih in ljubečih pa ni ostalo pri njem nič. Bilo je. kakor da bi bil kralj rojen tem ljudem le zato, da jim deli darove. Tudi njega je ^adela osoda vseh onih. ki dajejo. Pozabili so ga, osamel je na svojem prestolu in osamljen stopal smrti nasproti ...
Kralj je globoko vzdihnil. Tu začuti, da se je nekdo dotaknil njegovega kolena, kakor bi se ga dotaknila roka prijatelja.
Kraljev pes. ki mu je bil najljubši in je spal poleg njega na tleh, se je vzbudil ob kraljevem vzdihu. Pogledal je kralja s svojimi zvestimi, hvaležnimi očmi, kakor da pozna njegovo boL
Kralj se potolažen posmehlja. Kakor najubožnejši berač, ki v brijočem jesenskem vetru stopa čez strnišče in ne ve, kam naj zvečer položi svojo <rlavo, ni imel kralj drugega zvestega prijatelja, kakor lega psa. In vendar je to bilo nekaj, zadnje.
Tu vstopi kraljev sin, v polni moči, lep in mlad, ognjevit.
Ta sin in dedič krone je bil dru-eračen kakor oče. Zahteval je, kjer je oni dajal, tirjal, kjer je oni popuščal. Iztiskaval je ljudstvo in iz-
Tu poglejte, veličanstvo, edinega, ki vam je zvest!" je zaklieal kraljevič zasmeldjivo in njegov glas se je globoko zarezal v kraljevo srce.
Molče je odšel starec v gozd. Prenesel je nezvestobo tolikih ljudi — ali nezvestobe svojega psa ni mogel pozabiti. Zdel se je sam sebi popolnoma osamljen in zapuščen, popolnoma odveč. Od daleč je še slišal pasje lajanje in posmehljiv smeh svojega prestolonaslednika.
Tu ga je nekaj zaskelelo v prsih — pozlilo mu je. Vsedel se je na klop pod bukvijo. Globoka, senčna tišina mu je ugajala — saj je bil tako ma-lokedaj v svojem življenju sam z naravo. kar je vendar tako lečilno za človeka.
Ko je stari kralj tu sedel tako sam in poslušal ono bol v svojem srcu in ono šumenje valov bridkosti v svoji ubogi duši — prišla je tuja popotnica poča|i po gozdni poti.
"Dovolite", je rekla in se vsedla zraven kralja, kakor bi mu bila enaka.
In potem je začela tolažiti starca z milim, globokim glasom, kakor da vse ve.
Bila je smrt, zadnja prijateljica vseh beračev in kraljev.
"Glej", pravi smrt, "jaz vem več kakor življenje, od kterega pričakuješ vsega. Mi nismo rojeni za srečo. Redkokedaj moremo žeti, kar smo sejali. Rojeni smo pa, da storimo toliko dobrega, kolikor moremo. Marsikaj se ti je ponesrečilo, ali vedno si imel dobro voljo in pomnožil si število tistih, ki so živeli ljubezni polno in umrli osamljeni."
Ko je smrt govorila tako, se je razsvetilo pred kraljevimi očmi, kakor da vidi vzhajati solnee. Skozi
Pozor rojaki Slovenci y Forest City in okolici!
Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena
Farmers & Miners National Bank
s kapitalom od 50,000.00.
Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirih poslužujete tega podjetja, ker podjetje je res na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni carjev te banke.
Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uloži v banko,
V odboru so sledeči gospodje:
Predsednik J. H. J0HXS0N; I. podpred. Martin Muhič; II. podpredsed. A. E. BL0XMAM, blagajnik R. R. ZAR.
Nadzorniki .so:
J. B. BELL, KAROL OBOLINLS, 3IAX HELER, JOHN VILJEM SREDENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. McHENRY, HENDRY OLDRICH, JOHN MORFY. GEO, MUSS, JIJi KORDESH in GEORGE RANDAL.
pozemski pajčolan solza je ugledal jasnost večnosti. Kaj mu je bilo tu mar ljubezni in hvale človeške?
NAZNANILO.
Rojakom po širni Ameriki naznanjam žalostno novico, da je dne 6. oktobra po dolgotrajni in mučni bolezni umrla tukaj obče znana in spoštovana soproga
GERTRUDA DERGANC v najlepši dobi svojega življenja, v 32. letu, ter zapušča štiri nedorastle otroke in žalujočega soproga.
Ranjka je bila jako priljubljena pri različnih narodih, kar dokazuje muogobrojna udeležba občinstva, ki so jo spremili k večnemu počitku na tukajšnje pokopališče.
Bodi ji lahka tuja žemljica!
Kenosha, Wis.
-	Mihael Lumpert.
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje vsem prijateljem in znancem, ki so spremih mojo umrlo soprogo k večnemu počitku.
Kenosha, Wis.
Žalujoči soprog in otroci Derganc.
Prodam jako po ceni GROCERIJSKO TRGOVINO,
ker nameravam odpreti drugo trgovino, ki bode vedno preskrbljena z obilnim in čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slovani Vprašajte pri;
J. Rak,
424 E. 75th St., New York City. (14-27—10)
SKLAD
za spomenik padlima žrtvama Lunder in Adamič in za podporo ranjencem v ljubljanski bolnišnici:
Rev. Ivan C. Mertel, Pittsburgh, Pa.: Za spomenik $2.15 (K 10), za ranjence $7.85 (K 38).
Gospodična Marijana Krive, Pittsburgh, Pa.: za ranjence $2 (K 9.30).
Skupaj $12, ali K 57.30.
Žjivela darovalca in njih nasledniki!
Uredništvo '4Glasa Naroda".
OPOMIN.
J. B. PREBELIČ, krojač, pred 2. leti stanujoč v Kansas City, Kansas, sedaj stanujoč (kakor sem po njegovih prijateljih iznašel) v Californiji, opominjam Vas, da se v teku 14 dni na moj naslov naznanite. Ako ne, sem prisiljen Vas v vseh slovenskih časnikih obelodaniti.
John Kovachich, 1630 W. 9th Si, Kansas City, Kan.
(19-24—10)
Kje sta MARTIN in ANTON KO-HAN? Prosim cenjene rojake, že kdo zna za njih naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mn bo-dem zelo hvaležen. — M. Arnu-Šek, 199 Potrero Ave., San l*rmn-cisco, Cal.	(19-20—10)
Kje sta MARTIN in SIMON SKTJF-CAt Leta 1901 nahajala sta se v San Franciscu, Cal. Za njih ae-danje bivališče bi rada vedela: Marija Sknfca, Ribnica, Dolenjsko, Austria; ali: Anthony Bnr-gar, care of Frank Sakaer Co., 83 Cortlandt St., New York, N. Y.
(10-19—10)x

T
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
'nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GRADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi boleani na dopnstu
* Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wvo.
Fla-ajnik: I VAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
i\ AN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Boi 57, Brati
Pa
AL 'JZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue 4fc Glob* Street, ioati. Lor&in, Ohio.
:\ . N PRIMOŽIČ*. III. nadzornik, P. O. Bo* ft41, Eveleth, Mina-
POROTNI ODBOR:
M.HaEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega '>dbora, 115 lih owes.; um . Micn.
11 AN KERŽrŠNIK, 11. porotnik, P. 0. Box 128, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vr» »vni zdravnik: Di. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Stre. t i obet, 11L
Krajtvna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe uco-'e drupe iiotine na glavoega tajuika: GEORGE L. BR0ZICH, Box 424, Tly, Minn., po »vojera tajniku in nobenem drugem.
Denarne p<«iljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnike: JOHN <;Ol,ŽE, P. O. Box K>5, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-»ffi drugem. Zastopniki krajevnid drufcev naj pošljejo duplikat vsa te ooSiljatve tudi na ..'lavnpjra tajnika JediMt«.
V*e pritožbe od strani krajevnih družtev Jednote ali posameznikov naj se pnčiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St.. Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki T»ake pritožbe.
Nemiri v Zadro. Dne 30. sept. zvečer so bili- v Zadru velikanski izgredi. Italijani so streljali iz revolverjev na vojaške patrulje. Vojaštvo je nato rabilo orožje, in sicer je streljalo najprej slepo. Še-Ie potem, ko so tudi v stranskih ulicah zaceli na vojake streljati iz revolverjev, je u-strelilo med množico. Štirje Italijani >o ranjeni, eden baje smrtno. — Al-troehe — Ljubljana!	✓
BALKANSKE NOVICE.
Kmetijsko šolstvo v Srbiji. Ministrstvo kraljevine Srbske se je nedavno odločilo, da se čimprej osnuje na vseučilišču v Belgradu fakulteta za poljedelstvo. Odredilo je v to svrho. da se del čistega dobička srbske državno loterije podeli tonui vseučilišču. Potična fakulteta ho začasno ime- i In tri o3<lplke: poljedelski. gozdarski in kult urn o tehniški oddelek.
Turška pisateljica Selma Eiza se
je vrnila v Carigrad. To je sestra znanega vodje mladoturškega odbnra Tfi-za-becra. Xjena mati je bila Punaj-čanka. f>eln?n Piza je najznamenitejša turška pisateljica in je bila prva, ki je zapustila harem in šla v svet. .
Čete na Balkanu. Carigrad, 1. okt. Ro'crarske čete so zopet pričele delovati. To je brezdvomno v zvezi z bol-
jrarsko-tursfcim sporom. Četa pod vodstvom Apostola je napadla jrrsko vas Sorbo. V Urlu so bolgarski četami ubili turškega orožnika. V Pope^u, Tve:ii in Mirniku. jugovzhodno od Monastira. so Bolgari ubili več Srbov. Srbi >o nato enega četaša ujeli | in <ra linčali. V Ohridi gospodari bol- ( Lrarski četo volja .Tovanci.
RAZNOTEROSTI. Praznoverje ga je izdalo. V
Slovenci in Slovenke!
Žrtvam dne 20. septembra L 1908 tako nedolžno usmrcenim in ranjenim v Ljubljani se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od kterih bode marsikteri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne.
ZDRUŽENI NARODNI ODBOR se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, ob-činečine, korporacije itd.
Ivot neizbrisno znamenje naše lju-liczni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, objed-nem kot spomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo
SPOMENIK, dostojen stvari, za ktero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na i a način ovekove-čiruo spomin na naša narodna muče-nika!
Združeni narodni odbor.
Prispevke, o kterih se bode polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Ivo-l:alj. odvetnik v Ljubljani. Sprejema jih pa tudi upravništvo "Glasa Naroda", 82 Cortiandt St., New York, ter jih odpošlje imenovanemu odboru.
šle-
Drnitveno jrl**ilo ie "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Nemca ne maram. Vse je bilo že napeljano, da bi se poročila služkinja M. B., bivajoča v Trnovem, in vzela nekega Nemca; a prišli so vmes dogodki, ki je spoznalo iz njih naše ljudstvo do dobrega, kakšni so naši osrečevalei. in vrla služkinja je izrekla: Zaroka je razdrta! Nemca ne maram!
O ljubljanskih dogodkih je Član dume, grof Bobrzinsky, ki mu posebno car veliko zaupa, spisal v "Novem Vremenu" članek, kjer Ruse poziva, naj se jamejo zanimati za svoje slovanske brate v Avstriji, ki se morajo tako hudo boriti proti tujstvu.
Umrla je v Toplicah na Dolenjskem 30. sept. cro-pa Katarina Telatko, ravno šest mesecev po smrti svojega soproga Vaelava Telatko. Postarni zakonski so vsled mnogoletnega skupnega življenja tako tesno združeni in navezani drug na druzega, da prvemu. ki odide v večnost, kmalu sledi ostali. Gospa Telatko je po moževi smrti s hčerjo Maričko vodila naprej gostilno in kavarno "Na tabru."
Ljubljanske demonstracije pred
sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v L j ubij a ni so se pričele obravnave radi demonstracij v Ljubljani. 3. okt. sta se vršili naslednji obravnavi:
•To/.uf Kunstler, kovač v Ljubljani, rojen I. 1870., pristojen v Ljubljano, je bil aretovan 20. m. m. Orožniška ovadba navaja, da je bil Kunstler a-retovan, ker je ekscediral in se vtikal v uradno poslovanje z besedami: Jaz, ker davek plačam, pa bi se moral odstraniti. Ker se opetovanim pozivom ni pokoril, je bil aretovan.
Kunstler izpove: Nisem se udeležil nobene demonstracije. V nedeljo sem se ob 0. zvečer pripeljal iz Litije v Ljubljano. Hotel sem iti po Dunajski cesti, potem po Dalmatinovih ulicah domov. A bilo je vse zastraženo s kordoni. Vprašal sem stražnika, kje naj pridemo domov v Gradišče. Rekel mi je, naj poizkusim po Marije Terezije cesti. Sredi Marije Terezije cest« je pričla patrulja za menoj in me aretirala. Žena je bila zraven.
Titularni orožnižki postajevodja I-gnacij Ocepek, 31 let star, nastavljen ▼ Zatičini, sedaj v Ljubljani, izpove:
20. m. m. sem patruljiral po Marije Terezije eesti. Kunstler je besedil, ne vem kaj. Pozval sem ga, naj bo miren. Zahteval je smehljajoče: "Pame domov spremite." Takrat, ko sem ga aretiral, ni bilo nobenega zraven. Rekel sem mu: "Bodite mirni, pa pojte domov." Odgovoril mi je: 'Kaj se bom odstranil če plačam davek." S smeSnim glasom je zahteval, naj ga spremimo ▼ njegovo stanovanje. Vtis je imel, da je hotel smešiti. £ena in neki gospod so priskočili in proeili, naj ga izpusti. Odgovoril sem« da je prošnja prepozna.
Kunstler pravi, da se ni z orožnikom razgovarjal, ee ni šalil i njim.
Potem ko je bil aretiran, je šele rekel: "Pa me vsaj domov spremite."
Dr. Tekavcič: "Ali se je kaj branil? V ovadbi pravite: "im barsehen Tone." tukaj pa, da smehljajoče."
Dr. Neuberger predlaga, naj se zasliši Še stražnik. Sodni svetnik Potra" to raz<r!asi sklep, da se razprava od-godi in da se zaslišijo priče, ki jih je predlagal drž. pravdnik in pa zagovornik.
Jakob Oblak, poslovodja pri Jeba-Činu, je bil aretiran 20. m. m. kakor navaja ovadba, ker je baje upil: "A-retujte me!" Obtoženec ni navzoč. Zastopa ga dr. Papež, sodnik je sodni svetnik Potrato, državno pravdništvo zastopa dr. Neuberger. Franc Kur-nik, mestni policijski stražnik izpove:: "Bilo je proti 1. uri ponoči na Kongresnem trgu. Oblak je kričal in udaril s palico po neki ruleti. Stražnik ira je pomiril, na kar je bil miren. Ko je šel naprej, je kričal pred vojaškim kordonom: "Aretujte me. Nas Slovence aretujte." V normalnih razmerah bi bil na magistratu kaznovan. Palica je bila zlomljena. Bil je sam, zelo vinjen. Aretiran je bil od nedelje na pondeljek. Dr. Neuberger predlaga, naj se povabi še orožnik. Stražnik izpove, da ni vedel, da je , tolkel s palico po tleh pred orožnikom. Dr. Papež ugovarja, da bi se zaslišal še orožnik. Ne vidi razžaljenja avtoritete, ako je tolkel s palico po tleh. Ljudi ni bilo tam nič. Pravi, z Viča je prišel, hudo vinjen je bil^.
Dr. Neuberger: Če je rabil izraz: "Slovence aretujte," je lahko žalil stražnike.
Stražnik: Oblak se je le nedostojno obnašal nasproti straži, ker je bil vinjen.
Svetnik Potrato odkloni dr. Neu-bergerjev predlog glede na zaslišanje orožnika.
Dr. Neuberger misli, da vsebuje j vse znake prestopka paragrafa 312. Na vsak način je očital pristranost. | i Predlaga, naj se krivim izpozna.
Dr. Papež: "Ni rekel: "Slovence aretujte. Nemcev pa ne". Dostavka "Nemcev" ni rabil. K večjemu nanašanje je bilo nedostojno. Ril je močno vinjen.
Sodni svetnik Potrato razglasi o-prostilno razsodbo.
HRVATSKE NOVICE.
Preganjanje hrvaških železničarjev. Voditelje zagrebških hrvaških že lezničarjev, Miheliča, Andraševiča, Marsa in Jermana so kazenskim potom premestili v madžarske kraje; proti J. Živču uvedejo disciplinarno preiskavo. Še kakih 20 železničarjev bo premeščenih na Ogrsko.
Kako se je hotel rešiti dekleta. Ma-
1o Zebič v Dalmaciji je imel ljubav-no razmerje z dekletom Jako Beške-rovo. Kar se je naveličal in jo pustil. Izbral si je drugo in hotel oženiti. Njegovim staršem to ni bilo všeč in zahtevali so, da vzame za ženo Jako. Ker prigovarjanja ni bilo konec, je Mate šel k prvi ljubici in ji zadel tri rane, eno v vrat, drugo v usta in tretjo pod oči. Zaprli so ga.
zijski vasi v Zalencah je spal neki Malorus skupno s petimi poljedelskimi delavci. Neko noč mu je bilo ukradenih 24 mark. toda tovariši so tatvino tajili. Malorus pa je poznal 1 praznoverje svojih tovarišev. Poklical jih je k sebi. dal vsakemu enako dolgo palico ter zagrozil, da bo v pol uri tistemu, ki mu je denar ukradel, palica zrasla za celi palec. Čez eno u-ro so mu morali palice vrniti. Tu kaj se je zgodilo? Štiri palice so imele prvotno dolgost, peta pa je bila za celi palec krajša. Prinašalca okrajšane paliee je Malorus prijel kot tatu. in ta je tudi tatvino priznal: le teira si ni mo^el raztolmaeiti. kako mu je prišel na sled. ko je vendar palico odrezal za en palec, za kolikor bi naj bila zrasla po prerokovanju.
Roparski umor. Pred porotniki v Tnomostu se je bila 16. m. m. vršila obravnava proti lGletnima italijan- ■ -kima delavcima Gioriju in Piatesi-ju. ki sta 10. julija na sprehajališču blizu Inomosta umorila in oropala 72 letno zdravnikovo vdovo Emo Kret-sehv. Mlada roparja sta par dni prej odpovedala delo pri neki gradnji ter si kupila revolver in brušen nož z namenom, da si z umorom priskrbita denar. Potem sta prežala par dni ob gozdnih sprehajališčih na pripravno žrtev. Dne 10. julija je prišla po poti imenovana vdova ter voščila potepuhoma "dober dan." Potepuha sta odzdravila, potem pa je ustrelil Giori za njo ter jo zadel v glavo. Krogla pa ni prebila kosti na glavi. Potem sta zavlekla prestrašeno gospo kakih 70 metrov od pota v gozdno kotlino, kjer je Giori pozval Piatesija, naj na žrtev zahode z nožem. Piatesi pa za to ni imel poguma, temuč je izročil nož Gioriju, ki je zabodel damo 8 krat v prsi. Potem sta roparja preiskala svojo žrtev, a dobila sta le 3 K 10 vin. Vzela sta ji še uro, ako sta hotela potegniti prstane s prstov, se je roka mrtve žrtve zganila, česar sta se tako prestrašila, da sta pobegnila. Ko so damo pogrešili in potem po dvadnevnem iskanju truplo našli, o-brnil se je takoj sum na postopača, ki sta kmalu zločin tudi priznala.
Mačji časopis. V Parizu se je pod j častnim predsedstvom Pierre Loti j a j ustanovila družba, ki si je nadela ime "mehka tačica" ter ima namen varovati in negovati mačke, ki so brez gospodarja. Obenem se je ustanovil časopis, ki se posveti le mačjim vprašanjem. Časopis se imenuje "Le Moncrif" po pesniku in pisatelju, ki je zastavil nekaj časa svoje pero le za mačje prijateljstvo. Spisal je tudi "zgodovino mačke". Prva številka mačjega časopisa pravi, da se število zapuščenih mačk neprestano množi, posebno odkar se je izvršila ločitev cerkve od države. Po samostanih je namreč živelo mnogo mačk, ki se niso mogle seliti z menihi in nunami v inozemstvo, temne se klatiju po Parizu.
Kje je ANTON GALE T Doma je iz Gradeš, p. Velike Lašče, Dolenj-Isko. V Ameriki biva že 18 let; lansko leto se je nahajal v Horse-heads, N'. J., potem pa odpotoval
v državo Pennsylvanijo. Za nje-pov naslov bi rada vedela soproga: Rozalija Gale, Ribnica, štev. 168, Dolenjsko, Austria; ali pa: Anthony Burgar, care of Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. (16-19—10)
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru kvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J za Pittsburg, Allegheny, Pa., in oko lioo ima svoje redne eeje vsako drag« nedeljo v meseca.
Društvenikom se naznanja, da bi st istih v polnem števila udeleževali tci redno donašali svoje mesečne prispevka Nekteri udje, ki ae radi oddalje nosti ali dela ne morejo sej udeležiti. oaj svojo mesečnino na nekierega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji doe 8. dee 1907 izvoljeni so bili sledeči urad niki za leto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar. 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
IL tajnik Fran Strniša, 101 ViU» •St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Deleft Fesdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derg-ane, 58 Troy Hill Road. Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Roiiu. Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street. Pittsburg.
Jakob Laurič, 5106 Natrona Allei Pittsburg.
Ivan Kašček, 2 Water Alley, Al legheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St., Alleg heny.
Knjige „dru!be sv. Mohorja"
so došle v naše uredništvo in jih prič-	—
nemo naročnikom takoj razpošiljati. Kje je BERNARD PETEK? Star
je približno 60 let, doma iz Ribni-
Vsak naročnik dobi
O knjig.
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, 0., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam uaznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ce na Dolenjskem. Kdor rojakov zna za njegov naslov, naj blagovoli istega naznaniti: John Der-čar, care of Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(16-19—10)
Velik dobiček
ima vsakdo, kdor postane držav ljan Zjedinjenih držav. V zalogi imamo še nekaj stotin važnih knjižic, kjer je natanko popisano kako se ftaredi skušnja za držav-janstvo. Pišite takoj na ''Glas
Naroda" in pošljite 5c. f znam- plelaate in golob^dce> od katcregl y (
kali, in knjižico dobite pO pošti, tednih lepi lasje, brki in brada popol Knjižica je zlata vredna za vsa- noma »rastejo J Kevmatizem ali trganje
keg. Slovenca v Ameriki.	^ ^
SLOVENIC PUBLISHING CO., je očesa., bradovice in ozeblino Var Vnrlr "NT V v 3 dneh popolnoma odstranim, da je -1 X ' 1 to resnica se jamči $500. Uprašajte se - pri —
Jakob Wahcie,
P. O. Box 69
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo
Josip Scharabon^a,
4«« WEST MICHIGAN »T., DULUTH, KUN*., kteri ima avojj
SALOON
prav bllao kolodvora. Vsak rojak pri njemu najbolje postreien.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo i.
82 Cortlandt St.,
PROŠNJA.
Niže podpisani se obračam do
vseh rojakov, ako je komu kaj znano o rojaku ANDREJ ORTAR-ju. Pred kakimi štirimi meseci je delal v Glencoe, Ohio, od tam je šel z enim drugim rojakom po agentu nekam v West Virginijo. Dotični rojak ve le toliko povedati, da tam ni bilo dela in da je njima primanjkovalo denarnih sredstev. Vozila sta se nazaj na tovornem vlaku in omenjeni Andrej Ortar je padel raz vlak na železnično progo, drugi rojak pa zaradi prehitre vožnje ni mogel raz vlak. Sedaj nam ni prav nič znano, če se je ubil ali pa poškodoval, da se sedaj nahaja kje v kaki bolnici. Želimo namreč izvedeti, ker je član dveh fca-kajšnjih podpornih društev, da za-1 moremo vse potrebno ukreniti. Cenj. rojaki, ako je komu količkaj znano i o njegovem položaju, prosim, da mi , naznanijo na sjfodaj naveden naslov. "V sekako poravnamo vse stroške. Ako je pa še on med živimi, naj se ne- j mudoma sam javi, da zamorem ure- | diti vse društvene zadeve.
Anthony Demšar, P O. Box 135, Broughton, Pa.
(16-22—10) č
CLEVELAND, OHIO
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N.Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje aJi zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevati, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reuinatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otf kline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, pol učijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost. izpadaMje las, mazuije. srbeči no, lišaje, hraste fn rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustro ih, glavobol, neredno mesečno
čiščenje, b^litok, padanje materi.ice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno boiezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajne.—
ZATORAJ ROJAK3! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK N. Y.
Zdravju
na j p

leis v pivo »s*«?*
ktero ie varjeno iz najboljše-'? : r i.	*eškeg? hm^li
naj n;kdo ne zamudi poskus*.'; ». v-o." o ^'nc-sons! kak j- ' • : svoje družine, svojih prijate	r * j.
Lel^y p?vo jf na;K> v:i.t'r Vir \o ■ ic dooi < "*«-'. gostilnah Vse podrobnost"' t" - * ^ -i ' nkar-ju 310? j. «. kteri Vam dragevolje vse po,?.v."
THE ISAAC LEIS!; HkfcWING C0ftl>>t«
CLEVT,» ,A NO, O.
R 1-ii trga
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
^liitffilhffiftMMilffl^ itfltbgfeylE
Slovencem in Hrvatom pri« poročam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno
svefe pivo, dobra vina in whiskey ter
:mam v zalogi zelo fino ■modke.
Rojakom pošiliam denar* I© v staro domovino
hitro :n poceni.
Pobiram naročnino ta -1G!;as K iroda". V z ^ezi sem r gg j: F ranit Sakser Co. v New Yorku. jj L velespoštovanjem	S
Ivan Govže,
Minn. \
Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. >m.spodajBavedeninori psrobrodil Cmi fflžnih listkov iz NEW Y0RKA za III. razrsd so do:
n» 4n Tljakft imajo brafifini bnojar
AIiIOM, LiATTBA, KABTHA WASHINGTON, ] [ ABGBBTnrA.
V meMdk Butfu in jrudjm m bodeta zgond iifiiianiiii brodolom pri-drnioa t* Ay»drog*bovspotniška' j panika.
TB8TA.................................—_________#28.—
LJUBLJANE.......................................>28.60
B»Ktf.............................................$28.—
ZAGREBA........................................$29.30
K ABLOVCA.......................... .............$29.26
n. BAZBED do TBBTA aij K£KIHMMaaaM.........$50.00, $56.00 in $60.00
Parobrod OCEANIA odpluje 21. oktobra. MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) 4. novembra. ABGENTINA odpluje »a 18. nov. Ta parnik pluje direktno v P a t ras na svojem potu proti iztoku.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK
Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
druoa KINJ1CJA.
PO DIVJEM KURDISTANU,
(Nadaljevanje.)
"T«xia melek bo nanj jezeč."
"Pomiriti pa hočem jaz."
"Ah. kako sera ti hvaležna, emir!"
"Ali nisi zvedela, kdo je vzel moje orožje in vso mojo lastnino, kte-to ao mi pobrali pri napadu T"
"Ne. Toda najbrž je oee vse spravil."
"In kje hrani enake stvari t"
"Domov ni ničesar prinesel, ker bi sicer zapazila,"
V	tem se vrne Madana.
"Gospod." reče, "tvoj služabnik je zelo pameten in uljuden mož."
"Zakaj?"
"Nekaj n i je dal, kar že dolgo nisem dobila: — epiš, velik in dober
epi?." (Epiš je poljub.)
No. kilo bi mislil kaj enakega o llalefu. Ilalef in poljub? In poljubiti to stari-, dišeeo "Peteršiljko?" Poljub na u?ta. kjer so zginjevali polži in »Vseli ? Skoro nisem mogel verjeti, raditega vprašam:
"Epiš? Kam te je poljubil?"
Madar.a ra/prostre svoje zagurele pr<te na desni roki in re<v-e:
"Na t«• ;< ko. gt.spod. Bil je imeniten poljub, ki se sicer pristoja samo In _-a?':, lepi deklici. Tvoj sluga je mož, kterega uljudnost hočem povsod slaviti."
Torej 2:f» roko je Ilalef poljubil starko!
' * Lahko si ponosna. Madana." ji odgovorim. "Srce hadži Ilalefa hi.e polno hvaležnosti za tebe. ker si me tako prijazno sprejela. Tudi jaz Inkvm biti uljiubu in hvale/en." — Madana se premakne kot bi mi hotela ponuditi svoje dišeče prste v poljub, radi česar hitro pristavim: "samo počakati moraš, da pridem zopet v Lican."
"Čakala bodem, gospod!"
"Z Tr.sršo greva sedaj proti votlini. Kaj narediš, če pride rr,ed tem
kdo k tebi in vpraša po meni?"
''Emir, svetuj mi!"
"('e o-taneš v koči, te zadene jeza tvojega moža, ko se vrne; naj-! boljše je. da se skriješ."
"Uboerala bom tvoj nasvet in se skrila na mestu, kjer bom lahko pa- i žila na kočo in ob jed nem zapazila, kdaj se vrneš z Ingšo."
"Torej pojdiva, Ingša!"
Orožje vtaknem za pas in privežem psy vrvico okoli vratu.
Deklica stopa naprej, jaz pa za njo. Pot naju je vodila po precej i strmem klancu, ki je kaj gosto zaraščen z listnatim drevjem, da sem mo- ! ral 7. Inir-o prav tesno stopati, -ieer bi se zgubil med temnim drevjem.
Ko «'čn<> pa so drevje urnakne grmovju, ki tudi polagoma zgine. Z ' deklico korakam čez neko skalnato sedlo, ki je vodilo na vrhunec gore.
*'( uvaj se. gospod." me svari deklica, "od sedaj naprej je pot vedno bolj težavna in nevarna."
"Torej stari ljudje, ki hočejo k duhu v votlini, ne morejo korakati po tej poti?"
"Ah. emir. -tari ljudje gredo po drugi poti. dasi narede precej velik ovinek."
Tako plezava naprej med kamenjem: deklica se je držala moje roke in jaz njene, dokler konečno ne prideva do velikanskih kosov skal in pečin. kjer je bil najbrž cilj najinega potovanja, ki je trajalo že dobre pol ure.
Skale so tvorile neke vrste prehod, kjer v ozadju zapazim temno steno. Ingša obstane.
"Tam je," reče in pokaže na temno steno. "Pojdi naravnost do one stene, kjer boš opazil malo odprtino, kjer prižgi luč in jo postavi v odprtino. Nato se pa vrni k meni nazaj."
"Ali lahko vidim luč od tukaj?"
"Da. Toda zastonj bo gorela, ker še ni polnoč- in duh se ne prikaže
prej."
"Hočem po>kusiti. Tu je vrvica mojega psa; drži ga, dokler se ne vrnem in položi mu svojo roko na glavo."
Trsko vzamem v roko in korakam naprej. Skrivnostni čuti so me vznemirjali, in ni čuda: saj sem bil na potu do "votlinskega duha", kot se skrivnostno nazivi je oseba, ki igra njegovo ulogo.
Kii.alu	t m kamenito -teno in zagledam votlino, ktere uliod je bil
prav t.-iik«. \ :-ok. da sem z glavo dosegel strop. Nekaj časa napeto poslušan;, in ko ničesar ne čujem postavim luc v duplino.
Vrnem - k Ing-i. Ra 1 priznam, da ni baš prijetno delo, plezati ob polnočr.i uri ra -trn- goro \ svrho pogovarjanja z duhovi.
"Luč gori. Čakaj. n:«rebit: t:ikoj ugasne." reče Tngša.
"Niti najn anjsoga veten a i.i v ozračju; «"e Jlič ugasne, mora biti ru 'i kulian gotovo navzoč."
"Cilej!" zakliče deklica in me prime za roko. "Luč je ugasnila!"
'' Torej grem t j a !"
"In jaz te hočem na tem mestu počakati."
Ko pridem zopet do votline, so sklonem, da poberem luč — ki je v veliko moje začudenje zginila. Slutil sem, da mora biti duh čisto v bližini, da sliši vsako besedico. Kdo drugi bi na mojem mestu izpovedal svojo prošnjo ali željo, nakar bi se umaknil; jaz sem pa nekaj druzega nameraval. Stopim še dva koraka v votlino in zakličem:
"Ru 'i kulian!"
Nobenega odgovora.
"Mara Durime!"
Zopet vse tiho.	,
"Mara Durime, bodi brez skrbi: tvoje skrivnosti nečem izdati. Zdravnik sem iz Erankistana. ki je ozdravel tvojo unukinjo v Amadiji; s teboj moram govoriti v jako nujni zadevi."
Ni-em se motil; ob strani začujem nekak šum, kot bi kdo vstal; vendar pa preteče še nekaj sekund, predno dobim odgovor; neki glas zakliče blizu mene:
"Ali si res emir in zdravnik iz Frankistana?"
"Da. Zaupaj mi! Slutil sem že prej, da si ti ru 'i kulian, vendar hočem to skrivnost obdržati za sebe."
"Tvoj glas se mu zdi znan, toda videti te ne morem."
"Torej zahtevaj kako znamenje od mene!"
"Dobro! Kaj je imel turški zdravnik v svojem amuletu, s kterim je hotel ozdraveti zastrupljeno deklico?"
"Mrtvo muho."
"Emir, res si ti. Kdo ti je pokazal mojo votlino?" V "Ingša, hči Nedšir-beja. Zunaj stoji in čaka na mene."
"Pojdi še štiri korake naprej!"
Njeno povelje takoj spolnem in kmalu začutim, kako me prime njena roka, ki me hitro potegne v neko razpoklino in po nekem skalnatem hodniku naprej.
" Čakaj tu, da užgem svetilnico."
Trenutek pozneje se razlije po votlini svečina luč in pred seboj zagledam postavo Mare Durime, ki je bila zavita v dolg, ern plašč, iz kterega je gledal njen suhi obraz kot mrtvaška glava. Snežnobeli lasje so ji pa viseli po hrbtu navzdol skoro do tal. Z lučjo mi posveti v obraz.
"Da. res si pravi emir. Hvala ti, ker si prišel. Toda živi duši ne smeš povedati, kdo je duh votline!"
"Molčal bom."
"Kaj te je pripeljalo k meni?"
" Nestorijancem preti velika poguba, ktero moreš samo ti preprečiti. 'Ali imaš Čas, da me poslušaš?"
"Da. Le vsedi se poleg mene."
V	bližini opazim na tleh velik kamen, na kterem sta lahko dva sedela. Na njem je pač "duh votline" običajno počival. Yeedeva se torej in s t ari ca postavi luč pred naju, nakar reče s skrbnim glasom:
"Oznanjaš mi veliko nesrečo. Govori, gospod!"
^'NOW, WHERE WILL THE LITTLE BALL BE. GENTLEMEN?"

Generale Tiansatiantlgoe
(Francoska parobrodna družba.)
IIREKTHA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUARi
Poštni parniki to:]
«11 SavoTe"*6** na dVa "iaka..................U'2C>!?ton'	konjskih mot
;sLa Lorraine" „ " .....
'La Touraine'' , „ „ .....
La Bretaen ;"...................
*La Gasgogne"...................
12,000
.........12,000
........10,000 „
......... 8,000 „
........8,0t>0 „
25,000 25,000 12,o00 9,n00 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Farniki »dpi njej o od sedaj nnprej redno ob četrtkih ob 10. ur lopoludne iz pri»tanišea št, Norih Iliver, ob Morton St., N. i
*LA SAYOIE *LA PROVENCE •LA. LORRAINE *LA TOURAINE *LA SAVOIE
22. okt.	iy08*LA PROVENCE
29. okt.	130h*LA LORRAINE
5. nov.	1908 *LA TOURAINE
12. nov.	19US La Bretagne
19. nov.	1908 -LA PROVENCE
26. nov. 1908.
3. dec. 1908. 10. dec. 1908. 17. dec. 1903. 24. dee. 1904
—Chicago Examiner.
"Ali ti je znano, da je melek iz Licana ujel beja iz Gumri?"
"Sveta mati božja, ali je res?" zakliče neznansko prestrašena.
"Da. Jaz sam sem bil takrat pri beju gost in zajedno z njim ujet."
"In jaz niti besedice ne vem o tem! Zadnje dni sem se mudila v HajŠadu in Biridiai in šele danes sem prišla čez gore sem."
"Sedaj so pa prišli bervarski Kurdje pred Lican, in jutri se vname najbrž velika bitka."
"Ah, vi nespametniki, ki ljubite sovraštvo in sovražite ljubezen! Ali zopet voda rudeei od krvi umorjenih in ali naj se zopet dežela sveti v požarju požganih stanovališč? Pripoveduj, gospod! Moja moč je večja, kot misliš. Morebiti še ni prepozno."
S pridušeno sapo posluša, kar ji pripovedujem. Bilo mi je kot bi sedela smrt ob moji strani, vendar je zaviselo od tega sključenega skrivnostnega bitja veliko sto življenj. Noben ud njenega telesa se ni premaknil, niti ne zaplapolal njen plašč; takoj pa ko sem bil gotov z govorom, plane nakvišku.
"Emir, še je čas. Ali mi hočeš pomagati?"
"Rad."
"Vem, da bi še rad pripovedoval ■svoje dogodke, žal, da sedaj ni časa. Duh votline je bil mutast od pamtiveka; še nikdar ga ni nihče slišal govoriti ; danes pa bo govoril, danes mora govoriti. Naj te Ingša takoj pelje v Liean. Melek, bej iz O umri in Nedšir-bej naj pridejo takoj k ru 'i kulian."
"Ali bodo slusali?"
"Veruj mi, ubogali bodo, ker morajo ubogati!"
"Toda kje naj dobim Nedšir-beja?"
"Emir. znano mi je. da se ti vse posreči. Tudi on mora priti k meni. Tu hočem čakati na.vse tri."
(Dalje prihodnjič.)
Družinska
M leto 1909
je dobiti po 12c. pri
sl0venic publishing co.
82 Cortlandt Street, New York City.
POZO* SLOVENCI IK KRVATL Podpisani priporočam vsem potnjfi-čim rojakom v Chicagi, 111., in okolic: svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na raspolago imam tudi lepo k«» ljiiče. Točim vedno ivafte in dote« Seip pivo, jako dobro domač« Tina rune likerje tetr prodajam fine mot ke. Postrežba solidna.
Prodajam budi in preskrbujem 9* robrodne listke za vae prekomorakr črte <po irvirnih cenah. PoWjam 4c mar j« t staro domovini potom po dnevnem kom. ▼ Mm a tenke Frank lihe v Ve« Torka, dvoji k svojim!
JCHKP KOMPASE, NOt Oimiky Ave., Se. OUeaoe, 2S2
mr AjroLEždnrA
v L de t. Bincfl
Lepopis je, slovenščina, nknatvo Pouk ae vrii petem dopisovanja, jasni 1» M dajejo saetenj. Slovenka ksseemdeain
P. O R"X 181, Ste. B, Cleveland, O.
Pe-
HT VAŽNO
ZA SLOVENSKE FAXMAKJZ1
Tiled zahteve nekterih rojakov naročili Brno zopet is Ljubljane več j« število
PRAVIH DOMAČIH KOS,
ktere imamo sedaj v zalogi, in tieer dolge po 70 in 65 cm.
Ne razpolago imamo tudi pristne domače brusilne kamna (osle) ter kle peine orodje.
Ker je balo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamofU izvršiti vseh naročil, svetujemo vsezr onim, de se že sedaj preskrbe s tenr orodjem za prihodnje leto. Glede eer pišite na:
FRAVK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsskdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upra§anj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
r
Ai dnii^nnAi '!' i * ^—** —1
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave. Pneblo, Colo
Tudi naznanjam, la imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovan-k>n jsSibc PrjpjMžas se «• obilni obisk m m w
NARAVNA
i KALIFORNIJSKA VINA &
ij KA PRODAJ.	(1
»
K £
JI
i
-Z* ŽK ^ftJ*.
Dobro čroo vino po 50 do 00 rt.
jralon s i>o«odo vred. Dobro belo vino od '">0 do 70 ct.
jralon s posodo vred. Izvrstna tropavica od >="_'.r>0 do $3 galon s posodo vre<i. Manj nejro 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki d< »pošljejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco, Cal.
POSEBNA PLOVTTVA.
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. ; Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. alies.
tJsne drugef« razreda 4o H*vre: jr>f> >o -najs.
o ■■■
;£«tmb& i: TrKzac	'I&hjc K + Tjiu?
M. w« Kozminski, ge^eruru. agei. ■ jv
7* Uenv >orn St., ChJ^ajjo, i-.v
Nižje podoisana r»riDoro-čain pctrno tii .. 3 . in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
oooo IVFSNV "\'ORK onoo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje In hrsno
proti nizki ceni. Postrežba solidna...........
Za obilen uoset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-10° Greenwich St., Nev
V—--^
MARKO KOFALT,
249|So. Front.St., STEELTON,
Priporočase Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogolb, pooblastil al: poinomoči v'Voll* macht) in drugih v notarski posel apiid.T joiih stvari, ktere točno in po ceni izvr-uj^Tn.
Dalie proda jem parobrodne UeiVe za v st^tr' krai za v^e b« ljše parnike in parebrodpr ^roge ter pošiljam denarje v stare domovi ao 00 najnižji ceni.
/Vir. Marko Kofalt \t uaS zastopnik za vse poslr ••• g' v a k o m toplo priporočamo
FRANK SAKSER GO
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
^ m m

Pozor! Slovenci Pozor 1 »SALON^'
^modernim koslJlŠČem
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah Is druge raznovrstne pijače ter umjski smodke. Potniki dobe pri meni Čedne preno£iSče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vaem Slovencem in drugim Slovana* 9C toplo priporoča
Martin Potokar (64 S«. Center Ave. Chicago, ID
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8 OO.OOO.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema nloge in jih obrestuje po 4%. Eentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar noaloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Eojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Nat zaopoik v Združenih državah je ie več let
A^-SKTn^ FRANK SAKSER CO.
6104 Saint Clair Ave. N. E., CLEVELAND, O.