Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo loto predplačan 15 pld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 ffld. 40 kr. V administraciji prejemati veljil: Za celo loto 12 trld., za p»l leta (< gld., za četrt leta 3 gld., za en mosec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno štovilko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Someniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprojoiuajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr,, čo so tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. VredniStvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/„6. uri popoludne.
Itev. 28.
V Ljubljani, v soboto 5. februvarija 1887.
Letiiilt ZSC
Državni zbor.
Z Dunaja, 4. februvarija. Naše vnanje razmere.
V današnji seji državnega zbora, v kteri je že predsedoval dr. Smolka, prišle so naše vnanje razmere v razgovor. Poslanec M a u t h n e r je namreč v interpelaciji do ministerskega predsednika omenjal govorice, da je mir v nevarnosti, da preti vojska, da vojni minister zahteva denarjev za vojskine priprave, in da se zarad tega snidete delegaciji. Vpraša toraj, kakošne so naše razmere nasproti vnaujim državam in ima li upanje, da se ohrani mir?
Ne dii so tajiti, da strah pred vojsko čedalje bolj raste, dasi je cesar pri industrijelnem balu v svojem razgovoru z nekterimi gospodi povdarjal, da splošne razmere niso tako hude in nevarne, kakor ljudje kričtS in pisarijo, in da mora vojni minister iz previdnosti sedaj pripraviti, kar se je bilo prej iz varčnosti opustilo. Glavni vzrok rastočega vojskinega hrupa je, kakor sem že oni dan pisal, nemški kancelar, knez Bi s mar k, ki samo zarad tega tako strašno s sabljo rožlja, da bi pri bodočih volitvah za nemški državui zbor zmagal in da bi njegova obveljala tudi glede septenata. Vendar nihče ne ve, kako se bode reč kouečno zasukala, zato pomirljivim besedam dosti ne verjamejo in vrednost naših državnih papirjev čedalje bolj pada, zlatega denarja pa poskočuje. Renta je danes padla že na 74 gld., zlati dvajset-frauki pa so poskočili že na 10 gld. 20 kr., kar pomenja 27*/» kr. ažije. Da se delegaciji snidete, je že dognano; sklicevalno cesarsko pismo bode pa še le razglašeno v drugi polovici tekočega meseca. Delegaciji se najbrže snidete meseca marca, uekteri listi pa hočejo vedeti, da se pričnete že 26. februvarija. Govori se, da bode vojni minister zahteval 25 milijonov goldinarjev, morda tudi še več, iu da nameravajo osnovati zopet posilno posojilo 500 milijonov goldinarjev, da bi bili pripravljeni za vsak slučaj. Ali to je menda le ena takih govoric, kakoršuih se v nemirnih in nevarnih časih brez potrebe in brez pravega vzroka rodi na tisoče.
Res pa je, da bode naša vlada prepovedala izvaže-vati in prodajati konje v vnanje države. Dotičua prepoved bode že jutri ali v nedeljo razglašena v uradnem listu in je bila telegrafično že včeraj sporočena v Trst in tam takoj razglašena. To so ob kratkem najvažnejša poročila o naših vuanjih razmerah.
Interpelacije.
Poleg omenjene interpelacije izročil je tudi poslanec S c h wa b neko interpelacijo, v kteri vlado vpraša, zakaj je bilo konflseirano poročilo, ki sta ga deželna poslanca Liberške trgovinske in obrtne zbornice podala svojim volilcem o izstopu nemških poslancev iz češkega deželnega zbora. Dr. Plener pa se je zopet razjaril zarad dalmatinskih volitev, ter je načelnika legitimacijskega odseka vprašal, zakaj se še zdaj ni poročalo o volitvi dalmatinskega ve-likoposestniškega poslanca Borellija? Načelnik grof Ivinsky je odgovoril, da je dr. Poklukar, ki je imel poročati o tej volitvi, izstopil iz odseka in da bode treba izbrati novega poročevalca. Dr. Plener mu je ugovarjal, da je bilo vse to nalašč tako osnovano; dr. Poklukar ga je hotel zavrniti, pa predsednik mu ni dal besede, češ, da glede takih interpelacij po opravilnem redu ni dopuščena nobena razprava. Dr. Poklukar misli toraj Plenerju odgovarjati v jutranji seji, pri verificiranji današnjega zapisnika. Namesto njega bil je danes v legitima-cijski odsek izvoljen dr. Ferjančič, ki bode prevzel tudi poročanje o dalmatinskih volitvah.
Delavske kamore.
Pri nadaljevanji razprave ob osnovi delavskih kamor govoril je danes prvi dr. Krona\vetter, ki je s svojimi opazkami zbujal obilno smeha in vese-losti. Vendar pa se je malo čudno zdelo, da je danes tako navdušeno govoril o nesebičnosti, ko se je nedavno pokazalo, v kakšnih okoliščinah je njegova lastna mati živela. Sploh je omenjeni Dunajski poslanec jako dosti zgubil svoje nekdanje veljave, odkar so se na nekem shodu na dan spravile nektere zadeve, ki jih ni mogel tajiti.
Za njim je govoril dr. Exner, ki je s dr. Plenerjem vred sprožil predlog o delavskih kamorah ; razun njega so pa še vpisani Tllrk, "\Vrabetz, Ivrona-wetter in Plener. Ni toraj upanja, da bi razun tega
predmeta še kaka točka dnevnega reda danes prišla na vrsto. Zato bode prihodnja seja že jutri, ker bi se sicer preveč reči nakopičilo.
Posvečevanje nedelj.
Obrtuijski odsek je včeraj zvečer pretresal Men-gerjev predlog, da naj bi se posvečevanje nedelj skrčilo samo na fabrike. Tudi izmed manjšine si nihče ni upal tega predloga zagovarjati, vsi so bili v tem edini, da se mora preko Mengerjevega predloga prestopiti na dnevni red. Razlika med od-sekovo večino in manjšino bila je le v tem, da je večina priporočala brezpogojni prehod na dnevni red, manjšina pa je želela vtemeljeu prestop na dnevni red in sklicanje neke enkete. Pri glasovanji bil je sprejet predlog večine, ki brez ovinkov priporoča prestop na dnevni red in razun tega sprejetih še več resolucij, v kterih se vladi priporoča na to delati, da se bode vpeljalo še strogeje posvečevanje nedelj, da naj se zlasti ob nedeljah odpravi havziranje, točenje žganja, loterija, prodaja tabaka itd. itd. Pomenljivo je bilo, da so levičarji, ki se prej niso dosti brigali za verski pomen posvečevanja nedelj, včeraj brez ovinkov priznavali dušne potrebe iu omenjali, da je prava korenina posvečevanja nedelj le v verskem čutu iu dušnih potrebah človekovih.
Sklep.
Šolski odsek bode imel sejo v ponedeljek 7 t. m. ter bode obravnaval peticije koroških Slovencev za versko in slovensko šolo in za znižanje let, v kterih so otroci dolžni v šolo hoditi.
Ko sklepam to poročilo, bode skoraj dve po poludne, in Exner še zmirom govori, ter je ravnokar napovedal, da hoče še le pojasnovati posamezno določbe Plenerjevega in svojega predloga. Govorilo se je tudi, da danes miuisterski predsednik grof Taaffe odgovori na interpelacijo Knotzovo zastran dogodkov na Oeskem. Ali dozdaj ga še ni v zbornici, zato tudi ne vem, je li gori omenjena govorica opravičena ali ne.
LISTEK.
Slika iz mestnega življenja.
Tako grdih, neprijaznih večerov doživel sem še malo, kakor je bil večer pred sv. Antonom puščav-nikom leta 18 . . Najprej jelo se je temniti pred časom, a kmalo je vstala velika, mrzla burja. Potem prične naletavati tudi sneg. Stanoval sem v prav živi ulici. Od ranega jutra do kasnega večera tekalo je vedno malo in veliko gori in doli. Toda gori omenjenega dne ni se videla skoraj živa duša. Le kedor je imel največi silo, prikazal se je in urnih korakov odšel po svojem opravku.
Tudi mene ni bila volja zapustiti sobice moje. Nekoliko časa gledal sem skozi okno in opazoval razjarjeno naravo; potem pasem prižgal svečo, pripravil si malo čaja in sedel h knjigi. Kmalo sera pozabil na burjo in sneg ter čital, dolgo čital.
Pozna ura jo bila v bližnjem zvoniku, ko ležem počivat. Toda že iz prvega spanja prebudi me glas
zvonca pred sobo. Trikrat drug za družim je nekdo pozvonil. Hitro se oblečem in stečem po stopnicah.
Pred vrati čaka me dekle stara kacih 10 let.
Popelje me v ulice „L--tto vecchio" in se
vstavi pred veliko hišo.
Molče stopam za njo po stopnicah, kterih ni hotlo biti nikoli konca. Srečno prideva v 4. nadstropje.
„Prosim Vas, gospod, pazite, kajti stopnice so od sedaj naprej jako ozke."
In res, nikoli v svojem življenji nisem korakal po takih stopnicah. Le z največjo težavo preplazim 15 stopnic. Ko pridem na vrh, moral sera se pripomniti, ako sem hotel naprej. Moja spremljevalka odmakne nizka vratica in jaz vstopim v malo, nizko podstrešno sobico. Bila je toliko nizka, da nisem mogel stati po koncu.
Sobici primerno je bilo tudi drugo pohištvo. Jedna postelja, star divan in par polomljenih stolov — bila jo vsa oprava. Na postelji zapazim mlado ženo bledih lic in vdrtih oči. Težki vzdihijeji in pa suh kašelj svedočili so o hudem trpljeuji mlade bolnice,
Ko opravim dolžnost svojo, rečem nekaj tola-žilnih besedi in se odpravim domov.
Takoj drugi dan obiščem svojega bolnika. Na obrazu videlo se ji je, kako da je zadovoljna z mojim obiskom.
„HvaIa Vam lepa, gospod, za prijaznost Vašo. Toliko več, ker so niste vstrašili neprijetnih stopnic do bornega stanovanja mojega. Oh, vsaj nekdaj ni bilo tako. Sprehajala sem se po lepih preprogah iu na razpolaganje mi je bila najboljša postrežba. Ako hočete poslušati, povem Vam zgodovino svojega življenja."
Ko prikimam, reče:
„.Jaz nisem iz tega mesta, ampak rodila sem se v Benetkah. Oče moj bil je bogat in čislan trgovec. Vso ga je poznalo, vso ljubilo. Hiša naša stala jo blizo trga sv. Marka. Mlajša sestra moja, Amelija, bila je takrat šo majhna, a jaz bila sera v najlepših letih. Oče in mati ljubila sta me nad vse. Ker sera bila bogata in tudi lepa — kakro^so trdili vsi — ni rai manjkalo častilcev." /T*
„Milo je dne prod godom mojega ranjcega
Oproščevanje tistih oseb, ki so v stalni armadi, mornarici, pri brambovcih ali pri orožnikih služili, je le v posebni) vrednih slučajih dovoljeno;
Ob času mobilizacije oprosti se lahko tudi ravnatelji drugih velikih obrtnijskih zavodov, ako so nenadomestljivi za daljši promet v tovarni. Predlagati jih morajo politične gosposke c. kr. bram-bovskemu zapovedništvu. Brambovska gosposka jih oprosti, če je nepretrgano nadaljevanje prometa do-tični tovarni na javno korist.
Posvečenim katoliškim duhovnikom in službo-vajočim duhovnikom drugih ver ni treba prositi za oproščenje, kajti le ti bodo služili kedar in kolikor bo treba v svojem poklicu za vojaške kaplane pri črni vojski. Enako ne potrebujejo oproščevanja stražniki c. kr. linančne straže in c. kr. gozdarstva. Kajti oboji klicali bi se le v skrajni sili v črno vojsko in še takrat le toliko, kolikor bi dopuščale njih službene razmere.
Od kod nuni pomoč?
i.
Kako rod za rodom gine: To povest je domovine. Vsemu svetu nopoznano, Od nikogar spoštovano.
S. Jenko.
Bili smo v prijateljski družbi. In pripovedoval je nekdo o slovenskem skladatelju, da mu vsaka melodija, vsaka pesem pride le v „mol", v skrivnostno, resno in otožno pevanje. Da, si mislimo, to je pravi Slovenec, ki pozna naravo in zgodovino Slovencev, to mora biti naroden umetnik, zakaj tudi narodne slovenske pesmi, kar je še pravih, tesno zvezanih z drugimi jugoslovanskimi narodnimi popevkami, se pevajo večidel v otožnih, melodičnih glasovih. Kako bi bile tudi vesele, ker opevajo tako žalostno zgodovino slovansko, zgodovino trpinov? Posebno je še Slovencem, kakor nekdaj, tako tudi dandanes usojeno trpeti, biti podlaga tujčevi peti. Zares: otožni „mol", to je zgodovina Slovencev: Kako rod za rodom gine: To povest je domovino. Vsemu svetu nepoznane, Od, nikogar spoštovane.
Malo nas je in še to malo skuša zmanjšati tujec, skoraj povsod okoli nas naseljeni: vas za vasjo se topi v laškem morji, kraj za krajem narodnosti odmira v nemškem ledu. Tako je z nami že od nekdaj. V minulih časih je divjal po slovanskih zemljah Turek in silovito mučil krščansko rajo; lokavi Benečan nas je ločil od morja in se bogatil s slovenskim imetjem. Nemec nam je poleg narodnosti kradel iz src tudi katoliško vero . . . Tako je bil narod slovenski vedno v boji za vero in narodnost, za svoje življenje. Sovražnikov je bilo kakor listja in trave, pripomočkov so imeli na izbiro, zatirali so Slovence — a vendar, glej čudo, niso jih zatrli; podirali njih upanje, a ga niso podrli. — Slovenci so se ohranili, ker jim je bilo srce zdravo: duševne njih sile, vernost in krepost so zmogle telesne moči: meč in denar, Slovenec še živi.
Po zemljah slovenskih je rod prihajal za rodom: rod krepkih, pobožnih Slovencev, a kakor prihajal, tako je odhajal, tiho, mirno in brez šuma; vsaj mu
je v zgodovini človeštva že po neznatnem številu, posebno pa še po žalostnih okoliščinah odmerjen le omejen delokrog. Oče je oddal sinu pljug, da je i oral po domači zemlji, izročil mu je vinjek, da obrezuje ž njim trto, in šel truden počivat k svojim pra-dedom. — Matere skrbne in marne so odrejevale svoje hčere ter jim vcepale v mlada nežna srca lepe lastnosti slovenskih mater: pobožnost in delavnost. Dote jim posebne navadno niso zapustile, ker narod je ubog, a zapuščale so jim zaklade nad vse krasne in dragocene: dušo nedolžno in čisto v krepkem in brhkem telesu. Matere pa so brez skrbi — izpol-nivši svojo dolžnost — zaspale v Bogu.
Verni in krepostni so bili Slovenci, zato so bili zunanjim sovražnikom nepremagljivi. A zakaj se mi danes vriva s tako silo ta podoba v glavo? — Menim, da za to, ker želim, da bi bili tudi danes Slovenci podobni svojim pradedom, verni in krepostni, ker bi se jim tudi sedaj ne bilo treba bati nasprotnikov. Ali je še dandanes Slovenec enak svojim očetom? Da, ko bi mogel potrditi to vprašanje; ali ne morem ga, ne smem ga potrditi! Slovenec stare korenine se med nami zgublja, odmira, to nam spričuje sovražnik, ki ga slovensko ljudstvo prostovoljno goji na svojem srcu, ta notranji sovražnik Slovencev je — nesrečno žganj e-pitje! Slovencev ni pokončal Turek, ni jih premagal Italijan in tudi Germanom se vspešuo vstavljajo, a končalo jih bo žganjepitje, ako se tej silni, pogubonosni povodnji ne postavijo trdni jezovi.
Ali naj še z dokazi podprem, da govorim resnico, da res ta rak razjeda osrčje slovensko, da ta zla navada končuje vsakemu narodu najtrdnejo podporo: kmeta in rokodelca? Domoljub, ki pozna svoj narod, ne potrebuje še dokazov, vsaj mu jih pogled v narodovo življenje ponuja več nego zadosti; posebno jih ni treba naštevati tebi, rodoljubni duhovnik, ki živiš med narodom, ki ž njim čutiš in trpiš, ki te dolžnost velikokrat vodi v kraje, da si sam priča razvalin, ki jih med narodom napravlja žganjarska kuga. Niso samo možje in fantje, ki kakor hrast za hrastom padajo v žrelo tej pogubni razvadi, nad kterimi ti z glavo maješ, jih prosiš in svariš; ne, tudi žene, ki so nekdaj živele le možu iu otrokom svojim, ki niso za-se poznale nobenih potreb; ne — da je žalna slika popolna — tudi dekleta, nekdaj tako sramožljive iu zdržne, tudi te se privajajo žganju; in oh, vi nedolžna deca tudi vi morate zraven biti in vaditi so, kako se človek telesno in duševno končii, preden še živeti začne.
Kdo bi, gledajoč to podrtino med našim narodom, se ne pridružil Jeremiju preroku, ki je v svojih žalnicah vzdihoval (4, 1.): „0, kako je otem-nelo najboljše zlato, kako razmetani ležijo kamni svetišča okoli po voglih vseh ulic! Plemeniti otroci Sionski, ki so bili vzgojeni v najčistejem zlatu, valjajo se sedaj v blatu!" — Da, žalost nam mora polniti srce, ko gledamo, kako našo ljudstvo hiti v lastni pogin. Požar divja po Slovenskem, ki ne uničuje le imetja našega, marveč nam končuje naš narod: to naj spozna vsak rodoljub; a gledati samo in plakati na gorišči ni dovolj, treba je, da se ta požar omeji, zabrani in popolno zaduši. Zato pa treba mnogo delavnih, spretnih in požrtvovalnih gasilcev.
Črna vojska.
(Dalje.)
Oproščevanje od črne vojske.
Oproščevali se bodo črnovojniki le na podlagi nabornih, pregledovalnih in preiskovalnih komisij, ki se bodo vselej po nabornih okrajih sostavile, kedar bo treba črno vojsko sklicati. Če je bil kdo svoje dni pri naborni komisiji za stalno vojsko nespretnim spoznan zarad te ali one napake, ktera ga tudi za črno vojsko nespretnega dela, ga čruovoj-niška naborna komisija lahko že na podlagi tega izreka tudi za črno vojsko zavrže, če je bila napaka zadosti jasno popisana.
Za tiste črni vojski podvržene, kterim jo videti, da niso za to, sostavi se v domačem kraju občinska preiskovalna komisija. Za tako preiskavo lahko vsak črni vojski podvržen sam prosi svojega župana, poslednji ima pa dolžnost tako preiskavo iz lastnega nagiba pričeti. Oe toraj tak črnovojnik prosi za preiskavo pred naborno ali pregledovalno komisijo, to njegovo željo župan naznani okra)nemu glavarstvu glavar pa sostavi dotično komisijo.
Črnovojniki, ktere bi naborna ali pregledovalua komisija za službo v črni vojski zvrgla, dobe od svojega županstva oprostilni certifikat in se ob enem izbrišejo iz črnovojniškega zapisnika.
Bivši častniki iu vojaški uradniki, ki mislijo, da niso več sposobni za službovanje v črni vojski, morajo se obrniti, kedar se bodo na to službovanje klicali, do svoje razvidniške gosposko prve vrste. Način preiskovanja, kteremu se jim bo podvreči, je jako jednostavem iu se bodo preiskovali, kolikor moč vsak v svojem okraju, da ne bo prevelikih stroškov.
Zarad družbinskih razmer se ne bo nihče oprostil od službovanja v črni vojski. Pač pa se bo na podlagi dotičnih črnovojniških postav marsikdo začasno oprostil od črne vojske.
Toda tudi teh ne bo kdo ve kako veliko in bodo satno take osebe, ktere so nepogojno potrebne pri javnih uradih in javnih prometnih zavodih, ter zarad službe ne morejo svojega posla zapustiti. Ali tudi tukaj ne morejo posainičniki za oproščenje prositi, temveč le dotični uradi ali gosposke, kjer se bo pokazalo, da so dotični uradniki nepogojno potrebni, toraj nenadomestljivi. Tako n. pr. noben železniški uradnik ne more sam prositi za oproščenje od črne vojske, pač pa ima dotično društvo, oziroma ravnateljstvo, za to skrbeti s tem, da vloži zapisnik vseh tistih uradnikov, ki so ji za službo iu promet neogibno potrebni. Le-ti zapisniki se ne vlagajo še le, kedar že voda v grlo teče, temveč jih je treba že v mirnem času sostaviti in za to določeni gosposki izročiti. Železnična društva vložila bodo dotične zapisnike pri c. kr. trgovinskem mi-nisterstvu. Oproščeni dobili bodo certifikate.
Ako bi se ob času mobilizacijo pokazalo, da ta ali ona velika obrtnija, ki za vojsko potrebne reči izdeluje, potrebuje za izdelovanje taistih vse svoje, črni vojski spadajoče delavce, vložiti ima prošnjo z natančnim zapisnikom dotičnih delavcev tista vojaška gosposka, za ktero se potrebno blago izdeluje (ženijsko ravnateljstvo, tehnična artilerija, monturna zakladišča) pri c. kr. brambovskem zapovedništvu tiste pokrajine, kjer se dotična tovarna nahaja.
očeta. Zbrala se je pri nas odlična družba. Hotli smo vezovati preljubljenega nam očeta, a ob jednem praznovati zaroko mojo z Markom L. Vse je bilo veselo. Le jaz nisem se mogla znebiti neke skrivno otožuosti. Ze davno je odbila polnoči, ko so začeli odhajati naši gostje. Jaz odidem vsa žalostna v svojo sobo. Naslonim se na okno. Vse je bilo tiho. Le semtertje slišalo se je mirno ploskanje morja, provzročeno po kaki gondoli. Sama no vem, koliko časa da sem zrla v tiho noč. Iz nemirnega spanja zbudil me je drugo jutro glasen, nedolžen smeh Amelije, koja me je prišla klicat.
Moja slutnja se kmalo vresniči. Nezvest prijatelj pripravil je očeta skoraj ob vse premoženje. Zapustili smo hišo očetovo in si poiskali malo stanovanje. Očeta vzel je v službo star prijatelj. Marko, moj ženin, me je se ve da pustil. Kedo bi mu zameril? Tudi sedaj smo lahko živeli. Toda dobri moj oče ni mogel prenašati toga udarca. Čez dobrega pol leta smo ga zakopali. Žalosti matere in moje ne morem vam popisovati.
Sklenili sve zapustiti lepo, a za nas nesrečno Benetke. Odpravive se v bližnje veliko mesto, ter si poiščeve malo stanovanje. Jaz sem pridno šivala iu
podučevala v godbi, a mati oskrbovala je malo gospodinjstvo. Amelija hodila je v šolo. Kmalo nama mama zboli. Strežem ji na vso moč. Tudi zdravnik hodil je vsak dan. Ze sem znosila vse dragocenosti v zastavljavnico. Dne I. maja leta 18 . . umrla je mama v mojem naročji. Počilo ji je srce."
„Kaj naj začnem? Sama, nepoznana v tujem mestu. Poiščom si to le stanovanje. Od zore do mraka sedela sem pri šivalnem stroji, samo, da je mogla Amalija hoditi v šolo. Toda moči jele so pešati, dokler nisem predvčeranjem onemogla padla na posteljo. Oh, rada umrjem, le Amalija me skrbi. Le zaupanjo v Boga mi daje moč in tolažbo."
Vidno se jo utrudila s tem pripovedovanjem. Zato se jaz na kratko poslovim m grem.
Takrat sem bil zadnjikrat pri njej. (Jez tri dni odpeljali smo jo k zadnjemu počitku. Naj v miru počiva dobro srce njeno! Večera pred sv. Antonom t. j. IG. januvarija lota 18 . . ne bom nikoli pozabil!
D r a g o s 1 a v.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. februvarija.
Mttta^sMBsj © d«ž«3e.
Znano je, da se v državnem zboru trije poslanci: Plener, E x n e r iu W r a b e t z pečajo z idejo, da bi so delavska Jeamore ustanovile. Prva ideja na to vpeljavo nastala jo na ta način, da so ti tri-jaki nameravali ustanoviti „društvo, ki naj bi skrbelo za posredovanje dela". To društvo naj bi bilo imelo namen iz zmernih socijalistov liberalne manšester-njake napravljati, kteri bi bili imeli v prvi vrsti nalogo sedaj obstoječe obrtuijske zadruge na vso moč pobijati. Obojo, zadruge namreč in pa dokaz sposobnosti so tem trijakom nekaj odveč, nekaj, kar so jim silno studi, da se jim huje ne moro. Zadruge zdo so jim vse preveč srednjeveška vravuava iu zato jih hočejo povsod spodbijati, dokler jih ne uničijo. Ali jih bodo? Rekli bi da ne, ker imajo ves državni zbor proti sebi. Kljubu temu imajo pa vendar po celi državi že zadosti privržencev, ki se tudi z dušo in telesom upirajo obrtnijskim zadrugam, ki so v današnji dobi tako rekoč na novo oživelo. Ta upor ima nekako dvoje korenine. Po eni strani se opira na manšesterstvo, po drugi pa na zahtevo, da lahko vsak mojster postane , kdor hočn, no da bi moral
tudi sposobnost dokazati. Poslednjo idejo jako toplo zastopajo socijal-demokratje, kterim je strog red v obrtniji na podlagi mojstra in pomočnika silno pri-stujen. Plener, Exner in Wrabetz so priliko porabili in hočejo vodo iz soeijal-demokratskih lok na svoj mlin napeljati — z ustanovo delavskih zbornic. Mogoče da bodo res soeijal - demokrate na te limance vjeli, nemški konservativci pravijo, da ne marajo zanje, ker jim vsa Plenerjeva ideja od konca do kraja ne ugaja. Kedar se bo pa kdo oglasil s takim programom za ustanovitev delavskih zbornic, po kterem bi res delavcem sedanji položaj zboljšal, tedaj bodo pa tudi nemški konservativci z radostjo pozdravili novo napravo delavskih zbornic. Plenerjevo delavske zbornice bile bi pa menda le gnjezda, kjer bi se socijalizem širil, mesto zatiral, in prav zato jih nemško-konservativci ne marajo.
O prepovedanem izvozu konj iz Avstrije smo že nedavno govorili, da se ga je bati. Ta prepoved je sedaj tukaj, kakor nam današnje sporočilo iz Dunaja pripovedujo. Izvoz konj iz avstro-ogerske države je bil posebno zdaten, da skoraj velikansk v teku poslednjih mesecev minulega leta. Statistika pravi, da je šlo v minulem letu 6000 konj več od nas na ptuje, kakor pa ssl prejšnjem letu. Sedaj po novem letu se je pa menda izvoz zopet zdatno skrčil. Oe je to res, se da tudi prav naravno razlagati, kajti vzrok temu je gotovo v prvi vrsti zima, v kteri ravno živimo.
Ogersko - hrvaška regnikolarna depu-tacija imela je prvo skupno sejo dne 3. t. m. v dvorani maguatne zbornice v Budapeštu. Otvoril jo je kardinal 11 ay na ld. Na predlog V u ko ti n o v i ča izvolili so za predsednika tavernika Szogenyja, kterega bo Koloman S z e 11 zastopal. Zapisnikarja sta Maks P al k in Josip M i š k a t o v i č. Seja je takoj po dovršeni konstituvaciji spremenila svoj značaj iu je postala bolj zaupni konferenci, kakor pa resnobni etikete polni seji podobna. Trajala je tri ure. Vdeležili so se je ministri: T i s z a, S z a-pary, Szechenyi, Barosz in Bede kovic ter banus grof K h u e n.
V siasij « držav«.
Več listov prinaša vest, da so se v najnovejšem času po Rumuniji in Srbiji jeli klatiti bolgarski agitatorji. Ti ljudje so večiuorna bolgarski beguni in gostoljubnost sedaj na ta način povračujejo, da so jeli proti Bolgariji rogoviliti in hujskati, kjer nameravajo na spomlad punt napraviti, s kterim mislijo sedanje regente strmoglaviti. Punt mislijo širiti iz Srbije in Dobrudže na Bolgarsko. O Ben-derevem se trdi, da v Nišu že prostovoljce nabira med Bolgari na Srbskem živečimi. Dobrudžo hočejo ti kolovodje Bolgariji nazaj priboriti, kakor tudi zahtevajo ves svet nazaj, kar ga je Srbija v nasprotji z Berolinsko pogodbo od Bolgarov dobila. Da bi bili tembolj gotovi, pravijo, da jih bo pri tem Rusija podpirala.
General Gurko, zapoveduik na Rusko • poljskem, ima sedaj že 80.000 mož okoli sebe zbranih. Do 13. februvarija je ukazal po vseh želez-ničnih postajah rusko-poljsko zemlje barak postaviti za 20.000 mož. V Novigiorgievsku oborožila je Rusija štiri trdnjavice z novimi velikanskimi topovi. V Varšovi, glavnem mestu rusko - poljske pokrajino in pa v njegovi okolici, nahaja se razven trdnjavskega topništva, zapovedništvo petega vojnega kora, dve brigadi poljskega topništva štov. 7 in 8, divizija ko-njikov s topniško brigado št. 5, dve brigadi strelcev, brigada saperjev št. 4, dve diviziji kubanskih kozakov, štiri divizije donskih kozakov, tretja pešdivizija s koroni telesne straže in pa tretja brigada druge divizije gardnih konjikov z jedno baterijo topništva. Zapovedništvo šestega vojnega kora je tudi tukaj in obsega dve pešdiviziji z brigadami poljskega topništva št 4, G in 10 in konjiško divizijo s topniško brigado štev. G. — V L u b 1 i n u in po okolici je razdeljen štirinajsti vojni kor s pehotnimi divizijami iu dotičniini brigadami topništva ter potrebnimi divizijami konjikov; tudi tukaj ima cela divizija donskih kozakov svojo posadko. Vse te čete znašajo, kakor smo že rekli, nekaj čez 80.000 mož in so še v mirnem stanu. Oe se postavijo na bojni stan, jih bo skoraj da štirikrat toliko. Barake za 20.000 mož stavijo okoli Lublina, kjer so žo dodelane, okoli Zarnošča in Mod-lina so pa še v delu. Do 13. februvarija morajo vse gotove biti.
Pred parlamentom v Rimu zbrala se je dne 3. t. m. silna množica ljudi, ki so bili več ali manj hudo razburjeni, ter so se vladi grozili. Poslednji se jo umestno zdelo, parlament z vojaškim kordonom zavarovati. Silna razburjenost jo tudi med poslanci. Tribine in galerije so prenapolnjene. Da so jo toliko ljudi zbralo, vzrok je ljudski tribun Ooccnpieller, ui jo včeraj iz parlamenta idoč nekterim prijateljem z eviva-klici ga pozdravljajočim rekel, da sedaj ni čas za take neumnosti, pač pa naj pridejo danes, če hočejo z n)im vred v kvirinal (kraljevo palačo). To je bilo popoludne v onem ljudskih časnikov in drugo jutro dne 3. t. m. vsled tega vso polno ljudi pred parlamentom. Vlada pa tudi ni rok križem držala in jo tri batalijone pešcev tjekaj poslala. Coc-cupieller so pripelja v parlament brez vsako demonstracije, kajti nasajeni bajoneti treh batalijonov so veselje spridili. V parlamentu oglasi so vladni zastopnik, da prebere načrt postavo o zahtevanem kreditu za mobilizacijo. Poslanec Mussi pravi (opozicija): ..Jaz in prijatelji moji sicer glasujemo za
kredit, nikakor pa ne odobravamo vladne politike, ki nam uaše najboljše sinove brez pravega pomena v Afriko v smrt pošilja. Ob enem pa tudi pripo-znamo, da se sedaj ne smemo umakniti, dokler si ne pribojuje naša zastava ondi iz novega časti, ki se ji spodobi. Ko se bo pa to zgodilo, potem bomo zaupali varnost države drugim možem. Kedar se Depretis, ki je vsemu vzrok, ki je vso nesrečo v Afriki zakrivil, s poti spravi, nas bodo njegovi nasledniki vže oprostili Masavaške more. Radikalec Andrej Kosta je predlagal, da naj se Masava popolnoma opusti, kar se je pa z nevoljo zavrglo. Laška ekspedicija, ktero je Ras Alula nedavno potolkel, jo bila po hinjavski v njegov tabor izvabljeua. Ko se je pri njem oglasila, jo je še prav prijazno sprejel, kmalo na to je pa ravno tako ž njo naredil, kakor pred nekaj meseci kralj Uguuda z angleškimi misijonarji.
Angležem se ne zdi nemogoče, da, če bi se Francoz iu Nemec sprijela, bi se Rusija jela po Balkanu proti Carigradu pomikati in pravijo, da bi v tem slučaju nikakor rok križem ne držali. Jako neumno, nepopisljivo bedasto bi bilo od nas, pravi „Standard", če bi mi gledali, kako se za rešenje vprašanja, za ktero se tudi mi na vso moč zanimamo, vsa Evropa pripravlja z največo marljivostjo, mi bi pa roko križem držali ter k večemu zraven zabavljali.
Kakor ima na svetu vsaka reč svojo dobro in svojo slabo stran, tudi angležko gospodarstvo v Egiptu ni brez teh dveh lastnost. Dobrega so Angleži marsikaj ondi učinili, slabega pa tudi ne premalo. Da se je odpravil bič, tlaka in prisiljeno vojačeuje, od kterega se sedaj vsakdo lahko odkupi, to so gotovo hvalevredne izpeljave, za ktere jim bo ves svet hvalo vedel. Ko bi se jim še posrečilo kapitulacijo odpraviti, bi se pač Egipt v desetih letih glede plačevanja že na lastne noge postavil. Veliko hudega so pa Angleži največ v tem smislu storili, da so silno spridili ondašnji narod v nravstvenem oziru. Prvotni namen, vsaj tako so tudi Angleži trdili, ki jih je v Egipt gnal, je bil ta, da bi bili zboljšali deželo in njene prebivalce v civilnem, nravnem in krščanskem oziru. Vspeh je pa ravno nasproten. Mesto civilnega reda vgnjezdil se je v vsakem oziru grozen nered, ki ni že daleč od anarhizma. Mesto da bi bili utrdili nravstvo iu krščanstvo med prebivalci, vpeljali so povsod, kamor so prišli, cel legijon žganjarskih beznic. V Kahiri je več nego 400 angležkih žganjarij; enako se nahaja eb Nilu vseskozi celo do Asuana vse polno žganjarij, ktere so največkrat tudi javni svinjaki ob enem.
Izvirni dopisi.
S Krškega. 31. januvarija. Kakor nad Mihovem, našli so se prav tako čudni grobovi tudi kake pol ure od Mokronoga proti Trebeljnemu na posestvu Perkovem blizo ceste. Bili so zloženi iz kamnitih plošč in jako podobni rimskim. Mrliči, ondi zakopani, položeni so bili s čeloma k poslednjemu počitku in ne sožgani. Blizo ondi v hosti vidijo se ostanki gradišča iz G. ali 7. stoletja, kakor namreč sled kaže. No daleč od tod stoji vrlo stara kapelica, izvestno zidana v začetku krščanstva. Kapelica je postavljena sv. Petru na čast. Pod kapelico je luknja za kosti, kjer se jih še dandanes veliko vidi. Kapelica je iz samega kamenja; precej spodej zidana ! je že morebiti kakih 160 let nova cerkev sv. Petra. I Izvestno je bil tukaj začetek Trebeljske fare, ki jo j ena starejih kranjskih fani; v zapisniku je zazua-; movan njen začetek od leta 1248. Vas Trebeljno iu ! župnijska cerkev stoji pa četrt ure proč na lepem | gričku. Po vsi fari se nahajajo raztreseni keltski I grobi.
Pri Knezovem posestvu na trati je hosta, kjer se nahaja blizo 20 čudnih grobov, kteri niso keltski. Iz same zemlje napravljeno so te gomile in sem j eno samo na sredi nekoliko odkopal. V njej sem i našel jako čudno lončeno posodo, kakoršne sedaj v celi deželi nikjer več ne najdeš. Okoli posode je bil sam pepel, prej ko ne kak ostanek mrličev, druzega pa nič. Takoj sem spoznal, da je to zopet nenavadno, no keltsko, no rimsko pokopališče, kajti že posodo so tako čudne, da se enake nikjer no najdejo. Popolnoma so rudeče, podobe pa take, kakor nikjer ne. Noč me je prehitela in delo sem moral vstaviti. Ob prvi priložnosti odkopljem več, da se prepričam, iz kterega časa je to. Posestnik jo prijazen in dober mož, iu mi je precej brez vsakega plačila kopati dovolil, akoravno je v hosti; daljo kako četrt ure na desno roko proti sv. Trojici jo Kaplavas, kjer so zraven hiš trije visoki grički iz samega peščenega kamenja. Tukaj jo zopet vse j polno grobov po en meter globoko v kamen vse-| kanih, ki so ob krajcih, akoravno je vso kamnito, peščeno, s kamnitimi ploščami obdani — notri le-
žijo celi mrliči s kamnitimi ploščami pokriti. Akoravno so v samem pesku, so vendar tudi kosti jako strohnele in se le inalo ostankov dobi. Le-ti mrliči nimajo pri sebi čisto nič. Vsaj jaz sem tri grobe odkopal in nisem čisto nič druzega našel, kot ostanke kosti.
Tudi to so stari grobi, gotovo iz petega, šestega ali sedmega stoletja. Napravljeni so po rimski šegi, ali mrliči niso iz rimskih časov, ker se čisto nič v grobeh ne najde iu so celi v grobe položeni. Dalje sem zapazil prav čudne grobe pri vasi Kal, fare Št. Janš v hribih, tam je zopet nekaj posebno novega. Na preiskovanju po oudotni okolici sem videl nove vrste grobe, o kterih so mi ljudje vsake vrste reči pripovedovali. Ob priliki namreč, ko so zemljo kopali, so nekaj grobov le po naključbi odkopali. Tisti kažejo sicer na kristijanske čase ali posode v grobeh spričujejo čase paganske.
Iz Železnikov, 4. februvarija. (Vreme.) Tudi pri nas imamo jako lepo vreme. Da imamo res gorke dneve, pričajo cvetlice, ktere sem danes zagledala iu natrgala, namreč razni „Teloh" in igelce (,,Primule"). Sneg že kopni, sploh imamo prav krasne, solnčue dneve.	Anica D.
Domače novice.
(Vodniku na slavo) napravi Šišenska čitalnica jutri večer „slavnostno besedo" v Kozlerjevi zimski dvorani. Nadjati se je napolnjenih prostorov, ker je spored jako zanimiv. Objavili smo ga vže v torek. Vodnikova slavnost Šišenske čitalnice je tem pomenljiveja, ker se je taista v Ljubljanski samo na sijajen ples skrčila.
(Dvesto goldinarjev podpore) naklonilo je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje g. Fr. Sumiju za izdavanje „Arhiva".
(Razpisano) je mesto gimnazijskega učitelja ua Ljubljanski veliki gimnaziji za nemščino kot glavni predmet, latinščino in grščino kot stranska predmeta. Podučni jezik je nemški, oziroma tudi slovenski. Prosilci poslednjega zmožni imajo prednost. Prošnje do 15. marca.
(Na mali gimnaziji v Kranji) je razpisana služba k a t e h e t a in služba za slovenščino v zvezi s klasično filologijo. Prošnje do 15. marca c. kr. de-želnemu šolskemu svetu v Ljubljani.
(Učiteljske spremembe.) Učiteljica g. Mihela R a z i n g e r dobila je četrto učiteljsko mesto v Radovljici. Začasni učitelj g. Ivan F e r 1 a n v Cerkljah postal je deflnitiven učitelj v Zalemlogu.
(Društvo „Rudečega križa".) Da bo vsakdo lahko spoznal in uvidel, kako se je razširjalo društvo „Rudečega križa", odločil se je c. kr. stotnik Kamilo Geiszberg dati na svitlo lahko razumljiv, jasen grafičen pregled vseh podružnic in naprav „Rudečega križa"; ta grafičen pregled sestavljen je na geografskem zemljevidu avstro-ogerske monarhije. Delo pride še v teku tega meseca na svitlo. Cena 1 gld. 50 kr. Naročila sprejema tukajšnje patrijo-tično deželno pomočno društvo. Mi priporočamo rodoljubom ta grafičen zemljevid v obilo naročevanje.
Razne reči.
—	„Czoch" v Pragi naznanja, da jo Više-hradski prošt, g. S tule, novarno bolan in da mu moči čedalje bolj pojemljejo. Preteklo nedeljo je prejel iz Rima po brzojavni poti papežev blagoslov za smrtno uro. Stolnih kanonikov je vedno kteri pri bolniku.
—	Zidje na Irskem. Poročali smo že, kako grozovito so bili najemniki v Glenbejgu na Irskem v sredi zime po svetu pognani ter njih hiše razdejane. Celo nekterim milosrčnim Angležem v Londonu, dasiravno niso prijatelji Ircev, smilili so se pregnanci ter so za nje miloščino pobirali. — Nek irski poročevalec pojasnuje sedaj v Rimskem časniku „Moniteur de Rome" ta dogodek ter ga s tem pojasnilom prav verjetnega stori. Imenovana vas je bila lastnina nekega Rolanda Wynne. Ta je zidal krasno palačo-grajščino, pa se s tem zadolžil ter tako Londonskim Židom v pest prišel. Ti židje so sedaj tako neusmiljeno uboge najemnike z rodo-vinami vred po svetu pognali. — „Vaterland" pristavlja zraven: „čudno! Liberalni listi vseh dežel so o svojem času vedeli poročevati o grozovitosti v Glenbejgu, ali da za vsem tem židje tiče, ni vedel noben list povedati".
Poslano.
V notici „Slov. Nar." z dne 81. januvarija t. I. je naznanjeno, da je bil za blagajnika Marijine bratovščine izvoljen mesto mene gospod Jakob Zupančič. Ker se pa to glasi nekako sumljivo, in ker se res čujejo razne govorice, sem prisiljen častitim udom Marijine bratovščine tii javno naznaniti, da sem jaz že pred voli t vi j o kot društveni blagajnik in odbornik se odpovedal, ter ravno tako tudi iz loterijskega odseka izstopil.
Ivan Dimic.
Telegrami.
Dunaj, 5. febr. Poslanec Z e m i a 1 k o v s k y je odgovoril v imenu ministerskega predsednika, ki je zbolel, na interpelacijo M a u t h n e r-j e v o o našem zunanjem položaju in o naših razmerah nasproti inostranstvu, da so popolnoma zadovoljilne in da v najnovejšem času ni bilo nikakih sprememb, ktere bi bilo miru nevarne postale. Če prav je položaj v Evropi silno nevaren, se vlada vendar še vedno trdno nadja, da se bo mir ohranil, ker to še najbolj vsem vladam, posebno pa carskim velesilam vgaja. Ce je pa kljubu temu v vojaškem stanu marsikaj napraviti ali spopolniti treba, to ni nič druzega, kakor previdnost, ki jo zahteva velesil ni položaj države in to je ena prvih njenih dolžnostij. V tem ne more nikdo vojnega značaja ugledati, da prav tako malo, kakor smo ga videli svoje dni v določbah vojaške previdnosti.
Dunaj, 5. febr. „Wr. Ztg." objavlja vzajemno z ogersko vlado prepoved glede izva-ževanja konj kamor-koli iz Avstro-ogerske države. Postava je veljavna od dne, ko se razglasi na dotičnem carinskem uradu.
Moskva, 5. febr. Jako izreden članek „Mosk. Ved." napada Bismarka zarad njegovega mešetarjenja v iztočni politiki, ki je Rusiji na škodo, ob enem pa vedno trdi. da Nemčija na Iztoku nima ničesa iskati. S tem da Avstro-ogersko podpira, ktera nas na Iztoku napada, je mož avstrijski zaveznik. Bismarkija vganja dvojnato politiko nasproti Rusiji in bo mož prav storil, če se zanaprej odpove diktaturi nad celim svetom.
Pariz, 4. febr. IVIinisterski predsednik izjavil se je nasproti poslancem, da so njegove in Frejcinetove izjave vseskozi na to obrnjene, da se mir ohrani. Dokaze ima v rokah, da so poslednji strah edino le špekulantje provzročili. Vojni minister odločno trdi, da ne misli na mobilizacijo.
Metz, 4. febr. Poslanec Antoine je izdal volilni oklic, kterega je redarstvo zaplenilo. Redakcijo in tiskarno lista ..Moni-teur do la Moselle" je policija ustavila.
Tujci.
3. februvarija.
Pn .MaHdu: Reif, Taber, Laekenbai;lier, Stemmer in Fillnascher, trgovci, z Dunaja. — Lambert, trgovec, iz Graclca. — Perd. Struekl, zasebnik s sinom, iz Bovca. — J. liofbauer, potovalec, iz Trienta.
Pri Slonu: Ludovik Hertle, ravnatelj, z Dunaja. — Herlitschka, Porgeš, Schmidt, Suero, Tscherne in Spitzer, trgovci, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: .1. Bing, trgovec, z Dunaja. A. Leuz, posestnik, iz Dola. — J. Pajdiga, posestnik, iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
Najboljše decimalne in ravnotežne
g čas Stanje	! H a -
----Veter Vreme J2 |
nna7nvnnio "»komora toplomera	.2 '
opazovanja v mra p0 Celziju	s «
17. uTzjuE 751 'JO — 8	brezv. megla
4.,2. u. poj). 751-88 — 12	si. zap. jasno 0'00
|9. u. zveo. 753 42 — 5 2	si. jzap. „
Papirna renta 5#> po 100 gl. (s 16% davka) 77 gl. 10
Sreberna .,	, 100 „ (s 16% davka) 70	„	—
4* avstr. jiata renta, davka prosta , .	108	,	40
Papirna renta, davka prosta	. . 96	,	35
Akcije avstr.-octerske banke	.	844	„	—
Kreditne akcije ...	.	272	„	30
London.......128	„	—
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......10	„	12
Ces. cekini.......6	„	00
Namškn marke	.	62	„	82'
Zjutraj megla, potem jasno. Srednja temperatura —4-9° C., za 41° pod normalom.
I&itimjjHkji borzi«.
(Telegratično porodilo.) 5. februuvarija.
kr.
prodaja po najnižjih comih ob poroštvu
fiiie feiieelf
trgovec z železjein iu Valvazorjevem trgu v hiši e. k. okrajnega glavarstva.	(1)
iELftmPiccolija
v. Lju bi j ani.
kojc izvrstnost potrjujejo zelo učeni1'?,dravniki in tisočero ljudi, ki sojo rabili; ozdravlja žolod-čeve in telesno bolezni, posebno pa zaprtje, vra-nične in jetrno obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo. žclodečno in prehnjalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 sto-lclcnic za 1 gld. 88 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piceoli-jevi lekarni „pri angofju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Stajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih. Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(1)
Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša"
za
anc.
, ki žele v duhu in resnic. Boga moliti.
Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki,
pozneje škof v severni Ameriki. (Z dovoljenjem visokočast. Ijublj. knezoškofijstva.)
je izšla v devetem natisu z jako razločljivimi črkami na ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in velja v usnje vezana 1 gld. 30 kr.. v usnje vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
Kako potrebna in koristna je ta molitvena knjiga, nam pričajo mnoge izdaje; o dobroti pa nam jamči slavuoznauega pisatelja ime.
Ravno v tej zalogi je izšla mnogostransko jako željena knjižica
M-ašjte
to je: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristijnnu potrebne molitve.
(Z dovoljenjem visohočast. Ijublj. knezoškofijstva.) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 316 strani.
Velja v usnje vezana 50 kr., v u s rije vezana z zlato obrezo 70 kr.

Obo^e knjitjo so naprodaj pri
Janezu Klemenzu
en)
)
i bukvovezu, florija 11 ske ulice št. .'IS, in v ,,Katoliški bukvami" v Ljubljani.
I 'iiietiie
(4)
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.

Lekarna Trnkticzj,
zraven rotovža v Ljubljani
ua velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža
zdravila. Ni ga dneva, da bi no prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Du-naji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Stajarskem) ena pa v Ljubljani. 1J. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so ncprekosljivo sredstvo zoper :nmnkauje slasti !>ri jedi, slab želodec, uril k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zubu-sanle, gliste, bolezni nn vranici, na jetrih iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svnrilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trukdezf-ja
zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
TROPFEK
NUR ECHT BEl j
APOTHEKER 7RMK0CZV LAIBACH I STilGK 20.


Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje p0 vdih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa čo se rabi, pa mine popolnem trganjo, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem. 1 stckl. 50 kr., tucat 4 11. 50 kr. » < .—-7—
Če ni na stoklcnici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnit
Planinski zeliščni siru kranjski,
za odrasle iu o:rokc, jo najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: i stekl. 56 kr., 1 tucat 5 11. Samo ta sirop za 50 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice,
ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.
&tiii»» xa živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseli boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po firevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-leznij, ksišlja, plačilih in vratnih bo-leznij ter odpravlja vso glisto, tudi vzdr-žujo konje debelo, okrogle in iskrene. Krave dobo mnogo dobrega mleka.
Žamotok z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet zu konje.
Najboljše mazilo za konjo, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-uenjl v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih na nogah, f-y«f »ht izvinjenji, tiščanjl u/ZZr^Srn od sedla in oprave, . prisuSleiitd.skratka iMiMBr-T--'^-''-'11''''' pri vseh vnanjili boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stano lo 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo i gl.
Vsa tu našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
Kravon rotovža
in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (8)